Boris Hajdinjak

Sinagoga Maribor

Slovenski Romi v Auschwitzu

Maribor, 13. IV. 2018

“Za Evropo je bila

razmeroma mirna doba

…, preden je tisti človek

razrušil naš svet.”

Stefan Zweig, Včerajšnji svet: spomini Evropejca, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1958, str. 287

Dopolnjeno po Pavla Štrukelj, Romi na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980, str. 33

(zemljevid) in 60-61 (vir podatkov: Dolenjska in Prekmurje leta 1931, Gorenjska leta 1941).

Romi v Dravski banovini

Dopolnjeno po Pavla Štrukelj, Romi

na Slovenskem, Ljubljana:

Cankarjeva založba, 1980, str. 35

(zemljevid) in 60 (vir podatkov: leta

1930).

Romi na Dolenjskem kraj Brajdič Goman Hudorovac

/ Hodorovič

Jurkovič skupaj

Novo mesto 23 - 6 1 30

Prečna 34 1 10 7 52

Ruperč vrh 41 - 9 - 50

Kovnica novih kovancev v gozdu, Slovenski narod

72, št. 246, 28. X. 1939, str. 4.

Romi v taboru v okolici Novega mesta, 1903 (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto).

Romi na Dolenjskem

Romi z medvedom v Novem mestu, pred 1941 (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto).

Romi na Dolenjskem

Romi iz okolice Zagreba, 1941 (Deutsches Bundesarchiv).

Romi leta 1941

“Tedaj smo se prvič

ovedli, da naš jezik ne

pozna besed, ki bi lahko

izrazile to žalitev, to

rušenje človeka.”

Primo Levi, Ali je to človek; Premirje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004, str. 21

V Auschwitzu je bilo med skupno

najmanj 1.300.000 taboriščniki

okoli 1.100.000 (ali 85 %) Judov.

Judje zato predstavljajo tudi

ogromno večino žrtev Auschwitza:

960.000 (ali 87 %) od skupnega

števila žrtev, ki znaša okoli

1.100.000. V Auschwitzu bi naj

umrlo 2.279 ali 30,5 % vseh

slovenskih popisanih žrtev

nemških koncentracijskih taborišč

oz. 28,2 % vseh slovenskih

popisanih žrtev koncentracijskih

taborišč (zemljevid: Slovenski

zgodovinski atlas, Ljubljana: Nova

revija, 2011, str. 183). Podatki se

razlikujejo od siceršnjih običajno

navedenih podatkov: 2.342

slovenskih taboriščnikov in 1.331

umrlih slovenskih taboriščnikov v

Auschwitzu (Marija Kovač

Zupančič – Linka Ksela (ur.),

Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim

- Brzezinka): KL, koncentracijsko

taborišče: zbornik, Maribor:

Obzorja - Ljubljana: Borec, 1982,

str. 57-58).

Koncentracijska taborišča II. sv. vojne

Jožica Veble-Hodnikova, Preživela sem taborišče smrti, Ljubljana: Borec, 1960, 199 str.

Rudolf Höß –Martin Broszat (Hrsg.), Kommandant in Auschwitz: Autobiographische Aufzeichnungen des Rudolf Höß, München:

Deutscher Taschenbuch Verlag, 200922 (org. izdaja Quellen und Darstelungen zur Zeitgeschichte 5, München: Institut für

Zeitgeschichte, 1958; delni prevod Rudolf Höss, Izpoved morilca milijonov, v: Veble-Hodnikova, Jožica Preživela sem taborišče

smrti, Ljubljana: Borec, 1960, str. 129-197)

Miklós Nyiszli, U službi doktora Mengelea, Zagreb: VPA, 1981, 124 str. (tudi Auschwitz dnevnik taboriščnega zdravnika 1.-33.,

Dolenjski list 12, št. 48 (610), 28. XI. 1961-Dolenjski list 13, št. 31 (645), 2. VIII. 1962, oboje prevod Dr. Mengele boncoloorvosa

voltam az Auschwitz-i krematoriumban, Budapest: Világ, 1947)

Primo Levi, Ali je to človek; Premirje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004 (prevod Se questo è un uomo; La tregua, Torino:

Giulio Einaudi, 1947 in 1963)

Elie Wiesel, Noč, Radovljica: Didakta, 2007, 94 str. (prevod La nuit, Les Éditions de Minuit, 1958)

Wiesław Kielar, Anus mundi. Spomini iz Auschwitza, Ljubljana: Borec, 1982, 423 str. (prevod Anus mundi. Wspomnienia

oswiecimskie, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 1976)

Marija Kovač Zupančič –Linka Ksela (ur.), Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim - Brzezinka): KL, koncentracijsko str. (prevod

Sondetaborišče: zbornik, Maribor: Obzorja - Ljubljana: Borec, 1982, 582 str. + [52] str. pril.

Imre Kertész, Brezusodnost, Beletrina, Ljubljana: Študentska založba, 2003, 228 str. (prevod Sorstalanság, Budapest: Magvető,

[20027])

Shlomo Venezia (v sodelovanju s Prasquier, Béatrice), Sonderkommando: v peklu plinskih celic, Ljubljana: Modrijan, 2010, 198

str. (prevod Sonderkommando – Dans l'enfer des chambres à gaz, Paris: Albin Michel, 2007)

Marta Ascoli, Auschwitz je tudi tvoj, Trst: Mladika, 2014, 139 str. (prevod Auschwitz è di tutti, Trieste: Lint)

Luca Crippa – Maurizio Onnis, Fotograf iz Auschwitza, Ljubljana: Družina, 2014, 243 str. + [16] str. pril. (prevod Il fotografo di

Auschwitz, Milano: Piemme, 2013)

O Auschwitzu v slovenščini

Auschwitz

(Oświęcim) -

zračni

posnetek 26.

VI. 1944

(RSAAF,

National

Archives, ,

fotografija:

http://en.ausch

witz.org.pl/m/in

dex.php).

Označena je

„stara rampa“

na kateri je bila

opravljena

selekcija

transportov, ki

so v Auschwitz

prispeli pred

15. V. 1944.

„stara rampa“

Skupina dijakov Prve gimnazije Maribor vstopa v taborišče Auschwitz I., 5. III. 2010. Med 27. IV. in 20. V. 1940

ustanovljeno taborišče v zgradbah poljskega tobačnega monopola in vojašnice poljske vojske, je bilo prvotno

namenjeno predvsem Poljakom. Danes je v njem sedež muzeja in arhiv.

Auschwitz I (Stammlager)

Marca 1942 je v na površini 720

m x 1.130 m (več kot 81 ha)

začelo delovati podružnično

taborišče Birkenau. Do spomladi

leta 1944 je bila površina

taborišča Birkenau povečano na

okoli 150 ha in v njem je bilo poleti

leta 1944 okoli 70.000

taboriščnikov. Od februarja leta

1942 so za usmrtitev tistih, ki so

jih izbrali pri selekciji ob prihodu

ali pa pri kasnejših selekcijah za

smrt, uporabljali dve improvizirani

plinski celici izven taborišča

Birkenau (»Mala rdeča hiša« in

»Mala bela hiša« oz. Bunker 1 in

Bunker 2), Do poletja leta 1943

zgrajeni Krematoriji (in plinske

celice) II, III, IV in V z dnevno

zmogljivostjo 4.416 ljudi. Glede na

to, da Krematorij I od leta 1943

naprej več ni deloval, se

taboriščniki za krematorije v

Birkenauu uporabljali tudi imena

Krematorij (tudi samo Krema) I, II,

III in IV.

Auschwitz II-Birkenau

Auschwitz II-Birkenau: zračni

posnetek 23. VIII. 1944 (RAF,

vir fotografije:

http://en.auschwitz.org.pl/m/ind

ex.php) z označenimi t. i. Vrata

smrti, “rampo” za selekcijo, ki je

bila v uporabi od 15. V. 1944 ter

Krematoriji (in plinsko celicami =

Krema) II, III, IV in V, zgrajenimi

leta 1943. Poleti 1944 so zaradi

izrednega obsega usmrtitev

sežigali trupla tudi na prostem

(= dim sežganih trupel).

Posebej sta označena tudi

sektorja BIIe ali t i.

Zigeunerlager in BIIf, sicer

bolnica za moške taboriščnike,

katerega del pa je bil tudi

“Mengelejev revir”, baraka BIIf

15 z “Mengelejevimi dvojčki”.

Vrata smrti“rampa”

Krema II

Krema III

Krema IV

Krema V

dim sežganih trupel

BIIf

BIIe

Auschwitz II-Birkenau: Judje iz Podkarpatske Ukrajine takoj po izkrcanju iz tovornih

vagonov na „rampi“, v ozadju Krematorija (in plinski celici) II (levo) in III ter sektor BIIe

(desno), V.-VI. 1944 (Auschwitz Album, fotografija 4, od 1980 v Yad Vashem).

Krema II Krema III

BIIe

Auschwitz IG-Farben-Werkskomplex Monowitz-Dwory - Heinrich Himmler (1900-1945)

na obisku IG Farben, desno ing. Max Faust (1891-1980), ki je bil v vodstvu IG Farben

pristojen za gradnjo IIG Auschwitz (t. i. Buna-Werke), in poveljnik taborišča Rudolf Höß

(1900-1947), 17.-18. VII. 1942 (APMAB, 1137-163).

Auschwitz III-Monowitz

Anica Urisek, kasneje por. Gruden, (*192#, Šmartno ob Paki-po 1982?),

taboriščna št. 13223 - fotografija ob prihodu transporta iz Borla oz.

Maribora 31. VII. 1942 (Panstwowe Muzeum Auschwitz - Birkenau).

Njeno pričevanje: Sinek je živel le tri dni, v: Marija Kovač Zupančič –

Linka Ksela (ur.), Auschwitz - Birkenau = (Oswiecim - Brzezinka):

KL, koncentracijsko taborišče: zbornik, Maribor: Obzorja -

Ljubljana: Borec, 1982, str. 274-276.

Posebnost Auschwitza – fotografije

taboriščnikovV Auschwitzu so od začetka

delovanja vse taboriščnike ob

prihodu fotografirali. Od leta

1943 niso več fotografirali vse

nove taboriščnike, temveč samo

tiste, ki so bili iz ozemlja Rajha.

Fotograf Wilhelm Brasse (*3.

XII. 1917, Saybusch-†23. X.

2012, Saybusch), taboriščna št.

3444, je del fotografij ob

razpustitvi taborišča skril in zato

se ohranilo 39.908 fotografij

taboriščnikov. Od tega je vsaj

821 fotografij, za katere sem

prepričan, da so na njih

Slovenci (ali Jugoslovani). To

pomeni, da imamo od 2.342

taboriščnikov iz Slovenije za kar

35 % fotografije ob prihodu v

taborišče.

Posebnost Auschwitza – vtetovirane

taborišče številke

Pavla Smrekar, roj. Birsa (*1921,

Komen-†(pred 15. XII.) 2011,

Ljubljana), taboriščna št. 81929:

vtetovirana taboriščna št., ki

dokazuje, da je bila v Auschwitzu in

da je vanj prispela 16. VI. 1944 s

transportom iz Trsta (fotografija Borut

Krajnc,

http://www.mladina.si/94643/nagon-

po-ubijanju/).

Auschwitz je bil edino nemško koncentracijsko

taborišče v katerem so registrirani taboriščniki

imeli svojo taboriščno številko vtetovirano na levo

podlahet ali pa zelo redko na levi nadlahet. To so

zaradi velike smrtnosti taboriščnikov postopoma

uvedli za vse kategorije taboriščnikov do sredine

leta 1943. Ker so bili taboriščniki »zgolj številke«

in ker so taboriščne številke umrlih izjemno redko

uporabljali na novih taboriščnikih, je za Auschwitz

taboriščna številka izjemno pomemben vir

podatkov.

serija moški ženske skupaj

navadna 202499 89325 291824

Judje – serija A 20000 29354 49354

Judje – serija B 14897 - 14897

EH (prevzgoja) 9193 1993 11186

RKG (sovjetski vojni ujetniki) 11964 - 11964

Z (Romi) 10094 10888 20982

skupaj 268647 131560 400207

Tudi cigani so dolenjska posebnost, Slovenec 70, št. 63a, 17. III. 1942, str. 3.

Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo

Italije

Komunisti ubili desetletnega

otroka (Jurko Brajdič +17. VI.

1942), Slovenec 71, št. 282,

12. XII. 1943, str. 3.

Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo

Italije

Cigani na Dolenjskem, Jutro 24, št.

35, 13. II. 1943, str. 3: „Vojna je

hudo prizadela dolenjske cigane, ki

so se po veliki večini morali preseliti

iz gozdov v mesta, kjer bedno

životarijo.”

Romi na Dolenjskem pred kapitulacijo

Italije

Novo mesto - Glavni trg, 30. XII. 1943, obešena partizana Alojzij

Hacin (*29. V. 1919 , Kandija/Novo mesto -†30. XII. 1943 , Novo

mesto) in Franc Janc (*28. I. 1912, Trška Gora-†30. XII. 1943,

Novo mesto)

Novo mesto po kapitulaciji Italije10. IX-21. X. 1943: 42 dni

kot del osvobojenega

ozemlja;

12.-13. in 14.-16. XI. 1943:

prvi in drugi partizanski

napad;

16. XI. 1943-3. II. 1944: prvo

obdobje partizanske blokade

- pred 2. XII. 1943: aretiranih

77 Romov, verjetno preko

Maribora v Auschwitz;

3. II.-13. oz. 18. IV. 1944:

drugo obdobje partizanske

blokade - 8. III. 1944:

aretirani vsaj trije Romi,

preko Begunj 2. IV. 1944 v

Mauthausen.

Dina Gottliebová, kasneje por. Babbitt (*23. I. 1923,

Brno-†29. VII. 2009, Santa Cruz): portret Rominje v

Auschwitzu, 1944 (APMAB).

Romi iz Novega mesta v Auschwitzu26. II. 1943: v Auschwitz prispe prvi transport

Romov. Do julija leta 1944 je bilo v

Auschwitz pripeljani okoli 23.000 Romov, od

katerih jih je bilo ob prihodu usmrčenih okoli

1.700. V ohranjeni vpisni knjigi

Zigeunerlagerja je vpisanih okoli 21.000

Romov, med njimi tudi okoli 370

novorojenčkov. Okoli 20.000 od vpisanih je

umrlo v Auschwitzu.

2. XII. 1943: Romi iz okolice Novega mesta,

30 moških s taboriščnimi številkami od Z-

8923 do Z-8952 in 47 žensk s taboriščnimi

številkami od Z-9620 do Z-9666, prispe v

Auschwitz. Njihova oznaka je bila Z.Jug.

torej Romi iz Jugoslavije. Kot njihov

pošiljatelj se navaja SiPo Marburg, ki sicer ni

bil pristojen za Dolenjsko.

pred 31. XII. 1943: kot prva umreta:

Bogdan Brajdič (*VI. 1943, Šentjernej-

†13. XII. 1943, Auschwitz) in

Ana Brajdič (*1883, Šmihel -†16. XII.

1943, Auschwitz).

Nizozemska Rominja Anna Maria (Settela) Steinbach

(*23. XII. 1934, Buchten-†31 VII. 1944, Auschwitz)

19. VII. 1944 ob odhodu transporta iz Westerborka v

Auschwitz, kamor je prispela 22. VII. 1944 (kader iz

filma Rudolfa Breslauerja).

Romi iz Novega mesta v AuschwitzuI. 1944: umre Johana Brajdič (1930, Kandija-

†4. I. 1944, Auschwitz).

II. 1944: 7 umrlih Romov iz Slovenije.

III. 1944: 13 umrlih Romov iz Slovenije.

IV. 1944: 9 umrlih Romov iz Slovenije.

15. IV. 1944: pet Rominj iz Slovenije

premeščeno v Buchenwald in/ali

Ravensbrück:

Karolina/Dragica Brajdič (*4. XII. 1920,

Brezje pri Podgori-†12. X. 1944,

Ravensbrück, taboriščna št. Z-9620),

Angela Jurkovič (*1929, Dolenjske

Toplice-po 1944?, taboriščna št. Z-9622),

Edvika Jurkovič (*1925, Šentjernej-po

1944?, taboriščna št. Z-9623),

Kristina Brajdič (*16. XII. 1927, Šmihel-po

1944?, taboriščna št. Z-9650) in

Antonija Brajdič (*1924, Šempeter na

Dolenjskem-po 1944?, taboriščna št. Z-

9652).

V. 1944: 2 umrli Rominji iz Slovenije.

VI. 1944: 4 umrli Romi iz Slovenije.

Romi iz Novega mesta v Auschwitzu 16. V. 1944: prvi poskus

likvidacije Zigeunerlagerja.

VI. 1944: 4 umrli Romi iz

Slovenije.

noč iz 2. na 3. VIII. 1944: Ob

zaprtju Zigeunerlagerja so

preostalih okoli 3000 Romov

ubili v, kar se je zaradi hrupa ob

tem dogodku zapisalo v spomin

prav vsem ostalim

taboriščnikom.

Levo: Spisek poslanih iz

Auschwitza v Buchenwald 3. VIII.

1944. (Transportne liste

Buchenwald, str. 108, APMAB).

Pod št. 912 je naveden Rom iz

Novega mesta.

Solahütte: 1. vrsta, od leve Karl-Friedrich Höcker (1911-2000), adjutant poveljnika Auschwitz I 1944-

1945, Otto Moll (1915-1946), vodja krematorijev Auschwitz 1944, Rudolf Höß (1900-1947), poveljnik

Auschwitz 1940-1943 in 1944, Richard Baer (1911-1963), poveljnik Auschwitz I 1944-1945 in Mittelbau-

Dora 1945, Josef Kramer (1906-1945), poveljnik Auschwitz II-Birkenau 1944 in Bergen-Belsen 1944-

1945, Franz Hößler (1906-1945), Schutzhaftlagerführer Auschwitz 1944-1945, Mittelbau-Dora 1945 in

Bergen-Belsen 1945 in Josef Mengele (1911-1979), zdravnik Auschwitz 1943-1945, verjetno VI. ali VII.

1944 (Höcker Album, fotografija 10 (= USHMM #34739), od 2007 v United States Holocaust Memorial

Museum, vir fotografije: http://www.ushmm.org/research/collections/highlights/auschwitz/).

“Kdor je rešil eno

življenje, je rešil ves

svet.”

Babilonski talmud, Sanhedrin, 4:8 (37a)

Auschwitz-Birkenau, 5. III. 2010

.

Ravnatelj Prve gimnazije Maribor mag. Srečko Zorko polaga venec k slovenski spominski plošči ob

osrednjem spomeniku v Birkenau tudi v imenu MO Maribor (fotografija: Stojan Kos).

Maribor, 13. VII. 2012

Predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk in avtor projekta Gunter Demnig vgrajujeta tlakovce spomina za družino

Kohnstein pred zgradbo na Ulici kneza Koclja 2 (fotografija: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf). Dva mariborska tlakovca

spomina (fotografija: Boris Ferk).