brosura - slovenska

8/3/2019 brosura - slovenska

1/80

Ljubljana, september 2009

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

VKLJUEVANJE V SLOVENSKO DRUBO

INFORMACIJE ZA TUJCE


2/80

Izdalo: Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeUrejanje: Sonja Gole Aanin, Darja PokrivaLektoriranje: Janja uteri-NuiFotografije: Uro Gregori, Darko Brenko, Monika Golob, Boris Teodorovi, Matic Bajelj, B. Bajelj,

A. Fever, B. Kladnik, J. Skok, Bobo

Oblikovanje naslovnice: Boris TeodoroviOblikovanje besedila: Mirsada DeladiniTisk: Mond grafika, d. o. o.Naklada: 2000 izvodovLjubljana, september 2009

VKLJUEVANJE V SLOVENSKO DRUBO

INFORMACIJE ZA TUJCE

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

342.717(497.4)(035)

VKLJUEVANJE v slovensko drubo : informacije za tujce /[urejanje Sonja Gole Aanin, Darja Pokriva ; fotografije UroGregori ... et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeveRepublike Slovenije, 2009

ISBN 978-961-6797-02-31. Gole Aanin, Sonja247493120

9 7 8 9 6 1 6 7 9 7 0 2 3

ISBN 961-6797-02-3


3/80

KAZALO

Stran

VSTOP V REPUBLIKO SLOVENIJO IN PREBIVANJE V NJEJ . . . . . . . . . . . 7

OLANJE/IZOBRAEVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

ZAPOSLOVANJE IN DELO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

KORISTNE INFORMACIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

Vstop in prebivanje dravljanov tretjih drav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Vstop in prebivanje dravljanov drav lanic Evropskega

gospodarskega prostora (EGP) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Prijava prebivalia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Dravljanstvo Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

olski sistem v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Izobraevanje odraslih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Pomo in podpora odraslim pri izobraevanju in uenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Programi uenja slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Programi seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo . . . . . 39

Delovna dovoljenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Zdravstveno zavarovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

Socialno varstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Brezplana pravna pomo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Spodbujanje medsebojnega poznavanja in razumevanja

s slovenskimi dravljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53


4/80

PODATKI O SLOVENIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

KONTAKTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Upravne enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Obmone enote Zavoda za zaposlovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Centri za socialno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Tuja veleposlanitva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77


5/80

UVOD

Republika Slovenija, tako kot druge drave Evropske unije, zagotavlja monostiza vkljuevanje tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za prebivanje, v

kulturno, gospodarsko in drubeno ivljenje. Politika vkljuevanja temelji na naelih

in vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja.

Pogoj za uspeno vkljuevanje je vaa pripravljenost, da sprejmete vrednote drube,

to so lovekovo dostojanstvo, svoboda, enakopravnost in solidarnost, pa tudi

pripravljenost slovenske drube, da spodbuja in laja vae vkljuevanje. Vsekakor je

uspeno vkljuevanje odvisno od poznavanja temeljnih znailnosti slovenske drube,to je jezika, zgodovine in drubene ureditve.

Pripravili smo vam nekaj osnovnih informacij, ki vam bodo v pomo pri ivljenju in

delu v Republiki Sloveniji, podrobneje informacije pa lahko poiete na dravnem

portalu e-uprava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava ali se obrnite na pristojne

slube.

Ministrstvo za notranje zadeveDirektorat za migracije in integracijoSektor za integracijoOddelek za integracijo beguncev in tujcevRiharjeva 381501 Ljubljana

01/ 283 36 43 01/ 283 35 81


6/80


7/80

VSTOP V REPUBLIKO SLOVENIJOIN PREBIVANJE V NJEJ

Vstop in prebivanje dravljanov tretjih drav

Vstop in prebivanje dravljanov drav lanicEvropskega gospodarskega prostora (EGP)

Prijava prebivalia

Dravljanstvo Republike Slovenije


8/80


9/80

VSTOPV REPUBLIKO SLOVENIJOIN ...

9

VSTOP IN PREBIVANJE DRAVLJANOV TRETJIH DRAV INNJIHOVIH DRUINSKIH LANOV

Vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o tujcih.

VSTOP V DRAVO

Vstop v dravo na podlagi vizuma ali potnega lista

e ste dravljan tako imenovane tretje drave in elite v Republiko Slovenijo vstopitiin v njej prebivati zaradi turistinega, poslovnega, osebnega ali druganega obiska,morate na diplomatsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije v tujinidobiti vizum. Iz enakih razlogov lahko vstopite v nao dravo in tu doloen as(najve 90 dni v estih mesecih, raunajo od dneva prvega vstopa) prebivate zgoljna podlagi potnega lista, e ste dravljan drave, ki za vstop v Republiko Slovenijovizuma ne potrebuje.

Vstop v dravo na podlagi vizuma ali dovoljenja za prebivanje, izdanega v

drugi dravi pogodbenici Schengenskega sporazuma

Schengenska izvedbena konvencija, ki od 21. 12. 2007 velja za Republiko Slovenijo vceloti, doloa tudi pogoje za gibanje na obmoju drav pogodbenic Schengenskegasporazuma za tujce, dravljane tretjih drav, katerim je ena od drav pogodbenicizdala vizum ali dovoljenje za prebivanje.

e ste imetnik enotnega vizuma, ki ga je izdala druga drava pogodbenicaSchengenskega sporazuma, lahko v asu veljavnosti vizuma vstopite v RepublikoSlovenijo in v njej prebivate, e izpolnjujete pogoje za vstop, in sicer:

imate zagotovljena sredstva za preivljanje, imate dokumentacijo, ki dokazuje namen prebivanja, ne predstavljate nevarnosti za javni red, nacionalno varnost ali mednarodne

odnose katerekoli drave pogodbenice.

e imate veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala ena izmed drav po-

godbenic Schengenskega sporazuma, lahko z navedenim dovoljenjem in veljavnopotno listino vstopite in do tri mesece tudi prebivate v Republiki Sloveniji, e izpol-njujete e prej omenjene pogoje za vstop in niste na nacionalnem seznamu oseboziroma tujcev, katerim Republika Slovenija ne dovoli vstopa na svoje ozemlje.


10/80

10

VKLJUEVANJEVSLOVENSKODRUBO

Vstop tujca, ki ima v drugi dravi lanici Evropske unije status rezidenta zadalji as, in njegovih druinskih lanov

Rezident za dalji as je tujec, ki ni dravljan drave lanice Evropske unije in ima vdravi lanici Evropske unije dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano zveljavnostjo najmanj pet let na predpisanem obrazcu Evropske unije o enotni oblikidovoljenja za prebivanje za dravljane tretjih drav, na katerem je pri vrsti dovoljenjaoznaeno, da je rezident za dalji as.

e imate v drugi dravi lanici Evropske unije status rezidenta za dalji as, vai ojidruinski lani pa imajo v drugi dravi lanici Evropske unije dovoljenje za prebivanje,lahko, ne glede na namen prebivanja, v Republiko Slovenijo vstopite na podlagi

potnega lista in navedenega dovoljenja in tu prebivate tri mesece od dneva vstopaoziroma do poteka veljavnosti dovoljenja, e je ta kraja.

DOVOLJENJA ZA PREBIVANJE

Pridobitev prvega dovoljenja za zaasno prebivanje

e elite vstopiti in prebivati v Republiki Sloveniji iz druganega razloga, kot je tomogoe na podlagi vizuma, morate imeti dovoljenje za prebivanje, izdano v RepublikiSloveniji, katerega morate pridobiti e pred vstopom v dravo.

Razlogi oziroma nameni prebivanja, zaradi katerih se vam lahko izda dovoljenje zaprebivanje, so:

zaposlitev ali delo, raziskovalno delo, sezonsko delo, ezmejno opravljanjestoritev z napotenimi delavci, dnevni delovni migrant;

zdruitev druine; tudij, izobraevanje, specializacija ali strokovno izpopolnjevanje ter praktinousposabljanje, sodelovanje oziroma udeleba v programih mednarodnihizmenjav prostovoljcev in v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnegaizobraevanja;

drugi upravieni in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi naeli inobiaji utemeljeni razlogi (kot je npr. prejemanje slovenske pokojnine, lastnitvonepreminine, bolninino zdravljenje, skrbnitvo, prejemanje denarneganadomestila);

slovensko poreklo do tretjega kolena v ravni vrsti.

Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji se vam lahko izda le kot dovoljenjeza zaasno prebivanje. Pronjo za izdajo prvega dovoljenja za zaasno prebivanje


11/80


11

morate vloiti pri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije vtujini, ki jo polje v reevanje pristojni upravni enoti v dravi.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje so:

veljavni potni list (katerega veljavnost je najmanj tri mesece dalja odnameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji);

ustrezno zdravstveno zavarovanje; zadostna sredstva za preivljanje (meseno najmanj v viini osnovnega zneska

minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji); izpolnjevanje enega od upravienih razlogov oziroma namenov, zaradi katerega

namerava tujec prebivati v Republiki Sloveniji.

e elite v Republiki Sloveniji npr. prebivati zaradi zaposlitve ali dela, sezonskegadela, ezmejnega opravljanja storitev kot napoteni delavec ali kot dnevni delovnimigrant, morate imeti za pridobitev dovoljenja za prebivanje predhodno izdanoin veljavno delovno dovoljenje. Za izdajo delovnega dovoljenja je pristojen ZavodRepublike Slovenije za zaposlovanje oziroma njegove obmone slube (obstojdelovnega dovoljenja upravna enota preveri sama po uradni dolnosti).

e elite pridobiti dovoljenje za prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega

dela, morate imeti sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo izRepublike Slovenije.

e elite pridobiti dovoljenje za prebivanje zaradi tudija, morate predloitidokazilo izobraevalne ustanove o sprejemu na tudij ali drugo izobraevanje; e paelite v Republiki Sloveniji prebivati zaradi zdruitve druine, morate dokazati obstojsorodstvenega razmerja.

Poleg dokazil o izpolnjevanju navedenih pogojev pa morate pronji za izdajodovoljenja za prebivanje priloiti tudi potrdilo iz kazenske evidence matine drave,ki ni stareje od treh mesecev (v primeru, da matina drava takna potrdila izdaja).V skladu z Zakonom o tujcih se vam lahko pronja za izdajo dovoljenja zavrne, eobstajajo razlogi za sum, da utegnete pomeniti nevarnost za javni red in varnost alimednarodne odnose Republike Slovenije ali e obstaja sum, da bo vae prebivanjev dravi povezano z izvajanjem teroristinih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimiobveevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamil ali izvrevanjem drugih kaznivihdejanj.

Ob izpolnjevanju vseh pogojev za izdajo prvega dovoljenja za zaasno prebivanje,upravna enota izda dovoljenje ter ga polje diplomatsko-konzularnemupredstavnitvu Republike Slovenije v tujini, kjer vam ga tudi vroijo.


12/80

12


Posebnosti v postopkih izdaje dovoljenja za prebivanje:

zdruitev druine

Za svoje oje druinske lane lahko pridobite dovoljenje za zaasno prebivanje, ev Republiki Sloveniji prebivate na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje ali zadnjeleto prebivate na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje in imate le-to izdano zveljavnostjo najmanj enega leta (v enoletni rok veljavnega dovoljenja za zaasnoprebivanje se vteje tudi as prebivanja v dravi na podlagi potrdila o vloeni pronjiza podaljanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za zaasno prebivanje). Pronjo lahkovloite bodisi pri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenijev tujini ali pa pri upravni enoti, na obmoju katere bo druinski lan prebival poprihodu v Republiko Slovenijo.

e imate dovoljenje za zaasno prebivanje izdano zaradi opravljanja raziskovalnegadela, vam je omogoena takojnja zdruitev z druinskimi lani. Prav tako vam jetakojnja zdruitev omogoena v primeru, e je to v interesu Republike Slovenije.Interes poda pristojno slovensko ministrstvo s svojim mnenjem (npr. Ministrstvo zagospodarstvo za tuje gospodarstvenike, Ministrstvo za kulturo za kulturne delavceipd.).

Oji druinski lani so: zakonec, mladoletni (do dopolnjenega 18. leta starosti)neporoeni otroci tujca, mladoletni neporoeni otroci zakonca, stari mladoletnegatujca, polnoletni neporoeni otroci in stari tujca ali zakonca, katere je tujec alizakonec po zakonu drave, katere dravljan je, dolan preivljati. Upravna enotapa lahko izjemoma, po prostem preudarku, za ojega druinskega lana teje tudidrugega sorodnika tujca, e posebne okoliine govorijo v prid zdruitvi druine vRepubliki Sloveniji.

e nameravate prebivati v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja sezonskega dela aliezmejnega opravljanja storitev kot napoteni delavec do enega leta, nimate pravicedo zdruitve druine z ojimi druinskimi lani.

zaposlitev ali delo in sezonsko delo

Za izdajo dovoljenja za zaasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela in za izdajodovoljenja za zaasno prebivanje zaradi opravljanja sezonskega dela lahko zaprosite

sami ali pa va delodajalec. Sami morate pronjo vloiti pri diplomatsko-konzularnempredstavnitvu Republike Slovenije v tujini, delodajalec pa lahko pronjo vloi bodisipri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije v tujini ali pa priupravni enoti.


13/80


13

ezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci

Tudi za izdajo dovoljenja za zaasno prebivanje za ezmejno opravljanje storitev z

napotenimi delavci lahko zaprosite sami ali zakoniti zastopnik ene od pogodbenihstrank. Sami pronjo vloite pri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu RepublikeSlovenije v tujini, zakoniti zastopnik pogodbene stranke pa pronjo za izdajo prvegadovoljenja vloi bodisi pri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu RepublikeSlovenije v tujini ali pa pri upravni enoti.

raziskovalno delo

Za izdajo dovoljenja za zaasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela lah-ko zaprosite sami ali to stori raziskovalna organizacija iz Republike Slovenije, s kateroimate sklenjen sporazum o gostovanju. Pronjo za izdajo prvega dovoljenja za zaasnoprebivanje vloite pri diplomatsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije vtujini, raziskovalna organizacija pa lahko pronjo za izdajo dovoljenja vloi pri diplo-matsko-konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije v tujini ali pri upravni enoti.

Tudi v opisanih primerih, ko je za izdajo prvega dovoljenja za zaasno prebivanjezaprosila druga fizina ali pravna oseba, se dovoljenje vroi vam osebno oziroma

vaemu zakonitemu zastopniku, in sicer na diplomatsko-konzularnem predstavnitvuRepublike Slovenije v tujini. To pomeni, da morate tudi v teh primerih dovoljenje zaprebivanje pridobiti pred prihodom v Republiko Slovenijo.

rezident za dalji as

Izjema od pravila, da morate prvo dovoljenje za prebivanje pridobiti pred prihodomv Republiko Slovenijo, velja, e imate v drugi dravi lanici Evropske unije statusrezidenta za dalji as, vai druinski lani pa dovoljenje za prebivanje.

Rezident za dalji as in njegovi oji druinski lani lahko na podlagi dovoljenja zaprebivanje, izdanega v drugi dravi lanici Evropske unije, prebivajo na obmojuRepublike Slovenije tri mesece od dneva vstopa v dravo oziroma do potekaveljavnosti dovoljenja, e je ta kraja.

e elite na obmoju Republike Slovenije prebivati dlje, morate zase in za svojedruinske lane pred pretekom dovoljenega prebivanja pri upravni enoti zaprositiza izdajo dovoljenja za zaasno prebivanje. Lahko pa za izdajo dovoljenja za zaasno

prebivanje zase in za svoje oje druinske lane zaprosite tudi pred prihodom vRepubliko Slovenijo. V tem primeru pronje vloite pri diplomatsko-konzularnempredstavnitvu Republike Slovenije v dravi lanici Evropske unije, v kateri imatestatus rezidenta za dalji as.


14/80

14


Podaljanje dovoljenja za zaasno prebivanje

e vam je bilo za prebivanje v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za zaasno

prebivanje npr. zaradi zaposlitve ali dela in elite tudi po poteku navedenegadovoljenja e naprej prebivati v Republiki Sloveniji zaradi istega namena, lahkozaprosite za podaljanje dovoljenja.

Enako kot za izdajo prvega dovoljenja za zaasno prebivanje lahko namesto vasza podaljanje dovoljenja zaprosi tudi druga oseba (delodajalec, raziskovalnaorganizacija, zastopnik ene od pogodbenih strank).

Dovoljenje za zaasno prebivanje se lahko podalja pod enakimi pogoji, kot se izda,

zato morate pronji priloiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, enako kot za pridobitevprvega dovoljenja za prebivanje.

Pronjo za podaljanje dovoljenja za zaasno prebivanje morate vloiti pri upravnienoti pred potekom veljavnosti dovoljenja, katerega elite podaljati.

Poleg izpolnjevanja navedenih pogojev za podaljanje dovoljenja pa mora upravnaenota tudi v tem postopku ponovno preveriti, ali morda ne obstajajo razlogi, zaradikaterih se vam dovoljenja ne bi izdalo (npr.: nevarnost za javni red, varnost alimednarodne odnose, nespotovanje pravnega reda Republike Slovenije ...).

Nadaljnje dovoljenje za zaasno prebivanje

e elite po poteku dovoljenja za zaasno prebivanje prebivati v Republiki Slovenijiiz drugega namena, kot vam je bilo veljavno dovoljenje izdano, lahko zaprositeza izdajo nadaljnjega dovoljenja za zaasno prebivanje (npr.: v Republiki Sloveniji

prebivate na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje zaradi tudija, po poteku le-tega pa elite prebivati zaradi zaposlitve).

Tudi to pronjo morate vloiti pri upravni enoti pred potekom veljavnosti dovoljenjaza zaasno prebivanje. Pogoji, postopek in nain izdaje so enaki kot za podaljanjedovoljenja za zaasno prebivanje.

Dovoljenje za stalno prebivanje

Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, dravljanu tretje drave, ki petlet neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaasnoprebivanje in ki izpolnjuje tudi druge, v Zakonu o tujcih, doloene pogoje.


15/80


15

Pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja je izpolnjen tudi, e ste bili v temobdobju odsotni iz Republike Slovenije in niste imeli izdanega dovoljenja za zaasnoprebivanje, e so bile vae odsotnosti kraje od estih zaporednih mesecev in e

skupaj ne presegajo deset mesecev v petletnem obdobju.

as prebivanja na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje zaradi tudija inpoklicnega usposabljanja se vam v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanjeteje le polovino.

V obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa se ne teje as, ki ste ga prebiliv Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje zaradi sezonskegadela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant ali kot oseba z zaasno

zaito.

Dovoljenja za stalno prebivanje se vam ne izda, e v Republiki Sloveniji pet letneprekinjeno prebivate zgolj na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje zaraditudija ali poklicnega usposabljanja, kakor tudi ne, e v asu odloanja o pronji zaizdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji prebivate na podlagidovoljenja za zaasno prebivanje zaradi tudija, poklicnega usposabljanja, sezonskegadela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant.

Ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev se pred pretekom petletnega roka lahkoizda dovoljenje za stalno prebivanje:

tujcu, ki je slovenskega rodu;

tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slove-nije;

tujcu, ki je neko v Republiki Sloveniji e imel dovoljenje za stalno prebivanje inmu je to prenehalo zaradi izselitve oziroma odsotnosti iz Republike Slovenije ali

z obmoja drav lanic Evropske unije; tujcu, ki je neko v Republiki Sloveniji e imel dovoljenje za stalno prebivanje

in mu je to prenehalo zaradi tega, ker je v drugi dravi lanici Evropske unijepridobil status rezidenta za dalji as.

Pred pretekom petletnega roka se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda tudivaim ojim druinskim lanom, e imate v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalnoprebivanje ali status begunca. Dovoljenje za stalno prebivanje se jim lahko izda podveh letih neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za

zaasno prebivanje.

Pronjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vloite sami oziroma va zakonitizastopnik ali pooblaenec pri upravni enoti, na obmoju katere prebivate.


16/80

16


Pogoji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje so petletno neprekinjenoprebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje, terpogoji, kot veljajo za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje. Upravna enota

pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja ugotavlja na podlagi uradnih evidenc,ki se vodijo o tujcih, prav tako ponovno ugotavlja, ali obstajajo v skladu z Zakonom otujcih razlogi, da se vam dovoljenja ne izda. Zato morate pronji priloiti tudi potrdiloiz kazenske evidence matine drave (e matina drava takna potrdila izdaja).

Tujec, dravljan tretje drave, kateremu je dovoljenje za stalno prebivanje izdano poZakonu o tujcih na predpisanem obrazcu Evropske unije o enotni obliki dovoljenjaza prebivanje za dravljane tretjih drav, ima status rezidenta za dalji as, kar se nadovoljenju tudi oznai.

VSTOP IN PREBIVANJE DRAVLJANOV DRAV LANIC EV-ROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA (EGP)

VSTOP V DRAVO

Kot dravljan druge drave lanice EGP lahko vstopite v Republiko Slovenijo z veljavnoosebno izkaznico ali veljavnim potnim listom in ne potrebujete dovoljenja za vstop,to je vizuma ali dovoljenja za prebivanje, in sicer ne glede na namen, zaradi kateregavstopite v Republiko Slovenijo in elite prebivati v njej (tudi v primeru, ko v RepublikoSlovenijo pridete zaradi zaposlitve, tudija, samozaposlitve, naselitve ...). Prve trimesece po vstopu lahko prebivate brez prijave prebivanja, za dalje prebivanje pamorate pred pretekom dovoljenega trimesenega prebivanja pri upravni enoti, naobmoju katere prebivate, prijaviti prebivanje, to je vloiti pronjo za izdajo potrdilao prijavi prebivanja. Seveda pa lahko za izdajo potrdila o prijavi prebivanja zaprosite

tudi takoj po vstopu v dravo.

Potrdilo o prijavi prebivanja

Do pridobitve potrdila o prijavi prebivanja tudi za vas velja dolnost t. i. policijskeprijave, opredeljene v Zakonu o prijavi prebivalia. e se ne nastanite v turistinem,gostinskem ali nastanitvenem objektu, se morate sami prijaviti pri pristojni policijskipostaji v roku 3 dni po prehodu dravne meje oziroma po spremembi nastanitve. e

se nastanite v turistinem ali gostinskem objektu, vas mora pristojni policijski postajiprijaviti stanodajalec v 12 urah po sprejemu, e pa se nastanite v nastanitvenemobjektu, vas je stanodajalec dolan prijaviti pri pristojni policijski postaji v 3 dneh posprejemu.


17/80


17

Potrdilo o prijavi prebivanja se lahko izda dravljanu EGP, ki namerava prebivatioziroma ki v Republiki Sloveniji e prebiva zaradi zaposlitve ali dela, samozaposlitve,izvajanja storitev, tudija, zdruevanja druine, kakor tudi dravljanu EGP, ki sicer

nima nobenega izmed navedenih razlogov, eli pa prebivati na obmoju RepublikeSlovenije. Pogoji za izdajo potrdila o prijavi prebivanja so odvisni od namena oziromarazloga prebivanja:

zaradi zaposlitve ali dela

e se nameravate v Republiki Sloveniji zaposliti ali delati ali ste tu e zaposleni ali eopravljate delo, lahko pridobite potrdilo o prijavi prebivanja, e imate veljavno oseb-no izkaznico ali veljavni potni list in potrdilo delodajalca, da vas bo zaposlil, oziromadokazilo o zaposlitvi ali opravljanju dela, ko ste e zaposleni ali e opravljate delo.

samozaposlena oseba ali izvajalec storitve

e v Republiki Sloveniji opravljate delo kot samozaposlena oseba ali izvajate storitve,lahko pridobite potrdilo o prijavi prebivanja, e imate veljavno osebno izkaznicoali veljavni potni list in dokazilo, da ste samozaposlena oseba oziroma izvajalecstoritve.

zaradi tudija

Veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list, dokazilo o sprejemu na tudij alidrugo obliko izobraevanja, zadostna sredstva za preivljanje (meseno najmanj vviini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji) in ustreznozdravstveno zavarovanje boste potrebovali za izdajo potrdila o prebivanju, e elitev Republiki Sloveniji tudirati oziroma se izobraevati.

iz drugih razlogov

Potrdilo o prijavi prebivanja iz drugih razlogov se vam lahko izda, e imate veljavnoosebno izkaznico ali veljavni potni list, zadostna sredstva za preivljanje (mesenonajmanj v viini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji) inustrezno zdravstveno zavarovanje.

e izpolnjujete pogoje za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, se vam potrdilo izda zveljavnostjo petih let oziroma za as nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji,e je ta kraji. Potrdilo o prijavi prebivanja se lahko na vao pronjo obnovi podenakimi pogoji, kot se lahko izda.


18/80

18


Zavrnitev izdaje potrdila o prijavi prebivanja

Izdaja potrdila o prijavi prebivanja se vam zavrne, e se v postopku ugotovi:

da niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za izdajo potrdila;

da bi vae prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost za javni red,varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije;

e obstaja sum, da bo vae prebivanje v dravi povezano z izvajanjemteroristinih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveevalnimi dejavnostmi,posredovanjem mamil ali izvrevanjem drugih kaznivih dejanj;

e se v postopku izdaje prvega potrdila ugotovi, da prihajate z obmoij, kjerrazsajajo nalezljive bolezni z monostjo epidemije, navedene v mednarodnihzdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z obmoij,kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je vskladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe;

e se ugotovi, da v Republiki Sloveniji delate v nasprotju s predpisi, ki urejajodelovna razmerja, zaposlovanje in delo ali v nasprotju s predpisi o prepreevanjuzaposlovanja in dela na rno;

e se ugotovi, da e ni potekel as, za katerega vam je prepovedan vstop vdravo.

Izdaja dovoljenja za stalno prebivanje

Po petletnem neprekinjenem prebivanju na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ine ni utemeljenega suma, da bi lahko ogroali javni red ali dravno varnost, lahkopridobite dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji z neomejeno asovnoveljavnostjo. Za sprejem pronje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje jepristojna upravna enota, na obmoju katere prebivate.


19/80


19

VSTOP IN PREBIVANJE DRUINSKIH LANOV DRAVLJANADRAVE LANICE EGP ALI SLOVENSKEGA DRAVLJANA

Druinski lani dravljana EGP in druinski lani slovenskega dravljana (v nadaljnjembesedilu: druinski lan) so lahko bodisi dravljani druge drave lanice EGP ali pa sodravljani t. i. tretjih drav, za katere prav tako velja ugodneja ureditev glede vstopain prebivanja v Republiki Sloveniji v primerjavi z drugimi tujci, dravljani tretjih drav.

Po Zakonu o tujcih so druinski lani dravljana EGP ali slovenskega dravljana:

zakonec;

neporoeni otroci do dopolnjenega 21. leta starosti; neporoeni otroci zakonca do dopolnjenega 21. leta starosti;

neporoeni otroci, stareji od 21 let, in stari, katere je dravljan EGP ali slovenskidravljan po zakonu drave, katere dravljan je, dolan preivljati;

neporoeni otroci, stareji od 21 let, in stari zakonca, ki jih je zakonec dravljanaEGP ali slovenskega dravljana po zakonu drave, katere dravljan je, dolanpreivljati;

stari dravljana EGP in slovenskega dravljana do njegovega 21. leta starosti.

VSTOP V DRAVO

Druinski lan, ki je tudi sam dravljan druge drave lanice EGP, lahko vstopi vRepubliko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom in za vstopne potrebuje dovoljenja za vstop, ne glede na namen prebivanja v Republiki Sloveniji.e eli v Republiki Sloveniji prebivati dlje od treh mesecev zaradi zdruitve druinez dravljanom EGP ali slovenskim dravljanom, mora pred pretekom trimesenega

dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na obmoju katere prebiva, zaprositi zaizdajo potrdila o prijavi prebivanja iz drugih upravienih razlogov. Potrdilo o prijaviprebivanja se mu lahko izda, e ima veljavno osebno izkaznico ali veljavni potnilist, zadostna sredstva za preivljanje (meseno najmanj v viini osnovnega zneskaminimalnega dohodka v Republiki Sloveniji) in ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Druinski lan, ki ni dravljan drave lanice EGP, lahko zaradi zdruitve druinez dravljanom EGP ali slovenskim dravljanom vstopi v Republiko Slovenijo zveljavnim potnim listom, v katerem je vizum (razen, e je dravljan drave, ki za

vstop v Republiko Slovenijo vizuma ne potrebuje), ali z veljavnim potnim listom indovoljenjem za prebivanje, izdanim s strani druge drave lanice EGP. e je dravljandrave, ki lahko v Republiko Slovenijo vstopi tudi z drugim dokumentom (osebnoizkaznico), pa z veljavno osebno izkaznico.


20/80

20


Druinski lan, ki v Republiko Slovenijo vstopi na podlagi veljavne osebne izkaznice,potnega lista ali potnega lista in dovoljenja za prebivanje, izdanega s strani drugedrave lanice EGP, lahko prebiva na obmoju Republike Slovenije brez dovoljenja

za prebivanje tri mesece od dneva vstopa v dravo oziroma do poteka veljavnostidovoljenja, e je ta kraja, druinski lan, ki v Republiko Slovenijo vstopi z vizumomza vstop, pa do poteka veljavnosti vizuma.

Izdaja dovoljenja za zaasno prebivanje

e eli druinski lan, ki ni dravljan drave lanice EGP, zaradi zdruitve druinez dravljanom EGP ali slovenskim dravljanom na obmoju Republike Slovenije

prebivati dlje, mora pred pretekom dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, naobmoju katere prebiva, zaprositi za izdajo dovoljenja za zaasno prebivanje zadruinskega lana. Pronjo za izdajo dovoljenja lahko vloi sam oziroma njegovzakoniti zastopnik, lahko pa jo vloi dravljan EGP oziroma slovenski dravljan, skaterim se zdruuje.

Dovoljenje za zaasno prebivanje se druinskemu lanu, ki je dravljan tretje drave,lahko izda pod pogojem, da:

je druinski lan dravljana EGP, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagiizdanega potrdila o prijavi prebivanja, ali slovenskega dravljana, ki ima vRepubliki Sloveniji prijavljeno prebivalie;

ima veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list;

ima zagotovljena zadostna sredstva za preivljanje, meseno najmanj v viiniosnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji;

ima ustrezno zdravstveno zavarovanje;

je v Republiko Slovenijo vstopil v skladu z dolobami Zakona o tujcih;

se ne ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena izkljuno ali predvsem znamenom pridobitve dovoljenja za prebivanje;

niso podani razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja zaradi nevarnosti za javni red,varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali suma, da bo njegovoprebivanje v dravi povezano z izvajanjem teroristinih ali drugih nasilnihdejanj, nezakonitimi obveevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamilali izvrevanjem drugih kaznivih dejanj; ali e se v postopku izdaje prvegadovoljenja ugotovi, da prihaja z obmoij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z

monostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovnezdravstvene organizacije oziroma z obmoij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bilahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljivebolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe; ali e se ugotovi, da v Republiki Sloveniji


21/80


21

dela v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo, aliv nasprotju s predpisi o prepreevanju zaposlovanja in dela na rno.

Dovoljenje za zaasno prebivanje se druinskemu lanu dravljana druge dravelanice EGP izda z enako veljavnostjo, kot je izdano potrdilo o prijavi prebivanjadravljanu EGP, druinskemu lanu slovenskega dravljana pa z veljavnostjo petih let.Dovoljenje za zaasno prebivanje se lahko druinskemu lanu pod enakimi pogoji,kot se izda, tudi podalja. Pronja za podaljanje dovoljenja za zaasno prebivanjemora biti pri upravni enoti vloena pred potekom veljavnosti dovoljenja.

Izdaja dovoljenja za stalno prebivanje

Druinski lan, ki je dravljan EGP in ki v Republiki Sloveniji pet let neprekinjenoprebiva na podlagi potrdila o prijavi prebivanja in pri katerem ne obstaja utemeljensum, da bi lahko ogroal javni red ali dravno varnost, lahko za prebivanje v RepublikiSloveniji pridobi dovoljenje za stalno prebivanje z neomejeno asovno veljavnostjo.

Dravljan EGP, ki je druinski lan slovenskega dravljana ali dravljana EGP alidravljana tretje drave, ki v Republiki Sloveniji e ima dovoljenje za stalno prebivanje,lahko dovoljenje za stalno prebivanje pridobi po dveh letih neprekinjenega prebivanja

v Republiki Sloveniji na podlagi potrdila o prijavi prebivanja.Dovoljenje za stalno prebivanje z neomejeno asovno veljavnostjo lahko pridobitudi druinski lan, ki je dravljan t. i. tretje drave, pod pogojem, da v RepublikiSloveniji na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje prebiva neprekinjeno petlet in izpolnjuje pogoje, ki so z Zakonom o tujcih doloeni za izdajo dovoljenja zazaasno prebivanje za druinskega lana. Druinskemu lanu dravljana EGP, kie ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in druinskemu lanuslovenskega dravljana se lahko dovoljenje za stalno prebivanje izda po dveh letih

neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za zaasnoprebivanje.


22/80

22


PRIJAVA PREBIVALIA

Prijavo prebivalia dravljanov Republike Slovenije in tujcev ureja Zakon o prijavi

prebivalia.

Prijava zaasnega prebivalia

e ste dravljan tretje drave in v Republiki Sloveniji prebivate na podlagi dovoljenjaza zaasno prebivanje ali ste dravljan EGP in v Republiki Sloveniji prebivate napodlagi potrdila o prijavi prebivanja, morate pri upravni enoti prijaviti zaasnoprebivalie v roku treh dni od naselitve oziroma od vroitve dovoljenja za zaasno

prebivanje. e se nastanite v nastanitvenem objektu, mora vae zaasno prebivalieprijaviti stanodajalec.

Prijava zaasnega prebivalia velja najve eno leto. Sami oziroma stanodajalec pamorate obnoviti prijavo zaasnega prebivalia v roku osmih dni od poteka prijave.Vsem, ki pravoasno vloite pronjo za podaljanje dovoljenja za zaasno prebivanjeali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za zaasno prebivanje oziroma potrdila o prijaviprebivanja, pristojni organ obnovi prijavo zaasnega prebivalia za as reevanjapronje, po vroitvi dovoljenja za zaasno prebivanje oziroma potrdila o prijaviprebivanja pa morate prijavo prebivalia obnoviti sami oziroma stanodajalec, prikaterem ste nastanjeni.

Prijava stalnega prebivalia

V osmih dneh od vroitve dovoljenja za stalno prebivanje morate pri upravni enotiprijaviti stalno prebivalie.

Ob prijavi zaasnega ali stalnega prebivalia morate priloiti veljaven osebnidokument, opremljen s fotografijo, in dokazilo, da imate pravico do prebivanja nanaslovu, ki ga prijavljate. Kot dokazilo se teje dokazilo o lastnitvu, najemna alipodnajema pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanjaoziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri emer lastnikovega soglasja nitreba overjati.

e je nepreminina, na naslovu katere elite prijaviti prebivalie, vpisana vzemljiko knjigo, vam ni treba dokazovati lastnitva nad to nepreminino, saj tepodatke pridobi organ po uradni dolnosti, vendar morate v tem primeru sporoititevilko zemljikoknjinega vloka, katastrsko obino ali tevilko parcele ter naslovpristojnega sodia.


23/80


23

Ve informacij o prijavi prebivalia in monosti elektronske prijave prebivaliadobite na upravnih enotah ali na naslovu spletnega portala e-uprave: http://e-uprava.gov.si/e-uprava.

PRIDOBITEV DRAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE

V skladu z Zakonom o dravljanstvu lahko pridobite dravljanstvo Republike Slovenijez naturalizacijo, e izpolnjujete naslednje pogoje:

da ste dopolnili 18 let;

da imate odpust iz dosedanjega dravljanstva ali da izkaete, da ga boste dobili,e boste sprejeti v dravljanstvo Republike Slovenije;

da dejansko ivite v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let predvloitvijo pronje, in imate urejen status tujca;

da imate zagotovljena sredstva, ki vam in osebam, ki jih morate preivljati,zagotavljajo materialno in socialno varnost;

da obvladate slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kardokaete s sprievalom o uspeno opravljenem izpitu iz znanja slovenine na

osnovni ravni; da niste bili pravnomono obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljo od

treh mesecev, ali da vam ni bila izreena pogojna obsodba na zaporno kazen spreizkusno dobo, daljo od enega leta;

da vam ni bila izreena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;

da va sprejem v dravljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti zajavni red, varnost ali obrambo drave;

da imate poravnane davne obveznosti;

da podate prisego o spotovanju svobodnega demokratinega ustavnega reda,ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

Pronjo za pridobitev dravljanstva Republike Slovenije vloite skupaj s prilogamipri katerikoli upravni enoti. Za postopek pridobitve dravljanstva morate plaati tudiupravno takso.

Dravljanstvo Republike Slovenije se lahko pridobi tudi na drugih podlagah, zato seza podrobneje informacije o pogojih pridobitve dravljanstva obrnite na katerokoli

upravno enoto, informacije pa so dostopne tudi na dravnem portalu e-uprava:http://e-uprava.gov.si/e-uprava.


24/80


25/80

OLANJE/IZOBRAEVANJE

olski sistem v Republiki Sloveniji

Izobraevanje odraslih

Pomo in podpora odraslim pri izobraevanju in uenju

Programi uenja slovenskega jezika

Programi seznanjanja s slovensko zgodovino,

kulturo in ustavno ureditvijo


26/80


27/80

OLANJE / IZOBRAEVANJE

27

OLSKI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

Z zakonom je doloeno, da je javna ola laina, olski prostor pa avtonomen; vjavni oli je prepovedana politina in konfesionalna dejavnost.

Vrtci

Predolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce se vkljuujejo otroci,ko dopolnijo 11 mesecev, do vstopa v olo. Predolska vzgoja ni obvezna. Otroke jemogoe vpisovati v vrtec vse leto, in sicer na podlagi prijave. e je v vrtec vpisanihve otrok, kot je prostih mest, odloa o sprejemu komisija. Stari morate ob sprejemuotroka v vrtec priloiti potrdilo pediatra o otrokovem zdravstvenem stanju. Stari,ki prejemate denarno socialno pomo po predpisih o socialnem varstvu, ste plailavrtca v celoti oproeni. Oprostitev plaila uveljavljate pri pristojnem obinskemupravnem organu.

Najpogosteji poslovni as vrtcev je med 5.30 ali 6.00 in 16.00 ali 16.30. Vrtci poslujejovsak delovni dan v tednu in letu, nekateri pa opravljajo tudi deurstva ob sobotah.

Osnovna ola

V Sloveniji je osnovnoolsko izobraevanje obvezno in traja 9 let. Osnovna ola je zaotroke in mladino brezplana.

Stari morate v 1. razred osnovne ole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu,v katerem bodo zaeli obiskovati olo, dopolnili 6 let. Vpisuje se v oli v februarjuza naslednje olsko leto. Otroka vpiete v olskem okoliu, kjer stalno ali zaasnoprebivate. Vpis v mednarodni osnovnoolski program po sistemu IBO (InternationalBaccalaureate Organization) je moen v O Danile Kumar Ljubljana.

Srednja ola

Srednjeolsko izobraevanje se v Republiki Sloveniji deli na splono (gimnazije) terna poklicno in srednje strokovno in tehnino izobraevanje. Splono izobraevanjese kona z maturo kot obliko zunanjega preverjanja znanja in poleg vpisa nauniverzo omogoa tudi vkljuitev v programe vijega in visokoolskega strokovnega

izobraevanja. Poklicno in strokovno izobraevanje pripravlja vajence in dijakepredvsem na opravljanje poklica. Kona se z zakljunim izpitom, programi srednjegastrokovnega izobraevanja pa s poklicno maturo in omogoajo tudi vkljuitev vprograme vijega in visokoolskega strokovnega izobraevanja. Vsako leto v februarju


28/80

28


izide razpis za vpis v srednje ole, prav tako so na olah organizirani informativni dnevi,kjer se lahko uenci seznanijo s programi ol. V marcu pa je treba do predvidenegaroka oddati prijavo na eleno srednjo olo.

Visokoolsko izobraevanje

tudij poteka na javnih visokoolskih zavodih: univerzah, fakultetah, umetnikihakademijah, visokih strokovnih olah ter na samostojnih visokoolskih zavodih.V Sloveniji so univerze (javni visokoolski zavodi) v Ljubljani, Mariboru, Kopru inNovi Gorici. Razpis za vpis na visokoolske zavode je praviloma objavljen januarja.Informacije o razpisanih prostih mestih in pogojih lahko dobite na spletnih straneh

Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo (http://www.mvzt.gov.si).Prijavna roka sta dva spomladanski in jesenski. e tudi po izteku jesenskega rokaostanejo prosta mesta, se kandidati lahko vpisujejo e v tretjem roku (do 10. oktobra).Prijavljajo se na posamezne fakultete. Ob omejitvi vpisa se upoteva uspeh v srednjioli (v 3. in 4. letniku in pri maturi, poklicni maturi oziroma zakljunem izpitu), e soza tudij pomembne posebne sposobnosti, tudi uspeh pri preverjanju teh. tudijskoleto traja od 1. oktobra do 30. septembra.

Za dravljane iz drav nelanic Evropske unije je praviloma razpisanih dodatnih 5 %

vpisnih mest glede na tevilo vpisnih mest za dravljane Republike Slovenije indravljane drav lanic EU. Tuji dravljani, ki imate stalno prebivalie v RepublikiSloveniji in ste sami oziroma so vai stari/skrbniki davni zavezanci RS, kandidiratena mesta za dravljane Republike Slovenije in dravljane iz drav EU.

Tujci, dravljani drav nelanic EU, plaujete olnino, razen e:

je tako doloeno z meddravnimi ali mednarodnimi sporazumi in pogodbami;

ste tipendisti ministrstva, pristojnega za visoko olstvo, oziroma pooblaenegaizvajalca tega tipendiranja;

ste tudenti izmenjalnih programov med visokoolskimi zavodi v programuVseivljenjsko uenje;

ste tuji dravljani s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji in ste sami ali vaistari ali skrbniki davni zavezanci v Republiki Sloveniji.

Ve informacij o vpisu na posamezne univerze dobite pri njihovih prijavno-vpisnihslubah.


29/80


29

PRIZNAVANJE IZOBRAZBE

Postopek za priznavanje stopnje izobrazbe, doseene v tujini, se razlikuje glede na

namen.

Priznavanje za namen nadaljevanja izobraevanja v Republiki Sloveniji

je postopek, v katerem se imetniku tuje listine z odlobo prizna pravica do nadalje-vanja izobraevanja v Republiki Sloveniji. Postopek se zane na vao zahtevo, ki jovloite na predpisanem obrazcu pri oli, drugi vzgojno-izobraevalni organizaciji alivisokoolskem zavodu v Republiki Sloveniji, na katerem elite nadaljevati izobrae-

vanje. Priloite tudi ustrezno dokumentacijo.

Priznavanje za namen zaposlovanja v Republiki Sloveniji

omogoa osebam vstop na trg delovne sile ter uporabo v tujini pridobljenega nazivapoklicne in strokovne izobrazbe oziroma strokovnega in znanstvenega naslova.Postopek se zane z vao zahtevo, ki jo vloite pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvoza visoko olstvo, znanost in tehnologijo) na predpisanem obrazcu. Priloiti morate

tudi ustrezno dokumentacijo.

Tuje javne listine o izobraevanju, ki jih boste predloili v postopek, morajo bitioverjene v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije.

Ve informacij o postopku priznavanja izobraevanja in o overitvi listin dobite naspletni strani Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo http://www.mvzt.gov.si.

IZOBRAEVANJE ODRASLIH

Izobraevanje odraslih obsega izobraevanje, izpopolnjevanje, usposabljanje inuenje oseb, ki so izpolnile olsko obveznost in si elijo pridobiti, posodobiti, raziritiin poglobiti znanje, pri tem pa nimajo statusa uenca, dijaka ali tudenta. Osebe,ki se vkljuijo v izobraevanje odraslih, pridobijo status udeleencev izobraevanjaodraslih.

Izobraevanje odraslih lahko razdelimo na formalno in neformalno izobraevanje.Formalno izobraevanje omogoa pridobitev javnoveljavne izobrazbe, poklicnokvalifikacijo ali javnoveljavno listino, neformalno izobraevanje pa je namenjeno
http://www.mvzt.gov.si/http://www.mvzt.gov.si/http://www.mvzt.gov.si/http://www.mvzt.gov.si/


30/80

30


pridobivanju, obnavljanju, razirjanju, posodabljanju in poglabljanju znanja, vendarse ne dokazuje z javnoveljavno listino.

Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK)

Nacionalna poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposob-ljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica oziroma posameznih sklopov zadoli-tev v okviru poklica na doloeni ravni zahtevnosti.

Poklicno kvalifikacijo lahko posameznik pridobi v olskem izobraevanju, po delihizobraevalnih programov za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe,po programih poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, e je s temi programitako doloeno, po delih tudijskih programov za pridobitev visokoolske izobrazbeali po tudijskih programih za izpopolnjevanje, ali e dokae, da dosega standardestrokovnih znanj in spretnosti, doloene s katalogom, sprejetim v skladu z zakonom.

Zakon omogoa dokazovanje nacionalne poklicne kvalifikacije, ki je doloenas katalogom, ne glede na to, kako posameznik pridobi znanja in spretnosti (vizobraevalnem sistemu, s samoizobraevanjem, z delovnimi izkunjami, z razvojemdoloenih osebnostnih lastnosti, ki so potrebne za to, da se neko znanje lahko uresnii

v praksi, ). Pri tem je izrecno doloeno, da z NPK, pridobljeno v skladu z ZNPK, nimogoe pridobiti naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe. Ta se lahko pridobile po izobraevalnih programih, sprejetih v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno instrokovno izobraevanje. Certifikati, ki jih posamezniki pridobijo v skladu z ZNPK, pase upotevajo pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajopodroje izobraevanja.

Poklicna kvalifikacija se dokazuje z javno listino. Poklicne kvalifikacije, pridobljenepo izobraevalnih programih, se dokazujejo s sprievali, diplomami in drugimi

listinami. Javna listina, ki se pridobi zunaj formalnega olskega sistema, je certifikat opoklicni kvalifikaciji in je opredeljena v Pravilniku o obrazcu javne listine o nacionalnipoklicni kvalifikaciji certifikatu.Pridobivanje certifikatov je namenjeno odraslim, mladim pa je treba omogoiti injih spodbujati, da si pridobijo formalno poklicno izobrazbo. Zato je sploni pogoj zapridobivanje certifikatov dopolnjena starost 18 let. Mlaji od 18 let lahko pridobijopoklicno kvalifikacijoizjemoma,eizgubijostatusvajencaoziromadijakainizkazujejodelovne izkunje, ki so si jih pridobili na kakren koli nain. Morebitni posebni pogojise lahko doloijo s katalogom.

Stroke postopka za pridobitev NPK so dolni poravnati kandidati.


31/80


31

Vkljuevanje v sistem za pridobitev javnoveljavne izobrazbe

Tujci ste upravieni do programov vkljuevanja v izobraevalni sistem za pridobitev

javnoveljavne izobrazbe.

Izobraevalna ponudba, namenjena odraslim, je predstavljena na spletni stranihttp://www.acs.si/dodatni_viri.

Javnoveljavne programe, ki niso bili oblikovani izkljuno za odrasle, se pa vanjeodrasli vkljuujejo, dobite na straneh Centra RS za poklicno izobraevanje (http://www.cpi.si/) in Ministrstva za olstvo in port (http://www.mss.gov.si/).

Programi za pridobitev izobrazbe

Osnovna ola za odrasleV osnovno olo za odrasle se lahko vpie, kdor izpolni osnovnoolsko obveznost in nizakljuil osnovnoolskega izobraevanja.

Programi nijega poklicnega izobraevanjaV programe nijega poklicnega izobraevanja se lahko vpie, kdor je izpolnilosnovnoolsko obveznost in uspeno konal vsaj 6 razredov osnovne ole (oziroma7. razred devetletne osnovne ole) ali kdor je konal osnovno olo po prilagojenemprogramu ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis, navedene pri posameznemprogramu (npr. ustrezno zdravstveno stanje).

Programi srednjega poklicnega izobraevanjaV programe srednjega poklicnega izobraevanja se lahko vpie, kdor je uspenokonal

osnovno olo, program nijega poklicnega izobraevanja ali njemu enakovreden program

po prejnjih predpisih ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis, navedene priposameznem izobraevalnem programu. Za vpis v program, ki se izvaja v dualniorganizaciji, je za brezposelne udeleence pogoj sklenjena una pogodba.
http://www.cpi.si/dijaki_in_ucenci/strokovna_podrocja_/_izobrazevalni_programi.aspxhttp://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_odraslih/programi/http://www.mss.gov.si/http://www.mss.gov.si/http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_odraslih/programi/http://www.cpi.si/dijaki_in_ucenci/strokovna_podrocja_/_izobrazevalni_programi.aspx


32/80

32


Programi srednjega tehnikega oz. strokovnega izobraevanjaV programe srednjega tehnikega oziroma strokovnega izobraevanja se lahko vpie,

kdor je uspeno konal

osnovno olo, program nijega poklicnega izobraevanja ali njemu enakovreden program

po prejnjih predpisih ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis, navedene priposameznem izobraevalnem programu.

Programi poklicno-tehnikega izobraevanja (PTI)V programe poklicno-tehnikega izobraevanja, ki so zaradi prepoznavnosti oznaeniz oznako (PTI), se lahko vpie, kdor je uspeno zakljuil program srednjega poklicnegaizobraevanja oziroma njemu ustrezen program po prejnjih predpisih oziroma je pridobil ustrezni naziv srednje poklicne izobrazbe. Delovne izkunje kandidatdokazuje s potrdilom delodajalca ali delovno knjiico.

Poklicni teaji (PT)V poklicni teaj se lahko vpie, kdor je uspeno zakljuil etrti letnik gimnazije alizakljuni letnik izobraevalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbein izpolnjuje druge, z izobraevalnim programom doloene pogoje.

Gimnazijski programiV gimnazijo se lahko vpie, kdor uspeno kona osnovno olo. Za vpis v umetnikogimnazijo mora izpolniti e druge pogoje za vpis, navedene pri posamezni smeri

tega programa.

Maturitetni teajV maturitetni teaj se lahko vpie, kdor je uspeno konal srednjo poklicno, srednjotehniko oziroma drugo srednjo strokovno olo oziroma tretji letnik gimnazije inprekinil izobraevanje za najmanj eno leto. V ta program se lahko vpie tudi, kdor jezakljuil osnovnoolsko izobraevanje, e uspeno opravi preizkus znanja na ravnitretjega letnika gimnazije.


33/80


33

Izobraevalni programi za odrasle

Angleina za odrasle, Nemina za odrasle, Francoina za odrasle, Italijanina za

odrasle in Madarina za odrasle

V programe se lahko vpie tisti, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Starost: nad 16 let Predznanje:

a) osnovna raven: popolni ali delni zaetniki. Delne zaetnike uvrstimo vprogram na podlagi internega razvrstitvenega testiranja in/ali pogovora zvodjo izobraevanja;

b) vija raven: uspeno opravljen izpit za osnovno raven ali kako drugaepridobljeno znanje (ola, teaj, tujina), ki ustreza temu izpitu in se ugotavlja zrazvrstitvenim testom in/ali s pogovorom z vodjo izobraevanja.

Stroke izobraevanja krijete sami.

POMO IN PODPORA ODRASLIM PRI IZOBRAEVANJU IN

UENJU

LOKALNA SVETOVALNA SREDIA

Pomo in dodatne informacije pri odloanju za vpis v izobraevalne programe dobitetudi v lokalnih svetovalnih srediih (ISIO) za izobraevanje in uenje odraslih, kidelujejo v naslednjih krajih:

Jesenice;v prostorih Ljudske univerze Jesenice, Cesta Cirila Tavarja 3a

04/ 583 38 05, [email protected]

Koper; v prostorih Ljudske univerze Koper, Cankarjeva 33


Koroka; v prostorih MOCIS-a, Centra za izobraevanje odraslih Slovenj Gradec,

Partizanska 16


Ljubljana; v prostorih CDI Univerzum, Groljeva 4

mailto:[email protected]:[email protected];mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected];mailto:[email protected]


34/80

34


Maribor; v prostorih Andragokega zavoda Maribor Ljudske univerze, Maistrova

ulica 5


MurskaSobota; v prostorih Ljudske univerze Murska Sobota, Slomkova 33 02/ 536 15 60, [email protected]

NovaGorica; v prostorih Ljudske univerze Nova Gorica, Cankarjeva 8


Novomesto; v prostorih Razvojno-izobraevalnega centra Novo mesto, Ljubljanska

cesta 28


Posavje; v prostorih Ljudske univerze Krko, Dalmatinova 8 07/ 488 11 60, [email protected]

Postojna; v prostorih Ljudske univerze Postojna, Ljubljanska cesta 2


Ptuj; v prostorih Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2


Trbovlje; v prostorih Zasavske ljudske univerze, Trg svobode 11a


Velenje; v prostorih Andragokega zavoda Ljudske univerze Velenje, Titov trg 2

03/ 898 54 70, [email protected], [email protected]

alec; v prostorih UPI Ljudske univerze alec, Ulica Ivanke Uranjek 6


Svetovalna sredia vam pomagajo tudi med izobraevanjem ali ob njegovemdokonanju.

SREDIA ZA SAMOSTOJNO UENJE (SSU)

V srediih za samostojno uenje lahko samostojno in brezplano utrjujete terpridobivate znanje, veinoma s podroja tujih jezikov in raunalnitva. Pri tem vampomagajo usposobljeni informatorji in svetovalci. V Sloveniji deluje 32 Sredi zasamostojno uenje.

Pomurska regija:

Ljudska univerza Lendava, Kidrieva 1, Lendava 02/ 578 91 90, [email protected]
mailto:[email protected];mailto:[email protected];mailto:[email protected]:[email protected];mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected];mailto:[email protected]:[email protected];mailto:[email protected];


35/80


35

Ljudska univerza Murska Sobota, Slomkova 33, Murska Sobota 02/ 536 15 60, [email protected]

Podravska regija: Andragoki zavod Maribor Ljudska univerza, Maistrova ulica 5, Maribor 02/ 234 11 11, [email protected]

Animacija, d.o.o., Akereva ul. 1, Ptuj 02/ 749 34 60, [email protected]

DOBA EPIS Maribor, Preernova ul. 1, Maribor 02/ 228 38 50, [email protected]

Impol - Kadring, Trg svobode 26, Slovenska Bistrica 02/ 845 32 47

Ljudska univerza Lenart, Nikova 9/I, Lenart 051 368 118, [email protected]

Ljudska univerza Ormo, Vrazova ul. 12, Ormo 02/ 741 55 05, [email protected]

Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2, Ptuj 02/ 749 21 50, [email protected]

Koroka regija:

MOCIS, Center za izobraevanje odraslih, Partizanska 16, Slovenj Gradec

02/ 884 64 00, [email protected] Smeri, d.o.o., Koroka cesta 14, Ravne na Korokem 02/ 822 06 31, [email protected]

Savinjska regija:

Andragoki zavod - Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje 03/ 898 54 50, [email protected]

Ljudska univerza Celje, Cankarjeva ul. 1, Celje 03/ 428 67 50, [email protected]

Ljudska univerza Rogaka Slatina, Celjska cesta 3a, Rogaka Slatina 03/ 818 24 40, [email protected]

UPI Ljudska univerza alec, Ulica Ivanke Uranjek 6, alec 03/ 713 35 50, [email protected]

Zasavska regija:

Zasavska ljudska univerza Trbovlje, Trg svobode 11a, Trbovlje 03/ 563 11 90

Regija jugovzhodna Slovenija:

RIC - Razvojno izobraevalni center Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto 07/ 393 45 50, [email protected]


36/80

36


Ljudska univerza Koevje, Trg zbora odposlancev 30, Koevje 01/ 893 82 70, [email protected]

ZIK Zavod za izobraevanje in kulturo rnomelj, Ulica Otona upania 1, rnomelj


Osrednjeslovenska regija:

CDI Univerzum Ljubljana, Groljeva 4, Ljubljana 01/ 583 92 70, [email protected]

Glotta Nova, d.o.o., Ljubljana, Poljanska cesta 95, Ljubljana 01/ 520 06 70, [email protected]

INTER-ES, d.o.o., Ljubljana, Cesta na Brdo 85, Ljubljana 01/ 200 02 30, [email protected],

Knjinica Otona upania Ljubljana, Kersnikova 2, Ljubljana 01/ 600 13 22,

MITRA d.o.o., Ljubljana, Poljanska 73, Ljubljana 01/ 434 90 30, [email protected]

Rossana, d.o.o., Logatec, Traka 17, Logatec 01/ 750 95 90, [email protected]

Gorenjska regija:

Ljudska univerza Jesenice, Cesta Cirila Tavarja 3a

04/ 583 38 00, [email protected] Ljudska univerza Tri, olska ul. 2, Tri 04/ 592 55 51, [email protected]

Notranjsko-kraka regija:

Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna


Severno-primorska regija:

Ljudska univerza Ajdovina, cesta 5. maja 14, Ajdovina 05/ 366 47 50, [email protected]

Ljudska univerza Nova Gorica, Cankarjeva 8, 5000 Nova Gorica


Obalno-kraka regija: Ljudska univerza Koper, Cankarjeva 33, Koper 05/ 612 80 00, [email protected]

Mestna knjinica Izola, Ul. osvobodilne fronte 15, Izola

05/ 663 12 84

Pomo in podpora pri uenju in izobraevanju sta za udeleence brezplanI.


37/80


37

PROGRAMI UENJA SLOVENSKEGA JEZIKA

Programi do 180 ur

Namenjeni so dravljanom tretjih drav, ki imate dovoljenje za stalno prebivanje,in vaim druinskim lanom z dovoljenjem za zaasno prebivanje na podlagi zdruitvedruine.

Na izbrani jezikovni oli opravite razvrstitveni test, na podlagi katerega bo oladoloila tevilo ur, ki jih potrebujete za dosego znanja slovenskega jezika na osnovniravni.

Po zakljuenem teaju jezika ste upravieni do brezplanega prvega preizkusa znanjaslovenskega jezika na osnovni ravni.

e ste se kot tujec z dovoljenjem za zaasno prebivanje e udeleili 60-urnegaprograma uenja slovenskega jezika in ste pridobili dovoljenje za stalno prebivanje,ste upravieni do ponovne udelebe v programu, vendar se vam obseg ur doloi kotrazlika med e odobrenimi urami in oceno potrebnega tevila ur. Ponovna udelebane sme presegati 120 ur programa.

Programi v obsegu 60 ur

Namenjeni so dravljanom tretjih drav, ki v Republiki Sloveniji prebivate najmanj2 leti na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje in imate dovoljenje, izdano zveljavnostjo enega leta, ter vaim druinskim lanom, vendar takrat, ko sami izpolnitepogoje za udelebo v programu.

Po konanem programu boste opravljali preizkus znanja iz slovenskega jezika na ravni,ki je potrebna za osnovno sporazumevanje, izvedel pa ga bo izvajalec programa.

Tako 60-urni kot 180-urni programi uenja slovenskega jezika so brezplani, sami sikrijete potne stroke ter stroke unih pripomokov in gradiv.

Prijava za udelebo v programu

Na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno oziroma zaasno prebivalie, vloitezahtevek za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za udelebo v programu uenjaslovenskega jezika, upravna enota vam bo, e izpolnjujete pogoje, izdala potrdilo oizpolnjevanju pogojev za udelebo v programih.


38/80

38


Z izdanim potrdilom se zglasite pri enem od izbranih izvajalcev, kjer boste dobili vseinformacije o programu uenja slovenskega jezika.

Zahtevki in seznam izbranih izvajalcev so dostopni tudi na dravnem portalu e-uprava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/.

Programov uenja slovenskega jezika se ne morete udeleiti, e ste v Sloveniji konaliolanje na katerikoli stopnji, bili vsaj 3 leta vkljueni v redni izobraevalni program aliste e pridobili potrdilo o opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika na vsajosnovni ravni.

PREIZKUS ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA NA OSNOVNIRAVNI

Izpit iz znanja slovenine na osnovni ravni je namenjen odraslim, katerih prvi jezik nislovenina, potrebujejo pa javnoveljavno listino o znanju slovenine kot drugegajezika za zasebne ali uradne namene (npr.: za pridobitev slovenskega dravljanstva).

Do brezplanega prvega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni ste

upravieni dravljani tretjih drav, ki imate dovoljenje za stalno prebivanje, in vaidruinski lani z dovoljenjem za zaasno prebivanje na podlagi zdruitve druine.


Na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno oziroma zaasno prebivalie, vloitezahtevek za opravljanje prvega preizkusa znanja iz slovenskega jezika, upravna enotavam bo, e izpolnjujete pogoje, izdala potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udelebov programih.

S potrdilom se zglasite pri enem od pooblaenih izvajalcev preskusa znanja izslovenskega jezika na osnovni ravni:

Izpitni center Center za slovenino kotdrugi/tuji jezikKongresni trg 12, 1000 Ljubljana 01/ 241 86 47

Ljudska univerza KranjCesta Staneta agarja 1, 4000 Kranj 04/ 280 48 00

Andragoki Zavod MariborMaistrova ulica 5, 2000 Maribor 02/ 234 11 11

Ljudska univerza KrkoDalmatinova ulica 8, 8270 Krko 07/ 488 11 60


39/80


39

Cene tupar CPI LjubljanaVojkova cesta 1, 1000 Ljubljana 01/ 234 44 02

Ljudska univerza PostojnaLjubljanska cesta 2, 6230 Postojna 05/ 721 12 80

DOBA Vir znanja, MariborPreernova ulica 1, 2000 Maribor 02/ 228 38 50

Ljudska univerza VelenjeTitov trg 2, 3320 Velenje 03/ 898 54 50

IS Mikloi, LjubljanaMikloieva 26, 1000 Ljubljana 01/ 230 76 00

UPI, Ljudska univerza alecUlica Ivanke Uranjek 6, 3310 alec 03/ 713 35 50, 03 713 35 51

Ljudska univerza Ajdovina

Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovina 05/ 366 47 50

Zasavska Ljudska univerza Trbovlje

Trg svobode 11a, Trbovlje 03/ 563 11 90

Ljudska univerza KoperCankarjeva 33, 6000 Koper 05/ 612 80 00

ZIK rnomeljUlica Otona upania 1, 8340 rnomelj 07/ 306 13 90

PROGRAMI SEZNANJANJA S SLOVENSKO ZGODOVINO,KULTURO IN USTAVNO UREDITVIJO

Programi so namenjeni dravljanom tretjih drav, ki imate dovoljenje za stalnoprebivanje ali prebivate v Republiki Sloveniji najmanj 2 leti na podlagi dovoljenja zazaasno prebivanje in imate dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta. Programase lahko udeleijo tudi vai druinski lani, ki so pridobili dovoljenje za prebivanjena podlagi zdruitve z druino, vendar ele takrat, ko sami izpolnjujete pogoje zaudelebo v programu.

Ker program poteka v slovenskem jeziku, je pogoj za udelebo razumevanjeslovenskega jezika.

Programi so brezplani, sami si krijete potne stroke ter stroke unih pripomokovin gradiv.

Po zakljuenem programu boste opravljali preizkus znanja, ki ga izvede izvajalecprograma.


40/80

40



Na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno oziroma zaasno prebivalie, vloite

zahtevek za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za udelebo v programuseznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Ob izpolnjevanjupogojev vam bo upravna enota izdala potrdilo, s katerim se zglasite pri enem odizbranih izvajalcev programa.

Zahtevki in seznam izbranih izvajalcev so dostopni tudi na dravnem portalu e-uprava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/.

Programov se ne morete udeleiti, e ste v Sloveniji konali olanje na katerikoli stopnji.


41/80

ZAPOSLOVANJE IN DELO

Delovna dovoljenja


42/80


43/80

ZAPOSLOVANJEINDELO

43

ZAPOSLOVANJE IN DELO

Zaposlitev ali delo tujca v Sloveniji je mono le, e predhodno pridobi delovno dovo-ljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomea delovno dovoljenje. Delovno do-voljenje ni potrebno le v primeru, e tako doloa zakon ali mednarodna pogodba.

Delovnih dovoljenj ne potrebujete dravljani drav lanic Evropske unije, Evropskegagospodarskega prostora in vicarske konfederacije ter vai oji druinski lani,dravljani tretjih drav, e imajo dovoljenje za prebivanje zaradi zdruitve druine zdravljanom EU, EGP ali vicarske konfederacije.

Zaposlovanje delavcev iz drav lanic EU in drav lanic EGP (Norveka,Lihtentajn, Islandija) ter vicarske konfederacije

Delavci teh drav ste pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenaeni zdomaimi delavci.

To pomeni, da ne potrebujete delovnega dovoljenja, pa pa mora delodajalec, ki vaszaposli, prijaviti zaposlitev delavca iz EU. Za prijavo zaposlitve teje prijava dravljanaEU, EGP ali vicarske konfederacije ter prijava druinskega lana dravljana EU, EGP

ali vicarske konfederacije v socialno zavarovanje s strani delodajalca. Prijavo jedelodajalec dolan opraviti v 10 dneh po zaetku vae zaposlitve.

Za prijavo opravljanja storitve omenjenih dravljanov se teje prijava izvajanjastoritve na obrazcu obr. ZRSZ-TUJ-5, ki se opravi po poti na naslov: ZRSZ Centralnasluba, Rona dolina, Cesta IX/6, Ljubljana.

Priznavanje prostega dostopa na slovenski trg dela za druinske lanedravljanov drav lanic EU in EGP (Norveka, Lihtentajn, Islandija) tervicarske konfederacije

Pravica do prostega dostopa na trg dela za dravljana drave lanice EU ali EGP tervicarske konfederacije pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposlite brezdelovnega dovoljenja.

Pravica do prostega dostopa na trg dela za druinskega lana dravljana dravelanice EU ali EGP, ki ni dravljan drave lanice EU ali EGP ter vicarske konfederacije,pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposli ali samozaposli brez delovnega

dovoljenja.

Dravljan drave lanice EU in EGP izkazuje delodajalcu pravico do prostega dostopana slovenski trg dela z dokazilom, da je dravljan drave lanice EU ali EGP.


44/80

44


Druinski lan dravljana iz prejnjega odstavka, ki ni dravljan drave lanice EU aliEGP, izkazuje delodajalcu svojo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela zdovoljenjem za prebivanje za druinskega lana zaradi zdruitve druine.

DELOVNA DOVOLJENJA

Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca, temeljni pogoj zaizdajo dovoljenja pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznihdomaih kandidatov.

V posebnih primerih, ki jih zakon izrecno doloa, pa lahko za dovoljenje zaprosite

tudi tujci sami, izdaja dovoljenja pa je vezana na va status tujca oziroma naravo delain se izdaja ne glede na stanje na trgu dela.

Delovno dovoljenje vam omogoa delo oziroma zaposlitev in je podlaga za prido-bitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje in ga izdajajo slovenskadiplomatsko-konzularna predstavnitva oziroma upravne enote v Republiki Slove-niji.

Tujci, dravljani t. i. tretjih drav, se lahko zaposlite oziroma opravljajte delo v Sloveniji

le na podlagi delovnega dovoljenja, razen v primerih, ko Zakon o zaposlovanju indelu tujcev (ZZDT) ali mednarodni sporazum doloa drugae.

e ste zaposleni na podlagi delovnega dovoljenja, imate vse pravice in obveznostiv skladu z nacionalno zakonodajo, predvsem z Zakonom o delovnih razmerjih, npr.glede plae, delovnega asa, odmorov, poitkov, varstva pri delu in druge pravice.e delodajalec kri vae pravice, se lahko obrnete na Inpektorat RS za delo, ki jepristojen za nadzor delovnopravne zakonodaje:

Inpektorat RS za deloParmova 33


Osebno delovno dovoljenje

Z veljavnostjo enega leta

Na podlagi osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta se lahko lesamozaposlite (izvajate dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, izvajatesamostojno poklicno dejavnost ali ustanovite osebno gospodarsko drubo).
mailto:[email protected]:[email protected]


45/80

ZAPOSLOVANJEINDELO

45

Z veljavnostjo treh let

Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosite, e ste:

1. oji druinski lan slovenskega dravljana in imate veljavno dovoljenje zazaasno prebivanje, zaradi zdruitve druine;

2. oji druinski lan tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoloen as inimate veljavno dovoljenje za zaasno prebivanje, zaradi zdruitve druine, e stepred tem najmanj dve leti e prebivali v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenjaza zaasno prebivanje;

3. slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni rti in nimateslovenskega dravljanstva;

4. samozaposleni tujec in ste v Republiki Sloveniji dve leti neprekinjenosamozaposleni in ste vpisani v poslovni register;

5. tujec z najmanj poklicno izobrazbo in ste bili zadnji dve leti pred vloitvijo vlogeneprekinjeno zaposleni pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku;

6. delovni migrant in ste bili zadnji dve leti pred vloitvijo vloge neprekinjeno

zaposleni pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku;7. tujec in ste zadnji letnik olanja konali v Republiki Sloveniji in pridobili najmanj

visokoolsko izobrazbo ter si v roku enega leta od pridobljenega naziva najdetedelodajalca ali se samozaposlite;

8. tujec in ste v Sloveniji zakljuili program raziskovalnega dela in ste si v roku enegaleta nali delodajalca ali ste se samozaposlili;

9. oji druinski lan tujca iz prejnje toke;

10. oji druinski lan tujca s statusom raziskovalca;

11. oseba s subsidiarno zaito.

Za nedoloen as

Osebno delovno dovoljenje za nedoloen as lahko pridobite, e imate dovoljenje zastalno prebivanje ali vam je bil v Sloveniji dodeljen status begunca.

Imetniki osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ali za nedoloen asse lahko zaposlite pri katerem koli delodajalcu v Sloveniji ali se samozaposlite.


46/80

46


Dovoljenje za zaposlitev

Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda le na vlogo delodajalca za as do enega leta in

se lahko podalja.

Na podlagi dovoljenja za zaposlitev se lahko kot dravljan tretje drave zaposlite lepri delodajalcu, ki je za vas pridobil dovoljenje, in opravljate le delo, za katero vam jebilo dovoljenje izdano.

Dovoljenja za delo

Dovoljenja za delo se izdajo za sezonska dela, za napotene tuje delavce, za zastopnikegospodarskih drub, za usposabljanje in izpopolnjevanje, za dodatno izobraevanjein za individualne storitve. V tej brouri na kratko predstavljamo le sezonsko delo.

Dovoljenja za sezonsko delo se izdajo na vlogo delodajalca, in sicer za sezonsko delov gradbenitvu z veljavnostjo do 9 mesecev v kateremkoli 12-mesenem obdobju, zasezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu ter v gostinstvu in turizmu pa z veljavnostjodo 6 mesecev v posameznem koledarskem letu. Po izteku sezonske zaposlitve in prediztekom obvezne vmesne prekinitve se za tujca ne more izdati nobenega drugega

delovnega dovoljenja. Brez zakonsko doloene prekinitve se lahko izda le dovoljenjeza zaposlitev na podlagi vloge istega delodajalca, pri katerem je bil tujec sezonskozaposlen. Obvezna vmesna prekinitev pri sezonskem delu v gradbenitvu potee po7 mesecih, pri drugih dveh sezonskih zaposlitvah pa po izteku koledarskega leta.

Vsi obrazci in druge informacije so dostopne tudi na spletni strani Zavoda RS zazaposlovanje http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Tujci.htm in na spletnih stra-neh e-uprave: http://e-uprava.gov.si/e-uprava.

DOVOLJENJE ZA ZAPOSLOVANJE BREZ PREVERJANJA RAZMER NA TRGUDELA SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV

Minister, pristojen za delo, doloi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela nivezana na trg dela in se dovoljenje za zaposlitev izda brez upotevanja pogoja, da vevidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domaih brezposelnih oseb oziroma

oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenaene z dravljani Republike Slovenije.Takni primeri so:

tujci s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje,
http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Tujci.htmhttp://e-uprava.gov.si/e-upravahttp://e-uprava.gov.si/e-upravahttp://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Tujci/Tujci.htm


47/80

ZAPOSLOVANJEINDELO

47

tujci s poklici, ki jih ni mono pridobiti z izobraevanjem ali usposabljanjem vSloveniji, portniki, kulturni delavci, znanstveniki, lektorji,

druinski lani tujca z visokoolsko izobrazbo,

osebje v diplomatskih predstavnitvih, ki nima privilegiranega statusa inpodobno.

Seznami deficitarnih poklicev za vsako Obmono slubo zavoda so objavljeni naspletnih straneh zavoda http://www.ess.gov.si.
http://www.ess.gov.si/http://www.ess.gov.si/


48/80


49/80

KORISTNE INFORMACIJE

Zdravstveno zavarovanje

Socialno varstvo

Brezplana pravna pomo

Spodbujanje medsebojnega poznavanja inrazumevanja s slovenskimi dravljani


50/80


51/80

KORISTNEINFORMACIJE

51

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost vasu bolezni ali pokodbe, saj pokriva stroke za tveganja v primerih, ko zbolimo,se pokodujemo ali imamo kakne druge zdravstvene potrebe. Osnovna lastnostzdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali od njegaodvisnih druinskih lanov vezane na prijavo v zavarovanje in na plailo ustreznegaprispevka (v obveznem zdravstvenem zavarovanju) ali premije (v prostovoljnemzdravstvenem zavarovanju).Tujci, ki niso vkljueni v zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, imajo pravico

do nujnih oz. potrebnih zdravstvenih storitev, za katera se plailo zagotovi v skladu zevropskim pravnim redom, mednarodnimi sporazumi ali iz dravnega prorauna.

V Sloveniji sta obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Obvezno zdravstveno zavarovanje ne zagotavlja kritja vseh strokov, ki nastanejopri zdravljenju. Celotno kritje strokov je zagotovljeno le otrokom, uencem intudentom, ki se redno olajo ter pri nekaterih boleznih in stanjih, pri drugih storitvahpa zagotavlja obvezno zavarovanje le doloen odstotni dele cene storitve. Uredite si

ga na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pokriva razliko med polno ceno in dele-em, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalno premijo dopolnilne-ga zdravstvenega zavarovanja krijete sami, zavarovanje pa si uredite na katerikolizdravstveni zavarovalnici.

Zavarovanci se v zdravstvenih ustanovah izkazujete z zdravstveno kartico, na kateriso shranjeni vsi podatki o zdravstvenem zavarovanju. Za obisk pri zdravniku jeponavadi potrebno predhodno naroilo, praviloma pa obiskujete tisti zdravstvenidom, ki je najbliji vaemu prebivaliu.

e si ne morete urediti statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju, sepri zdravstvenih zavarovalnicah pozanimajte o morebitnih dodatnih programihzdravstvenega zavarovanja.
http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/7F079796008EE60EC1256D3A00460146http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/52D9D035D538D7A1C1256D34002A6FBDhttp://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/52D9D035D538D7A1C1256D34002A6FBDhttp://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/7F079796008EE60EC1256D3A00460146


52/80

52


SOCIALNO VARSTVO

e se znajdete v socialni stiski in teavah, se lahko obrnete na pristojni center za

socialno delo, kjer vam lahko ustrezno strokovno pomagajo in vas seznanijo spravicami, ki vam pripadajo v okviru socialnega varstva.

Strokovni delavci vam pomagajo pri prepoznavanju socialne stiske ali teave, pri ocenimone reitve, seznanijo vas z monostmi socialno-varstvenih storitev ter dajatev,z obveznostmi, ki izhajajo iz izbire storitev ali dajatev ter vam predstavijo celotnomreo izvajalcev, ki vam lahko ponudijo pomo. Osebna pomo obsega svetovanje,urejanje in vodenje z namenom, da bi vam omogoili razvijanje, dopolnjevanje,ohranjanje ter izboljevanje vaih socialnih monosti.

Naslovi centrov za socialno delo so v poglavju Kontakti.

BREZPLANA PRAVNA POMO

Brezplano pravno pomo ureja Zakon o brezplani pravni pomoi. Namenbrezplane pravne pomoi je uresnievanje pravice do sodnega varstva po naeluenakopravnosti, upotevajo socialni poloaj osebe, ki brez kode za svoje preivljanjein preivljanje svoje druine te pravice ne bi mogla uresnievati.

Brezplana pravna pomo pomeni pravico upravienca do celotne ali delnezagotovitve sredstev za pokritje strokov za pravno pomo in oprostitev strokovsodnega postopka. V praksi to pomeni stroke pravnega svetovanja, pravnegazastopanja pred splonimi in specialnimi sodii, Ustavnim sodiem RepublikeSlovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so

pristojne za zunajsodno poravnavanje sporov ter oprostitev plaila strokov sodnegapostopka.

Upravienci do brezplane pravne pomoi so osebe, ki zaradi svojega finannegapoloaja in poloaja svoje druine ne bi bile sposobne same kriti strokov postopka,ne da bi bil s tem ogroen njihov finanni poloaj in finanni poloaj njihove druine.Tako je do brezplane pravne pomoi upraviena oseba, katere meseni povprenidohodek na lana druine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnegadohodka.

Pronja za dodelitev brezplane pravne pomoi se vloi na predpisanem obrazcu, kimu morajo biti priloene ustrezne listine, pri pristojnem okronem sodiu, delovnemsodiu ali upravnem sodiu, na obmoju katerega ima prosilec stalno ali zaasno


53/80

KORISTNEINFORMACIJE

53

prebivalie. Obrazec pronje za dodelitev brezplane pravne pomoi se dobi pristrokovnih slubah za brezplano pravno pomo in v knjigarnah. Pristojni organ napodlagi pronje za dodelitev brezplane pravne pomoi odloi o upravienosti do

brezplane pravne pomoi z odlobo, ki jo vroi prosilcu.

Pravno pomo izvajajo odvetniki, ki so po Zakonu o odvetnitvu vpisani v imenikodvetnikov, in odvetnike drube, ustanovljene po Zakonu o odvetnitvu, ter notarjiv zadevah, ki jih opravljajo po Zakonu o notariatu.

SPODBUJANJE MEDSEBOJNEGA POZNAVANJA IN RAZU-

MEVANJA S SLOVENSKIMI DRAVLJANI

Kulturno dejavnost razlinih etninih skupin bo kulturna politika v skladu z naci-onalnim programom za kulturo 20082011 podpirala v njihovem prizadevanju zaohranjanje njihovih jezikov, kulturno-umetnikega izraanja in kulturnega povezo-vanja z matinimi narodi. Kulturna zavest in ozaveenost ljudi o njihovih kulturnihpravicah je eden izmed pogojev za vkljuenost v odprto drubo, ki temelji na posa-meznikovi avtonomiji in svobodi.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, zagotavlja sredstva za izvajanje programovspodbujanja medsebojnega poznavanja in razumevanja v skladu z letnim programomna podroju manjinskih etninih skupnosti in priseljencev, z namenom, da se tujcemomogoi sodelovanje s posameznimi drutvi in udeleba v kulturnem ivljenjuRepublike Slovenije.

Ve informacij na www.mk.gov.si.

Ministrstvo za kulturo RS, Sektor za kulturne pravice manjin in razvoj kulturneraznolikostiMaistrova 10, 1000 Ljubljanatel.: 01/400 79 37

Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo zagotavljasofinanciranje programov medkulturnega dialoga, ki jih izvajajo nevladne in drugenepridobitne organizacije. Programi so sofinancirani iz Evropskega sklada zavkljuevanje dravljanov tretjih drav.

O programih medkulturnega dialoga boste seznanjeni preko zloenk, dostopnih na

upravnih enotah, ter na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve www.mnz.gov.si.
http://www.mk.gov.si/http://www.mk.gov.si/


54/80


55/80

PODATKI O SLOVENIJIPODATKI O SLOVENIJI


56/80


57/80

PODATKIO SLOVENIJI

57

NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O SLOVENIJI

Republika Slovenija je demokratina republika, ki temelji na naelu delitve oblastina zakonodajno, izvrilno in sodno vejo oblasti.

Ustava: Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 in zagotavlja parlamen-tarni sistem upravljanja. Je najviji pravni akt, ki ga sprejema in dopolnjuje dravnizbor po posebnem postopku.

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenihobrambnih sil. Predsednika se izvoli na neposrednih volitvah za najve dve petletni

obdobji.

Vlada (predsednik vlade in ministri) predstavlja izvrilno oblast in je odgovornadravnemu zboru.

Ministrstva:

Ministrstvo za financeMinistrstvo za notranje zadeveMinistrstvo za zunanje zadeveMinistrstvo za pravosodjeMinistrstvo za obramboMinistrstvo za delo, druino in socialne zadeveMinistrstvo za gospodarstvoMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoMinistrstvo za kulturoMinistrstvo za okolje in prostorMinistrstvo za promet

Ministrstvo za olstvo in portMinistrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijoMinistrstvo za zdravjeMinistrstvo za javno upravo

Dravni zbor je najviji zakonodajni organ (90 poslancev), ki sprejema zakone.

Dravni svet (40 lanov) opravlja svetovalno vlogo in zastopa nosilce socialnih,gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

Sodstvo: Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo inzakon. Sodia so okrajna in okrona; vija sodia so pritobena sodia, vrhovnosodie pa je najvije sodie v sodnem sistemu.
http://www.mf.gov.si/slov/index.htmhttp://www.mnz.gov.si/http://www.mzz.gov.si/http://www.mp.gov.si/http://www.mors.si/index.php?id=homehttp://www.mddsz.gov.si/http://www.mg.gov.si/http://www.mkgp.gov.si/http://www.mk.gov.si/http://www.mop.gov.si/http://www.mzp.gov.si/http://www.mss.gov.si/http://%20http//www.mvzt.gov.si/http://www.mz.gov.si/http://www.mju.gov.si/http://www.mju.gov.si/http://www.mz.gov.si/http://%20http//www.mvzt.gov.si/http://www.mss.gov.si/http://www.mzp.gov.si/http://www.mop.gov.si/http://www.mk.gov.si/http://www.mkgp.gov.si/http://www.mg.gov.si/http://www.mddsz.gov.si/http://www.mors.si/index.php?id=homehttp://www.mp.gov.si/http://www.mzz.gov.si/http://www.mnz.gov.si/http://www.mf.gov.si/slov/index.htm


58/80

58


Uradni jezik: slovenina, na narodnostno meanih obmojih tudi madarina initalijanina.

Denarna enota: evro (EUR)

Glavno mesto: Ljubljana (junij 2008: 263.149 prebivalcev)Druga veja mesta: Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Ptuj, NovaGorica, Jesenice, Trbovlje, Murska SobotaLega: Slovenija je srednjeevropska drava s povrino 20.273 km2. Meji z Avstrijo 318,z Italijo 280, z Madarsko 102 in s Hrvako 670 km; skupaj 1.382 km.Slovenija ima osem geografsko bolj ali manj zakljuenih pokrajin, ki so tudi

zgodovinsko utemeljene in splono uveljavljene: Primorska, Notranjska, Gorenjska,Dolenjska, Bela krajina, Koroka, tajerska, Prekmurje.

Najviji vrh: Triglav, 2.864 m. Ve kot polovico povrine pokrivajo gozdovi 1.163.812ha (v Evropi imata ve gozdov samo e Finska in vedska). Pestra geoloka zgradba,razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2.864 m nadmorske viine) ter dejstvo,da se Slovenija razprostira na tirih biogeografskih obmojih, so omogoili bogastvorastlinskih in ivalskih vrst. tevilni so tudi ivalski in rastlinski endemiti.

Dolina obale: 46,6 km. Slovenija je deela voda. Skupna dolina vodnih tokov,rek, stalnih in hudournikih pritokov je 26.600 km. Po skupni koliini rene vode naprebivalca se Slovenija uvra med najbogateje evropske drave, saj skoraj tirikratpresega evropsko povpreje.

Podnebje: alpsko, celinsko, sredozemsko.

tevilo prebivalcev: 2.040.934 (9. 12. 2008)

Veina prebivalcev je Slovencev (83,1 % tetje iz leta 2002).Italijanska skupnost na obalnem obmoju in madarska skupnost na severovzhoduveljata za avtohtoni manjini; njune pravice so zaitene z ustavo.

Druge etnine skupine: Hrvati, Srbi, Bonjaki, Makedonci, rnogorci in Albanci. VSloveniji ivi tudi romska skupnost. Njen poloaj in posebne pravice so urejene zzakonom.

Religija: Veina prebivalstva je rimskokatolike veroizpovedi; v Sloveniji pa je tudi

ve kot trideset drugih verskih skupnosti, ki so uradno registrirale svojo dejavnost.


59/80

PODATKIO SLOVENIJI

59

Prazniki in dela prosti dnevi

1. in 2. januar novo leto

brosura - slovenska

Documents

Transcript of brosura - slovenska