Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti

BRANJE ZA ZNANJE IN BRANJE ZA ZABAVO

3

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

028.5(082)

BRANJE za znanje in branje za zabavo : priročnik za spodbujanje družinske pismenosti / [avtorice prispevkov Livija Knaflič ... [et al.] ; avtorica nagovora Livija Knaflič ; strokovni urednici LivijaKnaflič in Nataša Bucik]. - Ljubljana : Andragoški center Slovenije, 2009

ISBN 978-961-6130-86-8

1. Knaflič, Livija

247930624

3

dr. Livija Knaflič: Priročnikunapot

dr. Livija Knaflič: Družinskapismenostvpredšolskemobdobju

mag. Nataša Bucik: Razvijanjeotrokovemotivacijezabranjevdomačemokolju

Irena Matko Lukan: Kakoberemozotrokom

mag. Anja Štefan: Pripovedovanjevdružinskemkrogu

Ida Mlakar: Družinskiobiskknjižnice

Ida Mlakar: Raznovrstnostotroškeliterature

dr. Peter Svetina: Kajnajberemozotroki

Judita Krivec Dragan:Zakajjeilustracijatakopomembna

mag. Črtomir Frelih: Kajodlikujekakovostnoilustracijo

mag. Martina Peštaj: Otrociinmediji

Jelena Sitar Cvetko: Ustvarjajmoobknjigi–igrazlutkami

mag. Nataša Bucik: Didaktičneigrezaspodbujanjeporajajočesepismenosti

dr. Sabina Jelenc Krašovec: Učenjeinpoučevanjeodraslihudeležencevizobraževanja–starševpredšolskihotrok

dr. Livija Knaflič: Izobraževalnipristopizaspodbujanjedružinskepismenosti

Uporabljenaliteratura

Predstavitevavtoricinavtorjev

vsebina

5

7

17

27

43

49

55

67

71

75

83

95

107

117

125

127

133

5

5

Dr. Livija Knaflič

Če ne bomo brali, nas bo pobralo!(Tone Pavček, 2001)

Pesnikovosporočilojeskladnossporočilištevilnihznanstvenikov,kivsvojihraziskavahugotavljajo,dajepismenostvtkanavskorajvsapodročjačlovekovegadelovanja,davsvo-jemrazvojuprevzemanoveoblikeinvstopananovapodročjaterodposameznikazahtevastalnoučenje in prilagajanje.Nekoč je bila pismenost dejavnost (in privilegij) določenihdružbenihslojevinse jenanašala izključnonaobvladanjebranja inpisanja,vsodobnemrazvitemsvetupajepostalaenotemeljnihorodijzadelovanjeslehernegaposameznika.Da-nesskorajnimožnopreživetidneva,nedabisesrečalizrazličnimioblikamipismenosti:jutranjiminovicamivčasopisu,imeniulicalidrugimiznakiinobvestilinaulici,neizogib-nimbranjeminpisanjemnadelovnemmestu,branjeminpisanjemzapotrebedružinskegaživljenja, lastnega prostega časa ter družbenega udejstvovanja. Poleg različnih vsebin sepojavljajotudirazličneoblike(tehnologije)zarabobranjainpisanja:odobičajnegapapirjainpisaladosodobnihtehnologij,kisejihjetrebanaučitiobvladovati.Računalniki,mobilnitelefoni,bankomati,gospodinjskistrojiipd.sodelnašegavsakdanjika.Iznaštetegalahkozaključimo,dapomenpismenostitakozaposameznikakotzadružbonenehnonarašča.

Zaradiključnegapomenapismenostivvsakdanjemživljenjuznanstvenikiinstrokovnjakirazličnihstrokproučujejopomembnedejavnike,kivplivajonauspešnostpriopismenjeva-nju,izobraževanjuinkasnejširabirazličnihoblikpismenosti.Proučevanjasojihpripeljalapravvobdobjezgodnjegaotroštva,včaspredvstopomvšoloinpredpričetkomformalne-gaopismenjevanja.Strokovnjakidanesposebejopozarjajonapomembenvplivdružinske-gaokoljanarazvojposameznikovepismenosti:otroci,kisovdomačemokoljudobilivečspodbudnapodročjupismenosti,sopriopismenjevanjuinučenjuuspešnejši.Napomembenvplivrazličnihbralnihspodbudvpredšolskemobdobjusopokazaletudištevilneraziskave,ki so proučevale družinskopismenost.Dognano je, da družinskopismenost sooblikujejoštevilnisocialniinkulturnidejavniki,tipaserazlikujejotakoznotrajposameznedržavekotmeddržavami.Raziskavekažejo,daimavSlovenijidružinskookoljepomembenvplivnaravenpismenosti,kijoboposameznikdosegel,terdašolavečinomaneuspenadoknaditipomanjkanjaspodbudvpredšolskemobdobjuinvobdobjuzačetnegaopismenjevanja.

Priročniku na Pot

6 7

Pomena uspešnega opismenjevanja in učenja ter njunemedsebojne povezanosti semno-gistaršizačnejozavedatižepredotrokovimvstopomvšolo.Posvojihmočehspodbujajootrokekrazličnimdejavnostiminsiprizadevajovsestranskorazvijatinjihovespretnostiinsposobnostiterjihčimboljepripravitizašolanje.Mnogisiželijo,dabibilnjihovotrokboljuspešen,kotsobilionisami.Spodbudestarševvvelikimeriizhajajoiznjihovihlastnihdru-žinskihizkušenj,kažepase,daseravenpismenostiterbralnakulturaprenašatamedgenera-cijsko.Odrasli,kivotroštvunisobilideležnibranjavdružini,vvlogistarševpogostonisodovoljvešči,kojetrebaotrokupribližatibranje.Mnogibiradipomagalisvojemuotroku,panevedokako.

Zavedajočse,naenistrani,pomenapismenostizarazvojinblaginjodružbe,nadrugistranipapoložajastaršev,kiiznajrazličnejšihrazlogovnezmorejosamostojnouvajatiotrokavsvetpismenosti,soseposveturazvilerazličneoblikesodelovanjamedstrokovnjakiinstar-ši,sciljemspodbujanjadružinskepismenostiinrazvijanjabralnekulture.Prinaspoznamorazličneoblikesodelovanjastrokovnihustanov–vrtcev,šol,knjižnic,kulturnihustanovsstarši,sciljemosveščanjaopomenubranjazaotrokovošolanjeinrazvoj.Tosonpr.šolezastarše,urepravljicitn.Daljše,zahtevnejšeoblikesodelovanjasstarši,kipredvidevajotudiustreznousposobljenoststrokovnjakov,kidelajosstarši,paimenujemoprogramidružinskepismenosti.Pričujočipriročniknamenjamostrokovnimsodelavcemvvrtcihinnižjihrazre-dihosnovnihšolterknjižničarjemvšolskihinsplošnihknjižnicah,kisiželijošepoglobitisvojevedenjeopomenudružinskepismenosti tersopripravljenissvojimznanjemin iz-kušnjamispodbuditimanjveščealimanjobveščenestaršekizvajanjudejavnosti,kibodonjihovimotrokompribližalepismenost.Priročnikpajeprimerentudizastarše,kisiželijopoglobitisvojeznanjeoporajajočisepismenosti,sajprispevkinarazumljivnačinopisuje-jorazvojotrokovihsposobnostiterpojasnjujejosmiselnostinučinkerazličnihdejavnosti,spodbudnih za porajajočo se pismenost.Raznoliki, sveži in sodobni pristopi bodo lahkoštevilnimstaršempomagalipopestritiskupnopreživljanjeprostegačasatersočasnorazvijatiotrokovoporajajočosepismenost.

6 7

Dr. Livija Knaflič

Družinskapismenostzajemavsedejavnosti,kipotekajoznotrajdružineinsopovezanespi-smenostjo.Pritemmislimopredvsemnadvarodovaznotrajdružineinnadejavnost,kipote-kamedgeneracijskomedotrokiinodraslimi.Zvidikapredšolskegaotrokazajemadružinskapismenostdejavnosti,kisopredformalnimopismenjevanjeminpredstavljajopripravonaučenjebranjainpisanja.

Raziskavekažejo,dasovplividomačegaokoljapomembniterdasepogostostinkakovostdejavnostivdomačemokolju,povezanihspismenostjo,močnoodražatanaotrokoviuspe-šnosti v procesu opismenjevanja kot tudi kasneje v kompetentnosti pri uporabi različnihveščin,povezanihspismenostjo.Poddejavnostmipane razumemoneposrednegaučenjabranjaalipisanja, temvečdejavnosti,ki soposrednopovezane spismenostjo inpo svojinaraviprispevajokrazvojudoločenihsposobnostiinboljšipripravljenostiotrokazaopisme-njevanjenazačetkušolanja.

Razvojstrokebeleživdvajsetemstoletjurazličnaobdobjavdojemanjupotekaopismenjeva-nja.Razlagaizpetdesetihletizpostavljazrelostne dejavnikeingovoriodoseganjudoločenebiološketerpsihološkezrelostizaopismenjevanje,družinipapripisujerazmeromamajhnovlogo.Vtemobdobjusejestaršemceloodsvetovalo,daotrokepoučujejobranjeinpisanjepredvstopomvšolo,sajbizaradipomanjkanjaustrezneusposobljenostilahkonaredilitudiškodo.Kasnejšaspoznanjasopripeljaladonekolikodrugačnegapogleda,kijeizpostavljalrazvojne dejavnike terpoudarjal,dasezustreznimivajami inspodbudami lahkopospeširazvojspretnosti,povezanihzopismenjevanjem.Strokovnjakisopriporočalistrokovnovo-denodelospredšolskimiotroki,kjersosevustrezneprogramezaspodbujanjeotrokovegarazvojavključevalitudistarši.Njihovavlogaješevednozeloomejena,sajsojimstrokov-njakiponavadiodsvetovali,dabiotrokaučilikarkolivzvezizopismenjevanjem.

Nadaljnje raziskave o tem, kako se otroci naučijo brati in pisati, so pokazale, da branjeinpisanjenista ločeni spretnostivokviruotrokovega razvoja, temvečdagrezazapletenprocesučenja,vkateremseprepletajorazličnidejavniki.Učenjebranjainpisanjajelažjeobdobremobvladanjujezika,vkateremseotrokopismenjuje.Kdobremuobvladanjuje-zika,razumevanjuinizražanjupapripomorebranjeinpripovedovanjeodraslihotrokuterpogovoroprebranem.Pogostejšeskupnobranjeinpripovedovanjeprispevakotrokovemubogatejšemubesednemuzakladu,širiobzorja,povečujeintereszaposlušanjeitn.Obdobje

Družinska Pismenost v PreDšolskem obDobju

8 9

predvstopomvšolosostrokovnjakipoimenovaliobdobjeporajajočesepismenosti(angl.emergent literacy).Starši,družinainožjedružbenookoljeimajopomembnovlogo,sajjeodnjihodvisno,vkakšnimeribodoomogočiliotrokomizkušnjezdejavnostmi,kisopovezanespismenostjo.Zatoobdobjejeznačilenpoudareknaizkustvenih dejavnikih,kiprispevajokrazvojuporajajočesepismenosti.

Obkoncudvajsetegastoletjasejepodvplivomsociološkihteorijokulturnemkapitalupo-zornostusmerilanapreučevanjesocialnihinkulturnihdejavnikov,povezanihspismenostjo.Poudarjeno je,da jepismenostoblika»kulturnegakapitala«, saj jekotznanje inveščinaodvisnaodsocialnegainkulturnegaokolja(konteksta),vkateremjebilapridobljena.Otroksevsvojidružinisrečujezrazličnimivrstamipismenosti,patudizrazličniminačini,kakoseizvajadejavnost,povezanaspismenostjo.

Nekateriotrocivstopajovšolozznanjeminspretnostmi,kisoskladnisšolskimizahtevami.Grezaotroke,kisojimvpredšolskemobdobjudomain/alivvrtcuvelikobrali,kidobroob-vladajojezik,imajovelikoznanja,poznajočrke…torejimajoobvstopuvšolovečjizačetnikulturnikapital.Šolskodelobolahkotonjihovoznanješenadgrajevalo.

Nekateridrugiotrocipasovmanjugodnempoložaju,sajnjihovoznanjeinspretnosti,kisosijihpridobilivpredšolskemobdobju,všolinisotakouporabnioziromanisoprepozna-nikotpomembni,insevšolinenadgrajujejo.Takonaprimerotrok,kiobvladadoločenakmečkadelaaliopravila,aliotrok,kivarujemlajšebrateinsestreinskrbizanje,tehspre-tnostiinznanjvšolinemoreuporabitispridom(imamanjšikulturnikapital).Takšniotrocipogostonisodeležniskupnegabranjainpripovedovanja,črkepoznajolestelevizije,pašetamjimjihnihčeninatančnejepredstavil.Pismenostjezanjenekajoddaljenega,pogostonezmorejosleditišolskemunačinudelainganerazumejo,karjimzmanjšujemotivacijozaučenje.Stempasenjihovpoložajšeslabša.Strokovnjakiopozarjajo,daseneenakostzačetnegapoložajanadaljujeoziromacelopovečuje.Otroci,kisoboljepripravljenizaopi-smenjevanje,hitreje invečpridobivajov šoli. Inobratno–otroci zmanj izkušnjami,kisvojegaznanjainspretnostivšolinemorejouveljaviti,napredujejopočasneje,pešapatudinjihovamotivacija.

Družinsko življenje in pismenostPismenostvdomačemokoljusevečinomaocenjujegledenapogostostbranjaotrokomindejavnosti,kineposrednopripravljajootrokanaučenjebranjainpisanja. Manjbralnihna-vad se pogosto povezuje z dejavniki, kot je nižja stopnja izobrazbe, revščina, priseljenadružina…Odružinah,vkaterihsemanjbereotrokom,jerazširjenomnenje,daseprinjihznanjeinizobrazbaneuvrščatamedvrednote.Danesvemo,dasotudimednjimidružine,kiizobraževanjezelocenijoinvnjemvidijorešitevinizhodizrevščinezasvojeotroke,vendarnekaterimživljenjskeokoliščinenedopuščajo,dabiotrokomzagotoviliboljšopripravlje-nostzašolanje.

Pridanašnjemnačinuživljenjasevrazvitemsvetunihčevečnemoreizognitistikuzrazlič-nimioblikamitiskanegagradivainelektronskihinformacijvrazličnihmedijih.Vsakadružinainvsinjeničlanisovstikuspismenostjovnajširšempomenubesede.Večinaotroksežepredvstopomvšoloseznanizrazličnimioblikamitiskainnegledenato,vkakšnemdru-žinskemokoljuživi,sipridobidoločeneizkušnjeinznanja,povezanezopismenjevanjem.

8 9

Naštejmonekajdejavnosti,povezanihspismenostjo,kisorazširjene inprisotnevskorajvsehdružinah:

Gledanje televizijejepogostaoblikazabavealirazvedrila,obkateriseotrociobičajnosre-čujejosčrkaminatelevizijskemzaslonu,zbranjemtelevizijskegaprogramaterzbranjempodnapisov.Pritemsizapomnijologotipeposameznihtelevizijskihprogramovternapovedposameznihoddaj;čegrezačrkovneznake,jelahkotožezametekbranja.

Vdomačem nabiralnikuseznajdejorazličnaobvestila,oglasi,časopisiinrevije,kijihstar-šiberejoaliprelistajo.Čejihpregledujejoskupajzotrokom,taobnjihpokoščkihodkrivasvetpisaveinsvettiska.

Družinska praznovanja(rojstnidan,obletnice,praznikiitn.)sopriložnosti,kopridejonavrstospretnosti,povezanespismenostjo:izdelavainpisanjevabilinvoščilnic,pripravapra-znovanja(seznamvabljenih,seznampotrebščin,opravil…).Otrokobtakšnihpriložnostihspoznavarazličnerabepismenostizarazličnepriložnosti.

Gospodinjsko delo (kuhanje,nakupi)inkonjički(hobiji)soprimernepriložnostizaopazo-vanjerazličnihvidikovpismenosti.Običajnootrokradpomagapridomačemdelu,obtemopazujestaršealiodraslepribranjunavodilnpr.osestavljanjualidelovanjunekenaprave,pribranjukuharskihreceptovipd.Takospoznavapomeninuporabnostpisnihgradiv.

Sodelovanjevdruštvihalidružabnemživljenjupomenirednospremljanjenovic,obvestilinpodobnegabralnegagradiva.Zapredšolskegaotroka,kišenebere,sotuditoizkušnjespismenostjo,sajspoznava,dajepismenost»pomožnoorodje«zapovezovanjeskupine.

Nekateristaršiopravljajodomadelozaslužboalipacelodelajodoma.Otrokimapriložnostopazovatinjihovodelo:raboračunalnika,pisanjeporočil,računovipd.

Otrokova izkušnjavopisanihdejavnostih je,dabranje inpisanjenistapovezana samozučenjem,temvečdajepismenostpomembnazaopravljanjedela,zadelovanjevdomačemokoljuinvsvetu,zarazvedriloinzabavooziromapomembnazapreživetjedružineinposa-meznika.

Družinskipismenostidajejopečattudikulturneznačilnostidružine.Različnakulturnaoko-ljadajejorazličenpoudarekposameznimdejavnostim,povezanimspismenostjo.Branjekotnačinpreživljanjaprostegačasajenaprimerrazličnoprisotnovrazličnihokoljih;ponekodjetovrednota,drugodpazapravljanječasa.

Zadanašnjodružbojeznačilnavečkulturnost,pogojenaspreseljevanjemljudiizvasivme-stoinobratno,kakortudispriseljevanjemtujcev,večinomazaradizaposlitve.Večkulturnostlahkovključujetudipojavdvojezičnosti.Otrocivečkulturnostindvojezičnostspoznavajoobvstopuvzunanjisvet–vvrtecinkasnejevšolo.Dvojezičnostinopismenjevanjestavsakzasekompleksnapojava,kimočnovplivatadrugnadrugega.Kerstapojavavečkulturnostindvojezičnostv svetuzelo razširjena,obstajaveliko raziskavovplivudvojezičnostinaopismenjevanje.

Raziskovalciugotavljajo,da:• jezaotrokapomembno,dadobroobvladaprvi(materni)jezik,• sedobroobvladanjeprvegajezikainpismenostivprvemjezikuprenašavdrugijezik;

nadoločenistopnjisespretnostiinznanjaizobehjezikovmedsebojnopodpirajo,

10 11

• zaučinkovitopridobivanjeznanja,boljšerazumevanjeinpomnjenjejepomembnodo-broobvladanjejezika,

• učinkovitarabaprvegajezikavpredšolskemobdobjunimaučinkovlenaučnempo-dročju,temvečprispevakmočnejšisamopodobiinzaupanjuvase,

• jezaotrokapomembno,dadobroobvladamaternijezik,jeziksvojihstarševinsoro-dnikov.

Zadoseganjetehciljev,tojetemeljitegaobvladanjamaternegajezika,jepomembno,dade-javnostidružinskepismenostipotekajonajprejvotrokovemmaternemjezikuinšelepotemvjezikuokolja.

Teugotovitvesopomembnezvidikaohranjanjaslovenščinekotmaternegajezikakottudiza razumevanje položaja otrokmanjšin in priseljencev. Posvečanjematernemu jeziku seobrestuje,dobrapodlagavmaternemjezikuboolajšalaučenjetujihjezikov.Pravtakojepriotrocihmanjšininpriseljencevobvladanjematernega(njihovega)jezikadobrapodlagazausvajanjeslovenščine.

Razsežnosti družinske pismenosti v predšolskem obdobjuKogovorimoopredšolskemotroku,naszanima,kakospoznavapismenostvinterakcijizdružinskimičlaniprivsakdanjihopravilihoziromakjesostičiščadružinskepismenostivpredšolskemobdobjuskasnejšimizahtevamiopismenjevanjavšoli.

Otroci sood rojstvadovstopav šolovključeniv različnedejavnosti,povezanespisme-nostjo.Mnogemednjimisovsakdanje,dostopneinskupnevelikemušteviluotrok:branjenapisov,navodil,časopisov,kuharskihreceptov,pisanjenakupovalnihlistkov,zapisovanještevilk,elektronskihsporočil(sms)ipd.

Nekateredejavnostivdružinisotesnejepovezaneskulturoposameznegaokolja,kotsonpr.praznovanjedružinskihpraznikov,obredov(poroka,pogreb)inverskihpraznikov,kilahkopravtakovključujejobranjeinpisanje.

Tudipridejavnostih,kisozelorazširjene,običajneinvsakdanje, lahkoopazujemo,kakobodoenakostariotrocivrazličnihokoljihpridobilirazličneizkušnjeinspoznanja.Oglejmosi,kajvsesenaučiotrokorabipismenostinaprimerunakupovalnegalistka.Lahkougoto-vimo,da:

• namlistekpomaga,danepozabimo,karpotrebujemo,• besedelahkozapišemo(narišemo),zbrišemoindodajamonove,• nalistkulahkouporabljamorazličnečrke(velike,male,pisane,tiskane),• besedepišemovstolpcihzaradiboljšeberljivosti,• lahkooznačimo(prečrtamo),karsmoženakupili,• sezapisohranjanespremenjen…

Koliko bo otrok pridobil ali se naučil o pismenosti pri pripravi nakupovalnega listka, jeodvisnoodtega,vkakšnimerigabodostaršivključevalivcelotnodogajanje.Stopnjavklju-čenosti jeodvisnaodotrokovestarosti inrazvoja, temperamentaininteresov,patudiodstarševsamihoziromaodtrenutnihokoliščin.Otroklahkosodelujeprinastajanjuopomnikainopazuje,kakoinkajsezapisuje.Kasneje,vtrgovini,lahkosodelujepriiskanjupotrebščin,lahkomupokažejo,kjeinkakosozapisanevrsteživilnapolicah,inseseznanjazorgani-

10 11

zacijotrgovineitn.Staršipaselahkoodločijotudizamanjdejavnooblikosodelovanjainotroksamoporivavoziček.Starši/odraslizvključevanjemotrokavnakupovanjenanjneprenašajosamodejstev,povezanihspismenostjo,prenašajotudisvojnačingospodarnegarazmišljanja:kupujemo,tisto,karpotrebujemo,nepavsega,karjekomuvšeč.

Dejavnosti,kijihstaršiizvajajozotrokom,nimajosamospoznavnegavidika,sajimavsakosodelovanjeotrokainodraslegatudisocialniinkulturnividik.Vključevanjeotrokvdejav-nosti,kivsebujejosocialnoinkulturnokomponento,prispevakrazvojuotrokovekulturneidentitete.Otrokseuči,kakoseznajtialiodzvativsituaciji,kivključujepismenost.Kajinkolikosebonaučil,jeodvisnoodnjegovevključenostivdogajanje,povezanospismenostjo.Dogajanjaserazlikujejomedrazličnimidružinami.Zavsakimpisanjemobstajaneknamenalicilj,odnjijujeodvisentudinačin,kakobodejavnostizpeljana.Naprimer,otroklahkosodelujepripisanjurazglednicinpritemspoznava,da:

• pisanje razglednic poteka po določenih pravilih – naslov, datum, vsebina, pozdrav,podpisitn.,

• morabitipisavalepaoziromaberljiva,• jetrebaupoštevativelikostprostorazapisanjenaslovakottudiprostorazabesediloin

temuprilagoditikoličinobesedila,• jebesediloponavadikratko,znekajosnovnimipodatki,• imajoposameznidelibesediladoločenprostor;naprimer,dajepodpisvednonakoncu

besedila…

Polegpomembnih inkoristnih spoznanjopravilihpri pisanju razglednicotrok spoznavapomenpošiljanja razglednicvnašemokolju ter socialne inkulturnesestavine tenavade.Otrokugotovi,da:

• jetooblikastika(komunikacije)ssorodnikiinprijatelji,• jelahkoznakpozornosti,• seuporabljajodoločene(različne)vljudnostnefraze,• različnenaslovnikerazličnonaslavljamo(dragi,spoštovani,leppozdrav,poljubček…).

Tudipritakopreprostidejavnosti,kotjepisanjeinpošiljanjerazglednic,seposameznadru-žinskaokoljarazlikujejoinodražajosvojekulturneznačilnosti.Vnekaterihdružinahjepo-membnapravopisnanatančnostinlepapisava(čitljivost),vdrugihjepoudareknavsebini,domiselnostiinduhovitosti.Nekateribesedilonajprejnapišejo»poskusno«napapirinpo-temprepišejo,drugipišejonaravnostnapapir.Posamezničlanidružineimajolahkorazlič-nevloge:predlaganjevsebine,oblikovanjeinpopravljanjebesedila,pisanjeitn.Otrokovavlogasepostopomaspreminja,odzačetnegaopazovanja(košeneznapisati),doizvajanja(takoj,kozačnepisati).

Vkakšnimeribodostaršialiodraslivdejavnostivključevaliotroka,jeodvisnoodrazlič-nihdejavnikov:dejavnostisame,otrokovestarostiinodraslega.Staršiselahkoprilagajajootrokovimzmožnostim.Češeneznabratiinpisati,lahkonaprimeronizbirarazglednice,lahkokajnariše,seobpomočipodpiše…Tudidelnosodelovanjepripomorekučenju.Večvključevanjapomenitudikrepitevotrokovesamopodobeinobčutkalastnevrednosti.Sode-lovanjeotrokvdejavnostihodraslih,kisonekolikonadotrokovimitrenutnimizmožnostmi,imanamrečpomembnovlogoprispodbujanjunjegoveganadaljnjegarazvoja.

Družinese razlikujejopo tem,zakakšennamenuporabljajopismenost,nakakšennačin,inpopogostostiuporabepismenosti.Sodružine,vkaterihsevelikobere inpogovarjao

12 13

prebranem.Nekateriodraslivednopreberejonavodilazazdravilo,uporabonovegastroja.Sopatudiodrasli,kiteganepočnejo.Razlikesenanašajotudinavrednotenjedejavnostiinstališča,povezanaspismenostjo:branjeknjigjelahkonekajdobregaalinekajslabega,je»pridobivanjeznanja«alipa»izogibanjedeluinizgubačasa«.Pogledevpojmovanjupisme-nostiotrociprevzemajoodstarševindrugihodraslihvsvojemokolju.

Znanjeinizkušnje,kijihenakostariotrocipridobivajovpredšolskemobdobjumedudelež-bovrazličnihokoliščinah,povezanihspismenostjo,sorazlični.Otrokunajbiomogočili,daspoznainrazumesistempisave,kiseuporabljavnjegovemokolju/kulturi,kottudištevilnemožnostirabepismenosti.Pestrostsenenanašasamonarazličnerabepismenosti,temvečtudinarazličnovrednotenjeposameznihdejavnosti.

Prvine zgodnje pismenostiOpismenjevanjejenepretrgan(kontinuiran)proces,kisezačnevelikopredspoznavanjemčrkinučenjembranjainpisanjainserazvijavseživljenje.Otrokvpredšolskemobdobjurazvijeposameznesposobnostiinspretnosti,kimuomogočajorazumevanjesistemapisaveinodprejovratavlastnopismenost.Žezelodolgojeznano,dapredšolskeizkušnjeinpri-dobljenaznanjaotrokuolajšajo,pospešijoinskrajšajopotekopismenjevanja.Spoznanjaopismenostipredopismenjevanjemseimenujejozgodnjapismenost(angl.early literacy).

Predšolskaspoznanjainizkušnje,povezanespismenostjo,zakaterejeugotovljeno,daima-jonajvečjipomenpriopismenjevanju,so:glasovnozavedanje,poslušanjepripovediinpri-povedovanjeterbranjeknjig.

Enotemeljnihspoznanjjeglasovno zavedanjeoziromasposobnostzaznavanjainprepozna-vanjaglasovvbesedah.Običajnootrokprejzaznavazlogkotposamezniglas,zatokmaluzaznarime.Poigravanjezrimamijezaradiritmičnostiinzvočnostiotrokomzabavno,po-navljanjeriminiskanjenovihjelahkouvodvglasovno(fonološko)zavedanje.Naslednjepomembnospoznanjejetakoimenovano»alfabetskonačelo«,kipravi,daimajoglasovivjezikuustreznigrafičniznakaličrko.Opismenjevanjevslovenskemjezikuimatoprednost,dasepisnijezikskorajnerazlikujeodustnegaterdazapisskorajvcelotiustrezaizgovor-jenemu(ujemanještevilaglasovinštevilačrk).Otrokvpredšolskemobdobjuavtomatiziragovor,potrebujepadoločenostopnjospoznavnegarazvoja,dalahkorazmišljaojeziku(me-tajezikovnozavedanje),sezavezlogov,glasovinbesed.Pomembendosežekzaotrokaje,daspoznainrazume,kajpredstavljabesedilo,kakoseustnigovor,kijeslušnidražljaj–nepre-trganzvočnitok,odražavpisnembesedilu,kijevidnidražljaj,sestavljenizdelov–zapisa-nihbesed.Dojemanjenačina,kakoizgovorjenopretvarjamovzapisanobesedo,predstavljazaotrokadoločennapor.Dolgočasapojmujepredmetinbesedo,kigaoznačuje,kotnekajnedeljivegainbesedipripisujeznačilnostipredmeta.Navprašanje,»katerabesedajedaljša,vlakali lokomotiva?«boodgovoril,da je»vlak«daljšabeseda. Izhajalbo izneposredneizkušnjeoziromavedenja,da jevlakdaljši (imavečvagonov)kot lokomotiva.Potrebnihjevelikoizkušenj(govornihinpisnih),predenotrokspozna,dasenapisanabesedalahkoprimerjazzvočnimdražljajem(izgovorjenobesedo),nepaspredmetomsamim.Zanimivesougotovitvestrokovnjakov,dasopritemspoznanjunekolikovprednostidvojezičniotroci,kirazmeromakmaluspoznajo,dazaistipredmetobstajatadverazličnibesedioziromadabesedainpredmetnistaeno.

12 13

Otrokprispoznavanjusistemapisave,kotjenaša,prehajaskozirazličnaspoznavnaobdobja,kiselahkopoznačilnostihprimerjajozrazvojempisavevzgodovini.

Razvojpisavesejezačelzlogografskimsistemom,kjerjeenznakpredstavljalenpredmetalipojem,karsrečujemoprihieroglifih,klinastipisavialisodobnikitajskipisaviipd.Majhniotrocisizlahkotozapomnijoposameznelogotipe.

Naslednjisistemvrazvojupisavejebilsilabičenalizlogoven,kososebeležilisamoso-glasniki.Soglasnikidoločajo(zamejujejo)zlog,zato je taksistemdokajnatančnobeležilizgovorjeno.Tasistemjebilprimerentudizato,kerjeizpostavljalmočnejšidelzvočnegadražljaja–soglasnik,kijeboljslišeninzaraditegalažjizazapisovanje.Prviposkusipisanjaprimajhnihotrocihpogostobeležijosoglasnikealiprvečrkevbesedi,sajsotiglasovizaradisvojegapoložaja(začetek)boljslišni.

Kotdokončnisistempisavesejeprinasuveljavilalfabetskisistem,karpomeni,davsake-muizgovorjenemuglasuustrezaenznakaličrka.Otroksamtospoznavašelemedprvimivajamipisanja,kotjenaprimerpisanjelastnegaimena.Postopomaizkustvenougotavlja,danapisanabesedaustrezaizgovorjeni,količinaznakovseujemaskoličinoglasov.

Vpredšolskemobdobjuotrokpridobidoločenoznanjeopisavi,medopismenjevanjempataznanjašepoglobi.Seznaniseznekaterimidejstvi,kotso:vsakapisavaimaspecifičnografičnopodobo,sestavljenoizčrtinkrivulj(črticeinkrogi),pisavapotekavzporedno,se-stavljenajeizvrstic,pisavajeenosmerna–odleveprotidesni(redkejeobratno),črkeimajostalnooblikoinsmer(»A«jeAsamovtempoložaju,vrhzgoraj)itn.

Pripovedovanje, poslušanje pripovedi,predvsem pabranje knjigotrokupomagajo,daspoznapisni jezikoziromapisninačin izražanja,ki je lahkodrugačenodustnega.Pripo-vedovanjeselahkonanašanadogodkeizvsakdanjegaživljenja,lastnihintujihzgodbitn.Medposlušanjemseotrokuči,dajepomembno:kajsejezgodilo,kakosejezgodilo(včasuinprostoru),komusejezgodilo…Kopripovedujesam,seučiurejatimisli,izbiratimedbistveniminnebistvenim,presojatiinpredvidetidogodke.Obpripovedovanjuspoznava,dalahkozgodbopovenarazličnenačine,daonsamvplivanapotekzgodbe,dalahkozniza-njemdogodkovstopnjujeprivlačnostinnapetost.

Branjeotrokomjeenanajpogostejeuporabljanihoblikseznanjanjaotrokastiskanimgradi-vominpismenostjonasploh.Otrokomsejevnašemokoljužetradicionalnobraloknjigepravljic,pripovedkinpesmi,karimanenadomestljivovlogotudivdanašnjemčasu.Otroškaliteraturajepreizkušeninučinkovitnačinzaprenoskulture,družbenihinčloveškihvrednotnamlajšerodove.Zaotrokejeljudskamodrost,čejevtkanavzgodbo(pripovedalipravlji-co),boljrazumljivainprimernejšazapomnjenje.Kakovostnootroškoliteraturo,negledenato,aligrezazapisljudskegaizročilaaliavtorskostvaritev,odlikujevečplastnostsporočila.Notranjazgradbazgodbepritegneotrokovopozornostinvzdržujeradovednost,otroklah-kodlječasaslediinsipridobivavečizkušenjzbranjem.Zgodbe,kisootrokuvšeč,siželiposlušativečkrat.Mnogiodrasliporočajo,dasosenaučilibratiinpisati,kosovzgodnjemotroštvuvednoznovaposlušalizgodbe,kisojimjihodraslibrali.

Pogovor o prebranem najbibilsestavnidelbralnedejavnosti,otroknajnebisamoposlušal.Čeodrasli,kiberejootroku,preverjajo,alisledibranjuinalirazumeprebrano,seotrokzgo-dajnavajasodelovatiprivsebini/pomenubesedila.Zizkušnjamisenavadirazumetirazličnabesedilakottudirazličneslogeizražanja.Žepredšolskiotroksesrečujezrazličnimivrstami

14 15

besedilainoblikamitiskanihgradiv(časopis,knjiga,voščilnica,navodila),obnjihspozna-varazličnenameneinrabepismenosti.Obobilicigradivimajostaršialiodrasli,kiberejootroku,možnostpogovarjatiseovsebiniinnavajatiotrokanaustvarjanjelastnegamnenjainkritičnegaodnosadovsebine.Kritičenodnosdobesedilalahkozačnemorazvijatižepripredšolskemotroku,vendarjepritemtrebaupoštevatinjegovorazvojnostarostinizkušnje.

Predšolskiotrokmedposlušanjembesedilaspoznavaknjižnijezik,kigavvsakdanjemži-vljenjuneuporabljamo,kateregarabobosrečalšelekasnejevšoli.Pisneoblikeknjižnegajezikasošeposebejpomembnezaotrokeizokolij,kjerseuporabljanarečje,kiseznatnorazlikujeodknjižnegajezika.Poslušanjepripovedovanjainbranjaknjigbogatiotrokovbe-sednizaklad,širiobzorjainjeneprecenljivvirnovegaznanjainnovihizkušenj.

Izhodišča pri razvijanju zgodnje pismenosti Vdomačiintujistrokovniliteraturiobstajajoseznamipriporočenihdejavnostiindidaktičnagradivazarazvojzgodnjepismenosti.Zapotrebepriročnikadružinskepismenostismoiz-bralitistatemeljnanačela,kibodolahkovodilatakostaršekottudivzgojiteljeinknjižničarjepridelusstarši.

Otroka je treba uvajati v svet pismenosti v vsakdanjih situacijah.Zaseznanjanjeotrokasprvinamipismenostisouporabnesituacijeizvsakdanjegaživljenja(sprehodpoulici,ča-kanjevčakalnici,nakupvtrgovini…).Otroktakospoznavauporabnostpismenosti,kargabomotiviralozanadaljnjekorake.

Pismenost je najtesneje povezana z jezikom.Odrasli(starši,vzgojitelji),kiuvajajootro-kavpismenost,morajoposkrbeti,daotrokrazlikujeustnoinpisnosporočanje.Tojezlastipomembnovokoljih,kjersegovorijonarečja,precejrazličnaodknjižnegajezika.Dobrojeotrokupojasniti,dasoljudjevčasihgovorilirazličnanarečjainsosezatotežjesporazumeli,zatososedogovorilizaskupen(knjižni)jezik,kiimatočnodoločenapravila.

Pripovedovanje je neprecenljiva popotnica za vstop v svet pismenosti.Nekateriavtorjipravijo,dajemočpripovedovanjavtem,dastapripovedovalecinposlušalecvneposrednemstiku.Žeprimajhnemotroku lahkozačnemopripovedovanje izvajati tako,dasiotrok inodrasliizmenjujetavlogopripovedovalca.Dobreizkušnjespripovedovanjempeljejootrokavsvetbranja.

Branje je nadgradnja pripovedovanja.Pisnoizražanjejeraznovrstnejšeodustnega,otroksesposlušanjembranjaknjigučidrugačneganačinaizražanja.Pripovedovanjejeomejenozživljenjskoizkušnjoposameznika,različnabralnagradivapapredstavljajobrezmejnošte-viloživljenjskihsituacijinpripravljajootrokenapestrostživljenja.Nenazadnjespripove-dovanjemnimožnodosečitolikorazličnihizrazov,besednihiger,rim,zajetitolikoljudskemodrostiinumetnostnegaizražanja,kotgaponujajoknjige.

V predšolskem obdobju se zgodnja pismenost razvija izključno s pomočjo igre.Zara-zvojotrokovezgodnjepismenosti soposebejpriporočljivebesedne igre.Nesamo,da sozabavne,sotudipriložnostzabogatenjebesednegazaklada,pridobivanjenovegaznanjaitn.Privlačnesotudizaradineomejenihmožnostispreminjanjainnesilijootrokakponavljanjuistihprimerov.

14 15

Predšolskega otroka lahko seznanjamo s različnim pisnim gradivom, čeprav še ne zna brati. Polegknjiginotroškihrevij,kijihotrokuberemovtemobdobju,kjerseotrokučiločevatibesedilo(pisavo)odslike,mulahkoponudimorazličnekatalogeindrugotiskanogradivo,smiselnopovezanoznjegovimvsakdanjimživljenjem.Oblistanjugradivabootrokraziskoval,sislikeinnapisanorazlagalposvojeterspraševal,kajpiše.Takratmujedobropojasnitinanjemuprimerennačin,nipadobropreslišatinjegovihvprašanjalirazlag.

Zapisovanje lastnega imena je običajno vstop v pismenost.Lastnoimejebeseda,kijootroknajboljpoznainjezanjpomembna,sajsezimenomidentificira.Kertobesedotakodobropozna,vnjej lažje ločiposamezneglasove,zato jeprimernazaučenjepisanja,kootrokizraziželjopotem.

Za razvoj zgodnje pismenosti ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.Žezelomajhnemuotroku lahkopokažemoknjige s slikamiposameznihpredmetov, živali, rastlin itn.Otrokseboodzivalzgruljenjem,kasnejezimenovanjem,ponavljanjembesed,kijihboslišalobslikanici.Otrokovospontanozanimanjezatiskanobesedosepojavljaprirazličnihstarosti.Zotrokovimrazvojembonaraščalazahtevnostvsebinindejavnosti.Pomembnoje,daokoljeprisluhneotroku,spodbujazanimanjeinsledinjegovemuinteresu,letakolahkodolgoročnoohranimotivacijozaposlušanjeinkasnejebranje.

Otrok naj bo ves čas dejaven.Zavzdrževanjeotrokovegazanimanjajepomembno,dajevesčasdejaven.Obskupnembranjulahkodržiknjigo,obračastraniitn.Dobrojezvprašanjipreverjati,alisledivsebini,dogajanjumedigroitd.Čejeotrokutrujenalijedejavnostpre-zahtevna,bonjegovamotivacijapopustila.Pravje,daodraslitoupoštevajoinnaustrezennačinprenehajozdelom.

Za razvoj zgodnje pismenosti je treba zagotoviti bralni kotiček in mesto za pisanje.Takovvrtcukotdomanajbomajhenkotičeknamenjenshranjevanjuotrokovihslikanicindrugegagradiva.Pravtakojedobro,daimaprostorzzagotovljenimpapirjeminpisali,dalahkokajnarišealinapiše.Stemotrokupokažemo,dajetopomembno.Tak,pačepravzelomajhenkotiček,silahkozagotovivečinadružinspredšolskimotrokom.

Večina staršev lahko s svojimi predšolskimi otroki sama izvaja dejavnosti, povezane z zgodnjo pismenostjo, vendar nekateri med njimi potrebujejo spodbudo ali nasvet.Takokotsemoramopriigriindrugihopravilihzotrokiprilagoditiposameznemuotroku,jenujno,danjihoveznačilnostiupoštevamotudiprirazvijanjuzgodnjepismenosti.Medotrokiopažamovelikeindividualne razlikevrazvojuposameznihsposobnosti,načinuodzivanja,čustvovanja,interesihitn.;zatojepomembno,dakvsakemupristopamoupoštevajočnjego-veznačilnosti.Priposameznihotrocihstrokovnjakiopažajo,daseževpredšolskemobdo-bjukažejodoločenerazvojneznačilnosti(specifični razvojni zaostanki),kisezvstopomvšolostopnjujejoinkažejokotspecifičneučnetežave.Teznačilnostisekažejonapodročjugovora in jezika,količinskih predstav, pozornosti in koncentracije; ospodbujanjuzgodnjepismenostipritehotrocihsejedobroposvetovatisstrokovnjakom. Posebnopozornostjetrebaposvetititudiotrokom,kisoprikrajšanizaradirevščine.Zateotrokebimoralalokalnaskupnostzagotovitimožnostizarazvojzgodnjepismenostivnjihovemokolju.Otroci s po-sebnimi potrebamipaprirazvijanjuzgodnjepismenostipotrebujejopolegpomočistarševinvzgojiteljevtudispecializiranostrokovnopomoč.

16 17

Tudimedstarši,starimistaršioziromaodraslimivdružinisorazlikevtem,kakogledajonarazvojzgodnjepismenostipripredšolskemotroku.Vdružinahsiodrasličlanipogostodelijovloge:enisoprimernopotrpežljivizazapleteneigre,drugisoboljšizabranjeinpripovedo-vanje.Zadomačebranjeinpripovedovanjepanikakornipotrebno,dasostaršiizšolanibral-cialiigralci.Otrokumedbranjemvelikopomenibližinastarševalibližnjegaodraslega;obzgodbiskupajdoživljatausodojunakov,zaradiprijetnegapočutjasiotrokželiševečbranjainhitrejevstopavsvetpismenosti.

Nekateristaršinimajoizkušenjzbranjemotrokuvpredšolskemobdobju,sajsamivotroštvunisobilideležnibranja.Mogočesešeizkakegadrugegarazloganepočutijodovoljveščizabranjesvojimotrokom.Pravje,dajihvzgojiteljicealidrugistrokovnjakivpredšolskihustanovahopogumijo inspodbudijok izvajanjurazličnihdejavnosti,ki razvijajozgodnjopismenost.Stemlahkostaršiprispevajokboljšemuizhodiščuzaopismenjevanjeinšolanjenjihovihotrok.

16 17

Mag. Nataša Bucik

Danesštevilnetujeindomačeraziskavepismenostikažejo,daproblempismenostinikakornilevpomanjkanjusposobnosti,temvečtudivpomanjkanjumotivacijezabranje.Motiva-cijoinintereszabranjeoziromapozitivenodnosdobranjapostavljajokotključnezarazvojzgodnje,porajajočesepismenostiintudizakasnejširazvojpismenostinasploh.Raziskave,ki so proučevale uspešne bralce, so pokazale, da je za razvoj učinkovitega in zavzetegabralcapomembno razvijati otrokovomotivacijo zabranje žev zgodnjemotroštvu,ko sepismenostzačnerazvijati–vt.i.obdobjuporajajočesepismenosti.Predšolskegaotroka,kisamšeneznabrati,lahkovsvetknjigpopeljejoleodrasli(starši,staristarši,vzgojitelji…)alistarejšisorojenciinprijatelji,kižeznajobrati.Skupnobranjeknjigoziromabranjevparupomnenjustrokovnjakovsodimednajpomembnejšedejavnostivpredšolskemobdobju,kispodbujajootrokovinteresinmotivacijozabranje.

Motivacija za branje in interes za branjeStrokovnjaki,kiseukvarjajosproučevanjemotrokovegabranja,sožepredčasomugotovili,dajezabranjepotrebentuditrud,vztrajanjeinželja,karjihjepripeljalokvprašanjumotiva-cije.Razlagopojmaotrokovamotivacijazabranjebilahkopovezalizodgovorinaštevilna,zelo različnavprašanja:Zakaj nekateri otroci z navdušenjemposlušajo ali berejoknjige,drugipane?Zakajnekateriotrocisamiprosijo,dabijimbraliknjige,drugipane?Zakajhočeotrokposlušatiistozgodboznovainznova?Zakajotroknemaraposlušatipravljicoprincesah,odknjigeovesoljupaganemoremo»odtrgati«?

Začnimozopredelitvijobralnemotivacije,kistajooblikovalislovenskiraziskovalkiS.Pe-čjakinA.Gradišar:»Bralno motivacijo pojmujemo kot nadpomenko za različne motivacij-ske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti).«

Strokovnjakipoudarjajo,dajemotivacijavečdimenzionalenpojavindagrezaskupekraz-ličnihmotivacijskihdejavnikov,vključnozotrokoviminteresomzabranje,njegovimodno-somdobranjaternjegovimvrednotenjemrazličnihbralnihdejavnosti.Motivacijazabranjejepomembnahkratikotrezultatbralneizkušnjeinkotnapovednikprihodnjihbralnihspre-tnostiindosežkov.

razvijanje otrokove motivacije za branje v Domačem okolju

18 19

Različnistrokovniprispevkiomotivacijizabranjezelopogostoomenjajodelitevnanotra-njo inzunanjomotivacijozabranje.Zanotranjo motivacijovelja,da izvira iznotranjihpotrebinželjaposameznika,jeboljučinkovitainjepomembna,čeželimodaljčasatrajajočinteresposameznikazabranje.Zunanjo motivacijopaspodbujajozunanjidejavniki,kotnaprimerpohvalaalinagrada.Strokovnjakisougotovili,danotranjeinzunanjespodbuderaz-ličnovplivajonarazličneotroke,vendarsoenotnegamnenja,dasozavseživljenjskobranjenujnenotranjespodbude.

Oglejmosi,nakateredimenzijeindejavnikemotivacijezabranjeopozarjajostrokovnjaki,kiproučujejonjenrazvojpriotrocihvpredšolskemobdobjuinnazačetkušolanja.Mednaj-pomembnejšedejavnikenotranjemotivacijeprištevajointeres za branje,sajsougotovili,danotranjamotivacijavzniknezaradiosebnegainteresainlastnihizkušenj,kijihposame-znikrazvijevrazlogezabranje.

Intereslahkoopredelimokotosebnoznačilnostposameznika,kiserazvijepodoločenemčasu,jerazmeromastabilnaindolgotrajnanagnjenost,navadnopovezanaspovečanimzna-njeminpozitivnimivrednotamiterpozitivnimičustvidonekegapodročja,predmetaoziro-madejavnosti.

Četosplošnoopredelitevinteresaprenesemonainteres za branje,lahkorečemo,daposa-meznikrazvijesvojosebniintereszabranjetakrat,kopostanebranjezanjužitek,kosiželiprebratiknjigo,koseizprebraneganekajnaučiinmuprebranaknjigapredstavljatudisamo-potrditev.Grezaznačilnost,kisepostopomarazvijaskoziposameznikovepozitivnebralneizkušnje:skupnobranjeknjigvdomačemokolju,vvrtcuališoli,samostojnogledanjeinbranjeknjig,skupniobiskivknjižnici,obiskipravljičnihuric,ustvarjanjeobknjigah,razpra-veinpogovorioprebranihknjigah…Kogovorimooodraslembralcuzrazvitiminteresomzabranje,imamovmislihposameznika,kisesamodločazabranjeknjige,kerve,damuboknjigaprineslanekajnovega,mordazabavnega,daseboizknjigenekajnaučilinpridobilnovo»izkušnjo«.Branjepovezujesprijetnimdoživljanjem,užitkominpozitivnimičustvi.Pravibralcinavajajo,dajeknjigazanje»kothrana«,dajihjetako»zagrabila«,dasojomo-raliprebratidokonca…Oprebranihknjigahseradipogovarjajo,svetujejoprijateljem,najpreberejodoločenoknjigo.

Interesimapomembnousmerjevalnovlogo–zabranjeknjigeseodločiš,kertezanima,kersisknjigamižeimelpozitivnoizkušnjoinsiželištakoizkušnjoponovnodoživeti.Strokov-njakipoudarjajousmerjevalnomočinteresatudivvsakdanjemživljenju.Okrognasjenamilijonepodatkovindražljajev,kijihmordasplohneopazimoinnikolinepostanejonašeizkušnje.Tisto,karnaszanima,paopazimoinželimotudiboljespoznati.Večinaotrokvpredšolskemobdobjušenimaizoblikovanihizrazitospecifičnihinteresovinjihvečinomazanimavelikorazličnihstvari(narava,šport,lutke,risanje,računalniki…).Takimotrokomlahkoponudimovsebinskozeloraznovrstnoberivoteropazujemo,kakosenadoločenote-matikoodzivajoinjimotemi,kijihboljzanima,ponudimoševečknjig.Čeotroknimaraz-vitihspecifičnihinteresov,jekoristnoizbiratiknjige,kisovsebinskopovezaneznjegovimvsakdanjimživljenjem,kjersejunakom(tudiživalim)dogajajopodobnestvarikototrokuinselahkovknjigah»prepozna«.

Usmerjevalnomočinteresapalahkospridomizkoristimoprirazvojuotrokovegainteresazabranje,čeznamointereszabranjepovezatiznjegovimidrugimiinteresi,karješeposebejpomembnopriotrocih,kijihtežkopritegnemokskupnemubranjuknjig.Čejepritakem

18 19

otrokuvnekemobdobjuvospredjudoločeninteres(naprimerzašport,nogomet,balet…),jepomembnoinkoristno,dagauskladimoznjegovimbralniminteresom.Vtemobdobjugabodoverjetnonajboljzanimalepravknjigeotempodročju.Vzemimoprimerotroka,kigazelozanimanogomet,vseostalopasemuzdimanjpomembno.Takotrokbomedknjigamivizložbiknjigarnealinapolicahvknjižnicizagotovonajprejopazilknjigoonogometu.Čegaželimopritegnitikbranjuknjig,boključno,davknjižnicipoiščemočimvečknjig,kisopovezaneznogometomalivsajsšportom.Čejelemogoče,poiščimo(knjižničarjinambodozveseljempomagali)različneliterarnezvrsti,odzgodbicinpesmic,kipripovedujejoootrocihaliživalih,kiigrajonogomet,doknjig,kipredstavljajoslavnenogometaše.Veniodraziskavnavajajozanimivprimerodečku,kijedomazelouživalpriskupnembranju,dajalpobudezaskupnobranjeinpogostotudisamgledalin»bral«knjige,sajsobiletoknjige,kisobilepovezaneznjegovimtakratnimediniminteresom–vesoljem.Staršisoocenili,daotrokkažezelovelikintereszabranje.Istočasnopajevzgojiteljicavvrtcuocenila,dataotroknekažeinteresazabranje,kergaknjigenezanimajo,kernedajepobudzaskupnobranje,medskupnimbranjemnajvečkratneposluša,nesodelujeinrajepočnekajdrugega.Vpogovoruzdečkomjeraziskovalkaodkrila,dajeključnozanjegovoodklanjanjeknjigvvrtcuto,dasomedknjigaminapolicahvvrtcu»sameknjigeoživalih,papesmiceinpravlji-ce«terdavzgojiteljica»beresamopravljiceokraljičnahinprincesah«,karpanjegavtemobdobjunikakornizanimalo.Taprimerkaže,kakopomembnojezarazvojinteresazabranjeotrokomomogočitiindividualno skupno branje,sajlahkoletakozaresizkoristimonjihovosebniinteres.Vzgojiteljicavvrtcupriskupinskembranjužalnemoreupoštevatiosebnegainteresvsehotrokhkratiinprideposameznikovinteresredkonavrsto.Staršemmoramotavidikposebejpoudaritiinjimpojasniti,dasopravonitisti,kilahkotuodigrajopomembnovlogo,sajlahkopriskupnembranjupovežejorazličneotrokoveinterese.

Stvari,kinaszanimajo,solahkotudinaporneintežke(npr.alpinizem),pajihvendarlepoč-nemozužitkom.Enakoveljazabranje.Čeotrokazanimabranjeknjiginpritemuživa,mutudiposlušanjezahtevnejšegabesedilanebonaporno.Strokovnjakipoudarjajo,dajezamo-tivacijopomembnootrokovozavedanje,dabolahkokosnekiizkušnji.Takomoramobitinaprimernotežavnostbesedilasevedapozornitudipriizbiriknjig,kijihberemoskupajspred-šolskimiotroki,kišeneznajosamostojnobrati.Otrokanaprimerzelozanimajodinozavriinbiradotemizvedelčimveč,zatosiželivknjižniciizposoditičimvečknjigodinozavrih.Spodbudimoga,dasiizbererazličneknjige,mednjimisolahkotuditake,kisobesedilnozahtevnejše, pa so dobro in bogato ilustrirane.Knjige, za katero starši presodimo, da jezaotrokabesedilnoprezahtevna,otrokunitrebabrati,temvečsiskupajogledujemoslike,preberemoalipojasnimopamuletisto,karbolahkorazumel.Obnašipomočiinrazlagiseboiztakeknjigenaučilmarsikajnovegainpotešilsvojoradovednost,karjezanjzelospod-budno.Otrokovaaktivnavlogamedtakimbranjemspodbudinjegovokompetentnost,tojeobčutek,dajesposobeninučinkovitpriskupnembranju,kijeedenodpomembnihdejav-nikovmotivacijezabranje.Priporočamopa,dasiotrokvknjižnicipolegzahtevnejšihknjigizposodituditake,kisozanjrazvojnoprimerneinjihbomolahkoskupajvcelotiprebrali.

Iskanje»prave«knjige je težko,vendar sepri izbiriveljapotruditi.Strokovnjakinamrečugotavljajo,dapriknjigi,ki jezaotrokaprevelik izziv,nastopizaskrbljenost;če je izzivpremajhen,panastopidolgočasje.Kovzgojiteljiceinučiteljicepriporočajoknjigezabranjedoma(bodisiskupnobranjealivšolisamostojnobranje),bimoraleupoštevatituditavi-dik,sajrazličnoizkušeniposlušalciinrazličnoizkušenibralciberejotudirazličnozahtevne

20 21

knjige.Čezadomačebranjeneponudimoizborarazličnihknjigtudigledenazahtevnostbesedila,solahkoodzivinaenosamoponujenoknjigorazličnipravzaradiposameznikovihrazličnihbralnihizkušenjinspretnosti.

Enakobesedilorazličniotrocirazličnosprejemajo.Zakajjetakopomembno,dasebesediloinotrok»ujameta«?Razumevanjebesedilajeprocesiranje(sprejemanje)informacij,kjerjeključno,daotrokbesediloposluša(prebere)inmusledi.Dorazumevanjanemorepriti,čeotroknemoresleditibesedilu,kernaprimernerazumecelevrsteprevečabstraktnihbesed.Enakoveljazabesedilo,kiotrokavsebinskonezanimainmuzatopreprostoneželiposvetitipozornosti(spomnimosedečka,kisogazelozanimaleknjigeovesolju,pravljicokraljičnahpasplohniželelposlušati).Tudiprelahkemubesedilunočejoslediti,kersejimzdidolgo-časnoali pa je, kot samipojasnijo, »preotročje«oziroma»zamajhneotroke«.Pregovor:»Konja lahko pripelješ k vodi, ne moreš pa ga prisiliti, da bo pil.«,ponazarjatakosituacijo.Otrokulahkoberemoknjige,vendartonidovolj,poskrbetimoramo,dabozabranjemo-tiviran,daboužival,siželelposlušatialibratiterboprebranotudirazumel.Zamotivacijojepomembno,daimaposameznikjasenindoločencilj–npr.osvojitivrhhribaaliprebratiknjigo,sajlenatanačindobipovratnoinformacijoosvojiuspešnosti–pričemernipomem-bensamcilj,pomembnajedejavnost,kinaspripeljedotegacilja.

Otrokovaaktivnavlogajeključnašezaenoodpomembnihkomponentmotivacije,tojeav-tonomnost in svobodo. Otrokomjetrebaomogočiti,dasimedmnožicoknjigsamiizberejotisto,kijihzanima,sajpravpriložnostzaizbiro(avtonomnostinsvobodo)spodbudinjihovomotivacijozabranje.Staršipogostosprašujejo,alinajonidoločijo,kajbodootrokombrali.Tisti,kitopočno,utemeljijosvojoodločitevstem,daotrocinevedo,kajjedobrozanje,kajjekakovostnoinkajne.Karsevedadrži.Držipatudito,danemoremopričakovati,dabodootrocipokazaliintereszabranjenečesa,karsejimnezdizanimivoaliuporabno.Nalogastarševje,daotrokompomagajonajtipravopot,dabodonjihoviciljiskladniznjihovimiinteresi insposobnostmi.Znapačnimpristopomlahkocelo»ubijemo«otrokovintereszabranje,zatomoramobitipriizbiriberivazelopreudarni.

Priporočamo,dasepriskupnemobiskuvknjižnicistaršizotrokomdogovorijo,dasiizberekakšnoknjigoonsam,nekajknjigpaizberejooni.Pomočpriizbirigradivalahkostaršeminotrokomvknjižniciponudijoknjižničarji.Otrokajedobročimprejnavaditi,daseposvetujesknjižničarjem,kjeimajoknjigeotemi,kigazanima,insohkratiprimernozahtevnezanjegovostarostnostopnjo.Koprinesemoknjigeizknjižnicedomov,spetposkrbimo,dabootrokaktivnovključenvprocesuinmuponudimo,daondoločivrstnired,pokaterembomoprebraliizposojeneknjige.Otrokudajepriložnostzaizbiroobčutek,dajesamostojen,hkratipasetakoresučiizbiranjainodločanja.Čemukateraodizposojenihknjignivšeč,ganesilimokposlušanju,temvečnajrajeizberedrugo.Čemubokaterazelovšečinbohotel,dajonaslednjiinšenaslednjidanponovnopreberemo,nistemničnarobe.Željapoponovnembranjukaženamreč,dajeotrokuknjigaresvšeč,dagajenavdušilainvzbudilanjegovinte-res.Knjigoboobvsakemnovembranjudoživljaldrugačeinskozinjenerazličneplasti.Obprvembranjusogamordapritegnileilustracije,obdrugemgaboboljzanimalazgodba,obtretjembopozorennapodrobnostivilustraciji,pričetrtembožepovzemaldoločenebese-dnezvezealirime…Sknjigami,kijihželislišativečkrat,sebralec»poveže«inpostanejonjegovenajljubšeknjige.Vraziskavi,kjersomedučenciproučevalirazlikemeduspešnimiinmanjuspešnimibralci,sougotovili,dasetiučencimeddrugimrazlikujejotudipotem,

20 21

dasoimeliuspešniževpredšolskemobdobjucelovrstonajljubšihknjig,manjuspešnipasojihnavedlileredko.

Otrokovoaktivnovlogo,kijepomembnazanjegovomotivacijozabranje,lahkostaršispod-bujajotudimedskupnimbranjem,kipotekakotsodelovanjeinkomunikacijaodraslegazotrokom.Otrokovopozornostternjegovorazumevanjebesedalivsebinenajmedbranjem»preverjajo«spostavljanjemrazličnihvprašanj,gaspodbujajo,dapokažedogajanjenailu-straciji,kispremljabesedilo,ipd.Pomembnoje,datudipripogovoruobbranjustaršisledijootrokovemuinteresu,sajletakozarespovečajonjegovosodelovanje.

Zaintereszabranjejeznačilnatudipozitivnačustvenausmerjenost,torejpozitivnačustva,povezanazbranjem inknjigami.Pri temgre takozapozitivna čustva, povezana s samovsebinoknjige,kottudizapozitivnočustvenoatmosferomedskupnimbranjem,kootrociin starši doživljajo skupno branje kot prijetno, varno in čustveno toplo dogajanje.Če jeskupnobranjeposebenčas,kosostaršiinotrokskupaj,lahkotopovečainteresotroka,sajbodootrociskupnobranjepovezalisprijetnimdruženjemsstaršiinsiželelitakosituacijoponoviti.Kboljpozitivnemudoživljanjubralnegadoživetjaprispevatudinavdušenjeodra-slihpriskupnembranju,sajstemkažejootroku,dajeskupnobranjetudizanjeprijetnoinprivlačno.Pozitivnačustvenaatmosferamedbranjemjezaotrokahkratitudimodel,dajebranjelahkoprijetnoinzanimivodoživetje.Ključenpogojzapozitivnočustvenoatmosfe-romedskupnimbranjemjesevedapozitiven,varenintopelodnosmedotrokominstaršinasploh.Če jeodnosmed staršem inotrokomnegotov, imamordaodrasli težavo s tem,kakopribližativsebinootrokutermuomogočitizadovoljstvo,karlahkoposledičnozmanjšaotrokovovključenostvbranje.Branjeknjigjesocialniproces,vtkanvsocialnočustveniinkulturnikontekst,zatosetespretnostirazlikujejo.Mnogistaršisiželijoustvarititakodnoszotrokom,vendarneznajoustreznopristopitikotroku.Takimstaršemjetrebapomagatiterjimponuditistrokovnopomoč,dasebodolahkotega»naučili«.

Odnos do branjaPoleginteresazabranjesekotpomembenelementmotivacijezabranjekažetudiotrokov odnos do branja,kivključujetudi t. i.vrednostnousmerjenovalenco–pomembnost,kijoposameznikpripisujebranju inknjigi.Odnosdobranja jenajpogostejeopredeljenkotsistemobčutkov,kisenanašajonabranjeinpovzročijo,daseposameznikodločizabranjealisebranjuizogne.Odnosdobranjaječustvenoobarvan,vendarvključujetudispoznavnedimenzijeinsloninaposameznikovihbralnihizkušnjah.

Strokovnjakisougotovili,daobstajasplošenodnosdobranja,kigasestavljavrstaspecifič-nihodnosov:odnosdoliterarnihzvrsti(takonaprimerimajoeniradipesmi,drugijihnema-rajo,enimsovšečpravljice,drugimne…),doposameznihavtorjev,ilustratorjev…Lahkoseraztezaodzelonegativnegadozelopozitivnegaodnosadobranjainknjig.

Pozitivenodnosdodoločenegaknjižnegajunaka,kijeotrokaprevzelobbranjuprveknjige,lahkopovzroči,dasiželiotrokprebrativseknjigestemjunakom;čepajunaknaotrokapriprvembranjuninaredilvtisa,bozavračaltudivsedrugeknjigeotemjunaku(»Jebrezve-zen.«).Pozitivenodnosdobranjatudinepomeni,daimaposameznikpozitivenodnosdovsehliterarnihžanrovalidasomuvšečvsiavtorjialiilustratorji.Takokotodrasliimajotudiotrocirazličnepreference:imajo»svoje«junake,svojeavtorjeinsvojeilustratorje.Nekateri

22 23

sonavdušeninadrazličnimizvrstmiliterature,odpesmi,pravljicdodramatizacij,drugiparadiposlušajolekratkezgodbeinpoljudneknjigeoživalih.Pravničnenavadnegasenamnezdi,čenamodraslirazloži,dajestrastenbralec,vendarbereizključnoznanstvenofanta-stikoingadrugezvrstiliteraturesplohnezanimajo.Takotudininičnenavadnega,česetakizrazitoozekinterespojavipriotroku,ingazatonesmemosilitikbranjudrugeliterature.Sevedapamuposkušajmosvetovatiinpokazati,kolikorazličnihzanimivihpodročijseskri-vavknjigah,ingaspodbudimo,daposkusišekajdrugega,kargamordapravtakozanima.Vtakihsituacijahšeposebejpriporočamoobiskknjižnice,kjerotrokomnajlažjepokažemo,kakolahkopravsknjigamipotešijosvojoradovednost.Vknjižniciseigrajmoigricoiskanjaodgovorovnarazlična,tudiboljnenavadnavprašanja.Otroknajpove,kajgazanima,natopaposkušajmoskupajznjim(sevedalahkotudiobpomočiknjižničarja)vknjigahalirevijahpoiskatiodgovor.

Zaotrokovpozitivenodnosdobranjajepolegrazumevanja,dabranjeknjigprinašanovaznanja,kijihobičajnohitroosvojijo,pomembnošerazumevanje,dajelahkobranjetudiviružitka,zabaveinsprostitve.Tolahkospoznavdomačemokolju,čeimaokrogsebestaršealidruge(starestarše,sorojence…),kiuživajovbranju,kiznavdušenjempripovedujejooprebranihknjigah,kibranjeknjigdoživljajotudičustveno(ssmehom,jezoalicelozjokom).

Posameznikovodnosdobranjajeproces,kijeodvisenodneposrednegavplivabralnihiz-kušenj.Kotprimervplivaneposrednihbralnihizkušenjnaodnosdobranjanavedimobralca,kivzameprvičvrokeknjigonekegaavtorja.Čemuboknjigavšeč,boimeldotegaavtorjapozitivenodnos,sicerpane.Čemujeavtorvšeč,sebolotiltudibranjadrugeknjigeistegaavtorja,čemuavtorjevnačinpisanjaneustreza,pabodrugičnjegoveknjigenapoliciraje»preskočil«.Pritemjetrebaupoštevatišedvoslojnostodnosadobranja.Pozitivnaizkušnjaznovimavtorjemlahkopovečaposameznikovpozitivenodnosdobranjanaspecifičnemnivo-ju(odnosdotegaavtorja),hkratipalahkovplivatudinasplošnemnivojuinpovečanjegovpozitivenodnosdobranjanasploh.Sevedaveljaenakotudizanegativnoizkušnjo.Čenepretiranonavdušenbralecdobivrokeknjigo,kimusplohneustreza,sibostakoknjigolešeutrdilprepričanje,da»branjeresniničposebnega«,insvojčasrajepreusmerilnanekaj,karmuboljugaja.Česeotrokinknjiga»povežeta«inotrokdoživibralnoizkušnjokotosebnopomembno,potembodotudinjegovaprepričanjaobranjuknjigpozitivna.

Naotrokovodnosdobranjapasevedavplivajotudiprepričanja o kulturnih normah v njegovem okolju,kisenanašajonabranje(pogojenostem,dasiposameznikželiugodititemnormam).Čejevokolju,kjerotrokživi,branjevrednota,jevečjaverjetnost,dabobra-njetudionvrednotilpozitivno.Meddružinamisovelikerazlikevprepričanjihopomenubranja.Študije,kisoproučevalepravpovezanostmedprepričanjistarševterotrokovomo-tivacijozabranje,kažejo,dasopriložnosti,kijihstaršiponudijootrokomzabranjedoma,povezaneznjihovimvrednotenjembranja.Prepričanjastarševposrednovplivajonaotrokeprekonjihovegavedenja,lahkopavplivajotudineposredno–starši,kiimajonegativenod-nosdobranja,inotroke,kiberejo,odvračajoodbranja,češdaje»branjezapravljanječasa«,stemzagotovonespodbujajopozitivnegaodnosaininteresazabranje.Enaodpomembnihkomponentzaspodbujanjeotrokovemotivacijezabranjejenamrečtudipripadnost, tojetežnjaposameznikaposodelovanjuvdejavnostih,kisopomembnezadrugevnjegovemokolju(doma,vvrtcu…).Otroci,kiradisamigledajoknjige,kiradiposlušajo,kojimdrugiberejo,tersamipredlagajoskupnobranjeknjig,prihajajoizdružin,kjerdomačiradiberejo,kjerjebranjevrednotainkjerotrokuponujajovrstobralnihdejavnosti.Občutekpripadnosti

22 23

takidružiniimapomembnovlogozaotrokovomotivacijoinintereszabranje.Otrociradipočnostvari,kijihdrugivokoljupozitivnovrednotijo,sajželijougajatiinsoradipohvalje-ni.Sevedaveljatotudizanegativnevplive.Čeokoljenepodpirabranja,gaotroknemoreprepoznatikotvrednega.Mordasetakotrokceloboji,dagabokdookaral,da»zapravljačas«,čebissvojiminteresomzabranjeizstopalodostalih.

Primedgeneracijskemprenosupismenostijeodločilenmehanizempravprenos užitka ter zavzetosti za branje.Staršinajnaotrokeprenesejosporočilo,dajebranjeprijetno,zabavno,pomembnoinkoristno,karšeposebejveljazazgodnjeotroštvo,kootrokšeneznabratiinmulahkoknjigepribližajoleodrasli.Pomen,kigastaršipripisujejobranju,terodnos,kigagojijodobranja,seodražatudivdomačembralnemokolju:prisotnostknjig,kisovlastidru-žine,izposojenihknjigizknjižnice,revij,časopisovipd.Sevedapanipomembnole,kakšnabralnagradivazarazvojpismenostiimadružinadoma,temvečtudito,kajznjimipočnejo.

Starši, ki imajopozitivenodnosdobranja in so tudi samibralci, znajoboljevključiti inspodbuditi svojegaotrokakbranju, zbuditinjegov intereszaknjige inbranje terga tudiohranjati.Čebranjezastaršesameniviružitkainzadovoljstva,mordasplohnevedo,kakonajotrokuprikažejoknjigekotzanimiveinprijetne.Ključendejavnikzakakovostnobra-njezgodb,kilahkopriotrokuspodbudiintereszabranje,jepravnačin,kakostaršiotrokuposredujejobralneizkušnje,kakoprepoznajootrokoveinterese,kakobranjeprilagodijoinpovežejozotrokovimiosebnimiizkušnjami,predstavamiinspoznanji.Čestaršisaminisoimeli pozitivnih izkušenj z branjem, je ključno najprej njimpomagati razumeti, zakaj jebranjepomembnozaotrokainzanje.Šeposebejjihveljaopozoriti,dasvojodnosdobranjaprenašajonaotroka.Četanipozitiven,bootroktežkorazvilinteresinmotivacijozabranje,karjelahkoovirazauspešenrazvojbralca.Staršemjetrebapojasniti,damorajootrokupo-magatiprispoznavanjupozitivnihplatibranja,čeželijo,dabonjihovotrokuspešenbralecinsistemustvariltemeljezauspešnoučenje.

Vzgojiteljicesemorajozavedati,damnogistaršinevedo,kakospodbuditiotrokovintereszabranje,injimjetrebapritempomagati.Šeposebejpomembnajepomočpritistihotro-cih,kjervzgojiteljicavvrtcuopazi,daotrokaknjigeinskupnobranjesplohnezanimajo.Pomembno jestaršemponuditipomoč,sajna tanačindobijovečsamozavestizapomočotroku.Sevedapamoravzgojiteljicaprepoznati,damnogistaršinisoizurjenibralciinzatoonisaminisomotiviranizabranjeotroku.

Zakaj je pomembno razvijati otrokovo motivacijo in interes za branjeZakajjeinterespomemben?Strokovnjakispodročjavzgojeinizobraževanjarazvojinteresazabranjepostavljajomednajpomembnejšeciljevzgojeinizobraževanjaterpoudarjajo,dajezgodnjiintereszabranjeključenzakasnejširazvojotrokovepismenosti.Ugotavljajo,dalahkootrokovintereszabranjeobustreznihbralnihspodbudahvokoljurazvijemoževzgodnjemotroštvu.Čeupoštevamopomembnoznačilnostinteresa,dajerazmeromastabilnaindolgo-trajnanagnjenost,lahkozgodajrazvitintereszabranjepredstavljadobroosnovozauspešenbralnirazvojotroka.Dognanoje,dasevisokintereszaprebranoodražavboljšemrazumeva-njuprebranega.Otrocisibesedilo,kijihzelozanimainprikateremuživajo,boljezapomnijo.Raziskave,kisoproučevalerazumevanjeprebranega,sopokazale,dasoučencibesedilo,kijihjezanimalo,ocenilikotlahko,besedila,kijihnisozanimala,pasoocenilikotdokajtežka.

24 25

Intereszabranjejeedenodtemeljevzanotranjomotivacijo–koposameznikrazvijeintereszanekodejavnost,postanetozanjužitekinsočasnopredstavlja invzdržujetudinjegovonotranjomotivacijo.Raziskavešolajočihseotrokinmladinekažejo,dajepravrazvitamo-tivacijazabranjeključnazarazvojuspešnegainučinkovitegabralca.

Šeposebej pomembno se je zavedati, da interes za branje vedno»tekmuje« z interesomzadrugedejavnosti(npr.sšportom,računalniki,naravo,tehniko…).Odločitevzabranjejevednorezultatposameznikovegainteresazabranjeterhkratiposameznikovegainteresadoalternativnedejavnosti.Pritemnikakornesmemozaključiti,daotroknimainteresazabranje,česebomeddvemaponujenimadejavnostima,npr.zanimivoknjigoalizanimivoračunalniškoigro,odločilzaslednjo.Česopriotrokuvospredjuinteresizadrugedejavno-sti,semoramotorejpravodraslipotruditi,dateinteresepovežemosknjigamiinmutakopomagamo,darazviješeintereszabranje.

Kako prepoznamo in kako spodbujamo interes za branje pri otrokuVečinastarševsedanesžezavedapomenabranjaotrokom.Kotkažejoraziskave,staršiuspe-šnihbralcevpoudarjajo,dastaotrokovaradovednostinintereszabranjevzniknilapravobskupnembranjudoma.Strokovnjakipaopozarjajo,dajezelopomembno,dastaršizaznajooziromaprepoznajootrokovintereszabranje,sajpoudarjajorecipročnostodnosamedsku-pnimbranjemmedstaršiinotroci.Otrocivplivajonato,kakosestaršivedejodonjih,staršipavplivajonaotrokoveizkušnjeterpriložnosti.Tarecipročniodnosješeposebejpomembenprimotivacijizabranje.Takonaprimer,otrok,kisomukotmalčkupogostobrali,lahkoraz-vijemočanintereszabranje.Svojinteresprenašapovratnonazajnastarše,kimupravzaraditegaomogočajoševečjidostopdoraznolikihbralnihgradiv.Večjadostopnostgradivnamrečdodatnospodbudiotrokovintereszanadaljnjebranje.Drugiotrok,kisomustaršikotmalč-kupravtakozačelipogostobrati,jebilpribranjuvesčasnemireninnibilpripravljensedetinititakodolgo,dabilahkostaršiprebralizgodbodokonca.Staršisomenili,dagaknjigenezanimajoinmunisobralivečtakopogosto,zatojeboljerazvilvrstodrugihinteresov.Starši,kiverjamejo,dajenjihovotrokzainteresiranzabranje,murajeomogočijobogatebralneizkušnjekotstarši,kiprisvojemotrokuteganezaznajo.Takonaprimernekamamameni,dajeotrokzainteresiranzaknjigole,česamprosi,dabimubrala;drugapa,čeotrokpokaže,damedbranjemuživaobzgodbi.

Ključnojespoznanjestaršev,dabodootrocirazvilipozitivenodnosdobranjaževpredšol-skemobdobju,čebodoodraščalivbralnidružbi,odmalegapridobivalibralneizkušnjeterbodoobkroženizbralnimigradivi.Natanačinnamrečlahkopostanejopozorninabralnagradiva,razumejonjihovorabo,razvijejointereszabranjeinpostanejomotivirani,dabisetudisaminaučilibrati.Nekateriotrocipokažejožezgodajintereszasamostojno»branje«,pačetudiknjigomedsamostojnim»branjem«obrnejo»naglavo«.

Raziskovalciugotavljajo,dasomnenjastarševotem,kakootrociizražajosvojintereszabranje,zelorazlična.Pomnenjustarševnajvečotrokpokažeintereszabranjetako,dasamiprosijo,najjimberemo,medskupnimbranjempokažejo,daradiposlušajo,sečustvenood-zivajonazgodboterzavzamejodejavnoalibesednointeraktivnovlogomedbranjem.Veniodraziskavsonapodlagiodgovorovstarševzbralinekajpokazateljevinteresazabranjepripet-došestletnihotrocih:

24 25

• otrokjepozoren,pazljivnabesede(npr.otroksprašujeobesedahalipokaženabesede,kijihpozna),

• otroksepretvarja,dabere(npr.»bere«slike),• otrokpokažesplošenintereszaknjige(vednojeimelradknjigealije»vesčasvknji-

gah«),• otrokžeznasambrati.

Pri opazovanjuotrokamoramobiti previdni, saj lahkootroci pozornoposlušajo zgodbo,četudisemedtemigrajozdrugoigračo.Beženopazovalecbilahkoprehitrozaključil,datakotrokneizražainteresazabranje.Šelepogovoroknjiginambopokazal,alijeotrokavsebinapritegnilaaline,alijesledilbesedilualine.

Nekateriotrocimedbranjemmirnosedijoinposlušajo,drugipasovesčasnemirni,patošenepomeni,dajihbranjenezanima.Marsikakotroknamrečnasplohtežkousmeripozornostzadaljčasa,setežkoumirialidaljčasasediprimiru.Čebomobranjeprilagodiliotrokuinmubralivečkratpomalo, tolikočasa,dokler lahkoohranjamonjegovopozornost,bomokmaluopazili,dajetudionzelozainteresiranzabranje.

Vzrokmanjšepozornostipriskupnembranju je lahkozaotrokanezanimivaalimanjza-nimivavsebinaknjige.Pomembno je,daotroksodelujepri izbiriknjige,daprisluhnemonjegoviminteresominjihpovežemozizboromknjig.Čeotroknemaraposlušatipravljic,šenepomeni,danekažeinteresazanobenoknjigo.Kakopresenečenibomo,kogaodknjigeogasilcihnebomomogliodlepiti.Pri t. i.nemirnihotrocih je izborzanimivevsebinešeposebejpomemben.

Pogosto senampostavljavprašanje, alimorajobiti knjige,ki jihotrokuberemovpred-šolskemobdobju,bogatoilustrirane.Raziskavesorespokazale,daotrocinajboljpozornoposlušajoinsodelujejopribranjuknjig,kisobogatoinrealističnoilustrirane.Kljubtemupaotrocizvelikiminteresomposlušajotudizgodbeinpravljicezmanjilustracijamialicelobreznjih.Tujesevedaključnavlogabralcaalipripovedovalca,kimorabratibesedilotako,daotrokapritegnetudizglasom.Monotonobranjedaljšegabesedilabrezilustracijbozani-mivolezaredkeotroke.Trebajenamrečvedeti,dasopogostopravilustracijetiste,kipri-tegnejootrokovinteres.Otrokvknjižnicialiknjigarnipriizbiriknjignipozorennanaslovknjigealinjenovsebino,sajneznabrati.Priizbiriknjiggavodiilustracija–pogostoizberetistoknjigo,kjergapritegnenaslovnica,kerjebodisiprivlačnainleponarisanaalipajenanjejupodobljenonekaj,karotrokazanima.

Primlajšemotrokubosteopazili,darajegledainbereknjige,kisobogatoilustrirane,kjerilustracija»komentira«besedilo.Pritakihbesedilihotrokmedbranjempogostosamspon-tanokaženapredmeteinkomentiradogajanjenasliki.Sevedapatonikakornepomeni,damumoramoponuditilebogatoilustriraneknjige.Pritegnejogatudizgodbeinpravljice,kiso»nabite«zvsebinoinsilahko»slike«pričarasam,vsvojidomišljiji.

Edenodpokazateljevotrokovegainteresazabranjejetudi,danasotrokvečkratsamprosi,dabimubrali.Vendarnesmemoposploševati.Otroki,kimustaršiinmordacelošedrugivsakodnevnoberejo,nebopokazaldodatnegainteresazabranjeinbo,ker je takovajen,čakal,dagapovabijokbranjuodrasli.Drugiotrokpaneboprosil,kermordasplohnivajenskupnegabranja.Vzrokjelahkotudivtem,daknjige,kisonavoljovdomačemokolju,otrokunisovečzanimiveinsineželi,dabimubraliteknjige.Pravzatosokoristniskupni

26 27

obiskiknjižnic,kjersilahkootroknajdeknjigo,kigazareszanima.Knjigo,kisijoizberesam,sibozagotovoželelpodrobnejespoznati,innasboprosil,damujopreberemo,alipasijobokarsamnatančnoogledal.

Tudito,daotroksamgledaknjige,jeedenodpokazateljevinteresazabranje,vendarjetrebatudituupoštevatirazličnesituacije.Čeimaotrokdomanavoljolemaloknjiginrevij,selahkonaveličavednoznovagledatiistestvari,pačetudisomuzelovšeč,inbozatovednoredkejesamostojnogledalknjige.Poskrbetimoramo,dasootrokudostopnerazličneknjige,kjerbonašeltakevsebine,kigazanimajo;tebozveseljemnajprejsamostojnoprelistalin»prebral«,potempaprosilšekogaododraslihzaskupnobranje.

Nekateriotrocivelikorajeposlušajopripovedovanje,deklamiranjeinpetje,kotpagledajoknjige.Običajnojetopovezanozodraslimi,kisodobripripovedovalciin/alipevciinznajootrokabrezknjigepritegnitikposlušanju.Tudizateotrokelahkorečemo,daimajointeresza»branje«,sajzgodbe,pesmi…sprejemajonasvojnačin.Pomembnoje,daotrokuvzbu-dimointereszaleposlovjeingaseznanimosknjigamikotvirizanimivihzgodb,estetskihdoživetijindrugihinformacij.Takobokasneje,kobožeznalsamostojnobrati,sampoiskalustreznepisneinslikovnevire.

Priotrocih,kizavračajoskupnobranje,jekoristnoknjigeuporabljativrazličnihvsakodnev-nihsituacijah.Vknjižnicisiizposodimorazličnepriročnike,kuhariceinustvarjalneknjige.Zotrokomlahkoskupajkuhamopootroškikuharici,kijezabavnoilustrirana.Ponudimomu,dasamizbere,kajbomokuhali,sajmoratakoprelistatiknjigoinsijonatančnoogleda-ti.Kokuhamo,uporabljamokuharico,sčimerotrokuneposrednopokažemokoristtiskanebesede.Takšnoskupno»branje«muprineseše»nagrado«:dobrokosiloalipecivo.Drugičsilahkonaprimerizposodimoknjigo,kjersonavodilazaizdelavolutk,inizdelamolutke.Otrokalahkospodbudimo,danaredimolutke,kisopovezanezenoodzgodbicalipravljic,kisomubiledosedajnajboljvšečipd.Tretjičsknjigovrokiobiščemonovekrajealinabiramogobe…Takesodelovalnesituacijeterskupniizdelki(nagrade)pripeljejootrokadospoznanja,dasoknjigelahkokoristneinšezabavnehkrati.Tuditakpristoplahkospod-budinjegovintereszabranje.

26 27

Irena Matko Lukan

Vse se začne v družiniVsedružine so si podobnev temeljni nalogi, ki jomorajo opraviti starši, odrasli: otrokamorajodobroopremitizaživljenje,takodagaimajoradi,dazanjskrbijo,gavarujejoinspo-štujejotersezaotrokatudizanimajo.Večinastarševinodraslihtopočneposvojihnajboljšihmočeh.Izodnosovvdružiniinizdrugihodnosovseotrokučiimetirad,učisesodelovanjainpovezanostipatudisamostojnosti,začnesezanimatizasvetinljudi,učisespoštovanja,sa-mospoštovanja,naučisekomuniciranja…Zaotrokajepomembno,dasegavidiinsliši,dasmemislitiposvoje,daimapravicodovsehsvojihobčutkovinčustev.Otrokserazvijapo-stopoma.Potrebujenatisočeizkušenjinnatisočepogovorov.Najboljšipogovorisotisti,kjerlahkovsakotrokinodraslipove,kajmisliinčuti.(PovzetopoGabiČačinovičVogrinčič.)

Človekjeodspočetjadaljevstikuzdrugimi,vodnosuznjimi.Breztegastikanimogočepreži-veti.Vvsakemodnosujevesčasprisotnakomunikacija.Niodnosabrezkomunikacije.Komu-nikacija:sporazumevanje,pogovarjanje,dotik,sporazumevanjezritmomingibanjem,petje…–dialogzotrokomodrojstvanaprejjenjegovaosnovnapotrebainpravica.Otroksežeodprvihtednovživljenjaodzivanaljudiindogajanjavokolju:zaznavno,čustveno,gibalno,socialno,miselno,govorno…Človekserazvijaoziromaspreminjavseživljenje,odspočetjadosmrti.

Vključevanjeodraslihvinterakcijozotrokomimazelopomembnovlogozaotrokovrazvojinučenje.Čestaršizmorejoinznajoprisluhnitiotrokovimpotrebamterjihzadovoljijo,siotrokpridobiizkušnjo,dajesvetprijazeninvaren.Otrokselahkotakopočasiosamosvajaintudisamvinterakcijizdrugimiraziskujesvet,gaspoznava,spoznavasebeindruge.Ve-činastarševsezavedapomenadružinskevzgojeinželi,dabibiliotrocisrečni,dabizraslivzdrave,samostojneinodgovorneodrasle.

Pomen branja in pripovedovanjaKakšenbralecbopostalotrokinkakšnebodonjegovebralnezmožnosti,jeodvisnoodnjego-vihsposobnostiinspretnostiterodvplivadružinskegaokoljaindelovanjadružinskihčlanov.Skupnobranjealipapripovedovanjeotrokujepriložnost,dasmoskupajzotrokom,daseima-molepo…Otrokobtem,komuljubečiodraslibereoz.pripoveduje,čutiljubezeninnežnost.Grezaobčutekugodja.Branjeinpripovedovanjejetudipriložnostzabogatokomunikacijo.

kako beremo z otrokom

28 29

Kakšnobodružinskobranje,jevnajvečjimeriodvisnoodstaršev:kakšnesobilenjihoveizkušnjevotroštvu,kakšenjenjihovodnosdoknjig,kakšnebralnezmožnostiimajo,kolikočasaimajonavoljo;šele,kobodosamidoživeliugodjeobposlušanju,branjuoz.pripovedo-vanju,bodoimeliveseljepritemspodbujatitudiotroka.Čeimajostaršipozitivenodnosdobranja,bodosvojimotrokomzveseljeminspontanopribližaliknjige.Bralibodoizužitka,uživalibodovbližinizotrokom,kisezbranjeminobpogovoruoprebranemšepoglablja.Mnogojestaršev,kinisoimelidobrihizkušenjsknjigamialipanisoimelipriložnosti,dabiprišlivstikznjimi,nekateripasovtakisituaciji,dasetežkoukvarjajozotrokom.Obotrokusestaršitudiučijoinpridobivajonoveizkušnje.Česeodrasliobtem,koseigrazotrokom,mubereoz.pripoveduje,dobropočuti,gatospodbujaknadaljnjiigri.Pozitivenodzivotrokainuživanjeobehvljubečempreživljanjuprostegačasajenajboljšamotivacijazaodraslega,daboposkušalznovainznova.Šeposebej,čebovedel,kakopomembnojetozadoberrazvojotroka.Večinastarševjezelomotiviranazato,daotrokomponudivsenajboljšezanjihovrazvoj.Vrzeli,kisonastaledoma,jemožnovvelikimeridopolnitiznačrtnoinsistematičnoknjižnovzgojovvrtcu.Trebapabibilonajtinačinezaknjižnovzgojotudizaotroke,kinisovvrtcu,terpomagatistaršem,dabodootrokomvoporopriosvajanjubralnihzmožnosti.

Vzgodnjemotroštvuvečinaotrokradaposlušainuživa,kojimkdoberealipripoveduje.Otrocistaršepri temspodbujajossvojimiželjami,zanimanjeminradovednostjo.Otrokupomeniposlušanjebranjaoz.pripovedovanjatudibližinostaršev.Grezaskupnodejavnost,ki ustvarjaobčutekvečjepovezanosti; čustvenevezi, ki se stkejoob tem,ostanejo in sopomembnezavseživljenje.Branjejesocialnaizkušnja,kijolahkospremljaljubkovanje,pogovarjanje,šaljenje,postavljanjevprašanjinodgovarjanjenanje.Vsetopomembnovpli-vatudinarazvojgovora.Kasnejšaotrokovauspešnostbranjainpisanjajepovezanastem,kolikojebilotrokvpredšolskemobdobjudeleženbranja,kakšnezgledejeimel,kolikojebilvstikusknjigamiindrugimigradivi.

Pomembnoje,dastaršiskupajzotrokomberejoalipamupripovedujejočimvečkrat(najbo-ljebibilo,davsakdan).Daotrokaobdajajoraznovrstneknjigeindrugabralnagradiva,pri-mernanjegovistarosti.Staršilahkoberejooz.pripovedujejokjerkoliinkadarkoli:naposte-lji,zamizo,vfoteljuzotrokomvnaročju,vavtu,zjutraj,pokosilu,zvečerpredspanjem…

Kaj upoštevamo, ko otroku beremo ali mu pripovedujemoZapredšolskegaotroka je izkušnja,komuodraslipripoveduje,zelopomembna.Predsta-vljajmosiotrokavočetovemalimaterinemnaročju,koposlušaglasljubečeosebe.Obtemlahkoodrasliinotroksodelujeta:sprašujeta,razlagata,prehajataizrealnegasvetavsvetob-čutijindomišljije.Pripovedujemolahkoolastnihdoživetjihinobčutkih,spominihizotro-štva:»kako je bilo, ko sem bila jaz majhna, kaj sem doživela, kako sem se počutil, kaj sem naredila, kaj sta počela dedek in babica kot oče in mama, kako je bilo, ko si se ti rodil, kaj si počela, ko si bila še dojenčica, kaj se je zgodilo, ko sem nekaj »ušpičil« …«. Otrokobtemobičajnozelouživa,sprašuje,dodajasvojemisli,pove,kajčuti…Pripovedjevprimerjavizbranjemobičajnoboljživa,vanjolahkovnesemotisto,karnamjevšečinkarpritegneotro-ka,denimohumor. Pripovedovanjepravljicejeboljzahtevno,sajjomoramo,čejoželimopovedati,dobropoznati.Ničpaninarobe,čejopovemočistoposvoje.Mordasespomnimokakšnepravljice,pesmice,kismojoposlušalivotroštvu.Otrokulahkopovemo,kakosmojodoživelimi,kosmobilišemajhni.Kopripovedujemo, lažjesledimopotrebamotroka

28 29

(npr.čevidimo,dajepripovedzaotrokapredolga,joskrajšamo,izbiramokrajšepovedi,spremenimoglas,zaigramo…).Govorimovvsakdanjemjeziku,kijeotrokunajboljdomač.

Pripovedovanjeinglasnobranjejeprimernoodotrokovegarojstvapavsedoklerjepripra-vljenposlušati.Tudikasnejeotrokuživa,komustaršipripovedujejoosvojihizkušnjahaličemupreberejoknjigoalipavsajzanimiveodlomke(šesrednješolceminštudentomtodobrodene).Tudiotrokbokasneje,kobožepopolnomasamostojenvbranju,užival,čebolahkostaršemprebralkajnaglas.Alipajimbonakratkopovedalvsebinoknjige,filma…,kimujebilavšečalisemujezdelaneprijetna.

Staršinajboljepoznajootrokainvedo,kakšneknjigesomuvšeč.Omogočimomuizbiro.Čeboizbralknjigosam,jeboljverjetno,dajoboposlušalsševečjimzanimanjem.Upoštevatimoramotudiotrokovotrenutnopočutje,kajgazanima,kakšnavprašanjasemuzastavlja-jo…Skupajznjimpoiščimoknjige(npr.enciklopedije),vkaterihbomonašliodgovore,alipaleposlovne,dasebootroklahkoidentificiralskonkretnimjunakomalijunakinjo.

Ponavadisoknjigezapredšolskeotrokebogato ilustrirane. Ilustracije lahko»bere« tudiotrok.Ilustracijajeenakopomembnakotbesedilo.Kriterijzaizborotroškeknjigenajbokakovostbesedilainilustracij.Pritemlahkostaršempomagaizkušenavzgojiteljicaalipaknjižničarka.Vmarsikateridružinisinemorejoprivoščitinakupaštevilnihknjig,adobroje,daimavsakotrokvsajnekajkakovostnihzbirkpravljic,pesmi,zgodbinslikanicdoma.Mordastaršilahkotozagatorešijozdarilizarojstnidan(knjigaješevednocenejšaodve-čineigrač).Dobroje,čeimaotroknekajsvojihnajljubšihknjignadomačiknjižnipolici.Ravno takopabozanimivo, čebomovsak teden izknjižniceprineslinovkupčekknjig.Otrocisotakokotodraslizelorazlični.Nekaterizdržijoposlušaticelouro,nekateripalede-setminut.Nekaterisemedposlušanjempremikajo,seigrajo,sprašujejo,razlagajo,drugipapozornoposlušajodokoncazgodbe.Enemuotrokusovšečsmešnezgodbe,drugegazanimadramatičnostdogajanja,tretjiimaradtakezgodbe,kjersevelikoprepeva,četrtipaimaradknjigeoživalihinnaravi…Ksrečijetako,dakotsoraznovrstniotroci,soraznovrstnetudiknjige,kijihlahkoponudimootrokom.Spetdrugačejevdružinah,kjerjevečotrok.Enkratseprilagodimoenemu,drugičpadrugemu.Kadarseprilagodimostarejšemu,bomalčeklah-komedtemrisal,seigral.Pabokljubtemumordamiren,sajbo,četudizgodbeneborazumelvceloti,uživalvzvenubesedinvdruženju.Čebomoizbralizgodbo,kijeboljprimernazamlajšegaotroka,bomordastarejšiotrokpritemdejaven:spodbujalbomlajšega,šeonkajpovedal,dopolnilzgodbo,tudionprebraldelzgodbe…Otrocisorazličnitudipotem,kakozahtevnimbesedilomlahkosledijo.Tudičenerazumejopomenapravvsakebesede,lahkorazumejozgodboalipesemkotceloto.Obtemspoznavajopomennovihbesed,tuditakih,kijihvvsakdanjemživljenjuredkoslišijo.Stemširijotudibesedišče.Dobrojeizbiratirazličneknjige:ljudskepravljice,vkaterihsedogajajonajboljnenavadneinčudežnereči,inzgodbeizvsakdanjegaživljenja,zbirkespesmimizaotroke,knjigeugankindopolnjevank,sodobneavtorskepravljice,glasbenepravljice,igralneknjige,pesmarice,stripe,zbirkeotroškihljud-skihpesmi,poučneknjige,knjigekuharskihreceptov,knjigezaizdelovanje,ustvarjanje…

Čejeotrokuknjiga,zgodba,pesemvšeč,jovečkratpreberemo.Takojoboboljerazumelindoživel.Vsedoklersitoželi.Ponavadijoželislišatitolikokrat,dajoznaženapamet.Potemjobo»bral«samostojno.Najpomembnejšejedoživetje.Obvsakipesmi,pravljici,zgodbi,ilustracijiselahkozotrokompogovarjamo,avčasihotrokpotrebujelesanjarjenje,tišino,objem,daprebranolahkopodoživi.

30 31

Zakaj otrok uživa ob poslušanju pravljic, pesmi, zgodbVsakazgodba,vsakapesemnamgovorioljudeh,svetuinpojavihvnjem.

Primer: V slikanici Srečka Kosovela Medvedki sladkosnedki z ilustracijami Jelke Reichman lahko otrok uživa v stiku z umetnostjo. Tako »zre« v lepo. Ob tem, ko mu ljubeči odrasli bere pesmi, občuti toplino in uživa v zvenu lepih besed, v rimah. Tudi ilustracije Jelke Reichman prikazujejo lep, mil in varen svet. Otrok se ob podobah lahko pogovarja, išče podrobnosti, pove, kaj takega, kot je na sliki, je že videl in kje (denimo pujska, trobentice, zvončke, sonč-nico …). Ob pesmici Sonček boža … se lahko otrok poistoveti z muco, zleze v naročje in »zaprede« od ugodja. Ob pesmici Sultanček na vlaku podoživi žalost psička, ki odhaja od doma, ob pesmi Prošnja pa lahko otroka zazibljemo v mir, tišino in spanje.

Vpravljici,pesmi,zgodbi…selahkosrečašssabo,zdrugimi,zrazličnimipojaviintudistežavamiinrazličniminačininjihovegareševanja.Pripovedovanjeinbranjelahkopogovorobogati,olajša,odpre…Velikokratsilahkovpogovoruodoločenitemi,npr.ostrahu,po-magamosknjigo.

Primer: Ob slikanici Cvetke Sokolov Ponoči nikoli ne veš se otrok že ob ilustracijah Petra Škerla lahko sprašuje in tudi pripoveduje, kaj se bo zgodilo. Otrok, ki ima že izkušnjo s šotorjenjem, bo prepoznal situacijo postavljanja šotora. Ob ilustracijah bo lahko po svoje povedal zgodbo. Morda bo opisal osebe (dva bratca, mamo, očeta), našteval predmete, način postavljanja šotora, kaj počnejo družinski člani, kako potekajo dogodki: postavljanje šotora, večerja, branje knjige, mamin objem, strah in na koncu skupno šotorjenje na morju … Pripo-ved bo odvisna od otrokove starosti in njegovih izkušenj s pripovedovanjem ob slikah ter od spodbud odraslega, ki je z njim. Zgodba pripoveduje o dečku Mihu, ki namerava prespati noč v novem šotoru na domačem vrtu. Ker se mu pri tem ne želi nihče od družinskih članov pridružiti, se odloči, da bo v šotoru prespal sam. Najprej je zelo pogumen, ko pa mama zve-čer po prebrani pravljici odide iz šotora v hišo in ostane sam v šotoru, se začne spopadati s strahovi in poguma zmanjkuje. Ob poslušanju zgodbe se bo otrok morda poistovetil s starej-šim ali pa z mlajšim otrokom. Morda bo povedal, česa se pa on boji, kdaj in kako je on po-gumen, našel svojo strategijo za rešitev problema. Ali pa bo ob domišljijskem junaku našel način, kako naj sam reši morebitno stisko. Povedal, kako se počuti, kadar je tema in je sam v svoji postelji, zakaj potrebuje nočno lučko, ninico, kako mu ninica pomaga, koga bi poklical, če bi ga bilo strah, kako bi ravnal on … Včasih je ob knjigi laže izraziti svoja čustva.

Odraslivpogovoruzotrokomizražatudisvojarazmišljanja,občutke,želje…Sprašujekaj,kdaj,kjeinzakaj.Skupnobranjejepriložnostzabogatokomunikacijoinjezikovnirazvojotroka.Odrasliotrokaspodbujakpogovoru.Spodbujaotroka,dasprašuje,razlaga,dadajepobudetudisam…Otrokaposkušaspodbuditikdejavnostivpogovoru.Tevrstebranjaime-nujemodialoškoalirazgovornobranje.Mnogezgodbekarsamevabijokdialogumedod-rasliminotrokom.Pogovor pogostopresežemejezgodbe.Obtemseotroklahkoučinovihbesedinrabestavkov,medbranjemopazujeilustracijo,kažeinoznačujedoločenepredmete.

Koodrasliberealipripoveduje,senemoreizognitisvojimobčutkom,razmišljanjem.Četuditeganepovenaglas,izžarevasvojodnosdodogajanja.Kootrokuberemoalipripoveduje-mo,topočnemocelostno.Otroknasposlušazvsemičutiinnaszaznavakotceloto.Izžare-vamosvojstikzlikovnoinliterarnozgodbovslikanici,knjigialireviji.Čeželimootrokarazumeti,moramobitinajprejodprtizaseinsvojeobčutke,poskušamorazumetisebe,šele

30 31

potembomolahkoodprtitudizanj.Trebajeupoštevatirealnodružinskosituacijoinsposob-nostiotroka.Spomočjosimbolnegajezikavpravljiciotrokusporočišnekajosebi,onjem,osvetuinotem,kajsedogaja.Mnogokratbrezbesedinninujno,dasiotrokovsemnareditudirazumnezaključke.Mordaostaneleprislutnji,občutku.

Primer: Če otroku preberemo rusko ljudsko pravljico Zajček in repa (Mamka Bršljanka), se lahko z njim pogovarjamo o pomenu prijateljstva. (Zajček je sredi zime našel dve repi in pomislil, da je gotovo tudi osliček lačen, zato mu je eno odnesel. Ker ga ni bilo doma, mu jo je pustil na mizi. Ko se je osliček vrnil, pa se je že najedel krompirja, zato je repo odnesel ja-gnetu. Jagnje je neslo repo srnici … Na koncu je repa pristala spet na zajčkovi mizici. Zajček je bil zjutraj zelo vesel, ko je zagledal repo in ugotovil, da ima dobre prijatelje.) Otroka lahko spodbudimo, da pripoveduje, kaj je prijateljstvo, kdo je njegov prijatelj, kako on pokaže, da ima koga rad … V pogovoru bo otrok zaznaval, kaj odraslemu pomeni prijateljstvo. Morda pa bo otrok po prebrani ali povedani pravljici le sanjaril o tem, kaj vse bi zanj naredili nje-govi prijatelji ali pa kako jim bo on pokazal svojo radodarnost. Mogoče bo le zaspal v prije-tnem razpoloženju z občutkom, da je lepo, če imaš prijatelje. Spet drugače bo, če bo pravljico poslušalo več otrok (denimo bratje in sestre). Vsak bo povedal svoje, morda bodo pravljico nadaljevali, jo prenesli v domišljijsko igro, se ob tem prerekali, dogovarjali …

Včasihobposlušanjuprideledočustvenegaodziva,kibolahkopovodzapogovor.Deni-mo pri slikanici Janko in Metka. Otroku se zdi čudno, da se nihče od odraslih ni postavil za Janka in Metko. Pravljica je čustveno zelo nabita, kar lahko sproža pogovor in otrok ob njej zahteva razlago, pojasnila … Pri Volku in Rdeči kapici lahko otrok trepeta ob tem, kaj se bo zgodilo z Rdečo kapico in babico, in morda na koncu uživa, ko je volk pošteno kaznovan. Zaradi srečnega konca pravljici otroka utrjujeta v veri, da se mu ne more zgoditi nič hudega, saj je svet urejen tako, da so dobri vedno poplačani, hudobni pa kaznovani.

Literaturapomagaotroku,dasamsebeboljerazume,dadojamesocialnookoljeinsemu(včasihlevdomišljiji)prilagodi–najdesvojemestovdružbi,dojamenjenodelovanjeinla-stnoodgovornostvnjej.Otroksenajprejvdružini(natopatudidrugje,zdrugimiodraslimi,medvrstniki,vvrtcu,všoli)korakzakorakomuči,kakoboljerazumetisamegasebe.Takosenaučiboljerazumetidruge.Pomembnoje,davzpostaviodnose,kizadovoljujejotakonjegakotdruge.Življenježezaradinotranjihstisk,patudizaradizunanjihokoliščin,nisamolepo.Nalogastarševje,daotrokupomagamopoiskatismiselvživljenju.Priiskanjusmislanamlahkozelopomagajopravljice.

»Če hoče zgodba zares pritegniti otrokovo pozornost, ga mora zabavati in predramiti nje-govo radovednost. Toda če hoče tudi obogatiti njegovo življenje, mora spodbujati njegovo domišljijo; mu pomagati, da razvija svoj razum in si pojasnjuje svoja čustva; biti mora uglašena z njegovimi strahovi in prizadevanji; priznavati mora njegove težave in hkrati nakazovati rešitve problemov, ki ga mučijo. Skratka, navezovati se mora na vse dele njegove osebnosti hkrati, ne da bi kadar koli podcenjevala otrokove stiske. Nasprotno, priznavati jim mora vso resnost, hkrati pa spodbujati otrokovo zaupanje vase in v svojo prihodnost.«(Bettelheim,1999)

Takoljudskekotsodobnepravljiceostajajoprivlačneinvabljivezaotrokeintudiodrasle.Ljudskapravljicaneločljivospajarealnisvetznevsakdanjim,čudežnim.To jezeloblizupogledupredšolskegaotroka.Tasiželičudežev,kibigarešilistisk(pričakujeododraslih,dagavarujejoinmupomagajoreševatiprobleme).Otrokvpredšolskemobdobjusenečuti

32 33

dovoljmočnega,dabisamvplivalnaokolicoinspremenilsvet.Pravljičneosebesoprepro-ste,dobrealislabe,grde,lepe,bogate,revne,srečne,nesrečne…Čejunakikršijopravila,sokaznovani.Dobrojenagrajeno,hudobijosekaznuje.Tojezeloblizupredšolskemuotroku.

Pripovedovanje je zgodovinskogledanoneločljivopovezanoz ljudskimipripovedmi, sajsole-teživelezgoljkotživabeseda.Pravljiceinmitološkezgodbesedotikajovprašanj,kičlovekavznemirjajožeoddavnine.Ljudskepravljicenisoploddomišljijeenegasamegačloveka,temvečsosepresejaleskozimnogeljudi,zatotolikolažeprinašajotemeljnačlove-škaspoznanja.Preprostogovorijooljubezniinsovraštvu,dobrotiinhudobiji,osamljenostiinsprejetosti,pogumuinstrahopetnosti,radodarnostiinskoposti,premišljenostiinnepre-mišljenosti,srečiinnesreči,pametiinneumnosti,praviciinkrivici,plemenitostiinzlobi…Seznanjajonaszosnovnimičloveškimisituacijami:rojstvom,smrtjo,staranjem…Lotevajosetemeljnihvprašanjčloveka:kdosmo,odkodprihajamo,kajpotrebujemozasrečo;spra-šujejoosmisluinnesmislu.Vnjihsesrečamozmodrostmiinspoznanjištevilnihgeneracij.Vsakpripovedovalecpravljicivdahnedelsebe,jopovenasvojnačin.

Ljudskepravljicegovorijosimbolnijezikinsosporočilnozelobogate.Nasvojnačinjimsledi tudiotrok.Žesamizačetkipravljic:nekoč,preddavnimičasi,kosoživališeznalegovoriti…kažejonato,dajepravljicabrezčasna,zakaterikoličas.Vrazličnihstarostnihobdobjihinživljenjskihokoliščinahnampravljicerazkrivajorazličnepomene.Pravljicobovsakotrokdojelposvoje.Otrokprištirihletihjoborazumelčistodrugačekotprišestihinspetčistodrugačekotpridesetih.Zatomubovvsakemobdobjudrugačezanimiva.

Otrokobposlušanjupravljiceprepoznarazličnačustva,kijihdoživljatudisam.Vsejetukaj:žalost,veselje,jeza,strah,pogum,zaskrbljenost,samozavedanje,ljubosumnost.Srečasespreprostimiodziviimetirad,nemarati.Obposlušanjupripovedovanjainbranjaspoznavaži-vljenjevpolniraznolikosti,seučisočutjainspoznavarazličnenačinereševanjaproblemov.Najboljeje,dasmozotrokiiskreni.Težavevživljenjuso.Tudivotrokovem.Nesmiselnoje,dasezotrokiobnašamo,kotdatežavni.Vživljenjujebojsštevilnimitežavaminujen.Česečlovekobtežavahneumakne,temvečseznjimihrabrospoprime,potempremagavseovireinnakoncuzmaga.Takojetudivpravljicah.Vnjihsopomembnatudimajhnadejanja(npr.delitevkoščkakruhazlačnimstarcemtekasnejelahkopripeljedoporokeskraljično…).Prireševanjutežavsonampravljicelahkovpomoč,sajvlivajočlovekuupanjeinverovdobro,kipremagazlo.Spravljicoselahkopribližamoproblemomotroka,dotaknemosenjegovezavestiinpodzavesti.Razvijamotudiotrokovodomišljijo.Nekaterepravljicesopredvsemzasmeh,obdrugihbomordaotroklažeopredelilsvojostiskoinjoceloizrazil.

Kaj se skriva v pravljicahDobrapravljicavplivananašotankočutnost,opozarjanamnogemalenkostiinsprostinašodomišljijo.Najprejjojedobrodoživetiinseprepustiti,dasenasssvojimsimbolnimjezi-komdotaknenasvojnačin.Natoselahkozačnemopogovarjati:sipodelimomisli,čustva…Manjšikojeotrok,boljgamoramovoditi,gaspraševatiinspodbujatikpripovedovanjuodoživetem,musleditiingausmerjatikrazmišljanju.Pritemzelopomagailustracija.

Predšolskiotrociimajozeloradipravljice,vkaterihnastopajoživaliinsozgrajenenapo-navljanju.

32 33

Primer: Ruska pravljica O veliki repi (Mamka Bršljanka) ali pa rezijanska ljudska Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice (Babica pripoveduje). Otrok bo v pripovedi zelo užival, saj bo zaradi ponavljanja podobnih dogodkov ob pripovedi ali pa ob branju lahko tudi aktivno sodeloval. Npr. na vprašanje, kaj se je zgodilo, ko je babica prijela dedka, vnučka babico, psiček vnučko in so vlekli in vlekli … bo otrok takoj navdušeno odgovoril: a repe niso izvle-kli. V pripoved lahko vpletemo tudi znane osebe in živali. Obe pravljici bo otrok z veseljem poslušal znova in znova in užival v srečnem koncu. Pri prvi zato, ker je najmanjše bitje – mi-ška pripomoglo k temu, da so izruvali repo, pri drugi pa zato, ker je (spet) najmanjše bitje – rusica (rdeča mravljica) pregnalo pošast. Obe pravljici sta taki, da jih lahko tudi zaigramo.

Tudi slovenska ljudska Miška je šla k čevljarju je zgrajena na ponavljanju. Šaljivo pripove-duje o tem, da je dobro zaprositi za pomoč; toda težave miška reši šele, ko je sama dejavna (do košnje le prosi za pomoč in jo pričakuje, ko nekaj naredi sama zase, se situacija obrne). A kaj, ko se ponovno zgodi, da leze skozi tisti plot (ne pazi nase), pa si spet trebušček raztrga. Ta pravljica je otrokom zelo všeč, ker pripoveduje o tem, da gre osel večkrat na led. Otrok ima občutek, da se to njemu ne more zgoditi. Dobi tudi potrditev o tem, da je dobro zaprositi za pomoč, da pa mora »miška« narediti nekaj tudi sama.

Ob slovenski prekmurski pravljici O povodnem možu (Babica pripoveduje) se lahko z otro-kom pogovarjamo o tem, kaj nam veliko pomeni. Zgodba govori o potrebi po povezanosti. Na začetku se deček poskuša osamosvojiti in gre plavat kljub prepovedi staršev. »Pade v težavo« in zaspi (pogled predšolskega otroka – ko zaide v stisko, pričakuje pomoč odraslih). Povodni mož je sicer ljudomrznež, a ob pogledu na nedolžnega (pristnega) dečka se omehča in si zaželi družbe. Vse bi dal za naklonjenost in srečo dečka. Vse bi naredil, da bi zadovoljil potrebo po povezanosti. Materialno bogastvo mu ne zadovoljuje temeljnih potreb. Deček se bogastva najprej razveseli, a kaj kmalu spozna, da mu ljubezni s strani članov družine ne more nič nadomestiti. Povodnemu možu se deček zasmili, a ga nagradi, zato ker je tak, kakr-šen je (vztraja, je v stiku sam s sabo in svojimi potrebami). Zgodba se seveda srečno konča z opombo pripovedovalke, ki nas opozori, da so globoko v nas še vedno temne plati …

Primer: Neka mama je pravljico povedala štiriletni deklici, ko je bila v navalu besa, ker ji je mlajši brat zmečkal risbo. Deklica je najprej spraševala, kako to, da deček ni imel ro-kavčkov. Mama jo je spodbudila, da naj pokaže, kako strašen je bil povodni mož. Deklica je renčala in kazala kremplje. Ob tem je zelo uživala, mama jo je spodbujala, da izživi svoj bes in tako sprosti jezo. Deklica je uživala v pozornosti. Mama jo je nato spodbudila, da je pripovedovala o tem, kakšna je bila steklena soba in srebrna soba. Ob tem se je pokazala de-kličina domišljija, njene želje. V domišljijsko pripoved je vpletla vse svoje ljube ljudi, mamo, očeta, brata, babico, dedka, prijatelje … Za vsakega je bilo nekaj v teh sobah. Pripovedova-la je, kakšne igračke bi imeli (največ igrač bi imela ona in brat), kako bi jedli, kako bi spali (v srebrnih posteljicah) … Na vprašanje mame, če je še jezna na brata, je deklica odločno odgovorila, da ne. V pogovoru o tem, če bi se ona bala povodnega moža, je bila deklica odločna, da ne. Če bi bilo treba, bi poklicala mamo, ki bi prišla ponjo (ob tem se vidi, da se deklica počuti zelo varno). Na vprašanje, kaj bi naredila, da povodni mož ne bi bil žalosten, je deklica povedala, da bi ga povabila k sebi domov. Če bi pa pogrešal vodo, bi ga peljala na morje. Potem bi jo pa on naučil plavati brez rokavčkov. Na vprašanje, kaj bi kupila, če bi dobila bisere od povodnega moža, je deklica odgovorila, da velik vrtiljak, na katerem bi se vsi njeni ljubi ljudje (jih je prav vse naštela) vrteli in vrteli, dokler ne bi popadali na rite. Potem bi se pa smejali.

34 35

Vsakotrokvpogovoruobpravljicipočasiodkrivadelsebe.Obtemotrokspoznavatudiodraslega,kakšenjenjegovodnosdoproblema,situacije, ljudi…Čepravljicoposlušajošebratjealisestre,jepogovoršeboljpester.Takovsakpovekajopravljici,osebi,osvojihobčutkih,hkratipatudidrugodrugem,osvojihželjah,pričakovanjih.

Če se otroku zazdi, da mu gre vse narobe, mu lahko povemo angleško ljudsko pravljico O osličku, ki je šel pogledat svet (Čudežni mlinček). Pravljica govori o osličku, ki je bil rojen na nedeljo (kot bi bil rojen pod srečno zvezdo). Ko mame ni bilo doma, se je odločil, da gre raziskovat svet. Naletel je na nevarnosti (hudobno čarovnico, divjega moža, hudobne vile). A takoj, ko so mu hoteli kaj slabega, so se opekli in ugotovili, da je rojen na nedeljo. In tako je – »cika, coka, cika, coka« – srečno prišel domov. Taka pravljica otroka opogumi, da je prav, da se osamosvaja in da se mu ne more nič hudega zgoditi. Da se mu ni treba bati. Čudež, ki ga varuje, so njegovi starši.

Omenilabišedvepravljici:slovensko ljudsko Bela kača s kronico(Babica pripoveduje)inžidovsko ljudsko Teliček(Čudežni mlinček).

Slovenska pravljica govori o tem, kako se dobrota povrne. Govori o sočutju. Zanimivo je, da se otroci v pravljici kače ne bojijo (tudi v resničnem življenju je tako, da otroci šele sčasoma prevzamejo določene predsodke staršev, npr. strah pred kačami, striglicami, volkom itd.), ne vedo, kaj pomeni. Pravljica govori tudi o tem, da otroci s svojim ravnanjem in osebnostjo veliko prispevajo k dinamiki odnosov. Da jih je treba po človeški plati obravnavati enako-vredno. V pravljici je z dobroto in naivnostjo (naivnost je včasih zelo blizu modrosti) otrok v hišo prišlo bogastvo. To je tista nepreračunljiva (spontana) dobrota otrok.

Židovska pravljica je v nekaj točkah presenetljivo podobna pravljici Kača z belo kronico, v ne-kaj bistvenih točkah pa prav provokativno drugačna. Govori o drugi vrednoti, namreč o tem, da dobiš zaklad, če se postaviš zase. Če rečeš NE. Najmlajša deklica je dolgo nemočna, a ko se postavi zase (ob tem ji ne morejo pomagati niti bratci, niti sestrica, še mati ne), s tem obogati celo družino. Bratci in sestrice ne vedo, za kaj gre, mati pa hitro ugotovi, da je ravno to najve-čje darilo. In s tem darilom (postaviti se je treba zase – potreba po avtonomiji) srečno vzgoji vse svoje ljube otroke. Od najmlajše deklice so se vsi naučili, da se je treba postaviti zase.

Vpravljicah jevelikokrat tako,danajmlajši (kivčasihveljazanajboljneumnega)najdenajboljšorešitev,kišedrugerešiizzagate.Vsakotrokvdružinoaliskupinoprinesenekajnovega,nanovosevzpostavijoodnosi,mnogokratsomlajšiotrociboljuporni.

Pri ljudskih pravljicah je v ozadju vedno duhovna vrednota.Ko »učijo« spoštovanja dosamegasebe,učijospoštovanjadrugega.Vnjihlahkonajdemopravnoinetičnoraven.Vsvojembistvusedotikajočlovekovihinotrokovihpravicterpravičnosti.Vsvojimoralnostisozelotrdne.Zaotrokajepomembno,dasevsesrečnokonča.

Vsakodnevno branjeSkorajvsakotrokuživaobtem,komustaršiberejo–sajjeobtemvstikussvojiminajljubši-mi,sezabavainuči.Branjemupomagaosmišljatisvet,vkateremživi.Čebootrokdeleženposlušanjabranjainpripovedovanjadoma,bovšolilažjeosvojilbralnoveščino–enoizmednajpomembnejšihsocialnihveščin,kijeotrokupomembnatakopriigrikotvšoli.Hkasnej-šemubranjuotrokaspodbujamonajboljetako,damuževpredšolskemobdobjuberemoinmudajemozgled.Takobomoustvarilibralcazavseživljenje.Razvojbralcajevnajvečji

34 35

meriodvisenodtega,karsedogajadoma.Velikokratsezgodi,dajeprvorojeniotrokdoberbralec,drugialitretjiotrokpane.Prviotrokponavadiprejemavelikopozornosti.Staršiskr-bijozanjegovrazvoj,navdušenisonadvsem,karotroknovegapridobi,senauči.Drugialitretjiotrokpajevednodeležendrugačnegastarševskegaodnosa.Nivsrediščupozornosti,staršesimoradelitissorojenci,pogostosemoraboritizapozornostinnaklonjenost.Takosepogostozgodi,dajeprvorojeniotrokzelodoberbralec,drugorojenialitretjerojeniotrokpamordahitrejenapredujenadrugihpodročjih.Vdružinahzvečotrokijetrebaprilagoditibranjevsakemuotrokuposebej.Dobroje,čeimavsakotroktudinekajsvojihknjigintudiobčasnosvojčaszabranjeoz.poslušanje.Vsakemuodnjihmoramodatipriložnostzabranjeinsodelovanje.Ničninarobe,čestarejšiotrokbereskupajspredšolskimotrokom(šepose-bej,česostaršizaposleni),astarejšiotroknemorenadomestitistaršev.Upoštevatimoramotudi,dastarejšiotroci(četudisoženajstniki)pogostoizgubijopotrpljenje.Včasihpridetudidosporamedotroki,sajnisotakopotrpežljivi(vsajobičajnone)kotstarši.

Otrokdopribližnopetegaletastarostirazvijeosnovnespretnostigovornegaizražanjainra-zumevanja,karpomeni,dalahkodrugimzrabogovorasporoči,kakosepočuti,kajmisliotemalionem,kajsejezgodilo,česasiželi.Staršinajposkušajougotoviti,kajotrokazanima,innajpoiščejoprimerneknjigeotehtemah.Čimvečkratnajdopustijo,daizbiratudisam.Kombinacijaestetskegadražljajainfizičnegaugodjavzaupniatmosferi,koodrasliotrokupripoveduje zgodbo, pravljico, pesem, vzbuja pri otroku največji interes za literaturo.Čebomoomejiligledanjerisankingledanjetelevizije,bočasazabranjeoz.poslušanjeveč.Bra-njeinpripovedovanjeotrokunilepodlagazanjegovokasnejšoliterarnoestetskoobčutljivostinzmožnostzadoživljanjeliterarnoestetskegaužitka,temvečjenjunpomenmnogoširši.

Najboljeje,čelahkootrokuberemovsakdan.Stemotrokupokažemozanimanjezaknjigeinsitakovzamemočas,kigavmirupreživimoznjim.Domaseotrokučiimetibranjerad.Lahkosiprivoščimoinimamootrokavnaročju(čejeotrokveč,lahkovsiskupajzlezemonaposteljoalipasezleknemonapreprogi).Šeprehitrobootroktolikostar,daneboželelvečvnaročje,zatojevrednoizkoristititačas.Velikoboljpomembenkotfizičniprostorbranjaječaszabranje.Nekateristarširadiberejozvečer,nekateripokosilu,nekateripovečerji.

Čeotrokuberemovsakdan(denimovsajdesetminut)inčepritemposkrbimo,dasepočutiprijetno,muprivzgojimopotrebopotovrstnemdoživljanju.Grezaponavljanje,kijeenaodtemeljnihznačilnostičlovekovegadelovanjainučenja.Mlajšipredšolskiotrocisivelikokratželijoposlušatiistozgodbo,znovainznova,naenaknačin,celovenakempoložaju(denimonapostelji).Želijo,dauporabljamoistointonacijo,istekretnje.Tuditugrezadoživljanjevar-nostiinpotreboposkupnemdoživljanjuprijetnihčustevobposlušanjuzgodbe.Vsebinaotro-komslužizasimbolnoigro,mordagrezapredelavočustvenihdoživetij,alipavigripreigra-vajorazličnevlogeinsevživljajovpoložajdrugeosebeinsevedejokotona.Otroksevigrilahkoukvarjazenotemovneštetihponavljanjihalipatudivrazličicah,intovsedoklergaigravznemirja.Alipamujetažetakodomača,dasepočuti,dajoobvlada,daznainzmore.

Primer: Pri Bobku in barčici (Anja Štefan) ve, kdo vse si bo še želel v čolniček. In kaj vsaka žival zna. Napeto bo pričakoval, kdaj bo čolniček potonil. Enkrat se bo otrok počutil kot Bobek, drugič kot medved in bo z njim žalosten … Vedel bo za rešitev: vsi skupaj si bodo naredili barko in zapluli čez jezero.Otrokvnaprejve,kajsebozgodilo,intonapetopriča-kuje,potemsereszgodiinsledisprostitev.Neprestanoponavljanjeotrokuvzbujaobčutekvarnosti.Čeve,kakosebopravljicanadaljevala, lahkodejavnosodeluje inpri temzelouživa.Otrokobenemtudiželi,damustaršivednoznovapotrdijo,dajimjemarzanje.Po-

36 37

govorobumetniškemdelujevednomogoč,šezdalečpaninujen.Včasihotrokpotrebujelesprejemanje,objem,tišino.

Večinaotrokzelouživa,čejimberemopredspanjem.Dobroje,čejevčasuzabranjetišinainmir.Otrokprisluhneglasuenegaodstaršev,seumiriinsenakoncupotopivsanje.Izku-šnjabranjapotekaznotrajnas.Kootrokposlušanpr.Moj dežnik je lahko balon(ElaPeroci),postaneJelka,kipoletizdežnikom.Postanedeldogajanja.Jeznotrajpravljice.Čeotrokželi,daodnehamo,gaupoštevajmo.Preverimo,česeželidrugačenamestiti,mordanashočekajvprašatialipasemuzdiknjiganezanimiva.Aknjiga,kigatadandolgočasi,semubozdelamordavnaslednjemtednuzabavna.Pomembnoje,dasotakostaršikototrocisproščeniindaobbranjuuživajo.Otrocisoradovedniinimajoradi,kadarjimstaršiberejo.Knjige,kijihizbiraotrok,soponavadistaršemvveseljeinobratno.

Starejšipredšolskiotrokboboljsodeloval,čemuprepustimoizbiro,kajbomobrali,čebomoupoštevalinjegovopočutje,mudalivečprostorazapogovor.Otrocisopriposlušanjuzelorazlični.Nekaterimirnosledijo,nekateripasemedpripovedovanjemgibajo,sprašujejo…Vsakotroknasvojnačinsledizgodbi.Skupajzotrokomlahkoizberemozbirkopravljicalizgodbinvsakdanpreberemoenoalidvepravljicializgodbi.

Primer: Anča Pomaranča (Branka Jurca) ali pa Melje, melje mlinček (Anja Štefan). Pri Anči pomaranči se otrok poistoveti z Ančo ali pa z njenim bratom Jančkom. Vsak dan sproti čaka, da bo izvedel, kaj so počeli in kaj se je zgodilo. V zbirki pravljic Anje Štefan pa otrok prisluhne vsak dan drugi pravljici o živalih.

Najboljeje,čevsakodnevnobranjepostaneritual.Npr.večerja,natoumivanjezob,potempavposteljo.Obposteljisedi(alipaležipolegotroka)mamaalioče(lahkoseizmenjujeta)inbereta.Alipabranjepokosilu:vzamemosičaszapočitek,zlezemonakavčinpreberemoenopravljico,zgodbico,zapojemopesem.Sipovemo,kajsmodoživeličezdan.Potempagremonasprehodalipaseposvetimoigri…Tudipriritualihgrezaponavljanje.Kakšnibodotirituali,jeodvisnoodotrokainstaršev.Vsakotrokimasvojeposebnosti.Enotrokboželelstaršaprijetizaroko,gaspraševativednoistereči(npr. A boš potem povedal še eno pesmico? A mi boš dal poljubček na čelo?),drugboželelimetiobsebisvojoninico.Nekateriradiposlušajozgodbe,kisejihstaršispomnijoizsvojegaotroštva,nekateripravljice,kisijihstaršivsakvečerizmišljujejo(šeposebej,česosamijunaki).Večernobranjejeodvisnotudiodtega,kajjestaršemprijetno.Nekateristaršisozvečeržetakoutrujeni,daritualepredspanjemčasovnozeloomejijo.Karpaniničhudega,šeposebejčeimajovdnevukakdrugtrenutek,kigaposvetijoskupnemubranju.

Izbiraknjigejelahkovsakokratdrugačna:• Otrokrazmisliotem,kakšnozgodbo,pravljicobiradposlušal.Alinajbosmešnaali

grozljiva?Najbonapeta?Najbokratkaalidolga?Alibomozravengledaliilustracije,alipajihbomoceloskrili(dasibootroksampredstavljaljunake,naslednjidanpabopogledal,kakojejunakenaslikalilustrator)?Ovsemtemselahkoodločamoskupaj.

• Knjigolahkoizbereotroksam.Čeboizbraltako,kinamnivšeč,bomordaizkusil,dajenašebranjeboljdolgočasno.Alipasibomopovedali,kajjekomuvšečinkajne.Tudirazložilizakaj(nanačin,kijeotrokurazumljiv).

• Otrokgrehknjižnipolicizzavezanimiočmiinizbereknjigo.Tobopresenečenjezaoba:zaodraslegainotroka.

• Lahkopreberemonekajzgodbalipesmicizotroškerevije.

36 37

• Lahkopreberemoknjigo,kijojeotrokprineselizvrtca.• Alipaknjigo,kijojepredlagalstarejšibratalipasestra.• Včasihizbiraodrasliposvojemokusu.• Lahkopotelefonupokličemodedkainpreberemoknjigo,kijojepredlagal.• Lahkotudižrebamomednekajknjigami.• Mordapajenavrstiizmišljevanjepravljicoz.zgodbic.Glavnijunakjelahkootrok.• Včasihotrokavprašajmo,alibirajeposlušalpesmicealipravljico.• Lahkopovestezgodboosvojemživljenju,kostebilišeotrok.• Lahkosetudišalite:poznatetistoOsteklempolžuinOjarikači.Otrokizbira.Vsako-

krat,koizbere,gaprepričate,dajedrugaboljša,boljzanimiva.Anekakomoratezagatorešiti,čeželite,daotrokzaspi(lahkosiizmislitepravljicoosteklempolžu).

• Včasihpalahkoskupajprisluhnetepravljicinakasetioz.zgoščenki(npr.Sapramiški SvetlaneMakarovič).Skupajbostezapelipesmice.Česoodrasliutrujeni,sevečkratzgodi,daprejzaspijokototroci.

• Včasihlahkovlogezamenjate:otroknajpoveodraslemupravljicozalahkonoč.

SlikaniceZapredšolskeotrokesoslikanicezeloprimerne.Otrokbesedilopravljicedoživljavpoveza-vizilustracijami.Ilustracijesoenakopomembnekotbesedilo.Morajobitikakovostne.Česobogateinpodrobne,spodbujajopogovor.Otrokobnjihlahkosampripovedujezgodbo.Primer: Piko Dinozaver Leopolda Suhodolčana. Otrok ob slikah ugotovi, da ima otrok na-mesto psa na vrvici dinozavra. Ob slikah lahko pripoveduje, kaj vse se dogaja. Ob tem otro-ka lahko spodbujamo z vprašanji: Zakaj so prebivalci stanovanjskega bloka tako prestraše-ni? Kaj se je zgodilo, ko je Piko Dinozaver prišel v Benjaminov dom? Kaj so počeli otroci na igrišču? In kaj se je dogajalo, ko je Benjamin s Pikom Dinozavrom odšel na sprehod? Kako so se otroci igrali? In kje je našel na koncu Piko Dinozaver svoj dom? Ob poslušanju zgodbe bo otrok lahko razmišljal o otroških željah (morda tudi svoji), da bi imeli žival. Kaj se zgodi, če se ti uresniči čisto posebna želja … Kaj pa si on želi? In kaj bi počel, če bi imel tako žival? Z otrokom lahko preverjamo, katere besede pozna. Lahko del zgodbe preberemo mi, potem pa nadaljuje otrok in ob tem razlaga. Pogovor lahko preseže meje zgodbe. Lahko se pogovarjamo o otrocih, ki imajo domačo žival. O živalih: kaj potrebujejo, kakšne navade imajo, kako živijo … O domačih in divjih živalih …

Nekatereslikanicesoskorajbrezbesedila,takodazgodbanastanevpogovoruotrokazodra-slim(npr.Maruška PotepuškaMarijanaAmaliettijainMedvedek, kaj delašSlaviceRemškarinZvonkaČoha).Čegrezazgodboizvsakdanjegaživljenja,otrokugotavljapodobnostiinrazlike.Ninujno,dajeknjigaprimernalezaotrokovotrenutnostarost,lahkojenamenjenatudimalostarejšemualipamlajšemuotroku.Otrokbouživalobtemah,kijihježeprerasel(npr.navajanjenakahlico),intudiobtemah,kisetičejostarejšihotrok(npr.odhodvšolo).

Zanimiva je slikanica Lile Prap 1001 pravljica. V knjigi poteka več pravljic hkrati. Na dnu vsake strani sta namreč zapisani vprašanji, ob katerih lahko otrok izbira, kako se bo zgodba nadaljevala. Katero pravljico bomo prebrali, je odvisno od otrokove odločitve. V knjigi se prepletajo motivi različnih znanih pravljic (Rdeča kapica, Volk in trije prašički, Žabji kralj, Trije medvedi, Janko in Metka, Sneguljčica …). Začne se s pravljico o Rdeči kapici. Otrok je pri prebiranju zelo dejaven, saj zgodba poteka v sodelovanju z njim. Lahko prepoznava znane motive. Morda bo otrok želel, da preberemo tudi katero od pravljic, ki jih je prepoznal.

38 39

Slikanico lahko beremo vsakokrat drugače. Če je več otrok, lahko izbira vsakokrat drug. Slikanica ponuja obilo zabave in estetskega užitka, hkrati pa odpira mnogo vprašanj in tem za pogovor z otrokom.

Medotrokisovelikerazlike.Otroci,kisojimodrasli(žemalčkom)velikobraliinjihspod-bujalikpripovedovanju,znajopripovedovatižezelozapletenezgodbeinjihinterpretirati.Otroci,kisoimelivprvihletihmanjmožnostizapripovedovanjeinjimnisovelikobrali,bodotudikasnejetežjepripovedovali–takoobilustracijahkotosvojihdoživetjih.Nena-vadna,čustvenomočnonabitailustracija(šeposebej,česočustvajunakovrazpoznavna)sštevilnimipodrobnostmi,otrokakarsamavabikpripovedi.Starejšipredšolskiotroklahkoposredujetisto,karjedoživelobposlušanjupravljice,drugemuotroku(vrstniku,sorojencu).Zvrstnikisejesposoben»prerekati«,utemeljevatisvojpravipd.

Kajvednozanimastarejšegapredšolskegaotroka?Humornezgodbe,zgodbeoživalih,zgod-beizvsakdanjegaživljenjaotrok,rimanepesmice,uganke,izštevanke,knjige,kisevežejonanjegoveinterese.VpoglavjuRaznovrstnost otroške literaturesilahkootemprebereteševeč.

Otroka pri poslušanju in branju lahko usmerjamoBranjeprispevakrazvojusposobnostizafantazijskorazumevanje,kiotrokupomagareše-vatikonfliktnesituacije.Branjerazvijatudiotrokovosposobnostzaznavanjaingauvajavmožnostisimboličnegaizražanja.Obbranjuotrokspoznavainusvajarazličneoblikeizraža-nja,asociativneindrugeoblikemišljenjainsetakopripravljanajezikovneizziveodraslegasveta.Priposlušanjuinbranjugalahkousmerjamonalastnonotranjoinzunanjopodobo:kakosedoživljaonsaminkakogavidijodrugi.Obtemlahkoprimerjarealneživljenjskeokoliščinestistimivzgodbi.

Primer: Ob knjigi Kaja in njena družina Polonce Kovač lahko otrok iz razvezane družine primerja Kajino doživljanje s svojim. Razmišlja in se pogovarja o tem, kako ravnajo Kajini starši ter kako njegovi. Razmišlja o svojih občutkih krivde, o tem, kaj vse je počel, da bi oče in mama spet živela skupaj. O svojem vedenju, o dvojnem domu, o prepirih in dobrem koncu … Otroka lahko usmerimo na možne načine reševanja problemov, s katerimi se spo-pada v realnem življenju. Morda bo našel podobnost s Kajo, četudi ne živi v razvezani dru-žini. Razmišljal bo lahko o tem, kako se počuti, ko se starša prepirata. Morda bo naletel na podobnost socialne situacije. Ob Kaji bo podoživel njeno stisko in skupaj z njo našel načine za premagovanje le-te.

Obprebiranjuzgodblahkootrokaspodbudimo,davdomišljijiuresničisvoježelje.Obtemgabomozačutili,semupribližali,gaboljerazumeli…

Otrokobposlušanjuzgodb,pravljic,pesmi…lahkoodkrijekoščeksebe,sevdomišljijisrečazdrugimiinseznjimipoistoveti(identifikacija).Obtemlahkoobčutiveselje,žalost,strah,trepet…Otroksevzgodbi,pravljicialipesmiprepozna(seboljerazume)inhkratispoznavadruge.Vtejsimboličniigrilahkorazvijeidealzalastnijaz,dojamesocialnooko-lje insemuprilagodi, lahkodoseženeodvisnostododraslih indojamedelovanjedružbeinsvojolastnoodgovornostdooblikživljenja…Pri tempridobivapozitivnosamopodo-bo,samozaupanje,samospoštovanje.Obljudskihpravljicahsesrečasstarejšimirodoviinspoznavauniverzalnestisketersejihučireševati.Zaupa,dadobropremagazlo,inrazvijasvojevrednote.Obavtorskih,sodobnihalifantastičnihzgodbahinpoezijimuposredujemo

38 39

informacijeinizkušnjootem,kakoživijo,čustvujejo,razmišljajodrugi;prepoznava,kakšnesonjihovestiskeinkakojihrešujejo,kakšnesonjihovevrednote.

Primer: Ob slikanici Prodajamo za gumbe Vide Brest otrok spozna otroke, ki nimajo denar-ja, da bi si lahko kupili sadje na tržnici. Na pomoč je priskočil čarovnik Ujtatata. V domišljiji si lahko otrok izpolni želje. Ob knjigi pa spoznava pomen tega, da bi imel vsak, kar potrebuje za življenje … Ni pa nujno, da se ti vse želje izpolnijo v resnici. Včasih je dovolj, da se ti izpolnijo le v domišljijskem svetu.

Obpesmihotrokuživaobritmu(ponavljanjevzbujaobčutekvarnosti),rimah,občutiritmič-novalovanjemedugodjeminneugodjem.Obdobriliteraturispozna,danjegoviprobleminisoenkratniindaobstajazavsakproblemvečrešitev.Spoznavadrugačneljudiindrugaokoljatervzrokezarazličnovedenjeprisebiinpridrugihternajdemožnostizareševanjesvojihproblemov.

Dejavnosti ob branjuRazličnebralnedejavnostivpredšolskemobdobjudodatnoprispevajokdovzetnostizaknji-ževnostinvplivajonarazvojbralnihnavad.Tedejavnostidodatnospodbujajojezikovniinintelektualnirazvoj.Priotrokuvzbudijozanimanjezarazličnapodročja.Bogatijopreživlja-njeskupnega(prostega)časaobknjigi.Predbralnedejavnostiotrokamotivirajozabranjeoz.poslušanjebesedil,medbralnedejavnostiprispevajokrazumevanjuinpoglabljanjudožive-tja,pobralnedejavnostipautrjujejoinpoglabljajorazumevanjeindoživetjebesedil.

Otrokobtem,kosodelujepribranjuinvrazličnihdejavnostihpredbranjem,obbranjuinponjem,lahkopridobipozitivnosamopodobo,samozaupanje,samospoštovanje,seusposobizareševanjeproblemov,seučisodelovanja,doživirazličneobčutke–veselje,strah,jezo,žalost,bližino,osamljenost…

Uživaobpetjupesmiinobigrizbesedami(izštevanke,pesmi).Obtemobčutivalovanje,ritem,šumenjezvokov.Koustvarja,npr.gledališkialiplesniprizor,predstavo,seizrazinasvojnačin.Obtemlahkodoživikatarzoinuvid.

Kajbodostaršipočelipredbranjem,mednjiminponjem,jeodvisnoodnjihovihizkušenjinodotroka.Nekateriotrocipotrebujejovečpredbralnihaktivnosti,daseumirijo,davzbu-dimoradovednostalipadapostanejoboljdejavni.

Obbranju,pripovedovanju,petjuinprivzpodbujanjuotrokoveustvarjalnedomišljijskeigresepovežemossvetomobčutkov,doživljanjaindomišljije.Kotsemževečkratomenila,jepomembno,daodraslitudisamuživaobumetnostnembesedilu,kigapripovedujealibere.Tonavdušenjeseprenaša,otrokaprevzameinprepriča.Vsiotrociimajosposobnostdomi-šljijskegaspreminjanjarealnostivprečudoviteoblike.Kotbinasnašenotranjehrepenenjegnalo v pričakovanje nečesa čudovitega.Otrok si zna to pričarati tukaj in zdaj. S svojootroškoigrosvetprilagodisebi,svojimhrepenenjem,željaminpotrebam.Vtejigrilahkorazmišljaorealnemsvetuingalažjerazume.

Vsismožeopazovalikakegaotrokavdomišljijskiigri.Petletni Jure se igra, da je graščino (on je v njej vladar) napadel strašni zmaj. V graščini se nekaj dogaja, vsi so pri večerji, ko izvejo, da prihaja strašni zmaj. Jure pokliče na pomoč brata, sestro, a triglavi zmaj prvega poje s prvo glavo, drugega z drugo glavo in pobije še množico vojščakov. Kralja in kraljice

40 41

pa ni doma, strašna stiska. Na pomoč, na pomoč! Mimo prileti orel – prijatelj, napade zma-ja, pa nič. Zmaj mu odgrizne kremplje. Orel prestrašeno odleti. Jure teče po čudežni napoj, ki bo uspaval zmaja. Najde ga v čisto zadnji sobi, na zgornji polici, teče do grajskih vrat, a se mu steklenička razbije. V tistem začne še deževati. Jure teče po sabljo in se odloči, da bo sam premagal zmaja. Zmaj začne bruhati ogenj, on se obleče v ognjevarno obleko. Zmaj je podrl že šest dreves. Jure skoči še na zadnje drevo in zmaju odseka prvo glavo, skoči na nižjo vejo in mu odseka drugo glavo. Tretja glava je vedno bolj besna. Borba je strašna! Mimo prileti vrabček in začivka. Zmaj pogleda, kdo čivka, takrat pa mu Jure odseka še zadnjo gla-vo. Nato mu razpara trebuh in ven skočita bratec in sestrica. Jure je junak! Pripravijo slavje, prideta še kralj in kraljica in vse se krasno konča … Vtakidomišljijskiigrijedečekdejaven,izživisvojstrah,jezo,hitrost,jeagresiven,atudinemočen,pokažesvojomočvprimerjavizbratominsestro,uporabizvitostinpredvsemnekajopravisam(brezmameinočeta).Nakoncustasevedaobaprisotnanaslavju…Vtakihigrahotrocizelouživajo.Igrajeodvisnaodotrokasamega,njegovihizkušenj,starosti.Zgodbapomešadomišljijskelikezrealnostjo,sfantazijamiinkažetrenutnostanjevrazvojuotroka.Otrocisezeloradiigrajotudivdvojealivskupini.Vtakiigrisedopolnjujejo,seprepirajo,postavljajozase,edenprevzamevlogovodje,drugisepodredi,vlogeselahkoprepletajo.

Domišljijskaigralahkopotekapredbranjem,potempaotrokapovabimo,damubomošemipovedalinapetozgodbo.Tapotemlahkootrokaprevzameingaspodbudiknadaljnjispon-taniimprovizaciji.Medbranjemselahkoigramonarazličnenačine:otrokposvojezaključizgodbo,pesem,lahkozamenjamoimejunakazimenomnašegaotroka(tosemubozdelozelozabavno),medbranjemlahkodelamonenavadnezvoke,segibljemo,se»pocrkljamo«,zaigramonamaleinštrumente…

Pobranjunajprejnaredimokratekpremorzadoživljanje.Natolahkozgodbo,pravljicoodi-gramo.Alipanaslikamosvojedoživetje.Najboljpomembnoje,danamje,medtemkoskupajzotrokinekajpočnemo,lepo.Užitekotrokanajboljspodbudiksodelovanju(lečeotrokuži-va,jepripravljensodelovati).Skupajlahkoslikamo,seigramo,pojemo,plešemo,siizmišlja-mozgodbe,jihposlušamo,ustvarjamo;pritehdejavnostihgrevselejzaverbalnoinneverbal-no,zavedno,zavestno,načrtovanoinnezavedno,intuitivnoalinaključnokomunikacijo.Primajhnihotrocihjezelopomembentelesnistikinjeziktelesa.Neverbalnihsporočilsevčasihnezavedamo,čepravsolahkonašigibi,mimikaindržatelesaboljzgovorniodbesed.

Vnekaterihdružinahsomedstaršihudapartnerskanesoglasja.Toseodražatudipriotrocih.Družinskenapetostisepriotrocihlahkopokažejokotnemiraliiskanjepozornosti.Čedru-žinaprestajatežavnoobdobje,botihičasbranjaoz.pripovedovanja,kobootrokskupajzenimodstaršev,šepomembnejši.Včasudružinskenapetostiječaszabranjelahkopomem-benotokvarnostizaotroka.Vtakihprimerihjedobro,dazaotrokaizberemotudiknjige,spomočjokaterihsespoznavainsprejema,terpravljice,kispodbujajopogovorodoločenitemi(npr.ostrahu).Čegrezaleposlovnadela,morabitinaprvemmestukakovostbesedilainilustracije,inšelenatonamenpomoči.

Otroci s posebnimi potrebamiOtrocisposebnimipotrebamipotrebujejovpredšolskemobdobju(insevedatudikasneje)posebnopozornoststaršev,vzgojiteljevinustreznihstrokovnjakov.Branjeinpripovedova-njemoramoprilagoditipotrebaminsposobnostimotroka.Npr.slabovidnemuotrokubomo

40 41

večpripovedovali(poslušalizgoščenke,peli,sedotikali…),prinaglušnemotrokupabomovečjopozornostnameniliilustracijamindrugimslikovnimgradivom(setudigibali,likovnoustvarjali…).Strokovnjakiopozarjajonaotrokeiznaslednjihrizičnihskupin:

• otrocizgovornimiinjezikovnimimotnjami,• otrocizmotnjamipozornostiinkoncentracijeindrugiminevrološkimitežavami,• otroci,kiživijovpismenonespodbudnihdružinah(revni,otrocipriseljencevitd.),• otrocizzaostankomvduševnemrazvoju,• otrocisslušnimiinvidnimimotnjami.

Jezikovnesposobnostiserazvijajovseživljenje,najhitrejepapravvpredšolskemobdobju.Vtemobdobjujepoudareknaposlušanjuingovorjenju.Zjezikomsesporazumevamonarazličnenačine:sposlušanjem,govorjenjem,branjeminpisanjem.Vsakajezikovnazmo-žnostzahtevarazličnekognitivnesposobnosti.Čeopazimo,daimaotroktežaveprijezikov-nemrazvoju(usvajanjejezika,razumevanjesporočilingovornoizražanje),jenajbolje,dapoiščemostrokovnopomoč.Strokovnjakvamborazložil,zakakšnotežavogre,inpredlagalprogramdelazotrokom.Prideluzotrokomnajbiizkoristiliinpodpiraliotrokovamočnapodročjainhkratirazvijališibkejša.Zaotrokezjezikovnimitežavamistrokovnjakiupora-bljajovšolskemobdobjuizrazotrocisspecifičnimiučnimitežavami.

Predšolski strokovnjakipredlagajo,daupoštevajmootrokov razvoj sposobnosti inveščinin lepočasidodajajmonovejezikovnedejavnosti.Pretiranohitenjezatakeotrokenipri-merno.Zaotroke,kiimajotežavezbranjeminpisanjem,soprimerneknjigenaustreznonižjistopnjizahtevnosti(ponavadiknjigezaenoalidveletimlajšeotroke):krajšezgodbeinpesmice.Pomembnoje,daotrocivsakodejavnostdobroutrdijo.Poskrbetimoramozaraznovrstnogradivoinmožnostizbire.Otrocinajsečimvečgibljejovokoljuzbogatimibralnimiinkomunikacijskimispodbudami(knjige,zgoščenke,videoprogrami,DVD-ji…).Pomenbranjanajspoznajoizkoristi inuporabnosti,ki jobranjeprinašavživljenju(npr.spoznavanjenarave…).Otrocizjezikovnimitežavaminovepojmepočasnejeusvajajo,zatojihmorajovaditivrazličnihkontekstih.Potrebujejoveččasainvečponavljanja.Pomembnoje,dapribranjuinpripovedovanju»ujamemo«otrokovinteres.

Raznolikost bivanjaVprispevkusemvesčaspoudarjalapomenbranjainpripovedovanjazarazvojotroka.Ven-darjetopodročjeleenoizmedmnogih,kinasspremljavživljenju,kosmoskupajzotrokomnanjegovipotiodraščanja.Invsakodnasve,nakaterihpodročjihsedobropočuti.Tam,kjerjenajbolj»doma«,botudinajboljdejaveninnajboljši.Inpravjetako.Avčasihlahkozradovednostjopokukamotudidrugam.Menijeliteraturazeloljuba.Verjamem,davplivanaodprtost,domišljijo,čustvainrazum.Vabibralcerazličnihprepričanj.Vabinapoligonustvarjalnostiinkdomišljiji.Vnjejlahkoprepoznamorazličneoblikesobivanja.Lahkojouporabimozaodpiranjepogovora, za raziskovanje sebe indrugega.Greza sozvočjevečsvetovinvečresnic.Lahkojedelčekvzgoje,kiotrokapripravljazaznosnoživljenjevne-izmerniraznovrstnosti,prispevakiskanjuravnotežjaternasučiobvladovanjakonfliktovvsoočanjuzrealnostjo.Obnjejseučimorazumetidrugega,sebeinsvet.Lahkonasvabikpreizkušanjumožnostisožitjavrazličnosti.Kljubtruduinželjirazličnihstrokovnjakov,dabikbranjuspodbudilistaršepredšolskihotrok,pabovednovelikodružin,kijimbranjeneboljubo.Intonepomeni,dastaršivtakihdružinahnisodobristarši.Nikakorne!Mnogojepodročijinrazličnihpoti,kjerselahkostaršiinotrociizkažemoinpotrdimo.Zaotroke

42 43

sonajboljpomembniljubečistarši.Živimozelorazličnoinpravtobogatinašsvet.Otrociizdružin,kjerbranjeninajboljpriljubljenadejavnost,bodomordaprišlivstiksknjigamivvrtcu,knjižnicialipakjedrugje.

PRIPOROČENA LITERATURA:

Amalietti,Marijan:Maruška Potepuška.Ljubljana:Feniks,1987.BABICA pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi.Izbr.inur.KristinaBrenkova.Ilustr.

AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.Brest,Vida:Prodajamo za gumbe. Ilustr.MarjancaJemecBožič.Ljubljana:Mladinska

knjiga,2001.ČUDEŽNI mlinček: Pravljice s celega sveta.Izbr.inprir.AnjaŠtefan.Ljubljana:Mladinska

knjiga,2002.Grimm,JakobinWilhelm:Janko in Metka.Ilustr.KamilaVolčanšek.Ljubljana:Mladin-

skaknjiga,1994.Grimm,JakobinWilhelm:Rdeča kapica.Ilustr.MarlenkaStupica.Ljubljana:Mladinska

knjiga,1970.Jurca, Branka:Anča Pomaranča. Ilustr. Marjanca Jemec Božič. Ljubljana:Mladinska

knjiga,1983.Kosovel,Srečko:Medvedki Sladkosnedki. Ilustr. JelkaReichman.Ljubljana:Mladinska

knjiga,2004.Kovač,Polonca:Kaja in njena družina: povej mi o ločitvi. Ilustr.Maja.B.Jančič.Lju-

bljana:Mladinskaknjiga,1999.MAMKA Bršljanka: pravljice s celega sveta.Izbr.inur.KristinaBrenkova.Ilustr.Ančka

GošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.O MIŠKI, ki si je trebušček raztrgala: koroška ljudska pripovedka.Prir.MarijaVogelnik.

Ilustr.EkaVogelnik.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1986.PraprotnikZupančič,Lilijana:1001 pravljica.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005Remškar,Slavica:Medvedek, kaj delaš?.Ilustr.ZvonkoČoh.Ljubljana:Mladinskaknjiga,

2004.SLOVENSKE ljudske pravljice.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,

1999.Sokolov,Cvetka:Ponoči nikoli ne veš. Ilustr.ŠkerlPeter.Ljubljana:Mladinskaknjiga,

2006.Suhodolčan,Leopold:Piko Dinozaver.Ilustr.MarjancaJemecBožič.Ljubljana:Mladin-

skaknjiga,2005.Štefan,Anja:Bobek in barčica.Ilustr.PolonaLovšin.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.Štefan,Anja:Melje, melje mlinček: sedem pravljic za lahko noč.Ilustr.MarjancaJemec

Božič.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.ZLATA skledica: Pravljice z vsega sveta.Izbr.KristinaBrenkova.Ljubljana:Mladinska

knjiga,1980.

42 43

Mag. Anja Štefan

Ko zgodbo povemo kadarkoliNeznamsipredstavljatiživljenja,vkateremsissvojimibližnjiminebidelilazgodb.Radajimpovem,kajsemijezanimivegaalilepegačezdanzgodilo,kajmejerazburilo,razžalo-stilo,spravilovzadrego,radaslišim,kajsodoživeliinkakosejimnavznotergodi.Česiiz-menjujemozgodbe,kisenasnekakotičejo,potemtopomeni,dadrugimodpiramovratadosebeindasmosetudisamiželjnidotaknitinjih.Včasihsmopritemnerodni,svojeposlušal-cedolgočasimo,nedabitoopazili,alipasmotakozagledanivsvojelastnodoživljanje,daneznamoprisluhnitinjim,kibitudiradikajrekli.Šeboljnerodnoje,čekotpripovedovalcineznamoprisluhnitisebi ingovorimozglasom,kininašnaravniglas,prikrivamosvojeresničnorazpoloženjeingovorimoonečem,karnasvresnicisplohnezanima.Pripovedova-njejeprefinjenamedčloveškakomunikacija,skozikaterosetočivečalimanjiskrenosti,večalimanjodprtosti,sproščenosti,veseljadozgodb,dojezikaindočloveka,kinasposluša.Pripovedovanjejebesednotkanje,kisegaodopisovanjapreprostihvsakodnevnihpripetlja-jevdorazpredanjaprekrasnihdolgihljudskihčudežnihpravljic.

Kermezgodbežeodnajzgodnejšegaotroštvazelomočnovlečejo,semjihkotmladamamasamodejnozačelavpletativživljenjesvojihotrok,najprejnajstarejšehčerke.Vzornivečernipripovedovalskiritualisošeprednjenimdrugimletompostalidelnašegavsakdana:pesmicamsopridružilekratkepravljice,kisopočasipostajalevsedaljše.Našaprvahčijebilačudovitaposlušalka, poslušala jemirno in zbrano, postopomavedno dlje,med pripovedovanjemnivstopalavbesedo–kotbisečistopotopilavzgodbo.Šelenakoncujekajpripomnilaintokajtakega,daseječutilo,kakozaresjemljepovedanovsebino.Šeprednjenimtretjimletomsvasezačeliigrati,datudionamenikajpove,dasikarspomnidrobcenopravljicozameingovorilamijihjezveseljeminbreztežav.Kersemtakratžestopilanasvojoprofesionalnopripovedo-valskopot,sembilaprepričana,dastavsanjenasposobnostposlušanjainnjenjezikovnirazvojvvelikimerizraslaizmojegadela.Kersemdovoljindobropripovedovala–semsimislila–sejeprijelo.Tojetorejnekaj,karbimoralipočetivsistarši.

Potemsmodobilisinka,ki jekljubvsemunašemujezikovnemudeluspregovorilšelepotretjemletu.Večernapripovedovanjasoseizužitkaspremenilavmuko.Hčerkabiradaenepravljice,ondruge(intisočkrattistoolisiciinkozici).Kosempripovedovala,mejemedgo-vorjenjemmotil,vstopaljevbesedo,komentiral,dodajal–jazsemmudelnosledila,delno

PriPoveDovanje v Družinskem krogu

44 45

mirila,sestricasejejezilananj,skratka:tivečerimekotmamenisovečspočiliinnahranili,odmenesozahtevalinapor.Potemsmodobilišeenegadojenčkainzanjimšeenega.Vednovečkratsemijezgodilo,dasembilazvečerpreutrujena,dabisplohlahkokajdostigovorila.Kzgodbamsmosevsepogostejezatekaličezdanintotako,dasemjihbrala,manjkratpri-povedovala–kotbizato,dabisprotitkalanekopripoved,vsebienostavnonenašladovoljvoljealimoči.SkupajsmosledilipravljicamizknjigLonček,kuhajinMamkaBršljanka,sPoluhcemsmosepotepalipoturkmenskihpravljicah,Tribotrelisičicepredrdralitolikokrat,dajihbomkakšenkoščekgotovozavednoznalanapamet.Lepomijebilo,česose,kosembrala,nanašo»taveliko«posteljonatreslivsištirjeotroci,sejepatozgodilolevčasih.Vsevečkratsembralasamotemualionemualiledvemaalitrem–pačtistim,kisozgodboželeli.Naučilasemseslišati,dakdoizmednjihzgodbetudinoče.

Zadnječasedomaspetpogostejepripovedujem,vendarnekolikodrugačekotpredleti.Poslu-šam,kajmiživljenjeomogoča,insepoizkušamtemuodzvati.Zdajnamjozvečerprevečkratzagodejonaloge,kijihješetrebadokončati,alikakšnodrugošolskoaligospodinjskodelo.Zatopasmosenaučilikzgodbizatečisproti,kosepokažepriložnostzanjo:včasihnakakšnipredolgivožnji,včakalnici,napotiizvrtca,nasprehodu,prifrizerjualikosepotnaSlivnicožečistopredolgovleče.Insevedakartako,kadarkolidoma.Prisvojihstarejšihotrocihopa-žam,dajihzelopritegnejozgodbeiznašegaživljenja(izmojegaotroštva,izčasov,kisvajihzočkompreživelavštudentskemdomu,iznjihovihlastnihprvihlet)aliizživljenjanašihpred-nikov(npr.kakojeprastariočenalesenisamokolnicivozilvelikožabo,kijetakomirnosedelaingaubogala,dastazmagalanatekmovanju,alikakosijestaramamakotmajhnapunčkatakozeloželelabarvice,dajeenosamo,majcenomajcenovvrtcuukradla–inkajsejezgodilopotem).Kosezaveš,danosišvsebikarnekajzgodb,kijihotrokomzamimogredelahkona-treseškadarkoli,postanejozgodbezaklad.Nevsiljivokapljajovživljenjeinsestapljajoznjim.

Potnašegadružinskegapripovedovanjasemnakratkoopisalazgoljzato,kermijestaršemzaradi lastnespremenljive izkušnje težkogovoriti,kaj inkakobigledepripovedovanjazotrokimoralipočeti.Včasihsmoprimoči,včasihsmoutrujeni.Včasihsookoliščine,vka-terihživimo,pripovedovanjunaklonjene,včasihne.Nekateriljudjesmogovornobolj,drugimanjspretni.Včasihsezotrokilažjeznajdemozžogokotzbesedo,alipatako,daskupajperemosolatoinpečemopiškote.Včasihjeboljkotpravljicanujnoto,dasesaminaspimo.Nepotrebnosemizdi,dabiotrokompripovedovalinasilo.Čenekdodopripovedovanjačutiodpor,potemjebolje,dazotrokipočnetisto,dočesarnečutiodpora.Čepajenekdosamonegotovinnepripovedujezato,kerneve,kakobiselotil,potemjevsekakorvredno,dapo-izkusi.Pripovedovanjelahkovodnosmedotrokominstaršemprinesesvojevrstnotoplinoinbližino.Pripovedovalskoiščočimstaršembodomordavpomočnaslednjesmernice.

Pripovedovanjenigovorjenjenapamet.Pripovedovanju,kotgapoznamoiztradicije,jego-vorjenjenapametcelopopolnomatuje.Govorjenjenapametjeomogočilašelepismenost,ljudskepripovedipasoživeležedavnoprej.Ljudjesosejihučilitako,dasojihodnekogaslišali,potempatisto,karjimjebilovšeč,obdrugipriložnostipovedalinaprej.Zgodbepoenemsamemposlušanjugotovonisomoglidobesednoponoviti,čejimjojeistipripovedo-valecpovedalvečkrat,pajojegotovozavilvsakičmalodrugače.Zatopravimo,dasoljud-skepripovediživeleskozivsakokratnosprotnoubesedovanje,doživljalesoboljšeinslabše,bogatejšeinrevnejšeubeseditve.Živelesopačtako,kotjihjebiltisti,kijihježelelpredatinaprej,sposobenpovedati.Tovedenjenaskotpripovedovalcelahkoopogumi.Marsikdoseprostegapripovedovanjaboji,kersemuzdi,daneznadovoljdobrogovoritiindanjegovje-

44 45

ziknidovoljlep.Kersemedpripovedovanjemtrudiprebiratibesede,govorneteče.Zatikanjemuvzamepoguminpotemrajenepripoveduje.Škoda.Nasvojihseminarjihopažam,damar-sikdonosivsebistrahpredprostimpripovedovanjem,danosivsebiobčutek,danjegovjeziknidovoljdober.Kotbisetakrat,konajbizgodboprostopovedal,vklopiloopozorilo:zdajmoramgovoritiboljekotponavadi.Ženasplohvživljenju,šeposebejpapripripovedovanjulastnimotrokom,sotakšnipredsodkiodveč.Pripovedovanjejevednoživelovjeziku,kisogagovorcigovorilivsvojemvsakdanjemživljenju.Česezotrokilahkopomenimoovsakdanjihrečeh,potemgotovogovorimodovoljdobro,danamizustlahkopritečetudipravljica,pačponaše.Jezik,kinamprihajaizustzlahkoto,jenajboljživ.Mordajepravpripovedovanjepriložnost,dasamizačutimoužitekvsvobodiizražanja,kinamjojezikponuja.

Živostnašegaubesedovanjapaniodvisnaleodtega,kakospretnoinsproščenosmospo-sobniuporabljatijezik.Pomembnojetudi,kolikoživodojemamovsebino,kolikojerazvitanašasposobnostpredstavljanja,kolikosmosaminotranježivi.Vsakipripovedi,kijogovo-rimo,koristi,čeimamoonjejživopredstavo.Poznaseji,alipripripovedovanjuizhajamoizlastnegadoživljanjaalipasesamooklepamoizvornegabesedila.Zatojezelodobro,dagovorimopredvsemtistepripovedi,kisonamvšečinsenasnekakodotaknejo.

Besedebodo stekle lažje, čekotpripovedovalci v začetkunismopreambiciozni.Raje selotimokrajšihzgodb,takih,katerihdogajanjezlahkaobdržimovglavi.Vsakapripovedimasvojeosnovnodogajanje(tisto,kijebistveno,dasezgodbaodvijanaprej),topajelahkoboljalimanjobogatenozobrobnimipodatki(tistimi,kizgodbolahkonaredijoboljslikovito,lahkopajotudipreobložijoinnaredijonepregledno).Osnovnodogajanjekratkihljudskihpripovedisibomozapomnilizlahka,včasihžepoenemsamembranju.Poglejmonpr.slo-venskoljudskopripovedHvaležnimedved.VknjigiBabica pripovedujejezapisanatakole:

Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo v Macigoju ali Naravniku, je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka.

Naenkrat prilomasti – pa prej ni ničesar opazila – medved in ji moli taco, v kateri je tičal velik, debel trn. Žena se je prestrašila, a medved le milo in pohlevno godrnja. Zato se žena ojunači in mu izdre trn iz tace. Mrcina grda pa zvrne zibel, jo pobaše in odide. Čez nekaj časa pa ji zopet prinese zibel, napolnjeno s sladkimi hruškami.

Osnovnodogajanjenašepripovedijeenostavno:• matinekjezunajšivainzibaotroka• prilomastimedved,kiimavtacitrn• ženatrnizdre• medvedprevrneotrokaizzibkeinzzibkoizgine• čezčassevrnespolnozibkohrušk.

Čeuspemo taosnovnipotekdogajanja skakršnimikolibesedamiobnoviti, smopovedalizgodbo.Mordaokorno,avendarle.Čebomoistopripovedpovedalivečkrat,boteklavednoboljgladkoinsemordapostopomaobogatila.Ženskavnjejbozaživelakotboljtoploinvsakdanjebitje,kotmladamama,kigrevzgodbiskozistrah,pogum,jezoinveselje.Zaboljšopredstavonajnavedemenoizmeduresničitev,vkaterijeomenjenapripovedzaživela.

Nekoč je živela ena mama in ta mama je imela enega majhnega otročička, dojenčka. In ne-kega dne je šla z njim pred hišo, da bo tam šivala. Ga je dala v zibko, ga je zibala in šivala srajčko. No, tako šiva, pa kar naenkrat nekaj zašumi v grmovju. Se prikaže medved, velik,

46 47

kosmat, godrnja – samo tako bolj potiho – in kaže taco. Malo se je bala, kaj bo zdaj, zbežala pa ni, mogoče ni bila zadosti hitra. No, medved pokaže taco in ona zagleda tam v tisti taci trn. Tak velik trn. Dobro, reče, ta trn mu lahko spravim ven. In vzame šivanko in ga spravi ven.

Takrat pa tisti medved nekaj zagodrnja in prevrne zibko, da pade otročiček kar ven na travo. In vzame zibko in gre. Otročiček je jokal, ueee, ueee, mamica ga je mirila, ampak je bila je-zna na medveda, kako jim je lahko tako odnesel zibko. In kam bo zdaj ona dala dojenčka. No, tako stoji, pa tisti medved spet pride nazaj. Je prinesel polno zibko hrušk. Je nabral hruške in jih dal, ker mu je pomagala. To je bilo tako, kot da bi rekel hvala. Samo on ni znal. No, žena je vzela hruške, jih je nesla v hišo, jih je dala ven iz tiste zibke in potem je dojenček spet lahko spal, ga je spet lahko zibala.

Čenamjedopripovedovanja,potemobprebiranjupravljiclahkopostanemopozorninato,kateresenamzdijodovoljenostavneinkateresonamdovoljvšeč,dabijihotrokupoizkusiliprostopovedati.Spripovedovanjemjetakokotzvsakodrugospretnostjo:večkratkotpoiz-kusiš,lažjetigre.Boljkotseurišvnjem,boljtitečeintoneleenasama,posebnopozornopripravljenapripoved,ampakvse,kisejihbomolotili.Postopomajihbomožeprvičlahkopovedalisočnoindoživeto,patudivednodaljšebomolahkoodbirali.Daljšepravljicezah-tevajoodpripovedovalcavečzbranosti,spretnostiinenergije,zatopalahkotudivečdajo.Najzaokus(alivabo)namaknemčudežnopravljicoizslovenskegaizročila,kiješevednorazmeromapreprostainlahkoobvladljiva:

Nekoč sta živeli mama in hčerka in mama je bila zelo bolna. A bili sta revni in nista mogli kupiti zdravil. Pa je hčerka slišala, da nekje raste drevo, na katerem zorijo zlata jabolka. In je rekla:»Veš kaj, mama? Nekje raste drevo, na katerem zorijo zlata jabolka. Tja bom šla. Dobila bom zlato jabolko, potem ga prodava, pa bova lahko kupili tisto zdravilo zate.«Mama je poslušala in rekla:»Res je, punčka moja! Nekje v gorah raste drevo, na katerem zorijo zlata jabolka. A to je daleč! In ti si majhna! Pa še sama bi morala na pot! Nikar ne hodi!«Deklica pa je prosila in prosila, tako dolgo je nagovarjala mamo, da ji je nazadnje dovolila. Vzela je torbico, pripravila si je malico in je šla. Dolgo je hodila. Bila je že vsa utrujena, ko je zagledala majhno hiško. Iz hišice se je kadilo in punčka si je rekla:»Tukaj se ustavim, da si malo odpočijem.«

Stopila je do vrat in potrkala.»Dober dan,« je rekla. »Ali si lahko malo odpočijem? Tako sem utrujena.«V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado.»Ja, seveda,« je rekel. »Kar sem h ognju se usedi, k peči, da se malo pogreješ. Jaz pa ti skuham čaja.«

Skuhal je čaj, potem pa vprašal:»Kam greš, punčka?«

»O, dedek, daleč, v hribe,« je rekla deklica. »Pravijo, da tam raste drevo, na katerem zorijo zlata jabolka.«

»Pa kaj ti bo zlato jabolko?« je vprašal dedek.

46 47

»Moja mamica je bolna, pa nimava denarja za zdravilo. Če bi prodali jabolko, potem bi ga gotovo lahko kupili.«

Dedek je pokimal in rekel:»Tisto drevo čuva velik ptič. Že mnogi ljudje so odšli na goro. Hoteli so zlata jabolka, pa jih ptič ni dal, kajti hoteli so jih le zato, da bi obogateli. A tebi ga bo dal. Jaz ga bom poklical in mu rekel, naj ti ga da.«

Deklica se je dedku zahvalila in šla naprej. Dolgo je hodila, zeblo jo je, vsa je bila utrujena. A tam na vrhu se je nebo že zlatilo.

Nazadnje je zagledala prekrasno drevo. Vse se je svetilo v zlatu, okoli drevesa pa je letal velik ptič. Deklica je stopila k ptiču in ga prosila za jabolko.»Kaj ti bo zlato jabolko?« je vprašal ptič.

»Moja mamica je hudo bolna. Zdravilo bi ji rada kupila,« mu je rekla deklica.

»Aha, to si ti, Rezika,« je rekel ptič. »Saj mi je že dedek povedal, da prideš.«

Utrgal je zlato jabolko in ji ga dal. Deklica se je zahvalila, jabolko je pospravila v torbico in stekla v dolino. Spotoma se je še enkrat ustavila pri dedku. »Zdaj ga pa imam!« je rekla in pokazala svoje zlato jabolko.

»Že dobro, že dobro,« je pokimal dedek, »le pojdi domov. Ampak počasi, da ne padeš!«

Deklica pa je hitela, tekla, dokler ni prišla v dolino. Stopila je v trgovino in odprla svojo torbico. Vse se je zasvetilo, vse se je zableščalo v zlatu.

»Kaj pa imaš tam?« jo je vprašal trgovec.

»Zlato jabolko,« je rekla deklica.

»Kje si pa dobila tisto zlato jabolko?«

»Ptič mi ga je dal.«

»Kaj?! Ti si to jabolko ukradla!« je rekel trgovec – in ji ga je hotel kar vzeti.

A v tistem se je na oknu prikazal velik ptič.»Ne, ni ga ukradla,« je rekel, »jaz sem ji ga dal. Pošteno ga plačaj!«

Trgovec se je ustrašil. Deklici je izplačal veliko denarja, tako da je potem lahko kupila zdra-vilo, pa še druge reči, ki sta jih bili potrebni.

Prišla je domov in mamica je kar obstala.»Ja, kaj si ti, Rezika?« je rekla. »Kje si dobila vse te reči?«

»Ti že povem,« je rekla deklica in je mami raje hitro dala zdravilo. Takoj ji je šlo na bolje.

Potem je na njuno okno vsak dan priletel tisti velik ptič. Potrkal je na šipo, pozobal, kar sta mu natresli, in spet odletel. Tako sta deklica in mama še dolgo srečno živeli.

Zelobistvenosemizdi,darazmišljamootem,kajotrokompripovedujemo.Dobroje,dasonamzgodbe,kijihgovorimo,všečindaimamoobnjihobčutek,danekajnosijovsebi:mo-drostaliduhovitostalivsajporednoveselje.Čejenašobčutekšenegotov,potemsemordalahkoposvetujemoskomodprijateljev,knjižničark,vzgojiteljic.Spomočjoljudiinknjig,kiotemnekajvedo,sepoizkušamorazgledatipovrstahinkvalitetizgodb.Samasenajrajezatekamkljudskimpripovedim:nanjegledamkotnanekaj,karnamgovoriosplošnove-

48 49

ljavnihvzvodihdelovanjamedljudmiinvčlovekusamem.Nelezaradiotrok,tudizaradisebejimzzanimanjemsledim.Vnjihsrečujemdovoljpomenljivevsebine,predstavljenenadovoljpreprost,jasennačin.Širokačloveškaizkušnja,izkatereprihajajo,selahkoposvojedotaknevsakegaizmednas.Ljudskepripovedinisonekajzastarelega–vsvojinavidezniodmaknjenostisobrezčasne,torejvednoznovaaktualne.Zletivednoboljrazumem,kakodragocenoje,daneolepšujejosveta(karmarsikaterakičastasodobnapravljicapočne).Čegrevzgodbipremalozares,potem tazgodbaotroku tudizelomaloda.Konflikti incelokrutosti,kivljudskihpravljicahmarsikogazmotijo,sodelživljenja.Kerježivljenjemalosvetloinmalotemno,sotovasevsrkaletudizgodbe,kisokrožilemedljudmi.Samasemzelopozornanato,dasenadkrutostmivzgodbahnenaslajamindaseskozitakšnedelevsebinesprehodimnahitro,sejimpaneizogibam.Pritemvesčassledim,kakomojemuposlušalcuje.Pripovedovanjeječarobnotudizato,kernamomogoča,dasesprotiodzivamodoživljanjunašihposlušalcev.

Priizbiranjuzgodbnambodoposebnovzačetkumordavvelikopomočdobriizboriljudskihpripovedi,kisobilinarejenizvelikoznanjainzobčutkomzaotroškegaposlušalca:

• MAMKA Bršljanka: Pravljice s celega sveta.Izbr.KristinaBrenkova.Ljubljana:MK,1999.

• LONČEK, kuhaj: Najlepše slovanske ljudske pripovedi.Izbr.KristinaBrenkova.Lju-bljana:MK,2001.

• ČUDEŽNI mlinček: Pravljice s celega sveta.Izbr.AnjaŠtefan.Ljubljana:MK,2002.• SLOVENSKE ljudske pravljice.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:MK,1999.• ZLATA skledica: Pravljice z vsega sveta.Izbr.KristinaBrenkova.Ljubljana:MK,1980.• BABICA pripoveduje: Slovenske ljudske pripovedi.Izbr.KristinaBrenkova.Ljubljana:

MK,1996.

Boljzagnanistaršibodovknjižnicivelikozanimivihpripovedinašlivstarejšihizborihpra-vljicizzbirkeZlata ptica.Otrocinasnamrečlahkotudipresenetijo:včasihzvelikimzani-manjemprisluhnejotudizahtevnejšimpripovedim,kijihspočetkaponudimoznegotovostjo.

Pripovedovanjeboteklovelikoboljgladko,čebomomedgovorjenjemotrokuinsebiomo-gočilimir.Vse,karzzvokompreobremenjujeprostor,namjemedpripovedovanjemodveč.Posebnozvečerjelepo,čelahkopripovedujemovmirnemprostoru,sajsistemomogočimo,dasemirrazrasetudivnasinvotroku.Danesvečerevmarsikateridružiniobvladujetelevi-zija,tuditelefoniznajokarprevečnadležnozvoniti.Čezunanjidražljajipripovedovanjepre-večratprekinejoaličeneprestanokrhajoposlušalčevoinpripovedovalčevokoncentracijo,potemsetopripovedovanjenemorerazvitivzadovoljujočepočetje.Mnogidanašnjiotrociživijotako,kotdanebiimelimiruvsebi–brezobstankabegajoodenedodrugedejavnostiintežkoknečemupristopijozarespozorno.Pripovedovanjejegotovodejavnost,kivnjihpostopomarazvijazbranost.Težavajelevtem,dajezbranostšepredtempotrebnatudinamodraslim,kijimgovorimo,indasejevdanašnjemčasutrebazavestnoodločitizanjo.

48 49

Ida Mlakar

Mladinskiknjižničarjispodbujamodružinskiobiskknjižnicekarsedazgodaj,ževpredbral-nemobdobju,kajtiželimosi,dabiotrokaspremljalaknjigatakorekočodrojstvadalje,pasevedavseživljenje.

Vnajzgodnejšesrečevanjesknjigoskušamopritegniti tudivrtce terprekovzgojiteljic invzgojiteljevprivabitistaršepredšolskihotrokinjihprepričati,dajesmiselnootrokevključitivknjižnicočimprej,najkasnejepapredvstopomvšolo,sajjeobdobjemed4.in6.letomotrokovestarostinajboljprimernozarednosrečevanjesknjigo.

Sodelovanjezvrtcijepotejplatiutečenozbibliopedagoškooblikovrtec na obisku v knjižni-ci.Oblika,kijedelrednegaprogramavrtcevinknjižnicpovezujeknjižničarjeinvzgojiteljevskupnemprizadevanju,dabiotrokompribližaliknjižnicoinknjigo,posrednopavplivalitudinanjihovestarše,dabiknjižnicozačeliobiskovatitudikotdružinaindabivsvojedru-žinskoživljenjepostopnouvajalitudiknjigoinbranje.

Bibliopedagoškaoblika,ki jojezačelaizvajatiPionirskaknjižnicavLjubljani–vrtecnaobiskuvknjižnici–jedanesenanajboljutečenihbibliopedagoškihoblikknjižnične,knjižneinknjiževnevzgojevsplošnihknjižnicah.MarjanaKobe,kijekotbibliotekarkaPionirskeknjižnicetooblikouvedlainizvajalavrstolet,jeknjižničarjemkotvzgojiteljempostavilatemeljezanjihovouspešnopovezovanje.

Čepravotroci svojo izkušnjoobiskaknjižnicenavdušenoprenašajodomov, sepavendardogaja,davsiotrocilenisodeležninadaljnjegaintudirednegaobiskovanjaknjižnice.Mar-sikateradružinanamrečsamaneznaalinezmorenajtipotivsplošnoknjižnico,kerzatakorakpotrebujejonekajvečspodbudeinpomočikotdruge.

Toselahkozgodidružinam,kinisocelovitoinformiraneoraznolikiinživljenjskouporabniponudbisplošneknjižnice,tudiotem,dasoknjižničnestoritvepovečinibrezplačne.Žaldomarsikateredružinenepridejopodatkiomožnostih,kijihknjižnicaponujasštevilnimikoristnimiinformacijamitudiprireševanjuvsakdanjihtežavinzazadovoljevanjerazličnihživljenjskihpotreb(kotsobrezposelnostiniskanjezaposlitve,učnetežave,potrebaposo-cialnihstikih,pokvalitetnejšempreživljanjuprostegačasa,popridobivanjunovihznanj).Pritemjimknjižnicalahkoučinkovitopomagaskoristnimiinformacijami,posredovanjemrazličnihznanjinveščin,zučnimipomočmi,samostojnimučenjem,nenazadnjepatudis

Družinski obisk knjižnice

50 51

paletorazličnihprireditevzaotrokeinstarše,kjerlahkonavezujejonovesocialnestikeinodkrivajorazličnenovemožnostizaseinzasvojeotroke.

Tosolahkotudidružine,katerečlanišenisovajeni,dabiknjižnicoinvsenjenestoritvejemalikotsamoumevnidelsvojegaživljenja,mordatudizato,kerjihjestrahvstopitivnovoinpovsemneznanookolje,kjersemordanebodoznašli.Mordagrezabojazen,danebodoznalinaprimereninrazumljivnačinizrazitisvojihpotrebinželjaalidasebodomoralivknjižniciznajtisamiinbrezpomoči.Mordajihjetudistrah,dasevknjižnicinebodoznaliobnašati,dabodonjihoviotrocikajstrgaliinuničilialipapreprostozato,kermenijo,daknjižnicanisvet,vkateregabisodili.Manjizobraženistarši,staršiizdrugačnihkulturnihokolij(socialnošibki,revni,migrantiidr.)bodoimelivečjetežave,kakonareditiprvikorakvknjižnico,sajjimsvetknjiginbranjamordavzbujastrah,nezaupanjeinnelagodje.

Tovrstneproblemejimlahkouspešnopomagatapremostitinaenistranivzgojitelj/icanji-hovihotrokvvrtcu,nadrugi straniknjižničar/kasplošneknjižnice,čenaustrezennačinsodelujetainpodpirataskupnicilj:vzbuditivnjihobčutekpovabljenostiinsprejetosti,injihzvztrajnostjoprepričata,dajeknjižnicapravinaslovtudizanje.

VIFLA/UNESCOVEMManifestuosplošnihknjižnicahjezapisano,najbibilevse“stori-tvesplošneknjižnicenavoljouporabnikomponačeluenakegadostopazavsenegledenastarost,raso,spol,vero,narodnopripadnost,jezikinsocialnipoložaj.”.Vsmislupotreblo-kalneskupnosti,kijimmorajosplošneknjižniceprisluhnitiinseodzivatinanje,jetemeljnonačelosplošneknjižnice,damorajobitinjenestoritveenakovrednodostopnetudizaskupi-ne,kizaradidoločenihrazlogovtežjeuporabljajonjenestoritve,kotso:jezikovnemanjšine,invalidi,ostareli,prebivalcioddaljenihkrajev.Vtemduhusiknjižničarjiprizadevamo,dabibileknjižniceprijazni,vsemdostopniprostori,kjerbilahkovsiobiskovalcizadovoljilisvojepotrebepoustreznihinformacijahinrazličnihvrstahbranja.

Splošnaknjižnicajezraznovrstniminbogatimknjižničnimgradivomtemelj,nakateremjemogočegraditirazličneoblikeknjižnevzgojeinvzpodbujatibralnenavadežeodpredšol-skegaobdobjanaprej.Mladinskioddelkisplošnihknjižniczatoponačeludemokratičnosti,sevedapavokvirumožnosti,ponujajosvojimbralcemnajširšiizborliterature,upoštevajočraznovrstnepotrebeobiskovalcev,tuditistihizrazličnihsocialnihinnacionalnih(kulturnih)okolij,nakateremorabitisplošnaknjižnicašepravposebnopozorna.

Knjižnicavtemsmislunabavljakakovostno,starostnistopnjiprimernoinzeloraznovrstnoknjižničnogradivo,kinajbibiloopremljenotako,dajebralcemčimboljdostopno,pregle-dnourejeno indovoljprivlačnoponujeno.Nabavavmladinskihoddelkih jenajširša, sajupoštevarazlične,zeloširokebralneinteresemladihbralcevinskušaustrečitakopotrebampoprostočasnemkotpoučnemubranjugledenarazličnebralneinterese.Alinakratko:splo-šnaknjižnicajimponujabranje za znanje in branje za zabavo.

Kako vzgojiteljica/vzgojitelj lahko uspešno motivira in pripravi starše na obisk knjižniceVzgojiteljiinvzgojiteljicepredšolskihotroklahkovzvezispripravostarševnaobiskknji-žnice opravijo pomembno delo, saj jih lahkomotivirajo za obisk knjižnice individualnoalipanaskupnihsestankih.Staršemsebomordazdelašenajboljprepričljivapredstavitev

50 51

skupinskegaobiskavknjižnici,kisegajeudeležiltudinjihovotrok.Takobodoizvedeli,kajvsesejetamdogajalo,kakosobiliotrocivknjižnicisprejetiinkajsotamvideli,slišaliindoživeli.Mordabotakapredstavitevšeučinkovitejša,čebodostaršemosvojihdoživetjihvknjižnicipripovedovalikarotrocisami,jimopisalisvojadoživetjaspomočjorisbeinjihsamipovabilivknjižnico,kjerjimbodolahkopredstavilisvojnajljubšiigralnikotiček,za-nimivoigračo,knjigoaliprijaznoknjižničarko,kisojoževečkratsrečali.

Vzgojiteljicalahkonatakemsestankupovabistaršenadružinskiobiskknjižnicestem,dajimpripraviosnovneinformacijeonajbližjisplošniknjižniciinjimtakonekolikoolajšaprviobisk:

• razloži jim,kje inkakonajdejoknjižničnostavboin jimopišenajkrajšopotdonje,dostopzrazličnimiprevoznimisredstvi,možnostparkiranja,

• predstaviurnikodprtostiknjižnicezaobiskovalce,• pove,kjejevknjižnicioddelekzaotroke,• jihinformiraotem,kakšnestoritveponujaknjižnicaotrokominstaršem,• opišepostopek,skaterimlahkopostanejočlaniknjižnice,• razloži,kakšnesopraviceindolžnostičlanovknjižnice,• predstaviraznovrstnogradivo,kigavknjižniciizposojajonadom,• pove,nakogasevknjižnici lahkoobrnejo inkdo jimpomaga,kadar imajokakšno

željo,težavoalivprašanje.

Vzgojiteljicalahkopredstaviraznolikoknjižničnoponudbo,takodastaršemrazdelipromo-cijskoininformativnogradivoknjižnice–odprogramovprireditevdorazličnihservisov,česovknjižnicahnarazpolagootrokominodraslim:Borzaznanja,Borzadela,učnepomoči,kotičkizasamostojnoučenje,patudištevilnebibliopedagoškedejavnostiinoblikedelaspredšolskimiotrokiinnjihovimistarši,kijimlahkopopestrijoinpolepšajodan.

Vzgojiteljica lahkoopišestaršem,kakopotekaurapravljic, igralnaurasknjigo, različneustvarjalnedelavnice,pokažemožnostuporaberačunalnika,računalniškoopismenjevanjezaotrokeinstarše,izposojoigrač,revij,možnostskupnegaigranjavopremljenihigralnihkotičkih,branjaknjiginrevijvbralnihkotičkih,učenjainskupnegapisanjanalogvčitalnici,ipd.Obtemjimnaskupnemsestankualipaindividualnolahkorazdelivpisniceinjimpove,daseotrocido15.letastarostivpisujejobrezčlanarineindasoknjižničnestoritverazenfotokopiranjaintiskanjapovečinibrezplačne.

Možnosejedogovorititudi,daknjižničar/kaobiščevrtecinobrazličnihpriložnostihpripra-vizastaršeinotrokeprivlačnopovabilovknjižnico:pravljičnoaliigralnourosknjigozaotrokeinstarše,jimzzanimiviminpestrimizboromknjigpokaže,kakozabavnainpoučnajelahkoknjigainkajvsesedaznjopočeti,pripravijimlahkolutkovnoaligledališkopred-stavo,skratkasprijetnimdoživljajemjihpovabivknjižnico.

Pravtakolahkoknjižničarnatakemsrečanjusstaršiinotrokivvrtcusampredstavisvojedeloinponudboknjižnice,ssabopalahkozapodkrepitevprinesenekajpravposebnozani-mivihinprivlačnihknjig,kibodootrokominnjihovemstaršemvzbudileposebnozanima-nje.Važnoje,dajeknjižničarkomunikativna,odprtainnadbranjemnavdušenaoseba,kiznasvojenavdušenjeprenestitudinaotrokeinstarše.Mordalahkoknjižničarstaršeinotrokekarsamodpeljenaogledinobiskknjižnice,zlastičejevneposrednibližinivrtca,injimnatanačinpomagapresečinelagodje,kosepodajajovnekajnovega.

Knjižničarlahkopovabistarševrtčevskihotroktudi,davknjižniciizvedejozaključnopri-reditevalipraznovanje;srečanjesstaršiinotrokipaješeprijetnejšeobpravljičniuri,lut-

52 53

kovnipredstavialinadogovorjenemliterarnemsprehodupomestu.Obtakihdogodkihjihknjižničarnujnopopelješepoknjižniciinjimjorazkaže,jihvpiševknjižnicoinjimsvetujepriprviizposoji.Važnoje,dajimpove,dasebodovknjižnicilahkovednoobrnilinanjinnadrugesodelavce.

Možnostizamotiviranjestarševspomočjovzgojiteljevinknjižničarjevjevečkotdovolj.

Kako se knjižničarji pripravimo na družinski obisk knjižnice in kako potekaDružino,kijevknjižnicoprišlasamaalivspremstvuvzgojiteljice,knjižničar,kigastaršiinotrocižepoznajoizskupinskihobiskovknjižnicealiizobiskavvrtcu,sprejmenamladin-skemoddelku,kjerbomoženkratekuvodninagovorinpredstavitevknjižnice.Nazačetkuobiskaotrokepovpraša,alisovknjižnicižebiliinpoizve,kakojimjebilskupinskiobiskknjižnicevšeč,inizrazisvojeveseljenadtem,dasovknjižnicopripeljalitudisvojestarše.

Knjižničarbootroke,kiknjižnicoženekolikopoznajoizskupinskihobiskov,poprosilzasodelovanjeinpomoč:staršembodoskupajpokazaliinrazkazalitoustanovo.Vse,karjimjevknjižnicinajboljvšeč,invsebogastvo,kigaknjižnicapremore,boodzdajnaprejnavoljovsejnjihovidružini.

Knjižničarotrokominstaršemrazkažeknjižničniprostorinjihopozorizlastinainformacij-skipultsknjižničarjeminformatorjem,kijimbovednonavoljopriizboruknjiginrazlič-negaknjižnegainneknjižnegagradiva.Naknjižničarjainformatorjasebodoobrnilivedno,kadarčesanebodonašliinkadarbodoimelikakršnokolivprašanjevzvezisknjižnicoinnjenimposlovanjem.

Zelodobrobibilo,čebisiknjižničarobobiskunašeldovoljčasa,dabidružininatančnorazložil,kakojeknjižničnogradivourejeno in označeno,zatodagabodoprinaslednjihobiskih lažje inuspešnejenašli sami.Pojasninaj jim,kako jevsplošnihknjižnicahpo-stavljenoleposlovno gradivo za otroke in mladino(pravljice,zgodbe,uganke,pesmice,dramskabesedilaipd.).Predstavijimpostavitevgradivapostarostnihstopnjah.GradivozapredšolskeotrokejeoznačenosčrkoC – leposlovje za otroke do 9. leta starosti,leposlovnogradivozastarejšeotrokepasčrkamaP – leposlovje do 13. leta starosti in M – leposlovje do 15. leta starosti. Leposlovneknjigeponujajobralcemužitek,sprostitevindoživetje,zatojebranjeleposlovnihknjigvvelikimeribranje za zabavo.

Natoknjižničarpopeljeotrokepoknjižnici.Staršepovabi,da sipozorneje innatančnejeogledajoleposlovneknjigezaC-starostnostopnjo,kjersibodovprihodnjeizposojalinajvečknjigzanjihovepredšolskeotroke,injimpojasni,nakakšennačinsozloženenapolico–po abecedi priimkov pisateljev.

Otrokevzpodbudi,dasvojimstaršempokažejo,česavsesoseženaučilipriskupnemobiskuknjižnice:uporabeknjižnihkazalk,izbiranjaknjiginvračanjagradivavprostempristopunazajnanjihovomesto,karbodootrocizveseljempokazalisvojimstaršem,sajtoveščinožeobvladajo.

Vnadaljevanjuknjižničarotrokespomninaknjižni kotiček v vrtcu,kiganajboljepoznajo,injihpoprosi,dagaopišejo.Povprašajih,kakšneknjigestojijotaminkateresojimšepravposebnoprisrcu.Vtemdelupogovoraknjižničarjašeposebnozanimajobralniinteresiinli-

52 53

terarniokusotroka,poizvetudi,katerepravljiceotrokžepoznaizvrtca,terjihvzpodbuja,damuzaupajosvojenajljubšeknjige.Povprašajih,alisovnjihovemknjižnemkotičkupolegpravljicšekakšnedrugeknjige,naprimerpoučne.Tainformativnipogovorboknjižničarjupomagalpriizboruknjig,kijihbopriporočalzaprvodružinskoizposojoknjig.

Kotmotivacijozaprvoizposojojimponudinekaj»knjižnihzanimivk«,kiponavadizelonavdušijoinspodbudijodružinezabranje.Otrokeinnjihovestaršeopozorinarazličneigral-neknjigealiknjigeigrače,tridimenzionalneknjige,knjigerazličnihformatov,odminiatur-nih,kjerjimpokaženajmanjšoknjigo,kijopremoreknjižnica,donajvečje–knjigeveli-kanke.Pokažejimzanimivooblikovaneslikanice(cviliknjižice,taktilke,knjigezzavihkiinžepki,knjigesestavljanke,leporella,kartonke,skrivanke,knjigessvetlobnimiinzvočnimiefekti),skratkaslikanicevsehtipov, takopripovednekotspodbujevalne,kisonamenjeneigrispomočjoknjige.Opozorijihtudinazanimiveilustracije.

Vnadaljevanjujimpokaže,kjestojijopoučne knjige.Pokažejimnekajprimerkovdobrihpoučnihknjigzaotroke,razloži,dasotoknjige,kiodgovarjajonarazličnavprašanjainpo-nujajobranje za znanje.

Pokažejim,kjevknjižnicistojineknjižno gradivo:zgoščenke,videokasete,zvočnekasete,DVD-ji,injimrazloži,kolikoenotneknjižnegagradivasilahkoizposodijonadom.Opozorijihtudinaizposojevalnirokneknjižnegagradiva,kijedostikratdrugačenodknjižnega.

Staršeinotrokepovpraša,katererevije za otrokežepoznajoizvrtca,injimpokažemesto,kjervknjižnicilahkonajdejodnevnečasopise,revijezaotrokeinstarše.Pojasnijim,kakolahkouporabljajočasopisnočitalnico,šezlastičejeločenaodmladinskegaoddelka.

Knjižničarstaršeinotrokeopozoritudinazbirko igrač,šezlasti,česijihjemožnoizposo-ditinadom,innaigralnekotičke,vkaterihsebodolahkoskupajigraliinpreizkusilirazličneigreinigrače,inštrumenteinlutke.Mogočeknjižnicapremoretudiigralnourozmentorjem,kididaktičneindružabneigrerazkažeinrazloži,kakosedaznjimiigrati.

Knjižničarpredstavidružinitudiartoteko,zbirkoumetniškihslik,čejoknjižnicapremore,inrazloži,kakosislikelahkoizposodijonadom.Čejevknjižnicitrenutnopostavljenaka-kšnarazstavaknjigalislik,knjižničaropozoridružinotudinato.

Knjižničarjevanalogabočimboljizčrpnoseznanitistaršespraviliknjižničnegaposlovanjainnatančnopredstavitipogojeizposojeinvseugodnosti,patudidolžnosti,kijihprinašavpisvknjižnico.Knjižničarbodružinipojasnil,kakosijevknjižnicimožnoizposoditirazličnoknjižničnogradivo, zato jih bopospremil do izposojevalnegapulta in jimpokazal, kakopotekavpisnipostopek.Pokazaljimbovpisnico,terjimjopomagalizpolniti,česozizpol-njevanjemtežave.Pokazaljimbotudičlanskoizkaznicoinjimrazložil,zakolikočasasipo-sameznevrsteknjižnegainneknjižnegagradivalahkoizposodijonadominkakopodaljšajorokizposoje.Opozoriljihbonazamude.Izposodiljimbogradivaspomočjoračunalnikaaliknjigomata,čegaknjižnicapremore.

Otrokeboopozorilnaprimernoobnašanjevknjižnici,poudarilpomenobzirnostidodrugihobiskovalcevknjižniceternaprimerenodnosdoizposojenegagradiva.Pokažejimnekatereprimerenamernopoškodovanegagradivaterjihspodbudikustreznemuravnanju.

Knjižničardružinonaobiskuopozorina različneprireditve v knjižnici,nauropravljic,igralnourosknjigo,naustvarjalne,naravoslovneinračunalniškedelavnice,kisopogosto

54 55

namenjenetudiodraslim,nasamostojnoiskanjegradivaspomočjoračunalnika,naknjižnerazstaveinrazstaveilustracij,obiskepisateljevinilustratorjevvknjižniciinjimrazdelime-sečneprogrameprireditevterjihlepopovabinanje.

Družinipokažetudibralne in igralne kotičke,prostore,kjerlahkosedijo,prelistavajoinpregledujejoknjige,berejo,uporabijoračunalnik,rišejoaliseskupajigrajo.

Predšolskeotrokeinnjihovestaršepopeljetudivpravljično sobo, kijeotrokomnajbržžeznanas skupinskegaobiskaknjižnice.Opozori jihna različneoblikedelaspredšolskimiotrokiinnarazličnedogodkeindejavnosti,kijihjevknjižnicimožnobrezplačnoobiskovativsešolskoleto.

Izkoristipriložnost,daseotrociinstaršizaressrečajosknjigo,injihpusti,danekajčasasvobodnolistajoinbrskajopoknjigahinsiobnjihnapasejosvojoradovednost.Poželjijimpomagapriizboruknjig,kibisijihželeliizposoditinadom.

Družino opozori tudi na različno knjižnično programsko in promocijsko gradivo, knjigopohvalinpritožb,nainfotočke,čitalnico,možnostuporabeinternetainračunalniškegaka-talogaternamožnostfotokopiranjaintiskanja.

Kosistaršiinotrociskupajsknjižničarjevopomočjoizberejogradivoinsigaizposodijo,bodobrodošlatudikakšnaprijaznaposlovilnagesta–polegpovabilanaponovnosnidenjevknjižnicitudižigsknjižnimjunakom,kiboobodhoduotrokeinnjihovestaršešenekajčasaspominjalnaobiskknjižnice.Dobrodošlabotudikakšnamajhnaknjižničarjevapozornost,kotjelepooblikovanakazalka,priponka,balonalimapa,nekajkarbodružinospominjalo,dajevknjižniciprijetnoindasejevrednovračativanjo.

Knjižničarjisedobrozavedamo,kakopomembenjeprvipatudivsaknadaljnjidružinskiobisk knjižnice za vsakega posameznega otroka in za družino kot celoto.Vtis, ki ga boprviobisknapravilnanje,bonamrečzelopomembnoodločalotem,alibodopostaliredniobiskovalciknjižnicealine,alisebodočutili»povabljenevknjižnico«vednoalipasamotakrat,kadarbotozaresnujno.

Polegprimernoponujenega izboraknjižničnegagradiva inprijetnourejenegaprostora jenujno,danaletidružinanaprijazno,odzivnoterstrokovnousposobljenoosebo,kijepripra-vljenasvetovati,sepogovarjatioknjigah,delitizobiskovalcisvojeizkušnjeinznanjeinkarjenajpomembnejše,dajesposobnazabranjenavduševati,karvsenajbiknjižničar,kidelazotrokiinnjihovimistarši,tudiznalinbil.

Zatonajboobiskstarševinotrokvknjižniciprijazenindoživljajskopolndogodek,predsta-vitevknjižniceinvsehnjenihdejavnostipavzpodbudazaponovnosrečanje,kisegabodostaršiinotrociveselilivnaprej,kersoknjižnicodojelikotprostor,vkateremsedobroinpri-jetnopočutijoinkjervednonajdejokàjtudizase.Knjižniconajbiotrociinstaršipoprvemobiskuzapustilivprepričanju,dasoprišlinapravomesto–nesamo,dasovknjižniciodkrilizakladnicožlahtnebesede,znanjaininformacij;bogatejšisotudispoznanje,daselahkovknjižniciosebnostnorazvijajoinrastejoskupajssvojimiotrokiobvsem,karponujabranje za znanje in branje za zabavo.

54 55

Ida Mlakar

Knjige, primerne za otroke od 4. do 6. leta starostiZaprikazraznovrstnostiotroškeliteraturejenajprimernejšiobisksplošneknjižnice,kinamponujapestroizbiro,zatojepomembnovedeti,kakojeknjižnogradivovknjižnicahrazvr-ščeno.Vpoglavjuoobiskuknjižnicesmožeizvedeli,daleposlovnogradivozaotroke,stareod4do6let,najdemopodoznakoC–leposlovje do 9. leta starosti.Posebejjepostavljenaskupinaljudsko slovstvo(L),poučneknjigezaotrokepasopostavljenepopoenostavljenihvrstilcihUDKskupin(medicina,šport,narava…).Priiskanjuinizborunamlahkovednosvetujeinpomagaknjižničar,karsmospoznalivpoglavjuoobiskuknjižnice.

Skupinaknjig,označenasC–leposlovje do 9. leta starosti–jezeloobsežnainnamočra-znorodnaskupinaknjig,vkaterosozajeteknjigezapredbralno,začetnobralnoinsamostoj-nobralnoobdobje.Nesamostojnibralecalibraleczačetniktakopriizborunujnopotrebujepomočkompetentneodrasleosebe,kiaktivnopovežeotrokainknjigo.Knjižnogradivo,kiganajdemopodoznakoC,jezatoboljkotindividualnemubranjunamenjenodružinskembranjualibranjuv(vrtčevskiališolski)skupini.Priizboruimajoposebnovlogomentorjibranja,panajbodotostarši,vzgojitelji,učiteljialiknjižničarji.RazmislekonovipostavitvigradivazaotrokeinmladinoobsežnogradivozoznakoCdelinamanjše,različnimbralnimpotrebam,interesominbralniusposobljenostiotrokarazvidnejšeskupine,izkaterihizposta-vljazlastiigralneknjige,slikaniceinilustriraneknjige…

Leposlovne knjige za otroke od 4. do 6. letaKerimaleposlovjevotrokovembralneminjezikovnemrazvojupomembnovlogo,najprejpredstavimo,kajvsenajdemomedleposlovnimiknjigami,kisoprimernezastarostnosto-pnjood4.do6.leta.Naprvomestolahkopostavimopripovedno prozo–ljudskeinavtor-skepravljice,klasičneumetnepravljice, fantastično in realističnopripoved.Temusledijopesniška besedila:tosopolegvsehdrugihpesmic,primernihzapredšolskeotrokeinprvo-šolce,šeizštevanke,prstneinrajalneigre,rimarije,abecedarije,ugankeindidaktičnepesmi.

Vtaizborsodijotudidramska besedila,kivzgojiteljem,staršeminučiteljemponujajopre-dlogezauprizoritve,izdelavoinštrumentov,kostumovalilutk.

raznovrstnost otroške literature

56 57

Priljubljeniotroškižanrisotudiuganke,rimarije,dopolnjevanke,slikopisi,stripiinzgodbevslikah.Te literarno-didaktičneoblike jemogočekoristnouporabitiprizačetnemučenjubranja,sajsetehkratkih,zabavnihbesedilotroklotibrezstrahuinseobnjihigrajeučiteh-nikebranja.Velikotehbesediljenapisanihzvelikimitiskanimičrkami.

Pribralcihzačetnikihjezelopriljubljenslikopis–napolknjiževnanapoldidaktičnavrstabesedila–terstrip,zgodbevslikahinzgodbebrezbesed,kispodbujajokbranjuslikinpri-povedovanju.

Velikavečinaknjigza tostarostnostopnjo jeslikanic in ilustriranih knjig,kiprinašajosodobnoumetno,klasičnoumetnoterljudskopravljicopatudirealističnezgodbezaotroke,kilahkoobravnavajotudižezahtevnejšeproblemsketeme,poezijo,dramatikoternekateradaljšabesedila,kijihlahkopredšolskemuotrokualiprvošolcuberemovnadaljevanjih,npr.različnezbirkesodobnihumetnih(avtorskih)aliljudskihpravljicpatudisamostojnadaljšazaključenabesedila,kibijimlahkopogojnoreklikar»otroškiroman«.

Otrokulahkovtemobdobjužeponudimovsebinskoinjezikovnonekolikozahtevnejšoinraznovrstnejšoliteraturo,patudibesedilasolahkoženekolikodaljša.

Poučne knjige za otroke od 4. do 6. letaZaotrokevpredšolskeminvzgodnjemšolskemobdobjusoprimerne tudimnogepouč-ne knjige.Služilebodozapogovor,razlagonepoznanihpojmov,razumevanjeprocesovvnaraviterprimerjanjeinopazovanje.Polegpravihpoučnihknjigzapredšolskoinzačetnošolskoobdobjebiradiopozorilitudinaknjige,kibijihlahkoimenovalipoučno-leposlovne slikanice in knjige za najmlajše.Teobravnavajopoučne teme s pomočjo leposlovnegabesedila.Včasihpoučnoinleposlovnobesedilotečetavzporednoedenobdrugem.Poučnoinleposlovnosevliteraturidostikratprepletataindopolnjujeta,zatojemejamedpravimipoučnimiinpoučno-leposlovnimiknjigamivčasihtežkodoločljiva.

Otroška periodikaMladinskioddelkisplošneknjižniceponujajotudiizborotroškega periodičnega tiska,kijedostopenvčitalnici,vezaneletnikepasedatudiizposoditi.DobrirevijizaotrokevtemstarostnemobdobjustaCicidoinCiciban,kistapravzapravknjižnicavmalem,sajposku-šataprikazativsoraznovrstnostknjižneponudbe(zajematanamrečvseknjiževnezvrstiinvrste,patudipoučnainleposlovnaterdidaktičnabesedila),sčimeropozarjatanamožnostrazličnihvrstbranja.Opozarjatatudinapomendobrihprevodov,nadobraizvirnaslovenskaleposlovnabesedila,naklasično insodobno literaturozaotroke ternapomenbranjaslikspredstavitvijoraznolikihlikovnihpoetik.DodaneCici Vesele šoleso»poučneknjige«vmalem,številnedidaktičnenalogeinpredlogizaustvarjalnedejavnostipanajbistaršeminotrokomomogočilikakovostnopreživljanjeprostegačasa.

Tematski in priporočilni seznamiDabisestarši,vzgojitelji,učiteljiinmentorjirazličnihoblikknjižnevzgojelažjeznašliinotrokupoiskali»pravoknjigoobpravemčasu«,sodelavciPionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvopriMestniknjižniciLjubljanavsakoletoizdelamotematskiin

56 57

priporočilniseznamknjigzamladinoskratkimipovzetkivsebin(anotacijami),ponovempriročnikzabranjekakovostnemladinskeliterature(doslejznankotPregledniinpriporočil-niseznammladinskihknjigpotemah,zvrstehinžanrih).

Vsakoletopregledamocelotnoknjižnoprodukcijo,vzadnjihletihokrog700do800knjig,joprimerjamosprejšnjo,statističnoobdelamoinrazvrstimoporazličnihkriterijih.Upošte-vamozlastikriterijkakovosti,primernostiknjiggledenaotrokovostarost,bralnousposo-bljenostinmotiviranostzabranje,predvsempakriterijrazličnihbralnihinteresovinpotreb.Knjigesorazvrščenepotemah,zvrstehinžanrih.Izceloletneknjižnebereodberemolenaj-boljše,poimenovalismojih»zlatehruške«,kijihpredstavimoskratkimpovzetkomvsebin.Stakopredstavljenimizboromželimopomagatistaršem,vzgojiteljeminučiteljempatudirazličnimstrokovnjakom,kispodbujajorazvojbralnihnavadvpredšolskeminvzgodnjemšolskemobdobju.Posebnopozorno izdelamokazala,kizbirajo inzaokrožajouporabnostseznama:imenskokazalo,naslovnokazalo,postavitvenokazalo,stopenjskokazaloinpred-metnokazalo.Tematskeinpriporočilneseznameodleta1999doleta2008jemogočenajtinadomačistraniMestneknjižniceLjubljana,nanaslovuwww.mklj.si. Zadnji»seznam«nosinaslovPogled na drugo stran – priročnikzabranjekakovostnemladinskeliterature,prinašapapregledknjižneprodukcijezaleto2008.

Iztematskihinpriporočilnihseznamov1999–2008soizbranitudinajboljtipičniprimeriraz-ličnihvrstslikanic,ilustriranihinpoučnihknjigzaotroke,kisopredstavljenevnadaljevanju.

Pomen in uporabnost slikanice v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobjuRaznolikost literature,primernezapredšolskegaotroka inprvošolca, sekažezlastivpe-stremizboruinštevilnihizpeljavahknjige,kijevtemstarostnemobdobjuotrokunajbližja–slikanici.Zatosibomonjenepojavneoblikeogledalinekolikopodrobneje.

StrokovnjakinjazamladinskoknjiževnostHelaČičkoizZagreba,pojasnjuje,dasoseprveslikanicepojaviležev17.stoletju,pravirazcvetslikaniškeponudbepajeprineslošeledvaj-setostoletje.ZazačetnikaslikaniceštejejočeškegapedagogainteologaJ.A.Komenskega,kateregaknjigaOrbis sensualium pictus,objavljena1658,imavseznačilnostipoučneslika-nice.Služilajekotzgledzakasnejšebogatoilustriranepoučneknjigezavzgojoinizobraže-vanjeotrokinmladinev18.stoletju.

ZaočetaprveslikaniceštejemoweimarskegazaložnikaJ.Bertucha,kije1792objavilSli-kanice za otroke v 12 zvezkihs6000bakrorezi.Bil jeprepričan,da je»otroška slikanica obvezen del inventarja otroške sobe … kakor posteljica, punčka ali leseni konjiček, in da je najzgodnejše učenje otrok treba začeti s pomočjo slik.«

Povečkotdvestoletihsemišljenjepedagogov,vzgojiteljev,znanstvenikovinstarševosli-kanicinidostispremenilo.

Kakšna knjiga je slikanicaSlikanicopovečinirazumemokottipknjige,vkateriselikovniinbesedniizrazprepletataindopolnjujetanapravposeben,slikanicilastennačin.Besedilojeponavadiskopoinprepro-

58 59

sto,kajti,česarnepovebeseda,zmoreizrazitislika.Takoponujadobraslikanicadvojebranj–branjepodobinbranjebesedilainstemtudidvojniestetskiužitek–likovnegainliterar-nega.Tatipknjigejetakoprivlačeninsugestiven,dajedobraslikanicavnašihpredstavahpovečinipovezanazotrokovoprvoknjigo,zakateromenimo,damoraotrokaspremljatiodpredbralnegaobdobja,pavsedoprvegasamostojnegabranja.Včasihšeprecejdlje.Sodobnaslikanicanamrečiščevednonovelikovneizraze–tudivsmer»čistega«stripa,kipredstavljasodobnemuinnekolikostarejšemuotrokupriljubljenvizualnimedij.

StrokovnjakinjazamladinskoknjiževnostMarjanaKoberazumeslikanicokotlikovno-teks-tovnocelotooziromakotsamosvojknjižniorganizem,urejenpozakonihslikaniškeknjižnezvrsti.Vnjejvidivečkotsamovsotoenakovrednoinenakomernorazporejenegalikovnegaintekstovnegadeleža,sajstaslikainbesedatutesnejepovezanikotvvsakidrugivrstiknji-geterzatonapovsemsamosvojnačinpodajatasvojeskupnoestetskosporočilo.»Slikanica,kadardoseženajčistejšoavtentičnostsvojeknjižnezvrsti,postanepravilikovno-tekstovnimonolit.«

StrokovnjakPeterČačkoizBratislaveizpostavljajonaslednjeosnovnefunkcijeslikanice:• poučno-vzgojna funkcija slikanice: Sslikanicodobiotrokodgovorenaštevilnavpra-

šanjainspoznava,dajeknjigavirznanja.Obnjejrazvijarazličnefunkcijemišljenja(razčlenjuje,sestavlja,primerjainposplošuje).

• spoznavna funkcija: Otrok s slikanicopreverja svoja spoznanja in znanjeo stvareh,odnosihinpojavih,dobivagotovost,dasonjegovastališčapravilnainustrezna.

• izkustvena funkcija slikanice: Danesmnogi mestni otroci nimajo izkušenj o načinuživljenjanapodeželju,sodobniotrocinimajoizkušenjoživljenjuvpreteklosti,otrocivrazvitemsvetunimajoizkušenjoživljenjuvmanjrazvitihdelihsveta…Velikotegalahkootrokupribližaslikanica–zzgodboinsliko.

• estetska funkcija slikanice: Votrokurazvijaobčutekzalepoto,bogatinjegovčustvenisvetinrazvijanjegovliterarniinlikovniokus.

• zabavna funkcija slikanice: Otrokobslikanicipotešisvojopotrebopoigriinzabavitertakosproščenopridobivaznanje,kisevnjejskriva.

Tipi slikanic glede na izbor besedila

• leposlovna slikanica

MarjanaKobegledenaizborbesedilaposebejizpostavljaleposlovnoslikanico.Tojeknji-ga,vkaterilahkozaživijovseliterarnevrsteinzvrsti:poezija,prozaindramatika;ljudskapravljica,pripovedka,bajka,klasičnaumetnapravljica, sodobnaumetnapravljica,basen,živalskapravljica,uganke;realističnapripoved,fantazijskapripoved,torejvsetisteoblikeinzvrsti,kisootrokudoživljajskoblizu.

Besedilavslikanicahzatostarostnostopnjosoobičajnopreprosta,jasnainrazumljiva.Vnjihninatančnihopisovoseb,predmetov,okolja,nepretiranegalirizma,tudisporočilnostjepovečinienoznačnainnesimbolična.Pomembendeležigrajodialogi,zgodbepasone-zapletene.Vendarjemožentuditipslikanice,kijesporočilnozahtevnejšiinodpiravratavliteraturozaodrasle.

58 59

Primerirazličnihknjiževnihzvrstiinvrstvleposlovnislikanici:• Leposlovna slikanica/poezija:

ŠTAMPEŽMAVC,Bina:Vprašanja srca. Ilustr.DanielDemšar.Maribor:Obzorja,2008.

• Leposlovna slikanica/uganke:ROZMAN,Andrej Roza:Uganke. Ilustr. Svjetlan Junaković. Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.

• Leposlovna slikanica/dramatika:ŠTAMPEŽMAVC,Bina:O petelinu in pavu: vesela igra za otroke. Ilustr.DamijanStepančič.Grosuplje:Mondena,2001.

• Leposlovna slikanica/ sodobna pravljica:MAVHROVAT,Nina:O kralju, ki ni maral pospravljati.Ilustr.SuziBricelj.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.

Znotraj leposlovneslikanice jeza tostarostposebejpomembna pripovedna slikanica,vkaterizaživijorazličneoblikepripovedništvazaotroke:pravljica,zgodba,bajka,basen,kla-sičnainsodobnapravljica,živalskapravljicaipd.Takaslikanicajevresnicinajprimernejšazaglasnobranjealipripovedovanjeobknjigi.Ilustracijakotnjenbistvenielementjelahkoenakovredna,lahkopacelonadrejenabesedilu.Obstajatudipripovednaslikanicabrezbese-dila.Zgodbovtakemprimerupripovedujejoilustracijesame.Takoimapripovednaslikanicapredvsemsporočilnoinestetskovlogo,sajotrokobposlušanjupripovedneslikaniceuživalepotoumetniškebesedeinilustracijhkrati.

Pripovedne slikanice prinašajo veliko različnih tem, tudi takih, ki obravnavajo problemeotrokovegavsakdanjika,okaterihsejemogočepogovarjatiobknjigi.Takeknjigeomogo-čajozgodnjesocialnoučenje,obnjihjemogočerasti,sajsostaršemvpomočprivzgojiinpremagovanjurazličnihtežavodraščanja.

Nekajprimerovpripovedneslikanice:• Pripovedna slikanica s klasično umetno pravljico:

ANDERSEN,HansChristian:Bedak Jurček: prepesnitev stare zgodbe.Ilustr.ZvonkoČoh.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.

• Pripovedna slikanica z ljudsko pravljico:PERGAR,Saša:Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana.Ilustr.AnaRazpotnikDonati.MurskaSobota:Ajda,IBOGomboc,2007.

• Pripovedna slikanica z izvirno slovensko sodobno umetno pravljico:SVETINA,Peter:Klobuk gospoda Konstantina. Ilustr.PeterŠkerl.Ljubljana:DZS,2007.

• Pripovedna slikanica s prevedeno sodobno umetno pravljico:IMAI,Ayano:Kimi.Ilustr.AyanoImai.Ljubljana:Kres,2008.

• Pripovedna slikanica s problemsko temo:BEUSCHER,Armin:Čez véliko reko: zgodba o slovesu in žalosti, o tolažbi in pogumu.Ilustr.CorneliaHaas.Ljubljana:Kres,2008.

• Pripovedna slikanica brez besedila:BRIGGS,Raymond:Sneženi mož.Ilustr.RaymondBriggs.Ljubljana:Educy,2001.

60 61

• poučna slikanica

Poučnaslikanicajeknjigaspreprostejšimalizahtevnejšimpoljudnoznanstvenimbesedilomzrazličnihstrokovnihpodročij.Zahtevamstrokesepodrejatudispecifičnaknjižnailustra-cija,kijelahkonamenjenamlajšimalistarejšimotrokom.Mednajboljštevilnimisopoučneslikanice,kiskušajootrokompribližatiposameznapodročjanaravoslovja(narava,vesolje,živalstvo,rastlinstvo,človeškotelo…).

Polegnaravoslovnihtemsodobnopoučnaslikanicavsvetuodpiratudidružboslovneteme,kisetičejozlastiproblemovvdružiniinširšemdružbenemokolju:ločitev,brezposelnost,političniinekološkiproblemisodobnegasveta,bolezni,odvisnostiipd.

Posebenskloppoučnihslikanicodpiravprašanjaovečkulturnosti–razmerjuinodnosihmedrazličnimikulturami.Potemjetušesklop,kiodpiravprašanjaonašemodnosudobližnjeindaljnepreteklosti.

Nekajprimerovpoučneslikanice:• Pravo:

Vsi se rodimo svobodni: slikanica o Splošni deklaraciji o človekovih pravicah.Rado-vljica:Didakta,2008.

• Naravoslovje:WALSH,Melanie:10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši planet.Ljubljana:Vale-No-vak,2008.

• Živalstvo:MöLLER,Anne:Gnezda gradimo, votline dolbemo: kako žuželke skrbijo za svoje otroke?Olševek:Narava,2008.

• poučno-leposlovna slikanica

Kadar jemejamedleposlovjeminstvarnoliteraturozabrisana,govorimoopoučno-lepo-slovnislikanici. Besedilojesicerleposlovno,obnjempavzporednotečepoučnobesedilo.Stvarneinformacijeinrazlagesolahkozbranenakoncuknjige,voblikipredmetnegaka-zala, slovarčka, recepta, načrta, notnegagradiva, zemljevida, ali sistematičnourejenih instrokovnopredstavljenihstvarnihdejstev, lahkopa so le-tivesčasvpleteniv leposlovnobesedilo.Namentakeslikaniceje,daspomočjoleposlovjaotrokupribližaizbranostrokov-nopodročje.Tazvrstjevzadnjihletihvizrazitemporastuinjevčasihtežkopresoditi,alijetekstboljpoučenaliboljleposloven.

Primerpoučno-leposlovneslikanice:• JAMNIK,Tilka:Pika v knjižnici. Ilustr.PeterŠkerl.Ljubljana:DZS,2004.

Tipi slikanic glede na vlogo bralcaBralecimaprisvojemdoživljanjuslikanicelahkoboljalimanjdejavnovlogo.Kakobosli-kanicodoživelinalijobodoživelvvsejnjenisporočilniglobini,jeodvisnotudiodnjegovihživljenjskihizkušenj,znanjainzrelosti,nenazadnjeodnjegovihinteresovinpotreb.Gledenarazličnobralčevopercepcijskosposobnost,bralnousposobljenostinbralneintereselahkoslikanicerazdelimoponaslednjihtipih:

60 61

• pripovedna slikanica

Tatipslikaniceponujaotrokuzgodbobesednegainlikovnegaustvarjalca,kijevsebiza-ključenainzaokrožena;jeizdelanlikovno-tekstovnimonolit.Tatipslikanicpredstavljajoštevilneklasičnepatudisodobneumetnepravljiceinljudskepravljicevslikaniškiizvedbi.Namenjenajepredvsemposlušanjuindoživljanjuslikaniškegamaterialainima»omejenosooblikovanjebesedilno-likovnestvarnosti«.

• spodbujevalna slikanica

Spodbujevalnaslikanicaponujazeloodprtlikovno-tekstovniizdelek,kibralcavabi,spod-budiinizzove,davestetskiigrisknjigoinspomočjolastnedomišljijesoustvarjakončnopodoboslikanice.

Tojemogočedosečinavečnačinov:• slikanicaotrokanagovarjazneposrednimivprašanji,nakateraiščeodgovorvslikanici

aliizvennje,• otrokujeponujenamožnost,dasamizberepoljubenkoneczgodbe,• otrokrešujeslikovne inbesedilneuganke;odpravilnihodgovorov jeodvisenpotek

zgodbe,• slikanicabrezbesedspodbujaotrokakustvarjanjulastnezgodbe,• slikanicaponujavečrazličnihspodbudinpredlogovzaigroinustvarjalnedejavnosti

obknjigi,• slikanicaponujaotrokunakoncuizrezljivmaterial,skaterimizdelaigračo,slikoali

nekdrugpredmetinnadaljujezigro,• besedilootrokuponujaprepoznavanječrk,številk,štetjealiučenjeabecede.

Spodbujevalnaslikanicajeknjiga,podobnapripovednislikanici,ledaimadrugačnofunk-cijo.Oblikovanajetako,daomogočaigroinprvoučenjesknjigoinobknjigi,oblikovneizvedbepasozelopestreinraznolike.Tudizatostarostnostopnjosošezanimivenekatereigralneknjige:leporella,kartonke,izrezanke,taktilke,knjige-igrače,tridimenzionalneknji-ge,ozvočeneknjige,knjigeizrazličnihmaterialovipd.).Njihovnamenjevzpodbuditiotro-ka,dazigrospoznavasebeinsvet,obnaslikanihpredmetihinsituacijahpasemimogredenaučinovihpojmov.Obspodbujevalnislikanicisejemogočelikovno,gibalno,dramatskoalikakodrugačeizražatiintakoscelostnimestetskimpristopomprebranošepoglobiti.

Primerispodbujevalnihslikanic:• Spodbujevalna slikanica/kartonka:

GENECHTEN,Guidovan:Velika knjiga o objemih.Ilustr.GuidovanGenechten.Ra-dovljica:Didakta,2008.

• Spodbujevalna slikanica/iskalna slikanica:GODECSCHMIDT, Jelka:Škrat Zguba in kameleon. Ilustr. JelkaGodec Schmidt.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2004.

• Spodbujevalna slikanica/leporello:PEKLAR,Andreja:Fant z rdečo kapico.Ilustr.AndrejaPeklar.Ljubljana:Inštitutzalikovnoumetnost,2005.

• Spodbujevalna slikanica/igralna knjiga/trodimenzionalna knjiga:

62 63

COUSINS,Lucy:Minkina kmetija: postavljanka in igralna knjiga.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,2001.

• Spodbujevalna slikanica/tipanka:KERMAUNER,Aksinja:Snežna roža: tipna slikanica za slepe.DobpriDomžalah:Miš,2004.

• Spodbujevalna slikanica/abecedarija:VOŠNJAK,Uroš:Narišimo črke.Ilustr.TinaBrinovar.Maribor:Obzorja,2008.

• naslovniško odprta slikanica

Tojeposebenpodtipslikanice,kijeprimerenzavsestarosti.Vtatipštejemoslikaniškoob-delanaklasičnadela,kinisonamenjenaizključnootrokom,alipasporočilnozahtevnejšeinsimboličneslikanice.Strokovnjaki,kotjeMarijaNikolajeva,menijo,dajeslikanicaknjiga,kijenamenjenabralcemdvehalivečgeneracijhkrati,zatojemogočesporočilnostzahtev-nejšeslikanicerazumetinavečrazličnihravneh–vdobesedneminkonkretnemsmislu,kotjodojameotrok,invprenesenemalisimbolnemsmislu,kotjodoživljaodrasli.»Slikaniškaprezentacijazahtevnejšeliteratureizpričujeodprtinnepodcenjevalenodnosdorecepcijskihsposobnostimladegabralca,«jeprepričanaMarjanaKobe.Hkratipajetotudislikanica,kiustrezaokusuodraslihbibliofilskihbralcev.

Primernaslovniškoodprteslikanice:• MAKAROVIČ,Svetlana;KOSMAČ,Kaja:Rdeče jabolko.Ilustr.KajaKosmač.Lju-

bljana:Centerzaslovenskoknjiževnost,2008.

• slikanica za bralce začetnike in oklevajoče bralce (bralce z odporom do branja)

Zabralcazačetnikasozeloprimernenekaterežeomenjeneigralneknjige,slikopisiterpraveslikanicezmalobesedilainvelikimičrkami,kivotrokunevzbujajoodporainbojazni,dasezaradiobseganebomogelprebitidokonca.

Založnikisovzadnjemčasuprisluhnili tudi tejpotrebi inzačeli izdajatiknjige inzbirkeknjig,kijihimenujemoknjige za začetno branje.Imajonekajposebnosti:

• povsebiniinobsegusotočistopraveslikanice,vendarimajooblikoilustriraneknjigezaotroke,

• namenjenesošolarjemnazačetnistopnji,kisiželijobrati»prave«knjige,• to so knjige zmalo besedila, velikimi, izrazitimi črkami in velikimi presledkimed

vrsticami,• otrokaspodbujajokbranjuspomočjorazličnihžanrov,zlastishumorjem,• velikojihjenatisnjenihzvelikimitiskanimičrkami,• jezikovnosomanjzahtevne,• posamezne zbirke teh knjig so organizirane v težavnostne stopnje glede na stopnjo

bralneusposobljenosti.

Zazačetnobranjesonaprimerprimernenaslednjezbirke:Anica, Berimo skupaj, Hribci, Bralni levi, Berem sam, Sončice, Čebelica, Mala čarovnica Lili …

62 63

• slikanice za otroke s posebnimi potrebami

NorveškiDokumentacijski knjižni center za otroke s posebnimi potrebamiv Oslu jepripra-vilkatalogzanotiranimseznamomtehknjig.Pripravljavciupoštevajootroke,kizaostajajovduševnemrazvoju,vidnoinslušnoprizadetetergovornoprizadete.Katalogpredstavljaposebneinprirejeneknjigezatovrstnepotrebe,kibijihmoralaupoštevatitudisplošnaknji-žnica.

Priporočajo,najzateotrokeizbiramo:• običajne slikanice:Izberemopredvsemslikanicez»lahkoberljivimi«ilustracijami–

realističneslikezupodobitvamiznanihpredmetovinsituacij.Pomembnesoslikanice,kiopisujejosvetokrognas,družboinljudi,prikazujejočustva,vzpodbujajopripove-dovanjeoosebnihizkušnjah.Nekateriotrocinemorejobratialipaberejosamokratkabesedila.Nekaterilahkoberejosamoslike.Čepravjenjihovaintelektualnaravennižja,pasenjihoveizkušnjeininteresilahkoskladajosstarostjo.Potrebujejotudislikanicezamladeinodrasle.Teknjigenajnebibileprevečotroške.

• slikanice brez besedila: Pomagajootrokurazumetizvezomedvzrokominposledico,soprimernezapripovedovanje,opazovanjepodrobnostiinpripovedovanjezgodb.

• otroške pesmi;• tipanke ali taktilne slikanice:Zaotroke s poškodbamivida, za slabše videče, ki ne

morejorazbratiobičajnihslik,sonekakšnapredpripravazakasnejšebranjevBraillovipisavi.

• običajne slikanice z besedilom v standardnem tisku in Braillovi pisavi: Slepimstaršemomogočajo,daberejosvojimvidečimotrokom.Videčiminslepimjeomogočenosku-pnobranjesposebnoorganizacijotaktilnihslik,folijezBraillovopisavo,kisovsta-vljenemedlistesstandardnimtiskom.

• zvočne knjige z zvočnimi ilustracijami,• lahko berljive knjige: Knjiganesmebitipreobsežna,imalahkoberljive,velikečrke

invelikepresledkemedvrsticami,odstavkiinpoglavjasokratki,imavelikodialogov,enostaven,konkretenjezik,zgodbozjasnozgradbotervelikoilustracij,kisamepripo-vedujejozgodbovslikah.

• tujejezične slikanice

Slikanice,zlastitistenajenostavnejše,kartonkeinigralneknjigelahkootrokompomagajotudiprizgodnjemučenjutujegajezika.

Tipologija slikanice glede na vsebino in tematiko Najširšebibilomogočeslikaniškoproznoprodukcijorazdelitinadvevelikiskupini:

• na iracionalno (neresničnostno) prozo, kijeznačilnazasodobnoumetnopravljico,insicerzakratkosodobnopravljicoinfantastičnopripoved.Pritejvrstipripovediserealniinfantastičnisvetprepletataalisoobstajatavzporednodrugpolegdrugega.Takaprozaniodsevresničnegaživljenja,niizkustvenopreverljiva,krajinčasnistarealnainosebeterpredmetisopogostoizmišljeni.Temeljnogonilotepripovedijeotroškisvetdomišljijeinigre,kijesposobenpresečiokvirerealnosti.

• na resničnostno (racionalno) prozo, ki odslikava družbeno stvarnost, resnično ži-vljenjeotrokinmladostnikov,sodobenčasinokolje,otrokovizkustvenisvet:družino,

64 65

življenjevvrtcu, šoli,vrstništvo,prijateljstvo, igro,problemsamopodobe, ljubezen,medsebojneodnoseinkonflikte.

Vsakoletnipregledknjižnebereslikanicodkrijenekaterestalne, ponavljajočese in pre-poznavne teme:družina,otroškivsakdan,samopodoba,probleminajmlajših,kijihvnašihpriročnikihzakakovostnobranjeoznačujemozvsebinskimigesli.

Naštejmonekajznačilnihsodobnihslikaniškihtematik:šolavslikanici,otroškasobavslika-nici,babicevslikanici,prijateljstvovslikanici,potovanjavslikanici,sorojencivslikanici,strahvslikanici…

V ta sklop resničnostne proze sodi tudi tako imenovanaproblemska slikanica, ki se jepojavilavzahodniEvropižeprednekajleti.Prinasjenekajtehslikanicžeprevedenihvslovenščino,slovenskaizvirnaslikanicapašezbirapogum,dasevtehtemahrazmahne.

Tatipslikaniceiskreno,brezdlakenajezikusporoča,daotroškisvetnisamolepazgodbaopridnihinposlušnihotrocih,kiživijosrečnossvojimipunčkamiinplišastimimedvedki,bratiinsestrami,zavitivvatostarševskeljubezni.Povedo,dajevsakdanjostlahkotuditrpkainboleča,daljubimo,pavendarkdajtudisovražimo,dastadelnašegasvetatudinasilje,ne-strpnostinzavračanje.Modernaslikanicaseželipribližatiresničnemuživljenjuvvsehnje-govihrazsežnostihbreztabujskihtem.Trdnostojinastališču,danobenaživljenjskasituacijainnobenproblemnistatakoneugodnainneobičajna,daseonjijunebidalospregovoritizbesedoinsliko.

Nekajtakšnihproblemskihtemvslikanici:ločitev,vojna,spolnazloraba,invalidi,drugač-nost,večkulturnost,migranti,duševneboleznivdružini,brezdomci,otrocisposebnimipo-trebami,begoddoma,ksenofobija,homoseksualnost,spolnost,priseljenci,smrtinnasilje.

Nekajprimerovproblemskeslikanice:• BOONEN,Stefan:Očka s perutmi.Ilustr.GreetBosschaert.Ljubljana:OzaraSloveni-

ja,Nacionalnozdruženjezakakovostživljenja,2007.• CAVE,Kathryn:Drugačen.Ilustr.ChrisRiddell.Ljubljana:Educy,2001.• DUŠA,Zdravko:Kje so doma dobri možje.Ilustr.PeterŠkerl.Ljubljana:Mladinska

knjiga,2008.

Kakšna knjiga je ilustrirana knjiga za otroke? Ilustrirana knjiga sekot tipknjige razlikujeod slikanice.Tadva terminaso izpostavilinemškiinangleškiteoretiki:vNemčiji:dasBilderbuch–dasilustriertesBuchaliangleškoPictureBook–IllustratedBook.Zarazlikoodslikanice,kjerstaobaelementa:tekstovniin likovnimedsebojnoorganskopovezanav»likovno-tekstovnimonolit«,kot temupraviMarjanaKobe,ilustriranaknjigazaotrokeponujatekstvečjegaindoživljajskozahtevnej-šegaobsega,lahkotudivečbesedilveniknjigi,kijihilustracijazgoljkomentira.Tekstvilustriraniknjigilahkofunkcioniraneodvisnoinsamostojno–inpredstavljapomembnejšielementodlikovnega,zatoilustracijevilustriraniknjiginimajonamenapovedatizgodbeodzačetkadokoncakotvslikanici.

Kljubtemujevčasihtežkodoločitimejomedobema.Medilustriraneknjigevsekakorsodijoknjige,kijihjemogočebrati v nadaljevanjih.Sodaljšabesedila,samostojnezaključenezgodbealipavečkrajšihpripovedi,strnjenihveniknjigi.Staršinajbiotrokomvečkratbrali

64 65

tudidaljšabesedila,sajjihtakopripravljajonapozornosledenjedaljšizgodbiinnaglasnobranje,kotjepredvidenopripoukuslovenskegajezikanazačetnistopnjiosnovnešole.

Primeriilustriraneknjige:• AMBJORNSEN,Ingvar:Samson & Roberto.1,DediščinapostricuRin-Tin-Taju.Ilu-

str.PerDybvig.Radovljica:Didakta,2008.• JANSSON,Tove:Nevidni otrok in druge zgodbe.Ilustr.ToveJansson.Ljubljana:Mo-

drijan,2008.• KOČAR,Tomo:Spet lumpi iz 3. a. Ilustr. Samo Jenčič. Ljubljana: ZavodTolovaj,

2008.• SVETINA,Peter:Antonov cirkus.Ilustr.DamijanStepančič.Ljubljana:KUDSodob-

nostInternational,Vodnikovazaložba(DSKG),2008.

Zbirke ljudskih in umetnih pravljic, pripovedk ali zgodbZbirkeljudskihinumetnihpravljic,pripovedkalizgodbzatostarostnoobdobjesobogatoilustriraneknjige,kizdružujejovečmedsebojneodvisnihzaključenihpripovedi ljudskihpravljic,lahkopatudiklasičneumetnepravljicealipasodobnefantastičneinrealističnepri-povedi,primernezapredšolskeotrokeinprvošolce.Zlastiprimernizatostarostnostopnjosoprirejeniizboriljudskihpravljicrazličnihnarodovinnarodnosti.

• ŽIVALSKE pravljice z vsega sveta.Ilustr.MarjanManček.Izbr.JanaUnuk.Ljubljana:Študentskazaložba,2007.

• VELIKI pravljičarji in njihove najlepše pravljice.Izbr.AndrejIlc.Ilustr.SuzanaBriceljindr.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2001.

• ČUDEŽNI mlinček: ljudske pripovedi s celega sveta.Izbr.AnjaŠtefan.Ilustr.ZvonkoČoh,JelkaGodecSchmidt,AnčkaGošnikGodecinMarjanManček.Ljubljana:Mla-dinskaknjiga,2002.

• SLOVENSKE ljudske pravljice. Ilustr.Ančka Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinskaknjiga,2005.

• LONČEK, kuhaj: najlepše slovanske ljudske pripovedi.Izbr.KristinaBrenkova.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2001.

• MAMKA Bršljanka: pravljice s celega sveta.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.

Poučne knjige Medpoučnimiknjigaminajdemobesedilarazličnegaobsega,čepravzatostarostnoobdobjeprevladujejopoučneslikanice.Mnogepoučneknjigevečjegaobsegapasopravtakobogatoilustrirane,primernetudizaotrokevpredšolskeminzgodnjemšolskemobdobju.Služijozapogovorodoločenitemi,zarazlagonekaterihpojmovinpojavov,spodbujajonatančnoopa-zovanje,primerjanje,opisovanjein»branjeslik«.Vpomočsopriprojektnemdeluvvrtcualipridomačemraziskovanjusveta,kinasobdaja,sajjetudirealni,stvarnisvetzaotrokesvetčudesinskrivnosti.Staršiinvzgojiteljinajzatozotrokičimpogostejeprelistavajoinprebirajopoučneknjigeterseobslikahpogovarjajooizbranitemi.

Primeripoučneilustriraneknjigezaotroke:• Vzgoja:

66 67

ZUBRZyCKA,Elzbieta:Nekomu povej!Ilustr.AgnieszkaZelewska.Ljubljana:Ko-leda,2007.

• Gospodinjstvo:BOŽIČ,Marja:Škratova čarobna kuhinja: šola zdrave kuhinje.lustr.AndrejkaČufer.Fram:Naravnapot,2008.

• Jezikoslovje:BUCIK,NatašainBUCIK,Kaja:Kukujev slikovni slovar: slovensko-English-français.Ilustr.AnaZavadlav.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.

Hkratipabodostaršiodkrilinaknjižnihpolicahvelikoskupinoknjig za ustvarjalne de-javnosti zotrokom,zaštevilnedejavnostiobbranju,spomočjokaterihbodoskupajlahkopreživelimnogoustvarjalnihuric(obglasbi,plesu,lutkah,likovnihveščinah,kuhanjuipd.).

Primeriknjigzaustvarjalnedejavnostizotrokom:• BAN,Tatjana:Otrok ustvarja 3.Ilustr.AndrejFranko.Domžale:Tamaj,2008.• MELIK, Jelka&Mateja JERAJ:Spoznajmo Ljubljano!: vodnik po mestu za otroke

(male in velike).Ilustr.MojcaSekulič.Ljubljana:TehniškazaložbaSlovenije,2005.• CERAR,Irena:Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik.Ljubljana:Sidar-

ta,2004.• DANKS,Fiona: Igrišča narave: igre, ročne spretnosti in dejavnosti, ki bodo otroke

zvabile ven.Radovljica:Didakta,2007.

OtrociinstaršivSlovenijiimajodanesnavoljovelikoraznolikihinkakovostnihknjig,karjeiznavedenihprimerovlepovidno.Tisolahkovzpodbudazavsanadaljnjaspoznavanjainobčudovanjaraznovrstnihlikovnihinbesednihmojstrovinvslikanicahinilustriranihknji-gahzanajmlajše.Kakobodoteživeleinrasleznašimiotroki,jeodvisnopredvsemodnasstarševindrugihodraslihposrednikov,ki jimsrečanjesknjigoomogočamotudizato,dasmobližjesvojimotrokominsamimsebi.

PRIPOROČILNI SEZNAM:

PRIPOROČILNIintematskiseznamimladinskihknjigsonavoljotudinaelektronskemnaslovu:www.mklj.si:

• 1999 – Priporočilni seznam mladinskih knjig • 2000 – Priporočilni seznam mladinskih knjig• 2001 – Med tabuji in fantastiko • 2002 – Lov na klone in superjunake • 2003 – Kozmični poljubi vzporednih svetov• 2004 – Pravljični vrtovi, seznami želja in druge dobre zgodbe • 2005 – Klicarji zvezd • 2006 – Padci in igre • 2007 – O niču, odejah in koncu sveta• 2008 – Polet nad črtasto pižamo ali pogum iz ptičje perspektive• 2009 – Pogled na drugo stran

66 67

Dr. Peter Svetina

Kajjevliteraturizaotrokeinmladinonajvažnejše,otemsosipogledisilarazlični.V19.stoletjustabilavmladinskiliteraturiizpostavljenamoralninaukinpoukostvarnihrečeh.Tojebilotakoizrazito,dajeJosipStritarobizidupripovedkIvanaTomšičaDragoljubcileta1879vZvonuobjavilštirinadaljevanjadolgopremišljevanjeokriterijihdobreliteraturezamladino.Stritarsejeuprlvsiljivivzgojnostiindidaktičnosti.Svetuje,najsemoralninaukizavijejovzgodbo,insicertako,damladibralecnebovedel»takoj,kammeripisatelj.[...]Šeteganitreba,dabisibilmladibralec,prebravšipovest,jasnovsvesti,česasemujeučitiiznje,kakaresnicajezavitavanjo«.(Stritar1986:43)Stritarseskratkapostavljanastali-šče,najliteratura,namenjenaotrokom,odslikavaresničnisvet,najotrocivnjejmislijoingovorijopootroško,najbonaravaopisanataka,kakršnaje,innajbodomoralninaukivnjejpodaninevsiljivo.Obkoncu19.stoletjasevotroškirevijiVrtecpojavijoLevstikovepesmioNajdihojciinPedenjmožu,naprelomuoziromanazačetku20.stoletjapašeŽupančičevCiciban.NjunepesmiizpostavljajootrokovoigroinzlastiŽupančičevetudiigrozjezikom,morala inpoukstapotisnjenanekolikovkraj.Tikpo2. svetovnivojni stabiliotroška inmladinskaliteraturanaSlovenskem»intonirani«zideološkiminotami(BevkovaKnjiga o Tituitn.),adelliteraturezaotrokeseideološkostikljubvsemuotrese(ElaPerociidr.)V70.letihpridezopetdoizrazaigra(zbesedami,zvoki),tosotudiletasilnegarazcvetaotroškeliteratureprinas.V80.in90.letihsepojavljajotakoimenovanetabuiziraneteme,vzadnjemčasupaprihajajovospredjepravljičarstvo,medtemamipasožitje,tolerantnost,aktualnajesubverzivnostipd.

Kogovorijoliterarniteoretikiobistvuliterarnegadela,pravijo,daimavsakoliterarnodelotriznačilnostioziromasovliterarnemdelurazvidnetrifunkcije(prim.Kos1996,Saksida1994idr.):

• Etična –tujemišljenavzgojnost(etični,moralninauki,govoročlovečnosti,solidar-nosti,poudarjanjeveselja,nagovarjanjekpremišljevanjuotemeljnihvrednotahitn.).

• Spoznavna – tusomišljenestvarneprvineliterarnegadela(opisinarave,okolja,med-človeškihodnosovspsihološkegavidika…).

• Estetska –tusomišljenetisteprvineliterature,kiučinkujejonanašestetskičut(ritem,rima,zvočneigrezbesedami…).

Česovsetrilastnostivliterarnemdeluvravnovesju,delajoliterarnodeloumetniško.Pripresojanju,aliječesaravnopravalijetegažeprevečindelujevliterarnemdeluvsiljivo,

kaj naj beremo z otroki

68 69

nienotnemere.Bralskeizkušnjesorazlične.Tudiposameznikovobčutekzato,alijekajževsiljivoališene,jerazličen–različnajeobčutljivostzaetičnokomponento.Tudiobčutlji-vostzadojemanjehumorjaaliritmaalizvočnostijezikajerazlična–različnajeobčutljivostzaestetskokomponento.Pravtakosorazličnitudipogledinaresničnostoziromastvarnost–različnajeobčutljivostzaspoznavnokomponento.Nakratkopovedano,vrednotenjevsegatrojegaoziromavrednotenjeumetniškosti literarnegabesedila jevvelikimeri intuitivno.(prim.Kos1996:178)Vsetojerazlog,daseenotnihmerilzapresojanje,kajjedobra(otro-ška)literatura,nedapostaviti.

Nasplošnoseravnamodanespripresojanju,kajbomozotrokibralioziromakajjimbomoponudilivbranjeinprelistavanje,podvehkriterijih(oteminokriterijihzapresojanjemla-dinskeliteraturenasplohprim.Kaminski1994:130–137).Enojekriterijbralca(otroka):česebomohotelizotrokipogovarjatiostrahu,bomoizbralipačtakozgodboalipesmico,kigovoriostrahu,čejobomohotelidramatizirati,bomoizbralitako,kiimakajdialogaipd.Drugojekriterijsamegabesedila(zanimanas,alijebesediloumetniško):čebomohotelipriotrocihizzvatiestetskiužitek,bomoizbraliritmičnopesemzdobrimirimami(innešablon-skovsebino)alizgodbo,kivdomišljijiustvarjazanimivepodobe.

Pripresojanju,kaj jedobraotroška literatura, si lahkopomagamo tudi zmnenjiknjižni-čarjev,literarnihzgodovinarjev,urednikov,prevajalcevindrugih,kisezotroškoliteraturointenzivnejeukvarjajo.

VtanamenjerevijaOtrok in knjigaževsedemdesetihletihprejšnjegastoletjazačelavsakoletoobjavljatiIzbor knjig iz slovenske književne produkcije za mladino(kasnejetudiizboretovrstne književne produkcije drugih južnoslovanskih literatur). Sprva staMarjanaKobeinMartinaŠircelj seznamunaslovovdopisovalikratkeoznakeknjig (anotacije).Kasnejejeiztovrstneprezentacijemladinskeliteraturevslovenskemjezikunastalpregledniinpri-poročilniseznamotroškihinmladinskihknjig,samostojnapublikacija,kiprinašapregledvslovenskemjezikuobjavljenihknjigzaotrokeinmladinozaposameznoleto.TeseznameževrstoletpripravljajosodelavciPionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvopriMestniknjižniciLjubljana(prim.O niču, odejah in koncu sveta2007;Polet nad črtasto pižamo ali pogum iz ptičje perspektive2008itn).Zadnjihnekajletsovobširnempregleduposebejizpostavljeneinanotiranepriporočeneotroškeinmladinskeknjige.

PredletijeizhajalabrezplačnaprilogarevijCiciban in Cicido, imenovana Za starše,kijeprinašalaštevilneprispevke,kinatakalidrugačennačinvrednotijo(priporočajoaliodsve-tujejo)besedila,namenjenaotrokominmladini(npr.MilenaBlažićvrubrikiBranje med vrsticami,TanjaMastnak v rubrikiSozvočje ilustracije in besedila, izbori otroških knjigMojih 7 za otrokovo knjižno policoitn.).Rednosepojavljajotudirecenzijeotroškihinmla-dinskihknjigvDelovitedenskiprilogiKnjiževni listi.PišejojihzlastiBarbaraHanuš,GajaKos,LucijaStepančičidr.

Pomočpriiskanjukvalitetnihbesedilzaotrokesotudikomentiraniizborimladinskelitera-ture,npr.Petdeset zlatnikov(Saksida1998),aliantologijemladinskeknjiževnostiBisernica(1996),Sončnica na rami(1996),Primi pesmico za rep(1995),Zvezdna ladja(1997),Zlata čebelica(2003)inmnogedruge.Okvalitetiliterarnegabesedilalahkogovorijotudinagra-de,kijihpodeljujejozaotroškoinmladinskoliteraturo:večernicajenagradazanajboljšemladinskoliterarnodelovenemletu,desetnicajenagrada,kijoDruštvoslovenskihpisate-

68 69

ljevpodeljujesvojimavtorjemotroškeinmladinskeliterature,vsakoletojepodeljenatudinagradazanajlepšoslikanicoitn.

Akotrečeno,kriterijizavrednotenjeotroškeinmladinskeliteraturesoodkomisijedoko-misije,odavtorjadoavtorjainodpublikacijedopublikacijerazlični,karutegneuporabnikazbegati.Gledenalastnobralskoizkušnjopalahkobralecsvojepresojeprimerjazobjavlje-nimipresojamiinsinataknačinustvarikrogavtorjev-presojevalcev,kijimbolahkovnaprejdokajzaupal.

Upampa,dasevamjeobprebiranjupriročnikaBranjezaznanje–branjezazabavolepo-rodilakakšnamiselinsejeutrnilvzavestkakskritinaslovskriteinžepozabljenezgodbe,kijobostenemarajutribralizotrokiinseznjimionjejpogovarjali–neobremenjeni,alisteizbralipravoaline.Kersteizbralipravo.

71

71

Judita Krivec Dragan

Zgodovino likovneumetnosti običajno spoznavamoprek stavbarstva, kiparstva in slikar-stva,pritempavelikokratpozabljamo,kakopomembnovlogosoimelevpreteklostiročnonapisaneinilustriraneknjige(manuskripti)terzvitki.Vnjihseskrivajomotiviinteme,kijihvlikovnihdelihvečjegaformataredkejenajdemo,nemalokratsoteminiaturetudiediniohranjeniprimeri slikarstvadoločenegaprostora inčasa.ZGuttenbergovo iznajdbo tiskav15.stoletju,kiomogočarazmnoževanjebesedilinpodob,papridobitudiilustracija,sajpredvsemvokvirugrafičnihtehnikrazvijenovepostopkeinoblikezavizualizacijorazličnihteminvsebin.Čeizhajamoizugotovitve,dasoilustracijevnajširšemsmisluvsatistalikov-nadela,kiseopirajonaliterarnopredlogo,jetopodročjelikovneumetnostijavnostinajboljdostopno.Zagotovoseslehernimednamisrečasknjigoalirevijo,stempatudisposebnimpredstavnimsvetom,kigasčrto,barvoinoblikoustvarjalikovniumetnik.

Ilustracija,šeposebejtistazaotrokeinmladino,imatorejdvojenpomen,naenistraniupo-dabljazapisanoterspodbujadomišljijoinstemustvarjalnost,podrugipalikovnovzgajašo-lajočegaseposameznika,daboznalpolegjezika,zapisanegavbesedah,razbiratituditistegavpodobah.Dajetopomembno,sonamdokazalaodkritjadavnih,žeizumrlihcivilizacij,kisosvojeznanjezapisalevlikovnoberljivihznakih.Spomnimoseleznamenitihegipčanskihhieroglifov.Čepravsevečinaotroknikolinebopoklicnoukvarjalazlikovnoumetnostjo,pabodoobprimernivzgojikasnejevživljenjuznaliprepoznatiskritavidnasporočila,uživativ likovniumetnosti izpreteklosti insenajtiv tisti,kinastajahkratiznjimi.Nenazadnjebodolahkosuverenozadovoljevalipotrebopooblikovanjuinspreminjanjusvojegamalegaintimnegasvetapopodobisvojelastnedomišljije,kiječlovekuodnekdaj,sodobnemupašetolikobolj,pomembnazakakovostnobivanjeinustreznosamozavest.Zavedatisemoramo,dajeilustracijaprvoinvčasihedinosrečanjespodobo,obenempatudi,daimazaradipo-vezanostizrazličnimizgodbamiinmalimformatom,kigadoločaknjiga,svojeposebnostitudivčisto likovnemsmislu.Odavtorjazahtevadoločenodisciplino inposebneveščinetakovvsebinskemkotvoblikovnemsmislu,zatodobra ilustracijanikolinemorebiti lepomanjšanaslikaaliobratno.Nislučaj,dasosemoderniinsodobnislikarjitejzvrstiposve-čalissvojimicelotnimiopusiinleredkiobtemvzporednoustvarjalipoformatuinvsebinimonumentalnejšadela.Vsipriznavajo,dajimilustriranjepomeniohranjanjetistebrezmejneotroškedomišljije,kirazumesvetedinovnjegovivečplastnostiterambivalentnostistvarne-gainumišljenega,dobregainzlega,prijetnegainstrašljivega.

zakaj je ilustracija tako Pomembna

72 73

Kratek oris zgodovine ilustracijeIlustracijasevdanašnjempomenubesedeuporabljašeleod19.stoletjanaprej,čepravlahkosrednjeveškeiluminiranerokopise,manuskripteinhorariještejemozanjenodediščino,iz-vorpanajdemoževantičniknjiževnosti.Medliterarnimideli,znamenitimitudipoodličnihilustracijah,someddrugimBiblija,Iliada,Metamorfoze,Božanskakomedija,DecameroninLaFontainovebasni.

TudiSlovencipremoremodolgo inkakovostno tradicijona tempodročju,kisegavseodznamenitihStiškihrokopisoviz12.stoletja.Prvivelikirazcvetilustracijadoživipozaslugiprotestantskihknjig,medkaterimijezlesoreziposebejbogatoilustriranaDalmatinovabi-blijaizleta1584.ZelopomembnajetudiSlavaVojvodineKranjskeindrugeknjigeJanezaVajkardaValvasorja,kisoprvazbirkapodobkrajinskih,botaničnihinmitološkihmotivoviz17.stoletja.V19.stoletjuseprievropskihnarodih,hkratizzavedanjemonarodnipripa-dnosti,povečazanimanjezadediščino,kamorsodijotudipravljice(BrataGrimm,H.Ch.Andersen).TudiSlovenciodkrivamoljudskoizročilo–šedanesjemogočepobrskatizaro-mantičnimi,idiličnimi,humornimi,atudisrednjeveškosrhljivimiupodobitvamislovenskihpripovedkinbajk,kisojihkakovostnoinzatističassodobnorealiziralislikarji,zbranivklubuVesna:MaksimGaspari,GvidonBirolla,IvanVavpotič,HinkoSmrekar,FranPodre-kar.Z20.stoletjemnastopitabrataKralj–lekdosenespomnisijajnegaMartinaKrpana–inzanjimavrstaodličnihslikarjev,kiradiposegajotudipoilustraciji,mednjimiMihaMaleš,NikolajPirnat,FranceMihelič,MarijPregelj,MaksimSedej…Posebejpoudarjamo,dasoknjigezilustracijamitehumetnikovševednovhrambiknjižnicinjihjevrednopredstavljatidanašnjimladinitakozaradikakovostnih,očarljivostarinskihpodob,kottudizaradibesedilslovenskihavtorjev,kidanesveljajozaklasikeslovenskeknjiževnosti.

Katerih sodobnih slovenskih ilustratorjev ne smemo spregledati Žekmalupodrugisvetovnivojni,kosmodobilitudivSlovenijiakademijozalikovnoume-tnost,sonastopileilustratorke,kijihdanesžeprištevamomedklasike–zanjesejeuvelja-vilneformalniizraz»pravljičarke«.Vsesobileslikarke,svojedelopasoposvetileknjižniilustraciji.Pomennjihovegadelanisamovizvirnostiinkakovostiupodobitevuniverzalnihpravljicaliliterarnihdelnjihovihsodobnikovinsodobnicspodročjaotroškeinmladinskeliterature, temveč tudivuporabiaktualnega likovnega izražanja.Vtemkontekstunimo-gočemimoMarlenkeStupica(Rdeča Kapica,Sneguljčica,Palčica,Grdiraček…),AnčkeGošnikGodec(Slovenske ljudske pravljice,Muca Copatarica, Zelišča male čarovnice…),MarjanceJemecBožič(Juri Muri v Afriki,Nana, mala opica,Kotiček na koncu sveta…)Li-dijeOsterc(Biba, buba, baja,Bela mačica…),RožePiščanec(Kdo je napravil Vidku srajči-co…),MaričkeKoren(Kekčeve zgodbe…),kasneješeJelkeReichman(Piki Jakob,Maček Muri…).Naslednjogeneracijoavtoric–MarijoLucijoStupico,KamiloVolčanšek,AlenkoSottler in JelkoGodec Schmidt – je kljub velikimmedsebojnim razlikam del strokovnejavnostiskušalpovezatizaradipodobnegapristopa(izhajanjaiztradicionalnegapripovedni-štva)injihobenemtudinatanačinrazlikovatioddrugačnegasveta,kisogavilustracijovnašalivečinomanjihovimoškikolegi.MedstarejšimisobiliposebejizrazitiMilanBizovi-čar,ŠtefanPlaninc,JožeCiuha,MikiMuster.AšelezilustracijamiKostjeGatnika,MarjanaMančka,MatjažaSchmidtaterMilanaEričainZvonkaČohaseoblikujeinterpretacija,ki

72 73

pomenipandan»pravljičarkam«predvsemvhumornih,včasihžepobalinskihdomislicahinkarikiranihlikih,kiupoštevajoizkušnjonovegamedijapopularnekulture–stripainani-miranegafilma(risank).NekjevmesdelujejoRudiSkočirzmonumentalnimi,narealističniosnovizgrajenimiliki,kijimposebejustrezaslovenskoljudskoizročilo,terliričnaDanielDemšarinDušanMucterMojcaCerjak.BoljpolutkahznaniSilvanOmerzujemedvseminajbolj arhaičen, lahkobi rekli,dačrpa iz arhetipov,grotesknihmask inpreproste risbe.Medmladimiilustratorji,kiuspešnonadaljujejotradicijoinjiznovimipristopizagotavljajopotrebnosvežinotertemeinmotive,lastnegeneracijam,kisesknjigošelespoznavajo,jevelikoimeninvsehnatemmestunimogočenavesti.Zatotakratkioriszaključujemoleznekaterimiavtorji,kijihposebejizpostavljamozaradipremikov,kisojihssvojimipristopivneslivsodobnoslovenskoilustracijo:GorazdVahenzdomiselnimvpletanjempredmetovizvsakdanjestvarnostivtradicionalnipravljičnisvet,SuziBriceljsfilmskimkadriranjemlikovnepodobe,DamijanStepančičinLilaPrapzlikovnopremišljenimpripovedovanjemskozibogateznakovnesimbole,terArjanPregl,PeterŠkerlinAnaZavadlav,kisevnačinuinterpretiranjabesedilnavezujejonapreprosto,asporočilnojasnootroškorisbo.Vzadnjihletih,kovnašihknjižnihizdajahopažamoočitenporastilustriranihknjig,namenjenihotro-kominmladini–žaljemednjimitudivelikozeloslabihizdelkov–opažamovračanjekdomišljiji in izrazito slikarski pripovedi, kar otroke, naveličane shematičnih elektronskihpodobrazličnihameriškihinjaponskihrisank,stimuliraterjihestetskoinčustvenozado-voljuje.Ta pojav, ki tehtnico počasi preveša na stran umetnosti in pomeni neko logičnoopuščanjecenenihizdelkov,kisojihustvariliavdio-vizualnimedijiinvosnovimordanitinisobilinamenjeniknjigi,sevedaniznačilenlezaSlovenijo,pačpagalahkoženekajčasaspremljamonavsehpomembnihmednarodnihpredstavitvahsodobneilustracijezaotrokeinmladino(BienaleilustracijeBratislava,razstavailustracijvokviruBolonjskegaknjižnegasejma,Mednarodna razstava otroških ilustracij Sàrmede, IBByAndersenova nagrada zailustracijo).Polegnekaterih,želetauveljavljenihavtorjev,kisoilustracijorazumelikotknji-žnoslikarstvo(zlastiAnčkaGošnikGodec,MarlenkaStupica,MarijaLucijaStupica,Zvon-koČoh,RudiSkočir,MiroslavŠuput,AlenkaVogelnik,IrenaMajceninKamilaVolčanšek)je (ponovno) odkrivanjebarvekot osnovnega elementa za likovnopripoved značilnapriMojciOsojnik,PoloniLovšin,KristiniKrhin,MašiKozjek,SvjetlanuJunakovićuindrugih.

Natančnihmeril,kakoizbirati,dabovsemprav,sevedani,soleopornetočke,kinajbibilevpomočpedagogominstaršem;mladimbralcem(ingledalcem)pavveseljeinzaznanje.Pritempasevedanikolinesmemopozabiti,davsakprostorinčasrazvijetasvojepredstavnesvetove,zatomoramomladeseznanjatizupodobitvami,vkateresosvojodomišljijoskušaleujetigeneracijeprednjimi,aobtemjihnesmemoprikrajšatizapodobe,vkaterihsezrcalidoba,kipripadalenjihovemuotroštvu.Tudičenamjenjihovsvetšetakotuj,intisti,kigahranimoizčasovpripovedovanjanašihbabic,takodomač.

Kotsmožeomenili,jevpoplaviraznovrstnihknjižnihizdaj,kisonajšibkejšepravvlikovnipodobi,včasihtežkoizbrati.Najboljeje,daseposvetujeteskom,kisenatopodročjespozna,alipaizbiratemedžeuveljavljenimiavtorji.

VSlovenijijebilailustracijavpreteklostideležnamanjpozornostiumetnostnihzgodovi-narjevin likovnihkritikovkotdrugapodročja likovneumetnosti,vendarsozanjoskrbeliposameznizaložniki,kisosejimkasnejepridružilitudiumetnikistegapodročjaingaleri-je.ZaložbaMladinskaknjigajezLevstikovonagrado,kijopodeljuježevseodleta1949,kontinuiranoskrbelazarazvojinpredstavljanjeizvirneinkakovostneslovenskeilustracije.

74 75

Izželjepopregleduvsega,karvSlovenijinastajazailustriraneknjigeinrevije,staDruštvolikovnihumetnikovSlovenijeinCankarjevdomleta1993ustanovilaSlovenskibienaleilu-stracijeznacionalnonagradozadosežkenatempodročju,imenovanopoHinkuSmrekarju.Odleta2003poznamotudiIzvirnoslovenskoslikanico,naziv,kigazanajboljšootroškoslikanicovsakoletopodeljujeGospodarskazbornicaSlovenije.Danessi lahkoogledamostalnozbirkoslovenske ilustracijevGalerijiŠivčevahišavRadovljici,za razstavenašihklasikovinnovih,šeuveljavljajočihseilustratorjev,paskrbitudiZaložbaMladinskaknjigavsvojigalerijiSončnicavLjubljani.Lemalostranodslovensko-italijanskemejeležimeste-ceSàrmede–prizoriščerazstavePodobedomišljije,nakaterižeodleta1982predstavljajonajboljšeilustratorjezaotrokezvsegasveta,tudinekatereslovenske.

RazstavevsevernoitalijanskemmestecuSàrmede invBratislavispremljajo likovno izje-mnorazkošnikatalogiskorektnimiuvodnimištudijami;pogledatialiceloizposoditisijihjemogočevLjubljanivGalerijiCankarjevegadoma,naZvezidruštevslovenskihlikovnihumetnikov tervPionirski–centruzamladinskoknjiževnost inknjižničarstvopriMestniknjižniciLjubljana.Za slovenski prostor so seveda ključni katalogi Slovenskega bienalailustracije,kisoprimerenvodnikzapregledslovenskeilustracijevobdobjuzadnjihpetnaj-stihlet,šeposebejtistezaotrokeinmladino.Vtehkatalogih,kisijihlahkoogledatevvečsplošnihknjižnicahpoSloveniji,sosevvsehtehletihleredkaimena“izmuznila”mimorazličnihžirij.

PRIPOROČENA LITERATURA:

Brenk,Kristina:(1978).Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino:1945–1975.Ljubljana:Mladinskaknjiga.

BlatnikMohar,M.,indr.(ur.)(2003).Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja.Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

KrivecDragan,J.(2005):Bilojenekoč…VA.Veler(ur.):Album slovenskih ilustrator-jev,str.5–11,Ljubljana:MladinskaknjigaZaložba.

PreglKobe,T.(1979).Slovenska knjižna ilustracija.Ljubljana:Mladinskaknjiga.Slovenski bienale ilustracije: razstavnikatalogi1.,2.,3.,4.,5.,6.,7.,8. (1993–)Lju-

bljana:Zvezadruštevslovenskihlikovnihumentikov.Veler, A. (ur.) (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Mladinska knjiga

Založba.

74 75

Mag. Črtomir Frelih

Otrokovoprvobližnjesrečanjezlikovnoumetnostjonajvečkratpredstavljapravilustracija,zatoježezanajmlajšezelopomembnaustreznaizbirakakovostnihilustriranihdel.Pritemnesmemopozabitinaaktivnividikilustracije,sajlastnalikovnapredelavazgodbomogočaotrokubogatenjedoživljajskega inmiselnegasveta in jezatopomembnane lezanjegovlikovni,temvečtudizanjegovcelostnirazvoj.

Sknjižnoilustracijoseotroksrečaprekoslikanice:knjige,kjerstabesediloinslikaenakopomembna,negledenakoličinskorazmerje,terskupajtvoritaceloto.Pravilomaprevladujevslikanicahzanajmlajšepodobanadbesedo,kasnejepaserazmerjeizenačujeinprotikon-cuotroštvaobrne.Poznavanjeotrokovihlikovnorazvojnihpotrebsejezletižeuveljaviloinganajboljšiilustratorjipoznajoinupoštevajo.Kerjeslikanicatudiindustrijskiizdelek,nipodvrženleestetskim,ampaktuditržnimzakonitostim,kisopokazale,dasenajboljepro-dajato,karjekupcu,takootrokukotodraslemu,všeč.Danesnajdemonavsehtrgih,tudiprinas,primerezgoljkomercialnomotiviranegakottudiprimerekakovostnegatipailustracij.Oglejmosinekajstandardov,kiso–razvojnogledano–predšolskimotrokombližjiinnambodovpomočpriizbiriprimerneilustracijezanašenajmlajše.

Zaotrokevzgodnjemotroštvujeprimernaoblika leporelo(kartonskazgibanka),kiimavlogoknjige–igrače.Takaknjigavsebujezelomalobesedila,lekakšnobesedoalistavek.Prevla-dujejoslikeposameznihpredmetovinživali.Kerjootrokobogledovanjutipainokuša, jepomembno,dajenarejenatako,daseotrokznjonepoškoduje(npr.brezostrihrobov)terdajojemogočeobčasnoočistiti.Kotprivsehkakovostnihigračahvtemobdobjujetudituzaradivarnostipomembno,danisosestavljeneizdelcev,kibiselahkoodkrušiliinzašlivžreloalisa-pnik,kvarnostipasodijotudinestrupenetiskarskebarve.Likovnoučinkovitesotistezgiban-ke,kisonarejenenaosnovičistih,ploskovnihbarv,zjasnimi,neprevečkompleksnosestavlje-nimioblikami.Toodgovarjaotrokovimsposobnostimzarazlikovanjelenajvečjihbarvnihinoblikovnihnasprotij.Kakovostnihkartonskihzgibank,kinamestorisbvključujejofotografije,niveliko,sajjefotografijapogostopodatkovnopregostainlikovno-prostorskoprezapletena,dabiotrokuomogočalaiskanjerazlikinpodobnosti.Enaodosnovnihlikovnihzahtevvtemstarostnemobdobjujenamrečnačelo“vsakemupredmetusvojprostor”,karpomeni,daneprihajadodelnegamedsebojnegaprekrivanjapredmetov.Topovzročailuzijoprostora,znjopaotrokšenevekajpočeti.Ravnotakosoboljpriljubljenitipičnipogledinastvari(čistiprofilaličistienface),sajposebnizornikotiotežujejoprepoznavanjeinnepodpirajospoznavnih

kaj oDlikuje kakovostno ilustracijo

76 77

procesovnaustrezennačin.Podobnovlogokotleporeloimatudiotrokovaprva»prava«knji-ga,sajstrukturiraprostorknjigenazačetekinkonec(platnice)invsebino,običajnosestavljenoiznekajdebelihlistov.Otrokseučilistati,povezovatisosledjeslikovnihprizorov,postopomaosvajatudismer“branja”.Običajnojevtehknjigahženekolikovečbesedila,anevečkotparstavkovnastran.Likovnevsebinesonekolikokompleksnejše,sajzapotreberazvojazgodbenastopavečosebalipredmetovvistemprizoru.Ilustratornajbitudituspoštovalotrokovonagnjenjekdojemanjučiste,ploskovitebarveinjasnihorisov.

Slikanicajedobermedijzakomunikacijomedotrociinodraslimi,kose“pogovarjajo”obarvah,imenihpredmetov,živali,oblik.Kakorzavsedrugevrsteknjižneilustracije,jetudizaprvoslikanicopomembenstandardodličen ilustrator.V temzgodnjemotroštvu,kigarazvojnapsihologijaizpostavljakotposebejpomembnegazaotrokovnadaljnjirazvoj,tudilikovnaenergija,kijolahkossvojimiilustracijamiposredujejokvalitetniavtorji,opravivečinboljeterpostavivišjestandardezabodočelikovneizbire.

Slikanicavpravempomenubesedeimadebelejšeplatniceinvečtankihlistov.Vtakislika-niciselahkorazmerjemedbesedilominslikorazvijenavečnačinov.Vstrokovniliteraturinajdemodelitevnatritipeslikanicstegavidika.Prvitippredstavljaklasičnaslikanica,kijelikovnooblikovanananačinklasičneknjižneilustracije,vsakailustracijavknjigijesamo-stojnaslika.Vtakislikanicisenaprimermenjavatacelostranskobesediloincelostranskaslika,besedilulahkosledidvostranskaslika…(naprimerH.Ch.Andersen:Grdi raček,ilu-stracijeMarlenkaStupica).Prinaslednjemtipuslikaniceseilustracijatakorekočrazliječezobestrani,se»razleze«tudimedbesedilo(naprimerAnjaŠtefan:Iščemo hišico,ilustracijeAnčkaGošnikGodec).Pritretjemtipupajebesedilovključenovsamoilustracijo–ilustra-cijastripovskegatipa(naprimerSašaVegri:Jure Kvak-Kvak,ilustracijeKostjaGatnik).

Prioblikovanjukakovostnihslikanicsledivelikostčrkbralnimpotrebamoziromaspretnostimstarostneciljneskupineotrok,pričemerjezelopomembnalikovnasestavinailustriraneknjigetudioblikačrk(tipografija).Najpogostejšinapakistatežkačitljivost(navadnozaradiprevelikeokrašenosti,dekorativnepreobloženostičrk)inpomanjkanjeenotnostialidrugačerečenotipo-grafskeraznovrstnosti.Računalnikidanesponujajovrstomamljivihmožnostizaigračkanjezoblikamičrkinnekaterisetejmožnostinemorejoupreti.Rezultatjepogostonasprotenželene-mu:namestoigriverazposajenostidobimonečitljivozmedo.Opažamo,dajekulturaoblikova-njačrkevslikanicahprevečkratzapostavljenainpogostotakolikovnokotrazvojnoneprimerna.

Oboblikibesedilainpodobeimamoopravitišezenolikovnoplastjoilustriraneknjige,tojeplastgrafičnegaoblikovanjaoz.oblikovanjacelotnegaizgledaknjige.Tojeumetnostizbirevelikostiinoblikeformata,izbiretiskarskegapapirja,tiskarskihpostopkov,načinavezave,znotrajtegapažeomenjenooblikovanjeposameznihstrani,sosledjastrani,t.i.prelom.Zdoločanjemrazmerjamedbesedilominsliko,razporeditvijovformatu,oblikovalecvplivanapreglednost,čitljivost,zračnost;ustvariposebnonotranjevzdušjeknjige.Natoplastobli-kovanjapravilomanismozavestnopozorni,čepravmočnovplivananašepočutjeoblistanjupoknjigah.Pravzatobimoralizaložnikioz.likovniurednikislikanicindrugihknjigzaotro-ketemuposvečativečpozornostiinpoleglikovnegavidikanujnoupoštevatitudirazvojnividik(starostotrok,kijimknjigonamenjajo).

Vpoglavjih,kivtempriročnikuobravnavajovsebinskividikotroškeliterature,razberemo,kakopomembnojeupoštevatirazvojnevidike.Vnadaljevanjuobnekajprimerihvrhunskihilustracijprikazujemo,kako je tudina likovnempodročjupomembno,da ilustracijaslediotrokovemurazvoju.

76 77

Slika 1: Silvan Omerzu: naslovnica revije Cicido, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, februar 2006.

Najmlajšiotroci spomočjo ilustracijpridobivajoosnovne izkušnjeonaravi stvari: ločijomedčistimibarvami(rdeča,zelena,modra…)brezodtenkovintonskegastopnjevanja.Naj-boljjihpritegnejovelike,jasnebarvnepovršine,kisonanešenenaploskovitnačin.Enakovlogo igrajooblike,kjerotrociopazujejo razlikemedokroglimi inoglatimi (mehkimi intrdimi).Najboljblizu sojimtakeupodobitve,kjerimavsakastvarsvojprostor,torejsenedrenjajoinnezakrivajodrugadruge.Potrebopojasnirazvidnostidopolnjujejošeizbranizornikotiupodobljenihpredmetov,živalialioseb.Najboljučinkovitastadvapogleda:“enface”(odspredaj)in“profil”(stranskipogled).Drugizornikotivsebujejoprevečposebnostiinnajmlajšimgledalcemotežujejolikovnobranje.Likovnaizrazilasojasnorazvidnainupo-rabljenavnajosnovnejšihoblikah.Naizbranislikilahkoopazimojasnoločitevmedčrtoinbarvo.Črtajeenedebeline,barve,intenzitete,torejbrezvariacij(modalitet),barvesočiste,brezodtenkovinnastopajovomejenemštevilu.Mrežaodnosov,ki jospletapripoved, jereducirananaosnovneodnosemedmanjšimštevilomoseb,živalialipredmetov.Prizorisopostavljenivnevtralenoziromavnašemprimeru“prazen”prostor.SlikaSilvanaOmerzuja(glejsliko 1)zelodobroilustriralikovnijezik,kijedoživljajskoinrazumskonajbližjinaj-mlajšimotrokominzadovoljujevsanjihovapričakovanjainrazvojnepotrebe.Sposobnostnezmotljivegaločevanjanajvečjihrazlikvpodobijetemeljzanadaljnjeostrenjezaznavindoživljanjlikovnihvsebinvkasnejšihrazvojnihobdobij.

Slika 2: Ančka Gošnik Godec: v knjigi Iščemo hišico (Anja Štefan), Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

78 79

DeloAnčkeGošnikGodec(glejsliko 2)zahtevaodotrokacelovitejšopozornost,sajsejev likovnemprostoru slike (v primerjavi s prejšnjo)marsikaj spremenilo.Prizorišče sicerostajajasnopregledno,odnosimednastopajočimivprizorunisopretiranozapleteni.Vendarsetipičnimpogledom(odspredajinsstrani)pridružujejošeposebnizornikoti.Petelinjeupodobljenskorajsprofila,vendarpostavitevkrilprinesevslikokompleksnejšoprostor-skosituacijo.Takiodmikiodtipičnih,standardnihupodobitevspodbudijootrokovelikovnepredstave inrazširijopojmovanjeprostora.Otroksesamtakošenezna izražati inravnotanapetostmedžeznaniminšeneobvladanimpoganjaotrokovoradovednostinželjopolikovnemraziskovanju.Vslikisebarvenepojavljajosamovosnovnihkvalitetah,marvečnajdemomnožicobarvnihodtenkov,kisharmoničnimstopnjevanjemrazširijobarvnopale-toinrazgibajobarvniprostorslike.Čepravnastopajožeprvaprostorskavodila(npr.delnoprekrivanjepiščancevinkokljepostavijasneodnosegledetega,kajjespredajinkajboljzadaj),jecelotnaslikazasnovanaboljnaploskovitnačinoziromaniobčutitikakšneposebnepotrebepooblikovanjuiluzijeglobineprostora.Tudičrtnestrukturesopestrejše:debeline,barveinrazličnegostotečrttvorijozahtevnejševzorceinnivečizrazitojasnihmejamedbarvoinobliko.Slikajepravapašazaočiteromogočaotrokom,dalahkopreizkušajoinkrepijolastnolikovnosenzibilnost.Izjemnaharmonija,kijoavtoricaustvarizrazlikamiinpodobnostmiuporabljenihlikovnihizrazil,otrokavodiodenostavnegahkompleksnejšemu,celovitejšemuzaznavanju,občutenjuinrazumevanjulikovnihvsebin,prostorainpripovedi.

Slika 3: Jelka Reichman: ilustracija pesmi Strah ima včasih velike oči (Anja Štefan), revija Ciciban, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, november 2005

Čejeres,dalahkočustvapovezujemozbarvo,prostorpazrazumom,jeizbraniprimerJelkeReichman(glejsliko 3)tipičenprimertočkeravnovesjamedotrokovimčustveniminrazum-skimdojemanjemsveta.Čustvenipoltuzastopajošerelativnočistebarve,kijimstojinasprotivelikozanimanjezailuzijoprostora.Jasnosoizpostavljenaprostorskavodila:delnoprekriva-nje,manjšanjeoddaljenihpredmetov,barvnaperspektiva(barvesezoddaljenostjoohlajajo),zračnaperspektiva(barvezoddaljenostjoizgubljajonaintenzivnostiinpostajajomodrikaste)inmodelacija(“senčenje”,kiizpodrineploskovitouporabobarveterjossvetlenjemintemne-njemnarobovihpredmetovizbočivnavidezniprostor).Pripovedvprizorujekompleksnejša,odnosimnogostranski,dinamikadogajanjajepodprtazdinamičnodiagonalnokompozicijo.Priotrokusetolikovnoravnovesjemedčustvenimiinrazumskimisposobnostmipojavine-kakomed5.in6.razredomosnovnešole.Intereszaogledovanjetovrstnihdelpasepojavižeprecejprej,sajotrokovaradovednostvednoprehitevanjegove(likovnoizrazne)sposobnosti.Odtodvodilikovnorazvojnapotvsmerpoudarjenegarazumsko-prostorskegainteresa.

78 79

Slika 4: Zvonko Čoh: V knjigi Bedak Jurček (H. Ch. Andersen), Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005

VČohovisliki(glejsliko 4)jejasnoizraženizrazitintereszaprostor.Neleprekprostorskihvodil,kismojihžeomenili,marvečizcelotnepostavitveprizora,kiprostornapenjaodpo-drobnihupodobitevpredmetovvospredju,prekperspektivičnihvodil(smeriknjignalevemdeluslike),dorobaneskončnostivsvetlobiokna.Avtorjepravilovecnapodrobnosti,kijihnajde takovpredmetih,oblačilih,arhitekturi,kot tudinaobrazni in telesnimimikiupodo-bljencev.Jezikčistihploskovitihbarvnihnanosovsejemoralumaknitisvetlo-temnigovoriciosvetljenihinzatemnjenihbarv,kipoglobijoprostorskiučinek.Dramatičnostsvetlobnihkon-trastovpajeprimernapodporaočitnodramatičnemuprizorunapetegarazmišljanja.Napetostdosežemo tudi spretiravanjem,zatoavtorobrazepreoblikuje spoudarjanjemznačilnostivsmerikarikature.

Slika 5: Milan Erič: V knjigi Vse v eno – enolončnice (Dario Cortese), ČZD Kmečki glas, d.o.o., Ljubljana, 2006

PodobnolikovnogovoricokotvČohovemprimerunajdemotudivEričeviilustraciji(glejsliko 5).Prevladaprostoranadbarvojeizpeljanašedosledneje.Grezatonirano(lavirano)risbo,kisiodbarvvzameleenotoplookerinenohladnomodrobarvo,vsedrugopaprepustisvetlobioz.temičrne,beleinsivihtonov.Vdosedanjihprimerihsoavtorjipriupodobitvahboljalimanjsledilizgledomiznarave,todelopajeprimer,koavtorjevadomišljijazavzamevodilnovlogoinvidenopreoblikujepolastnihzahtevah,nevečpozahtevahobjektivnega,

80 81

vidnega sveta.Zelenjava in sadeži so se spremenilivosebe,ki tvorijonadrealnezgodbein prizore.Avtor je v pripovednemdelu slikepustil domišljiji na stežaj odprta vrata, prilikovnemdelupajepazilnavsapravilaoblikovanjainizdelalodličnolikovnoiluzijoiz-mišljenegaprizora.Lezelodobririsarjisi lahkoprivoščijo takšnosvobodo,prislabihpasepoizkusinajvečkratizrodijovneprepričljivoneartikuliranospakovanje.Izkomercialnihrazlogovimamožaldanesprecejvečslabihzgledovinsozatodela,kotjihtupredstavljamo,šetolikodragocenejšaredkost.

Slika 6: Kostja Gatnik: v reviji EMZIN: HUMOR, EMZIN, revija za kulturo, 2006

PosebnostlikovnegaprostoravizbranemGatnikovemdelu(glejsliko 6)jeta,dagrevresni-cizapomnoženlikovniprostor,sajznotrajformatanajdemoenoprekdrugeodtisnjenihvečplastirisb.Tesicertvorijoenprizor,kipaganikolinemoremovidetivceloti.Človeklahkojasnovidiletisto,nakarjezavestnousmerjen.Kerhkratinemoremobitizavestnousmerjeninavseplastislike,našpogledskačeodeneplastikdrugiintakotvorilikovnozgodbo,kiimarazenprostorsketudičasovnorazsežnost.Strukturaslikejezapletenainprimernazastarejšegledalce,otrokompajelahkovirradovednegačudenjainnevsakdanjihsenzacij.Prislikahjeksrečitako,daimamoodnjihpravtoliko,kolikorsmoiznjihsposobniinpripravljenivzeti.Iztegarazlogajetuditaslika,sicernamenjenastarejšipubliki,primerenpredmetotrokove-garaziskujočegagledanjainčudenja.

MarijaLucijaStupica(glejsliko 7)jeključnoprispevalakugleduilustracijepredvsemzato,kerjojedoslednopojmovalakotknjižnoslikarstvo.Nobenegapopuščanjavresnosti,odgo-vornostiinslikarskikvalitetisinidovolila,zatoimajonjeniilustratorskioriginalistatusdo-vršenihslikarskihumetnin.Dosledno,sistematičnograjenlikovniprostornaseljujeposebnaatmosfera,kiprizoreizvsakdanjihprivzdignevposebne,časovnoinprostorskosamosvojesvetove.Ljubezendopodrobnostinikolinepreglasi trdnokomponiranecelote, jedropri-povedi jeneprisiljenoumeščeno tako,dagaokozlahkaodkrije in jeob temnagrajenozobčutkomugodja.Maliformatiskrivajovelikopomenskihinslikovnihplasti,ki jihvsehnimogočerazbratitakoj,zatoseknjenimilustracijamvračamoznovainznova,asejihnenaveličamo.Tolastnostimajoleumetnine,kinetrajajozato,kerbičasukljubovale,marvečzato,kerpotujejoznjim;sobrezčasne.

80 81

Slika 7: Marija Lucija Stupica: V knjigi Bohinjske pravljice (zbrala in uredila Marija Cvetek), ZDSLU, Ljubljana, 2000

Opisaniprimerikakovostnihilustracijkažejo,kakolahkozilustracijosledimootrokovemulikovnemurazvoju,kipotekaodnajzgodnejšihčistihbarvnihploskevinjasnih,enostavnihorisov(naprimerobilustracijiSilvanaOmerzuja–slika 1). Potsenadaljujekčedaljevečje-muštevilupodrobnosti(kotjihnaprimerprinašailustracijaAnčkeGošnikGodec– slika 2),sledinastopanjeprostorskihvodildelnegaprekrivanja,zmanjševanjeoddaljenihpredmetovinzračneperspektive(primerilustracijaJelkeReichman– slika 3),vsvetlo/temnomodela-cijo,“senčenje”zvednomanjčistihbarvnaračunprepričljivegaučinkovanjanavideznegaprostoraoz.iluzionizma(primerilustracijaZvonkaČoha– slika 4).

Čebarvno/ploskovnogovoricoprepoznamokotnosilcaemocionalnihvsebin,vsvetlo/te-mnemu prostorskemu izrazu pa razumski interes, lahko zgoraj opisane stopnje ustrezajotudirazvojupsihomotoričnih,emocionalnihinkognitivnihotrokovihsposobnosti.Njihovorazmerjejeobrojstvuizrazitovpridemocionalnimsposobnostim,kijihsčasomvseboljdopolnjujejoinnadgrajujejokognitivnesposobnosti.

Doslednostinenovitostlikovnegovoricejeedenodznakovkakovostneilustracije(slika 5).Žalpavidimovseprevečilustratorskihpristopov,kiraznolikenačinekombinirajoinmešajoznotrajenesamepodobe:mešanicaploskovitegainprostorskegapristopa,kombiniranegasfotografijami,preobloženegaspodrobnostmiinnesmiselnimkrašenjemmnogokratpreslepitakostaršekototroke,sajimajoobčutek,dasozaistidenardobiliveč“lepote”.Zakonitostilikovnegajezikanisotake,dabiuporabavečlikovnihizrazilprineslatudivečlikovneener-gije,krepkejšilikovniizraz.Ravnoobratno!Kotnasjenaučiloobdobjemodernizma:“manjjeveč”(slika 6).

Pogostabližnjicadouspehajetudipačenje,karikiranje,deformiranjeupodobljenihpredme-tovinosebznamenompovečatiekspresivnost,“smešnost”,“simpatičnost”.Trenutniučinektakopretiranopoudarjenihdisproporcioniranihupodobitevjehipnoresmočnejši,vtrajanjupaotrokaprikrajšazamožnostanalitičnegaopazovanjainprimerjanja.Doberilustratorpritegne

82 83

pozornostbrezefektov,trikov,pačpalezmirnomočjosvojenepopačene,jasneindoslednelikovnegovorice,hkaterisegledalecznovainznovavrača.Dobrailustracijatraja(slika 7).

Dejavnosti,kilahkopotekajovpovezavisknjigo,soraznovrstne.Otroklahkoopazujeslike,berebesedilo,poslušaodraslega,kimuprebirazgodbe,pesmi…,sezdrugimipogovarjaovideneminslišanem,natejosnovisampripovedujesvojepravljice,dobispodbudezalastnolikovnoinliterarnoizražanje.Raznovrstnedejavnosti,kijihomogočaknjiga,aktivirajootro-kovezmožnostiinzadovoljujejonjegovepotrebe,takotudipotrebopolastnemustvarjanju.Nakratkošenekajotovrstnihboljinmanjprimernihpristopih.Izkazaloseje,dajebogatabesednapripovedvtesnipovezavizbogatimlikovnimizrazom.Česootrociživopripove-dovaliodogodkih,opisovalipodrobnostiiniskalinajzanimivejšetrenutke(npr.vpravljici),sebovsetoodražalotudivnjihovihupodobitvah.Čejepovzetekliterarnepredlogepustinnedoživet,bodotaketudiotroškeilustracije.Otrokatorejspodbujamozvprašanjiotem,kajjeglavnijunakdelal,kajsemujezgodilo,kakosejepočutil…Čeotrokevprašamolepoimenuglavnegajunakainukažemo,najganarišejo,bolikovnirezultatboljboren.Naosnovitakegauvodanajpogostejedobimotridesetenakihizdelkov,privsehstojiglavnijunaknasredinilistavmirnipozi,vizpraznjenemokoljuinnedejavnozrevnas…

Prilikovnempripovedovanjuzgodbnesmemopozabitinaformalnoplat,zatonajotrokovoilustratorskodelovsebujetudikakšnolikovnonalogo,bodisispodročjaraznolikostičrtalispodročjabarvneganauka,lahkopatudispodročjašeneznanihlikovnihtehnik.Zvključi-tvijolikovnegaproblemavnalogobomozagotovilijasnejšeodločitveinenotnostvlikovnigovorici,hkratiparealiziralitudikakšnegaodkognitivnihciljev.Skompleksnimpristopombonašmladibralecingledalecslikanicpostalboljširisar,posledičnopatudizahtevnejšipriizbirikvalitetnihilustriranihknjig.

82 83

Mag. Martina Peštaj

televizija

Televizija kot dejavnik socializacije otrokV zadnjem desetletju somediji, predvsem elektronski, doživeli velik razmah. Postali sopomembnisooblikovalcinašedružbeinsestavnidelnašegaživljenja.Instemtudiživlje-njaotrok.Televizijajepopriljubljenosti,pomembnostiindosegljivostiševednonaprvemmestu.Skorajvsiotrociimajodostopdonjeinobnjejpreživijovelikosvojegačasa.Večinaraziskavpotrjuje,daprevzemavednopomembnejšovlogovprocesusocializacije;otrokunadrugačennačinkotstarši,vzgojiteljiinpomembnedrugeosebeodpiraoknovsvet.Zaradisvojedostopnostijetelevizijapostalaširokopoljenajrazličnejšihpredsodkovinglavnikri-veczamarsikateroslabonavadodanašnjihotrok.Vrsteraziskav,kisonastalekotodgovornato,pasopokazale,datelevizijasamaposebiotrokomneškodi;dajeboljkotmedijsampomembnavsebina.Čeodraslinaučimootroketelevizijopravilnouporabljati,lahkopostanenjihovazaveznicapriširjenjuznanja,oblikovanjurazličnihveščininpomembnihvrednotinstemcelovitovplivananjihovrazvojindojemanjesveta.Ponujajimedinstvenomožnost,daznjenopomočjodoživijostvari,kijihvresnicinikolinebimogli,zanekatereotrokepajeedinistikspresenetljivoraznolikostjoinpestrostjoširnegasveta.

Televizijajetorejtukajinotrokomdanesskorajnemoremovečpreprečiti,dabijogledali.Strokovnjakiugotavljajo,datelevizijogledajovednomlajšiotroci,sajjetopriložnost,kosistaršilahkozatrenutekoddahnejovhitremritmuživljenja.Zatojepomembno,danatelevi-zijopogledamozdrugestrani:kakšnesonjenemožnostiinkjesolahkonjeneprednostinapodročjusocializacijeinučenjaotrok?

Obtemsemoramozavedatiosnovnegadejstva:otrokejetrebanaučiti,kakopravilnogleda-titelevizijo.Takokotseotrokučihoditiingovoriti,semoranaučitisprejematiinvrednotitimedijskevsebine.Zatojetolikoboljpomembno,kakšnasootrokovaprvasrečanjaznjimi.Prvekorakenatejpotimoranareditivspremstvuodraslih,kivzpodbujajoinusmerjajonje-govodnosdomedijev.Koimaotrokosnovnoznanjeoznačilnostihtelevizije,sizlastnimodkrivanjeminpreizkušanjempostopnogradiinoblikujesvojeznanjeinserazvijavkritič-negagledalca,kimunivseeno,kajgleda.

otroci in meDiji

84 85

Otrocipridejovstikstelevizijonajprejvdružini.Kajinkakosebodoonjejučiliodstaršev,jezeloodvisnoodgledalskih(»televizijskih«)navadinkomunikacijevdružini.Staršinisopomembnilepriizbiriinvrednotenjuoddaj,pačpapomembnovplivajotudinaokusotrokzneposrednimvrednotenjemprogramov;kopokažejo/izrečejo,katerisonjihovinajljubšižanri,kakšenodnosimajodoposameznihoddaj,kakoocenjujejovoditelje,glavnelikeod-daj… Raziskavesopokazale,datelevizijanilemedij,obkateremotrocipreživijonajveččasa,pačpa tudimedij,okateremsevdružinahnajvečpogovarjajo. Nakakšennačin jetelevizijavključenavživljenjedružine,jeodvisnoodrazličnihsocialnih,kulturnihineko-nomskihdejavnikov(kolikotelevizorjevjevstanovanju,kolikočasaotrocipreživijodoma,kakšnesodružinskenavadegledanjatelevizije).Značilnostidružineigrajoodločilnovlogoprigledalnihnavadahotrok.Otroci,katerihstaršiseukvarjajosspremljanjeminuravnava-njemotrokovegagledanjatelevizije,preživijopredekranommanjčasa.Otroci,katerihstaršivelikosvojegačasapreživijopredtelevizorjem,tudisamigledajovečtelevizije.

Učenje s televizijoZnanjeotrokseširivesčas,predvsemzaradinjihovespontaneradovednostivzvezizvsem,karjihobdaja.Televizijskevsebine,kivzbudijonjihovoradovednost,sodragocenpripomo-čeknapotiučenja.Raznovrstnekakovostneoddajezaotrokeskušajovzbuditizanimanjealipotešiti radovednostnanajrazličnejšihpodročjih (materni in tuj jezik,narava,medosebniodnosi,umetnostinustvarjalnost,različneaktivnosti…).

Obilicagovoraonegativnihučinkihtelevizijenaotrokepovsemzatemninjenvelikpotenci-alnapodročjupoučevanja.Otrociselahkovelikonaučijožeizprogramov,kisonamenjenizabavi,pravomočtelevizijekotmedijapapokažejoprogrami,kisonamenskonarejenizaizobraževanje.

Neobstajaennačinrazlage,kakoseotrociučijospomočjotelevizije.Dejstvoje,dajegle-danjetelevizijemnogoboljaktivenproces,kotsezdinaprvipogled.Njenvplivnaotrokajeodvisenodstopnjenjegovegamiselnegarazvoja.Vemopa,daseotrociučijostelevizijepredvsempoprincipuopazovanjainposnemanja.

Otrocisebodovečučili,čezbudimonjihovinteres;odponudbenatelevizijijeodvisno,kajsebodonaučili.Učenjejeaktivenproces,otrokumoramoponuditiustreznoučnookolje,kibotakoprivlačno,dagabosamželelraziskati.Podobnojestelevizijskimioddajami–otrokommoramoponuditioddaje,kibodopritegnilenjihovopozornostinjihspodbudile,dabodoobnjihaktivnigledalci,kibodorazmišljaliotem,kajvidijoinslišijo.

Kako otroci gledajo televizijo?Marsikdo je prepričan, da sootroci najbolj hvaležnapublika, ker sprejmejovse, kar jimponudimo.Pravzato,dadoteganebiprišlo,moramopriotrocihrazvitiobčutek,kajjenatelevizijizanjedobroinkajne(kakovostneoddaje,namenjenenjihovistarosti).Spomočjoodraslihseučijorazumetivsebinooddaje(očemoddajagovori),ocenjevatinjenozanimi-vost(kakojolahkopovežejossvojimipreteklimiizkušnjami,kajnovegajimsporoča)inseodločati,katerideliprogramasovredninjihovepozornosti(predvsemtisti,kisonamenjenipravnjim)inkaterine.Ododraslihsenavajajooblikovatikriterije,pokaterihločijomedsaborazličnežanre(zvrsti):alijeoddajazaotrokealiodrasle,alijeresnaalismešna,ali

84 85

jeinformativnaalizabavna.Otrocisehitronaučijo,kajjepomembnovoddaji,prepozna-jodramaturgijo(jasenpotekzgodbe)injihhitrozmoti,čedoločenidelimanjkajo(otrocipredvsemnemarajoodprtihkoncev,kinezaključijozgodbe).Njihovopozornostpritegnejočustvenielementi,kisozaotroškeočišeposebnoprivlačni:živali,ganljiveteme(npr.nesre-čeživali,žalostniotroci),razlagaspomočjomodela(npr.praktičenprikazpojava),posebniučinki(nenavadnizvoki,vizualnitriki),povabiloksodelovanju(spismi,risbicamialiprekointerneta),ponovnoprepoznanevsebine (poznanikraji,besede,ki jihotrociprepoznajo),prepoznavniinzanimividetajli.Upadpozornostipovzročijosuhoparnerazlagestrokovnja-kov,neprivlačneslike,nerazumljivevsebine(tuje,nerazumljivebesedeinprizori,npr.zaotroka dolg, lep sončni zahod še nima romantične vrednosti), veliko govora, vsebine, kijihnepoznajo,odrasletemeinstrokovnjaki,kisvojihrazlagneznajopribližatiotroškemurazumevanjusveta.

Televizijajeotrokomkoristnale,čejorazumejo.Zaradirazvojnopogojenihrazlikvmišlje-nju,čustvovanjuinzaznavanjuotrok–patudizaradirazličnihizkušenj–pridedorazlikvrazumevanjuzgodb–različnostariotrocibodoistideloddajezaznaliinpredelalinapovsemrazličnenačine.Sevedajenjihovorazumevanjezgodbodvisnotudiodtega,kajinkolikososeogledanjutelevizijedotakratnaučili.Zatojetrebapaziti,daotrocigledajosamileoddaje,kisoprimernezanje.Staršipasotuditisti,kimorajopresoditi,aliimanjihovotrokdovoljznanjaotelevizijiinnjenihvsebinah,damubodooddajekoristileinneškodile.Priogleduoddaj,kijihotrocišenerazumejopravilnoinbisilahkoravnanjavnjihnapačnorazlagali,ješeposebejpomembno,dasoobnjihodrasli,kiseznjimipogovarjajootem,kargledajo.Skupnogledanjetelevizijejekotlistanjeslikanice:otrokinodrasliseditaskupajnazofiingledataoddajonateleviziji.Odraslispremljaotrokovogledanje,iznjegovegavede-njalahkoopazuje,kakodoživljadogajanjenazaslonu:kajgapritegne,kajvznemiri,kdajmupozornostupade.Kootrokpostavljavprašanja,muodraslinanjaodgovarja,lahkotuditako,damuznovimivprašanjipomaga,dasamnajdeodgovor.Čeotroksamnekomentira,mulahkoodraslizastavivprašanjetakrat,koopazi,dajeotrokanekajposebejpritegniloalivznemirilo.Takšnesituacijevoddajisolahkodobreiztočnicezapogovorzotrokomonaj-različnejšihtemah(prijateljstvo,odnosdorazličnihljudi,pomembnidogodki),tuditakšnih,okaterihsesicer težkopogovarjamo(žalovanje, smrt, ljubezen,spolnost). Izotrokovegapripovedovanjaooddajilahkomarsikajizvemoonjegovemdoživljanjusvetaokolisebe.Vvsakemprimerupaskupnogledanjetelevizijeterpogovarjanjeoboddajiinkasnejeooddajipomenipomembneindragocenetrenutkedruženjaotrokainodraslega(zlastistaršev).Takotuditelevizijaprispevakustvarjanjudobregaodnosamedotrokominstarši.

Z razvojemotroka se spreminja priljubljenost žanrov:predšolski otroci inmlajši šolarjiimajonajrajeanimiranefilme,kasneještevilnidečkiradispremljajotudišportinoddajezvelikoakcije,mnogedeklicepaimajorajezgodbe,kipripovedujejoootrocih,družinah…Prav tako se s starostjoobčutnopovečamožnost sprejemanja informacij, zatootrocivseveččasapreživijoobteleviziji.Tukajješeposebejpomembnanalogastaršev,daomejijočasgledanjatelevizijeoziromasezotrokidogovorijo,kajinkdajbodogledali,terdaimajoustrezne(privlačne)predlogezapreostaliprostičas.

Otrokomsovoddajahvednonajboljzanimiveteme,kisoosrednjegapomenavnjihovemtakratnemživljenjskemobdobju.Posebejdragocenesoizvirneslovenskeoddaje,kiotrokomponudijoznanozemljepisnoinkulturnookolje,družinskenavade,načinepogovarjanjain

86 87

reševanjaproblemovterdomačjezik.Raziskaveposvetukažejo,daotroci,čeleimajotomožnost,najrajeizbirajooddaje,narejenevnjihovemokoljuinjeziku.

Vsakakakovostnaoddajazaotrokeskrivavsebivelikorazličnihmožnostizadelozotrokiinsporočil,kispodbujajootrokovrazvoj.Kakopaprepoznamokakovostnooddajo?

Kriteriji kakovostnih oddaj za otroke Vsebina oddaje mora biti v skladu z razvojnimi značilnostmi in potrebami ciljne sku-pine gledalcev, ki ji je oddaja namenjena: Različnostariotrocirazličnodojemajoposame-zneelementeoddaje,imajodrugačenhumor,drugačenodnosdolikov,kinastopajovoddajiindrugačnaznanjainizkušnje.Oddaja,kiupoštevavseto,bozaotrokedoločenestarostismiselna,razumljivainprivlačna.Dobreoddajeotrokenagovarjajonaustrezennačininjimpomagajo,dasevtemdinamičnemživljenjulažjeznajdejo.

Prepoznavni okvir, ki nudi varnost: Otrociseoddajipopolnomaprepustijo,koimajoob-čutek varnosti, ki ga v tem primeru omogočajo jasno definiran začetek in konec oddaje(začetnainkončnašpicasprepoznavnoglasbo),zgodba(tapalahkovsebujepresenečenja,kiposkrbijozarazburjenjeinnavdušenje)invloge,kijihimajovnjihglavnijunaki.Otrokumoramovednoznovarazložiti,dajesituacijanatelevizijiigrana,»kakorda«,indaseglav-nemulikunemorezgoditiničresnega.Pravto,daseotroknaučiločitirealnostodizmišlje-nihsituacij,jeedennajpomembnejšihciljev,koseotrokučigledanjatelevizije.

Junaki, ki omogočajo identifikacijo: Šeboljkotzgodbasovoddajipomembniglavniju-naki–odnjihovegakarakterjainvedenjajeodvisno,alijihbodootrocisprejeliskritikoaliznavdušenjem.Otrociimajoradijunake,kisozabavniinzviti,kivednonajdejonačin,dadosežejosvoje,inimajoprirokivednokakšenpametennasvet.Podobnokotvživljenjusezdimlajšimotrokompomembno,dajetukajnekdo,kiobvladasituacijo,pačepravssvojimidejanjipovzročazmedoinneredvsvojiokolici.Izbiratakšnihnajljubšihjunakovjedokazveč,daželijootrocivoddajahprepoznatisituacije,kisedogajajo tudinjim, in junake,skaterimiselahkoidentificirajo:kisojimpodobni,kivčasihnaredijokakšnoneumnostinsejimkajponesreči,nakoncupasevsedobrozaključispomočjo»domačih«ljudi,kiimajojunakaradi,inkijihimaonpravtako.Takšnijunakisonajbližjiotroškemudojemanjusveta.

Zgodbe, v katerih otroci prepoznavajo vsakodnevno življenje: Privsehotrocihsonajboljpriljubljeneoddaje,kigovorijoovsakodnevnihdogodkih,kisootrokomblizuinjihdobropoznajo.Rdečanitježivljenjevdružini,medprijateljiinznekom,kipovzročapreglaviceinmotiurejenoskupnost.Sevedapajeodnačinapripovedovanjazgodbe,strukturecelotneoddajeinvedenjanjenihjunakovodvisno,katerastarostnaskupinabodoločenooddajoboljesprejela.Starejšikotsootroci,višjajenjihovastopnjamiselnegarazvoja,večjesonjihovezahteve.

Poučni elementi: Poučneoddajesonačrtovanenaosnovirazvojnihaliizobraževalnihciljev.Dobrepoučneoddajenastajajospomočjostrokovnjakov,kipoznajootrokovrazvojinsonarejeneposebejzaotroke;imajodokumentarnipodtonvtekstu,zizkušnjami,kijihotrocilahkodojamejo.Poučneoddajelahkopokrivajozeloširokopaletovsebin:znanje,povezanozmotoričnimiveščinamiinzdravjem,osebneinmedosebneveščine,razvijanjepozitivnegaodnosadoučenja,razvijanjeradovednostiinkreativnosti,jezikovneveščine,spoznavanjeliterature,osvajanjepojmov,reševanjeproblemov,vzročnost,števila,spoznavanjenarave.

86 87

Elementi otroškega humorja: Otrocisetudiobgledanjutelevizijevelikosmejijorazlič-nimstvareminnarazličnihmestih.Mlajšiuživajoobburkahin»kravalu«,starejšezaba-vajojunaki,kisplohnisojunaški,inparodije.Tudistrukturahumorjamorabitiprilagojenaotrokovemudojemanju.Vsakhumor,kigaponudimootrokom,pazanjenivednozabaven.Določenevrstehumorjaotrocivelikotežjeprepoznajoalipajihsplohneprepoznajo,sijihnapačnorazlagajoinsevskladustemtudiodzivajo.Pravzaraditegaselahkozgodi,dapriotrokunaletimonasicerzeloredkovprašanje:»Inkajjetukajsmešno?«

Analiza otroške oddajeKot primer kakovostne oddaje za otro-kezrazličnimielementi,kivzpodbujajootrokovrazvojnavsehravneh,navajamoanalizoizvirneslovenskeoddajezapred-šolskeotrokeMartina in ptičje straši-lo,ki jebilapopodatkihProgramskegakontrolingaRTVSlovenija v letu 2006ena najbolj priljubljenih otroških oddajnaTelevizijiSlovenija.Štiri sezoneod-dajesosestavljeneizvečkotosemdesetepizod.VoddajiŽivžav(oddajazrisan-

kami,kijenasporeduvsakonedeljozjutrajnaTVS1)jebilavsakazgodbicarazdeljenanatridele,kisobilirazporejenimedrisanke.Enkrattedenskopasobileoddajenasporedutudipopoldne,medoddajamizapredšolskeotroke.Sledilojevečponovitevposameznihserij.

Martinaživivsvojemsvetunekjemedoblaki,ptičjestrašilozimenomDečko,pajenjenprijatelj,kiprihajaknjejnaobiskssvojegapolja.Skupajstadoživelažemarsikaterozgodoinnezgodo,velikosepogovarjata,razmišljata,igrata,raziskujetainpotujeta.Invednoznovastavesela,kerstaprijateljainjimajeskupajlepo.

Vsakazgodbatečenadvehravneh:vospredjujetisto,karMartinainDečkopočneta(npr.igranjekart,potovanjevAfriko,izrezovanjevzorcevizpapirja),obtempanenehnograditasvojodnos.Skupajseveselitainjezita,žalostnastaalisamozamišljena,skregataseinpo-iščetanačin,dasespetzbližata.Stemotrokomnenehnosporočamo:privsakiaktivnostivdvoje(alivskupini)jetrebaskrbetitudizaodnos.

Vvsakioddajijevelikoelementov,kivzpodbujajootrokovrazvojinučenje.Vsakizmednjihponujapriložnostzaposnemanjeinstemučenje,zarazmislekopomenubesed,pojmovinvrednotinzapogovorotemah,kisootrokomvtemobdobjupomembne.

1. Simbolna igra: MartinainDečkoseigrata,vstopatavnovevloge,si izmišljatanovedejavnostiinpotujeta,včasihzares,včasihpasamovdomišljiji.Stemvzpodbujatasim-bolnoigropriotrocih,kijevtemobdobjuvpolnemrazcvetuinjepomembendelnji-hovegarazvoja.Otrokomsporočata,dasilahkonaredijoAfrikotudidoma,vdeževnemnedeljskempopoldnevu.

2. Socialne veščine: Učitasepravilnoinvljudnogovoriti,lepojestiinseurediti.Pomagatadrugdrugemu,kojetopotrebno,razveseljujetadrugdrugega,kostažalostna,innenehnoiščetanačineučinkovitegareševanjakonfliktov.

88 89

3. Moralne vrednote: Temeoddaj(npr.skrivnosti,opora)jupogostopripeljejodopogo-voraopomenuprijateljstva(kdosoprijatelji,kajvsepočnejoprijatelji,zakajsiprijateljizaupajo skrivnosti),opomoči, skrbi zadrugega (oporo lahkonekomuponudiš, čemupomagašpodpretišotor,kisepodira,oporapasilahkotuditakrat,konekomuvstiskipomagaš).

4. Znanje in spretnosti: Zeloradaseigratašolointakratseučitačrke,pišetaštevilke,ra-čunata,preizkušataspomininnareditakakšenpreprostfizikalnialikemijskiposkus.Po-gostoseučitarazličneročnespretnosti(pletenje,rezanje,oblikovanje),izdelujetapred-mete(maske,okraske,lutke)insepreizkušatavgibalnihspretnostih(skakanje,plezanje,metanježogevkoš).

5. Učenje pojmov: Zigramiseučitaštevil,gledatinauro,novebesede(slovenskeintuje),ocenjevatidolžino,višino,širino,imenovatibarvo.

6. Odnos do narave: Voddajahpogostonastopajoživali,zanjeleposkrbitainjihnakoncuvednovrnetavtistookolje,kjersenajboljepočutijo.Dečkozelovelikoveorastlinah,posebejozelenjaviinzdravilnihzeliščih,instemseznanjatudisvojoprijateljico.

7. Kulturna vzgoja: Velikokratbereta,recitiratapesmiizknjigaliizglave,sestavljatasvo-jeverze,igratasegledališče,nareditasikino,gledataslike,rišetainprireditarazstavo.

8. Kulturna dediščina (prazniki, običaji in ljudsko izročilo): Praznovalastažeskorajvsezaotrokepomembnepraznike(božič,novoleto,pust,velikanočspirhi),obujatapatudistare,lepeobičaje(gregorjevo,kresnanoč,praznovanjeprvegapomladnegadne).Tevsebinesopravposebejpomembnezaprenašanjeinohranjanjekulturnedediščine,kijemnogimladistaršinitisaminepoznajo.

RisankeOtrocivsvetmedijevobičajnovstopajoprekorisank.Čepravsenaprvipogledzdi,dajeri-sankažanr,kijevvsakemprimerunamenjenotrokom,panitako.Tudimedrisankamijetre-baprevidnoizbratitiste,kisozvsoskrbjoinpremišljenostjonarejenezanajmlajšegledalce.

Nalogadobrihrisankje,daspodbujajootrokovmiselni,govorni,čustveniinsocialnirazvojteručenje.Najpomembnejšakriterijatakšnihrisankstakakovostnailustracijainanimacijaterzanimiva,privlačna,zabavnainpoučnazgodba.

Dobrerisankevsebujejovsajtriosnovneelemente,kiotrokepritegnejo:sozabavne,napeteinimajoprepričljivepozitivnejunake.Ustvarjalcirisankteelementezeloskrbnovključujejovvsebino.Otrokomponudijosmešnebesede inbesednezveze,nepričakovanepreobrate,nezgode,kipovzročijo splošennered, inpodobne reči,ki soključne sestavineotroškegahumorja.Zustreznodramaturgijovnašajovzgodbenapetost,spopademeddobriminzlom,karvednoposkrbizavznemirjenjeinnapetopričakovanje.Innakoncu,vsakarisankaimapozitivnegajunakaalivečjunakov,kisepogumnozoperstavijomočnejšim,večjiminhu-dobnim,darešijosebe,prijateljealivesplanet.Sprebrisanostjo,čarovnijoalimočjosokosvsemoviram,obtemostajajozvestisvojimstaršemaliprijateljem–tosovrlinepravihjuna-kov.Risanka,kiučinkovitozajemateelemente,bopriotrocihpravgotovonaletelanadoberodziv,obtempajezelodobrodošelšekančekfantastičnega,domišljijskegaaličarobnegainnujnosrečenkoneczaglavnegajunaka.

88 89

Navprašanje,katererisankeimajootrocinajraje,jenemogočeodgovoriti.Četovprašanjezastavimootrokom,dobimozeloomejenvzorecodgovorov,sajimajootrocivmislihpred-vsemaktualnerisanke,kisotrenutnonasporedu.Pravtakosotudiznotrajtehrisankvelikerazlike:nekatererisankeimavečinaotrokzelorada,mednjimipasotuditakšni,kidoločenepriljubljenerisankesplohnemarajo.Kajotrokepririsankahpritegneinodbija,serazlikujeodposameznikadoposameznikainjeodvisnoodstarostiotrokinspola,patudiodzgodbe,kijorisankapripoveduje,injunakov,kivnjejnastopajo.

Velikonajlepšihrisanknastanepožepreverjenihindobroznanihinsprejetihslikanicahinknjigahzaotroke.Knjižnapodlagajepravilomavednozagotovilozakakovostinuspehri-sankepriotrocih.Prinaspajeključnegapomenatudidobrasinhronizacija,sajjezaotrokenujno,dajunakerazumejo,dale-tigovorijopočasi, razločnoin jezikovnopravilno.Tegadelasozmožnisamonajboljšiprevajalci,zobčutkomzalepjezikinotroškodušoterizku-šenirežiserjiinigralci,kipodbudnimuredniškimočesomposkrbijo,dajerisankanelepašazaoči,ampaktudipašazaušesa.

Kotprimernavajamonekajjunakovrisank,kisopopodatkihProgramskegakontrolingaRTVSlovenijabilivčasupredvajanjanajpopularnejšiprimalčkih,vsakzaradisvojihposebnostiinznačilnosti.Risanke,vkaterihnastopajo,vsebujejovse,karsmodozdajnapisaliokakovo-stnihoddajahzaotroke.Upoštevatipamoramo,dasonamenjenerazličnostarimotrokominzatoponujajovzpodbudezarazličnerazvojnestopnje.Uspešnojihlahkoizkoristimoprideluzotroki.

Prihaja Nodi:Nodi jepravi junak,kigaotrociobožujejo.Preprostinprikupenje,imacelovrstonapakinvednolenaj-boljšenamene.Otrocivnjegovemvedenjuzlahkaprepozna-jo sebe, hkrati paNodi s svojimi posebnimi sposobnostmiizpolnjujenjihovesanje(voziavtomobil,letazletalom,uloviporedna škrata).Lekcije,ki se jihob svojihdogodivščinahnaučiNodi,sopomembnosporočilotudizamalegledalce.

Franček:SkrivnostFrančkovegauspehajevtem,daje, čeprav je želvak, na las podoben vsem petletni-kom. Franček otroke popelje v svet, ki ga poznajo,vdružino,medprijatelje,vvsakodnevneobveznosti,skrbiintežave,kijihrešuje,kakornajboljeveinzna.Tudizlažesekdajinvčasihzamudi,nočesenaučitivozitikolesa,kermunegre tako,kot si jepredsta-vljal.Nakoncumuvednopriskočijonapomoč lju-bečiodrasliinpravtootrokompredekranomponujaobčutekvarnostiinugodja.

90 91

Pika Nogavička: Zaradi dolžine in nekoliko zahtevnejšezgodbejeprimernazastarejšepredšolskeotroke.Privlačnaje iz enakih razlogov kot njena knjižna predloga: otrokomuteleša njihove želje, spravi jih v smeh in jim kaže svet zdrugačneperspektive,kotsojevajeni.Pikinezgodbesovirnenehnegačudenjainzabave,hkratipadajeotrokomprilo-žnost,darazmišljajoosvojihmejahterpomenuvrednot indružbenihdogovorov.

Podnaslovljene risankeVčasihjekakšnarisankatudipodnaslovljena.Zaotroke,kišeneznajobrati,jezeloprijetnodoživetjeogledpodnaslovljenerisankeskupajzodraslimi,kijimglasnoberejopodnapiseinsovesčasprirokizavsanjihovavprašanja.Otroci,kitekočeberejo,nimajotežavspovezo-vanjemprebranegabesedilainspremljanjemvsebine,raziskavepasopokazale,dajelahkoaktivnospremljanjepodnaslovljenihrisankučinkovitamotivacijazabranjeindobernačinzaurjenjebranja.Tuditerisankeimajopogostoosnovovknjigah,marsikaterecelovstripih,kisopristarejšihotrocihšeposebejpriljubljeni.

Priredbe in prenosi predstav za otrokeLutkesovratavsvetkulture,jenekočdejalvelikislovenskilutkarNaceSimončič.Čeotrocižezgodajvzljubijotovrstoumetnosti,namenjenopravnjim,bodotudikasnejeobiskovalcigledaliških,plesnihpredstavinkoncertov.Žalpajemarsikateriotrokprikrajšanzamožnostobiskapravegagledališčazaotroke.Zateinvsedrugeotrokesopomembnitelevizijskipre-nosilutkovnih,gledališkihinplesnihpredstavzaotroke.Domajimpričarajovzdušjeprave-gagledališča,jimodprejovratavsvetkultureinjihseznanjajozvsoraznovrstnostjotehnikinizraznihpoetik.Nekajposebnegasopredstave,vkaterihnastopajootrociinspodbujajosvojevrstnike,dasetudionispoprimejospodobnoaktivnostjo.

PoročilaMnožičnimedijizinformacijamibombardirajotudiotroke.Vsevidijoinslišijo,marsikajpatežkorazumejo.Vrstaraziskav,kisojihposvetuopravilikmalupozačetkunasilnegaameriškegavmešavanjavIraku,jepokazala,daotrociželijo,dajihvzamemoresno.Nočejo,dajimprikrivamostvari,kisedogajajookolinjih,želijobitiovsemobveščeni.Trebapajeposkrbeti,dadobijoinformacijenanačin,kigarazumejo,dalahkovprašajostvari,kijimnisojasne,ki jihskrbijo,datudinjimstrokovnjakirazložijodogodke,nanačin,ki jimjeblizu.Takosibodolažjeustvarilisvojoslikoosvetuokolinjih.

Video kasete in dvd-jiMedmedije,kispremljajotelevizijo,sodijotudivideokasetesposnetimioddajami,vza-dnjihletihpasmopričapravemurazcvetudvd-jev,nosilcevslikeinzvoka,kisožeskoraj

90 91

popolnomanadomestilivideokasete.Tudirokovanjaznjimijeotroketrebanaučiti,priiz-boruvsebin,kijihbodootrocigledali,paveljajoenakapriporočilakotpriizbiranjutelevizij-skihoddaj.Vsebinemorajobitikakovostneinprimernezaotrokedoločenestarosti.Najnebootrokominstaršemvodilokoličinadvd-jevnapolici,temvečresničnopremišljenizborrisank,oddajinfilmovnanjih.

Televizija in knjiga – nasprotnici ali zaveznici? Televizijipogostoočitajo,daotrocispogostimspremljanjemtelevizijskihvsebinzanemar-jajobranje,kiodnjihzahtevaaktivnomiselnoudeležbo;gledanjetelevizijepanajbibilozgoljpasivnospremljanjeponujenihvsebin.Greza različnamedija,odkaterih imavsaksvoje prednosti in pomanjkljivosti.Raziskave so pokazale, da je televizija lahko, sevedaobustrezniuporabi,tudipripomočekzaširjenjebralnekulture,popularizacijobranja,knjigpesnikov,pisateljevindrugihliterarnihustvarjalcev.Zanimivatelevizijskaoddajajelahkospodbudazaiskanjenovihinformacijinnovihznanjspomočjopoučneliterature,enciklo-pedij,leksikonovipd.

Najprikupnejšijunakirisanksonajprejzaživelivslikanicahinknjigahinšelenatopogumnozakorakalinatelevizijo.Najnaštejemolenekajprimerov:Minka,kijojevknjigahustva-rilaLucyCousins,paNodiizknjigEnidBlyton,prijazniMedvedekizpodperesaMauricaSendaka,ZgodbestaregamedvedkaJaneHissey,navihaniFranček,kistasigaizmisliliPau-letteBourgeoisinBrendaClark,očarljivoTrnovorobidovjeJillBarklem,junakinjaAstridLindgrenPikaNogavičkainvečnoaktualneGrimmovepravljice.Strokovnjakiugotavljajo,davčasu,kojenasporedudoločenarisanaserija,otrocipogostejeposegajotudiponjeniknjižnipredlogi.

Odgovornostzaučinketelevizijskegamedijanaotrokejerazdeljenamedoboje,odrasle,kiodpirajootrokuvratavsvetmedijev,intiste,kioblikujejoprogramezaotroke.Ustvarjalcitehprogramovsemorajozavedatisvojegadelaodgovornosti,daotrokomponudijodobreoddaje,kijihnagovarjajonaustrezennačininspodbujajonjihovcelovitrazvoj.Nalogastar-šev,starihstarševinvzgojiteljevpaje,daseotelevizijskihvsebinahzotrokipogovarjajoinskušajopreprečitipopolnomanaključnogledanjetelevizijskihoddaj.Otrocipotrebujejopomočodraslih,dasenaučijopravilnoinkritičnosprejemati,izbiratiinvrednotitimedijskasporočila.

računalnik in internetInternetjetehnologijasedanjostiinšetolikoboljprihodnosti.Potrebujemoinuporabljamogavsepogosteje–vslužbiinzasebno.Mnogisižedanestežkopredstavljajoživljenjebrezinterneta,zatosepojavljavednovečvprašanj,kakotamedijpravilnoinvarnopribližatitudiotrokom.Internetjepolegsvojihneomejenihmožnostiprineselmnogopasti,kisenanašajopredvsemnaprikritevsebineinmnožicoinformacij,izkaterejetrebaizluščitibistvo.Topanivednolahko.Zatojetrebaotrokežeobprvihstikihvzgajatiinpoučevativsmerispoznavanjainpribliževanjanovimtehnologijaminmedijem,kotsta računalnik in internet. Internetnatehnologijaboverjetnokrojilaprihodnostnašihotrok,zatopamoramostarši,skrbniki,vzgo-jiteljiinučiteljikrojitiotrokoveprvekorakevobsežniinzapletenisvetinterneta.

92 93

Otrokemoramonaučitiuporabljati računalnik in internet,kot jihnaučimobrati inpisati.Tojevčasihzelotežko,šezlasti,kersomnogiodraslisvojeotroštvoinmladostpreživelibrezračunalnikovininterneta,številnipatudikasnejevživljenjunisoimelipotrebe,dabisepriučili obvladovanjanovih tehnologij.Odrasli sepogosto izgovarjajonageneracijskirazkorakinpričakujejoodotrok,dajihbodotinaučiliosnovspletnegapotovanja.Pritempapozabijopomembnodejstvo:čepravsaminisozrasliobračunalnikih,premorejonekaj,česarotroknimainsetegatudinemorenaučitisam–izkušenj.Odrasliimajoizkušnjeosvetu,kinasobdaja,oljudeh,oodnosih…ternaosnovitehizkušenjoblikovanelastnevarovalnemehanizme.Zarazlikoodotrokimajotudimanjtežavpripredvidevanjumožnihposledicdoločenihakcij.Kajjepravzapravprineselinternet?Virtualno(navidezno)kopijozunanjegasvetavnašesobe–tudivotroškesobe.Žalinternetomogočatudito,daseneznani»prija-telji«vspletnihklepetalnicahinelektronskihpismihlahkoskrivajozaljubkimivzdevki,indanobenaslikaalifotografijanidovoljgroba,neprimerna,dasejenebismeloobjaviti.Natetemneplatirabeinternetamorajobitiodrasliposebejpozorniobuvajanjuotrokavsvetračunalništvaterustreznoposvarititudiotroke.

Pavendar, internetjeneomejenvirpoučnih,uporabnihinformacij injelahkonenadome-stljivučnipripomoček.Pravtalastnostinternetnegamedijapazahtevavelikoizkušenj,do-brorazviteiskalneinizbirnestrategijetervelikopozornosti,časainnapora,predvsemkogrezaotroke.

Strokovnjakiseukvarjajozvprašanjem,kdajjeprimernootrokazačetiuvajativsvetinter-neta.Mnogiželijotoizkušnjoprenestivkasnejšaobdobjaotrokovegarazvoja(po9.letustarosti),spetdrugitrdijo,daninikoliprezgodaj.Enoznačenodgovorbozagotovoprineselčas,obstajajopažepriporočilainnapotki,kje,kdajinkakojesmiselnouporabljatiračunal-nikininternetnotehnologijo.

Raziskavesopokazale,dalahkootrokzuporaboračunalnikaininternetaobustreznipod-poriizkušenihodraslihterdoločenihprogramov,namenjenihmlajšimotrokompridobinaštevilnih,razvojnopomembnihpodročjih.

Otrocisezračunalnikomseznanjajozraziskovanjeminpreizkušanjem.Protikoncutretjegaletastarostiinvčetrtemletu,sonekateriotrocižepripravljenizaosnovno»raziskovanje«ra-čunalnika.Sposobnisodoločenihgibov,kisozatopotrebni,inželjnopričakujejo,kajsebopovsakempritiskunagumbmiškezgodilo.Ženejihprirojenaradovednost.Vtemobdobjusozaotrokanajboljzanimiveračunalniškedejavnosti,vkaterihlahkosodeluje:otrociradibarvajo,rišejo,poslušajoglasbo,različnenenavadnezvoke,gledajoanimiranepodobe,kijihnagovarjajo,malostarejšižerešujejodoločeneuganke,seveselijoigranjassestavljankami,iščejoskritepredmeteinzaklade.Pomembnoje,dategaotrocinepočnejosami,temvečdajevnjihovodejavnostvednovključenastarejšaoseba,kilahkovvsakemtrenutkuponudiustreznooporotersemedsamodejavnostjozotrokompogovarja,gasprašujeinodgovarjananjegovavprašanja.

Kako uvajati otroka v svet računalništva in interneta?Med računalniško-internetno aktivnostjo je dobro postavljati veliko vprašanj. Tootro-kašedodatnomotivira,hkratipaomogočaodraslim,dapreverjajo,aliotrokrazume,kajpočne.Vednosijepotrebnovzetičasingovoritizotrokomorazličnihvidikihtrenutnein-

92 93

ternetneaktivnosti.Otrokasprašujteotem,karsedogajanazaslonu:Kakoseigrataigra?Kajsezgodi,čepremaknešmiškogor,dol,levo,desno?Kajsezgodi,čekliknešnatoalionosliko,črko,številko?Kdojenasliki?Kajpočne?Zakajsenahajatukaj?Odkodtazvok–kdogovori/poje?Kakosepobarvataslika?Kajbonarisal?Jetotežkonarisati?Otrocisoponosninase,čelahkoodraslegakajnaučijo,injihjetrebaktemuvzpodbujati.

Internetna aktivnost ne sme nadomestiti otrokove telesne aktivnosti. Časigranja/učenjazračunalnikomnajbočasovnodoločeninomejen.Zaotrokemed4.in6.letomjepriporo-čljivo,dainternetnaaktivnostnepreseže25minutdnevno.Posebejmoramopaziti,dazaraditeganiprikrajšanpridrugihaktivnostih,kisopomembnevtemstarostnemobdobju(igranaprostem,ustvarjalnedejavnosti,skupnobranje,poslušanjepravljicinpesmi,petje,ples,raziskovanjeokolice,druženjezvrstniki).

Bolje sodelovati kot tekmovati. Priigrahposkušajtepoiskatitiste,kjerlahkootrokigrazdrugimiotrokivsmislusodelovanjainnetekmovanja.Spodbujajtega,najigrazvrstnikiinprijatelji.Igranjeigernajnikolinepostaneprevladujočaprostočasnaaktivnost.Tudisamiseudeležiteigranjainsodelujtezotroki.Otrokurazložite,daobstajajorazličneigre–mednjimituditake,spomočjokaterihselahkomarsikajnaučijoinspoznajovelikonovega,za-nimivega.

Otroku je treba ponuditi možnost samostojnega odločanja in spreminjanja aktivnosti. Čepravgrezapreprostoizbiranje:izbiradoločenegalika,iskanjeozadjazadoločenosliko,izbiraigre,tuditaaktivnostdajeotrokuvrstopriložnosti,dasamizbere,raziščeinseodloči.Otrokajetrebateganaučiti,gausmerjatiinmupomagati.Vprašategalahko,zakajsejetakoodločil,zakajjenekajizbralipd.

Staršisepogostovsvojiskrbizazaščitootrokainpredvsemzaradilastnegastrahupredme-dijem,kiganepoznajo,odločajozaprepoveduporaberačunalnikaininternetapriotroku.Vendartonirešitevproblema.Otrokbovživljenjupotrebovalračunalnikininternetinnjuneuporabesenebonaučilčeznoč.Zatojeprav,dazačnežezgodajzbiratiinoblikovatiprveizkušnje,indagapritemskrbnospremlja,varujeinnadzorujeodrasli,kimuotrokzaupa.

95

95

Jelena Sitar Cvetko

Bralniritualpredspanjembralcainposlušalcapoveže,jimaponudipotovanjevdomišljijo,do-godivščino,obenempabližinoinvarnost.Otrokujetežkozaspati,kersemoratakratposlovitiinoddaljiti.Zavilagabotemazvsemiskrivnostnimiinnevarnimivsebinami.Ssrečnimkon-cemvpravljicisesveturavna,postanevaren,daotrokvnjemlahkomirnozaspi.Anaslednjidanjevessvežinpolnnovihizzivov.Vžarometihsončnesvetlobestrahoviizginejo.Takratječaszaakcijo.Takratječaszaigro.Vnjejotroknetrepetazasvojegajunaka,ampakaktivnoposeževzgodbo.Lahkovplivanatasvet,sepostavinastranpraviceindobroteinpremagazlo.Takosampostanejunaksvojezgodbe.Kootrokupreberetepravljicozalahkonoč,mupo-nujatezaupanjevsvet,kopasepravljicozotrokomigrate,spodbujatenjegovozaupanjevase.

Inkakose igratizgodbe?Zgledališčem!Gledališče je tisto,kizgodbespreminjav igre:zgodbezaživijomednami,iznekočinnekjepasepreselimovtukajinzdaj.Spremenijosetudiosebe:izon(a)postanejazaliti.Otroklahkopostanejunakalioseba,kijunakupomaga.Lahkosespremeniznačajosebe,njenodelovanje,lahkosespremenipotekzgodbe,celonjenkonec.Stanovanjepostanegrad,metlakonj,čajpačarobninapitek.

Koodložimoknjigo,lahkonjenozgodbošeodigramo.Stempostajamoustvarjalnoudeleže-ni,postanemodelzgodbe–inkerzgodberazlagajosvet,postanemodelsveta;inkerimamomočvplivatinanj,postanemosoodgovorni!

Kako lahko gledališče v družini pomaga navduševati nad knjigami?Vknjigahtičijonoveinnovezgodbe,noveinnovepriložnostizaigro.Vemo,dasožestariGrki igralivgledališčuzgodbe,kiso jihvsipoznali.Ljudjesohodilivgledališče,dabi bilipričadogodkuizmitologije.Kajtišelekosobilisoudeleženi,sozjunakilahkozaressočustvovaliinpravnasočutjutemeljiočiščenje,katarza.Prigledališčugretorejnelezadrugačenčas,prostorinnačindogajanja,ampaktudizadrugtipčustvovanja.Otrocisebodoradiigraliigro,kijopoznajoizknjige.Pritemnipomembno,kajsebozgodilo,ampakpred-vsem,kako.Strokovnjakipojasnjujejo,daepikaobravnavačlovekavdogodku,dramatikapaobravnavadogodekmedljudmi.Vgledališčugretorejboljkotzazgodbozaodnose.Tiseizzgodbevzgodbospreminjajo,spreminjajoselahkocelovrazličnihizvedbahistezgod-

ustvarjajmo ob knjigi – igra z lutkami

96 97

be.Česeigramogledališčevdružinialivskupini,sepostavljamovrazličnevloge,torejvrazličneodnoseinpreizkušamonjihovoraznolikost.Takobogatimomedsebojneodnose,seboljespoznavamoinrazumemointkemobogatejšočustvenomrežo,kinaspovezuje.

Razlog,daobiščemoknjižnicoaliknjigarno,je,dagremotjaponoveinnovezgodbe,noveizzivezanoveigrevlog,dasenapodlaginjihlahkopodajamovnoveodnoseinnovečustve-neavanture.Drugirazlogzaobiskje,dalahkotampoiščemoprimerneidejeinnavodilazadomačelutkovnogledališče.Tretjirazlogzaobiskknjižnicepajelahkopravljičnikotiček,kjerknjižničarkapripovedujenovepravljice.Telahkopotemdomapreigravate.Pozanimajtesetudi,kdajvknjižnicahpotekajoustvarjalnedelavnice.Tuditesolahkodoberrazlogzato,dadomazustvarjanjemnadaljujete–mogočeceloprisvojemlutkovnemgledališču.

Čese igramogledališčevdružini,pasenamkajhitrozgodi,da jedružinskihčlanov,kibibilipripravljenisodelovati(alibilisplohprisotni)premalo,dabilahkozaigraliizbranozgodbo.Tolahkorešujemotako,daodigramoledeligrealipaigralciigrajopovečvloghkrati.Obstajapašeenamožnost:lutke.Vlutkovnemgledališčuštejeansambeltolikooseb,kotjihlahkonaredimo.Vigrilutkarjimenjavamolutkeinspreminjamoglasove.Lutkovnogledališčejetorejidealnarešitevzaštevilčnoomejenodružinskozasedbo.Zdajsepojaviprednaminovizziv–izdelatilutkeinscenozanašegledališče.Umetnostniizzivisepoveča-jo:postanemoavtorjisvojihlutk,postanemolikovnikiintehnologi.Kakšnebodonašelutkeinkakosebodogibale?Ustvarjalniproces,kjersiotrokinodraslipomagatapriizdelavilutkinvsegapotrebnega,jezanjunovapriložnost.

Od knjige do lutkeZlutkamilahkouprizorimovsezgodbetegasveta.Nimajoomejitev,kijihimajoigralci,sajlutkezmorejovse:letajopozraku,razpadejonapolovico,sespremenijovnekajalinekogadrugega,seprednamipojavijoinizginejo.Odločitev,kakšnelutkebomoizbrali,jeodvisnaodnašezgodbe.Lutke,kibožajo,sepretepajoaliimajoopravitispredmeti,bodoročne,tiste,kiletijopozraku,bodopreprostemarionete.Lutke,kijihbomovtaknilivžep,bodoprstneitd.

Izdelava lutk jeprijetnoopravilozaustvarjalnodruženjestaršev inotrok.Pravljicidamosvojolikovnopodobo,zgodbapazačneživetiževelikoprej,predenjosplohzaigramo.

Najpomembnejšepri izdelavi lutk inodra je,da jevse skupaj rezultatnjunega skupnegadela.Kakšnelutkebomoizdelalizanašozgodbo,jeodvisnoodvečdejavnikov:

Prvijepravgotovostarostotroka.Malčekboimelmanjznanja,spretnostiinpotrpljenjapriizdelavilutkinnjihovianimaciji.Tehnološkozapletenelutkenajbržtudinebodoustrezalelikovnimrešitvam,npr.velikopoteznimpotezamsčopičem,kibodopomenileprekrasnegaglavonožca.Primanjšihotrocihsilahkopomagamostehnikokolaža,odtisovpredmetov,različnihmaterialovaliprstov.Majhnimotrokomlahkoponudimopreprostooblikočlove-škealiživalskefigure,kijosamipobarvajosprstialivečjimičopičialipapolepijoskoščkiraznobarvnegapapirjaaliblaga.

Interesotrokadoloča,kakšnebodolutkevnašipredstavi.Votroškihustvarjalnihdelavnicahjeedenodvečnihproblemov,kdajnehatizlikovnimustvarjanjeminzačetizlutkovnoigro,zdrugimibesedami,kdajnehatiizdelovatilutkeinsezačetiigratiznjimi.Priististarostiotroksenamrečdogaja,danekateriotrocineznanskouživajoprilepljenju,barvanju,rezanjuin

96 97

podobnihopravilih,drugipazalikovnoustvarjanjekažejomanjinteresainkomajčakajo,dasezlutkamizačnejoigrati.Pridružinskidelavnicijeotroktisti,kisemuprilagajamo:torejotroku,kiseradigrazlutkami,izberemokarsedapreprosteinhitronarejenelutkeinsceno,lahkopasipomagamocelozgledališčempredmetovinigrač.Lahkosezgodi,dabootroktolikoustvarjalneenergijeporabilzaizdelavolutk,dagaigraznjimisplohnebozanimala.Lahkojoopustimoinpriredimolikovnorazstavokončanegaizdelka(predvidevam,dapritakemotrokunastenahvisižemarsikaj)alipaodložimogledališkoaktivnostnanaslednjidan.Pravinteresjetisto,karnampomagamotiviratiotroka,dabovztrajalnekolikodlje,kotbisicer,tudinatistihpodročjih,kjerninajmočnejši,intakorazvijaltudisvojašibkejšapo-dročja.Staršiinvzgojiteljisotisti,kiprevidnotipajo,kjejemejapritovrstnihspodbudah,daotrokneizgubiveselja.Spodbujajonpr.otroka,kinemaralikovnegaizražanja,najpobarvasvojolutkodokonca,dabolepšazagledališčeinsebovnjemboljepočutila;lutkaotroka,kijeplašeninnočeigrati,panamrecimoprišepne,dasineznanskoželinastopiti.

Zato,kakšnelutkebostenaredili,panistaodločilnaleinteresinspretnostotroka.Vustvar-jalnemtandemuznjimštejetudiodrasli.Aližeimakakšneizkušnjezizdelavolutk?Kakšenmaterialmu jeznan inpri srcu?Ali rajšioblikuje, riše, reže…alimogočeničod tega?Mogočedelalutkelezato,dabiotrokupribližalknjigo?Najseodraslinikarnežrtvuje.Vdelavnicah,kjerdelajootrociinodrasliskupaj,sopravtakokototrocirazličnitudiodra-sli:nekateriseneskončnozabavajopriustvarjanjulutk,nekateriuživajo,kogledajo,kakoustvarjalenjenjihovotrok,drugi»znanstveno«pristopijoinsepoglobijovnavodila,predensplohzačnejo.Kakorkoli–važnoje,dapriskupnemustvarjanjuuživataoba,otrokinodra-sli,sespodbujata,sipomagatainpredvsemsodelujeta.

Namenizdelavepravgotovovplivanato,zakakšnogledališčesebosteodločili.Česteljubi-teljinovihinnovihzgodbinbovašegledališče»živelo«letoliko,dazgodbepreigrate,inbonaslednjidannavrstinovaigra,imatedvemožnosti:alizačneteizdelovatilutkovnejunake»železnegarepertoarja«(vitezi,kraljične,živali,odvisnoodtega,katerezgodbesoprivastrenutnoaktualne)invednoznova»ansambel«dopolnitelespotrebniminovimilutkami,alipaseodločitezasilnopreprostelutkezaenkratnouporabo,npr.animiranerisbice.

Čevašotrokobožujeenopravljicoinjomoratekarnaprejponavljatialisejoznjimigrati,potemnajbodolutkeuporabnedlječasa.Vtemprimeruselahkoodločimozašivanjealikaširanjealikakšnodrugo–trajnejšoinzamudnejšotehniko.

Odvisnojetudi,obkakšnipriložnostidelatelutke.Mogočejihdelatenataborjenju,kosve-tilkaobvečerihmečesencenašotorskoplatno–vtemprimerusibosteizdelalisenčnelutke,mogočekartrgankeizodpadnegapapirja,kijihbostenataknilinapalice.Včakalniciprizdravnikulahkoskemičnimsvinčnikomnarišetelutkekarnaotrokoveinsvojeprste.Čepapripravljatepresenečenjezababičinrojstnidanalidružinskonovoletnozabavo,selahkomaloboljpotrudite.Pravtakosebostemoraliboljpotruditi,česiželiteustvaritisvojedru-žinskogledališče.Igrazlutkamijelahkonekaj,karbovašemuotrokuostalovspominukotpomembendelnjegovegaotroštva.Otrocisokotpivniki,vsenekamspravijoinnekoč…Ustvarjalnosodelovanje,razvijanjeempatičnihodnosov,kreativninačinmišljenja…vsetosopomembnekoristiinposledice,kijihimavašaskupnaigrazlutkamizamalegačlovekaobvas.Intonimajhnadota.

Domačilutkovnioder,preprost(zaenkratnouporabo),aliboljumetelnoizdelan,potrebu-jete,daseboste lahko igrali lutkovnogledališče.Tobo igrača ingledališčeobenem,kar

98 99

pomeni,da imadomače lutkovnogledališčevseosnovne lastnosti igrače invseosnovnelastnostipravegalutkovnegagledališča.Znanoje,daimavsaka,šetakozahtevnalutkasvojopreprostejšosestro,kijolahkoizdelainoživljaotrok.Obenamrečpripadataistidružinilut-kovnetehnologije,izluščitimoramolenjenobistvo.Glavnalastnostmarioneteje,davisinavrvicah–kolikojihjeinkakšneso,ježedrugazgodba,glavnalastnostročnelutkeje,dajenaenemodnašihprstovnataknjenalutkinaglava,rokapajelutkinotelozokončinami–vsedrugojestvarnašihodločitev;senčnalutkapajeanimiranaoblika(roke,papirja,predme-ta…),kiprekinesnopsvetlobenapotinaosvetljenopovršino(zid,blago…).

Skupnolutkovnoustvarjanjepravgotovopomagaotrokukboljšemupočutju,boljstimula-tivnemuokoljuvdružiniinzatoksrečnejšemuotroštvu.Žalsostaršiotrokvseboljvpetivsvojenatrpanedelavnikeinjeustvarjalnodruženjezotrokipostalonekevrste»luksuz«,razkošjekisigamarsikdotežkoprivošči.Pašemedtistimi,kinajdejočas,somnogi,kinevedo,kakobisestvarilahkolotili.Prva,kijimlahkopritempomaga,jevzgojiteljicavvrtcu.Tapoznapozitivneučinke,kijihotrokuprinesetovrstnodruženje,poznamaterialeinustvarjalnetehnike–predvsempapoznavsakegaotrokaposebejinve,kjesonjegovamočnapodročja,kijihkažerazvijati,inšibka,kijihkažespodbujati,terpoznaotrokoveinterese.Vpogovoruzvzgojiteljicolahkostaršinajdejopotrebnooporoinpraktičnanapotila.

Marsikjevdobroorganiziranihvrtcihoz.skupinahuspejouresničitiskupnoustvarjalnodru-ženjeotrok innjihovih staršev.Polegžeomenjenihprednosti jev takemprojektuvednotudiprostor zadruženje staršev,ki si lahko izmenjajo izkušnje, sepogovorijoodilemahstarševstva.Skupajpreživijonekajuricvuresničevanjuustvarjalnenaloge,kijenekajčistodrugegakotnjihovaustaljenaživljenjskapraksa,injezatolahkosproščujočainzanimivazaotrokeinzanje.Tudizavest,datoodraslidelazasvojegaotroka,jezanjpomembna,kotjezaotrokapomembno,dajeprišelnjegovodraslivvrtecsamozaradinjega,dagabovidelnastopiti, alibozaradinjega skupaj s staršidrugihotroknastopilvpriložnostni lutkovnipredstavi–alipabotamsamozanjinboskupajznjimustvarilnekajzelozanimivega.Sspodbudoizvrtcasemordaroditakoželenodomačelutkovnogledališče.

Zaigrajmo z lutkami v vrtcu Kovzgojiteljicanačrtujelutkovniprojekt,simorapostavitipodobnavprašanjakotstarši,kiseigrajozlutkamissvojimiotroki.

Odločilni so: starostotrok, interes skupine, spretnostotrok, interes in izkušnje staršev inpriložnost,obkateriboizdelekprikazan,kottudinačinprikaza.Moralaborazmisliti,aliboboljpodprlaustvarjanjemočnihdvojicstarševinotrok,alipajeskupinaotrokinstarševžedovoljzrelainzainteresiranazaskupnointerakcijo.Aliboigrazlutkamipotekalavmanjšihskupinah,alibodopriustvarjalnemprocesuprisotnistaršiinotroci…inče,kakosibodode-liliustvarjalnenaloge.Alibodonemarastaršizaigralipredstavootrokominotrocistaršem.Kakšnemedsebojneinterakcijebodonajboljzanimiveinstimulativne?Skratka:kakšnisocilji,kinajjihskupnodruženjezlutkamidoseže?

Delo na močnih dvojicah – spodbuda za domače ustvarjanjeTaoblikadelajeprimernazastaršezotrokivsehstarosti.Najprejposkrbimozasprošče-novzdušje.Medsocialnimiigramiizbiramoigrevparih,kjersiotrokinodraslipodajata

98 99

različnevloge.Natanačinosvobodimonjunodnosdomačihuhojenihvzorcevinpartnerjapostanetaboljodprtazaskupnoigro.(Uvodjepomembentudizato,kerseotrocivpriso-tnostivzgojiteljiceinstarševpogostopričnejoobnašatislabšekotvprisotnostisamostarševalisamovzgojiteljev.Uvodnasocialnaigra,kjersovigro,kijovodivzgojiteljica,vključenitudistarši,nedajeotrokompriložnostizadisciplinskeprekrškekotdokazovanjesvojemočioz.pomembnosti.)

Vzgojiteljicapredstavimotivacijskozgodbo,lahkopatostoritudikdoodstaršev.Staršiinotrociskupajuživajovvlogiposlušalcev.Obpripovedovanjulahkouporabljaprimernelut-ke,kikasnejeslužijokotprototipi.

Potemsledidelavnica–vparih.Staršiinotrocisinaredijojunakenašezgodbe,kijobomonakoncuvparih–alipaskupaj–zaigrali.

Priizdelavilastnihlutkstaršiinotrocisledijonavodilomvzgojiteljice,kitudipripravialipaprejnaročipotrebenmaterialinpoznanjegovoobdelavovvsehfazah.Spodbujasodelovanjemedstarši inotrokom tako,daobičajno tehničnaopravilaprispevajostarši,»umetniška«paotroci.Delavnicajeenkratnosrečanjealipasklopsrečanj,kjersestaršiinotrocisrečajoz različnimimateriali in tehnologijami. Je spodbuda za domače ustvarjanje in igro, zatosevzgojiteljicaneomejisamonadelavnico,ampakpostrežetudiznamigiinnavodilizanadaljnjeustvarjalnodruženjevdružini.Vposameznihstikih–obasistenciustvarjajočimdvojicam–papriporočiposameznimami/očetu,kajbibilozanjihovegaotrokanajboljspodbudnoinzanimivopriustvarjalniigridomainkakotopočeti.Obzaključkihtehsrečanjlahkoparpredstavisvojedelo,lahkopaotrociskupajzaigrajoznovimilutkami.

Delo v manjših skupinah – dinamična medsebojna komunikacija Pariotrokainodraslegasepovežejošezdvema,tremipodobnimipariinskupajpredstavijolutkovniprizoraliimprovizacijo.Članiskupineizdelajopotrebnelutkeinsirazdelijovlogepointeresih.Nakoncuskupinedrugadrugizaigrajo»predstavo«,članivsehdrugihskupinpasonjihovoobčinstvo.Tojezlastizanimivo,kadarigrajosiceristozgodbo,kipanimakoncainsimorajoposamezneskupinekonecizmisliti.Vtemprimerujezanimivo,česku-pineuporabljajorazličnelutkovnetehnike,kijihvzgojiteljicanazačetkusrečanjapredstavi.Pravizbranatehnikajelahkokriterijzaudeležbovskupini(npr.skupinazlutkaminapali-cah,skupinazmarionetami,skupinazročnimilutkami…).Obtem,koskupineopazujejodelodrugadruge,seudeležencemporajajoidejezadomačoustvarjalnodelavnico.

Otroci staršem in/ali starši otrokom – predstava kot darilo Možnopajetudi,dastaršizaigrajootrokominotrocistaršem.Lahkosiizberejoceloistozgodboinjouprizorijonadvarazličnanačina,lahkopazaigrajodverazličnizgodbi.Tojevnaprejpripravljenprogram,kigakotpresenečenjepripravijodrugdrugemu.Taoblikajezelopriljubljenanpr.obnovemletu.Vtemprimerumama/očeinotrokneigratavistemtimu,ampakimavsaknaodrusvojega»navijača«medobčinstvomintajenanjupravičenoponosen.Grezanekevrsteobdarovanje.Obdarovanjelahkopotekatudienosmerno,torejotrociodraslimaliodrasliotrokom,karjevvrtcihžeustaljenapraksa.Todelopajezani-mivotudizato,kerlahkopovežestaršemedsebojinjimtakopomagapritkanjusocialne

100 101

mreže,kajtistarševstvoenakostarihotrokpostavljastaršempodobnavprašanjainprobleme.Študijpredstavepotekarazmeromahitroinstaršemponujaobilozabave,otroškapredstavapalahkonastajakotoblikarednevzgojnedejavnostivskupini.

Skupna igra z gledališčem – vzgojiteljice, otroci in starši v vlogahČetrtapredlaganaoblika–sodelovanjevseh,starševinotrok,vskupniimproviziraniigri–jepravposebenizziv.Takaskupnaigra(recimoigrazmucoCopatarico),zahtevaodvzgo-jiteljic,daprevzametavlogeanimatorkinsoigralksceloskupinooz.njenimiposameznimideli.Pritakiskupniigrijedobro,čezgodbovsižepoznajo,zatoževnaprejvedo,kajsebozgodilo,insepotemtudiravnajo.Ostanenajzanimivejševprašanjevgledališču(inume-tnostinasploh,patudiprivsehoblikahigre):kako.Pravzatomorapritidonepričakovanihtrenutkovinpresenečenj(otrokevcopatkihpresenetijodrobnadarilca).Pritakioblikiigrejeobveznoskupnoreševanjenalog,premagovanjeraznihovir,iskanjeosebalipredmetovalirešitevzapletenihsituacij.Zeloprimernaigra,kinamlahkoslužizaosnovo,je»iskanjeskritegazaklada«,kjervsebinoindogajanjenapletemookrogaktualnezgodbe.Vtakiigristopijovvlogepravvsiudeleženci,stempasesevedaspremeniprostorinčas(lahkosmootrocisredigozdaalivitezivstaremgradu…).

Vsi,staršiinotrocipalahkosodelujejopriskupnemustvarjanjulutk.Lahkoselotimoiz-delavemaskoteskupinealivrtcaalipaizdelamolutkovelikanko,kijopotemskupajtudianimiramo.Če imamodve taki lutkialiceloveč, lahkouprizorimoznjimikrajšidialog,prizoralinaredimosprevod.Zapustapaselahkostakomaskoto(npr.ogromenježkotpred-stavnikskupineJežki)otrociskupajsstaršiudeležijokarnevala,karjimboostalovtrajnemspominu.Vkarnevalskipovorkilahkotudiposamezniotrociinodraslinastopijonašemljenivježke.Maskotaalivelikalutkalahkopostanečlanicaskupineinotrokepozdravljaobpri-hoduvvrtec,lahkopaobiščeotrokesamoobposebnihdnevih.

Štirje primeri skupnega lutkovnega ustvarjanja – za pokušino PobrskalismomedknjigamisslovenskimiljudskimipravljicamiinizbraliprekmurskoZa-kaj teče pes za zajcem;medslovenskoklasikozaotroke,avtorskimipravljicamiElePeroci,smo segli poznamenitiMuci Copatarici; v zbirki tujihpravljicZvezdna ladja smonašliZgodbo o belem mucu, ki je bil čisto črnClaudaAvelina;prilistanjupoknjigiZgodbe za lutke in prsteavtoricetegaprispevkapasmoizbrskaliTri mačje.Štirizgodberazličnihiz-vorov,izrazličnihobdobij,različnodolgeinrazličnozahtevnebomouporabilizaizvedboštirihrazličnih,zgorajopisanihnačinovdela.Primerinajbiimelipraktičnovrednost,takodajihlahkouporabiteprisvojemdelu,šeboljepabo,čejihbosteuporabilikotnavdihzavašelastnoustvarjalnodelozotroki,staršiinlutkami.

100 101

• Močne dvojice

Slovenskaljudska:Zakaj teče pes za zajcem?

Zgodba:Zajec je prišel nekoč k psu – čevljarju. »Gospod mojster, pomerite mi par čevljev! Hudo me zebe.« Pes mu napravi čevlje. Zajec pride in jih pomeri. Ko je imel oba čevlja že obuta, pravi, da so dobri, in steče skozi vrata v goščo, ne da bi se zmenil za plačilo. Pes pa jo ubere za njim. Od tistega časa še dandanes išče vsa pasja žlahta tistega zajca, da bi plačal čevlje, pa ga nikakor ne more dobiti.

Zaigrovdvojicahodrasli–otrokježivalskapravljicaZakaj teče pes za zajcemprimernaiznaslednjihrazlogov:

Vigrinastopatadva,karpomeni,dajolahkoigratavparu.Takoseotrokinodraslipopolno-maposvetitaustvarjanjupreprostihlutkinigranjuznjima.

Priigranjujepomembnoponavljanje:pesdelačevljezelodolgoinzajeckukaodvsepovsodinčakanaje.Pričakovanjezajcainnjegovipogostiobiskisponavljajočimsestavkom:»Alisočevljiženarejeni?«bodopredstavljalizabavnoinnepretežkonalogotudizamlajšeotro-ke,nekolikovečjipaobtemlahkoponovijodnevevtednu,sajpeszanjihovoizdelavopotre-buje»natančnotedendni«,karpovemo,konazačetkuvsemskupajpredstavimoizhodiščnozgodbo.Preprostapravljicaponujamožnostizaskrivanje,lovljenje…,ševeč:karkliče,davanjovključimoelementeigre,kibodootrokapravgotovopritegnilivzgodbo.

Vsakadvojicanajsamadoločirazdelitevvlog.Kdobopesinkdočevljar?Otrocisibodopovsejverjetnostiizbralivlogoporednegazajca.Čeboigrazabavna,jobodootrociželeliponavljati.Ponovitveizkoristimozavariacijeprejšnjihdogodkov.Česlučajnouspemopre-pričatiotroka,najboenkratonpes,torejvto,dazamenjamovlogi,sebotalahkoenkratvživelvogoljufanegapsa,karbopravgotovopoglobilonjegovorazumevanjezgodbe inteme,kijoobravnava.

Igrolahkoigramoznajrazličnejšimilutkamialimaskamialipasinaglavopritrdimoleuše-sa.Tolahkonaredimozlasnicami,lasnimobročemalipasiodrežemotrakiztršegabarva-stegapapirja,gazlepimovobročpomeriglaveinsigakotindijanskoperjaniconadenemonaglavo.Namestoperesnazgornjideltrakupritrdimozajčjaalipasjaušesa–tudiizpapirja.

Česeodločimozamaske,sinaredimorajšitistečezpolobraza(očala),kerbodootrocipodnjimilažedihaliingovorili.Pazimo,dabodoodprtinezaočidovoljvelike.Ušesanalepimonazgornjidelmaske.

Čeigramospritrjenimiušesialimaskami,jeprednostvtem,daotroklahkores»damero«začevlje–ressezujecopatkeinmuodrasliobrišenjegovenoge.Togabožgečkalo,hkratipabonjegovodtisnogenekajosebnegavtejigri.Odraslisilahkodaopravitiznamišljenoizdelavočevljev(sajsonjegoverokeproste),medtemkootrokvsaketolikočasapokukaodnekodinvselejvprašazistimstavkom:»Alisomojičevljižegotovi?«.

Končnoodraslinataknesvojemuotrokunajprejenčevelj(njegovlastničevelj,skaterimjeprišelvvrtec,lahkopatudikarcopat),potemšedrugega.Tatrenuteklahkoizkoristimozavprašanje,kakosezavežečevlje,česootrocizatožedovoljveliki.Korečeodrasli»Zdajpaplačaj!«,rečeotrok»Ne!«.Potemodrasliloviotroka,doklersemutanekamneskrije.

102 103

Igroigramotudispreprostimiročnimilutkami,animiranimirisbicamialilutkaminapalč-kah.Vnajstarejšihskupinahlahkonaredimoorigamilutkeinoderponavodilu,kigabostenašlivtretjemzvezkuberilaPozdravljen svet(str.34do37).Mogočevamboprišlopravtudidramatiziranobesedilozgodbeopsuinzajcu,kijeobjavljenonaistemmestu.

ZgodboZakajtečepeszazajcemlahkoigramotudikotrazličicoigreGnilo jajce.Medotro-ci,kisedijovkrogu,zizštevankoizberemopsainzajca.Zajecsezujecopateinjihdapsu.Pesimavposestizajčevecopate,bosizajecpadelakroge.Vsakokratkopridedopsa,vpra-ša:»Alisočevljinarejeni?«Neve,kdajbopespritrdil.Kopesnenadomapritrdi,dazajčkucopate.Tasemorahitroobutiinuitipsu,predenpespreštejedodesetingapričnelovitiskrikom:»Plačaj!«Zajeckriči»Ne!«inbeži.Čegapesneujame,zajecsedenamestopsa,pespasezujecopateinzizštevankodoločinovegazajca;čegaujame,pagrezajecvzapor,nasredinokrogakotgnilojajce.

Časštetja(dokolikoštejepes,predenlovizajca)lahkoprilagoditestarostiotrok.Čeigratenadrsečihtleh,najotrociigreneigrajovnogavicah,daseigranebikončalazbuško.

• Igra v majhnih skupinah

JelenaSitar:Mačje potovanje

Zgodba:

Mačji družini v sramotose je rodila:karirasta mačka.Mijau!Spodili so jo iz hiše.Kar zabrisali so jo ven.Bumf! Auu!

Muca je šla po svetu.Hodila je … in hodila … in hodila …In hodila … Ko je prišla onkraj sveta, se je ustavila pred hišo,na las podobno njeni.Potrkala je …

KnjigaZgodbe za lutke in prstejezbirkaleposlovnihzgodbzaotrokeinlutkovnipriročnikobenem,sajnampomagavsezgodbetudizaigratikotlutkovneigre.Grepredvsemzatakeigre,ki jih lahko igramosprstnimi lutkami, tepabrezvečjih težav lahkospremenimovročnelutkealipaizberemokakšnodrugolutkovnotehniko.Čeostanemopriprstnihlutkah,lahkostvarodigramovintimnemozračjudomačegaokolja.Mordaodrasliinotrokskupajpripravitagledališče,vkateremstasamatudiobčudovalcasvojepredstavice,kijoigrata.Mogočeseokrogmajhnega,zadlanvelikegagledališčadrenjajodružinskičlanialiprijatelji.Mačjepotovanjebi,kotvsedrugezgodbevknjigiZgodbe za lutke in prste,lahkosodilovzgornjorubrikoDvojicestarševinotrokinnjihovihgledališč.

102 103

PavendarjeMačje potovanjeprimernozadelovmajhnihskupinah,kigaorganiziramo,kopovabimootrokeinstaršekskupniustvarjalnosti.Nedokončanazgodbanasvabiksoustvar-janju.Poiskatikonecpravljiciinpoiskatirešitevzaubogomucojetorejprvanalogavsakeskupine.Naslednjapajevsetoodigrati.Kako?Vknjigibostenašlinavodilozaizdelavoprstnihlutk,kijihlahkopovečatevročne,čepalutkešepovečateinizrežeteodprtinezaoči,ustainnos,dobitemaske.

Najprej veliko skupino razdelimo vmanjše.Kriterij za delitev so prijateljska nagnjenja,izborlutkovnetehnike,kibijoradipreizkusili,alipaskupinepreprostodoločižreb.Enamožnostsoraznobarvnipapirčki,kijihudeležencidelavnicepotegnejoizklobuka.Stobar-vojeoznačenatudimiza,zakateroseposedejoinokrogkaterejetolikostolčkov,kolikorpapirčkovjevklobuku.

Skupinesezberejo,članisemedsabopozdravijo,mogočesinaposebennačinpodajoroke(zaboljšistik),potempaskupajposedejoposvojihkotičkihinodtamposlušajozgodbo,kijopripovedujevzgojiteljica.Čeželi,jimlahkopredenzačne,predvajamalosproščujočeglasbe.Pripoveduježivo,sočustvujezmalomucoinnaenkrat–zgodbezmanjka.Kajbomostorili? Skupine simorajo izmisliti vsaka svoje nadaljevanje.Dobro je, če ostane konecvsakeskupineskrivnost,zatosiskupineprostorrazdelijotako,datotudiomogoča.Četonegre,sepačboljpotihomapogovarjajo.Potemsivskupinahrazdelijovlogeinzačnejoizde-lovatilutkeinscenooz.vse,karskupinazaigropotrebuje.Nazačetkuteetapevzgojiteljicapredstavimaterialinmožnetehničnerešitvepriizdelavilutk.Poudari,kakozelocenjenajeizvirnost, inpozoveodrasle,najskušajozotrokisodelovatitako,dabodovsiustvarjalni,takomalikotveliki.Včasuizdelavelutkvzgojiteljicakrožimedskupinamiinpomagaznasveti,patudikajodrežealiprilepi.

Kojedelokončano,slediodmorzmalico.Vtemčasudokončajosvojelutketuditistizadnji,nedabiprvioddolgčasazačelirazgrajati.Tudizadnjidogovoriokrogodrskeizvedbelahkopotekajovtemčasu.Potemprostorspremenimo,lutkovnadelavnica,prejpolnamaterialainorodja,postanezdajprostorzavajo.Skupinedoločijo,kajsebodogajalo,določijopostavi-tevodrskesituacijetermordaenkratpreigrajosvojekratkeigre.

Potempriredimopredstavo.Vsakaskupinaigradrugimsvojoigrossvojim,drugačnimkon-cem.Tuditusistaršiinotrocivlogepoštenorazdelijo.Med»predstavo«sipomagajoinsepodpirajo.Čekdoigrakakšeninstrument,lahkopomaga.Obaplavzusevsiprimejozarokeinpriklonijo.Sledidrugaskupina.Tolikopredstavic,kotjeskupin,skupajpolureprograma.Inkolikorazličnihzgodb!Otrociinstaršisoustvarjalci,kiskupajigrajopredobčinstvom.Tojevelikareč.Občinstvojeprizanesljivo,sajbodotrenutekkasneje–alipasobilitrenutekprej–vistikaši.Atuditaprizanesljivostimasvojemeje,zatomoramočimboljeigratiindativseodsebe.Letakosonakonculahkozmagovalci.Inreszmagajovsi!

• Otroci staršem in/ali starši otrokom – predstava kot darilo

ClaudeAveline: O belem mucu, ki je bil čisto črn

Povzetekzgodbe:Družini Beli Maček se med samimi belimi rodi črn mladič. Vsi so začude-ni, kajti v vsej družinski zgodovini še ni bilo takega primera. A ga sprejmejo in imajo radi prav tako kot vse druge. Mali črnuh se igra z bratci in sestricami, a je zmeraj kaj narobe: med rjuhami se ne more skrivati, ker ga takoj najdejo, v kleti ga pozabijo, ker ga ne vidijo …

104 105

Tako revež postaja vse bolj žalosten. Družina to opazi. Organizirajo sestanek in sklenejo, da se bodo povaljali v premogu, da bodo črni tudi vsi drugi. In ko to res storijo in poiščejo črnega, jih na njegovem mestu čaka bel muc. Tudi on je bil sklenil , da bo postal bel kot oni, zato se je povaljal v moki. Ko ugotovijo, kako je s to stvarjo, si srečni stečejo naproti in v skupnem prerivanju postanejo – sivi. A to sploh ni važno, važno je, da se imajo radi.

Zgodbajeprimernazaskupnouprizoritev,sajjepreprostainprisrčna,patudizato,keršte-viloosebnidoločeno,torejlahkoigraigropoljubnošteviloigralcev.Uprizorimojozrazni-mivrstamilutk.Predlagam,dajozaigramozaparavanom.Takosestaršem,kinisovajeninastopanja,nitrebaizpostaviti,patudiplašnejšiotroci,kiprvičjavnonastopajo,bodopritemzavarovanipredpoglediobčinstva.Paravanjelahkopolbel,polčrnalipakarsivinsipomagamospreminjatiprostorzbelorjuhoinčrnotkanino.Naparavanunastopajoročnelutkealilutkenapalicah–tesolaževodljiveinigralcevnebodoboleleroke.

Kopripravljatepredstavo,predlagam,daskupajpreberetezgodbo.Medbranjemposkusiteugotoviti,izkolikihdelovjezgodbasestavljena.Primerjajteugotovitve.Takostepredstavorazdelilinaposamezneprizore.Imenujtejih,potempapogumnozaigrajte.Stopreprostotehnikosevzgodbinebosteizgubili.Priigrisenikarnetruditeučitistavkovnapamet:česteženaredilisvojolutko,bostemendanašlitudipravebesedezanjo.Najvambomedde-lomprijetnoinnajviditisti,kimujenamenjeno,dastesepotrudilizanj.Takokotsosenašimuckipotrudilidrugzadrugega.Važnoje,daseimamoradiindasitopokažemo.

• Skupna igra z gledališčem – vzgojiteljice, otroci in starši v vlogah

ElaPeroci:Muca Copatarica

Vstopimovnajljubšopravljicoslovenskihotrok!

Staršiinotrociposlušajopripovedvzgojiteljiceinpočnejoto,karpripoveduje.»Vmajhnivasisomajhnehiše…«SledijopravljicioMuciCopatarici.Ustavijoseobključnihprizorihinjihodigrajo.

Otrocisiizberejoprostor,kjerbodospali:naposteljah,podmizo…Predspanjemsezujejocopateinjihzmečejovseokrog.Potemležejov»svojoposteljo«.Odrasli,kistojijoalisedijovkroguokrognjih,pristopijovsakksvojemuotrokuinmutihopojejouspavanko.Potemseodrasliumaknejo,vzgojiteljicazagrnezavesealiugasnelučinvtemiodrasliskupajpobere-jorazmetanecopate.Otrocimižijo,smrčijo,sedelajodaspijoindaneopazijoodraslih,kikradejocopate.Kosocopatinavarnem(vškatli,vstranskemprostoru…),vzgojiteljicana-znanijutroinprižgelučoz.odgrnezavese.Otrocisepočasiprebujajo.Opazijo,danicopat.

Otrocisprašujejo:»Mama/očka,kjesomojicopati?«Instaršiodgovarjajo:»Mucatijihjeodnesla,kerjihnisipospravil!«inpodobno…Slediigra:»xx,pridikmeni!«.»Nemorem,nimamcopat!«…Otrocisekličejoporesničnihimenih.Vsaknasvojemmestuzdajzajtrku-jejo.Vzgojiteljicavodipantomimskoigronalivanjakavevskodelico,sladkanja,mešanja…Česostaršipripravljeninaigro,lahkopritemsodelujejo.

Potempredlagavzgojiteljica:»Poiščimomucindom.«.Otroci sepostavijovgosji red indrugzadrugimodkorakajoizigralnice(telovadnice…)v»gozd«.Kolonovodivzgojiteljicainiščečimboljnenavadnepotipovrtcu:otrociobiščejorazličneprostore,mogočetudisušil-nico,pralnico,zbornicoaliskladiščemateriala,kamorsicernezaidejo.Tihosoinopazujejo

104 105

navsestrani,zravenpatožijo,kakojihzebevnogevjutranjirosi.Semintjasekolonaustaviinopazuje,čeniztistimobešalnikom,kijezdajdrevo,skritalisica,inalinimogočetamlezadajmuca…Čekogasrečajo (upajmo,daga),gavprašajopodomuMuceCopatarice.Slednjičprispejodomesta,kjersozloženinjihovicopati(staršisomedzlaganjemvvsakparskrilimajhnodarilce).

DrugavzgojiteljicasinadenemaskoalivzamelutkoMucealinataknelemačjaušesa.Kokolonaotrokzvodjonačelu,prvovzgojiteljico,potrkanadogovorjenavrata(nanjihlahkopišeimealijecelonarisanamuca),sezačneznanidialogotem,alisovhišiotroškicopati,zakajnajbibilitam,kakodajihotrocinepospravljajoinkakojihzdajzebevnoge…

Koobljubijo,dabodoposlejpospravljalicopate,jihMucapovabi,najpoiščejovsaksvojecopate.Otrocisepočasinapotijotja,kjersozloženinjihovicopatkiinvnjihpresenečeninajdejodarilca.Vdrugemkotusobečakajostarši,kiopazujejootrokepriodpiranjuzavit-kov.Kosiotrociobujejocopate,skupajsstaršizapustijo»mucindom«.Vrnejosevprostor,kjersejeigrazačela,inseodpravijospat.Ob»postelje«zložijovsaksvojecopatke.Staršipristopijoknjihovimposteljicaminjimtihozapojejo.Potemseumaknejoinvzgojiteljicazagrnezaveseoz.ugasneluč.Ponekajminutahspetnastanejutroin–otroci»obposteljah«najdejosvojecopatke.Igraselahkozaključisskupnimplesomalikakšnomačjopesmijo.

TakaIgra z Muco jebilaževečkratpreizkušenainjeenaboljpriljubljenihdelavnicmedotroki.Imenitnajetudinapikniku,praznovanjurojstnegadnealikotpredstavitevšolepr-vošolcem.Pričujočiopisjevariantapripravezadelozotrokivprvemrazredu,opisanevPriročniku k Mojemu prvemu berilu.

Čestaršiinvzgojiteljipriuresničevanjuopisanihzamislioziromanjihovihvariantuživajo,bodruženjeprijetnoinuspešno.Ustvarjanjezlutkaminebopovezalolestarševinotrok,karjeosnovninamen,poveželahkostaršemedsebojintudistaršeinvzgojitelje.Sodelovanjeslednjihpajepomembnozaskupnoprizadevanjeobojih–zaustvarjalnoinsrečnootroštvonjihovihhčerainsinovoziromavarovancev.

106 107

PRIPOROČENA LITERATURA:

Hanuš,BarbarainSitar,Jelena:Moje prvo berilo.Ljubljana:DZS,2005.Hanuš,Barbara inSitar,Jelena:Priročnik k Mojemu prvemu berilu (e-priročnik),Lju-

bljana:DZS,2006.Peroci,Ela:Muca Copatarica.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknjiga,

1957.Sitar,Jelena:Zgodbe za lutke in prste.Ilustr.IgorCvetko.Ljubljana:DZS,2001.SLOVENSKE basni in živalske pravljice.Izbr.inur.AlojzijBolhar.Ilustr.MarjanManček.

Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005(4.ponatis).ZVEZDNA ladja, pravljice svetovnih pisateljev.Izbr.inur.NikoGrafenauer.Ilustr.Rudi

Skočir.Mladinskaknjiga,Ljubljana,1997.

• Priporočamo še:BlatnikMohar,Marinaindr.(ur.):Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja.Lju-

bljana:ZaložbaMladinskaknjiga,2003.Cvetko,Igor:Slovenske otroške prstne lutke.Radovljica:Didakta,1996.Hunt,TamarainRenfro,Nancy:Puppetry in early childhood education.Austin:Nancy

Renferostudios,1982.Korošec,HelenainMajaron,Edi:Lutka iz vrtca v šolo.Ljubljana:UniverzavLjubljani,

Pedagoškafakulteta,2002.Kuret,Niko:Pavliha, knjiga o ročnih lutkah.Ljubljana:Mladinskazaložba,1942..Sitar,Jelan:Skrivnost v galeriji ali Zgodba o senčnih lutkah.Ljubljana:DZS,1996.Varl,Breda:Lutke na palici,Lutke na nitkah.Šentilj:Aristej,1995

106 107

Mag. Nataša Bucik

VpoglavjuDružinska pismenostsmonatančnejespoznalielementeporajajočesepismeno-sti.Vobdobjuporajajočesepismenostiotrokrazvijavrstospretnostiinsposobnosti,kisopomembnezakasnejšeuspešnoučenjebranjainpisanja:glasovnozavedanje,spoznavanječrk,razumevanjevlogetiska,zaznavanjeinprepoznavanjetiskaizokolja,razumevanjena-vodilipd.

Priodločanju,kakobomospodbujaliotrokovoporajajočosepismenost,jetrebaupoštevati,dasenekatereodnaštetihsposobnostialispretnostirazvijejoprej,drugekasneje.Nekateresotemeljzarazvojdrugih.Časovnemejnikezarazvojposameznihkomponentporajajočese pismenosti je težko postaviti, saj je njihov razvoj odvisen odmnogih dejavnikov. Prispodbujanjurazvojaposameznihspretnostijesmiselnopočakatinaprimernostarostotroka,sevedapaupoštevatitudi,dasomedotrokiistestarostivelikerazlikevrazvojuposameznihsposobnosti.Trebajesevedaupoštevati tudiotrokoveizkušnjesknjigo.Zarazvojzgorajnaštetihspretnostiporajajočesepismenostiotroknujnopotrebujepomočodraslega,kimuodprevratavsvetknjigoziromasvetčrkinbesed.VpoglavjuRazvijanje otrokove motivaci-je za branje v domačem okoljusmožeizvedeli,dajezarazvojotrokovegainteresazabranjeključnovelikoskupnegabranjavdomačemokolju.Intereszabranjepajehkratitudiključzarazvojotrokoveporajajočesepismenosti,sajjepomembno,dajeotroktisti,kinampokaže,daseželinaprimernaučitinapisatisvojeimealiprebratibesedovsvojinajljubšiknjigi.Takotroklahkoobpomočiodraslegaževobdobjuodčetrtegadošestegaletaosvojiimenačrk(imenuječrko,kimujopokažemo)oziromasejezmoženvigrinaučitipovezovanjačrkspripadajočimiglasovi.Radseigrazzlogiinglasovi:prepoznaprvočrkovbesedi(npr.vbesedižogajeprviglasž),znapoiskatibesedo,kisezačnezistimglasomkottista,kimujomipovemo(npr.lisica–limona),besedojesposobenrazstavitinaposameznezloge(npr.besedožaba naža–ba),poiskatiznabesedo,kiserimanadrugobesedo(npr.krava–trava).Radposnemaodrasleinposkušapisati,vendarpišetakokotsliši(t.i.fonetičnopisanje).Vtemstarostnemobdobjustrokovnjakipravposebejpoudarjajopomenrazvijanjaotrokovegabesednjaka,kijeključenzaotrokovjezikovnirazvoj;bogatbesednjakotrokuolajšaučenjebranjainpisanja.Čeotrokvbesedilu,kimugaberemo,nerazumecelevrstebesed,takegabesedilanemorerazumeti.Čebesedilanerazume,nebomotiviranzanjegovoposlušanje.Kostaršiotrokuvelikoberejoinpripovedujejo,gaseznanjajozrazličnimiberiviinrazlič-

DiDaktične igre za sPoDbujanje Porajajoče se Pismenosti

108 109

nimipodročji.Stemmuomogočajobogatenjebesednegazakladainposledičnotudilažjerazumevanjebesedil.

Naštetesposobnostiinspretnostiveljavpredšolskemobdobjurazvijatinarazličnenačine.Strokovnjakipostavljajonaprvomestoskupnobranjezotrokom,sajtoomogočaučinkovitorazvijanje skoraj vsehnaštetih spretnosti.Zeloprimerne so tudi različnedidaktične igre,tosoorganiziraneoblikeiger,kiseigrajoponavodilu.Njihovciljjerazvijanjedoločenihspretnostioz.sposobnostinaigrivnačin–tosoigre,kiomogočajohkratiučenjeinurjenje(vajo)terzabavoinsprostitev.Medtemkootroksodelujevzanimiviindobrostrukturiranididaktičniigri,jenamrečsproščeninpozorenhkrati.Sproščenje,kergaigrazabavainspro-šča,pozorenpa,kerigrapredstavljazanjizziv.Tahkratniprocesjeodličnoogrodjezauče-nje.Koristnoje,daseotrokučipismenostivigralnihizkušnjah,sajimajoigretudinotranjemotivacijskipomen,karjekoristnozarazvojporajajočesepismenosti(večomotivacijiglejvpoglavjuRazvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju).Hkratipaotrokvigrirazvijatudivrstosocialno-čustvenih,intelektualnihinfizičnihsposobnostiinspretnosti.

Didaktičneigresoodličennačinzavključevanjestarševvizobraževanjeotrok,karjezago-tovopomembno,sajsoštevilneraziskavepokazale,dapravstarši,kinudijooporoinpomočsvojemuotrokuinseznjimvelikoukvarjajo,odigrajoključnovlogopriotrokoviuspešnostivšoli.Sevedaseodstarševnepričakujeučenja,kotgaponujakurikulvvrtcu.Pomembnopajestaršeseznanitistem,daotroksam,breznjihovepomoči,spretnostiporajajočesepismenostinemorerazvitisamodsebe,sajsejetehspretnostitrebanaučitizvajo.Vlogastarševjeuče-njeotrokovihspretnostinaigriv,sproščeninzabavennačin.Skupno»delo«morabitivužitektakootrokomkotstaršem.Mnogistaršisozelozaposleniinimajozelomaločasazaigranjezotrokom.Primernesožekratke,nekajminutnedidaktičneigre,kijihigrajoskupajzotrokom,sajpoenistranispodbujajootrokovespretnosti,podrugistranipaječas,kigapreživijostaršiobskupnidejavnosti,zelopomembentudizasocialneodnosemednjimiinotroki.

Igrajmo se skupajDidaktičneigre,ki jihvnadaljevanjupredstavljamo,sozaradisvojedidaktičnenotezelouporabne.Otrokombodopomagaleprirazvojurazličnihspretnostiporajajočesepismenosti,kisoključnezaotrokovoopismenjevanjeinuspešnodelovšoli.Naučilseborazumevanjainizvajanjanavodil,reševanjaproblemov,naučilsebopočakatinavrsto,nastopatiitd.

Mednaštetimiigramisotake,kijihlahkoigramozotrokomkjerkoli,domazajedilnomizo,naavtobusu,vlakualivčakalnicivzdravstvenemdomu.Nekateresotake,dajihlahkoigra-moledesetminut,lahkopatudidaljšičas.Igranjenekaterih(naprimerbesednihiger)lahkouvedemokotvsakodnevnorutino–medvožnjoalihojooddomavvrtecaliizvrtcadomov.

Medpredstavljenimiigraminajdemotuditake,kivključujejotekmovalnost,torejzmagoinporaz.Otrociimajoraditekmovanja.Vendarnemarajoizgubitiinpogostoslaboprenašajoporaz.Zmagajezaotrokapomembnainzabavna,porazpane.Otrocišeposebejradiprema-gajomamoinočkaalidedkainbabico.Priigrah,kjerjezmagaodvisnatudiodsreče(npr.igretipaČlovek ne jezi se),selahkozgodi,daotroknerazume,daniimelsrečeprimetanjukocke,temvečjeprepričan,dane zna igratiinporazrazumekotsvojonesposobnost,karzanjnispodbudno.Kakoravnativtakisituaciji?Možnostijesevedaveč.Lahkosepovsemizognemo tekmovalnim igram, sajobstajavrsta iger,kjerni zmagovalcev inporažencev.

108 109

Kerotrociradiigrajotekmovalneigre, lahkootroku»popustimo«,dazmaga,karohranjanjegovozanimanje innavdušenjenadnoviminnovimigranjem.Vendarpamunepopu-ščamovedno,sajsemoranavaditisprejematitudiporaze.Vživljenjubonamrečpogostovsituaciji,konebozmagovalec,inbomoralsčasomarazumeti,dasovtekmovalnihigrahpo-legzmagovalcevvednotudiporaženci.Čeigramoistoigrovečkratinbonekajkratizgubil,nekajkratzmagal,boznaltoboljerazumeti.Vsakokrat,koizgubi,seotempogovorite,česeledasproščenoinvsajzmalcehumorja(»Samorobotbilahkovednozmagal,tipaksrečinisirobot!«).Čeboskupnaigrazabavnainsproščena,bootrokbreztežavpreneseltudikakporaz.Za»osvajanje«porazovsoposebejkoristnekratkeigre,keromogočajovelikošteviloponovitev in lahko posameznik velikokrat zmaga in velikokrat izgubi.Hitromenjavanjeuspehainneuspehaotrokupomaga,daporazanedoživljakotsvojenesposobnosti,temvečkotdeligre.

Vodiloskupnihdidaktičnihigernajbodoužitek,zabavainsproščenost.Uživajonajotrokinstarši,sajotrokpravhitroopazi,kadarodraslinisproščenalipristenalisemuneljubiigrati.Staršinajpoiščejoigrice,kibodovšečtudinjim,primnogihigrahbodokmaluspoznali,dasopozornost,koncentracijainintelektualniizzivlahkonadvsezabavniinzanimivi.Zaotro-kajespodbudno,kovidi,dajeskupnaigravšečodraslemuterdasemoratudi»taveliki«potruditizazmagoalipravilnorešitev.

Izbiramotakedidaktičneigre,kisozabavne,interaktivneinrazvojnoprimernezaotroka.Veljapoudariti,dasemorajostaršiinvzgojiteljiobnavedenihdidaktičnihigrahzavedati,daimajootrocirazličnepotrebeterdaimajotudienakostariotrocirazličnorazviteposamezneelementeporajajočesepismenosti.Pravposebejmoramobitipozornipriotrocih,kiseizrazličnihrazlogov(posledicerazličnihbolezni,motnjegovorainvida,drugesenzomotorič-nemotnje…)razvijajopočasnejekotnjihovivrstniki.

Pri izbiri dejavnosti je trebaupoštevati vse tevidike, hkrati pa izbirati raznolike igre, kiotrokezarespritegnejo.Koizbiramoigre,kisejihbomoigralizotrokom,jetrebaposebejpazitinanjihovotežavnost.Čebodozanjpretežke,bovesčasnapetinvstiskiinbokmaluodnehal.Vtakihsituacijahotrocipogostorečejo:»Tojedolgočasno.«,vresnicipanamspo-ročajo:»Tojezamepretežko.«.Veljapatudi,dasebootrok,čemuponudimoprelahkoigro,kizanjnepredstavljaizziva,dolgočasilinsebokmalunaveličal.Koseigramozotrokom,gapozornoopazujemo,davidimo,alimujeigra,kijoigramo,všečinjobomonadaljevaliindrugičspetigrali,alipagadolgočasiinrajeizberemodrugo.Občasnojekoristnozotro-komigratiigre,kijihžeobvlada,zatodadobiobčutekuspehaalicelozmage,sajtopovečanjegovomotivacijo,hkratipautrjujenjegovespretnosti.Starljudskipregovorpravi:»Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.«Moramopasezavedati,danisovseigreprimernezavseotroke.Čeotrokalistaršidoločeneigrenemarajo,rajeizberemodrugo,sajjepriskupnemigranjuključnopravnavdušenjevsehigralcev,čeželimo,daboigranjezaresučinkovito.

Otrocisozelorazlični.Čejeotrokunekaigrazelovšečinjobohoteligratiznovainznova,niničnarobe,sajnatanačinutrjujespretnost.Drugotrokpaisteigrenebohotelponavljati,temvečbohoteltakorekočvsakdankàjnovega.

Priigrah,kjersopomembnepravilnerešitveoziromapravilniodgovori,otroka,kipravilnoodgovori,nujnopohvalimoinpotrdimopravilnostrešitve.Čeodgovorinapak,mutopove-moinmupomagamodopravilnegaodgovoraalirešitveoziromamupovemoinrazložimopravilno rešitev.Napačne odgovore torej vedno popravimo, vendarmoramo biti pri tem

110 111

kljubvsemuspodbudni.Istonalogokmaluponovimo,dapreverimo,ali jeotrokpravilnorešitevrazumelinsijozapomnil.Čeimašetežave,mulahkorazložimošeenkrat,vsekakorpasemoramovtakemprimeruvprašati,alimunismozastaviliprezahtevnenaloge.

Vnadaljevanjusmoizbralirazličneigre,kispodbujajorazličneelementeporajajočesepi-smenosti,polegtegapašerazličnedrugesposobnostiinspretnosti,odzaznavanjainspreje-manja,dourjenjaspominaterusmerjenepozornosti,kisoključdouspešnegaučenjanasploh.

Glasovno zavedanje in spoznavanje črkPomembenelementporajajočesepismenostijeglasovnozavedanje,kamorsodiotrokovasposobnostločevanjadaljšihinkrajšihbesed,določanještevilabesedvpovedi,prepozna-vanje prvega glasu v besedi, razstavljanje besed na zloge, združevanje zlogov v besede,iskanjeintvorjenjerim,povezovanjebesed,kiserimajoipd.Pomembnesotudirazličnevaje in igre,kiomogočajospoznavanječrk:otrok iščeenakečrke,prepoznavačrkemeddrugimiznaki,prepoznavačrke,kisepojavljajovnjegovemimenu,povezuječrkezglasoviipd.Obskupnembranjuknjigeotrokvtemobdobjupridobivanarazumevanjuvlogetiskatersistemapisave:poznapomenizrazovnaslovnica,list,poznasmertiska,smerbranjainpisanja,razumeizrazečrka, beseda, začetek besed, prvi glas,ve,dajebesedilosestavljenoizposameznihbesed,besedaizčrk…

Kougotovimo,daotrokazanimajočrkeinželivedeti,kakoseimenujejo,mulahkopomaga-monarazličnenačine,dasičrketudičimboljeinčimlažjezapomni.Začrke,kiotrokaboljzanimajo,lahkoizdelamoplakatalipripravimomapoališkatlo,vkaterodamoposameznočrko,napisanozrazličnimibarvami.Črkeiščemoskupajzotrokomvrazličnihrevijahmednaslovi(kjersovečječrke),poiščemobesede,kisezačenjajonatočrko,poiščemošesliketehbesed.

Večinootrokzanimajočrkevnjihovem imenu.Zadidaktično igroČrke mojega imena zotrokompripravimo tolikoškatel,kot je različnihčrkvnjegovemimenu.DeklicaKAJApotrebuje torej tri škatle, nakaterenapišemoali nalepimoposameznočrko.V revijah inkatalogihboKajaobpomočiodraslegapoiskalaslikepredmetov,kisezačenjajona»njene«črke.VškatlosčrkoKbotakospravilaslikekonja,krave,krokodila,kave,kruha,knjigeipd.Česebodomislilastvari,kijihnenajdevrevijah,lahkovškatledodasvojerisbice.Koopazimo,dajeotrokuigravšeč,galahkospodbudimo,dapripravišeškatlezimenidrugihdružinskihčlanov.Škatlesčrkamidedkovegaimenalahkonaprimerpodaridedkuzarojstnidan.

Kootrokdobropoznačrkesvojega imena,ga lahkospodbudimo,dapriknjigiskratkimbesedilom,kismomujoževečkratprebrali,vbesedilunavsakistranipoiščesvoječrke.Lahkoskupajštejemo,kateraodčrksepojavinajvečkratinkateranajredkeje.Vsakokratmupreberimobesede,vkaterihsejenjegovačrkapojavila.Čemuboigravšeč,lahkoiščemonaprimeršečrkepriimka,imenamamealiočeta…Natanačinutrjujepoznavanječrk,hkratipaspozna,dasonekaterečrkezelopogoste(A,E,I,O…),nekajpajezeloredkih(F,Ž…).

Otrokunakartonerazličnihbarvzvelikimičrkaminapišemoimenadružinskihčlanov(tudibabice,dedka,bratrancevinsestričen).Privsakemimenunajprešteje,izkolikočrkjese-stavljeno.Ugotovinaj,kdovdružiniimanajdaljšeinkdonajkrajšeime.Daboštetjelažje,vsakoimerazrežemopočrkah.Koločujemočrke,kartonizrežemotako,davsakoimepo-

110 111

stanesestavljanka(puzzle):medprvimadvemačrkamanajbonaprimervalovitrazrez,meddrugimadvemacik-cakrazrezitd.Kootrokugotovi,kdoimanajdaljšeinkdonajkrajšeime,gaspodbudimo,dasestaviimena.Češenepoznavsehčrk,sibopomagalzoblikamirazre-zovinbolahkoposameznaimenapravilnosestaviltudiposistemusestavljanke.

Skupajzotrokomlahkoizdelamo»knjigo«Družinska abeceda. Zavsakočrkoabecedepri-pravimoposebenbarvnilistalikarton,nanjnalepimoposameznočrko(velikoinmaloti-skano),lahkotudivečistihčrk,kiserazlikujejopooblikipisave(vrevijahinčasopisihsepojavljajorazličnetipografijeistihčrk)inbarvi.Lahkopakupimokarzvezekinvnjemzavsakočrkonamenimoenegaalivečlistov.Vrevijahinkatalogihpomagamootrokupoiskatislikepredmetov,kisezačenjajonaposameznečrkeabecede.Slikenajizrezujeotroksam,pri čemerga spodbujajmo,dabočimboljnatančen.Sličicenaj razporeja in lepi sam.Zizrezovanjeminlepljenjemnamrečsočasnouridrobnomotoriko,kijenadvsepomembnakasnejepripisanju.

Zanekatereotrokebomordaboljzanimiva Domača abeceda:skupajizdelamopovečkar-tončkovzavsakočrkoabecede–navsakkartonnapišemoenočrkoizabecede.Črkeposta-vimodomanaalipodpredmete,kisezačenjajonaposameznočrko.NamizodamoM,nastolS,podlikalnikL,podavto(igračo)A…Tistečrke,kijihotrokžepozna,najrazporedisam.Kobootrokpoznalževsečrke,lahkotonalogoopravisam.Črkelahkopostavljatudipopredalihinjihtakoskrijepredstarši:vomarisposodo:P(onev),L(onec),vpredaluzjedilnimpriborom:V(ilice),N(oži),Ž(lice),vpredaluzzačimbamiinčaji:Č(aj),V(anilinsladkor),S(oda)itd.Škatlicosčrkaminajodnesenaobiskkbabicialiprijateljeminsejoigratuditam.

Otrokupomagamoširitibesednjakzrazličnimididaktičnimiigrami.EnaodtakihjeNašte-vanje:izrežemoenakovelikekartoneinnanjenapišemo,kajjetrebanašteti.Zanaštevanjeizberemo različne skupine predmetov oziroma stvari.Na kartone na primer napišemo: 6živali,kiživijonakopnem,6barv,8vrstzelenjave,6športnihrekvizitovzazimskešporte,8oblačil,kijihnosimopoleti,5vozil,kivozijopokopnem,10vrstsadja,7naslovovknjig,12glasbenihinštrumentov…Vsekartonestresemonamizo,obrnemotako,dasebesedilonevidi.Igrolahkoigramovparu,lahkopajetudivečigralcev.Vsakpovlečekartončekinnašteje,karjenapisanonakartonu.

Otrokupreberemonavodiloodrasli.Pomembnoje,danehitimoinmupustimočaszaraz-mislek.Česenespomni,mulahkodrugipomaga,vendarnajprejtako,damutapredmetalistvaropišeinotrokposkušapritidorešitvesam.Čemukljubpomočineuspe,mupovemorešitevterprinaslednjiigripreverimo,alisijezapomnil.Česini,gatokratspetspomnimozopisom.DolgovožnjoaličakanjenazdravniškipregledsilahkopopestrimozdidaktičnoigroIskanje nasprotij,kiomogočabogatenjeotrokovegabesednegazaklada.Odraslisprašu-je:»KajjenasprotnoodDEBEL?«,»KajjenasprotnoodODPRT?«ipd.Kootrokodgovoripravilno,gapohvalimo.Sprašujemogatudi,kajjenasprotnooddaleč,poročen,pečen,dol,levo,prižgi…Pravzabavnobo,česelotimošesamostalnikovnasprotnegaspola:lisjak–lisica,lev–levinja,pes–psica;maček–mačka…Skupajrazpravljamo,alijepravkonj–konjicaalikonj–kobila,bik–bikovkaalibik–krava,ugibamo,kakobilahkoreklimožuodkure,hijeneipd.

Iščemo pareinSpominstadidaktičniigri,kijulahkopripravimosamizotrokom.Vrevijahinprodajnihkatalogihskupajzotrokompoiščemofotografijerazličnihpredmetov,jihizre-

112 113

žemoinnalepimonaenakovelikekartone.Vzamemopodvaenakaprodajnakataloga,takoda lahkopripravimopodvesliki istegapredmeta (potrebujemoza igroSpomin).Za igroIščemo parepoiščemošeslikepredmetov,kisezačenjajonarazličneglasove–česeleda,pripravimocelotnoabecedotako,dastazavsakočrkopodvesličici.Čenenajdemovseh,lahkootrokaliodraslinarišepredmetezačrke,kimanjkajo.ZotrokomseigramoIščemo paretako,daiščeparesličic,kisezačenjajonaistiglas.Najnavedemonekajparov,kijihlahkozanašoigronajdemovprodajnihkatalogih:M:marmelada–medved(igrača);Z:zob-napasta–zelje;A:avto–ananas;J:jagoda–jogurt.ZistimikartonilahkoigramotudiigroSpomin,kootrokiščeenakeslike,črkepanisopomembne.Priigranjuzmlajšimotrokomobrnemokartonetako,dasoslikevidne.Kozlahkotonajdevsepareistihpredmetov,kar-toneobrnemotako,dasoslikeskrite.Zaotrokajezabavno,zanimivoinpoučnožeskupnoizdelovanjekartonovzatidveigri.

Kerželimozobema igramaširitiotrokovbesednjak, jepomembno,daotrokprivsakemparu,kiganajde,imenujepredmetenaslikah.Česenaveličamotehdvehiger,lahkoistekar-toneuporabimošezaigroKaj skrivam?.Pritejigrivsakodigralcevizvlečenekajkartonov,natoizmeničnouganjujemo,kakšneslikeimavrokahsoigralec.Drugdrugemupomagamo:»Imamslikonečesa,karobujemoinsezačenjanaČ.«(čevelj).Lahkosprašujemo:»Alijetonekaj,karsedapojesti?«,»Alilahkotostvaroblečem?«…SoigralecvednoodgovarjalezDAaliNE.

Vavtomobilu,čakalnici,nasprehodualidomaselahkoigramotudiigroAbecedna skupina.Skupajzotrokomseodločimo,dabomoiskalipoabecedidoločenoskupinopredmetovalistvari–naprimerživali,rože,drevesaaliparekvizitezašport.Otrokavodimoskoziabece-do.Česmoseodločiliiskatiživali,začnemonaprimermizživaljonaA(aligator),natootro-kupovemo,damoranajtiživalnaBintakonaprejpoabecedidoŽ(npr.žirafa).Česetisti,kijenavrsti,nespomniživalinadoločenočrko,nekdodrugpajopozna,najmupomagazopisomživali–naprimer,česenespomniživalinačrkoH,mupomagamo:»Jedivjažival,kijemrhovino.«(hijena).Čenihčenepoznaživalinadoločenočrko,točrkopreskočimoinkasnejeskupajzotrokompoiščemopravilnorešitevvknjigah(enciklopedijialikakšnidrugiknjigioživalih).Potrudimose,daodraslipriponavljanjihteigrepriposameznihčrkahnaštevamovsakokratkakšnodrugožival(žirafa,žaba,žolna,želva…).Večkratkosebomoigrali,večrazličnihživalibootrokznalimenovati.Živali,kijihotroknepozna,poiščemoskupajvknjigah,sajsemubonovoimeživaliobslikiboljvtisnilovspomin.Domalahkotoigroigramotuditako,dadržimovrokahenciklopedijoalikakšnopodobnoknjigooživalihinnaposameznočrkoskupajiščemočimvečživali.Naenaknačinseigramoigrorastlin,dreves,krajev, imenrek, imenljudi,moških imen,ženskih imenipd. Igra jeprimernazaigranjevparuinkotdružinskaigra.

Igranjedidaktičnihigersčrkamioziromaglasovimorabitizaotrokazabavnoinzanimivo.Vtejstarostiotrokanitrebanaučitičrkinniničnarobe,česijihnebozapomnil.Igre,kijihigramo,morajograditiotrokovomotivacijozabranje,njegovoželjo,dabonekegadnepoznalvsečrkeinznalsamprebratibesede,stavke,besedila.Nikakornesmeimetiobčutka,dajepritakihigrahneuspešen,sajbigastemprejleodvrniliodbranja.Čemukateraodigernivšeč,poiščimodrugo.Mordapagatahipnezanimajočrke,inseznjimrajeigrajmoigrosštevilialipakarkaterooddružabnihiger,kijihradigraznami.

112 113

Prepoznavanje tiska iz okolja Otrokaspodbujajmokprepoznavanjunapisovizožjegaališiršegaokolja,kisepogostopo-javljajo–npr.imenainlogotipitrgovin,ustanov,krajev…Vrevijahinprodajnihkatalogihpoiščimonapise(naprimerMercator,InterSpar,Tuš,Kolosej,Pošta,Lekarna,STOP…)injihnalepimonakartone.Kogremozotrokomnasprehod,najotrokopazuje,kjebonašelbesede,kisonakartonih.Kartonelahkoizdelamotudizaimenarazličnihizdelkov(mleko,jogurt,sir,sok,riž,moka…).Koseodpravljamonakupovathrano,vzamemokartonezati-sto,karmoramotadankupiti.Otroknambovtrgovinipomagaltako,daboiskalizdelkepoanalogijizimenomnakartonu.Sevedasimoramozataknakup–patudipripravozanakup–vzetiveččasakotobičajno,našnakupjenamrečhkratišedidaktičnaigra.

Razumevanje navodilZigrojeotrokakoristnoučititudirazumevanjainnatančnegaizvajanjarazličnihpreprostihinzahtevnejšihnavodil.Kosepripravljamonaskupnodružinskopospravljanjestanovanja,skupnokuhanjeipd.,senaprimerdogovorimo,dabomovsiskupajdelaliponavodilih,kijihbotadanvsemčlanomdružineodrejalamama.Pomembnoje,dapritemsodelujemovsičlanidružineinvsiizvajamoopraviloponavodilu,sajotroktudipridrugemopazujedo-slednostizvedbe.Mednavodilinajbonekajenostavnih,kivključujejoenosamoopravilo,nekajpanajbozahtevnejših,kjersimorazapomnitivrstnired,torejpozornoposlušatiinsizapomnitinavodilo,dalahkoizvedecelotnoopravilo.Opravilanajbodorazlična,odizvaja-njapreprostihgibalnihnavodil(Potegni vodo na stranišču.,Trikrat se zavrti v smeri urinega kazalca …),navodil,kivključujejoštetje(Iz predala daj dve vrečki pecilnega praška …),do izvajanjakompleksnejšihnavodilzveč informacijami(Perilo daj najprej iz sušilnega stroja, nato poišči vse nogavice in jih zloži po parih.,Vzemi rdečo skledo, pojdi na balkon in prinesi pet jabolk …),navodil,kivključujejovelikostnarazmerja(Nogavice zloži tako, da bodo največje na dnu kupa, najmanjše pa na vrhu kupa …)ipd.Čenekdonavodilaneizvedepravilno,dobidodatno»nalogo«,vendarnajtonebododatnodelovnoopravilo,temvečrajekakšnagibalnavaja(npr.Stoj na eni nogi in petkrat poskoči.).Naslednjičnajbo»glavni«drugčlandružine;kobootrokosvojilpravilaigre,najboprikakšnemlažjemdeluglavnion.

SledenjenavodilomlahkourimotudizigroVroče-hladno,kisejeverjetnomnogispomnite,primernapajetudizaspodbujanjeotrokovepozornosti.Zotrokomsedogovorimo,dabomoizmeničnoskrivalinekpredmet.Tisti,kiišče,odideizprostora,drugiskrijepredmet(morabitiotrokunadosegurok!),insenatousedenastol.Koprideotrokvprostorinzačneiskati,gavodimozgoljzbesedami,kisostopnjevanjebesedevročealihladno.Kosepredmetupribližuje,stopnjujemobesedovroče:mlačno,toplo,vroče,zelovroče,vrelo,koseoddalju-jepastopnjujemobesedohladno:mlačno,hladno,zelohladno,ledeno.Konajdepredmet,zamenjamovlogi.

Nakoncudodajamošenekajdidaktičnihiger,skaterimiurimootrokovopozornost,spominterkoličinskepredstaveinrazličneračunske(numerične)spretnosti.

Zanimivaigra,skaterourimopozornostinspomin, jeZapri oči.Igramojolahkoobbogatoilustriranislikanicialireviji.Otrokurečemo,najsinajprejnatančnoogledanekosliko,kjerjenarisanihvelikorazličnihstvari.Potemnajzapreočiinposkušanaštetičimvečstvari,kijihjevidelnasliki.Odrasligledasliko,»nadzoruje«otrokovonaštevanjeingapohvalipri

114 115

vsakipravilnonaštetistvari.Koseotroknespomniveč,mulahkopomagamo(čenaprimerpozabinaštetimetlo,rečemo:»Šenekajsipozabil.ZačnesenačrkoMinznjočistimo.«).Igroselahkoigramotudibrezknjiginotrokaničneopozorimonaopazovanje,temvečmukarnaenkratrečemonaprimer:»Zapriočiinpovej,kajimamdanesoblečenoinobuto.«.Zaotrokajeigraposebejzabavna,čejeon»nadzornik«inlahkoondajenalogeodraslemu.

ObrazličnihpriložnostihlahkoigramotudiigroKoga (kaj) imam v mislih?Zotrokomsedogovorimozaomejitev–izberemonaprimerpravljičnejunake(vendarmorajobitijunaki,kijihotrokpozna).Tisti,kijenavrsti,seodločizaenegajunaka,drugisprašuje.Postavljalahkosamotakavprašanja,dalahkoprviodgovarjazDAaliNE.Naprimer:»Alijejunakmoški?,Alijezaspalazastolet?Alisojipomagalipalčki?«...Igramotolikočasa,doklerneugane,natozamenjamovloge.

SkupajzotrokomlahkoizdelamopripomočkezaigroTri v vrsto,kijeodličnaigrazaspod-bujanjeusmerjenepozornostiinjoverjetnomarsikdožepozna.Potrebujemokvadratenbelkarton,nakatereganarišemomrežo3krat3(devetenakihpolj).Natoizrežemodesetmanj-šihkvadratnihkartonov,petnajjihbovenibarvi,petpavdrugi.Naprvihpetnarišemokro-gce,nadrugihpetpakrižce.Otrokurazložimopravilo:igralcasiizberetakrižcealikrogce.Zmagatisti,kimuuspeprvemupostavitiniztrehkrogcev(križcev).Nizjelahkopostavljenvodoravno,navpičnoalidiagonalno.Kergrezakratkoigroinlahkovdoločenemčasuiz-vedemovečponovitev,jetaigraposebejprimernazaotrokovoučenjesprejemanjaporazovinzmag.Koizgubiinnatovnaslednjiigrižezmaga,namrečspoznava,darezultatnitakopomemben,dajepomembnejšazabavaindruženje.Igrajeprimernazačakalnice,potovanjezvlakomaliletalom.Kootrokigrožedobropoznainkožerazvijespretnostpisanja,bododovoljlemajhnilističiindvasvinčnika.Razpredelnico3krat3narišemo,igralcapakrižceinkrogcesprotivpisujeta.

Otrokaspodbujamokštetjurazličnihstvaridoma,napotivvrtec,nasprehoduali izletu.Medpospravljanjemalikuhanjemlahkoizkoristimočaszarazličnanavodila,kivključujejoštetjeinrazmerja.Napotimogakpredaluskuhinjskimpriboromingaprosimo,najprinesenamizo6žličkin4vilice.Prikuhanjunamlahkopomagapritehtanjusestavin,seseznanjazmerskimiinkoličinskimiizrazi(kilogram,liter…).Naročimomu,najnaložinakrožnikzavsakegapo4piškotealinajnaloži12piškotov.Čeimamorazličnepiškote,munaprimernaročimo,danakrožniknaložitrivrstepiškotov,največnajbokroglic,najmanjpazvezdicipd.Kopospravljamoperilo,najprešteje,kolikobrisačsmooprali,čigavihnogavicjenaj-manj,čigavihspodnjicnajvečipd.Meddaljšovožnjosedogovorimoinštejemovsaksvojobarvoavtomobilov,štejemoavtobuse;vozila,kivozijokolesa;vozila,kiimajoprikolice…

Mnogistaršiinvzgojiteljiverjetnožepoznajokateroodpredstavljenihdidaktičnihigeralipanjene različice.Zaposameznegaotrokabo trebamarsikatero igroprirediti,prilagoditinjegovistarosti,sposobnostiminizkušnjam.Zaotrokabozanimivo,čebodostaršiigrečezčasspreminjali insi izmišljalinove.Didaktičnih iger,primernihzaspodbujanjerazličnihotrokovihspretnosti,ješeveliko.Koristnoje,česijihdružine(naprimervvrtcu)medsebojpredstavijo,sajsonoveigrezaotrokevednozanimivizziv.ŠtevilneidejelahkonajdemotudivrevijiCicido,kjersobilevzadnjihletihvečkratopisaneincelopriloženerazličnedidaktičneindružabneigre(različnispomini,karte,igretipadomino…).Igranjerazličnihdružabnihiger,tudistarihinznanih,kotsoČlovek ne jezi se,Črni Peter,Dominoinpodob-nih,jezaotrokezabavnoinpoučnohkrati.Otrokaspodbujajmotudikreševanjurazličnih

114 115

didaktičnihnalog,primernihzarazvijanjenjegoveporajajočesepismenosti.NajdetejihvvsakištevilkirevijeCicido,vzadnjemčasupajenavoljotudinekajizvirnihslovenskihdi-daktičnihdelovnihzvezkov:Modri Medvedek,Igrajmo se s Kukujem …Inkarješeposebejpomembno,med igranjemdidaktičnih in družabnih iger otrokpoleg različnih elementovporajajočesepismenostirazvijatudisvojesocialnespretnosti.

117

117

Dr. Sabina Jelenc Krašovec

Učenjeinizobraževanjevobdobjuodraslostijezeloosebnaizkušnja,kiseoblikujevin-terakcijiposameznikazdrugimiučečimise,v interakcijizučiteljemin/aliv interakcijizdrugimiučnimiviri.Odciljevinnamenaizobraževanjajeodvisno,kakopomembnabovlo-gaučiteljavprocesupridobivanjaznanjainspretnosti;vvsakemprimerupajeudeleženecključni,osrednjidelcelotnegaprocesa.

Delozodraslimisemočnorazlikujeodučenjainpoučevanjapredšolskihotrok.Andragoškidelavci,kisoprejpoučevaliotroke,pravijo,dajenajtežjenareditipremikprisebi–kakoizstopiti iz tistevloge,kinamjebila tolikočasanajpomembnejša?Pravzatonajbivsakučiteljodraslihdobropoznalznačilnosticiljneskupineodraslih,skaterosebosrečevalinzakaterobouporabljalustreznepristopepriučenju.Tisoključdouspešnegaučenjatudiprispodbujanjudružinskepismenosti.

Starši predšolskih otrok kot udeleženci izobraževanjaZnačilnosti udeležencev izobraževanja, njihove sposobnosti in potrebe narekujejo izbirovsebineizobraževanja,načinedelainvlogoučitelja1vučnemprocesu.Odraslisezaradifi-zioloških,psihološkihinsociološkihvplivovmedsebojpomembnorazlikujejo;vprimerjavizotrokisovelikoboljraznovrstnapopulacija.Ževuvodusmonapovedali,damoramopriizobraževanjuodraslihupoštevatinekajsplošnihspoznanj:

• Odrasliprevzemajovživljenjurazličnevloge,kisopovezanezdelomalipazživlje-njemnasploh.Otrociinmladostnikisopredvsemučenci,zaodraslepabitežkonašlipodobnoskupnolastnost,karsevedavplivatudinanjihovoželjoinpotrebopoučenjuinizobraževanju.

• Odraslisemedsebojrazlikujejopodoseženistopnjiformalneizobrazbe.Njihoveizku-šnjespoprejšnjimizobraževanjemsozelorazlične,zatojemotivacijazanadaljnjeiz-obraževanjeprinekaterihzelovisoka,drugipaseizobraževanjasplohneudeležujejo.

1 Vseizvajalceizobraževanjavskupinahzastaršeimenujemoučiteljeodraslih.Stemnemislimo,dajenjihovavlogavučnemprocesuvlogatradicionalnegaučitelja,kipredvsempoučujeinprenašaznanjenadruge.Učiteljvprogramihdružinskepismenostibopredvsemkoordinator,spodbujevalecinorganizatoručnegaprocesa,kibozizbiroustreznihmetodinpristopovposkrbelzauspešnoučenjevsehčlanovskupine.Vprispevkutakozaučiteljicekotučiteljezaradiracionalizacijeuporabljamomoškispol.

učenje in Poučevanje oDraslih uDeležencev izobraževanja – staršev PreDšolskih otrok

118 119

• Zaradirazličnegasocialnegapoložaja,kulturnih,etničnih,religioznihindrugihzna-čilnosti se odrasli pri učenju razlikujejo; nekateri se v sistemu izobraževanja dobroznajdejo,npr.rednouporabljajoračunalnikinberejo,drugisemorajoznovimipristopiobvključitvivizobraževanješeseznaniti…

• Razlikujejosepokrajubivanja,zatotudidostopnostinbližinaizvajanjapomembnovplivatananjihovopripravljenostzaizobraževanje.

• Razlikujejoseposposobnostihindrugihlastnostih,pomembnihzaučenje(lahkogrezarazličneslogespoznavanjainučnesloge,pomembnesorazlikevučnihnavadah,lahkovplivajoposebnepotrebe,kiizvirajoizpridobljenihaliprirojenihlastnosti).

Človekova osebna življenjska pot je sestavljena iz niza vlog ali statusov, ki se vrstijo vnjegovem življenju.Nove vloge največkrat prekrivajo stare, jih nadomeščajo.Človek senasvojiživljenjskipotivesčasspreminja,razvijainraste.Najprejjeoče/mamamajhnegaotroka,natonajstnikainodraslegaotroka;pritemsenjegovastarševskavlogapomembnospreminja.Povezovanjesubjektivnegainobjektivnega,psihološkihinsociološkihrazsežno-stiosebneidentiteteinrazvojapripeljedoupoštevanjateorijorazvojnihfazah,kisotudiučitelju,čehočeupoštevatiznačilnostiudeleženca,pomembnapodlagainširšeizhodiščezarazumevanjeposameznikovihpotreb,željaintežav.

Raziskavekažejo,dajeučenjevodraslostilahkoenakokakovostno,čenešebolj,kotučenjevotroštvuinmladosti.Takolahkoodraslizaradiizkušenj,kijihimajo,inzaradipovezovanjanovegaznanjasprejpridobljenim,dosežejoizjemneuspeheprireševanjurazličnihproble-mov.Odrasliimajodrugačenodnosdoznanjainučiteljlahkoupoštevamodrostudeležencevinnjihovopraktičnointeligentnost,takodapriizbirinačinaučenjatovnaprejpredvidi.Odra-slisiravnotakodobrozapomnijostvarikotmladi,vendarpatudivelja,dasilažjezapomnijotistevsebine,kisosmiselne, logičneinzanjepomembne.Staršempredšolskihotrokbodomeddrugimipomembniodgovorinavprašanja,kakotudizbranjemprispevatikoptimalne-murazvojusvojihotrok.Aktualnostizobraževanjajetista,kipovečujeinteresinpripravlje-nostodraslihzaizobraževanje;nalogaučiteljapaje,dagaorganizirainizpeljetako,dabodoimelistaršimožnostdejavnosodelovatipriiskanjuodgovorovnasvojavprašanja.

Izobraževalni programi za spodbujanje družinske pismenosti so namenjeni skupini odra-slihvposebnemživljenjskemobdobju,sajgrezastaršepredšolskihotrok.Grezaobdobjezgodnjeodraslosti, v kateremudeleženci neformalnega izobraževanjapolegpridobivanjaspoznanjželijopreverititudinjihovouporabnost.Specifičnostnjihovegapoložajaindejstvo,daimajokarnekajskupnihlastnosti(predvidomasozaposleni,večinomasorazmernomladi,otrociinnjihovnapredekjimjeosrednjegapomena,privzgojinimajovelikoizkušenjipd.),predvsempasiželijo,dabibilisvojimotrokomdobristarši,vplivanavelikomotiviranoststarševzaizobraževanjevtakihizobraževalnihprogramih.

Učiteljivprogramihdružinskepismenostinajbiupoštevali,daimajoodrasli–staršiotrok,kisevključujejovizobraževanje–ženekajizkušenj,kijimbodoomogočaledejavnovklju-čevanjevučniproces.Odraslisessvojimiizkušnjamiidentificirajo,sajjihtepravzapravdefinirajoindoločajonjihovobit.Učiteljnajbisezodraslimionjihovihrazličnihizkušnjahpogovarjalinjihspodbujal,dapretekleizkušnjevnovičovrednotijovodnosudonanovopridobljenegaznanja.

Odraslisebodozarazlikoodotrokinmladostnikovvučnoskupinovključiliprostovoljno in z določenim ciljem oz. namenom–povezanimznjihovostarševskovlogo.Pogledina

118 119

to,kajpomenibitioče/mamainkajzahtevadobrostarševstvo,seodposameznikadopo-sameznikarazlikujejo,vendarpajetolahkohkratitudidobroizhodiščezaskupnodelo.Zaučiteljajetoizzivinmožnost,dazaradirazličnostičlaniskupinevelikopridobijo.Vlogaučiteljatorejni,dapoenotinjihovastališča,temvečdazdejavnimvključevanjemvsehčla-novučneskupineomogočiskupnoreševanjeizpostavljenihproblemovinvprašanj.Učiteljtakospodbujasamostojnoststarševprivzpostavljanjudobregaodnosazotrokiinposledičnonjihovihskupnihdejavnosti(tudibranja),hkratipavplivatudinazboljševanjesamopodobestarševinnjihovegaprepričanja,dabodoprisvojihprizadevanjihuspešni.

Učiteljprisvojemdeluzodraslimiupoštevato,dasovprocesu stalne rasti.Tavključujerazličnapodročjačlovekovegaživljenja(intelektualno,čustveno,kulturno,odnosizdrugimiljudmiitd.)inpotekanenehno;vedetimoratudi,dajeprocesrastilahkoposebnointenzivenvučniskupiniindagatudiučiteljspodbujazustreznimiprijemi.

Kakotorejlahkopovzamemoključne razlikevučenjumedodraslimiinotroki/mladostniki?

Priotrocihinmladostnikihjeučenjeusmerjenopretežnokoblikovanjutemeljnihvrednot,spretnostiinstrategij,odraslipaimajoširokepragmatičneživljenjskeizkušnje,kinarekujejoinstrukturirajonovoučenje,skaterimspreminjamoalidopolnjujemožedoseženoznanje,vrednoteinspretnosti.Polegtegaučnepotrebeodraslihizhajajoizkonkretnihmotivov,po-vezanihzosebnimirazlogivdoločeniživljenjskisituaciji,vsocialnemalidelovnemokolju,otroci pa se največkrat učijo “za naprej”, rečemo lahko tudi “na zalogo”.Motivacija, kispodbuja prve ali druge, je pravilomapovsemdrugačna.Odrasli so pogostomnogoboljvztrajnikototrociinsopripravljenivložitivelikotruda.

Vsenavedeneznačilnostiudeležencevizobraževanjavplivajonapostavitevciljevizobraže-vanjaodraslihinizbirovsebin,patudinanačinizpeljaveučenjainizobraževanja.

Specifična vloga učitelja v programih družinske pismenostiUčiteljjeključnielementvprocesuizobraževanja,sajimaprispodbujanjuučenjaodraslihpomembnovlogo.Poučevanjejepospeševanjeučenja,kipotekanarazličnenačine.Kakoizrazitajepritemučiteljevavloga,jeodvisnoodokoliščininpotreb,kiizhajajoizdanegaučnegapoložaja.

Zaučitelja,kibosodelovalvprogramihdružinskepismenosti,veljavse,karveljazauči-teljavprogramihneformalnegaizobraževanjaodraslih.Pritehprogramih,kjersociljiširšiin jenamen izobraževanjapoleg razvijanja različnihveščin tudiosebnostna rastodraslihudeležencev,zboljševanjekakovostiživljenja,razvijanjedrugačnihstališčinkritičnostiterkrepitevsamozaupanjaudeležencev,imaučiteljkarvelikosvobode,hkratipatudiodgovor-nosti.Njegovnamenjespodbuditiodrasle,dasedejavnovključijovučniproces,vnjemodločajo, ga s svojimi izkušnjami sooblikujejo in si prizadevajodoseči cilje, ki so si jihzastavili.Vlogaučiteljajepredvsemspodbujevalnainpartnerska,ponačinupristopanjapanedirektivna.Poučevanjejepritemtudivodenje,spodbujanjeinpomoč.Gotovonemoremoreči,daučiteljanepotrebujemo,dobropajepremisliti,kakonajučiteljizstopiizkartradici-onalnovsiljenevlogeavtoritarnegavodje,kiimanajvečkratpravinpokateregapodobinajseoblikujejotudinjegoviučenci.Priizobraževanjuodraslihjevlogaučiteljaprispodbujanjuučenjaodraslihbistvenodrugačna.

120 121

Naučenjegledamovseboljkotnaproces,kiomogočarazumevanjeinspreminjanjesebekotosebnosti,proces,kispodbujarazumevanjesvetainživljenjaindejavnosodelovanjevnjem;vsemanjgrepriučenjuzakopičenjeznanjainmemoriranje–zakvantitativnopovečevanjeznanja.Poučevanjeodraslihjetakozarazlikoodpoučevanjaotrok(šeposebnopredšolskih)bistvenoboljnaravnanokdejavnosti,raziskovanju,spodbujanjunotranjihvzgibovzaiska-njenovihpotiinreševanjeproblemov,kitemeljitudinasamostojnemučenju.Strokovnja-kiposebejpoudarjajo,dajeučenjeinpoučevanjeotrokbistvenoboljpasivno,odvisnoodzunanjihspodbud,dejavnostiučiteljainprenašanjaznanjaznjegovestrani.Pravgotovobibiliprijemi,kijihpriporočamoprideluzodraslimi,boljustrezniodtradicionalnihtudipripoučevanjuotrok;vendarpajeproblemskostpriodraslihtista,kinetradicionalnepristopepripoučevanjupravzapravzahteva.

Kakovostno poučevanje vključuje različne načine dela v učni skupini. Izraža se konfliktmedtradicionalnimiinnovejšimipogledinaučenje,poučevanjeinvlogoučiteljavučnemprocesu.Tradicionalnopojmovanjepostavljaučiteljavsredišče.Onjetisti,kiimaznanjeinganarazličnenačineprenašanaučence.Pritemjenadrejendrugimčlanomskupineinsprejemavečinoodločitev.Novejšipogledinavlogoučiteljapagapostavljajovboljenako-pravnovlogozučečimise;izobraževalnedejavnostiskupajizbirajogledenapotrebečlanovskupine, komunikacija je odprta, sproščena, spodbuja se samostojnost in osebnostna rastudeležencev.Takipristopisobližjetudiizobraževanjuodraslih.

Udejanjanjedrugačne vloge učiteljazahtevaboljkakovostneodnosemedučiteljeminude-leženci izobraževanja termed samimiudeleženci, karpa lahkodosežemo leobustreznonačrtovanemskupinskemučenju,prikateremjeenakopravnostmedudeleženciinučiteljembistvena.Zmenjavanjemizkušenjsebogatiučniproces,nastajajomožnostizakritičnovre-dnotenjepridobljenegaznanja,pri čemervsakudeleženecposreduje svoje izkušnje inžepridobljenoznanje.

V skupini staršev predšolskih otrok v programih družinske pismenosti bodopredvidomapredvsemodrasliznizkotemeljnoizobrazboinverjetnotudizmanjrazvitimiučniminava-dami.Posebnopripoučevanjuodraslih,kivsvojemdosedanjemizobraževanjunisoimelidobrihizkušenjinsizatonisopridobiliustreznihtemeljnihznanjinspretnosti,jeizrednopomembno,dazustreznimiprijeminaredimoprocesučenjaodraslihprivlačenindrugačenodtistega,kisogaizkusilivpreteklosti.Vlogaučiteljajetuzeloobčutljiva,sajmoraznativzpostavitiustreznoozračjezaučenje,kibovarno,dovoljdemokratičnoinspodbudno,ni-kakorpanetekmovalnointesnobno.

Zelotežkojeopredelitilastnosti,kinajbijihimeldoberučiteljvprogramihdružinskepi-smenostizastaršepredšolskihotrok.Našipredlogisolahkoleokvirnovodilozarazmislek,sajseučneskupineinnjihovepotrebemedsebojrazlikujejo,patudiosebnostnelastnostisotiste,kivplivajonaposameznikovopoučevanje.Zadobregaučiteljatorejnipomembnaletehničnapopolnostinsposobnostnačrtovanja,temvečjeključeninteres zaučečese(udele-ženceposluša,sprejemanjihovepredloge,spremljanjihovnapredek,sevživljavtežave,kijihimajo…)terintereszavsebino,kijoobravnavajo(odnosdopismenosti,vizijareševanjaproblemov,poznavanjeključnihproblemovinvprašanjipd.).Vlogaučiteljajespodbujanjeudeležencevhkritičnemumišljenju, sčimer jimpomagaspremenitiperspektivooziromapoglednasvet;zastaršetopomeni,daiščejodrugačnokomunikacijossvojimiotroki,daprevrednotijosvojeravnanjeingaposkušajotakoobogatiti.Učiteljnajbibilpredvsemtopel

120 121

iniskren;udeležencenajbisprejemaltake,kotso,inposkušalbitiznjimienakopraven–vzpostavljalnajbidialog.Celotoustreznihlastnostilahkopredstavimotudizgrafom.

učitelj oDraslih

Poznavanje, razumevanje uDeležencev

• slogi spoznavanja

• učni slogi udeležencev

• lastnosti odraslih pri učenju

osebnostne karakteristike• samozaupanje

• neformalnost

• entuziazem

• odzivnost

• ustvarjalnost

• komunikativnost

• empatičnost idr.

strokovnjak• dobro pozna svoje področje

Poznavanje metoD Dela z oDraslimi

Vsenašteteznačilnostiprispevajokdoseganjuučnihciljev,čejetudislogpoučevanja2uči-teljaosredinjen predvsem na udeleženca.Topomeni,daučiteljorganiziraučnedejavnostitako,dasoučečise(vnašemprimerustarši)lahkovnenehniinterakcijizdrugimistaršiinotrokivskupini,daupoštevanjihovomotivacijo,kitemeljinaželjibitiboljšistarši,kisezavedajopomenazgodnjegabranja;učiteljnajbitudistaršemomogočal,dasopriučenjudejavni(proaktivni).Vprogramihdružinskepismenostisimoramopredvsemprizadevati,dabivplivalinabralnenavadestarševinposledičnonabralnenavadenjihovihotrok.Verjetnogrepredvsemzastarše,kivmladostinisoimelidovoljpriložnostizarazvojbralnihinučnihnavad,karjevplivalotudinanjihoveučneinbralnenavadevodraslosti.Pravtobimnogimednjimigotovoradispremeniliprivzgojisvojihotrok.Kotučiteljnajbitorejspodbujaliučenje,kjervsičlaniskupinesprejemajoodgovornostzadejavnoučenje.Staršipredšolskihotrokbitakodejavnosodelovalipriizbirigradivzabranje,njihovianaliziininterpretacijiprebranega,iskanjunovihmožnostidruženjainučenjassvojimotrokom,izbiranjupravihstrategijbranjainsodelovanjavdružini.Vsebine,kibijihpredlagalučitelj,najbibileve-dnonaravnanetudikosebnemurazvojuposameznikainspodbujanjunjegovekritičnostidoustaljenihnavad.Ključnaučiteljevastrategijanajbovzpostavljanjemedsebojnegazaupanja;spodbujanajsamovrednotenjeudeležencevindajesprotnepovratneinformacije.

Različneoblikespodbujanjadružinskepismenostisonamenjenepredvsemrazvijanjubralnekulture,vendarjepomembnotudi,daučenjevtehprogramihspodbujaosebnostnorastinsetakoboljzasidravživljenjeinvedenjeposameznika.

Zzmanjševanjemdominantnostiučiteljainznjegovimspodbujanjemdejavnostiudeležen-cevsepovečujeopremljenostodraslihudeležencevizobraževanjazasamostojnejšereševa-njeproblemov,skaterimisesrečujejoinsebodosrečevalivprihodnosti.Predpostavljamo,dajestakodržoučiteljpredvsemspodbujevalec,torejtisti,kimotivirazanadaljnjeučenje.Ciljprogramovdružinskepismenostijerazvijanjeveščinstaršev,hkratipaspodbujanjepri-pravljenostizastalnoučenjetudivnaprej.

2 Vslogupoučevanjasezrcalijoozračje,kigaučiteljustvari,innjegovipogledinaučenje,tipasopovezaniznjegovoizobraževalnofilozofijo,kijedelnjegoveživljenjskefilozofije.Učiteljsitorejsvojegaučnegastilaneizbirakartako,popotrebi,ingatudinespreminjakartako.Slogpoučevanjasenanašanakakovostinnačinučiteljevegapoučevanja.

122 123

Dabiseimeliodraslimožnostučitinataknačin,morajobitiučneskupineaktivne.Učenjenajpotekaprojektnoinsodelovalnovmajhnihskupinah,karprispevakustvarjanjunovihidejingradiva.Staršinajbičimvečsamostojnonačrtovaliinpredstavljalisvojepogledeindelo;popredstavitvahnajbiglasnorazmišljaliomožnihodgovorihinpotehdonjih.Sčasomanajbiodrasliprevzemali iniciativozamedsebojnosodelovanje insodelovanjezučiteljemtertakoprevzemalideljenoodgovornostzavodenjeskupineinkakovostnoučenje.Skupinajeprijateljskiforum;učenjejeprijetno,zatosoizostankiudeležencevredki.Učiteljnajposkrbizanetradicionalnoureditevučnegaprostora(npr.stolivkrogu),kiomogočaenakopravnointerakcijomedučečimiseinučiteljemteromogočamožnostizadelovmajhnihskupinah.

Učenjevskupinibouspešno le,čeboučiteljpoznal tudiznačilnostiuspešnegaučenjavodraslostiinrazlikemedodraslimiudeleženciizobraževanja.Ključnipoudarkipritemso:

Učitelj naj bi učni proces zasnoval v skladu s spoznanji o celostnem učenju.

Celostnoučenjepredpostavljadelovanjevsehdesetihčutovpriučenju(petzunanjihinustre-znihpetnotranjih–vizualni,avditivni,kinestetični,olfaktorniingustatorni)instemakti-viranje logičnega,ustvarjalnega inkritičnegamišljenja ter takoizkoristekprevladujočegačutnegakanalaposameznika.Priučenjuimavsakposamezniksvojokombinacijouporabečutov,vsipanajvečpridobimo,čepriučenjuaktiviramovsečute.Vedetimoramotudi,dasovskupinivednoudeležencizrazličnimiprevladujočimičutnimikanali,prikaterihjehitrostučenjainmišljenjarazlična,karzahtevaodučiteljarazličneprijemepripoučevanju.

Učitelj naj bi poznal in ovrednotil različne sloge učenja udeležencev inpripravilizobra-ževanjetako,daboustrezalopotrebamrazličnihučnihslogov.

Spoznanjao slogihučenja temeljijonaugotovitvaho izkušenjskemučenju,ki jenastalopredvsemkotreakcijananepovezanostmedteoretičnimiinpraktičnimisestavinamivpro-cesuizobraževanjaterzaradizanemarjanjaposameznikoveizkušnjevtemprocesu.Ljudjeserazlikujemopotem,kakoselotevamoučenja.Nekaterimjebližjeučenjenapodlagiab-straktnihspoznanj,sistematičnopredstavljenihvvirih,drugimpaučenjenapodlagikonkre-tnihdejavnostiinizkušenj.Ljudje»sčasomarazvijejoznačilnepoudarkenaenemodnave-denihpolovinnavado,daseprispoznavanjuopirajopredvsemnanje«(MarentičPožarnik,2000:158).Postiluučenja,kipriposameznikuprevladuje,botaizbiraltudinačineinvireučenja,karmoraučiteljupoštevatiprinačrtovanjuučnihdejavnosti.

Obupoštevanjuslogovspoznavanjainučnihslogovudeležencevjezakvalitetnoizobraževa-njaključnegapomenatudi poznavanje in ustrezna uporaba metod izobraževanja odraslih.

Priizbirimetodmoramoupoštevatiznačilnostiudeležencev(slogispoznavanjainslogiuče-nja),situacijo,vkateripotekaizobraževanje,možnosti,kijihimamonavoljo,insevedavsebi-no,kijoobravnavamo.Obtemmoramovedeti,dasovsplošnemnekatereučnemetodegledenadrugeboljučinkovite,karsevedaveljanegledenazgorajopredeljenerazlikemedposame-zniki,kijihdefinirajozanjeznačilnemodaliteteučenjainučnistili.Takolahkotrdimo,daučin-kovitostučenjavsplošnemnarašča,boljkosoudeležencidejavni.Tokažetudinaslednjigraf.

122 123

Graf: Relativna učinkovitost nekaterih učnih metod

na učitelja osredinjeno poučevanje

dejavnost učitelja –

predavanje

– visoka učinkovitost metod – nizka učinkovitost metod

udeleženci in učitelj – vprašanja

dejavnost udeležencev

– eksperimenti, skupinsko delo,

projekti

udeleženci in vsebina – raziskovanje

dejstva – učbenik,

programirano učenje

učitelj in vsebina

na vsebino osredinjeno poučevanje

na udeležence osredinjeno poučevanje

učitelj vsebina

uDeleženec

Najmanjučinkovitojepredavanjesstraniučitelja,čeganedopolnimotudizdrugimiučnimimetodami,npr.zdiskusijo,pogovoromvmajhnihskupinah,projektnimdelom,samostojnimučenjemspomočjogradiva,možganskonevihtoindrugimimetodamipoučevanja,kispod-bujajodejavnostučečihse.

SklepUgotovilismo,darazličniučiteljeviprijemivodijokrazličnokakovostnimučnimrezulta-tom.Kotučiteljsemoramotorejvprašati,kajodrasli(vnašemprimerustarši)pričakujejo,zakajsoprišlinaizobraževanje,kakoseodraslilotevajoučenja,kajsemorajoinkajseželijonaučiti,kakšenjenjihovslogučenjainkakobomogledenatoizbiraliustreznemetodepou-čevanjainučnepripomočke;vprašatisemoramo,kakoorganiziratiučnosituacijo,dabomozadostili različnimpotrebamodraslihpoučenju inodgovorili tudinavnaprejzastavljeneciljenekegaizobraževalnegaprograma.

Slabeizkušnjeizpreteklosti,posebnoizkušnjezizobraževanjemvzačetnem(šolskem)ob-dobju, spremljajomarsikaterega odraslega udeleženca izobraževanja.Tu igra pomembnovlogoučitelj,kilahkozdrugačnimipristopikučenju,sproblemskiminizkušenjskimuče-njemterzrazvijanjemkritičnegamišljenjaodraslemupovrnesamospoštovanjeterobčuteklastnevrednosti.Stempomembnospremenistališčeodraslihdoučenjanasploh.Tojehkratitudinajboljšapopotnicazastarše,kiimajopriložnost,dasvojastališčainveseljedoučenjainbranjaprenesejotudinasvojeotroke.

125

125

Dr. Livija Knaflič

V90-tihletihprejšnjegastoletjasosevrazvitihdržavahzvelikimštevilompriseljencevza-čelirazvijatirazličniizobraževalnipristopioziromaprogramizazviševanjeravnipismenostiodraslih,vkateresoučiteljispontanovključevalitudiotrokeudeležencev.Takososkušalirešitiproblemvarstvaotrokvčasu,kososestaršiizobraževali,hkratipasoželeliizboljšatiučinkeizobraževalnihprogramov,sajsejeizkazalo,dajeosvajanjejezikainpismenostivuradnem jezikudržavegostiteljice skupniproblemvsehdružinskih članov.Raziskave sopokazale,daprogrami,kiistočasnovključujejootrokeinstarše,prinašajovečjeučneučinkekottisti,kisonamenjenileeniskupini.Obrazvijanjurazličnihobliksodelovanjamedšoloinstaršizadoseganjeboljšegaučnegauspehaotrokpasostrokovnjakiugotovili,damorajostaršinajprejsamipridobitidoločenaznanja,dajihlahkoposredujejosvojimotrokom.

Ugotovitveraziskavinpraktičneizkušnjesopripeljaledonačrtnegaoblikovanjaizobraže-valnihpristopov–programovdružinskepismenosti, skaterimi seučinkovitejevplivanapismenost vseh rodov prebivalstva.Koncept programov družinske pismenosti temelji natem,dasezizboljševanjemravnipismenostistarševustvarjajomožnostizadoseganjeboljšeravnipismenostinjihovihotrok.Programidružinskepismenostisonačrtovanitako,daspod-bujajostaršeknačrtnemu izboljšanjubralnih inpisnihspretnostivsehdružinskihčlanov.Ključnielementiprogramovsoskupnebralneaktivnostiinpozitivnamotivacija.

Značrtnimrazvijanjemdružinskepismenostivdomačemokoljuposegamo tudinapodročjemedsebojnihodnosovmeddružinskimičlani.Izvajanjeprogramovdružinskepismenostijena-črtovanotako,davsičlanidružineenakovrednosodelujejovprogramunegledenavlogovdru-žini,spolalistarost.Medizvajanjemdejavnostisekrepijodemokratičniodnosimeddružinskimičlani.Izkušnjekažejo,dasepridobljenvzorecsodelovalnihodnosovinvedenjaprenesetudinadrugeoblikedružinskegaživljenja.Dejavnostivprogramihdružinskepismenostisenenanašajosamonaizboljšanjeravnipismenosti,temvečtudinastališčadopismenostiinopredelitevvloge,kijoimapismenostvposameznikovemvsakdanjemživljenju.Odnosdopismenostiinpomen,kigaimapismenostvdružinskemživljenju,vplivatanaravenpismenosti,kijobodosegelotrok.Zvsakdanjoraboveščinbranjainpisanjaotrokzačuti,dapismenostprežemarazličnapodročjanjegovegaindružinskegaživljenjainjezaraditegapomembna.

Izobraževalnipristopi inprogramiso lahkorazličnigledena trajanje inznačilnosticiljneskupine.Izpeljati jihjemogočekotenkratnidogodekalipakotvečmedsebojnonepove-

izobraževalni PristoPi za sPoDbujanje Družinske Pismenosti

126 127

zanihdogodkov,skaterimistaršeozaveščamoopomenupismenostiterjihspodbujamokrazličnimdejavnostim,kiprispevajokotrokoviporajajočisepismenosti.Prit.i.programihdružinskepismenostigrezadaljšeizobraževalnepristope,kipotekajonavečsrečanjih,de-javnostisonačrtovane,medsebojnopovezane,zdoločenimi,vnaprejzastavljenimicilji.

Prioblikovanjuprogramovdružinskepismenostijetrebaupoštevatimedkulturnerazlikeinprogramprilagoditikulturnimznačilnostimciljnepopulacije.Čeželimo,dajeprogramzaudeleženceprivlačeninzanimiv,jepomembno,dasevsebineinvrednote,kijihvključuje,približajonjihovimvsakdanjimživljenjskimsituacijam.

ProgramBeremo in pišemo skupajjeprvijavnoveljavniprogramdružinskepismenostizastaršeotroknazačetkušolanja(prvotriletjedevetletke)vSloveniji.Razvilisogastrokov-njakinaAndragoškemcentruSlovenije.Ciljprogramajerazvijanjepismenostinaravni,kiustrezapotrebamstarševvvsakdanjemživljenjuinzapomočotrokupriopismenjevanju.Programizvajajoposebejusposobljeniučitelji,večinomavosnovnihšolahinvsodelovanjusšolskoknjižnico.Trajanjeprogramaje50ur,udeležujejosegastaršiinotrociskupaj.

Učinki izobraževalnih pristopov in programov družinske pismenostiUčinkerazličnihizobraževalnihpristopovinprogramov,kijihizvajajostrokovnjakisciljemspodbujanjadružinskepismenosti,jetežkomeriti,sajjihjetežkoopredeliti,problempajetudipomanjkanjeustreznihmerskihpripomočkov.

Zaenkratniraziskav,kibipreučevaledolgoročneučinkeprogramovdružinskepismenosti,zato je trebabitiprevidenpriopredeljevanjunjihovihciljev inpričakovanj.Strokovnjakipoudarjajo,dajetrebaprinačrtovanjuprogramovupoštevati,dadružinskepismenostilju-demnemoremopreprosto»dati«.Programnajbibiloblikovantako,daspodbudiudeležen-ceksamostojnemudejavnemuučenjuinkrabivsehoblikpismenosti.Programdružinskepismenostinajnespreminjaljudi,temvečnajdružiniponudimožnostinizbiro.Dobroje,čestaršisooblikujejoprogram,sajtisto,karjedobrozaenoskupino,nivednoprimernozanekodrugo.Upoštevatijetreba,dasevključujejovprogramstaršizbogatoživljenjskozgo-dovinoinizkušnjami,karjetrebaspoštovatiinupoštevatiprinačrtovanjudela.Programi,kisotemeljilinaspoznanju,dasoudeleženci»zakladiznanja«in»kulturnikapital«,sobiliboljuspešniodtistih,kisoizhajaliizpredpostavke,dasoudeleženci»prazenlistpapirja«.

Programidružinskepismenostiimajodvojniučinek,posredeninneposreden,sajseučenjeneomejilenapodročjepismenosti.Včasuobiskovanjaprogramasestaršiponovnovključi-jovprocesučenja,obudijospominenasvoješolanje.Sponovnimučenjempridobivajonoveizkušnjeintakoboljerazumejosvojeotroke,naučijoseponuditipomočotrokominpoiskatiučinkovitejšemetodeučenja,kotstagrajanjeinkaznovanje.

Učenjedružinskepismenostipotekapomajhnihkorakihinneprinašatakojšnjihinvelikihsprememb.Vživljenjskemslogudružineseobičajnospreminjajodrobnidetajli,kijihsprvatežkozaznamo,zatojetrebadelovprogramuskrbnoopazovati.

Namestozaključkapoudarimo,da izobraževalnipristopi inprogramizazviševanje ravnipismenostivdružiniprispevajotudikvišjiravnipismenostivdružbi,sodelovanjeotrokinstarševprispevakrazvijanjubralnekultureinboljšipismenostizaprihodnost.

126 127

Družinska pismenost v predšolskem obdobju

• BarratPugh,C.inRohl,M.(ur.)(2000).Literacy learning in the early years.Buching-ham:OpenUniversityPress.

• Hall,N.,Larson,L. inMarsh,J. (ur.) (2003).Handbook of Early Childhood Literacy.London:SAGEPublications.

• Neuman,S.B. inDickinson,D.K. (ur.) (2001).Handbook of early literacy research.NewyorkGuilfordPress.

• Nutbrown, C., Hannon, P. in Morgan,A. (2005). Early literacy work with families: policy,practice and research.London:SAGEPublications.

Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju

• BlatnikMohar,M.,indr.(ur.)(2003).Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja.Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

• Bucik,N.(2005).Razvoj otrokovega interesa za branje v povezavi z branjem odraslih otroku.Ljubljana:Filozofskafakulteta.Neobjavljenamagistrskanaloga.

• Cramer,E.H.inCastle,M.(ur.)(1994).Fostering the love of readers: the affective do-main in reading education.Newark:IRA.

• Pečjak,S.,Bucik,N.,Gradišar,A.inPeklaj,C.(2006). Bralna motivacija: razvijanje in merjenje.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

• Snow,C.E.,Burns,M.S. inGriffin,P. (ur.) (1998).Preventing reading difficulties in young children.http://stills.nap.edu/html/prdyc.

• Verhoeven,L.inSnow,C.E.(ur.)(2001).Literacy and motivation: reading engagement in individuals and groups.Mahwah:LEA.

uPorabljena literatura

128 129

Kako beremo z otrokom

• BatističZorec,M.(2003).Razvojna psihologija v vrtcih.Ljubljana:Inštitutzapsihologi-joosebnosti.

• Bettelheim,B.(1999).Rabe čudežnega, O pomenu pravljic.Ljubljana:Studiahumani-tatis.

• BlatnikMohar,M.,Bucik,N.,Jamnik,T.,Knaflič,L.,LukanMatko,I.,PožarMatijašič,N.inRemškar,S.(ur.).(2003).Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja.Ljublja-na:ZaložbaMladinskaknjiga.

• Grosman,M.(2004).Zagovor branja.Ljubljana:Sophia.

• Kordigel,M.(1994).Mladinska literatura, otroci in učitelji, Komunikacijski model »po-učevanja« mladinske književnosti.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

• Marjanovič Umek, L. in Zupančič,M. (ur.) (2004).Razvojna psihologija. Ljubljana:ZnanstvenoraziskovalniinštitutFilozofskefakultete.

• Propp,J.V.(2005).Morfologija pravljice.Ljubljana:Studiahumanitatis.

Družinski obisk knjižnice

• SPLOŠNE knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice.(2002).Ljubljana:Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Državnamatičnaslužbazaknjižničarstvo.

Raznovrstnost otroške literature

• Avguštin,M.(2003).Slovenska knjižna ilustracija.VM.BlatnikMoharindr.(ur.):Be-remoskupaj:priročnikzaspodbujanjebranja,(str.103–109).Ljubljana:ZaložbaMladin-skaknjiga.

• Brenkova,K.inGrafenauer,N.(ur.)(1978).Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino 1945–1975.Ljubljana:Mladinskaknjiga.

• GabrovecRot,Veronika(2004).Branje podob.VM.BlatnikMoharindr.(ur.):Beremoskupaj: priročnik za spodbujanje branja, (str. 99–102). Ljubljana: ZaložbaMladinskaknjiga.

• Hanuš,B. (2005).Ob slikanicah spoznavamo, kako otroci doživljajo svet.Ciciban:Zastarše60(8),19–20.

• Hürlimann,B.(1968).Svet v slikanici: moderne slikanice iz 24. dežel.Zürich,Freiburgi.Br.:Atlantis;Ljubljana:Mladinskaknjiga.

• Jamnik,T.(2003).Književna vzgoja v vrtcu.VM.BlatnikMoharindr.(ur.):Beremosku-paj:priročnikzaspodbujanjebranja,(str.58–64).Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

• Kakva je knjiga slikovnica: zbornik.(2000).Zagreb:KnjižnicegradaZagreba.

• Kobe,M.(1987).Pogledi na mladinsko književnost.Ljubljana:Mladinskaknjiga.

128 129

• Nikolajeva,M.inScott,C.(2001).How Picturebooks Work.Newyork;London:GarlandPublishing.

• Nikolajeva,M.(2003).Verbalno in vizualno: slikanica kot medij.Otrokinknjiga,30(58),5–26.

• OKO besede 2003 – Slikanica v mladinski književnosti.(2004).Otrokinknjiga,31(59),37–57.

• PreglKobe,T.(1979). Slovenska knjižna ilustracija: ob razstavi Slovenska knjižna ilu-stracija 1979/1980.Ljubljana:Mladinskaknjiga.

• PreglKobe,T.(1998).Upodobljene besede: razvoj ilustrirane knjige.Grosuplje:Mon-dena.

• Saksida,I.(1999).Bogastvo poetik in podob.Otrokinknjiga,26(47),12–24.

• Saksida, I. (1994).Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko.Maribor:Obzorja,1994.

• Veler,A.(ur.)(2005).Album slovenskih ilustratorjev.Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

• Zupan,J.(ur.)(2001).Ilustracija – bližnjica h knjigi.Ljubljana:Karantanija;Šentrupert:Osnovnašoladr.PavlaLunačka.

Kaj naj beremo z otroki

• Kaminski,W.(1994).Einfürung in die Kinder- und Jugendliteratur.Weinheim,München:Juventa.

• Kos,J.(1996).Očrt literarne teorije.Ljubljana:DZS.

• Saksida, I. (1994).Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko.Maribor:Obzorja.

• Stritar,J. [1879,1880], (1986).O mladinski književnosti.Otrokinknjiga,14(23–24),39–51.

• Zajc,D.(1990).Eseji, spomini in polemike.Ljubljana:Emonica.

Zakaj je ilustracija tako pomembna

• Brenk,K.(1978).Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino: 1945–1975.Lju-bljana:Mladinskaknjiga.

• KrivecDragan,J.(2005).Bilo je nekoč …VA.Veler(ur.):Albumslovenskihilustratorjev,(str.5–11).Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

Kaj odlikuje kakovostno ilustracijo

• Kobe,M.(1976).Slovenska slikanica v svetovnem prostoru.Otrokinknjiga,4,13–31.

130 131

Otroci in mediji

• Bachmair,B. inHofmann,O. (1998).Lernen mit dem Kinderfernsehen: Wunsch oder Wirklichkeit.TELEVIZION,2,4–20.

• Berry,G.L. inAsamen,J.K. (1993).Children and Television. Images in a Changing Sociocultural World.NewburyPark:SagePublications.

• Erjavec,K.inVolčič,Z.(1999).Odraščanje z mediji.Ljubljana:Zvezaprijateljevmla-dineSlovenije.

• Huston,A.C.inWright,J.C.(1998).Mass media and children’s development.VI.Sie-gel,inK.A.Renninger(ur.),Childpsychologyinpractice(str.999–1058),Handbookofchildpsychology,W.Damon(ur.)Newyork:JohnWiley&Sons.

• Livingstone,S.inBovill,M.(2001).Children and Their Changing Media Environment.AEuropeanComparativeStudy.Mahwah:LawrenceErlbaumAssociates.

• Mangold,R.,Vorderer,P. inBente,G. (ur.) (2004).Lehrbuch der Medienpsychologie.Göttingen:HogrefeVerlag.

• Marjanovič Umek, L. in Zupančič,M. (ur.) (2004).Razvojna psihologija. Ljubljana:ZnanstvenoraziskovalniinštitutFilozofskefakultete.

Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti

• BlatnikMohar,M.,indr.(ur.)(2003).Beremo skupaj: priročnik o spodbujanju branja.Ljubljana:ZaložbaMladinskaknjiga.

• Pečjak,S.(2000).Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev.Ljubljana:Za-vodRSzašolstvo.

• Pečjak,S. (2000).Ali slišiš – ali vidiš? Priročnik z vajami za razvoj metajezikovnega zavedanja.Trzin:Izolit.

• Whitehurst,G. J., inLonigan,C. J. (1998).Child development and emergent literacy.ChildDevelopment,69(3),848–872.

Učenje in poučevanje odraslih udeležencev izobraževanja – staršev predšolskih otrok

• Apps,J.(1991).Mastering the Teaching of Adults.Florida:KriegerPublishingCompany.

• Brookfield,S.D.(1990).The Skillful Teacher.SanFrancisco:Jossey-BassPublishers.

• Galbraith,M.W.(ur.)(1990).Adult learning methods: a guide for effective instruction.Malabar:Krieger.

• Jelenc,S.(1995).ABC izobraževanja odraslih.Ljubljana:AndragoškicenterSlovenije.

• LorainneM.Zinn(1990).Identifying Your Philosophical Orientation.VM.W.Galbraith(ur.).Adultlearningmethods:aguideforeffectiveinstruction.Malabar:Krieger.

130 131

• MarentičPožarnik,B.,Magajna,L.inPeklaj,C.(1995).Izziv raznolikosti.NovaGorica:Educa.

• MarentičPožarnik,B.(1998).Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in pouče-vanja za uspeh kurikularne prenove.(prvidel).Sodobnapedagogika,2,244–261.

• Rogers,A.(1996).Teaching Adults. Buckingham. Philadelphia:OpenUniversityPress.

Izobraževalni pristopi za spodbujanje družinske pismenosti

• KnafličL.,ŽalecN.inKlemenčič,S.(2002)Program Usposabljanje za življenjsko uspe-šnost.Beremoinpišemoskupaj:UŽU-BIPS,Ljubljana:ACS.

• Neuman,S.B. indr. (1998).Literacy Learning, a family matter. IRA–TheReadingTeacher.52(3),244–252.

133

133

Dr. Livija Knafličjepsihologinja,kisijevSvetovalnemcentruvLjubljaninabraladol-goletne izkušnje s psihološkim svetovanjemna področju razvojnih in učnih težav otrok,predvsempriproblemihgovorainjezikateropismenjevanja.ZadnjaletajebilazaposlenanaAndragoškemcentruSlovenije,kjerjesodelovalavraziskovalnihprojektih,povezanihspismenostjoodraslih,inrazvijalarazličneoblikeizobraževanjazazviševanjeravnipisme-nostizarazličneciljneskupineodraslih.Posebnopodročjenjenegastrokovnegainteresajedružinskapismenost.Osvojemstrokovnemdeluobjavljaprispevkevstrokovnihinznan-stvenihrevijahterpredavaštudentom,učiteljemindrugimstrokovnjakom.

Mag. Nataša Bucikjepsihologinja,zaposlenanaMinistrstvuzakulturoRS,kjerseukvarjaspodročjembralnekultureinkulturnevzgoje.Proučujepsihološkevidikebranjapriotrocihinmladinitersodelujevraziskavahstegapodročja.Otemobjavljaprispevkevstrokovnihinznanstvenihrevijahinpublikacijahterpredavastaršem,vzgojiteljem,učiteljeminknji-žničarjem.VdevetdesetihletihjebilaglavnainodgovornaurednicarevijCicibaninCicido,kjeršedanesobjavljadidaktičnenalogezaotroke.JeavtoricaKukujevega slikovnega slo-varjaterserijedidaktičnihknjižiczaotrokeIgrajmo se s Kukujem …(ZaložbaMladinskaknjiga);vsitibogatoilustriranipriročnikisoprimernizarazvijanjezgodnjepismenosti.

Irena Matko Lukanjesocialnadelavkaindružinskaterapevtka.ZaposlenajekoturednicarevijCicibaninCicido terspletnerevije Za starše.Vdevetdesetihletihjedelalanacentruza socialno delo z družinami in zlorabljenimi otroki ter vodila preventivne delavnice zamladostnike,starše,vzgojiteljeinučiteljespodročjapsihosocialnegarazvojainmedosebnihodnosov.Odleta1999daljenaseminarjihindelavnicahpredavastaršem,vzgojiteljem,uči-teljeminknjižničarjemopomenubranjainpripovedovanja.Jesoustanoviteljicaslovenske-gaInštitutazadružinskoterapijo.Študijskoseukvarjaspomenombranjainpripovedovanjaljudskihpripovedivpovezavizotrokovimipsihosocialnimipotrebami.

Mag. Anja Štefanjepesnicainpisateljica,pripovedovalkaljudskihpripovediinraziskoval-kaslovenskegapripovednegaizročila.Magistriralajeizfolkloristike.Pišepesmi,pravljiceinugankezaotroke,prevajainprirejaljudskepripovedi,svojadelarednoobjavljavrevijahCicidoinCiciban.PrizaložbiMladinskaknjigasoizšlenjeneknjigeLešniki, lešniki,Melje, melje mlinček,Bobek in barčica,Iščemo hišico,Sto ugank, Lonček na pike idr.Prejelajenekajpomembnihnagrad:Levstikovonagrado2001zaknjigoMelje, melje mlinčekin2007

PreDstavitev avtoric in avtorjev

134 135

zaknjigoKotiček na koncu svetaternagradozanajlepšoslovenskoizvirnoslikanico2007zaknjigoSto ugank.Vodidelavnicespodročjapripovedovanjainpredavaknjižničarjem,uči-teljicam,vzgojiteljicaminstaršem.Odleta1997programskovodipripovedovalskifestivalPravljice danesvCankarjevemdomuvLjubljani.

Ida Mlakarjepredmetnaučiteljicaslovenščineinprimerjalneknjiževnostitervišjaknji-žničarkainpravljičarka.PripravljarazličnebibliopedagoškedejavnostivPionirski–Centruzamladinsko književnost in knjižničarstvo in jih izvaja namladinskemoddelkuMestneknjižniceLjubljana,venotiKnjižniceOtonaŽupančiča.Objavljastrokovnečlankeoknji-žnivzgoji,sodelujeprirevijahCicibaninCicido,ječlanicažirijezanagradovečernicainčlanicanacionalnežirijezaliterarninatečajEvropavšoli.Predavastaršem,knjižničarjem,vzgojiteljeminučiteljem.Zaotrokeustvarjatudisama,prizaložbiDidaktaizRadovljiceinzaložbiAjdaizMurskeSobotejeizšlosedemnjenihslikanic,odkaterihsobiletrinomini-ranezaizvirnoslovenskoslikanico(Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost,Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepirinCiper coper medenjaki).

Dr. Peter SvetinajenaljubljanskiFilozofskifakultetištudiralslovenskoknjiževnostinslo-venskijezik,magistriralindoktoriraljeizstarejšeslovenskepoezije.Sprvajebilzaposlenkotasistentzaslovensko literaturona ljubljanskiFilozofski fakulteti,nato jeslužbovalvljubljanskiPionirskiknjižnici,odleta2003predavaslovenskoinjužnoslovanskeknjižev-nostinaUniverzivCelovcu.Jeavtormonografijeostarejšislovenskipoeziji,večantologijinčlankovspodročjastarejšeslovenskeknjiževnosti,slovenskepoezije,kriminalkeinmla-dinskeknjiževnosti.Odleta1999,kojeizšlanjegovaprvaknjižicazaotrokeO mrožku, ki si ni hotel striči nohtov,jeizdalokrogducatmladinskihdel,zbirkopesmizaodrasleternekajprevodovleposlovja.Nekajknjigzaotrokejebiloprevedenihtudivdrugejezike,pesniškizbirkizaodrasleinslikaniciKlobuk gospoda Konstantinapasodalinagrado.

Judita Krivec Draganjeprofesoricaumetnostnezgodovineinsociologije,zaposlenanaMi-nistrstvuzakulturo,kjerseukvarjaspodročjemsodobnihlikovnihumetnosti.Jevišjakustosi-njainčlanicamednarodnezvezelikovnihkritikovAICA.Napodročjumuzealskegaingalerij-skegadelajebilakustosinjavGalerijilikovnihumetnostiSlovenjGradecinobčasnovdrugihslovenskihintujihrazstaviščihterprogramskavodjaGalerijeZDSLUvLjubljani.Strokovneprispevke(likovnekritike…)jeobjavljalavrevijah(Likovne besede, Oris, Art.si …)inča-sopisihterpripravljalaavtorskeoddajeokulturinaTelevizijiSlovenija.JesoustanoviteljicaSlovenskegabienalailustracijeinnjegovadolgoletnakustosinja,zapodročjeotroškeinmla-dinskeilustracijepadelujetudikotčlanicaštevilnihstrokovnihkomisij(Levstikovanagrada,Mladinskaknjiga;Izvirnaslovenskaslikanica,GZS;Podobedomišljije,Sàrmede…).

Mag. Črtomir Frelih, spec., izr. prof., je na ljubljanskiAkademiji za likovno umetnostdiplomiralnaoddelkuzagrafiko,zaključilgrafičnospecialkotermagistriralspodročjali-kovnedidaktike.JeizredniprofesorzarisanjeingrafikonaOddelkuzalikovnopedagogikoPedagoškefakulteteUniverzevLjubljani.Imeljevečkotosemdesetsamostojnihrazstav,sodelovaljetudinaštevilnihrazstavahdomainvtujini,zasvojedelojeprejelvečnagradinpriznanj.

Mag. Martina Peštajjepsihologinja,zaposlenavOtroškeminmladinskemprogramuTe-levizijeSlovenijakoturednicaoddajzaotroke.Jeavtorica,scenaristkainurednicaoddaj,kiiščejoinpreizkušajovednonovepotidootrok.Šeposebejjozanimaodnostelevizija–knjigainraziskujenačine,kakomočtelevizijskegamedijauporabitizaspodbujanjebralne

134 135

kulturepriotrocih.Strokovnoseukvarjaspodročjemmedijskepsihologijeinproučujevplivotroškihtelevizijskihoddajnarazvojinučenjeotrokvzgodnjemotroštvu.VIzobraževal-nemsrediščuRTVSlovenijavodiLaboratorijzavsebinskeprogramskeraziskaveterrazvojmetodologijposredovanjavsebinspecifičnimciljnimpublikam.Jestrokovnasodelavkare-vijCicibaninCicido,Animatekinegavzgojno-izobraževalnegaprogramaanimiranegafil-maSlon terhrvaškegafestivalaanimiranegafilmaAnimafest.Pišestrokovne inpoljudnečlankeotelevizijskiinfilmskivzgoji,sodelujevraziskavahinpredavastaršem,vzgojiteljeminučiteljemopomenutelevizijeinfilmazaotroke.

Jelena Sitar,dramaturginja, jeumetniškivodjanašeosrednje lutkovnehiše,LutkovnegagledališčaLjubljana.Njenoožjedelovnopodročjejelutkarstvo.Delujekotlutkovnareži-serka,kijepodpisalavečkotpetintridesetrežijvpoklicnihlutkovnihgledališčihvSlovenijiintujiniinbilazanjetudivečkratnagrajena.Vletihod1997do2007glavninodelanamenjasvojemugledališčuZAPIK:piše,režira,izdelujelutkeinigra.Posebnopozornostnamenjaotrokominznjimirednoustvarjavlutkovnihdelavnicah,zanjihovevzgojitelje,učitelje,mentorjeinstaršepaprirejaseminarjeindelavnice.Leta2000jeustanovilaHišootrokinumetnosti,centerzaotroškoustvarjalnost,inbilanjenprviprogramskivodja.Napodročjuterapijezlutkamisodelujetudivmednarodnihraziskavah.Pišestrokovnečlankeinrazpravespodročjalutkarstva,krajšezgodbeinlutkovnabesedila.PrizaložbiDZSstaizšlidvenjeniknjigi:Primeri detektiva Karla LootainZgodbe za lutke in prste,sodelovalapajetudiprinastajanjuberilinpriročnikovzapoukknjiževnostiodprvegadodevetegarazreda.

Dr. Sabina Jelenc Krašovec je andragoginja in sociologinja, zaposlenakotdocentkanaFilozofski fakulteti, naOddelku zapedagogiko in andragogiko.Njenaključna strokovnapodročjasoproučevanjeciljnihskupinvizobraževanjuodraslihinandragoškosvetovalnodelo.Kotpredavateljica sodelujev različnihprogramih izobraževanjaučiteljev indrugihstrokovnjakov,kidelajozodraslimi,raziskovalnopajevzadnjihletihdejavnapredvsemnapodročjuizobraževanjastarejšihodraslihterproučevanjavlogeučiteljaodraslihvprocesihučenja.Jeavtorica/soavtoricaknjiginznanstvenihterstrokovnihprispevkovspodročjaiz-obraževanjaodraslih.