Bojana NACEVA - dic.edu.mkdic.edu.mk/wp-content/uploads/2017/09/PIRLS_2001Izveshtaj_za_posti... ·...
Transcript of Bojana NACEVA - dic.edu.mkdic.edu.mk/wp-content/uploads/2017/09/PIRLS_2001Izveshtaj_za_posti... ·...
Skopje, 2003 godina
Bojana NACEVAGorica MICKOVSKA
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
OD ^ETVRTO ODDELENIEVO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
PIRLS 2001REPUBLIKA MAKEDONIJA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETOODDELENIE ZA OCENUVAWE
PIRLS 2001
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD ^ETVRTO ODDELENIE
VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
Avtori:Bojana NACEVAM-r Gorica MICKOVSKA
Sorabotnici:Tawa ANDONOVA - MITREVSKALirija REXEPIBeti LAMEVADaniela JORDANOVA
CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
373.312.61:372.416.2 (497.7) (047.31)
NACEVA, BojanaPIRLS 2001: Izve{taj za postigawata na u~enicite od ~etvrto oddelenie vo~itawe so razbirawe / avtori Bojana Naceva, Gorica Mickovska; [sorabotniciTawa Andonova-Mitrevska... i dr.]. - Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto,2003. - 100 str.; 29 sm
Bibliografija: str. 97
ISBN 9989-939-24-11. Mickovska, Goricaa) ^itawe so razbirawe - U~eni~ki uspeh - Osnovno obrazovanie - Makedonija
- Izve{tai
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
VOVED1 5
Osposobenosta za ~itawe so razbirawe1 mo`eda se smeta kako edna od najva`nitesposobnosti {to u~enicite ja steknuvat vo
po~etnite godini od svoeto {koluvawe. Ovaa sposobnost obezbeduvaosnova za nivnoto ponatamo{no u~ewe i napredok, ~itawe za li~no za-dovolstvo i im pomaga na u~enicite pouspe{no da se vklu~at vo nivna-ta neposredna okolina i po{iroko vo op{testvoto.
Zaradi faktot {to osposobenosta za ~itawe e od golemo zna~eweza razvojot na sekoe dete, i e osnova za ponatamo{no samostojno u~ewe,IEA - Me|unarodna asocijacija za vrednuvawe na obrazovnite postigawa,ja organizira{e studijata PIRLS2 (Progres vo me|unarodnata studija zaosposobenost za ~itawe), za merewe na postigawata na u~enicite vo~itawe so razbirawe. Vo studijata, vo koja se vklu~eni 35 zemji od sve-tot, se pribiraa i podatoci za faktorite koi se povrzani so steknuva-weto na sposobnosta za ~itawe, .
Me|unarodnata asocijacija za vrednuvawe na obrazovnite posti-gawata ja rakovode{e organizacijata i realizacijata na ovaastudija. IEA e samostojno me|unarodno zdru`enie na nacional-
ni istra`uva~ki institucii, odnosno dr`avni istra`uva~ki agencii vopoleto na obrazovanieto. Biroto za razvoj na obrazovanieto e ~len naIEA. Edna od najbitnite aktivnosti na IEA e organizirawe i sprove-duvawe na golemi komparativni studii za postigawata vo obrazova-nieto koi ovozmo`uvaat podlaboko razbirawe na efektite od obra-zovnata politika i praktika vo razli~ni obrazovni sistemi.
KOJ GO SPROVEDUVA[E PIRLS
1 Sposobnost da se razberat i upotrebuvaat razli~ni formi na pi{an materijal {to op{testvo-to go bara ili/i individuite go smetaat za va`en.
2 PIRLS - Progress in International Reading Literacy Study.
1
P I R L S 22000011
6
Stru~nata rabota i menaxment na studijata ja vodi Me|unarodniotstudiski centar (ISC) vo Boston Kolex. ISC me|u drugoto e zadol`en zarabota so dr`avite u~esni~ki vo gradeweto konsenzus za site aspektina studijata, a posebno za nejzinata implementacija soglasno me|unar-odnite standardi. ISC raboti zaedno so IEA Sekretarijatot vo Ho-landija, IEA Centarot za obrabotka na podatoci vo Germanija, Centa-rot za statistika vo Kanada, Nacionalnata fondacija za istra`uvawevo obrazovanieto vo Anglija i Vels (NFER) i Servisot za testirawa voobrazovanieto (ETS) od SAD.
U~estvoto na Republika Makedonija vo PIRLS e po preporaka i sofinansiska poddr{ka od Svetskata banka i Holandskata vlada. Nosi-teli na ovaa studija vo na{ata zemja se Ministerstvoto za obrazovaniei nauka i Biroto za razvoj na obrazovanieto - Oddelenie za ocenuvawe.
PIRLS se realizira{e vo dve fazi: probno testirawe, {to be{eizvedeno vo 2000 god., so koe se proveri kako funkcioniraat ins-trumentite i procedurite vo dr`avite vklu~eni vo studijata i
glavno testirawe so koe se pribraa podatocite, a se izvede vo 2001 godina. Populacija za ovaa studija bea site u~enici od IV oddelenie od
osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedinija vo koi nastavata se iz-veduva na makedonski i albanski nastaven jazik.
Vo primerokot vlegoa 1503 osnovni u~ili{ta so po 1 paralelka odIV oddelenie ili okolu 3800 u~enici.
Izborot na u~ili{tata go izvr{i Statistika - Kanada po meto-dologijata na slu~aen izbor, a izborot na paralelkite go napravi Na-cionalniot koordinator isto taka po pat na slu~aen izbor, koristej}ispecijalizirana kompjuterska programa za ovaa namena.
Postapkite {to se koristeni vo studijata ovozmo`uvaat spore-duvawe na postignatite rezultati me|u dr`avite. Za da se obez-bedi komparirawe na rezultatite, prezemeni se strogi postap-
PRIMEROK
KOLKAVA E MO@NOSTA ZA SPOREDUVAWE NA REZULTATITE
3 Poradi voenite dejstvija vo 2001 godina, 5 u~ili{ta (od Tetovskiot i Kumanovskiot region) nezedoa u~estvo vo studijata.
2
3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
VOVED1 7
ki pri procesot na preveduvawe i verifikacijata na prevodot, proce-sot na testirawe i procesot na bodirawe na u~eni~kite odgovori. Be-{e vospostaven sistem na me|unaroden i nacionalen monitoring na spro-veduvaweto na studijata so obu~eni nabquduva~i, koi dostavuvaa iz-ve{tai do me|unarodniot studiski centar. Izborot na primerok be{evr{en vrz osnova na standardi i postapki, dizajnirani taka da ovoz-mo`uvaat sporeduvawa na rezultatite od u~enicite i drugite pribra-ni podatoci. Duri i vo po~etnata faza na analizirawe, podatocite odsekoja dr`ava bea podlo`eni na proverka za nivnata verodostojnost ikonzistentnost.
Glavna cel na IEA studiite, a toa zna~i i na PIRLS, e kreatoritena obrazovnata politika i prakti~arite da se obezbedat so va-lidni informacii i indikatori za nivniot nacionalen obrazo-
ven sistem vo internacionalni perspektivi. No, isto taka, indikato-rite za ispituvanite nastavni predmeti i oblasti treba da bidat os-nova za ponatamo{ni analizi so koi }e se objasnat pri~inite za posti-gawata na u~enicite.
Vklu~uvaweto vo ovaa studija za R. Makedonija e mnogu zna~ajnopred s¢ poradi slednive pri~ini:
Dobieni se validni podatoci za osposobenosta za ~itawe nau~enicite od IV oddelenie;
Dobieni se validni podatoci za navikite i stavovite na u~e-nicite kon ~itaweto;
Dobieni se soznanija za socio-ekonomskite i obrazovnitefaktorite koi se povrzani so procesot na osposobuvawe nau~enicite za ~itawe i steknuvaweto na ~ita~ki naviki;
Dobieni se dragoceni podatoci za toa kako se izveduva nasta-vata po ~itawe vo drugite zemji, a osobeno dragoceni za nas seinformaciite za toa kako se izveduva ovoj proces vo zemjitekoi postignaa dobri rezultati na ova testirawe;
Steknato e iskustvo za organizacija i izvedu-vawe na vakov vid istra`uvawa spored inter-nacionalni standardi.
[TO NI OVOZMO@I VKLU^UVAWETO VO OVAA STUDIJA
4
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
KONCEPTUALNA RAMKA NA STUDIJATA2 11
Sposobnosta za ~itawe e klu~na sposob-nost za intelektualniot raste` na se-koj poediniec, kako i pretpostavka za
do`ivotno obrazovanie i profesionalen napredok. Kompetentnite gra-|ani se esencijalni za nacionalniot socijalno-ekonomski razvoj. Zatoaod vitalen interes za sekoja zemja e kreatorite na obrazovnata poli-tika i istra`uva~ite vo poleto na obrazovanieto da znaat kolku u~e-nicite se osposobeni za ~itawe i kako nivnite postigawa kontinuira-no da se podobruvaat.
Tokmu zaradi ovaa IEA dizajnira{e studija koja }e im ovozmo`u-va na zemjite u~esni~ki da dobivaat internacionalno sporedlivi po-datoci za postigawata na nivnite u~enici vo ~itaweto so razbirawena krajot od prviot ciklus od osnovnoto obrazovanie. PIRLS e prva odserijata na trend studii koi }e se sproveduvaat na sekoi 5 godini i edizajnirana taka da mo`e da se sledi progresot vo osposobenosta za~itawe na internacionalno nivo vo idnina.
Celta na studijata PIRLS be{e da se priberat podatoci za spo-sobnosta na u~enicite na 9-10 godi{na vozrast za razbirawe na pi{a-ni materijali i za iskustvoto {to go imaat steknato vo procesot na os-posobuvawe vo ramkite na u~ili{teto i nivnoto semejstvo.
Vo ovaa studija sposobnosta za ~itawe so razbirawe se definirakako:
Sposobnost da se razberat i upotrebuvaat razli~ni formi napi{an materijal {to op{testvoto go bara ili/i individui-te go smetaat za va`en. Mladite ~itateli mo`at da konstru-
[TO E SPOSOBNOST ZA ^ITAWE SO RAZBIRAWE
1
P I R L S 22000011
12
iraat mislewe od razli~ni vidovi na tekstovi. Tie ~itaat zaradiu~ewe, aktivno vklu~uvawe vo sredinata na ~itateli i li~no zado-volstvo.
Sposobnosta za ~itawe e vaka definirana vrz osnova na pove}eteorii koi go objasnuvaat procesot na ~itawe kako konstruktivisti~kii interaktiven proces. Znaeweto od pro~itanoto se konstruira vo in-teraktiven proces me|u ~itatelot i sodr`inata na tekstot kako rezul-tatat na opredeleno ~ita~ko iskustvo. Vo procesot na ~itawe, ~ita-telot koristi repertoar od ve{tini, kognitivni i metakognitivnistrategii za ~itawe, kako i prethodni znaewa. Sekoja situacija, vo kojatreba ne{to da se pro~ita, bara anga`man i motivacija, kako i upotre-ba na soodvetni strategii za ~itawe.
PIRLS studijata e fokusirana na tri aspekti povrzani so~itaweto:
procesot na razbirawe;
celite zaradi koi u~enicite ~itaat;
navikite i stavovite za ~itaweto.
Vo slednata tabela e dadena zastapenosta na celite na ~itawe-to i procesite na razbiraweto vo PIRLS testovite.
PODRA^JATA NA OCENUVAWE I MEREWE
Celi na ~itaweto
barawe i koristewe na informacii 50%
literaturno iskustvo 50%
Procesi na razbiraweto
voo~uvawe i izvlekuvawe na eksplicitno dadeni informacii 20%
izvlekuvawe na direktni zaklu~oci 40%
interpretirawe i integrirawe na idei i informacii 25%
vrednuvawe na sodr`inata, stilot i tekstualnite elementi 15 %
2
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
KONCEPTUALNA RAMKA NA STUDIJATA2 13
Procesite na razbiraweto i celite na ~itaweto se vrednuvaa sopomo{ na testovi, a podatocite za navikite i stavovite na u~e-nicite kon ~itaweto se pribraa so pomo{ na pra{alnici.
TESTOVI
Vo ovaa studija se koristea 10 testovi od koi eden vo forma nadetsko spisanie. Testovite bea podeleni na dva dela i se re{avaa vodve testira~ki sesii so pauza me|u sesiite. Sekoj test sodr`e{e in-formativen i literaturen tekst i test zada~i od tipot na pove}e~lenizbor, kratki odgovori i od otvoren tip. Site test zada~i se defini-rani so internacionalen konsenzus i se odobreni od dr`avite u~esni-ci vo studijata.
PRA[ALNICI
Anketiraweto se vr{e{e so 4 razli~ni pra{alnici i toa:
pra{alnik za u~enici;
pra{alnik za oddelenskiot nastavnik;
pra{alnik za direktorot na u~ili{teto;
pra{alnik za roditelite na u~enicite.
Pra{alnicite za u~enicite bea nameneti za identifikuvawe nanivnite naviki i stavovi za ~itaweto, kako i za utvrduvawe na povr-zanosta me|u socio-ekonomskite faktori i postigawata na u~enicite.
Pra{alnicite za nastavnicite i u~ili{teto se dizajnirani takada mo`e da se priberat informacii za na~inot na pou~uvawe na u~e-nicite, metodite, formite i nastavnite sredstva koi na nastavniciteim se na raspolagawe vo u~ili{tata, kako i za formite na permanent-noto stru~no usovr{uvawe na nastavnicite koi gi prezemaat u~ili{-teto i specijaliziranite institucii.
So pra{alnicite, koi bea nameneti za roditelite, se pribraa in-formacii za toa kolku i kako roditelite gi pottiknu-vaat svoite deca za aktivnosti povrzani so ~itaweto,kolku doma{nata sredina e stimulativna za sozdava-we pozitivni naviki i stavovi za ~itaweto i kakvi sekvalitetot i obemot na komunikacijata me|u u~ili{-teto i roditelite.
INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI
3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3 17
R ezultatite za postigawata na u~enicite od zemjite u~esni~kivo ovaa studija, vo izve{tajov se prika`ani na slednive na-~ini:
na skala na postigawa na koja se dadeni sumarnite rezultatina zemjite u~esni~ki vo ~itawe so razbirawe4;
na skala na koja e prika`ana relativnata razlika me|u pro-se~nite postigawa na u~enicite spored celite na ~itaweto5;
tabeli so prose~ni rezultati na u~enicite spored skalite napostigawa i nivoata na zna~ajnost na razlikite me|u rezul-tatite na u~enicite od R. Makedonija i rezultatite nau~enicite od drugite dr`avi;
tabeli so procent na u~enicite {to gi postignale nivoatadefinirani vo PIRLS vrz osnova na empiriski pokazateli;
tabeli so postigawa na razli~ni grupi u~enici na me|unarodnonivo i vo R. Makedonija.
NA^IN NA PRIKA@UVAWE NA REZULTATITE
4 PIRLS korisi teorija na odgovor na ispitna zada~a da gi sumira rezultatite od postigawata naskala so aritmeti~ka sredina 500 i standardna devijacija 100. Koristej}i povrzan nekompletendizajn na testovi, prose~niot rezultat na u~enikot se skalira na toj na~in {to se presmetuvaatrazlikite vo te`inata na razli~nite subsetovi od ispitnite zada~i.
5 Spored PIRLS definicijata, u~enicite ~itaat zaradi dve celi: barawe i koristewe na infor-macii i zaradi literaturno iskustvo.
1
P I R L S 22000011
18
S kalata i tabelata 3.1 poka`uvaat kakva e distribucijata napostigawata na u~enicite od site zemji koi u~estvuvaa vo stu-dijata. Rezultatite na zemjite u~esni~ki se prika`ani vo opa-
|a~ki redosled spored prose~niot rezultat. Pokraj toa, dadeni se po-kazatelite za nivoto na zna~ajnost na razlikite pome|u prose~niot re-zultat na sekoja zemja i internacionalnata aritmeti~ka sredina. Za-radi sporedlivost na rezultatite, dadeni se i godinite na formalno-to {koluvawe na u~enicite za sekoja zemja, kako i nivnata prose~navozrast vo vremeto koga testiraweto e sproveduvano.
Na grafikonot, postigawata na sekoja zemja se prika`ani prekuslednive percentilni to~ki6:
P5 - u~enici so mnogu niski postigawa;
P25 - u~enici so niski postigawa;
P50 - prose~ni u~enici;
P75 - u~enici so visoki postigawa;
P95 - u~enici so mnogu visoki postigawa.
Od prezentacijata na rezultatite mo`e da se voo~i deka prose~-niot rezultat na u~enicite od Republika Makedonija e 442 i deka raz-likata me|u prose~niot rezultat na postigawata na u~enicite od Re-publika Makedonija i intenacionalniot prose~en rezultat po u~enik estatisti~ki zna~ajna. Spored tabelata, na{ata zemja e na 29-to mestood 35 zemji koi u~estvuvaa vo ovaa studija. Republika Makedonija imazna~itelno poniski rezultati od 27 zemji, nezna~itelna razlika me|urezultatite ima so Turcija, a zna~itelno povisoki rezultati ima od 6zemji.
Zemji koi imaat najvisoki postigawa vo ovaa studija se [vedska,Holandija, Anglija i Bugarija, a najniski Maroko i Belize.
Isto taka, mo`e da se vidi deka vo skoro site zemji testirawetoe sprovedeno na u~enici koi imale 4 godini formalno {koluvawe ideka vo najgolem broj zemji prose~nata vozrast na testiranite u~enicie ne{to nad 10 godini. Vo ovie ramki nema zna~itelni otstapuvawa voodnos na populacijata {to be{e testirana vo R. Makedonija.
OP[TI SOGLEDUVAWA
6 Temnite delovi vo sredi{niot del od linijata ozna~uvaat 95 procenten interval na dover-livost na prose~noto postigawe za sekoja zemja.
2
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3 19
5 25 75 95
Percentili na postigawe
Prose~en rezultat na postigawa zna~itelno povisok od internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na postigawa zna~itelno ponizok od internacionalniot prosek
Dr`ava Skala na postigawa
Distribucija na postigawata za ~itawe so razbirawe
Prose~en Godini na Prose~na rezultat formalno vozrast
{koluvawe
Sredna vrednost i 95% interval na doverlivost
[vedska
HolandijaAnglijaBugarija
LatvijaKanada Litvanija
UngarijaSADItalija
GermanijaRepublika ^e{kaNov Zeland
[kotskaSingapurRuska federacija
Hong KongFrancijaGrcija
Rep. Slova~kaIslandRomanija
IzraelSlovenijaInternac. prosekNorve{ka
KiparRep. MoldavijaTurcija
Rep. MakedonijaKolumbija
ArgentinaIranKuvajt
MarokoBelize
561 4 10.8554 4 10.3
553 5 10.2550 4 10.9
545 4 11.0544 4 10.0543 4 10.9
543 4 10.7542 4 10.2541 4 9.8
539 4 10.5537 4 10.5529 5 10.1
528 5 9.8528 4 10.1
528 3 ili 4 10.3528 4 10.2525 4 10.1524 4 9.9
518 4 10.3512 4 9.7512 4 11.1
509 4 10.0502 3 9.8500 4 10.3499 4 10.0
494 4 9.7492 4 10.8449 4 10.2
442 4 10.7422 4 10.5
420 4 10.2414 4 10.4396 4 9.9
350 4 11.2327 4 9.8
200 300 400 500 600 700 800
3.1
P I R L S 22000011
20
V o ovoj del }e bidat prezenirani postigawata na u~enicite voodnos na dvete celi na ~itaweto, koi bea vrednuvani vo PIRLS,a toa se:
~itawe zaradi steknuvawe na literaturno iskustvo;
~itawe zaradi barawe i koristewe na informacii.
PIRLS be{e dizajniran taka {to polovina od tekstovite i testzada~ite bea nameneti za proveruvawe na ednata cel, a polovina zaproveruvawe na drugata cel7. Isto taka, i procesite na razbirawe seproveruvaa preku sekoja od navedenite celi na ~itaweto.
Pri ~itaweto na literaturnite tekstovi dadeni vo test kni{kiteu~enicite se sre}avaa so zamisleni nastani, mesta, postapki, likovi,pri~insko-posledi~ni vrski, atmosfera, ~uvstva i idei, pri {to tre-ba{e da go koristat svoeto iskustvo, razbirawe na upotrebeniot jaziki znaewe za literaturnite vidovi na tekstovi. Za proveruvawe na cel-ta za steknatoto literaturno iskustvo bea koristeni tradicionalni imoderni skazni, basni i kusi raskazi. Pri ~itaweto na informativni-te tekstovi u~enicite se steknaa so soznanija i informacii za raz-li~ni aspekti od vistinskiot svet {to n¢ opkru`uva. Preku ovie teks-tovi, tie mo`ea da razberat kakov e svetot ili kakov bil i zo{to ra-botite funkcioniraat onaka kako {to funkcioniraat. Bea iskoristenipove}e vidivi na informativni tekstovi i instruktivni materijali,koi glavno mo`at da se podelat na hronolo{ki i nehronolo{ki orga-nizirani tekstovi.
Tabelata 3.2 ni gi prika`uva prose~nite rezultati za dvete celina ~itaweto, a skalata 3.2 ni ja poka`uva relativnata razlika me|uprose~nite postigawa na u~enicite vo ~itawe za steknuvawe na lite-raturno iskustvo i ~itawe za barawe i koristewe na informacii.
Mo`e da se zaklu~i deka kaj pogolemiot broj od zemjite u~esni~kipostojat razliki vo postigawata na u~enicite vo ~itaweto i razbira-weto za razli~nite celi na ~itaweto, odnosno u~enicite se podobri~ita~i za ednata vo sporedba so drugata cel na ~itaweto. Zemji koiimaat zna~itelno podobri rezultati vo ~itawe so razbirawe na lit-eraturni tekstovi se Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Island,Norve{ka, Anglija, Iran, Ungarija, Kipar, Italija, Grcija, Nov Zeland,Litvanija, Izrael i Kanada. Pokraj R. Makedonija, zemji so zna~itelno
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ODNOS NA CELITE NA ^ITAWETO
7 Odlukata za toa koi tekstovi }e bidat vklu~eni vo PIRLS-testovite be{e donesena od stranana grupata za razvivawe na test-zada~i i Nacionalnite koordinatori od site zemji u~esni~kivo studijata.
3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3 21
podobri rezultati vo ~itawe so razbirawe na informativni materi-jali se Moldavija, Hong Kong, Francija, Maroko, Republika Slova~ka,Latvija, Kuvajt, Ruskata Federacija, Slovenija i Turcija.
Razlikite vo postigawata vo odnos na celta na ~itaweto mo`atda bidat povrzani so pove}e faktori, kakvi {to se: naglaskata vrzeden ili drug vid tekstovi vo tekot na nastavniot proces; tekstovite
Dr`ava
Literaturnitekstovi prose~en rezultat
Informativnitekstovi prose~en rezultat
Relativna razlika
SAD 550 533 17Island 520 504 16
Norve{ka 506 492 14Anglija 559 546 14Iran 421 408 12
Ungarija 548 537 11Kipar 498 490 8
Italija 543 536 7 Grcija 528 521 7Nov Zeland 531 525 7Litvanija 546 540 6
Izrael 510 507 3Kanada 545 541 3[kotska 529 527 2
Kolumbija 425 424 2Singapur 528 527 1[vedska 559 559 1
Internac. prosek 500 500 0Holandija 552 553 1
Romanija 512 512 1Rep. ^e{ka 535 536 1
Germanija 537 538 2Bugarija 550 551 2Belize 330 332 3Argentina 419 422 3Turcija 448 452 4
Slovenija 499 503 4Rep. Makedonija 441 445 4Ruska Federacija 523 531 8Kuvajt 394 403 9
Latvija 537 547 10Rep. Slova~ka 512 522 10Maroko 347 358 11
Francija 518 533 15Hong Kong 518 537 20
Rep. Moldavija 480 505 25
Relativna razlika
Povisoki rezultati(literaturni
tekstovi)
Povisoki rezultati(informativni
tekstovi)
40 20 0 20 40
Relativna razlika vo postigawata me|u literaturna i informativna cel
Statisti~ki zna~ajna razlika
3.2
P I R L S 22000011
22
{to se sodr`at vo ~itankite koi im se na raspolagawe na nastavnici-te; barawata vo nastavnite programi i strategiite za ~itawe {to sekoristat vo rabotata so u~enicite.
B idej}i za kreatorite na obrazovnata politika i nastavnicitevo sekoja zemja edna od prioritetnite celi e mladata popula-cija da se zdobie so sposobnost za ~itawe so razbirawe, od oso-
bena va`nost e tie da imaat podatoci za toa koi ~ita~ki ve{tini istrategii u~enicite gi koristat uspe{no, a koi s¢ u{te nedovolno us-pe{no, vo ~itaweto na razli~ni vidovi pi{ani materijali. Za da seovozmo`i vakvata interpretacija na postignatite rezultati vo PIRLS,po empiriski pat se odredeni 4 to~ki na skalata na postigawa koi senare~eni internacionalni nivoa na postigawa i toa:
REZULTATI NA U^ENICITE NA INTERNACIONALNITE NIVOA NA POSTIGAWA
Dolna ~etvrtina - koja e odredena na 25-ot percentil i e so-odvetna na 435 poeni na skalata na postigawa. Ova nivo go postig-nuvaat okolu 75% od testiranite u~enici. Ovie u~enici umeat davoo~at eksplicitno dadeni informacii ili detali od litera-turni i informativni tekstovi i da odgovorat na nekoi test-za-da~i koi baraat direktni zaklu~oci bazirani naj~esto na infor-macii jasno sodr`ani i toa naj~esto vo edna re~enica ili fraza.
Sredno nivo - koe e odredeno na 50-ot percentil i e soodvet-no na 510 poeni od skalata na postigawa. Ovaa nivo go postignuva-at okolu polovinata od testiranite u~enici. Ovie u~enici umeatda donesuvaat zaklu~oci i pravat interpretacii na pomali i po-golemi delovi od literaturni tekstovi i toga{ koga informacii-te potrebni za zaklu~okot ili interpretacijata ne se tolku eks-plicitno dadeni i ne se nao|aat vo edna re~enica. Pri ~itawe nainformativni tekstovi, ovie u~enici umeeat da go lociraat delotod tekstot za da ja najdat potrebnata informacija. Isto taka, ovieu~enici umeeat da gi potkrepat svoite idei i stavovi so fakti odpro~itaniot tekst, da ja otkrijat porakata vo tekstot i poka`uva-at osnovno razbirawe za strukturalnite elementi na tekstot.
4
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3 23
Gorna ~etvrtina - koja e odredena na 75-ot percentil i e so-odvetna na 570 poeni na skalata na postigawa. Ova nivo go postig-nuvaat okolu 25% od testiranite u~enici. U~enicite koi go po-stignale ova nivo, umeat da donesuvaat zaklu~oci za razli~ni as-pekti povrzani so likovite ili nastanite od tekstot i da gi pot-krepat svoite zaklu~oci so relevantni dokazi od sodr`inata natekstot. Poto~no, tie umeat da donesuvaat zaklu~oci za postapki-te na likovite, kako i da gi sporeduvaat postapkite na likoviteso pomo{ na relevantni informacii od tekstovite.
Najvisoko nivo - koe e odredeno spored postigawta na najdob-rite u~enici od celata testirana populacija vo PIRLS, se nao|ana 90-ot percentil i odgovara na 615 poeni na skalata na posti-gawa. Ova nivo go postigaat okolu 10% od testiranite u~enici.Ovie u~enici umeat da integriraat idei i informacii od celiottekst i zatoa mo`at ~uvstvata i odnesuvaweto na likovite da giinterpretiraat so relevantni fakti od sodr`inata na tekstot.Isto taka, umeat da integriraat informacii od informativnitekstovi dadeni na razli~ni na~ini (tekstualno ili grafi~ki) iuspe{no da gi apliciraat vo vistinski `ivotni situacii.
Na skalata i tabelata 3.3 vo opa|a~ki redosled, spored procen-tot na u~enici {to go postignale najvisokoto nivo, dadeni se podatociza procentot na u~enici od sekoja zemja u~esni~ka koi go postignalesekoe od internacionalnite nivoa na postigawa.
Koga distribucijata na postigawata na u~enicite spored ~etiriteinternacionalni niva bi bila ista vo site zemji, toga{ bi se o~ekuva-lo vo site zemji 75% od u~enicite da go postignat nivoto nare~enodolna ~etvrtina, 50% da go postignat srednoto nivo, 25% gornata ~et-vrtina, a 10% najvisokoto internacionalno nivo. Iako do vakvata dis-tribucija na rezultatite po nivoa se najblisku Romanija i Izrael,re~isi i da nema zemja koja ja sledi ovaa distribucija potpolno. Zem-jite koi postignaa visoki rezultati imaat i pogolem procent na u~eni-ci vo sekoe nivo, a zemjite so poniski rezultati imaat pomal procentna u~enici vo sekoe od nivoata. Ako go pogledneme vrvot na tabelata,}e zabele`ime deka vo Anglija i Bugarija, pove}e od 20% u~enici godostignale najvisokoto nivo, 45% od u~enicite ja postignale gornata~etvrtina, 72% od u~enicite go dostignale srednoto nivo, a 90 odnos-no 91% dolnata ~etvrtina. Iako [vedska ima za eden procent pomalkuu~enici vo najvisokoto nivo, vo site drugi nivoa ima najgolem procentili skoro site u~enici go imaat postignato najniskoto nivo. Golem e
P I R L S 22000011
24
Dr`ava Procent na u~enici spored postigawata na internacionalnite nivoa
AnglijaBugarija[vedska
SADNov Zeland
KanadaSingapurHolandija
Italija[kotskaUngarija
LitvanijaLatvijaGermanija
IzraelRomanijaRep. ^e{ka
GrcijaFrancijaRuska Federacija
Rep. Slova~kaIslandHong Kong
Norve{kaKiparSlovenijaRep. Moldavija
Rep. MakedonijaTurcijaArgentina
IranKolumbija
MarokoKuvajtBelize
24 45 72 9021 45 72 91
20 47 80 9619 41 68 89
17 35 62 8416 37 69 9315 35 64 85
14 40 79 9814 36 69 9214 32 62 87
13 36 71 9413 36 71 9512 36 73 96
12 34 69 9311 28 54 7911 27 54 81
10 32 68 9310 28 60 89
9 26 60 90
8 27 64 927 23 59 887 23 53 85
6 26 64 926 19 48 806 18 45 77
4 17 48 834 15 42 793 10 28 55
2 7 25 582 5 17 461 4 16 42
1 3 14 451 3 8 230 2 10 360 1 5 16
Naj-visoko nivo
Gorna~etvr-
tina
Dolna~etvr-
tina
Srednonivo
0 25 50 75 100
Procent na u~enicina ili nadnajvisokotonivo
Procent na u~enicina ili nadgornata~etvrtina
Procent na u~enicina ili nadsrednotonivo
Najvisoko nivo (90-ti percentil) = 615Gorna ~etvrtina (75-ti percentil) = 570
Sredno nivo (50-ti percentil) = 510Dolna ~etvrtina (25-ti percentil) = 435
Procent na u~enici koi gi postignuvaat internacionalnite nivoa vo ~itawe so razbirawe
3.3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3 25
brojot na zemji koi imaat visok procent (okolu 80%) na u~enici koi godostignale najniskoto nivo. R. Makedonija ima samo tri procenti na u~e-nici koi go dostignale najvisokoto nivo, 10 procenti se nao|at vo gor-nata ~etvrtina, 28 procenti go dostignale srednoto nivo, a 55 procen-ti dolnata ~etvrtina ili najniskoto nivo.
A ko se sporedat rezultatite spored polot na u~enicite, mo`e dase konstatira deka vo R. Makedonija, kako i na internacional-no nivo devoj~wata postignale zna~itelno povisoki rezultati
vo odnos na mom~iwata. Ovaa razlika e najmala vo Italija, a najgole-ma vo Kuvajt. Internacionalnata prose~na razlika e 20 poeni, a pro-se~nata razlikata me|u postigawata na mom~iwata i na devoj~iwata voR. Makedonija iznesuva 21 poen.
Prose~niot rezultat na u~enicite koi nastavata ja sledele namakedonski jazik e 468, a u~enicite koi nastavata ja sledele na alban-ski jazik imaat prose~en rezultat 385. U~enicite koi nastavata ja sle-dele na makedonski jazik postignale zna~itelno podobri rezultati voodnos na u~enicite koi nastavata ja sledele na albanski jazik.
RAZLIKI VO POSTIGAWATA NA U^ENICITESPORED POLOT I NASTAVNIOT JAZIK
5
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 29
V o ovoj del od izve{tajot e daden opis na sekoe od internacio-nalnite nivoa preku sposobnostite za ~itawe {to gi posedu-vaat u~enicite koi go postignale nivoto, primeri na test-za-
da~i koristeni vo studijata, kako i procentot na re{enost na sekoja odniv vo zemjite u~esni~ki.
P I R L S 22000011
30
Opis na nivoto dolna ~etvrtina na postigawa vo ~itawe so razbirawe
Nivo dolna ~etvrtina
^itawe za steknuvawe na literaturno iskustvo
Na dadeni kratki prikazni, koi sodr`at edna ili dve problemski situa-cii i dva centralni lika, u~enicite {to go postignale ova nivo mo`at da:
otkrijat i reproduciraat eksplicitno dadeni detali za postapkitena li~nostite i nivnite ~uvstva ako se dadeni vo forma na naraci-ja, opis ili dijalog;
go lociraat relevantniot del od prikaznata vo funkcija na done-suvawe na zaklu~ok koj mnogu jasno e sodr`an vo tekstot.
^itawe zaradi barawe i koristewe na informacii
Na dadeni raznovidni kusi informativni materijali (tekst, mapi, ilustra-cii, dijagrami, fotografii) prezentirani tematski i hronolo{ki, u~eni-cite koi go postignale ova nivo mo`at da:
gi lociraat i reproduciraat eksplicitno dadenite fakti zalu|eto, mestata ili `ivotnite;
lociraat re~enica so relevantna informacija vo funkcija nadonesuvawe na zaklu~ok {to mnogu jasno e sodr`an vo tekstot.
4.1
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 31
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 1
2. Od {to se zatresla celata zemja?
A od zemjotres
B od eden ogromen plod
V od razbeganite zajaci
G od pa|aweto na edno drvo
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Holandija 95
Rep. ^e{ka 94
Litvanija 94
Latvija 93
Italija 93
Grcija 93
Kanada 93
Izrael 93
[kotska 92
Bugarija 92
Island 91
Rep. Slova~ka 91
Anglija 91
Francija 91
[vedska 91
SAD 91
Hong Kong 91
Germanija 90
Nov Zeland 90
Singapur 90
Rep. Moldavija 89
Kipar 89
Iran 82
Kolumbija 80
Rep. Makedonija 73
Argentina 69
Turcija 68
Kuvajt 64
Maroko 57
Belize 49
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Ungarija 88
Norve{ka 87
Ruska Federacija 87
Slovenija 86
Romanija 86
Internac. prosek 86
4.2
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
P I R L S 22000011
32
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 2
1. Zo{to Labon sakal da se oslobodi od gluvcite?
A Toj otsekoga{ mrazel gluvci.
B Gi imalo premnogu.
V Tie glasno se smeele.
G Tie go izele celoto sirewe.
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Holandija 94
[vedska 94
Latvija 92
Rep. ^e{ka 91
Italija 90
Germanija 89
Litvanija 89
Grcija 89
Francija 89
Ungarija 88
Rep. Slova~ka 88
Slovenija 87
Kanada 86
Anglija 86
Romanija 85
SAD 84
Hong Kong 84
Izrael 84
Ruska Federacija 83
Kipar 83
Bugarija 83
Island 74
Turcija 71
Argentina 70
Iran 68
Norve{ka 65
Rep. Makedonija 64
Kolumbija 61
Maroko 56
Kuvajt 47
Belize 37
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Nov Zeland 82
Internac. prosek 79
[kotska 79
Rep. Moldavija 79
Singapur 77
4.3
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 33
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 3
10. Kade gi stavil Labon gluvcite koga gi sobral od podot?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Rep. ^e{ka 97
Litvanija 96
Rep. Slova~ka 95
Latvija 95
Ruska Federacija 95
[vedska 94
Germanija 94
Ungarija 94
Slovenija 93
Hong Kong 93
Francija 93
Holandija 93
Bugarija 92
Italija 92
Anglija 91
Island 90
Kanada 90
Grcija 89
Rep. Moldavija 89
Romanija 88
Singapur 88
Turcija 80
Rep. Makedonija 76
Iran 75
Kolumbija 68
Argentina 68
Kuvajt 51
Maroko 42
Belize 38
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Kipar 87
SAD 87
Izrael 86
Nov Zeland 86
Norve{ka 86
Internac. prosek 84
[kotska 83
4.4
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Vo korpata.
P I R L S 22000011
34
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 4
3. Zo{to morskite papagali doa|aat na ostrovot?
A za da bidat spaseni
B za da baraat hrana
V za da nesat jajca
G za da nau~at da letaat
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Germanija 93
[vedska 92
Holandija 91
Anglija 88
Hong Kong 88
Grcija 87
Litvanija 87
Ungarija 87
Ruska Federacija 86
Latvija 86
Singapur 86
Rep. ^e{ka 85
Bugarija 85
Rep. Slova~ka 85
Italija 85
Kanada 84
Norve{ka 84
[kotska 83
SAD 83
Kipar 74
Turcija 69
Argentina 63
Iran 62
Rep. Makedonija 61
Kolumbija 57
Kuvajt 54
Belize 53
Maroko 47
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Island 81
Nov Zeland 81
Francija 80
Izrael 80
Romanija 78
Internac. prosek 78
Slovenija 76
Rep. Moldavija 76
4.5
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 35
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 5
3. Kade zapo~nuva patekata dol` rekata Bistrica?
A vo Bel kamen
B vo Kaleto
V Gradec
G parkot [iroka Dolina
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Hong Kong 93
Norve{ka 93
Holandija 91
Italija 90
[kotska 90
Bugarija 90
Anglija 90
Grcija 90
SAD 89
Rep. ^e{ka 89
Singapur 89
Francija 89
Rep. Slova~ka 88
Ruska Federacija 88
Nov Zeland 87
Romanija 87
Slovenija 86
Kanada 86
[vedska 86
Germanija 79
Iran 78
Izrael 78
Kolumbija 75
Turcija 72
Kuvajt 70
Island 70
Rep. Makedonija 69
Argentina 64
Maroko 59
Belize 55
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Kipar 85
Rep. Moldavija 85
Ungarija 85
Latvija 84
Litvanija 83
Internac. prosek 82
4.6
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
P I R L S 22000011
36
Internacionalno nivo dolna ~etvrtina: primer test-zada~a 6
4. Numeriraj gi mestata spored redosledot kako gi gleda{ na patekata dol` rekata od po~etokot do krajot. Brojot 1 e staven da ti pomogne od kade da po~ne{.
_____ tvrdinata Kale
_____ Bel Kamen
__1__ parkot [iroka Dolina
_____ hotelot ,,Biser”
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Hong Kong 92
Francija 90
[vedska 90
Singapur 90
Kanada 90
Germanija 90
Italija 89
Anglija 89
Ungarija 89
Holandija 88
SAD 88
[kotska 86
Rep. ^e{ka 86
Latvija 85
Bugarija 84
Ruska Federacija 84
Litvanija 83
Izrael 82
Nov Zeland 81
Island 80
Rep. Slova~ka 79
Grcija 66
Argentina 65
Rep. Moldavija 60
Kuvajt 58
Rep. Makedonija 57
Kolumbija 54
Turcija 53
Iran 47
Belize 38
Maroko 37
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Kipar 79
Romanija 77
Norve{ka 77
Slovenija 76
Internac. prosek 76
4.7
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
4
2
3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 37
Opis na srednoto nivo na postigawa vo ~itawe so razbirawe
Sredno nivo
^itawe za steknuvawe na literaturno iskustvo
Na dadeni kratki prikazni, koi sodr`at edna ili dve problemski situa-cii i dva centralni lika, u~enicite {to go postignale ova nivo mo`at da:
prepoznavaat i vospostavuvaat vrski me|u nastanite (pr. zo{tone{to se slu~ilo) vrz osnova na fakti {to jasno se sogleduvaat vore~enicite od tekstot;
ja prepoznavaat porakata od tekstot;
gi identifikuvaat strukturalnite elementi na prikaznata, poto~nonastanot i likovite (pr. raska`uva~ot, ulogata na glavniot lik,redosledot na nastanite, po~etokot / krajot);
pravat elementarni interpretacii na postapkite i namerite nali~nostite.
^itawe zaradi barawe i koristewe na informacii
Na dadeni raznovidni kusi informativni materijali (tekst, mapi, ilustra-cii, dijagrami, fotografii) prezentirani tematski i hronolo{ki, u~eni-cite {to go postignale ova nivo mo`at da:
go lociraat soodvetniot del od bro{urata prezentiran vo forma natekst, tabela, mapa ili fotografija za da izvle~at relevantniinformacii;
dadat op{t vpe~atok za celiot tekst, ponekoga{ poddr`an so speci-fi~ni primeri.
4.8
P I R L S 22000011
38
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 7
8. Misli{ li deka na lavot mu se dopa|al zajakot? [to od ona {to se slu~uva vo prikaznata ni go poka`uva toa?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Romanija 77
Anglija 71
Ungarija 71
Bugarija 70
Kuvajt 69
SAD 68
Kanada 67
Holandija 67
Francija 66
Rep. ^e{ka 65
Italija 63
Hong Kong 62
[kotska 62
Island 60
Litvanija 60
Germanija 59
Kipar 59
Nov Zeland 58
Izrael 58
Singapur 58
Grcija 57
[vedska 45
Norve{ka 43
Rep. Makedonija 41
Turcija 41
Slovenija 35
Ruska Federacija 35
Latvija 33
Argentina 31
Iran 31
Rep. Moldavija 30
Rep. Slova~ka 25
Maroko 25
Kolumbija 19
Belize 5
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Internac. prosek 51
4.9
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Da, zatoa {to mu pomognal na zajakot da
razbere {to se slu~ilo.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 39
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 8
9. Kako se menuvaat ~uvstvata na zajakot niz prikaznata?
Na po~etokot na prikaznata zajakot se ~uvstvuval
zatoa {to
Na krajot od prikaznata zajakot se ~uvstvuval
zatoa {to
Procent na u~enici koi osvoile dva poeni
[vedska 88
SAD 80
Holandija 80
Kipar 77
Anglija 75
Romanija 75
Italija 75
Kanada 73
Singapur 72
Grcija 71
Francija 70
Nov Zeland 70
Germanija 69
[kotska 68
Bugarija 68
Litvanija 66
Norve{ka 62
Latvija 62
Izrael 61
Rep. Makedonija 50
Rep. Slova~ka 49
Hong Kong 49
Ungarija 45
Ruska Federacija 43
Rep. Moldavija 43
Argentina 37
Kolumbija 36
Turcija 32
Island 24
Maroko 13
Iran 11
Belize 7
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Rep. ^e{ka 58
Kuvajt 58
Internac. prosek 56
Slovenija 55
4.10
Cel: Literaturno iskustvo
Dva poeni: primer na odgovor za dva poeni i re{enie
zagri`eno
mislel deka imalo zemjotres
zasrameno
lavaot mu poka`al {to navistina se slu~ilo.
P I R L S 22000011
40
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 9
13. Koi zborovi najdobro ja opi{uvaat ovaa prikazna?
A seriozna i ta`na
B pla{liva i vozbudliva
V sme{na i pou~na
G vozbudliva i tainstvena
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Grcija 90
Kipar 87
Holandija 87
Ungarija 83
[vedska 82
Norve{ka 81
SAD 81
Litvanija 80
Singapur 80
Rep. ^e{ka 80
Germanija 79
Nov Zeland 77
Rep. Slova~ka 77
Anglija 77
Island 76
Italija 76
Kanada 74
Bugarija 72
Ruska Federacija 72
Francija 63
Izrael 61
Rep. Makedonija 58
Slovenija 57
Rep. Moldavija 54
Kolumbija 52
Turcija 47
Maroko 46
Argentina 45
Belize 38
Iran 35
Kuvajt 31
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Latvija 71
[kotska 71
Hong Kong 70
Internac. prosek 68
Romanija 64
4.11
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 41
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 10
9. Spored tekstot, so kakva opasnost bile soo~eni morskite papagal~iwa?
A da se udavat koga sletuvale vo moreto
B da se zagubat vo gnezdata
V da ne dobivaat dovolnio hrana od svoite roditeli
G da bidat pregazeni od avtomobili i kamioni
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
[vedska 88
Germanija 87
Holandija 87
Francija 86
Ruska Federacija 85
Latvija 83
Rep. ^e{ka 82
Kanada 82
Litvanija 81
Grcija 80
Ungarija 80
Rep. Slova~ka 78
Bugarija 78
Italija 78
SAD 76
Anglija 76
[kotska 76
Singapur 76
Nov Zeland 76
Izrael 63
Iran 61
Rep. Makedonija 56
Turcija 52
Kolumbija 51
Argentina 49
Kuvajt 37
Maroko 37
Belize 29
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Romanija 74
Island 73
Hong Kong 73
Slovenija 72
Norve{ka 71
Internac. prosek 71
Rep. Moldavija 68
Kipar 68
4.12
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
P I R L S 22000011
42
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 11
5. Kolku bi ~inelo ako edno 10-godi{no dete iznajmi velosiped za cel den?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
[vedska 91
Francija 89
Hong Kong 87
Anglija 85
Holandija 85
[kotska 84
Kanada 84
Germanija 84
Singapur 84
Bugarija 82
SAD 82
Rep. ^e{ka 81
Latvija 80
Ungarija 79
Litvanija 78
Nov Zeland 76
Norve{ka 76
Izrael 75
Romanija 75
Ruska Federacija 75
Rep. Slova~ka 74
Italija 74
Island 72
Slovenija 63
Argentina 51
Turcija 49
Kuvajt 46
Rep. Makedonija 45
Kolumbija 44
Iran 35
Maroko 30
Belize 18
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Internac. prosek 70
Rep. Moldavija 69
Grcija 68
Kipar 68
4.13
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
9 denari
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 43
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 12
6. Zipi kompanijata za iznajmuvawe velosipedi iznajmuva i oprema za deca. Napi{i dve raboti koi se nameneti za deca.
Procent na u~enici koi osvoile najmalku eden poen
Holandija 91 10
[vedska 86 14
Rep. Slova~ka 85 14
Ruska Federacija 84 14
Latvija 82 12
Hong Kong 81 29
Francija 79 9
Bugarija 78 14
Litvanija 78 19
Island 74 17
Anglija 74 14
Germanija 73 16
Ungarija 73 17
Izrael 72 24
Norve{ka 70 19
[kotska 70 17
Nov Zeland 70 21
Singapur 69 14
Kanada 69 15
Rep. ^e{ka 69 12
SAD 68 19
Rep. Moldavija 60 16
Italija 59 18
Romanija 59 15
Kolumbija 51 23
Grcija 50 14
Argentina 49 16
Rep. Makedonija 45 23
Kuvajt 39 28
Iran 33 17
Turcija 31 12
Maroko 29 18
Belize 26 12
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
4.14
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden od dva poeni: primer na delumen odgovor (za eden poen) i re{enie
Najmalku 1 poen
Samo 1 poen
Najmalku 1 poen
Samo 1 poen
Najmalku 1 poen
Samo 1 poen
Kipar 66 20
Internac. prosek 64 17
Slovenija 64 17
1. velosipedi za deca
2.
P I R L S 22000011
44
Opis na nivoto gorna ~etvrtina na postigawa vo ~itawe so razbirawe
Nivo gorna ~etvrtina
^itawe za steknuvawe na literaturno iskustvo
Na dadeni kratki prikazni, koi sodr`at edna ili dve problemski situa-cii i dva centralni lika, u~enicite koi go postignale ova nivo mo`at da:
gi sporeduvaat postapkite, karakteristikite i ~uvstvata nalikovite (pr. da opi{at po {to se razlikuvaat dva lika);
donesuvaat zaklu~oci so koi gi objasnuvaat vrskite me|u namerite,postapkite i nastanite i zaklu~ocite gi potkrepuvaat so fakti odtekstot;
go prepoznavaat zna~eweto na nekoj jazi~ni i tekstualni figuri (pr.personifikacija, apstraktni poraki).
^itawe zaradi barawe i koristewe na informacii
Na dadeni raznovidni kusi informativni materijali (tekst, mapi, ilustra-cii, dijagrami, fotografii) prezentirani tematski i hronolo{ki, u~enici-te {to go postignale ova nivo mo`at da:
otkrijat specifi~na informacija za koja treba vnimatelno ~itawe;
donesuvaat zaklu~oci vrz osnova na vrski koi se sodr`at vo nekolkure~enici;
pravat interpretacii bazirani na intergrirawe na pove}e informa-cii od tekstot i na nivnite li~ni iskustva;
ja prepoznaat osnovnata namera na tekstot, kako i da gi razlikuvaatkarakteristikite na razli~nite vidovi na tekstovi;
razbiraat informacii preneseni preku ednostavni metafori.
4.15
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 45
Internacionalno nivo gorna ~etvrtina: primer test-zada~a 13
7. Navedi dve ne{ta so koi lavot se obidel da napravi zajakot da se ~uvstvuva podobro na krajot od prikaznata.
1.
2.
Procent na u~enici koi osvoile dva poeni
Ungarija 77
[vedska 68
Ruska Federacija 68
Rep. ^e{ka 67
Romanija 61
Anglija 61
Litvanija 60
Singapur 59
[kotska 57
Rep. Slova~ka 57
Izrael 56
Italija 56
Francija 56
Holandija 54
Slovenija 53
Kanada 52
Nov Zeland 52
Turcija 42
Rep. Moldavija 39
Argentina 30
Kolumbija 29
Kuvajt 27
Iran 22
Hong Kong 21
Belize 16
Maroko 12
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Kipar 52
Germanija 51
Grcija 50
Bugarija 49
SAD 48
Internac. prosek 48
Norve{ka 47
Rep. Makedonija 46
Latvija 46
Island 44
4.16
Cel: Literaturno iskustvo
Dva poeni: primer na odgovor za dva poeni i re{enie
Ne gri`i se brat~e - rekol toj. Site nie duri i jas
ponekoga{ se pla{ime od raboti {to ne gi razbirame.
Toj se nasmevna lubezno.
P I R L S 22000011
46
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 14
10. Od ona {to go pravat vo prikaznata, ti dozna kakvi se lavot i zajakot. Opi{i vo {to se razlikuvaat lavot i zajakot i {to pravi sekoj od niv {to go poka`uva ova?
Procent na u~enici koi osvoile najmalku dva poeni
Latvija 76 62
Litvanija 74 51
Ungarija 74 53
Hong Kong 71 42
Grcija 71 56
Holandija 70 57
Ruska Federacija 69 46
Anglija 68 48
[vedska 67 51
Bugarija 66 32
Singapur 64 47
Kanada 60 47
Francija 59 43
SAD 59 46
Romanija 57 37
Rep. ^e{ka 57 47
Italija 57 33
Nov Zeland 55 42
Germanija 52 39
Izrael 40 20
Norve{ka 37 31
Rep. Moldavija 34 25
Rep. Makedonija 27 13
Turcija 26 16
Island 25 20
Kipar 23 16
Iran 16 13
Kolumbija 14 13
Argentina 13 10
Maroko 12 7
Kuvajt 11 11
Belize 4 3
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
4.17
Cel: Literaturno iskustvo
Dva od tri poeni: primer na delumen odgovor (za dva poeni) i re{enie
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
[kotska 50 41
Rep. Slova~ka 50 41
Slovenija 49 30
Internac. prosek 47 34
Lavot i zajakot se razlikuvaat eden od
drug zatoa {to zajakot e srame`liv i
pla{liv, a lavot e hrabar i vesel.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 47
Internacionalno nivo gorna ~etvrtina: primer test-zada~a 15
11. Dali misli{ deka e lesno gluvcite da se izla`at? Navedi edna pri~ina zo{to e lesno ili zo{to ne e lesno?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
[vedska 72
Kanada 62
Anglija 61
Bugarija 55
Rep. ^e{ka 55
SAD 54
Singapur 50
Litvanija 50
Francija 50
Nov Zeland 49
Holandija 48
Hong Kong 46
Ungarija 44
[kotska 41
Germanija 31
Rep. Moldavija 30
Grcija 29
Island 26
Rep. Slova~ka 26
Kipar 24
Turcija 19
Rep. Makedonija 18
Slovenija 17
Iran 14
Argentina 13
Maroko 12
Kuvajt 10
Belize 9
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Latvija 41
Romanija 40
Izrael 39
Norve{ka 38
Italija 37
Internac. prosek 37
Ruska Federacija 36
Kolumbija 33
4.18
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Ne. Labon potro{i 2 no}i za da uspee
da gi nadmudri.
P I R L S 22000011
48
Internacionalno nivo gorna ~etvrtina: primer test-zada~a 16
13. Dali bi sakal i ti da pojde{ i da spasuva{ morski papagal~iwa so Hala i nejzinite drugar~iwa? Iskoristi go ona {to si go pro~ital za da ti pomogne da objasni{.
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Grcija 69
Kipar 67
SAD 65
Romanija 63
Rep. Makedonija 63
Italija 63
Kanada 61
Anglija 61
Hong Kong 60
Bugarija 56
Nov Zeland 56
Latvija 54
Holandija 54
Rep. Moldavija 54
Francija 53
[vedska 50
[kotska 50
Ruska Federacija 39
Singapur 36
Ungarija 36
Rep. Slova~ka 31
Turcija 30
Norve{ka 28
Island 28
Argentina 28
Kolumbija 19
Iran 16
Maroko 16
Belize 5
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Kuvajt 50
Germanija 48
Slovenija 47
Izrael 45
Internac. prosek 45
Litvanija 45
Rep. ^e{ka 41
4.19
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Da, jas bi sakala zatoa {to sigurno e
vozbudlivo da odi{ da bara{ morski
papagal~iwa na polno}.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 49
Internacionalno nivo gorna ~etvrtina: primer test-zada~a 17
7. Koja informacija za velosipedite na Zipi ti ka`uva deka tie velosipedi za iznajmuvawe se vo dobra sostojba?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Bugarija 70
Ruska Federacija 68
Latvija 67
Rep. ^e{ka 67
Francija 66
Italija 65
[vedska 63
Anglija 59
Kanada 58
Ungarija 58
Germanija 54
Romanija 53
Rep. Slova~ka 52
SAD 51
Hong Kong 42
Slovenija 40
Grcija 38
Kipar 35
Rep. Makedonija 29
Turcija 29
Kolumbija 29
Maroko 25
Argentina 25
Kuvajt 25
Iran 20
Belize 14
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Rep. Moldavija 51
Litvanija 48
Nov Zeland 48
Island 48
[kotska 47
Izrael 47
Singapur 47
Internac. prosek 46
Holandija 44
Norve{ka 43
4.20
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Tie se zamenuvaat sekoja godina i
redovno se servisiraat.
P I R L S 22000011
50
Internacionalno nivo gorna ~etvrtina: primer test-zada~a 18
9. Koe mesto dol` patekata na rekata mo`e da go poseti semejstvoto? Objasni zo{to tie bi sakale da odat tamu.
Procent na u~enici koi osvoile dva poeni
[vedska 66
Anglija 65
Nov Zeland 64
SAD 59
Kanada 59
Singapur 57
Holandija 54
Germanija 54
[kotska 53
Rep. ^e{ka 50
Francija 50
Bugarija 48
Grcija 43
Norve{ka 43
Island 42
Litvanija 42
Kipar 33
Ruska Federacija 33
Rep. Slova~ka 32
Hong Kong 32
Latvija 31
Turcija 28
Ungarija 26
Slovenija 25
Rep. Moldavija 23
Argentina 20
Kolumbija 17
Rep. Makedonija 13
Iran 10
Maroko 10
Kuvajt 8
Belize 7
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Romanija 41
Izrael 38
Internac. prosek 37
Italija 35
4.21
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Dva poeni: primer na odgovor za dva poeni i re{enie
Tie mo`at da ja posetat tvrdinata
Kale. Tamu ima mnogu eleni i
decata mo`ebi }e sakaat da gi vidat.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 51
Opis na najvisokoto nivo na postigawa vo ~itawe so razbirawe
Najvisoko nivo
^itawe za steknuvawe na literaturno iskustvo
Na dadeni kratki prikazni, koi sodr`at edna ili dve problemski situa-cii i dva centralni lika, u~enicite {to go postignale ova nivo mo`at da:
integriraat idei sodr`ani vo celiot tekst za da gi interpretiraatpostapkite, namerite i ~uvstvata na likovite i svoite interpreta-cii gi potkrepuvaat so fakti od tekstot;
integriraat idei sodr`ani vo celiot tekst za da go objasnatpo{irokoto zna~ewe ili temata na tekstot.
^itawe zaradi barawe i koristewe na informacii
Na dadeni raznovidni kusi informativni materijali (tekst, mapi, ilustra-cii, dijagrami, fotografii) prezentirani tematski i hronolo{ki, u~enici-te {to go postignale ova nivo mo`at da:
integriraat informacii od razli~ni tekstovi i nivnite li~ni poz-navawa i go primenuvaat toa vo situacii koi mo`at da se slu~at vovistinskiot `ivot;
re{avaat problemski situacii sli~ni na onie od realniot `ivot,integriraj}i informacii od razli~ni tekstovi so nivnite li~ni poz-navawa.
4.22
P I R L S 22000011
52
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 19
10. Od ona {to go pravat vo prikaznata, ti dozna kakvi se lavot i zajakot. Opi{i vo {to se razlikuvaat lavot i zajakot i {to pravi sekoj od niv {to go poka`uva ova?
Procent na u~enici koi osvoile tri poeni
Bugarija 34
Hong Kong 29
Italija 23
Litvanija 23
Ruska Federacija 23
Ungarija 20
Anglija 20
Romanija 20
Izrael 20
Slovenija 19
Singapur 17
Francija 17
Turcija 11
Rep. ^e{ka 10
[kotska 10
Rep. Moldavija 10
Rep. Slova~ka 9
Kipar 7
Norve{ka 7
Maroko 5
Island 5
Argentina 4
Iran 3
Kolumbija 2
Kuvajt 1
Belize 1
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
[vedska 16
Grcija 16
Latvija 14
Rep. Makedonija 14
Holandija 14
Germanija 14
Internac. prosek 14
Nov Zeland 13
Kanada 13
SAD 13
4.23
Cel: Literaturno iskustvo
Tri poeni: primer na odgovor za tri poeni i re{enie
Zajakot navistina e zagri`en i
neseriozen, a lavot e mudar i ne e
pla{liv. Lavot mu poka`a na zajakot
{to go predizvikalo bo`emniot
zemjotres, a zajakot pobegnal vedna{
bez da proveri.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 53
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 20
4. Zo{to Labon se nasmeal koga videl deka nema gluvci vo stapicite?
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Bugarija 57
Anglija 51
Kanada 48
SAD 47
Island 46
Nov Zeland 45
Holandija 43
Izrael 41
Singapur 41
Litvanija 41
Hong Kong 39
Latvija 38
Norve{ka 37
Italija 36
[vedska 36
Francija 35
Germanija 28
Rep. Makedonija 27
Romanija 27
Rep. Slova~ka 26
Rep. Moldavija 22
Ruska Federacija 21
Slovenija 21
Turcija 15
Maroko 15
Argentina 15
Kolumbija 11
Iran 9
Kuvajt 8
Belize 6
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Grcija 34
Ungarija 34
[kotska 34
Kipar 33
Internac. prosek 31
Rep. ^e{ka 30
4.24
Cel: Literaturno iskustvo
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Labon znael deka gluvcite ne go znaat
trikot {to toj planiral da go napravi.
P I R L S 22000011
54
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 21
12. Ti dozna kakov e Labon od ona {to toj go pravi. Opi{i kakov e toj i navedi dva primeri od toa {to toj pravi {to go poka`uva toa.
Procent na u~enici koi osvoile najmalku dva poeni
Anglija 56 30
[vedska 55 29
Bugarija 51 24
Ungarija 50 33
SAD 49 28
Grcija 49 34
Kanada 45 28
Singapur 44 30
Litvanija 42 30
Nov Zeland 39 25
Italija 35 25
Holandija 35 23
Hong Kong 25 17
Island 25 19
Rep. Moldavija 24 18
Turcija 24 14
Francija 21 14
Slovenija 20 17
Iran 19 16
Argentina 16 12
Rep. Slova~ka 15 13
Rep. Makedonija 13 10
Maroko 10 4
Kolumbija 7 5
Belize 4 3
Kuvajt 4 3
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
4.25
Cel: Literaturno iskustvo
Dva od tri poeni: primer na delumen odgovor (za dva poeni) i re{enie
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
Najmalku 2 poeni
Samo 2 poeni
Kipar 33 23
Latvija 32 24
Ruska Federacija 31 25
Romanija 31 18
Germanija 30 23
Internac. prosek 30 20
[kotska 30 23
Izrael 29 16
Norve{ka 29 19
Rep. ^e{ka 27 20
Toj bil mudar. Toj smislil dobar na~in
za toa kako da gi nadmudri gluvcite.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 55
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 22
10. Zo{to treba da e dewe koga decata gi osloboduvaat morskite papagal~iwa? Koristi gi informaciite od tekstot za da objasni{.
Procent na u~enici koi osvoile eden poen
Ungarija 38
Latvija 37
Island 37
Ruska Federacija 35
Rep. ^e{ka 34
Litvanija 34
Rep. Slova~ka 33
Germanija 33
Izrael 31
Grcija 31
Kanada 29
Anglija 29
Hong Kong 28
[vedska 28
Turcija 20
Rep. Moldavija 19
Norve{ka 18
[kotska 17
Slovenija 17
Kipar 16
Kolumbija 15
Rep. Makedonija 13
Argentina 12
Maroko 10
Iran 9
Belize 7
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Romanija 29
Kuvajt 28
Italija 28
Nov Zeland 27
Holandija 25
Internac. prosek 25
Singapur 24
Francija 24
Bugarija 23
SAD 22
4.26
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Eden poen: primer na odgovor za eden poen i re{enie
Treba da bide dewe koga se osloboduvaat
papagal~iwata za da ne gi zbunuvaat
uli~nite svetla vo seloto.
P I R L S 22000011
56
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 23
12. Napi{i dve razli~ni ~uvstava koi Hala mo`ebi gi imala otkako gi pu{tila morskite papagal~iwa na sloboda.
1.
2.
Procent na u~enici koi osvoile dva poeni
Anglija 53
SAD 53
Kanada 51
Nov Zeland 46
[kotska 44
Germanija 38
Singapur 33
Izrael 32
Latvija 32
Bugarija 32
Holandija 31
Grcija 31
Italija 31
Norve{ka 22
Hong Kong 20
Francija 16
Island 16
Rep. Makedonija 15
Slovenija 14
Kuvajt 13
Argentina 10
Kolumbija 9
Turcija 6
Iran 4
Maroko 3
Belize 1
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
Romanija 28
Rep. ^e{ka 27
Rep. Moldavija 27
Ruska Federacija 25
[vedska 25
Internac. prosek 25
Ungarija 25
Kipar 24
Rep. Slova~ka 23
Litvanija 23
4.27
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Dva poeni: primer na odgovor za dva poeni i re{enie
Taa mo`ebi e sre}na zo{to im pomognala na
morskite papagal~iwa koga im bilo najpotrebno
No mo`ebi e ta`na zo{to zabavata {to ja imale
za vreme na no}ite na morskite papagal~iwa
pominala.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^I4 57
Internacionalno najvisoko nivo: primer test-zada~a 24
8. Kakvi velosipedi }e mu trebaat na semejstvoto? Iskoristi go ona {to go pro~ita vo liv~eto za da odgovori{.
Procent na u~enici koi osvoile dva poeni
[vedska 58
Holandija 53
Germanija 43
Francija 41
Norve{ka 39
Anglija 39
Litvanija 38
Latvija 36
Rep. ^e{ka 35
Island 35
Nov Zeland 34
Ungarija 34
Bugarija 33
Kanada 32
[kotska 32
Rep. Slova~ka 31
Slovenija 22
Romanija 20
Hong Kong 17
Singapur 17
Grcija 15
Rep. Moldavija 12
Maroko 12
Argentina 12
Rep. Makedonija 11
Turcija 11
Kuvajt 9
Kolumbija 5
Belize 3
Iran 1
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno povisok
od internacionalniot prosek
Nema zna~itelna razlika me|uprose~niot rezultat na dr`avata
i internacionalniot prosek
Prose~en rezultat na dr`avatazna~itelno ponizok
od internacionalniot prosek
SAD 29
Izrael 29
Kipar 27
Internac. prosek 26
Italija 26
Ruska Federacija 23
4.28
Cel: Barawe i koristewe na informacii
Dva poeni: primer na odgovor za dva poeni i re{enie
Niv bi im trebalo detsko sedi{te
prika~eno na drug velosiped i tandem.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 61
Vo PIRLS bea sobrani mnogu podatociza okolnostite vo koi deteto u~i da~ita vo semejstvoto i vo u~ili{teto,
kako i za postavenosta na ~itaweto vo sistemot na obrazovanieto za dase utvrdat faktorite koi vlijaat na uspe{nosta vo ~itaweto so razbi-rawe. Ispituvanite u~enici odgovaraa na pra{awa vo vrska so nivno-to iskustvo svrzano so ~itaweto vo domot i vo u~ili{teto. Nivniteroditeli odgovaraa na pra{awa vo vrska so aktivnostite {to tie giprezemale so nivnoto dete na predu~ili{na vozrast za da go pottiknatnegoviot interes kon ~itaweto, a nastavnicite i direktorite na pra-{awa vo vrska so organizacijata i izveduvaweto na nastavata vo niv-noto u~ili{te.
Od roditelite se pribrani podatoci vo vrska so iskustvoto nanivnite deca koga u~ele da ~itaat, za toa kolku tie samite ~itaat ikakvi obrazovni resursi poseduvaat vo semejstvoto.
POSTAPKI VO SEMEJSTVOTO SVRZANI SO ^ITAWETO
I ako za formalnoto opismenuvawe e zadol`eno u~ili{-teto, nema somnenie deka osnovata na ~itaweto i razbi-raweto na pi{uvani materijali se postavuva na rana
vozrast. Ova go potvrduvaat i mnogu nau~ni soznanija sporedkoi klu~no e deteto da bide vo sredina vo koja se odvivaatrazni aktivnosti svrzani so ~itaweto.
1
P I R L S 22000011
62
KAKVI BILE AKTIVNOSTITITE NA RODITELITE POVRZANI SO ^ITAWETO NA NIVNITE DECA NA PREDU^ILI[NATA VOZRAST
Za da se utvrdi kakvi se prvite iskustva na decata vo vrska so~itaweto, roditelite bea pra{ani kolku na decata tie ili nekoj drug im~itale knigi, raska`uvale prikazni, peele pesni, igrale igri so bukvii zborovi, glasno ~itale znaci i etiketi vo predu~ili{na vozrast.
Rezultatite na me|unarodno nivo poka`uvaat deka u~enicite {tose najuspe{ni vo ~itaweto so razbirawe imaat roditeli koi odgovo-rile deka ~esto gi pravele navedenite raboti so decata, dodeka rodi-telite na u~enicite {to se najmalku uspe{ni vo ~itaweto toa nikoga{ili re~isi nikoga{ ne go pravele.
Vo tabelata 5.1 se dadeni podatocite na me|unarodno nivo i zaR. Makedonija.
* Indeksot e izveden od odgovorite za toa kolku ~esto (1- nikoga{ ili re~isi niko-ga{, 2 - ponekoga{, 3 - ~esto) vo predu~ili{na vozrast na deteto mu ~itale knigi,raska`uvale prikazni, peele pesni, igrale igri so bukvi i zborovi, glasno im~itale znaci i etiketi.
Spored odgovorite na roditelite, R. Makedonija e me|u zemjite sovisok indeks na aktivnosti vo domot svrzani so ~itaweto. Od tabela-ta se gleda deka decata od semejstvata kade so niv vo predu~ili{navozrast roditelite ~esto organizirale aktivnosti povrzani so ~ita-weto imaat podobri postigawa vo ~itawe so razbirawe od decata kade{to takvi aktivnosti se izveduvale poretko.
Indeks na aktivnosti vo domot svrzani za ~itaweto vo predu~ili{na vozrast*5.1
8 Rangot go ozna~uva mestoto na R. Makedonija me|u 35-te zemji {to u~estvuvaa vo studijata.
R. Makedonija 9 62 460 31 433 7 432
Internacionalenprosek 52 520 35 499 13 481
visok indeksaktivnostiza ~itawe
% postigawe
rang8 sreden indeksaktivnostiza ~itawe
% postigawe
nizok indeksaktivnostiza ~itawe
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 63
KOI OBRAZOVNI RESURSI GI IMAAT U^ENICITE VO SVOJOT DOM
Mnogu istra`uvawa9 poka`uvaat deka uspe{nosta na u~enicite vooddelni obrazovni podra~ja e tesno povrzana so obrazovnite resursi{to u~enicite gi imaat vo domot. Vo PIRLS obrazovnite resursi seprika`ani preku indeks izveden vrz osnova na odgovorite na 4 pra{a-wa vo vrska so brojot na knigite vo domot, uslovite za u~ewe i obrazo-vanieto na roditelite.
Generalno, decata od semejstva koi imaat pove}e resursi za u~e-we postignuvaat podobri rezultati vo ~itawe so razbirawe.
* Indeksot e izveden od odgovorite na u~enicite na 2 pra{awa za brojot na knigi-te vo domot, poseduvawe kompjuter, rabotna masa/mesto za u~ewe i sopstveni kni-gi) i odgovorite na roditelite na 2 pra{awa: brojot na detski knigi vo semej-stvoto i obrazovanie na roditelite. Visok indeks zna~i: pove}e od 100 knigi, po-ve}e od 25 detski knigi, poseduvawe 3 ili 4 od navedenite ne{ta potrebni zau~ewe i visoko obrazovanie na barem eden od roditelite. Nizok indeks zna~i:pomalku od 25 knigi, pomalku od 25 detski knigi, poseduvawe 2 ili pomalku odnavedenite ne{ta potrebni za u~ewe i nezavr{eno sredno obrazovanie na ro-ditelite.
Najgolem broj (81%) od u~enicite vo R. Makedonija se od semejstvaso sredno nivo na obrazovni resursi vo domot. Me|utoa, vo sporedba sodrugite zemji, Republika Makedonija spa|a vo kategorijata so poniskonivo na obrazovni resursi. Osobeno e golem brojot na semjstvata (30%){to doma imaat pomalku od 10 knigi za vozrasni i pomalku od 10 knigi
9 Elley, W. B. (1992), How in the world do students learn?, The Hague, IEA;
Aleksova A., (2001) TIMSS - Izve{taj za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanievo Republika Makedonija - Matematika, Skopje, MON, BRO - Oddelenie za ocenuvawe;
Mickovska G., B. Naceva, A., Aleksova, (2002). Nacionalno ocenuvawe na postigawata na u~eni-cite vo oddelenska nastava: Postigawa na u~enicite po maj~in jazik i po matematika- 2001,Skopje, MON, BRO - Oddelenie za ocenuvawe.
Indeks na obrazovni resursi vo domot*5.2
R. Makedonija 27 4 476 81 462 15 403
Internacionalenprosek 13 548 74 504 13 443
visok indeksna obrazovni
resursi
% postigawe
rang sreden indeksna obrazovni
resursi
% postigawe
nizok indeksna obrazovni
resursi
% postigawe
P I R L S 22000011
64
za deca, a brojot na knigi, osobeno knigi za deca se poka`al kako oso-beno zna~aen faktor za postigawata na decata vo ~itaweto. Obrazov-nite resursi i voop{to obrazovniot kontekst e povrzan so nivoto naobrazovanie na roditelite, nivnata profesija i vrabotenosta.
Na internacionalno nivo obrazovanieto na roditelite e povrza-no so uspe{nosta na decata vo ~itaweto. Roditelite na decata vo R. Ma-kedonija imaat vo prosek ponisko nivo na obrazovanie sporedeno sointernacionalniot prosek.
* Zemen e podatokot za roditelot so povisoko obrazovanie
U~enicite od R. Makedonija `iveat vo semejstva kade {to nivotona vrabotenost na roditelite e pod internacionalniot prosek. Sporeddobienite podatoci 25% od u~enicite se od semejstva kade nitu edenod roditelite ne e vo postojan raboten odnos. Od zemjite u~esni~ki voPIRLS ponepovolna e sostojbata samo vo R. Moldavija. U~enicite odsemejstva kade {to dvata roditeli se vraboteni se zna~itelno pous-pe{ni vo ~itawe so razbirawe od u~enicite od semejstva vo koi dvataroditeli nemaat postojana rabota.
KOLKU RODITELITE NA U^ENICITE ^ITAAT
Za da se vidi dali postoi povrzanost me|u ~ita~kite naviki naroditelite i postigawata na nivnite deca vo ~itaweto, roditeliteodgovaraa na pra{awa za toa kolku ~itaat i kakov odnos imaat kon~itaweto.
Postigawata na u~enicite vo ~itaweto i na internacionalno ni-vo i vo R. Makedonija se povrzani so toa kolku nivnite roditeli voop-{to ~itaat i kolku ~itaat zaradi sopstveno zadovolstvo. Spored toakolku ~itaat, roditelite na u~enicite od R. Makedonija se vo ramkitena internacionalniot prosek. I spored stavovite vo odnos kon ~ita-
Obrazovanie na roditelite*5.3
R. Makedonija 11 487 14 524 26 468 26 466 23 397
Internacionalenprosek 23 549 15 531 36 511 17 480 9 452
visoko obrazovanie
% postig.
vi{e obrazovanie
% postig.
sredno obrazovanie
% postig.
osnovno obrazovanie
% postig.
nezavr{enoosnovno
obrazovanie
% postig.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 65
weto R. Makedonija ne se razlikuva zna~ajno od internacionalniotprosek. Stavovite na roditelite kon ~itaweto se isto taka povrzaniso uspe{nosta vo ~itaweto so razbirawe kaj nivnite deca.
* Stavovite bea mereni preku stepenot na soglasnost so slednive tvrdewa: 1. ^i-tam samo koga moram; 2. Sakam da razgovaram za knigi so drugi lu|e; 3. Sakam da~itam vo slobodno vreme; 4. ^itam samo koga mi treba nekoja informacija; 5.^itaweto e va`na rabota vo mojot dom.
Podatoci za toa kako se organizira i izveduva nastavata se pri-brani od nastavnicite, direktorite i od roditelite na u~enicite od IVoddelenie. Pra{awata se odnesuvaa na aktivnostite {to se prezemaatvo vrska so podgotovkata za ~itawe vo predu~ili{niot period, orga-nizacijata na nastavata vo u~li{tata, aktivnostite svrzani so ~ita-weto so razbirawe i na strategiite {to se koristat za rabota so u~e-nici koi imaat problemi vo ~itaweto i razbiraweto na pro~itanoto.
Roditelite ~itaat doma*5.4
R. Makedonija 20 474 25 461 38 443 17 419
Internacionalenprosek 17 524 24 520 41 505 19 478
pove}e od 10 ~asa sedmi~no
% postigawe
6 - 10 ~asa sedmi~no
% postigawe
1 - 5 ~asa sedmi~no
% postigawe
pomalku od 1 ~as
sedmi~no
% postigawe
Postojat golemi razliki me|u obrazovnite sistemi vo raz-li~ni zemji spored toa kakva e postavenosta na ~itawe-to vo nastavnite programi za osnovnoto obrazovanie. Is-
to taka, zemjite mnogu se razlikuvaat i spored toa kako se orga-nizira i realizira nastavata koga e vo pra{awe ~itaweto i raz-biraweto na pro~itanoto.
ORGANIZACIJA I REALIZACIJA NA NASTAVATAVO U^ILI[TATA
2
P I R L S 22000011
66
KOLKU U^ENICITE SE PODGOTVENI ZA ^ITAWE
Vo razli~ni zemji se koristat razli~ni na~ini u~enicite da sepodgotvat za uspe{no poa|awe vo u~ili{te. So cel da go podgotvat de-teto za osnovno obrazovanie, vo najgolem broj zemji postojat predu~i-li{ni ustanovi koi realiziraat programi {to imaat razli~no traewe.
Vo re~isi site zemji u~esni~ki vo PIRLS, so isklu~ok na Iran,Turcija, Belize i Litvanija, najmalku 3/4 od decata posetuvale pred-u~ili{ni ustanovi, a vo 14 od 35 zemji {to u~estvuvaa vo studijata po-ve}e od polovina od decata posetuvale predu~ili{ni ustanovi podol-go od 2 godini. Na internacionalno nivo se poka`a deka dol`inata napredu~ili{noto obrazovanie e povrzana so postigawata na decata vo~itaweto vo IV oddelenie.
Spored dol`inata na posetuvawe na predu~ili{ni organizacii,R. Makedonija e me|u zemjite10 vo koi najgolem broj od decata posetuvaatpredu~ili{no obrazovanie vo traewe do 1 godina.
Vo okolu polovina od zemjite decata poa|aat vo osnovno obrazo-vanie so pomalku od 7 godini, a vo drugata polovina so 7 godini. Voz-rasta na poa|awe vo osnovno obrazovanie ne se poka`ala povrzana souspe{nosta vo ~itaweto vo IV oddelenie. Se ~ini deka pova`no od voz-rasta e kolku decata, koga }e dojdat vo prvo oddelenie, se podgotveniza ~itawe vo smisla da: prepoznavaat pogolem broj od bukvite, ~itaatnekoi zborovi ili ~itaat re~enici, pi{uvaat bukvi i pi{uvaat zboro-vi. Za da se utvrdi vlijanieto na podgotvenosta na decata za poa|awena u~ili{te so uspehot {to tie go postignale vo studijata, direktoritena u~ili{tata i roditelite na decata procenuvaa koi od navedeniteve{tini gi poseduvale decata koga trgnale na u~ili{te.
Spored procenkite na direktorite na u~ili{tata, vo najgolembroj zemji pove}e od polovina od decata vo nivnite u~ili{ta se zapi-{uvaat bez da bidat podgotveni za ~itawe. Vo R. Makedonija 80% od
Broj na godini vo predu~ili{no obrazovanie5.5
R. Makedonija 25 433 48 446 12 458 15 485
Internacionalenprosek 16 491 21 504 23 512 40 523
ne posetuvale
% postigawe
do 1 godina
% postigawe
1 - 2 godini
% postigawe
pove}e od 2 godini
% postigawe
10 Vo ovaa grupa na zemji vleguvaat: Argentina, Kolumbija, Latvija, [kotska, Slovenija i [vedska.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 67
u~enicite u~at vo u~ili{ta vo koi, spored procenkata na direktorite,u~enicite poseduvale pomalku od 50% od navedenite ve{tini kogatrgnale na u~ili{te. Procentot na deca podgotveni za ~itawe ne elinearno povrzan so uspe{nosta vo ~itaweto. Me|utoa procenkite naroditelite za podgotvenosta na nivnoto dete za ~itawe se povrzani souspe{nosta vo ~itaweto i razbiraweto vo IV oddelenie. Spored pro-cenkite na nivnite roditeli, decata vo R. Makedonija poa|aat popod-gotveni za ~itawe sporedeno so internacionalniot prosek.
* Indeksot e izveden vrz osnova na odgovorite za toa kolku dobro nivnoto detepred poa|awe vo u~ili{te prepoznavalo pogolem broj od bukvite, ~italo nekoizborovi, ~italo re~enici, pi{uvalo bukvi i pi{uvalo zborovi.
KOLKAVO ZNA^EWE IM SE DAVA NA VE[TINITE ZA ^ITAWE VO NASTAVATA
Za da se obezbedi pregled za toa na koi ve{tini i strategii za~itawe im se dava posebna naglaska vo sekoe od oddelenijata vo prviotciklus od osnovnoto obrazovanie, direktorite na u~ili{tata go iden-tifikuvaa oddelenieto vo koe za prv pat se pridava pogolemo zna~ewena sekoja od slednive ve{tini za ~itawe:
poznavawe na bukvite;
vrskata me|u glasot i bukvata;
~itawe zborovi, ~itawe izdvoeni re~enici, ~itawe povrzantekst;
identifikuvawe na osnovnata ideja vo tekstot;
objasnuvawe na pro~itaniot tekst so fakti od sodr`inata natekstot;
sporeduvawe na tekstot so sopstvenoto iskustvo;
Procenki na roditelite za podgotvenosta za ~itawe pred poa|awe vo u~ili{te*5.6
R. Makedonija 39 471 34 452 19 426 7 406
Internacionalenprosek 21 537 33 511 29 491 17 478
mnogu dobro
% postigawe
sredno
% postigawe
ne ba{ dobro
% postigawe
nepodgotveni
% postigawe
P I R L S 22000011
68
predviduvawe {to sledno }e se slu~i vo tekstot;
voop{tuvawe i zaklu~uvawe vrz osnova na tekstot;
opi{uvawe na stilot i strukturata na tekstot.
Vo pove}eto zemji, vo I oddelenie decata ja u~at azbukata, u~at da~itaat zborovi, re~enici i povrzan tekst; vo II oddelenie za prv patakcent se stava vrz identifikuvaweto na osnovnata ideja vo tekstot,objasnuvaweto na pro~itaniot tekst so fakti od sodr`inata na teks-tot; vo III oddelenie vrz sporeduvaweto na tekstot so sopstvenoto iskus-tvo, predviduvaweto {to sledno }e se slu~i vo tekstot, voop{tuvawe-to i zaklu~uvaweto vrz osnova na tekstot, a vo IV oddelenie vrz opi-{uvaweto na stilot i strukturata na tekstot. Sli~na dinamika na os-posobuvawe vo u~ili{tata e i vo R. Makedonija, samo {to spored odgo-vorite na direktorite od pove}eto zemji, edna godina podocna akcentse stava vrz povrzuvaweto na pro~itanoto so sopstvenoto iskustvo (voIII oddelenie) i voop{tuvaweto i zaklu~uvaweto vrz osnova na tekstot(IV oddelenie).
Za da se dobie pocelosna slika za nastavata svrzana so osposobu-vaweto na u~enicite za ~itawe, nastavnicite bea pra{ani koi aktiv-nosti za razvoj na ve{tinite za ~itawe vo IV oddelenie gi izveduvaatso u~enicite najmalku edna{ sedmi~no. Podatocite se prika`ani votabelata 5.7.
Aktivnosti {to nastavnicite gi pravat so u~enicite najmalku edna{ sedmi~no5.7
Internacionalenprosek
Procent na u~enici
RepublikaMakedonija
Identifikuvaat osnovna misla
Objasnuvaat ili go potkrepuvaatnivnoto razbirawe so fakti odtekstot
Go povrzuvaat pro~itano so sopstvenoto iskustvo
Sporeduvaat so drugi pro~itaniraboti
Predviduvaat {to sledno }e seslu~i vo tekstot
Voop{tuvaat i zaklu~uvaat vrzosnova na tekstot
Gi opi{uvaat stilot i strukturatana tekstot
99
96
84
74
65
91
91
90
90
73
59
61
71
52
Aktivnosti
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 69
Nastavnicite od R. Makedonija, spored sopstvenite odgovori, po-~esto od nastavnicitr vo mnogu drugi zemji, so u~enicite od IV oddele-nie izveduvaat najraznovidni aktivnosti svrzani so ~itaweto i raz-biraweto na tekstovi. Nastavnicite vo nekoi od zamjite {to imaat naj-dobri postigawa vo ~itaweto, navedenite aktivnosti gi izveduvaat po-~esto od prosekot, kako na pr. vo Anglija i Bugarija, dodeka pak vo [ved-ska i Holadija gi izveduvaat poretko.
KOLKU NASTAVNO VREME SE POSVETUVA NA ^ITAWETO
Za vkupnoto nastavno vreme vo u~ili{teto podatoci davaa di-rektorite na u~ili{tata. Vkupnoto nastavno vreme se dvi`i od 602~asa vo prosek vo Slovenija do 1082 vo Holandija. Internacionalniotprosek e 837 ~asa godi{no, a R. Makedonija e na 28-to mesto so 675 ~asanastava godi{no. Spored odgovorite na nastavnicite vo IV oddelenie,R. Makedonija e zemja so najmalku nastavni ~asovi nedelno za maj~in ja-zik, 3 ~asa (180 minuti), sporedeno so internacionalniot prosek koj iz-nesuva 7 ~asa nedelno. Isto taka, vo R. Makedonija nastavnicite vo pro-sek posvetuvaat 1 nastaven ~as za ~itawe {to, sporedeno so internacio-nalniot prosek od 5 ~asa nedelno i so site ostanati zemji u~esni~ki, uka-`uva deka sme zemja so najmalku nastavni ~asovi posveteni za ~itaweto.
KAKO E ORGANIZIRANA NASTAVATA PO ^ITAWE
Vo najgolem broj zemji naj~est priod vo osposobuvaweto na u~e-nicite za ~itawe e koristeweto na ista programa, no so razli~na di-namika. Na internacionalno nivo, 60% od u~enicite u~at vo u~ili{takoi go koristat ovoj priod za osposobuvawe za ~itawe, a vo R. Makedo-nija 64 % od u~enicite u~at vo vakvi u~ili{ta. Vo pomal broj od zemji-te11 koi u~estvuvaa vo studijata, dominanten priod vo osposobuvawetoza ~itawe e so pomo{ na razli~ni nastavni programi so te`inski ni-voa. Spored podatocite od nastavnicite vo R. Makedonija, 10% od u~e-nicite u~at vo u~ili{ta koi go koristat ovoj priod. Najretko nastav-nicite koristele ista nastavna programa realizirana so ista dinami-ka za site u~enici. Na toj na~in se osposobuvani 11% od decata na in-ternacionalno nivo, a 26% od decata vo R. Makedonija. Pokraj R. Make-donija, ovoj priod ~esto go koristat i nastavnicite vo Bugarija, Grcija,Rusija, Slova~ka, Iran i Hong Kong.
11 Kanada, Anglija, Island, Izrael, Kuvajt, Nov Zeland i [vedska.
P I R L S 22000011
70
Nastavnicite naj~esto vo nastavata po ~itawe koristat isti ma-terijali za u~enicite so razli~no nivo na osposobenost za ~itawe, noso u~enicite se raboti individualizirano vo soglasnost so nivnataosposobenost za ~itawe so razbirawe. Na internacionalno nivo, 56%od u~enicite se u~eni od takvi nastavnici, a vo R. Makedonija 55% odu~enicite. Vo R. Makedonija, zna~itelno po~esto od pove}eto drugi zem-ji, vo nastavata za ~itawe se koristat isti nastavni materijali i nas-tavata se izveduva so ista dinamika bez ogled na nivoto na osposobe-nost na u~enicite za ~itawe. Na internacionalno nivo, 6 procenti odu~enicite se osposobuvaat za ~itawe na ovoj na~in, dodeka vo R. Make-donija procentot na u~enici osposobuvani taka e 13.
Ve{tinite za ~itawe i razbirawe na pro~itaweto mo`e da seu~at na pove}e na~ini, preku sodr`ini vo ramkite na poseben nastavenpredmet i/ili preku sodr`inite na drugite nastavni predmeti {to giizu~uvaat u~enicite.
Spored odgovorite na nastavnicite, nastavnata praktika vo R. Ma-kedonija ne se razlikuva mnogu od nastavnata praktika vo pove}etozemji. Naj~esto u~enicite se osposobuvaat da ~itaat so razbirawe sodr-`ini i vo ramkite na poseben i vo ramkite na drugite nastavni pred-meti. Me|utoa, dodeka vo najgolem broj zemji nema razlika vo posti-gawata na u~enicite ~ii nastavnici gi u~at ~itawe so razbirawe vorazli~ni delovi od nastavnite programi, vo R. Makedonija pouspe{nise onie u~enici ~ii nastavnici gi u~at da ~itaat ne samo na ~asovitepo maj~in jazik tuku i na ~asovite po drugite predmeti.
Brojot na decata vo paralelkite vo R. Makedonija e ist kako i pro-sekot na internacionalno nivo - 26. Na internacionalno nivo, golemi-nata na paralelkata na ~asovite za ~itawe ne e povrzana so posti-gawata na u~enicite.
Nastavnicite go procenuvaa i nivoto na osposobenost za ~itawena nivnite u~enici.
Kako nastavnicite gi u~at u~enicite da ~itaat vo ramkite na nastavnite predmeti?5.8
R. Makedonija 16 464 22 405 62 450
Internacionalenprosek 21 498 20 500 58 501
podednakvo niz nastavatavo poseben predmet i vo
drugi predmeti
% postigawe
niz nastavata vo poseben
predmet
% postigawe
niz nastavata po razli~ni
predmeti
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 71
Na internacionalno nivo nastavnicite dobro gi procenile spo-sobnostite na nivnite u~enici za ~itawe. Toa ne va`i za nastavniciteod R. Makedonija i se ~ini deka tie koristele drugi kriteriumi od oniespored koi se meri postigaweto vo ~itaweto so razbirawe vo PIRLS.
KAKO U^ILI[TETO IM POMAGA NA U^ENICITE SO TE[KOTII VO ^ITAWETO
Nastavnicite bea pra{ani kolkav broj na u~enici vo nivnata pa-ralelka imaat specijalni obrazovni potrebi i dali vo nivnite u~i-li{ta postojat specijalisti za ~itawe ili drugi specijalisti koi biizlegle vo presret na potrebite na ovie u~enici. Vo R. Makedonija, voprosek, vo paralelkite ima 2 u~enika koi imaat te{kotii so razbira-weto na usniot govor, na 5 im treba pomo{ vo ~itaweto, vo prosek 4 u~e-nici po paralelka dobivaat dopolnitelna pomo{ koga im e potrebna, aprose~no 9 u~enici, koi pobrgu napreduvaat vo ~itaweto, dobivaatdodatni instrukcii. Spored brojot na u~enicite za koi nastavniciterekle deka dobivaat dodatni instrukcii, R. Makedonija e na vrvot za-edno so Slova~ka, Moldavija, Iran, Maroko, Turcija i Belize. Vo R. Ma-kedonija za 82% od u~enicite ne postoi mo`nost da dobijat pomo{ odspecijalist za ~itawe, a 41% od u~enicite nemaat mo`nost da dobijatpomo{ od bilo kakov specijalist12. Toa se procenti pod internacio-nalniot prosek na dostapnost na specijalisti koi mo`at da im pomog-nat na u~enicite so problemi vo ~itaweto. Vo zemjite so visoki posti-gawa vo ~itaweto, po pravilo, ima pove}e mo`nosti na u~enicite da imse pru`i pomo{ od specijalist koga imaat problemi vo ~itaweto irazbiraweto na pro~itanoto.
Procenka na nastavnicite za nivoto na ~itawe na u~enicite5.9
R. Makedonija 17 444 81 446 1 - 1 -
Internacionalenprosek 18 521 56 500 6 447 119 491
natprose~no
% postigawe
prose~no
% postigawe
potprose~no
% postigawe
mnogu varira
% postigawe
12 Se misli na defektolozi, pedagozi, psiholozi.
P I R L S 22000011
72
Vo ovoj del se dadeni podatoci za nastavnicite i na~inite nanivnata rabota vo oblasta na osposobuvaweto na u~enicite za ~itawe{to se sobrani so pra{alnici.
KAKVA E PODGOTVENOSTA NA NASTAVNICITE ZA NASTAVA PO ^ITAWE
Vo tabelata 5.10 se dadeni osnovni podatoci za nastavnicite.
Vo odnos na pove}eto zemji koi u~estvuvaa vo studijata, vo R. Ma-kedonija ima pove}e ma`i nastavnici, nastavnicite se povozrasni ispored toa podolgo se vo nastavata. Praktikata oddelenskite nastav-nici da ostanuvaat 4 godini so isti u~enici, kakva {to e vo R. Make-donija, postoi u{te vo Bugarija, Litvanija, Moldavija i Romanija. Vodrugite zemje nastavnicite ne ostanuvaat tolku dolgo so u~enicite.
NASTAVNICI I NASTAVA PO ^ITAWE
Iako semejstvoto ima zna~ajna uloga vo aktivnostite na de-teto svrzani so ~itaweto na rana vozrast, nema somneniedeka nastavnicite i metodite {to gi koristat se najva`-
ni vo osposobuvaweto na u~enicite za ~itawe so razbirawe. Nas-tavnicite opredeluvaat {to }e se ~ita, osmisluvaat aktivnos-ti, go sledat napredokot na u~enicite vo steknuvaweto na ve{-tini za ~itawe i vo koristeweto na strategii za ~itawe i im soz-davaat mo`nosti na u~enicite da zboruvaat za toa {to go pro-~itale.
Pol i vozrast i godini vo nastava na nastavnicite5.10
R. Makedonija 65 35 13 23 27 37 19 6
Internacionalenprosek 81 19 19 29 30 22 16 5
procent na u~enicite spored karakteristikite na nastavnicite
pol vozrast
` m pod 29 g. 30-39 g. 40-49 g. nad 50 g.
kolku godini se vo nastava
vo site vo IVodd. odd.
3
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 73
Pove}e od polovina od u~enicite (54%), koi bea testirani vo PIRLSstudijata, vo IV oddelenie gi pou~uval samo eden nastavnik po site nas-tavni predmeti. Vo R. Makedonija, 83% u~enici imaat samo eden nas-tavnik za site predmeti vo IV oddelenie. Takva praktika e ra{irena ivo Rusija, Litvanija, Iran, Island i Belize. Na internacionalno nivone e ~esta praktikata nastavnicite da ja spodeluvaat odgovornosta voparalelkata13. Samo 7% od u~enicite od site testirani u~enici se po-u~uvani od nastavnici koi me|usebno ja spodeluvaat odgovornosta vo pa-ralelkata, no vo trite zemji so najvisoki postigawa: Bugarija, Holandi-ja i [vedska, pove}e od 1/4 od u~enicite se vo taka organizirana nastava.
Makedonskite nastavnici vo prosek imaat ponisko nivo na obrazo-vanie od nastavnicite vo pove}eto drugi zemji. Samo 26% od u~enicitevo IV oddelenie se pou~uvani od nastavnici {to imaat visoko obrazo-vanie. Na internacionalno nivo 65% u~enici se pou~uvani od nastav-nici so visoko obrazovanie.
Od druga strana, spored nivnite odgovori na toa koi oblasti va`-ni za nastavata po ~itawe14 imale zna~ajno mesto vo nivnoto {koluva-we za nastavnik, makedonskite nastavnici se nad internacionalniotprosek vo site oblasti, {to bi trebalo da zna~i deka se steknale sosite potrebni znaewa i ve{tini za organizirawe i izveduvawe na nas-tavata za ~itawe so razbirawe.
KOI NASTAVNI SREDSTVA I MATERIJALI GO KORISTAT NASTAVNICITE
Vo osposobuvaweto na u~enicite za ~itawe i razbirawe na raz-li~ni vidovi pi{uvani materijali, nastavnicite vo razli~ni zemji pre-feriraat da koristat razli~ni materijali. Podatoci za toa koi mate-rijali se koristat vo nastavata za ~itawe bea pribrani od direkto-rite na u~ili{tata. Op{to zemeno 3/4 od u~enicite odat vo u~ili{tavo koi vo nastavata svrzana so ~itaweto se koristat u~ebnici, a okolupolovina vo u~ili{ta vo koi se koristat ~itanki. Vo R. Makedonija,kako i vo pove}eto drugi zemji, kako osnovni materijali vo u~eweto na~itaweto se koristat ~itanki i u~ebnici, a kako dodatni materijali,no vo mnogu pomal procent, se koristat detski knigi i spisanija imaterijali {to se koristat vo drugi nastavni predmeti.
Vo R. Makedonija 85% od u~enicite se pou~uvani od nastavnicikoi za ~itawe sekojdnevno koristat u~ebnici (internacionalen proseke 68% od u~enicite), a 14% (internacionalen prosek 32%) od nas-
13 Celodnevna nastava, nastavnik so pomo{nik nastavnik i drugi oblici na organizirawe na nastava, no osnoven kriterium za podelba na rabotata ne e spored nastavni predmeti.
14 Jazik, literatura, metodika na nastavata za ~itawe i pi{uvawe, psihologija, dopolnitelnanastava po ~itawe, teorija na ~itaweto, razvoj na jazikot kaj decata, specijalno obrazovanie.
P I R L S 22000011
74
tavnici koi sekojdnevno koristat rabotni tetratki i rabotni listovi.U~enicite so koi po~esto se koristat rabotni tetratki i rabotni lis-tovi vo nastavata i na internacionalno nivo, a osobeno vo R. Makedo-nija, imaat poniski postigawa vo ~itaweto.
Na internacionalno nivo 3/4 od u~enicite imaat mo`nost najmakuedna{ mese~no da gi dopolnat svoite aktivnosti za ~itawe so ~itawedetski knigi i spisanija ili koristewe na kompjuter i internet. Vo R. Ma-kedonija re~isi site nastavnici najmalku edna{ mese~no koristat det-ski knigi i spisanija vo rabotata so u~enicite, no mnogu mal broj, samo6% u~enici se pou~uvani od nastavnici (na internacionalno nivo 20%)koi barem edna{ mese~no koristat kompjuter vo nastavata po ~itawe.
Vo PIRLS se proveruv{e osposobenosta na u~enicite za ~itawena literaturni i informativni tekstovi. Zatoa nastavnicite odgova-raa na pra{awa za toa kolku ~esto baraat od u~enicite da ~itaat li-teraturni i drugi vidovi tekstovi.
Nastavnicite na 80% od u~enicite od R. Makedonija baraat odniv najmalku edna{ vo nedelata da ~itaat literaturni tekstovi {to ene{to pod internacionalniot prosek (84%). Generalno, na internacio-nalno nivo i vo R. Makedonija, nema razlika vo postigawata na u~eni-cite vo ~itawe kaj nastavnicite {to po~esto i {to poretko baraat odu~enicite da ~itaat literaturni tekstovi.
Na internacionalno nivo, 2/3 od u~enicite se pou~uvani od nas-tavnici koi baraat barem edna{ nedelno da ~itaat prikazni; vo R. Ma-kedonija 40% u~enici se pou~uvani od nastavnici koi imaat vakvibarawa. Dodeka na internacionalno nivo od 1/3 u~enici se bara baremedna{ nedelno da ~itaat podolgi knigi, vo R. Makedonija toa se barasamo od 8% u~enici. Samo vo Grcija, Argentina, Kuvajt, Honk Kong iRomanija tolku retko se bara od u~enicite da ~itaat podolgi knigi,dodeka vo tri od zemjite so najvisoki postigawa obi~no se o~ekuva ba-rem edna podolga kniga u~enicite da pro~itaat vo tekot na sedmicata.Vo Anglija 56% u~enici, vo Holandija 76% u~enici i [vedska 90%
Materijali {to vo u~ili{teto se koristat vo nastavata po ~itawe kako osnoven i kako dodatni materijali
5.11
R. Makedonija 73 12 96 3 17 68 16 68 11 50
Internacionalenprosek 49 34 75 17 15 69 5 54 13 57
materijaliod razli~ni
nastavnipredmeti
osn. dodat.
detskispisanija
osn. dodat.
detskiknigi
osn. dodat.
u~ebnici
osn. dodat.
~itanki
osn. dodat.
Procent na u~enici koi u~at vo u~ili{ta {to koristat:
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 75
u~enici se pou~uvani od nastavnici koi o~ekuvaat nivnite u~enici dapro~itaat barem edna podolga kniga vo tekot na sedmicata. R. Makedo-nija e zemja vo koja od najgolem broj u~enici (27%) se bara barem edna{nedelno da pro~itaat dramski tekst.
^itaweto tekstovi razli~ni od literaturnite vklu~uva opi{u-vawe i objasnuvawe za predmetite, lu|eto i nastanite, upatstva za toakako predmetite funkcioniraat i tabeli, dijagrami i grafici. Vo R. Ma-kedonija nastavnicite na 64% od u~enicite baraat da ~itaat takvi teks-tovi barem edna{ nedelno (internacionalen prosek e 54% od u~enici-te). Postigawata na u~enicite generalno ne se razlikuvaat kaj nastav-nicite {to po~esto od edna{ nedelno i {to poretko od edna{ nedel-no baraat nivnite u~enici da ~itaat poinakvi tekstovi od literatur-nite.
[to se odnesuva do koristeweto na televizijata, videoto i fil-mot vo nastavata svrzana so ~itaweto, na internacionalno nivo od43% od u~enicite se bara da gledaat filmuvana verzija na detska kni-ga ili prikazna barem edna{ mese~no, od 60% da gledaat filmovi, vi-deo ili televizija za da dojdat do informacii i od 56% da gi spore-duvaat materijalite prezentirani vo razli~ni mediumi. Gledawetofilmovi i obezbeduvaweto informacii so pomo{ na televizijata im eosobeno prepora~uvano i toa na pove}e od 90% od u~enicite vo R. Ma-kedonija, Bugarija i Romanija.
KOLKU ^ESTO U^ENICITE GLASNO I SAMOSTOJNO ^ITAAT NA ^ASOVITE
Nastavnicite i u~enicite odgovaraa i na pra{awa svrzani sostrategiite {to se koristat na ~asovite za ~itawe.
Vo vrska so specifi~nite sposobnosti za ~itawe {to u~enicitetreba da gi sovladaat, nastavnicite vo site zemji sekojdnevno posve-tuvaat pomalku vnimanie na toa kako da gi nau~at u~enicite da gi de-
Vidovi literaturni tekstovi {to se koristat5.12
R. Makedonija 59 40 8 61 27
Internacionalenprosek 45 65 31 41 8
basni i bajki
Procent na u~enici ~ii nastavnici baraat barem edna{ nedelno da ~itaat
prikazni podolgiknigi
pesni drami
P I R L S 22000011
76
kodiraat zborovite {to gi pro~itale15, a pove}e vnimanie posvetuvaatna razbiraweto na zna~eweto na zborovite. Vo R. Makedonija 67% odu~enicite sekojdnevno dobivaat pomo{ vo razbiraweto na zna~eweto nazborovite, {to e ne{to pomalku od internacionalnoto nivo - 72%. Tak-vata raspredelba na vnimanieto na ovie sposobnosti za ~itawe vero-jatno se dol`i na toa {to se raboti za u~enici vo IV oddelenie koi glav-no ja imaat sovladano tehnikata na ~itaweto.
R. Makedonija, Grcija, Kipar, Kolumbija, Kuvajt i Maroko se zemjivo koi na pove}e od 85% od u~enicite nastavnicite sekojdnevno glas-no im ~itaat na ~asovite16. Sekojdnevnoto glasno ~itawe od strana nanastavnicite e povrzano so povisoki rezultati na u~enicite samo voR. Makedonija i Maroko, dodeka vo pove}eto drugi zemji ne{to se pous-pe{ni u~enicite ~ii nastavnici im ~itaat poretko.
I na internacionalno nivo i vo R. Makedonija u~enicite koi po~estoglasno ~itaat na ~asovite postignale poniski rezultati vo ~itaweto sorazbirawe. R. Makedonija, pokraj Argentina, Kolumbija i Romanija, e zem-ja vo koja re~isi polovina u~enici sekojdnevno na ~asovite glasno ~ita-at. Na internacionalno nivo 23% od u~enicite ~itaat glasno sekojdnevno.
So povrzanosta na samostojnoto ~itawe so postigawata vo ~ita-weto situacijata e poinakva. U~enicite koi izjavile deka po~esto sa-mostojno ~itaat na ~asovite postignuvaat podobri rezultati.
* Bazirano vrz odgovorite na u~enicite za toa kolku ~esto tie: samostojno vo sebe~itaat; ~itaat knigi po sopstven izbor.
KAKVI AKTIVNOSTI SE IZVEDUVAAT NA ^ASOVITE VO VRSKA SO ^ITAWETO
Za da se obezbedat informacii za vidovite na aktivnosti {to seorganiziraat za da se zgolemi i prodlabo~i razbiraweto na u~eniciteza toa {to go pro~itale, u~enicite i nastavnicite odgovaraa na pra{a-wa za toa {to pravat otkoga na ~asot }e se pro~ita predvideniot tekst.
15 Okolu 1/4 od u~enicite dobivaat takva pomo{ sekojdnevno.16 63% od u~enicite na internacionalno nivo.
Odgovori na u~enicite za samostojno ~itawe*5.13
R. Makedonija 73 453 23 431 3 409 1 -
Internacionalenprosek 66 507 27 497 4 474 3 459
sekoj den ilire~isi sekoj den
% postigawe
edna{ ili dvapati nedelno
% postigawe
edna{ ili dvapati mese~no
% postigawe
nikoga{ ilire~isi nikoga{
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 77
Generalno, u~enicite se izjasnile deka naj~esto usno odgovaraatna pra{awa za pro~itanoto. Vo internacionalni ramki re~isi polovi-na od u~enicite toa go pravat sekojdnevno, vo R. Makedonija vaka se iz-jasnile 69% od u~enicite. Na internacionalno nivo pismeno odgovara-at na pra{awa najmalku edna{ nedelno 80% od u~enicite, a vo R. Make-donija 97% od u~enicite. R. Makedonija, Bugarija, Kipar i Maroko sezemji kade {to u~enicite naj~esto usno, a Makedonija, Argentina i Ko-lumbija kade {to naj~esto pismeno odgovaraat na pra{awa za pro~ita-noto. U~enicite od R. Makedonija, sporedeno so internacionalniot pro-sek, po~esto razgovaraat so sou~enicite i po~esto izrabotuvaat proek-ti za pro~itanoto.
Vo zemjite17 ~ii u~enici se najuspe{ni vo ~itaweto, so isklu~okna Bugarija, spored odgovorite na u~enicite navedenite aktivnosti nese praktikuvaat sekoj den tuku zna~itelno poretko.
Spored odgovorite na nastavnicite, re~isi site najmalku edna{nedelno po pro~itanoto baraat u~enicite da odgovaraat na pra{awaili nakuso da go preraska`at pro~itanoto, a okolu 2/3 od u~enicite nainternacionalno nivo i nad 80% od u~enicite vo R. Makedonija se pot-tiknuvani od nastavnicite da pi{uvaat ne{to vo vrska so pro~itanotoili da razgovaraat so sou~enicite za pro~itanoto. Nastavnicite se iz-jasnile deka poretko od u~enicite baraat da crtaat, dramatiziraat,pravat proekti. Vo Makedonija nastavnicite baraat od 77% od u~eni-cite da pravat barem edna{ nedelno tri ili pove}e od navedeniteaktivnosti, {to e po~esto od internacionalniot prosek.
17 [vedska, Anglija i Holandija.
Odgovori na u~enicite za aktivnostite {to gi pravat po ~itaweto vo u~ilnicata5.14
re~isi sekojden
% postig.
edna{ ilidvapatinedelno
% postig.
edna{ ilidvapatimese~no
% postig.
nikoga{ ili re~isi
nikoga{
% postig.
R. Makedonija 69 452 24 444 6 394 1 -
Internacionalen 45 497 31 502 13 495 11 496prosek
Odgovaraat usno na pra{awa
Odgovaraatpismeno napra{awa
Razgovaraat sosou~enicite zapro~itanoto
R. Makedonija 67 446 30 448 2 - 1 -
Internacionalen 38 491 42 506 11 510 10 502prosek
R. Makedonija 46 441 38 453 10 447 5 426
Internacionalen 24 492 31 506 18 508 27 495prosek
Izrabotuvaatproekti zapro~itanoto
R. Makedonija 29 402 33 444 29 477 9 495
Internacionalen 11 457 20 482 28 504 41 517prosek
P I R L S 22000011
78
KAKO SE KORISTI BIBLIOTEKATA
Nesomneno dostapnosta do knigi i drugi pi{ani materijali e va`-na poddr{ka na procesot na u~eweto na ~itaweto. Vo PIRLS bea prib-rani i podatoci za toa dali vo u~ili{tata postojat u~ili{ni biblio-teki i ~ita~ki kat~iwa vo u~ilnicite i so kolkav broj na knigi raspo-lagaat. Vo R. Makedonija 92% od u~enicite u~at vo u~ili{ta {to imaatu~ili{na biblioteka i toa obi~no so nad 500 knigi, a samo 4% od u~e-nicite u~at vo u~ili{ta vo koi bibliotekite dobivaat pove}e od 10naslovi na spisanija. Na internacionalno nivo vo prosek 85% od u~e-nicite u~at vo u~ili{ta {to imaat biblioteki, a 20% vo u~ili{ta vokoi bibliotekite dobivaat pove}e od 10 naslovi na spisanija.
Spored procentot na u~enici {to u~at vo u~ili{ta vo koi re~isisekoja u~ilnica ima biblioteka, R. Makedonija e na poslednoto mestoso 11% u~enici koi u~at vo takvi u~ili{ta, dodeka internacionalniotprosek e 57% u~enici vo takvi u~ili{ta.
Kako {to se gleda od tabelata 5.15, bibliote~noto kat~e vo u~il-nicata vo R. Makedonija se koristi dosta razli~no otkolku vo pove}etodrugi zemji, odnosno samo okolu 1/4 od u~enicite mo`at da go koristatbarem edna{ nedelno. Tolku retko se koristi u{te samo vo Iran, Ko-lumbija i Kuvajt. Vo R. Makedonija bibliote~noto kat~e mo`e vo golembroj u~ilnici da se koristi za u~enicite da pozajmuvaat knigi, no pro-se~niot broj knigi (21) i spisanija (2) vo niv e tri pati pomal od pro-sekot na internacionalno nivo.
Za~estenosta na koristeweto na bibliotekata vo u~ilnicata i vou~ili{teto vo R. Makedonija e povrzana so postigawata na u~enicitevo ~itawe: najdobri rezultati vo ~itaweto i razbiraweto na pro~ita-noto imaat onie u~enici ~ii nastavnici sekojdnevno gi pottiknuvaatu~enicite da ja koristat biblioteka, a najslabi onie ~ii u~enici toago pravat poretko od edna{ nedelno.
Kolku u~enicite ja koristat bibliotekata vo u~ilnicata5.15
R. Makedonija 45 13 15 72 87 21 2
Internacionalenprosek 69 37 22 40 82 60 6
im
a b
ib
li
ote
ka
il
i k
at~e
v
o u
~il
ni
cat
a Nastavnicite im dozvoluvaat da ja
koristat bibliotekata
Procent na u~enici ~ii nastavniciodgovorile
Golemina na bibliotekata
pomalkuod
edna{nedelno
mo
`e
da
gi p
oza
jmat
kn
igi
te
prose~enbroj naknigi
prose~enbroj na
spisanija
edna{nedelno
sekojden
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 79
[to se odnesuva do dostapnosta do kompjuter {to bi se koristelvo nastavata po ~itawe, R. Makedonija e me|u 14-te zemji vo koi na po-ve}e od 3/4 od u~enicite ne im e dostapen kompjuter vo u~ili{tata.Prose~no vo R. Makedonija 60% od u~enicite mnogu retko i nadvor odu~ili{teto koristat kompjuter.
KAKVA E ULOGATA NA DOMA[NITE ZADA^I
Spored odgovorite na u~enicite vo R. Makedonija, 79% od u~eni-cite dobivaat doma{na rabota vo vrska so ~itaweto 3 ili pove}e pativo nedelata.
Za da se sogleda odnosot na nastavnicite kon doma{nite zada~iizveden e indeks na ~itawe za doma{na rabota koj e kombinacija na za-~estenosta na zadavaweto na doma{na rabota i vremeto potrebno taada se zavr{i. R. Makedonija e na vrvot na zemjite, posle Ungarija i Mol-davija, spored toa kolku nastavnicite o~ekuvaat da se ~ita kako del oddoma{nata rabota za site nastavni predmeti. Interesno e deka Holan-dija, edna od trite najuspe{ni zemji vo PIRLS e na posledno mesto spo-red indeksot na ~itawe za doma{na rabota.
* Indeksot e izveden od odgovorite na nastavnicite na pra{awata: Kolku ~estozadavate da se ~ita kako del od doma{nata rabota (po bilo koj predmet)? i Kolkuvreme o~ekuvate u~enikot da pomine vo ~itawe vo vrska so doma{nata rabota (pobilo koj predmet)?
KAKO NASTAVNICITE GO OCENUVAAT ^ITAWETO
Nastavnicite imaat na raspolagawe razli~ni postapki za sle-dewe i ocenuvawe na napreduvaweto na u~enicite vo ~itawe so razbi-rawe. Op{to zemeno, nastavnicite najmnogu se potpiraat na sopstveno-to mislewe vo sledeweto na napreduvaweto na u~enicite vo ~itawe itoa 79% u~enici vo R. Makedonija, odnosno 70% na internacionalno
Indeks na ~itawe za doma{na rabota*5.16
R. Makedonija 3 82 447 16 434 1 -
Internacionalenprosek 44 501 46 501 10 490
visok indeksna ~itawe za
doma{na rabota
% postigawe
rang8 sreden indeksna ~itawe za
doma{na rabota
% postigawe
nizok indeksna ~itawe za
doma{na rabota
% postigawe
P I R L S 22000011
80
nivo, u~at kaj takvi nastavnici. Nastavnicite na 70% od u~enicite voR. Makedonija odgovorile deka mnogu vnimanie posvetuvaat i na testo-vite {to sami gi izgotvuvaat.
Spored odgovorite na makedonskite nastavnici, tie ~esto (najmalkuedna{ nedelno) i zna~itelno pove}e od nastavnicite vo drugite zemji,gi koristat razli~nite postapki za ocenuvawe na u~enicite vo ~itaweto.
KAKVI SE DEMOGRAFSKITE KARAKTERISTIKI NA U^ILI[TATA
Vo R. Makedonija pove}e od polovinata u~enici (57%) u~at vou~ili{ta vo urbani sredini, a toj broj e nad prosekot na internacio-nalno nivo koj iznesuva 46% u~enici. U~enicite vo u~ili{tata od ur-banite sredini postignale povisoki rezultati vo ~itaweto na inter-nacionalno nivo, no razlikite se osobeno golemi vo R. Makedonija (vi-
Priodi vo ocenuvaweto na ~itaweto5.17
R. Makedonija 59 76 55 98 85 79
Internacionalenprosek 40 57 30 79 82 56
Procent na u~enici ~ii nastavnici barem edna{ nedelno koristat
zad
a~i
so
po
ve}
e~l
eni
zbo
r
usn
or
ask
a`uv
awe
na
pr
o~i
tan
oto
sled
ewe
na
glas
no
to~i
taw
e n
au~
eni
ci
te
zad
a~i
so
po
op
{i
rn
io
dgo
vo
ri
zad
a~i
so
kus
i
od
gov
or
i
usn
o
pr
a{uv
awe
na
u~en
ic
ite
USLOVI VO U^ILI[TATA4
U slovite vo u~ili{teto i u~ili{nata sredina se isklu~i-telno va`ni za organiziraniot obrazoven proces. U~ili{-tata se razlikuvaat vo odnos na toa kade se nao|aat i kak-
vi se sociodemografskite karakteristiki na nivnite u~enici.Tie okolnosti vlijaat vrz organizacijata i realizacijata na nas-tavniot proces.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 81
di tabela 5.18). Vo trite zemji so najvisoki postigawa vo ~itaweto,kako i vo mnogu razvieni zemji, takvi razliki ili ne postojat ili se voprilog na u~ili{tata vo ruralnite sredini.
So ogled na ekonomskata sostojba na semejstvata na u~enicite,spored procenkite na direktorite, vo makedonskite u~ili{ta u~at po-golem broj u~enici {to doa|aat od siroma{ni semejstva. I na interna-cionalno nivo i vo R. Makedonija brojot na u~enicite od siroma{ni se-mejstva e povrzan so postigawata na u~enicite vo u~ili{teto.
KOLKU NASTAVNICITE VO U^ILI[TETO SORABOTUVAAT
Najgolem broj u~enici, 72% na internacionalno nivo i 92% vo R.Makedonija, u~at vo u~ili{ta vo koi sorabotkata me|u nastavnicite edel od oficijalnata politika na u~ili{teto. Nema razlika vo posti-gawata na u~enicite so ogled na toa dali u~ili{teto oficijalno pro-movira ili ne sorabotka me|u nastavnicite.
Na internacionalno nivo postigawata na u~enicite ne se povrza-ni so toa kolku ~esto nastavnicite se sretnuvaat da diskutiraat za pra-{awa svrzani so nastavata. Spored odgovorite na makedonskite nastav-nici, tie se sostanuvaat po~esto od nastavnicite vo pove}eto drugi zem-
Lokacija na u~ili{teto5.18
R. Makedonija 57 472 15 462 28 387
Internacionalenprosek 46 507 25 502 29 485
ruralna sredina
% postigawe
suburbana sredina
% postigawe
urbana sredina
% postigawe
Odgovori na direktorite za u~enicite koi doa|aat od siroma{ni semejstva5.19
R. Makedonija 13 476 18 456 31 438 37 424
Internacionalenprosek 33 518 24 505 20 493 23 478
0 - 10%siroma{ni
% postigawe
11 - 25%siroma{ni
% postigawe
26 - 50%siroma{ni
% postigawe
pove}e od 50%siroma{ni
% postigawe
P I R L S 22000011
82
ji t.e. 70% u~enici u~at kaj nastavnici koi se sostanuvaat barem edna{nedelno, a internacionalniot prosek e 54%. Vo R. Makedonija, u~enicite{to gi u~at nastavnici koi se sostanuvaat barem edna{ nedelno postig-nale povisoki rezultati vo ~itaweto.
Vo prosek na internacionalno nivo, a sli~no e i vo R. Makedonija,okolu 3/4 od u~enicite imaat nastavnici {to vo izminatite dve godi-ni pominale pomalu od 15 ~asovi na seminari. Vo R. Makedonija postoiizvesna razlika vo postigawata na u~enicite ~ii nastavnici pominalepove}e od 35 ~asa na seminari i onie koi voop{to ne bile na seminarivo poslednite dve godini.
KAKVA E SORABOTKATA ME\U U^ILI[TETO I SEMEJSTVOTO
Sorabotkata so roditelite ovozmo`uva podobro sledewe na napre-dokot na u~enikot i poddr{ka na aktivnostite na u~enikot za koi se ve-ruva deka }e obezbedat podobri rezultati vo u~eweto. U~ili{tata narazli~ni na~ini ja obezbeduvaat sorabotkata so roditelite. Vo PIRLS,nivoto na sorabotkata e izrazeno preku indeksot na sorabotkata.
R. Makedonija e me|u zemjite so najmala sorabotka na u~ili{tetoi semejstvoto.
* Indeksot e izveden od odgovorite na direktorite za toa vo {to i kolku ~estoroditelite u~estvuvaat vo roditelski sostanoci; kolku ~esto im se ispra}aatpisma, kalendari, informacii, pi{uvani izvestuvawa za postigawata na detetoi kolku se pokanuvani na nastani vo u~ili{teto.
KAKO DIREKTORITE JA PROCENUVAAT KLIMATA ZA RABOTA VO U^ILI[TETO
U~ili{nata sredina e preduslov za vospostavuvawe na pozitiv-na klima za u~ewe. Vo PIRLS studijata taa e izrazena preku indeks naklimata za u~ewe vo u~ili{ta.
Indeks na sorabotka so semejstvoto*5.20
R. Makedonija 32 10 457 17 466 74 434
Internacionalenprosek 41 508 28 499 31 490
visok indeksna sorabotka
% postigawe
rang sreden indeksna sorabotka
% postigawe
nizok indeksna sorabotka
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 83
* Indeksot e izveden od procenkata na direktorite za: zadovolstvoto od rabota-ta kaj nastavnicite, o~ekuvawata {to gi imaat nastavnicite vo odnos na posti-gawata na u~enicite, poddr{kata {to im ja pru`aat roditelite na decata voodnos na postigawata, odnosot na u~enicite kon u~ili{niot imot i `elbata nau~enicite za visoki postignuvawa.
Od tabelata se gleda deka vo prosek okolu 1/3 od u~enicite nainternacionalno nivo se nao|aat vo najvisokata kategorija, pove}eto(62%) vo srednata i samo dva procenti vo najniskata kategorija. U~e-nicite koi u~at vo u~ili{tata za koi direktorite procenile dekaimaat mnogu pozitivna klima za u~ewe, generalno postignale povisokirezultati vo sporedba so u~enicite koi u~at vo u~ili{ta za koi direk-torite procenile deka klimata za u~ewe ne e mnogu pozitivna. Vo R.Makedonija okolu 1/4 od u~enicite u~at vo u~ili{ta vo koi direkto-rite procenile deka klimata za u~ewe e mnogu pozitivna, a ostanatitevo u~ili{ta vo koi klimata za u~ewe e sredna. I vo R. Makedonija u~e-nicite, koi u~at vo u~ili{ta vo koi klimata za u~ewe e mnogu pozitiv-na, postignale povisoki rezultati od ostanatite u~enici.
KAKVI U^ILI[NI RESURSI SE DOSTAPNI ZA PODDR[KA NA NASTAVATA ZA ^ITAWE
Resursite koi se dostapni vo u~ili{teto pridonesuvaat za soz-davawe stimulativna sredinata za u~ewe vo u~ili{teto. Vo PIRLS ekreiran indeks na dostapnost do resursi vo u~ili{teto za da se vidivlijanieto na resursite vrz postigawata na u~enicite vo ~itawe sorazbirawe (tabela 5.22).
Vo prosek, na internacionalno nivo, 43% od u~enicite u~at vo u~i-li{ta koi imaat soodvetna dostapnost do resursi, a 18% vo u~ili{tavo koi dostapnosta do resursi e mala. U~enicite koi u~at vo u~ili{tavo koi ima adekvatna dostapnost do resursi, imaat vo prosek povisokipostigawa od onie u~enici ~ii direktori se izjasnile deka dostapnos-ta do najgolem broj od navedenite resursi naj~esto e odvaj prisutna vou~ili{teto. Vo R. Makedonija 90% od u~enicite u~at vo u~ili{ta sovisok ili sreden indeks na dostapnost do resursi, no kaj nas dostap-
Indeks na klimata za u~ewe vo u~ili{tata*5.21
R. Makedonija 17 27 462 71 433 1 /
Internacionalenprosek 36 511 62 491 2 /
visok indeksna klima za u~ewe
% postigawe
rang sreden indeksna klima za u~ewe
% postigawe
nizok indeksna klima za u~ewe
% postigawe
P I R L S 22000011
84
nosta do resursite ne e povrzana so podobi postigawa na u~enicite t.e.vo u~ili{tata za koi direktorite se izjasnile deka imaat nedostatokili neadekvatnost od navedenite resursi u~enicite vo prosek imaatnajvisoki postigawa.
* Indeksot e izveden od odgovorite na direktorite za toa vo kolkava mera vo nivno-to u~ili{te vo izveduvweto na nastavata vlijae nedostatokot ili neadekvatnostaod: nastaven kadar, nastavnici kvalifikuvani da predavat ~itawe, nastavnisredstva, nastavni materijali, u~ili{na zgrada i dvor, sistemi za greewe, la-dewe i osvetluvawe, prostor za u~ewe (u~ilnici), specijalna oprema za deca sofizi~ki nedostatoci, kompjuteri vo nastavata, kompjuterski softver za nas-tavni celi, nastaven kadar za informatika, knigi vo biblioteka i audio-vizuel-ni nastavni sredstva.
Indeks na dostapnost na resursite vo u~ili{tata*5.22
R. Makedonija 17 41 428 49 446 10 464
Internacionalenprosek 43 504 39 496 18 490
visok indeksna dostapnost
do resursi
% postigawe
rang sreden indeksna dostapnost
do resursi
% postigawe
nizok indeksna dostapnost
do resursi
% postigawe
STAVOVI NA U^ENICITE KON ^ITAWETO, SLIKAZA SEBESI I VONU^ILI[NI AKTIVNOSTI
5
A ktivnostite, vo u~ili{teto i domot, preku koi u~enici-te se osposobuvaat za ~itawe so razbirawe, go potiknuva-at pozitivniot stav na u~enicite kon ~itaweto. Vo najgo-
lem broj zemji, pozitivniot stav kon ~itaweto e dominantna celvo nastavnite programi. U~enicite koi {to u`ivaat vo ~itaweto,obi~no ~itaat po~esto, a toa pridonesuva tie da go pro{iruvaatnivnoto znaewe za slu~uvawata vo tekstovite, da go pro{iru-vaat nivnoto literaturno iskustvo i da gi podobruvaat nivnitesposobnosti za razbirawe.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 85
KAKVI SE STAVOVITE NA U^ENICITE KON ^ITAWETO
Za da se ispitaat pogledite na u~enicite vo ~etvrto oddelenievo odnos na ~itaweto so zadovolstvo i kon knigata voop{to, sozdadene indeks na stavovite na u~enicite kon ~itaweto koj e baziran vrz os-nova na toa kolku u~enicite se soglasuvaat so slednive iskazi:
jas ~itam samo koga moram;
jas sakam da diskutiram so drugi za knigite {to sum gi pro~ital;
jas bi bil sre}en koga nekoj bi mi podaril kniga;
jas mislam deka ~itaweto e zdodevno;
jas obo`uvam da ~itam.
* Indeksot e izveden od odgovorite na u~enicite za toa kolku se soglasuvaat so go-renavedenite iskazi. Srednata vrednost e dobiena od 4-stepena skala: mnogu nese soglasuvam = 1; malku ne se soglasuvam = 2, se soglasuvam malku = 3; se sogla-suvam mnogu = 4. Odgovorite od negativnite iskazi bea obratno kodirani.
Generalno zemeno, stavovite na u~enicite kon ~itaweto se pozi-tivni. Na internacionalno nivo, vo prosek, okolu polovina od u~eni-cite se nao|aat vo kategorijata so najvisok indeks, a 90 % od niv se ilivo najvisokata ili vo kategorijata so sreden indeks na stavovi kon~itaweto. Najgolem procent na u~enicite vo R. Makedonija (62%) imaatmnogu pozitiven stav kon ~itaweto, a samo eden procent od u~enicitenemaat pozitiven stav kon ~itaweto. Vo R. Makedonija, kako i vo sitezemji u~esni~ki vo studijata, u~enicite koi imaat mnogu pozitiven stavkon ~itaweto imaat najvisoki rezultati vo ~itawe so razbirawe.
Indeks na stavovi na u~enicite kon ~itaweto*5.23
R. Makedonija 3 62 432 37 395 1 /
Internacionalenprosek 51 524 43 479 6 478
visok indeksna stavovi kon
~itaweto
% postigawe
rang sreden indeksna stavovi kon
~itaweto
% postigawe
nizok indeksna stavovi kon
~itaweto
% postigawe
P I R L S 22000011
86
KAKO U^ENICITE GI VREDNUVAAT SVOITE SPOSOBNOSTI ZA ^ITAWE
U~enicite na ovaa vozrast poseduvaat sposobnost za samoocenu-vawe na svoite postigawa, no i pote{kotiite koi gi imaat vo u~eweto.Pozitivnata slika za sopstvenite sposobnosti mo`e da ima vlijanievrz nivnoto nastojuvawe uspe{no da gi zavr{at zada~ite ili da gi pot-tikne da se vklu~uvaat vo aktivnosti koi se povrzani so ~itaweto. Zada se ocenat gledi{tata na u~enicite za nivnite sposobnosti za ~ita-we, vo PIRLS studijata od u~enicite se bara{e da dadat odgovori naslednive iskazi za toa kolku uspe{no tie ~itaat:
~itaweto e mnogu lesno za mene;
jas ne ~itam tolku dobro kako {to ~itaat u~enicite vo mojataparalelka;
mene mi e mnogu te{ko da ~itam na glas.
Alternativite bea rangirani na ~etiristepena skala, od mnogu nese soglasuvam do se soglasuvam mnogu. Vo studijava, so kombinirawe naodgovorite na u~enicite na navedenite tri izjavi, se sozdade indeksna slika za sopstvenite sposobnosti za ~itawe kaj u~enicite.
Vo R. Makedonija, kako i na internacionalno nivo, pomalku odpolovinata od u~enicite se nao|aat vo najvisokata kategorija na ovojindeks, a skoro site ostanati vo srednata kategorija. Vo site zemjiu~esni~ki u~enicite so pozitivna slika za sopstvenite sposobnosti za~itawe postignale najvisoki rezultati.
KOLKU ^ESTO U^ENICITE ^ITAAT PO SOPSTVENA @ELBA
Poradi razli~ni potrebi, u~enicite vo svoite domovi ~itaat raz-ni vidovi na pi{ani materijali. Tie ~itaat prikazni, raskazi ili stri-
Indeks na slikata za sopstvenite sposobnosti za ~itawe kaj u~enicite (SS^U)5.24
R. Makedonija 15 45 490 53 413 2 /
Internacionalenprosek 40 530 55 485 5 457
visok indeksna SS^U
% postigawe
rang sreden indeksna SS^U
% postigawe
nizok indeksna SS^U
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA NA U^ENICITE5 87
povi zaradi razonoda, no i spisanija, vesnici i razni nau~no-popular-ni knigi zaradi informacii. ^itaweto vo domot zaradi li~na potrebae mnogu va`na aktivnost vo razvijot na deteto, bidej}i mo`e da ja zgo-lemi vnatre{nata motivacija za u~ewe i da go zgolemi obemot na zna-ewe.
Za da se vidi kakvi ~ita~ki naviki imaat u~enicite na deset-godi{na vozrast, tie odgovaraa na nekolku pra{awa povrzani so vre-meto {to go posvetuvat na ~itaweto i vidovite na pi{ani materijali{to gi ~itaat.
Na internacionalno nivo, vo prosek, 40% od u~enicite ~itaat za-radi razonoda sekoj ili re~isi sekoj den, a 29% toa go pravat baremedna{ nedelno. Vo R. Makedonija 47% od u~enicite ~itaat zaradi za-bava sekoj ili re~isi sekoj den, 28% barem edna{ nedelno, 12% baremedna{ mese~no, a 13% nikoga{ ili re~isi nikoga{ ne ~itaat vo svoitedomovi. R. Vo Makedonija, kako i vo re~isi site zemji u~esni~ki, u~e-nicite {to ~itaat sekoj den postignale najvisoki rezultati vo PIRLS.
Vo odnos na toa kolku ~esto u~enicite ~itaat raskazi i noveli, akolku materijali koi nudat informacii, vo prosek na internacional-no nivo sekojdnevno 32% od u~enicite ~itaat raskazi i noveli, a 18%materijali koi nudat informacii. Vo R. Makedonija noveli i raskazisekojdnevno ~itaat 49% od u~enicite, edna{ nedelno 34 %, 14% edna{mese~no, a voop{to ili re~isi voop{to 3% od u~enicite. Zaradi dobi-vawe na informacii sekojdnevo ~itaat 37% od u~enicite vo R. Make-donija, edna{ nedelno 47%, 14% edna{ mese~no, a voop{to ili re~isivoop{to 2% od u~enicite.
Odgovori na u~enicite za ~itawe zaradi zadovolstvo*5.25
R. Makedonija 47 457 28 448 12 420 13 440
Internacionalenprosek 40 515 29 502 12 429 18 478
sekoj den ilire~isi sekoj den
% postigawe
edna{ ili dvapati nedelno
% postigawe
edna{ ili dvapati mese~no
% postigawe
nikoga{ ilire~isi nikoga{
% postigawe
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA6 91
Vo 2001 godina e izvedeno glavnotoPIRLS testirawe vo R. Makedonija.PIRLS e internacionalna studija di-
zajnirana za merewe na postigawata na u~enicite vo ~itawe so razbi-rawe na 9-10 godi{na vozrast, kako i na faktorite {to vlijaat vrzpostigawata na u~enicite. Osnovna cel na studijata PIRLS e kreato-rite na obrazovnata politika i prakti~arite da se obezbedat so va-lidni informacii i indikatori za postigawata na u~enicite vo ~i-tawe, a {to e osnova za ponatamo{ni analizi so koi }e se objasnat pri-~inite za postigawata na u~enicite.
Vo ovoj pregled voop{teno se dadeni najva`nite sogleduvawa zapostigawata na u~enicite od R. Makedonija vo ~itawe so razbirawe iza obrazovnite i socioekonomskite faktori koi vlijaele vrz nivnitepostigawata.
Prose~niot rezultat na u~enicite od IV oddelenie vo R. Make-donija e 422 na internacionalnata skalata na vkupni rezultativo ~itawe so razbirawe. Vkupniot rezultat na R. Makedonija na
ova testirawe e pod internacionalniot prose~en rezultat (koj iznesu-va 510), a razlikata na postigawata na na{ite u~enici i internaci-onalniot prose~en rezultat e statisti~ki zna~ajna. Makedonija na ta-belata na vkupni rezultati e na 29-to mesto od 35 zemji koi u~estuvaavo ovaa studija.
Devoj~iwata na ova testirawe postignale zna~itelno podobrirezultati od mom~iwata.
POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
1
P I R L S 22000011
92
U~enicite vo R. Makedonija postignale zna~itelno povisoki re-zultati vo ~itawe so razbirawe na informativni tekstovi vo odnos narezultatite od ~itawe so razbirawe na literaturni tekstovi.
Samo 3 procenti od u~enicite vo Makedonija go postignale najvi-sokoto internacionalno nivo, 10 procenti se nao|aat vo nivoto nare-~eno gorna ~etvrtina, 28 procenti go dostignale srednoto nivo, a 55procenti od u~enicite go dostignale najniskoto nivo, odnosno nivotonare~eno dolna ~etvrtina.
U ~enicite, ~ii roditeli se izjasnile deka mnogu ~esto na svoitedeca vo predu~ili{niot period im ~itale knigi, im raska`uva-le prikazni ili igrale so niv razni jazi~ki igri, postignale
zna~itelno povisoki rezultati vo ~itawe so razbirawe vo IV oddele-nie vo odnos na onie u~enici ~ii roditeli toa go pravele retko ilire~isi nikoga{.
U~enicite, koi vo svojot dom imaat pove}e resursi za u~ewe (so-odveten prostor, knigi, kompjuter...), postignale povisoki rezultati voodnos na onie koi tie uslovi za u~ewe gi imaat vo zna~itelno pomalobem. I obrazovanieto i vrabotenosta na roditelite se povrzani sopostigawata na u~enicite. U~enicite koi imaat roditeli so visoko ilivi{e obrazovanie, postignale zna~itelno podobri rezultati od oniekoi imaat roditeli so osnovno ili nezavr{eno osnovno obrazovanie.Roditelite na decata vo R. Makedonija imaat vo prosek ponisko obra-zovanie sporedeno so internacionalniot prosek.
U~enicite od R. Makedonija `iveat vo semejstva kade {to nivotona vrabotenost na roditelite e pod me|unarodniot prosek. Spored do-bienite podatoci, 25% od u~enicite se od semejstva kade nitu eden odroditelite ne e vo postojan raboten odnos. Od zemjite u~esni~ki voPIRLS, ponepovolna e sostojbata samo vo Moldavija. U~enicite od se-mejstva kade {to dvata roditeli se vraboteni se zna~itelno pouspe{-ni vo ~itawe so razbirawe od u~enicite od semejstvata vo koi dvataroditeli nemaat postojana rabota.
U~enicite so najvisoki postigawa vo ovaa studija imaat roditelikoi ~itaat pove}e od 6 ~asovi nedelno i imaat mnogu pozitiven stavkon ~itaweto.
POSTAPKI VO SEMEJSTVOTO SVRZANI SO ^ITAWETO
2
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA6 93
Spored dol`inata na posetuvawe na predu~ili{ni organizacii,Makedonija e me|u zemjite vo koi najgolem broj od decata pose-tuvaat predu~ili{ni ustanovi vo traewe do 1 godina. Dol`i-
nata na predu~ili{noto obrazovanie e povrzana so postigawata nau~enicite vo ~itawe vo ~etvrto oddelenie.
Vo R. Makedonija 80% od u~enicite u~at vo u~ili{ta vo koi spo-red procenkata na direktorite poseduvale pomalku od 50% od sled-nive ve{tini koga trgnale na u~ili{te:
prepoznavawe na pogolem broj od bukvite;
~itawe zborovi;
~itawe re~enici;
pi{uvawe bukvi;
pi{uvwe re~enici.
Roditelite na 73% od u~enicite se izjasnile deka nivnite decana u~ili{te trgnale mnogu dobro ili sredno podgotveni za ~itawe.Procenkata na roditelite za podgotvenosta na nivnite deca za ~itawepred poa|aweto vo u~ili{te e povrzana so postigawata na u~enicite vo~etvrto oddelenie. U~enicite, ~ii roditeli se izjasnile deka tie bilesredno ili mnogu dobro podgotveni za ~itawe, postignale zna~itelnopodobri rezultati vo odnos na onie u~enici ~ii roditeli se izjasniledeka bile malku ili voop{to ne bile podgotveni za ~itawe.
R. Makedonija e zemja so najmalku nastavni ~asovi za maj~in jazik(3) i nastavni ~asovi za ~itawe (1) nedelno vo IV oddelenie.
Naj~est priod vo osposobuvaweto na u~enicite za ~itawe vo u~i-li{tata vo R. Makedonija e koristeweto na ista programa, no so razli~-na dinamika na realizacija.
Nastavnicite naj~esto vo nastavata po ~itawe koristat isti ma-terijali za u~enicite so razli~no nivo na osposobenost za ~itawe, noso u~enicite se raboti individualizirano vo soglasnost so nivnataosposobenost za ~itawe so razbirawe, a samo 13% od u~enicite se po-u~uvani od nastavnici koi koristat isti materijali za site u~enicibez razlika na nivoto nivo na osposobenost za ~itawe.
Nastavnicite vo R. Makedonija naj~esto gi organiziraat sledniveaktivnosti vo procesot na osposobuvawe na u~enicite za ~itawe sorazbirawe:
identifikuvawe na osnovnata misla vo tekstot;
objasnuvawe na sopstvenite gledi{ta;
ORGANIZACIJA I REALIZACIJA NA NASTAVATAVO U^ILI[TATA
3
P I R L S 22000011
94
voop{tuvawe i zaklu~uvawe vrz osnova na tekstot;
opi{uvawe na stilot i strukturata na tekstot.
Vo R. Makedonija za 82% od u~enicite ne postoi mo`nost da do-bijat pomo{ od specijalist za ~itawe, a 41% od u~enicite nemat mo`-nost da dobijat pomo{ od bilo kakov specijalist18. Naj~estiot priod{to na{ite nastavnici go koristat vo rabotata so u~enicite koi imaatpote{koti vo ~itaweto so razbirawe e odvojuvaweto na pove}e vremeza rabota so tie u~enici.
Vo R. Makedonija kako osnovni materijali vo u~eweto na ~itawe-to se koriatat ~itanki i u~ebnici, a kako dodatni materijali, novo mnogu pomal procent, se koristat detski knigi i spisanija.
Vo prosek vo R. Makedonija u~enicite vo u~ili{tata ~itaat pove-}e literaturni odo{to informativni tekstovi. Nastavnicite na 80%od u~enicite se izjasnile deka barem edna{ nedelno koristat litera-turni tekstovi vo nastavata, dodeka 64% od u~enicite imaat nastav-nici koi koristele i informativni tekstovi.
Vo R. Makedonija i nastavnicite i u~enicite se izjasnile deka voprosek naj~esto interpratacijata na tekstot ja zapo~nuvaat so glasno~itawe od strana na nastavnikot i od strana na u~enicite.
Pogolem del od u~enicite re~isi sekojdnevno imat aktivnosti po-vrzani so samostojno ~itawe na pi{ani materijali. Sekojdnevnoto sa-mostojno ~itawe na ~asovite e povrzano so povisoki postigawa na u~e-nicite. Vo prosek, mo`nost za sekojdnevno samostojno ~itawe na ~aso-vite imale 73% od u~enicite, a 23% vakvata mo`nost ja imale edna{nedelno.
Usnoto i pismenoto odgovarawe na pra{awa povrzani so teksto-vite {to gi interpretirale vo u~ili{tata se naj~esti aktivnosti {togi osmisluvaat nastavnicite vo rabotata so u~enicite.
Vo R. Makedonija 92% od u~enicite u~at vo u~ili{ta {to imaatu~ili{na biblioteka i toa obi~no so nad 500 knigi, a samo 4% od u~e-nicite u~at vo u~ili{ta vo koi bibliotekite dobivaat pove}e od 10naslovi na spisanija. Spored procentot na u~enicite {to u~at vo u~i-li{ta vo koi re~isi sekoja u~ilnica ima ~ita~ko kat~e, R. Makedonijae na posledno mesto so 11% od u~enicite koi u~at vo takvi u~ili{ta.
NASTAVA PO ^ITAWE4
18 Se misli na defektolozi, pedagozi, psiholozi.
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE OD IV ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA6 95
Za~estenosta na koristeweto na bibliotekata vo u~ilnicata i vou~ili{teto vo R. Makedonija e povrzana so postigawata na u~enicite vo~itawe. Najdobri rezultati vo ~itawe so razbirawe imaat onie u~eni-ci ~ii nastavnici sekojdnevno gi pottiknuvale da ja koristat biblio-tekata, a najslabi onie ~ii nastavnici toa go pravat poretko od edna{nedelno. Me|utoa, samo na 13% od u~enicite nastavnicite im dozvolu-vaat sekoj den da ja koristat bibliotekata vo u~ilnicata.
R. Makedonija e me|u 14-te zemji vo koi na pove}e od 3/4 u~enicivo u~ili{te ne im e dostapen kompjuter. Prose~no vo R. Makedonija 60%od u~enicite mnogu retko i nadvor od u~ili{teto koristat kompjuter.
Nastavnicite naj~esto najmnogu se potpiraat na sopstvenoto mis-lewe i rezultatite od testovite {to sami gi izgotvuvaat vo sledewe-to na napredokot na u~enicite vo ~itawe.
Spored odgovorite na makedonskite nastavnici, tie ~esto (naj-malku edna{ nedelno) i zna~itelno pove}e od nastavnicite vo drugitezemji, koristat razli~ni postapki za ocenuvawe na postigawata nau~enicite vo ~itawe.
Vo R. Makedonija pove}e od polovina u~enici (57%) u~at vo u~i-li{ta vo urbani sredini, a toj broj e nad prosekot na me|unarod-no nivo koj iznesuva 46% u~enici. U~enicite vo u~ili{tata od
urbanite sredini postignale povisoki rezultati vo ~itawe so razbi-rawe.
So ogled na ekonomskata sostojba na semejstvata na u~enicite, spo-red procenkite na direktorite vo makedonskite u~ili{ta u~at po-golem broj u~enici {to doa|aat od siroma{ni semejstva. I na me|una-rodno nivo i vo R. Makedonija brojot na u~enicite od siroma{ni semej-stva e povrzan so postigawata na u~enicite vo u~ili{teto.
Sorabotkata me|u semejstvoto i u~ili{teto e mnogu bitna vo sle-deweto na napredokot na u~enicite, no R. Makedonija e me|u zemjite sonajmala sorabotka na u~ili{teto i semejstvoto.
Vo R. Makedonija okolu 1/3 od u~enicite u~at vo u~ili{ta vo koidirektorite procenile deka klimata za u~ewe e mnogu pozitivna, aokolu 2/3 vo u~ili{ta vo koi klimata ne e mnogu pozitivna. U~enicitekoi u~at vo u~ili{ta vo koi klimata za u~ewe e mnogu pozitivnapostignale povisoki rezultati od ostanatite u~enici.
USLOVI VO U^ILI[TATA5
P I R L S 22000011
96
Najgolem procent na u~enicite vo R. Makedonija (62%) imaat mno-gu pozitiven stav kon ~itaweto, a samo eden procent od u~eni-cite nemat pozitiven stav kon ~itaweto. Vo R. Makedonija, kako
i vo site zemji u~esni~ki vo studijata, u~enicite koi imaat mnogu pozi-tiven stav kon ~itaweto imaat najvisoki rezultati vo ~itawe so raz-birawe.
Vo R. Makedonija pomalku od polovinata od u~enicite smetaat de-ka se mnogu dobro osposobeni za ~itawe so razbirawe. Vo site zemjiu~esni~ki u~enicite so pozitivna slika za sopstvenite sposobnosti za~itawe postignale najvisoki rezultati.
Vo R. Makedonija 47% od u~enicite ~itaat zaradi zabava sekojili re~isi sekoj den, 28% barem edna{ nedelno, 12% barem edna{ me-se~no, a 13% nikoga{ ili re~isi nikoga{ ne ~itaat vo svoite domovi.Vo R. Makedonija, kako i vo re~isi site zemji u~esni~ki, u~enicite {to~itaat sekoj den postignale najvisoki rezultati vo PIRLS.
STAVOVI NA U^ENICITE KON ^ITAWETO,SLIKA ZA SEBESI I ^ITA^KI NAVIKI
6
97
Early Intervention and culture, Preparation for Literacy: the interface between theory and practice, (Netherlands NationalCommission for UNESCO, 1993).
Literacy Within Lifelong Learning: elements of good practice in five European countries, / edited by Bill Goddard, MagnusPersson and Monika Tatnik, national Education Institute,Ljubljana, 2000.
PIRLS 2001 Framework.
PIRLS 2001 Encyclopedia / edited by Ina V. S. Mullis, Michael O. Martin, Ann M. Kennedy, Cheryl Flaherty, International StudyCenter, Lynch School of Education, Boston College, 2002.
PIRLS 2001 International Report / edited by Ina V. S. Mullis,Michael O. Martin, Eugenio J. Gonzales, Ann M. Kennedy,International Study Center, Lynch School of Education, BostonCollege, 2003.
PIRLS 2001 Technical Report / edited by Ina V. S. Mullis, MichaelO. Martin, Ann M. Kennedy, International Study Center, LynchSchool of Education, Boston College, 2003.
KORISTENA LITERATURA
SODR@INA
1. VOVED1.1 KOJ GO SPROVEDUVA[E PIRLS
1.2 PRIMEROK
1.3 KOLKAVA E MO@NOSTA ZA SPOREDUVAWE NA REZULTATITE
1.4 [TO NI OVOZMO@I VKLU^UVAWETO VO OVAA STUDIJA
2. KONCEPTUALNA RAMKA NA STUDIJATA2.1 [TO E SPOSOBNOST ZA ^ITAWE SO RAZBIRAWE
2.2 PODRA^JATA NA OCENUVAWE I MEREWE
2.3 INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI
Testovi
Pra{alnici
3. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE3.1 NA^IN NA PRIKA@UVAWE NA REZULTATITE
3.2 OP[TI SOGLEDUVAWA
3.3 POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ODNOS NA CELITE NA ^ITAWETO
3.4 REZULTATI NA U^ENICITE NA INTERNACIONALNITE NIVOA NA POSTIGAWA
3.5 RAZLIKI VO POSTIGAWATA NA U^ENICITE SPORED POLOT I NASTAVNIOT JAZIK
4. OPIS NA NIVOATA I PRIMERI NA TEST-ZADA^INivo dolna ~etvrtina
Sredno nivo
Nivo gorna ~etvrtina
Najvisoko nivo
5. FAKTORI POVRZANI SO POSIGAWATA NA U^ENICITE5.1 POSTAPKI VO SEMEJSTVOTO SVRZANI SO ^ITAWETO
Kakvi bile aktivnostitite na roditelite povrzani so ~itaweto na nivnite deca na predu~ili{na vozrast
Koi obrazovni resursi gi imaat u~enicite vo svojot dom
Kolku roditelite na u~enicite ~itaat
3
5
6
6
7
9
11
12
13
13
13
15
17
18
20
22
25
27
30
37
44
51
59
61
62
6364
5.2 ORGANIZACIJA I REALIZACIJA NA NASTAVATA VO U^ILI[TATA
Kolku u~enicite se podgotveni za ~itawe
Kolkavo zna~ewe im se dava na ve{tinite za ~itawe vo nastavata
Kolku nastavno vreme se posvetuva na ~itaweto
Kako e organizirana nastavata po ~itawe
Kako u~ili{teto im pomaga na u~enicite so te{kotii vo ~itaweto
5.3 NASTAVNICI I NASTAVA PO ^ITAWE
Kakva e podgotvenosta na nastavnicite za nastava po ~itawe
Koi nastavni sredstva i materijali gi koristat nastavnicite
Kolku ~esto u~enicite glasno i samostojno ~itaat na ~asovite
Kakvi aktivnosti se izveduvaat na ~asovite vo vrska so ~itaweto
Kako se koristi bibliotekata
Kakva e ulogata na doma{nite zada~i
Kako nastavnicite go ocenuvaat ~itaweto
5.4. USLOVI VO U^ILI[TATA
Kakvi se demografskite karakteristiki na u~ili{tata
Kolku nastavnicite vo u~ili{teto sorabotuvaat
Kakva e sorabotkata me|u u~ili{teto i semejstvoto
Kako direktorite ja procenuvaat klimata za rabota vo u~ili{teto
Kakvi u~ili{ni resursi se dostapni za poddr{ka na nastavata za ~itawe
5.5 STAVOVI NA U^ENICITE KON ^ITAWETO, SLIKA ZA SEBESI I VONU^ILI[NI AKTIVNOSTI
Kakvi se stavovite na u~enicite kon ~itaweto
Kako u~enicite gi vrednuvaat svoite sposobnosti za ~itawe
Kolku ~esto u~enicite ~itaat po sopstvena `elba
6. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA6.1 POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
6.2 POSTAPKI VO SEMEJSTVOTO SVRZANI SO ^ITAWETO
6.3 ORGANIZACIJA I REALIZACIJA NA NASTAVATA VO U^ILI[TATA
6.4 NASTAVA PO ^ITAWE
6.5 USLOVI VO U^ILI[TATA
6.6 STAVOVOI NA U^ENICITE KON ^ITAWETO, SLIKA ZA SEBESI I ^ITA^KI NAVIKI
KORISTENA LITERATURA
65
66
67
69
69
71
72
72
73
75
76
78
79
79
80
80
81
82
82
83
84
85
86
86
89
91
92
93
94
95
96
97
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETOODDELENIE ZA OCENUVAWE
Ul. „Ru|er Bo{kovi}“, b.b., Skopje
Za izdava~ot:]amil XELADINI, direktor na BRO
Bojana NACEVA, Gorica MICKOVSKA
PIRLS 2001IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA
NA U^ENICITE OD ^ETVRTO ODDELENIE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
Lektura:Nove CVETANOVSKI
Dizajn i kompjuterska podgotovka:Biljana MIHAJLOVSKA
Tira`:500 primeroci
Pe~ati:„HERAKLI KOMERC“