BOŽJA BESEDA Beseda/Oct-Nov-Dec-2010.pdfSociologinja Spomenka hribar ocenjuje, da je v Sloveniji...

Leto 2010 Letnik 61 Okt/Nov/Dec

BOŽJA BESEDA

Leto sv. Vincencija Pavelskega350 let rojstva za nebesa

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyOctober-November-December-2010Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. CanadaM8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik:Toni Burja, C.M.e-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M.3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286Sudbury: Ga. Francka Stopar,26 Severn St., Sudbury,Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA: Duhovnik sv. Vincencij Pavelski nosi križbolečin mnogih trpečih ljudi. Njegova ljubezen ga kot pla-men použiva, da pomaga vsepovsod po svetu, kjer so stiskein potrebe. Vsem pa pričuje o največji Božji ljubezni.

VSEBINA

Iz koledarjaNosite bremena drugemu .97Voščilo slovenskih škofov .98Sv. Vincencij Pavelski . . . . .99

Svetovni drobiž . . . . . . . . . .103

Od Atlantika do Pacifika61. Baragovi dnevi . . . . . .106Iz Župnije Brezmadežne .107Pri Mariji Pomagaj . . . . . .109Sv. Vladimir v Montrealu .110Sv. Gregor v Hamiltonu . .111

In memoriam - Zahvale . . .113

Božična in novoletnavoščila . . . . . . . . . . . . . . . . . .116

Za dobro voljo . . . . . . . . . . .128

97Božja beseda Oktober/November/December2010

Iz koledarjaNOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU

Pastoralno leto 2010/11 je v Cerkvi na Slovenskem letokrščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Poteka pod geslom:‘Nosíte bremena drug drugemu’ (Gal 6,2).

Nosilec pastoralnega leta krščanske dobrodelnosti in solidarnostije Slovenska komisija karitativnih dejavnosti, katere predsednik jemariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek, tajnik pamsgr. mag. Anton Pačnik.

Splošni cilj leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti jeumestitev in utrditev karitativne razsežnosti v življenje vsakega kristjanain v vse pore občestvenega življenja. Cilji so postavljeni na ravni žup-nije, škofije, ter na medškofijski oz. nacionalni ravni, v povezavi znjimi pa bodo potekale različne aktivnosti in dogodki, ki bodoprispevali k uresničitvi cilja.

Prireditelji želijo glede na potrebe, ki jih zaznavajo, oblikovati oseb-no odgovornost vsakega člana skupnosti, predvsem pa prostovoljnihskupin za izvajanje organizirane karitativne dejavnosti ter jih obli-kovati oziroma ustanoviti, če jih v župniji, škofiji ali na nacionalniravni še ni.

Če karitativne dejavnosti (skupine ali organizacije) v župniji ališkofiji že obstajajo, jih želijo poživiti, koordinirati in razvijati (v okviružupnijskih, dekanijskih in škofijskih pastoralnih svetov), če pa kari-tativno delo dobro deluje in je razvito (skupine, službe, storitve ininstitucije), ga želijo ohraniti ter zagotoviti trajnostno delovanje invključenost v širšo skupnost.

Posebni cilji leta so: 1) Ozavestiti vsakega kristjana o karitativnipoklicanosti in mu pokazati možnosti udejanjanja poslanstva;2) usposobiti Župnijski pastoralni svet (komisija za karitativno de-javnost), da postane prostor usklajevanja karitativnega dela in ani-mator celostne pastorale, ki vključuje karitativne dejavnosti kotnujno potrebno razsežnost krščanskega življenja in delovanja žup-nijske (ali širše) skupnosti; 3) omogočiti zadovoljivo obveščenost okaritativni dejavnosti znotraj komisij v Cerkvi in promovirati(informirati) ter karitativno vzgajati za različne druge javnosti;4) usposobiti pastoralne delavce in druge krščanske laike za aktiv-no, odgovorno in kompetentno delovanje v karitativnem poslans-tvu Cerkve.

98 Božja beseda Oktober/November/December2010

BOŽIČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOVBožično praznovanje z vrhuncem sredi noči in v času zimskega

sončnega preobrata, ko se tema najdaljših noči pričenja umikati svet-lobi dneva, nam sporoča: Bog ne zapušča sveta! Ostaja z nami kotLuč, kot Odrešenik! Dokler bo obstajal svet, ne bo nikoli prenehalaaktualnost angelove vesele novice iz betlehemske noči: »Ne bojte se!Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam jev Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10). SamoOn je in ostane Pot (Jn 14,6) izhoda iz »dežele smrtne sence« (Iz 9,1).

Bog se je učlovečil v kraju z imenom Betlehem, kar pomeni »hišakruha«. S tem je razodel, da želi postati za nas »kruh življenja«. In vsveti evharistiji je tudi postal. Letos smo na ta vidik pozorni tolikobolj, ker je v pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnostiz geslom »Nosite bremena drug drugemu!« (Gal 6,2) naša občutljivost šebolj usmerjena na pomanjkanje kruha v najrazličnejših oblikah, ki gav času krize občutijo mnogi med nami. Ob letošnjem božiču želimoslovenski škofje izraziti solidarnost vsem v daljšajočih se vrstah predvrati Karitas in drugih dobrodelnih ustanov; čutiti želimo z vsemibrezposelnimi in drugače prizadetimi … Boleče je, da na svetu tolikoljudem primanjkuje vsakdanjega kruha, telesnega, duševnega induhovnega; človek namreč ne živi samo od materialnega kruha,ampak tudi od kruha ljubečih odnosov, dobre besede in toplegadružinskega zavetja. Zato naj letos v naših srcih odmeva tudi geslo


leta boja proti revščini »Nič revščine – ukrepaj takoj«. V teh novihstiskah še bolj razumemo, zakaj se je Bog želel roditi v majhnosti,sredi revščine; v kraju z imenom Hiša kruha. Po veličastnem doživetjuslovenskega evharističnega kongresa je božič spet izziv, da drugdrugemu postajamo »kruh«.

Ob božičnem praznovanju slovenski škofje vsem vam, dragi bratjein sestre v župnijskih občestvih, pa tudi vsem duhovnikom in diako-nom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem in semeniščnikom,vsem ožjim sodelavcem, vsem našim zamejcem in zdomcem terslovenskim misijonarjem, še posebej pa vsem bolnikom in najboljpreizkušanim bratom in sestram (pri)voščimo obilje Božjega kruha, kinaj vaše življenjsko okolje v letu 2011 spreminja v sodobno hišo kruhaza vse bližnje, ki so lačni pristne ljubezni!

Enako voščilo namenjamo v duhu ekumenskega sožitja tudi vsempravoslavnim in evangeličanskim bratom in sestram.

Vaši Slovenski škofje

SV. VINCENCIJ PAVELSKILeto 2010 je pomembno leto za duhovne sinove sv. Vincencija

Pavelskega in za vse katoliške dobrodelne ustanove. Obhajamo nam-reč 350. obletnico smrti tega izrednega, po telesu majhnega, a poduhu velikega človeka.

Vincencij je bil rojen 24. aprila 1581 v vasi Pouy blizu Dax-a v jugo-zahodni Franciji, danes okrožje Landes; leta 1600, star 19 let, je bilposvečen v duhovnika; leta 1607 je postal kaplan miloščinar kraljiceMarjete Valois; leta 1612 župnik v Clichy, predmestje Pariza; 25. ja-nuarja 1617 je imel v Folleville-u pridigo o dolgi spovedi, kar je Vin-cencij sam imel za začetek Misijonske družbe.

Vincencij je kot duhovnik spoznaval duhovno revščino, versko ne-znanje, kot človek in duhovnik pa tudi telesno revščino, beračenje, ra-zlične bolezni ... Telesna in duhovna revščina človeku zmanjšujeta inokrnjujeta dostojanstvo. Vincencijeva želja pa je bila, da bi vsak človekživel dostojno, človeka vredno življenje, da bi bil cenjen in spoštovan.

Za začetek Misijonske družbe imamo pridigo O SPOVEDI – o dolgiali življenjski spovedi, ki jo je imel sv. Vincencij Pavelski v Folevillu25. januarja 1617.

Kaj je spoved? Spoved je eden od sedmerih zakramentov, ki jih jepostavil Jezus; je Jezusov velikonočni dar.

Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) pove o grehu in spovedi: »Grehje predvsem žalitev Boga, prelom občestva z njim ... Spreobrnenje


prinaša Božje odpuščanje in spravo sCerkvijo ... Kristus je ustanovil zakra-ment pokore za vse grešne ude svojeCerkve ... Zakrament pokore daje novomožnost, zadobiti milost opravičenja ...«

Ko Cerkev govori o zakramentu svetespovedi, pove tudi, da naj bi ga prejeli vsajenkrat v letu. To pomeni, da ga je dobro inkoristno prejeti pogosteje. Zavedati semoramo, da prav s tem zakramentomdoživljamo in prejemamo Božjo usmiljenoljubezen! O tej ljubezni je Jezus razodel sv.Favstini Kowalski: »Povej, moja hči, dasem sama ljubezen in usmiljenje.«

Pridiga o spovediGrofovska družina Gondi je sprejela duhovnika Vincencija. Versko

naj bi oskrboval družine, ki so bili pod avtoriteto grofa. Tako sonekega dne poklicali Vincencija k bolnemu kmetu v vasici blizu krajaFoleville, da bi ga spovedal in previdel. Vincencij je šel k bolniku, gaspovedal, obhajal in mu podelil bolniško maziljenje.

Kasneje je grofica šla obiskat tega bolnika. Bil je znan, ugleden inspoštovan mož tudi pri sovaščanih. Grofici je ves srečen in hvaleženpovedal: »Kakšna sreča! Duhovnik Vincencij mi je pomagal, da semse spovedal greha, ki sem se ga sramoval povedati. Če ne bi bilopravil te spovedi in bi umrl, bi bil gotovo pogubljen.«

Grofica je o tem primeru spregovorila z duhovnikom Vincencijemin zavzdihnila. Če je bilo z njim tako, ki je veljal za dobrega inpobožnega, kaj šele z drugimi. Nekaj dni za tem je Vincencij v žup-nijski cerkvi v Folevillu pridigal, razlagal o spovedi, tudi o dolgi aliživljenjski spovedi. Na njegovo pridigo so se odzvali vaščani in v ve-likem številu prišli k spovedi. To je bil prvi ljudski misijon in kot jesam večkrat poudaril začetek Misijonske družbe.

Sveti Vincencij je kasneje sobratom duhovnikom večkrat spregovorilo svojih izkušnjah in doživetjih iz ljudskih misijonov ter o pomenu dolgeali življenjske spovedi. Vsakič, ko je govoril o ljudskih misijonih inspovedi, se je Bogu zahvalil za milost, srečo in mir. Sreča ljudi, ki so poopravljeni spovedi kot nanovo zaživeli, je bila tudi njegova sreča.

Sveta spovedZakramenta svete spovedi in bolniškega maziljenja imenujemo tudi


zakramenta ozdravljenja. Jezus, zdravnik naših duš in teles, je želel,da se njegovo delo za naše odrešenje nadaljuje tudi kot ozdravljenjeduše in telesa. Dal nam je dva zakramenta, ki prinašata pomoč za oz-dravitev duše, v mnogih primerih pa tudi telesa.

»Vstali Gospod je postavil ta zakrament (sveto spoved), ko se je navelikonočni večer prikazal svojim apostolom in jim rekel: ‘PrejmiteSvetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerimjih zadržite, so jim zadržani’ (Jn 20, 22-23).« Tako pove Katekizem ka-toliške Cerkve (KKC).

Vsak zakrament, ki ga vredno prejmemo, ima učinek na naš odnos doBoga in bližnjega, na naše življenje iz vere. In kakšni so ali kateri součinki zakramenta svete spovedi? »Učinki zakramenta pokore so:sprava z Bogom in odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pri-dobitev stanja milosti; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim gre-hom; vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vestiter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj« (KKC).

Vsak zakrament nam pomaga pri utrjevanju vere, upanja inljubezni, pomaga nam, da bi lažje posnemali Jezusa. Danes opažamo,da je zakrament svete spovedi slabo razumljen, da se ga nekateri bo-jijo, drugi zanemarjajo in spet drugi omalovažujejo. Katekizem ka-toliške Cerkve nas poučuje tudi glede prejemanja tega zakramenta:»Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedativsaj enkrat v letu svojih velikih grehov, ki se jih zaveda.«

Kaj pa mali grehi in spoved malih grehov? Svetniki so nam zgled,spodbuda in opomin, saj so redno, mnogi tedensko, prejemali ta za-krament. Zavedati se moramo, da nas v zakramentu spovedi zao-bjame Božja usmiljena ljubezen. »Cerkev živo priporoča spovedvsakdanjih pregreškov (malih grehov). Spoved malih grehov nam po-maga oblikovati vest ... napredovati v življenju Duha« (KKC).

Ne se bati vstopiti v spovednico. Papež Janez Pavel II. je ob nastopusvoje službe povedal: »Ne bojte se Kristusa! Odprite vrata (svojegasrca) Kristusu!« Zato, odprite svoje srce Jezusu tudi v zakramentusvete spovedi, da boste prejeli milost odpuščanja in Božjega življenja.V zakramentu svete spovedi doživljamo in prejemamo Božjo usmi-ljeno ljubezen.

Nedelja, sv. obhajilo, spovedUdeležba pri nedeljski maši je zunanji izraz kristjanovega razume-

vanja nedelje, daritve svete maše in tudi svetega obhajila. Na žalostmnogi kristjani jemljejo nedeljsko dolžnost površno in nekateri pristo-pajo k svetemu obhajilu kot iz neke navade, ali pač, ker drugi gredo.


Večkrat kdo vpraša: »Ali smemo pristopiti k svetemu obhajilu brezspovedi, potem ko smo nedeljo, dve ali več brez upravičenega ra-zloga, se pravi, iz malomarnosti manjkali pri sveti maši? OdgovorCerkve je jasen: »Tisti, ki premišljeno opustijo obveznost nedeljskemaše, storijo veliki greh« (KKC). Pred prejemom svetega obhajila seje treba spovedati. Se vam zdi, da je to hladna juridičnost? Kako bimogli jutri obiskati prijatelja, ki ste ga včeraj grdo zavrnili in žalili,ne da bi ga prej prosili odpuščanja?

Dolga ali življenjska spovedRedna spoved pomeni, da se spovemo večkrat na leto. Učitelji

duhovnega življenja priporočajo redno – mesečno spoved. Greh jekot umazanija, ki jo odpravljamo z milostjo zakramenta svetespovedi. Greh je duhovna umazanija, za katero navadno nismo takoobčutljivi kot za telesno umazanijo. In kaj bi bilo, če bi se človek umilsamo enkrat na leto? Umivamo se redno. V minulem letu smo bili ktemu še posebej opomnjeni, tudi k pogostemu dnevnemu umivanjuin razkuževanju rok zaradi nevarnosti gripe.

So grehi, ki puščajo posebne usedline v duši. Človeka se morda pre-malo zaveda daljnosežnih posledic. Tako se obdržijo neodpuščanje izotroštva, sovraštvo, ki še traja, grehi, ki jih današnji ‘moderni svet’ nemara priznati: opuščanje vsakdanje molitve in nedeljske maše, ‘iznaj-dljivost’ v službi, napačne družinske razmere, opustitve dobrega ... Vseto in še marsikaj je kot ‘material’ za dolgo ali življenjsko spoved.

Človek, ki želi opraviti dolgo ali življenjsko spoved, se pripravitako, da skuša premisliti vse stvari, predvsem večje, ki so se zgodilev življenju ali so se pogosteje ponavljale in jih čuti grešne ali z grehompovezane. Ob vseh teh stvareh izroči v izpovedi tudi vse, česar semorda trenutno ne zaveda. Takšna spoved je konkretno dejanje, kimore povečati zaupanje v Božje odpuščanje, v Božjo usmiljenoljubezen. Spoved, pri kateri iskreno in resno povemo in izročimo vseGospodu, nas nekako ‘potopi’ v Božjo usmiljeno ljubezen. Zavedatise moramo, da moremo Bogu popolnoma zaupati, ker on vidi v našesrce. Bog ne potrebuje naših razlag ali opravičevanj in izgovarjanja.Pred Bogom veljata iskrenost in ponižnost.

Vincencij Pavelski je navajal k redni pa tudi dolgi ali življenjskispovedi. Tako je ljudem pomagal, da so prejemali milost Božjegaodpuščanja in pripravili svoja srca na vreden prejem svetega obhajilain bolj zavzetega sodelovanja pri daritvi svete maše.

Franc Letonja CM


Slovenija v objemu brez-per-spektivnosti in socialne nego-tovosti • Slovenija se je približalaresni finančno-gospodarski kriziin se s tem znašla v zelo katastro-falnem finančnem stanju. V jav-nih občilih je opaziti razcepvladne koalicije glede pokojnin-ske reforme, zamrznitve plačdržavnim uslužbencem in glededržavnega proračuna. Opozicijain delavske organizacije napove-dujejo najrazličnejše referendu-me, katere narekujejo razočaranemnožice. Nič čudnega ni, da seznani akademiki, politiki in so-ciologi z leve politične opcije vjavnih medijih in publikacijahzgražajo nad sedanjim gospo-darskim stanjem in dopuščajo, dabi v Sloveniji zaradi socialnihrazmer lahko prišlo do nemirov.Sociologinja Spomenka hribarocenjuje, da je v Sloveniji danesod 200 do 300 tisoč revežev, ki sopotrebni takojšnje pomoči. Na-mesto, da bi premier Borut Pahorprisluhnil opoziciji, ki bi bilavoljna sodelovati z nasveti priprotikriznih ukrepih, se premierzapira v zelo ozek krog prijate-ljev – plenilcev države in se-bičnežev, ter s tem omalovažujeresnost gospodarskega stanja vdržavi. Mnenje številnih ekono-mistov je, da je sedanja kriza v

glavnem ‘slovenska kriza’ in botrajala neodvisno od svetovnekrize, dokler tranzicijsko preha-janje ne odmre. Namesto, da bifinančni kontrolni organi stro-kovno raziskovali in ukrepali priizdajanju bančnih posojih vpraš-ljivim podjetjem in političnimosebnostim, se v istem času do-gajajo nečedne in nevoljenebančne transakcije. Slovenskebanke so imele meseca oktobra5.565 podjetij (pravnih oseb) zblokiranimi računi. Znana indus-trijska družba ‘Prevent’ ima občasu stečajnega postopka 102milijona evrov terjatev. Omenjenizapleti pa istočasno pospešujejobrezposelnost, ki je tokrat narav-nost kruta. Uradne številke brez-poselnosti ne povedo vsega.Glavni vzrok temu stanju sonizka strokovna vodstva in pre-mnogokrat poslovna nepošte-nost.

Slovenska javnost pričakujerazplet afere ‘Patria’, ki bo trdoreh za prvega ministra BorutaPahorja, za državno tožilstvo,predvsem pa za pravosodnegaministra Aleša Zalarja, ki procesže dalj časa osebno manipulira.Državna tožilka Zobec Hrastar jevložila omalovažujoč ‘poprav-ljeni’ obtožni predlog zoperJaneza Janšo, kar se pri pravnih

Svetovni drobiz


postopkih redkokdaj zgodi. Šestmesecev pred iztekom mandatageneralni državni tožilki BarbariBrezigar, je pravosodni ministerZalar že vložil razpis natečaja zamesto generalnega državnegatožilca in s tem postopkomdokazal svojo politično brezob-zirnost napram nedosegljivi ge-neralni državni tožilki BarbariBrezigar.

V slovenskem javnem mnenjuse opažajo znaki in primeri pos-kusov obujanja nekakšne novebalkanske državne tvorbe, tretjeJugoslavije. Okoli sedanje slo-venske vlade se opažajo sledečaskrb zbujajoča znamenja: Vladase trudi ustreči interesom izbra-nih oseb, pogosta srečanja inkoketiranja (razgovori) Pahor –Kosor o skupnih nastopih, sprav-no srečanje hrvaškega in srbske-ga predstavništva v Vukovarju,Kučanovo poslanstvo v Bosni,številni obiski predstavnikov se-danje vlade po Balkanu, vpraš-ljivost neuresničitve referendumao slovensko-hrvaških odnosih ternesprejemljiva kanditatura zapredsednika vrhovnega sodiščaSlovenije.

V študijskem centru za naro-dno spravo v Ljubljani, so pričelizbirati podpise, pričevanja indokumente o usodi Slovencev, kiso jih britanske oblasti po drugisvetovni vojni vrnile novimslovenskim oblastem s Koroš-kega in jih večino pobili. Študijskicenter je tesno povezan z

Društvom slovensko-britanskegaprijateljstva, ki mu predsedujegospodarstvenik Keith Miles.

Sv. maša za popravo krivic • Vcerkvi Marijinega Brezmadežne-ga srca Great Missendenu v Ve-liki Britaniji je bila v petek, 29.oktobra 2010, ob 12.00 posebnasv. maša za popravo krivic (Massof Reparation), ki jo je s svojoodločitvijo o repatriaciji pripad-nikov protikomunističnih sil leta1945 storila Britanska armada.Dogodek je pripravil kanonikTimoty Russ v sodelovanju sškofom iz Northamptona PetromDoylem.

Somaševali so tudi ljubljanskinadškof metropolit in predsed-nik Slov. škofovske konference dr.Anton Stres, vojaški vikar g. dr.Jože Plut in vodja slovenske ka-toliške misije v Londonu g.Stanislav Cikanek. Navzoča stabila tudi anglikanski škof izBuckinghama Alan Wilson inruski pravoslavni nadškof za Ve-liko Britanijo in Irsko Mark Arndt.

Organizatorji so namen slo-vesnosti opisali takole:

»Maša za popravo krivic, zavse slovenske žrtve pobojev v po-letju leta 1945, za tolažbo nji-hovim družinam, za popravokrivičnega dogajanja, za očiščenjevesti, za vnovično sodelovanjemed vsemi ljudmi dobre volje vSloveniji in za več kot odličneodnose med Slovenijo in Zdru-ženim kraljestvom.«

73Božja beseda Oktober/November/December2010 105

Edinburški kardinal KeithO’Brien je za to priložnost poslalposebno sporočilo, ki ga začenjatakole: »Zadostilna sv. maša ni leiskreno obžalovanje in duhovnozadoščenje za vse, kar se je zgodilo,temveč tudi spoznanje, da se jezgodilo nekaj duhovno pomem-bnega, nekaj pozitivnega, ozdra-vitev, ki je dragocena za nas viskanju bolj bratske in sestrske pri-hodnosti. Vsaka kršitev pravičnos-ti in resnice zahteva zadostitev.

Danes razmišljamo o napačniodločitvi, ki jo je maja 1945 nare-dila britanska vojska in nazajposlala 12.000 vojakov, večinomaslovenskih katoličanov ter jihizročila sovražnikom v Jugosla-viji. Odkritje mnogih grobiščpotrjuje ugotovitev, da je bila ve-lika večina teh mož ob vrnitvi po-morjenih.«

Več javnih osebnosti iz VelikeBritanije je posredovalo sporo-čila, v katerih izražajo obžalo-vanje omenjenih dogodkov izleta 1945 in priznanje organiza-torjem, ki so dali pobudo zaomenjeno sv. mašo.

Praznovanje porajajočega sečloveškega življenja • PapežBenedikt XVI. je v soboto, 27. no-vembra 2010, v baziliki sv. Petrav Rimu vodil molitveno bdenje znaslovom Vigilija za vse porajajočese človeško življenje. Praznovanjesovpada z večernicami pred prvoadventno nedeljo in je postavljenov obdobje pričakovanja rojstva

Jezusa Kristusa. Ob tej priložnostije vse škofe po svetu povabil, najse mu pridružijo in na ta dan tudisami pripravijo podobna srečanjapo svojih škofijah.

Začetek predavanj na Fakul-teti za poslovne vede • Preda-vanja so se začela v ponedeljek, 4.oktobra 2010. Katoliški inštitutkot ustanovitelj fakultete v pri-hodnje načrtuje odpiranje dodat-nih fakultet in oblikovanjekatoliške univerze.

Direktor Katoliškega inštitutaje prof. dr. Robert Petkovšek, dekanFPV pa prof. dr. Lovro Šturm. Pro-store dekanata prve fakultetenastajajoče katoliške univerze naCiril-Metodovem trgu 9 je vtorek, 28. septembra 2010, kotpredsednik Slovenske škofovskekonference blagoslovil ljubljanskinadškof metropolit msgr. dr.Anton Stres. Na novo delujoča vi-sokošolska ustanova bo dopol-nila in sklenila krog katoliškešolske ponudbe v Sloveniji, ki žeobsega vrtce, osnovno in srednješole.

Ob tem želimo sporočiti, da sodarovi za omenjeno fakulteto inprihodnjo katoliško univerzozelo potrebni. Kdor bi za takopomembno zadevo rad daroval,se lahko oglasi pri župnijskemuradu Brezmadežne v Torontu(416-255-2721).


61. BARAGOVI DNEVILetošnji Baragovi dnevi so

potekali od 25. do 26. septembra2010 v mestu Saint Ignace naseveru države Michigan v ZDA. Vsoboto, 25. septembra zvečer, jebila slovenska maša, ki jo je kot za-stopnik Slovenske škofovske kon-ference daroval koprski pomožniškof msgr. dr. Jurij Bizjak. Pri mašiso bili poleg škofa iz Slovenije nav-zoči še štirje škofje: škof AlexanderSample in upokojeni škof JamesGarland iz Marquetta, pomožniškof Frank Reiss iz Detroita in upo-kojeni škof Carl Mengeling izLansinga. Skupaj s škofi so so-maševali tudi trije slovenskiduhovniki: frančiškan p. MetodOgorevc iz Lemonta, lazarist ToniBurja iz Toronta in jezuit p. PeterRožič iz Washingtona ter drugiduhovniki. Na orgle je igral g.Drago Gačnik iz Hamiltona. Primaši je bilo zbranih okrog 450Slovencev iz ZDA in Kanade.Glavni mašnik je v nagovoru osve-tlil Baragovo škofovsko in življenj-sko geslo Le eno je potrebno. Pomaši je v športni dvorani potekalodružabno srečanje, ki ga je popes-trila glasbena skupina narodno-zabavne glasbe Singing Sloveniansiz Dulutha, Minnesota.

V nedeljo, 26. septembra dopol-dne, so si udeleženci ogledali zna-menitosti otoka Mackinac, ki ležinasproti mesta Saint Ignace, zlastistaro cerkev Sv. Ane z muzejem pod

cerkvijo, nato pa Muzej očipvejskekulture v mestu Saint Ignace.Popoldne je bila maša v angleškemjeziku, ki ji jo je daroval krajevniškof Alexander Sample. Poleg ženavedenih škofov je somaševal šeškof Bernard Hebda iz Gaylorda, kibo udeležence Baragovih dni leta2011 gostil v mestu HarbourSprings, južno od mesta SaintIgnace. Poleg naštetih duhovnikovje tokrat somaševal tudi predstavnikIndijancev, ki je pred blagoslovomvse zbrane nagovoril v indijanskemjeziku. Glavni mašnik je v nagovorupoudaril Baragove herojske krepostiin podčrtal, da ga potrebujemo vsi:škofje, duhovniki in verniki.

Po maši je bila v športni dvorani

Od Atlantika do Paci�ka

Romarji Torontskega avtobusa


slavnostna večerja, pri kateri so sepoleg različnih poročil zvrstili poz-dravi ter izročitev nabirk in priz-nanj. Poročila so podali predsednikBaragove zveze, škof iz Marquettater tajnica Baragove zveze, poz-dravne besede pa sta izrekla tudipredstavnik SŠK in predstavnik In-dijancev. Zastopniki posameznihenot v Baragovi zvezi so izročilinabirke, upokojeni škof Garland ingospa Ivanka Matič iz Clevelandapa sta prejela priznanje v oblikiBaragove slike. Škof Sample jepovedal, da je postopek na škofijskiravni zdaj končan in se bo že pri-hodnji mesec nadaljeval na Kongre-gaciji za zadeve svetnikov v Rimu.Izrazil je veliko upanje, da bonadaljnje delo potekalo gladko inbrez ovir.

Baragovi dnevi so potekali vzelo prijetnem ozračju, ob veselihmedsebojnih srečanjih rojakov, vvelikem navdušenju nad svetlimlikom škofa Barage in v silnempričakovanju priznanja in potrdi-tve njegove blaženosti in svetosti.

msgr. dr. Jurij Bizjak,koprski pomožni škof (tudi na sliki)

IZ ŽUPNIJEBREZMADEŽNE,Toronto

Že v septembru se je srečal Žup-nijski pastoralni svet in razpravljalo duhovni pripravi na praznovanje50-letnice naše župnije, ki bo majaleta 2011. Duhovna priprava v an-gleškem jeziku je načrtovana za 25.26. in 27. marca. Želimo, da bi pri-tegnila mlajše družine in posa-meznike ter jim omogočila, da jihpo misijonarju nagovori Jezus sam,ki pravi: “Iščite in boste našli.” Tru-dimo se, da bi čim več župljanovgloblje doživelo osebno vero in pri-padnost naši župnijski skupnosti.

V septembru sta nas obiskalaTone in Cvetka Burja, starša g.Tonija, pa tudi župnikova brataJože in Tomaž Batič ter Tomaževažena Valerija. Uživali so gostoljubjeljudi, lepe jesenske dneve in čudo-vite barve. G. župnik je svojimpreskrbel tudi delo. Tako so v temčasu očistili ves strop naše cerkve.G. Denis Žigante je najel posebnodvigalo, ki je Tomaža dvigniločisto do podstrehe. Tomaž je ssesalcem očistil prah, ki se je vvrhnem delu stropa nabiral že 50let. Potem je bilo treba ves strop šedvakrat obrisati z vlažno krpo.Krpe sta izmenjaje pridno umivalain ovijala g. Tine in Valerija. NečakMarcel Batič je stricu Tomažu po-magal, da je z dolgo lestvijo prišeldo vseh kotov, kamor dvigalo nidoseglo. Umivanje stropa je trajaloteden dni. Istočasno smo nad oltar-jem in na koru preuredili razsvet-ljavo. Pri tem sta nam pomagala

IZ ŽUPNIJEBREMADEŽNE,Toronto


brata Nesich in Frank Nagode. Vtem času je podjetje DynamicEnergy Services preuredilo raz-svetljavo v šolskih prostorih, sani-tarijah, hodnikih, baru ingarderobi. Upamo, da nam bo us-pelo še kaj preurediti do župnij-skega praznovanja.

V tem času smo praznovali50-letnico Katoliške ženske ligenaše župnije. Slovesnost je bila vnedeljo, 24. oktobra, pri maši ob9.45. V slavnostnem sprevodu jeprišlo v cerkev okrog 90 članic.Sedanji duhovni vodja, sam žup-nik, je vodil sv. mašo in vse zbranenagovoril. Poudaril je pomen KŽLza našo župnijsko skupnost in zaCerkev v Kanadi. Vsem članicam,posebej tistim ki delujejo v Ligi že50 let, je čestital in se zahvalil.Takoj po pridigi je blagoslovilposebne značke, predsednica ga.Rozika Nesich pa jih je izročila indala v priznanje vsem, ki so v Ligiže 50 let, pa tudi tistim, ki so v Ligidelovale 25 ali več let. Po sv. mašije bilo v dvorani slavnostno kosilo.Pri kosilu nam je gospa Mara

Osredkar kot 50-letna članica inbivša predsednica KŽL spregovo-rila o delu lige ob nastajanju in ‘iz-gradnji’ župnije. Ob koncu smo vcerkvi naredili skupinsko sliko.

Misijonski zajtrk ali kosilo vpomoč Slovenskim misijonarjem jetudi letos bil lepo obiskan in us-pešen. Po njem so bile molitve napokopališčih, ki so ob lepem vre-menu prijetneje potekale.

Trúdimo se, da bi ob 50-letnicinaše župnije pustili našim zanam-cem lep fotografski spomin. Našažupnija šteje kar 1.600 družin. Že-limo in se trudimo, da bi doseglikar največ župljanov in jimomogočili slikanje. V ta župnijskialbum bomo vključili tudi vseskupine, ki delujejo pod okriljemnaše župnije. Vsi, ki se bodo slikali,prejmejo album brezplačno.

Slovenska šola, ki deluje v našihžupnijskih prostorih, je že vsa letajeseni praznovala gala večer. Matu-rantom smo v dvorani z užitkomprisluhnili, saj so nam fantje indekleta v sliki, pesmi in besedispregovorili o njihovem matu-

Skupinska slika ob praznovanju 50-letnice Katoliške ženske lige


rantskem potovanju po Sloveniji. Skakšnim ponosom in navdušenjemso nam spregovorili o Sloveniji,njenih lepotah in svojih doživlja-jih… Organizatorjem večera inučencem Slovenske šole čestitamo!

Miklavževanje je tudi lepopotekalo. Kar dosti otrok je sv.Miklavž našel, da so bili vredni po-hvale in daril. Igrica in drugepriprave pa kažejo na trud pridnihučencev in učiteljev Slovenske šole.

Duhovno obnovo za božič bovodil lazarist g. Pavle Novak. Te dniobiskuje rojake v Alberti in Britan-ski Kolumbiji. Pri nas bo obnovovodil od 20. do 24. decembra. Zapomoč pri spovedovanju smo pova-bili tudi g. Jožeta Macdonalda.

Valentin Batič CM, župnik

Kot smo poročali v prejšnjištevilki revije, smo z začrtanimipopravili pričeli konec septembra.Najprej je bil na delu g. DenisGasser, ki je popravil razpoke na as-faltu in uredil odvodne jaške. Nastopnicah so delali bratje Jože, Stanein Tomaž Batič. Ko smo ugotovili,da zid iz opeke razpada, ga je bilotreba podreti. Odločili smo se zanaravni kamen, ki naj bi bil boljodporen. Na pomoč je priskočil g.Janez Tratnik, saj je bilo treba kamenpoiskati in pripeljati do cerkve. Obstopnicah je sol uničila opeko tako,da je razpadala. Treba jo je bilo vzetiiz zida. Na to mesto pa vložiti na-ravne ploščate kamne. To je veliko

in počasno delo. Stopnice so bilehudo načete od soli in treba je bilorazbijati cement, da so mojstri prišlido zdravega, vse očistili in šelepotem na novo zalili. Delo je lepoteklo, razen ko je ponagajal dež.Delavcem je pridno kuhala in stre-gla g. Valerija Batič, Tomaževa žena.Skrbela je tudi, da je bilo vse čisto.

Pri preiskušnji odtočnih cevismo ugotovili, da so polomljene inzamašene. To je s posebno kamerougotovil g. Jože Hozjan in sepotem precej časa trudil, da je vodiodprl pot.

Tudi na strehi nad kuhinjo je bilotreba očistiti od soli razjeden ce-ment. Zlasti ob kuhinjskem zra-čniku je sol precej načela zid. BratStane je ostrešje nad kuhinjskimiventilatorji odprl, da bi videli vkakšnem stanju je naprava. Edenod jermenov je bil ves počen in trd,drugi pa izsušen od toplote. Oba jezamenjal, kolesa centriral in na-mazal ter streho pritrdil s kovi-cami. Upamo, da bo sedaj za nekajčasa držalo.

Posebno podjetje Lift Teck jeizravnalo velike cementne ploščepri vhodu v dvorano in predcerkvijo. Prav tako tudi stopnice inpločnik ob župnišču. Stopnice inploščad čakajo še na posebnozavarovalno prevleko.

Ograjo ob stopnicah je zamenjalg. Izidor Cimprič in zanjo preskr-bel plastično oblogo. G. Silvo jepopravil privzdignjene ploščice navrhu stopnic. Delo bomo dokon-čali spomladi.

Pregledali in popravili smo tudigretje. Pri peči, ki greje dvorano incerkev je bilo treba zamenjati

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu


električno črpalko. Za gretje maledvorane in kuhinje pa je bilo trebarazbijati terasno ploščo, da smoprišli do zdrave cevi in nanjopritrdili del nove. To veliko delo soopravili brat Stane, Janko Bubaš inžupnik. Vsem delavcem in do-brotnikom iskrena hvala!

Ves ta čas pa je vendar življenjein drugo delo na župniji rednopotekalo. Za službo pri oltarju smoskrbeli duhovniki Batič, Burja inPlazar. G. Rafko Srebrnič je pridnoodpiral ali zapiral cerkev in dvo-rano ter opravljal druga potrebnadela. Septembra so ponovno pre-vzele kavo tri skupine: Katoliškaženska liga, Misijonski krožek inplesna skupina Nageljčki. Vsipridno skrbijo, da je vsako nedeljopo maši dovolj dobrega čaja, kavein peciva, tako da se farani pravradi ustavimo v dvorani.

Članice KŽL so poskrbele zazajtrk/kosilo za prvo adventnonedeljo, 28. novembra. Že v sobotoso pekle in kuhale, da so v nedeljolažje pripravile in postregle zodličnim kosilom. Poleg kosila soprodajale rezance, potico, štrudeljin drugo pecivo. Posebej so sepotrudile in postregle članomCerkvenega pevskega zbora v za-hvalo za njihovo lepo petje prinedeljskih mašah. Tako pri MarijiPomagaj skrbimo drug za drugegain se trudimo, da bi ohranili našoskupnost. Res prisrčna hvala vsem!

Pred božičnimi prazniki bolazarist g. Pavle Novak, naš pro-vincial, vodil duhovno obnovo od16. do 19. decembra. Na nedeljo 19.popoldne bo obiskal naše rojake izPickeringa, Whitbija, Ajaxa in

Oshawe ter jih pripravil na praznikGospodovega rojstva.

Valentin Batič CM, župnik

Župnijsko romanje • Letos smospet poromali k Lurški Materi Božjiv Rigaud. Romanje je bilo v nedeljo,22. avgusta. Vodil ga je lazarist g.Jože Zupančič. Misijonar nam je vnagovoru priklical v spominresnico, da je romanje srečanje:srečanje z Bogom, ker molimo; zMarijo, ker smo prišli k njej; z Jezu-som pri daritvi svete maše; s križem,ker prinašamo pred oltar svoje živ-ljenje; z brati in sestrami, ker smozbrani z drugimi; s Cerkvijo, saj smonjeni člani; s seboj, ko očistimo srcepri sveti spovedi in se bolj zavestnopribližamo Bogu. Tako je romanjepravo versko doživetje.

Na romanju se je g. Zupančičposlovil od nas in mi od njega. Dvadni po romanju se je vesel inhvaležen vrnil v Slovenijo.

Srečanje sosedov • V nedeljo, 3.oktobra, smo bili spet po letu dnigostje pri madžarski skupnosti. Tadan je madžarska župnijska skup-nost obhajala župnijski praznik inso spet povabili župnije sosednjihnarodov. Ob 10. uri sva z župni-kom somaševala župnik iz nemškogovoreče župnije in jaz. Na koncumaše se nam je pridružil še župnikukrajinske župnije. K maši pa soprišli in po maši sodelovali naproslavi tudi člani slovaške,poljske in hrvaške župnije.

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRAv Montrealu


Dosežek Slovenije • Slovenija jeletos v oktobru postala članica ož-jega odbora ICAO, urada združenihnarodov za civilno letalstvo. Sloven-ska delegacija je pod vodstvomveleposlanika R. Slovenije v Kanadi,g. Tomaža Kunstlja, gostila pred-stavnike držav, najožjih sodelavk sSlovenijo: Madžarsko, Poljsko, Slo-vaško, Češko, Romunijo, Bolgarijo...Večerjo so imeli v naši dvorani vtorek, 5. oktobra.

Zahvalna nedelja • Na za-hvalno nedeljo je bil oltar okrašen ssadovi zemlje, kar nas je spodbu-jalo k hvaležnosti Bogu za prejetemilosti in dobrote. Ta dan je bilamaša tudi na cerkveni pristavi.Tako smo se tudi tam Bogu za-hvalili za blagoslov, srečo in vars-tvo med letom.

Verouk in šola • V soboto po za-hvalni nedelji so se spet odprla vrataza novo šolsko leto. Nadaljujemo spripravo na sv. birmo, prvo sv. spo-ved in prvo sv. obhajilo. Verouk jezelo potreben za pripravo na prejemzakramentov in za versko vzgojo.Sobotna šola pa se je na žalost ome-jila le na pripravo miklavževanja.Ob tem pa ima plesna skupina obsobotah plesne vaje.

Martinovanje in koline • Prvosoboto v novembru smo imelitradicionalno jesensko prireditev:martinovanje in koline s srečo-lovom. V soboto zvečer se je dvo-rana spet napolnila z gosti. Ne lerojaki, tudi drugi radi pridejo nakoline. Tako je bila prireditev us-pešna in s tem nagrajeno delo, kiga je zeč veliko v pripravah.

Konec cerkvenega leta • Mesecnovember je čas, ko se poslovi eno

in začne drugo ali novo cerkvenoleto. Konča se ‘čas med letom’ in sezačne ‘advent’. Ta zaključek jeobeležen s praznikom Kristusa –kralja vesoljstva. Cerkev nas zbogoslužnimi besedili spominja,da je za rast naše vere, upanja inljubezni nujno, da v naših srcihkraljuje Jezus Kristus s svojo do-broto, usmiljenjem in ljubeznijo.

Pri nas, pri Sv. Vladimirju, smov soboto pred praznikom Kristusakralja delali rezance. To je že za-četek zunanje priprave na božičnepraznike. Notranja, duhovna pri-prava se bo morala stopnjevati, kose bomo bolj približali praznikusamemu. Nekaj dni pred prazni-kom imamo, kot je že navada,duhovno obnovo. Navadno jeprišel duhovnik pomočnik. Letosga najverjetneje ne bo. Da bi papriprava le bila, bo v tednu predbožičnim praznikom vsak danmaša zjutraj in zvečer s priložnos-tjo za sv. spoved. Vsak župljan boimel priložnost v sveti spovediočistiti svoje srce za vreden prejemJezusa, ki prihaja.

Franc Letonja CM, župnik

Jesenski banket – žegnanje • Vnedeljo, 19. septembra, je sv. mašoob 10h vodil salezijanski inšpektordr. Alojzij Slavko Snoj. Pri uvod-nem delu je blagoslovil nove orgle.Med pridigo je poudaril pomenskupnosti, se zahvalil vsem, ki so-delujejo in si prizadevajo ohranjati

PRISV. GREGORJUv Hamiltonu


hamiltonsko slovensko župnijoživo in dejavno. Po koncu sv. mašepa je sledil orgelski koncert, ki gaje izvedek organist Donald Ander-son iz Petersborougha. Po maši pasmo se v velikem številu zbrali šena našem praznovanju v dvorani.Naše gospodinje so priprave zelodobro slovensko kosilo, mladi sopostregli na mize. Med kosilom smosi lahko na platnu ogledali slike izžupnijskega življenja od spomla-danskega banketa pa do zdaj. Polegnaših gostov nas je obiskal tudi sve-tovno znani slovenski plavalec,Martin Stel, ki je ob koncu kosilapokazal nekaj svojih kratkih filmovin spregovoril nekaj besed o plavals-kih podvigih, posebej na Amazonki.Postal je prvi človek, ki je v 66 dnehpreplaval celotno dolžino Ama-zonke - 5.265km.

Relikvije sv. Janeza Boska • Vtorek, 5. oktobra smo se s skupinofaranov udeležili slovesnosti obobisku relikvij, sv. Janeza Boska,ustanovitelja salezijanske družbe,ki je bil rojen 15. avgusta 1815.Slovesnost je potekala v cerkvi sv.Benedikta na Kipling Rd. vTorontu. Po jutranjih hvalnicah sorazne skupine iz okoliških osnov-nih in srednjih šol prihajale do trehpopoldne in molile ob relikvijah sv.Janeza Boska. Ob treh je sledilamolitev rožnega venca v različnihjezikih. Tretjo desetko smo vodiliSlovenci. Ob petih je sledilaskupna molitev večernic in ob sed-mih slovesna sv. maša, ki jo je vodiškof John Boissonneau. Cerkev jebila premajhna, zato so v spodnjidvorani imeli televizijski prenos. Vhomiliji je pridigar poudaril don

Boskovo priporočilo glede češčenjaevharistije, molitve rožnega vencain češčenja Marije ter o spošto-vanju Cerkve in papeža. Obenemje tudi poudaril don Boskovebesede in povabilo, da bi se vsitrudili za svetost, tako mladi kotodrasli. Relikvije sv. Janeza Boskaso šle na pot 31. januarja 2009 inbodo prepotovale ves svet. Od 5.do 9. oktobra so bile relikvije napodročju Kanade, od tam so jihprenesli v Azijo. Vse skupaj pa jepriprava na 200 letnico rojstva sv.Janeza Boska, ki jo bomo prazno-vali 15. avgusta 2015.

Slovenska šola je odprla svojavrata • Kar lepo število otrok se ježe nabralo. V vrste učiteljic jestopila Mateja Mihelčič.

Na žalost, pa je v nedeljo, 29. av-gusta 2010 odšla k Bogu po večnoplačilo Darinka Ferletič - našafaranka, učiteljica Slovenske šole inkulturna delavka. Po dolgem bojuz boleznijo, je v svojem 61. tem letustarosti zaključila zemeljsko pot.Do konca si je prizadevala, da jeizpeljala svoje poslanstvo. Posebejsi je prizadevala za kuturno de-janost, v prvi vrsti pa za Slovenskošolo. Napisala je učebnik, priprav-ljala programe, organizirala vsako-letne prireditve, pri katerih jesodelovala Slovenska šola, pred-vsem ‘materinski dan’ in ‘mi-klavževanje’. Sodelovala je vžupnijskem pastoralnem svetu inkulturnem društvu. Težko bi naš-tel vse, kar je storila za župnijskoin slovensko skupnost v Kanadi.Naj ji bo Bog bogat polačnik za vse,kar je naredila za našo skupnost.

Baragovi dnevi • Kot vsako leto,


ZAHVALAV petek, 21. maja 2010, nas je po kratki bolezni za-

pustil dragi mož in oče Frank Halas, rojen 17. sep-tembra 1932 v Črenšovcih, v Sloveniji.

Prisrčna hvala Fr. George Parayil iz ‘Epiphany of ourLord Parish’ za molitve in pogrebno sveto mašo. Hvalanosilcem krste ter mladim za branje beril in prošenj.

smo se teh tudi letos udeležili zenim avtobus faranov.

Srečanje bolnikov in starejših •V sredo, 13. oktobra 2010 so ga or-ganizirale članice Slomškovegaoltarnega društva. Pri daritvi svetemaše so vsi, ki so želeli, prejeli tudizakrament bolniškega maziljenja.Na koncu sv. maše smo še zmolilimolitve za srečno smrt. Nato sočlanice oltarnega društva postreglez dobrim kosilom, kjer so se odprlasrca za medsebojni pogovor inizmenjavo. Članice so organiziraletudi prevoz za tiste, ki se sicer ne bimogli udeležiti srečanja. Veseli innapolnjeni z novimi močmi so sepočasi razkropili vsak na svoj dom.

Novi hamiltonski škof • Vpetek, 24. septenbra 2010 je papežBenedikt XVI. imenoval novegahamiltonskega škofa Douglas-aCrosby-ja, dosedanjega škofa vškofiji Corner Brook in Labrador.Umestitev je bila v ponedeljek, 8.novembra 2010. »Izgubili« pa smonašega pomožnega škofa Gerard-aBergie-ja, ki je bil imenovan za no-vega škofa škofije St. Catharines.Priporočimo ju v molitev, da bivsak na svojem mestu dobroopravljal zaupano mu službo.

Obisk slovenske delegacije DS• V soboto, 23 oktobra 2010, nas jeobiskala slovenska delegacija mag.Blaža Kavčiča predsednika Držav-

nega sveta Rep. Slovenije. Najprejsmo se kratko zaustavili v Villaslovenia - v prostorih sv. Jožefa inslovenski banki - Credit Union.Potem smo jih peljali v našo cerkev,dvorani in na koncu zaključilienourni obisk z obiskom slovenskešole. Na kratko smo jim predstavilizačetke, razvoj in delo slovenskeskupnosti v južnem Ontariju.Pokazali smo jim prostore in jihseznanili z delom raznih skupin vokviru župnije. Posebej so siogledali in se pozanimali v pogo-voru z učiteljicami Slovenske šolena koncu pa se poslikali z otroci.

Vsi sveti • V nedeljo, 31. okto-bra, pred praznikom Vseh svetih somnogi tukaj obiskali grobove raj-nih. Ob dveh je imel v mavzolejuHoly Sepuchre sv. mašo naš škof A.Tonnos, potem smo se zbrali prikrižu in molili za pokojne. Molilismo še na slovenskem delu poko-pališča Gate of Heaven in zaključiliz molitvami na pokopališču Ourlady of the Anglels. Vreme je po-magalo, da je bil obisk kar lep.

Martinovanje • V soboto, 13. no-vembra zvečer smo zopet Martino-vali. Tokrat se nas je nabralo skoraj90, kar je precej več kot lani. Kardosti več steklenic vina je prišlo nazanimivo ocenjevanje vin.

Drago Gačnik SDB, župnik


Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za rože, svete maše in Cancer So-ciety. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izreklisožalje. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne svete maše in vsem, kiste nam pomagali. Hvala Anki za pripravljeno pogrebščino.

Dragi Frank, počivaj v miru.Žalujoči: Žena Regina, sinova Daniel (Olga) in Steve (Joey), brat Štefan z

družino v Sloveniji, sestra Elizabeta z družino v Franciji ter nečakinji Theresain Elizabet z družinama v Hamiltonu.

ZAHVALA

Spletel si svoj rožni venec…Za nas ostala je molitev tvojih ustnic,pesem ista, ki se pela bo za tabo,in topla misel,blagi angelski odmev za vse,ki v spominih jočejo za tabo.

Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je 14. julija 2010 v 86. letu starosti za-pustil naš dragi mož, ata in stari ata, Alojzij Rigler.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, kiste našega ata cenili in ga imeli radi.

Hvala vsem, ki ste se mu prišli še zadnjič poklonit. Hvala za besedesočutja in tolažbe, za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove zaDom Lipa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili nanjegovi zadnji poti.

Zahvaljujemo se g. Toniju Burji za sveto maziljenje, molitve in pogo-vore; župniku g. Valentinu Batiču za lepo opravljen pogrebni obred, sv.mašo in molitve; g. Martinu Zakrajšku in pevskemu zboru za posebnoobogatitev svete maše s prelepim petjem. Petje, katerega je imel rad tudinaš preljubi ata, je bilo tako posebno, da se nas je dotaknilo vse do našihsrc in nas napolnilo z upanjem, da se ata sedaj počuti dobro in počiva vmiru. Gospe Nadi Čemaš gre zahvala za posebno prepisano pesem zaLojzeta, ki je bila odpeta na pokopališču. Hvala organistu g. AndrejuPahuljetu, ki je na pokopališču igral harmoniko in g. Danilu Volku, ki jetudi solo zapel. Velik poklon je bilo slovo z igranjem na pokopališču.Hvala ge. Kati Živkovič, ki je kuhala za pogrebščino ter vsem, ki stespekli pecivo in ga prinesli za zadnje slovo od našega ata.

Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.O, ata, kakšen dar iz nebes si bil za nas vse! Zelo te bomo pogrešali!Žalujoči: žena Ana, hčerki Irena in Betty z družinama ter sinova Stanko in

Rado z družinama.


ZAHVALANepričakovano nas je 7. septembra 2010, v 85. letu

starosti, zapustil mož in oče Leopold Hudovernik,rojen leta 1925 na Bledu, v Sloveniji.

Iskrena hvala g. T. Burji za podelitev sv. maziljenjater g. V. Batiču za molitve, sv. mašo in slovo napokopališču. Zahvaljujemo se sorodnikom in prija-teljem, ki ste bili z nami v teh žalostnih dneh. Pravtako vsem, ki ste se prišli poslovit od Poldeta, seudeležili sv. maše in ga pospremili na zadnji poti.

Zahvala organistu A. Pahuljetu in moškemu zboru za lepo petje. Hvaladarovalcem za sv. maše, za Dom Lipa in cvetje.

Hvala ge. M. Soršak in njenim pomočnicam pri pripravi pogrebščineter vsem, ki ste darovali pecivo.

Polde, pogrešali te bomo! Počivaj v Božjem miru.

Žalujoči: žena Silva, hčerki Helen in Mimi ter sorodniki v Kanadi in Sloveniji.

ZAHVALAV Veliki Polani se je 1. februarja 1934 rodil naš

dragi Ignac Hozjan. Z rodnega Prekmurja ga je potzanesla v svet, kot mnogo njegovih rojakov. Družinosi je ustvaril v Torontu in zanjo skrbel z velikohvaležnostjo Bogu za zdravje. V mirno življenje jevstopila zahrbtna bolezen. Od nas se je naš dragiIgnac poslovil 18. oktobra 2010 in odšel k nebeškemuOčetu.

Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v času njegovebolezni in za obiske v bolnici bratu Jožetu z družino, sestri MarijiHozjan, družini Slavkota in Marije Kelenc ter vsem sorodnikom in pri-jateljem. Hvaležni smo g. župniku Tinetu Batiču, kaplanu Toniju Burjiter sestri Kristini za redne obiske ob bolniški postelji. Hvala župniku zasveto mašo in pogrebne obrede.

Bog povrni vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje, gazasuli s cvetjem, darovali za svete maše ali druge namene ter molili zapokoj njegove duše. Najlepša hvala in Božje plačilo za pripravljenopogrebščino gospe Mariji Soršak in pomočnicam, prav tako pa tudi vsemgospem, ki so prispevale pecivo.

Dragi naš Naci, za vedno boš v naših srcih. Počivaj mirno v Božjemnaročju.

Žalujoči: žena Elizabeta, sin Ignac (Nancy), hčerka Irena, sin David (Lisa),vnučki, ki so zelo radi imeli dedeka ter drugi sorodniki v Kanadi in Sloveniji.


Duhovniki in 5upljani cerkvesv. GREGORIJA VELIKEGA

na !@% Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L*E !H*Tel.: {()%} %^!-%(&!

vo12imo obilo Bo5jega miru in blagoslova za bo5i2ter sre2no in uspe1no novo leto

ZAHVALANa Gospodov dan, 7. novembra 2010, nas je ne-

nadoma zapustil mož, oče in stari oče Ciril Muhič,rojen 23. avgusta 1926 v Primči vasi, v Sloveniji.

Nikoli nas ni hotel bremeniti s svojimi težavami inje vedno pokazal dobro voljo. Bil je dober mož in oče.Rad je hodil v cerkev in molil rožni venec. Rad jeimel naravo, naš lepi vrt in rože. Pa tudi glasbo jeimel rad. Imel je veliko prijateljev.

Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, bili pri pogrebni sv. mašiin ga pospremili na zadnji poti.

Zahvalimo se g. Burji za podelitev sv. maziljenja in pogrebne obredeter g. Zrnecu za molitve v pogrebnem Zavodu. Hvala pevcem za lepopetje, organistu Andreju Pahuljetu in ministrantu Tomažu.

Hvala vsem, ki ste darovali za Dom Lipa. Prav lepa hvala ge. MarijiSoršak in njenim pomočnicam za okusno kosilo, darovalkam peciva inpomočnikom v baru.

Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh žalostnih dneh,naj Vam Bog povrne! Cirila bomo vsi pogrešali.

Žalujoča in hvaležna žena Milka, sin Ciril z družino, sin Tomaž, brat Lojzev Sloveniji ter drugi sorodniki v Kanadi in Sloveniji.


VINCENCIJEVA KONFERENCA5upnije Brezmade5ne

pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapu12ene.

Obljublja jim nadaljnjo pomo2 in molitve.

¸eli jim Bo5ji blagoslov za bo5i2 in novo leto.

Prazniki nas zbli5ujejoin povezujejo.

Bo5i2 naj nas torej osre2inovo leto pa prinese dobro voljo,

kr12anski pogumin zadovoljstvo

R. F. MACHINE SHOP Inc.Frank in Angela Rajbar

^#)&, rue Larrieu, St. L8onard, Quebec, H!T #T&

¸UPNIJSKO OBÇESTVOcerkve Svetega Vladimira v Montrealu,

#$&) Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H!X !W^ Tel.: %!$-@%$-*@*^

vo12i vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetuveliko pravega notranjega miru in veselja za bo5i2, v novem letu

pa Bo5jega blagoslova in varstva


¸upnijsko ob2estvoBrezmade5ne

&#( Brown¿s Line, Toronto, Ontario, M*W #V&

vo12i vsem 5upljanom in rojakom

polnost veselja in svetono2nega miruter zdravo, sre2no in blagoslovljeno novo leto

¸UPNIJSKO OBÇESTVOMARIJE POMAGAJ v TORONTU

5eli vsem bralcem Bo5je besede mir in veselje bo5i2ne no2i,

v novem letu pa blagoslov in sre2o


KATOLIÍKA ¸ENSKA LIGApri Brezmade5ni s 2udodelno svetinjo 5eli

vsem rojakom, posebno 5enam in materam,vesele bo5i2ne praznike

in milosti polno novo leto

Dru1tvo SIMON GREGORÇIÇ

Vo12i vsem 2lanom in prijateljem ter vsemSlovencem zares vesel bo5i2 in obilo lepih

dni v letu @)!!

ÇLANICE KATOLIÍKE ¸ENSKE LIGEPRI MARIJI POMAGAJ

Vo12imo vsem 5upljanom, dobrotnikom in vsem, ki bostebrali to vo12ilo:

Veliko Bo5je milosti in blagoslova za bo5i2 in v novem letu


Prijatelji, naj vam bodo srca polna miruin veselja bo5i2ne no2i.

¸elijo uslu5benci in odborniki

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICAIN POSOJILNICA

&$& Browns Line, Toronto, M*W #V& Tel.: {$!^} @%@-^%@&^!! Manning Ave., Toronto, Tel.: {$!^} %#@-$&$^

E-mail: mainåkrek.cawebsite: www.krek.ca

RIDLEY

FUNERAL

HOME

5eli vesel bo5i2in sre2no novo leto

#)*) Lakeshore Blvd. West{At !$th St.,} Etobicoke, Ont., M*V !K#

George M. Nill{$!^} @%(-#&)%

Community Funeral Preplanning Centrewww.ridleyfuneralhome.com


725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario (416) 255-1742611 Manning Ave., Toronto, Ontario (416) 531-847523 Delawana Drive Hamilton, Ontario (905) 578-7511

Odbor, upravnik in uslu5benci 5elijovsem 2lanom, njihovim dru5inam invsej slovenski skupnosti, da bi bili

bo5i2ni prazniki napolnjeni z dobrotoin da bi bilo leto @)!! blagoslovljeno.

¸uuppnniijjsskkaa hhrraanniillnniiccaa iinn ppoossoojjiillnniiccaa SSlloovveenniijjaa

Upamo,da nas ne boste potrebovali,sicer pa naj bo blagoslovljen Boži2ß

in sre2no novo leto

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912


Veselje in radost bo5i2ne no2i naj vas osre2ujetudi v novem letu

GRADBENO PODJETJE

JO¸E KASTELIC LTD.&&) Browns Line, Toronto, Ont., M*W #W@ ◊ {$!^} @%%-@)*%

FLEGAR PLASTERING ª CERAMICS LTD.Tony Flegar Tel.:{$!^} $%*-%)%)

!$ Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L#T @P$

Vsem dragim rojakom in 1e posebej obiskovalcem

milosti polne bo5i2ne praznike in blagoslovljeno leto @)!!

CIRIL in MILENA SORÍAK z dru5ino5elita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

blagoslovljen bo5i2 in uspeha polno novo leto @)!!


Milosti polne bo5i2ne praznikein zdravo ter bo5jega blagoslova polno

novo leto vam sr2no 5eli

MIJA FERKUL z dru5inamiTel.: {$!^} @%%-@!&(

!*# Beta Street, Toronto, M*W $H%

Zobni zdravnik

Dr. A. P. KAÇINIK z dru5inovo12i vsem slovenskim rojakom, posebno 1e svojim pacientom,

vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike ter sre2no, zdravo in uspeha polno novo leto @)!!

Rosedale Medical Centre, ^)) Sherbourne St., Suite $)!,{Bloor - Sherbourne subway}

Toronto, Ont., M$X !W$ Tel.: {$!^} (@@-!!^!Fax: {$!^} (^)-#@(* Email: kacinikåinterlog.com

ABC Fire Door Testing ª Manufacturing Ltd.Obilo blagoslova za bo5i2, zdravja in sre2e v novom letu

5elijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

dru5ine Ludvik, Mike in Bill StajanTel: {()%} *(!-!^*) Fax: {()%} *(!-!^#!

(@) Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L%E !E!


Vso polnost blagoslova bo5i2ne no2i ter sre2no, veselo novo leto

5eli vsem prijateljem in znancem

DRU¸INA JEREB !$^) Venta Ave., Mississauga, Ont., L$X !E!

Tel.: {()%} *$*-%&#!

Vesele bo5i2ne praznike in sre2no ter blagoslovljeno novo leto

5eli vsem prijateljem in znancem dru5ina

DARKO ª MARIA MEDVED

DRU¸INA SLANIÇ5eli vsem prijateljem in znancemblagoslovljene bo5i2ne praznike

ter sre2no novo leto @)!!Mississauga, Ontario


Vsem znancem in prijateljem5eli vesele bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto

TRIGLAV ELECTRIC LTD.Rudi Miheli2

!%@( Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L%G @Z*

Tel.: {()%} @&*-)@*$ ◊ Cell {^$&} %)$-&*#( RUDY

Blagoslovljen bo5i2 in sre2no leto @)!! 5eli podjetje

QUALITY PAINTING ª DECORATINGTop Quality ◊ Neat ◊ Precise

VICTOR KRAMPELJ {()%} @&$-$^$)!!*^ Haig Blvd. Mississauga ON L%E @M&

SLOVENSKO LOVSKOIN RIBIÍKO DRUÍTVO

5eli svojim 2lanom in znancem blagoslovljen bo5i2

ter uspe1no novo leto

Odbor

DRUÍTVO VEÇERNI ZVON - EVENING BELL5eli vsem 2lanom in članicam društva,

prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev

blagoslovljene bo5i2ne praznike ter uspeha polno novo leto

Odbor dru1tva

ECRA/ESA700-2379


JO¸E ÍKOF Z DRU¸INOvo12i vsem znancem in prijateljem

vesele bo5i2ne praznike ter sre2no in zdravja polno novo leto

J. M. DIE LIMITED*((-()( Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L$W @R(%@@^ Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L$W @S%

Tel.: {()%} ^@%-(%&!

SILVO TEKAVÇIÇ z dru5ino5eli vsem sorodnikom, prijateljem

in znancem vesele bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto

SILVO TILE CO. LTD.^! Carson St., Toronto, Ontario, M*W #S!

Tel: {$!^} @%@-@$$$ ◊ {$!^} %$#-*)*(

Vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto5eli vsem prijateljem in znancem

KOMPAS EXPRESS AGENCIJAVa1 center za cenena skupinska potovanja v domovino

ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,pro1nje vseh vrst itd.

Dr. Karel ¸u5ek, Robert ¸u5ek, Peter Urbanc, notar&$! Bloor Street W. Toronto Tel: $!^-%#$-**(!

ROBIN ELECTRIC CO. LTD.Electrical Contractors

!-@)!! Plessis Rd.Winnipeg, Man., R#W !S$ Tel. {!-@)$} @@$-!^)%

LASTNIK STANE in ERNA VRÍNIK5elita vsem rojakom in prijateljem

milosti polne bo5i2ne praznike ter sre2o v letu @)!!


RICHWAY CONSTRUCTION LTD.5eli vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike

ter sre2no, zdravja polno novo letovsem sorodnikom, prijateljem in znancem

dru5ina JOHN VRBNJAKTel. Bus.: ()%-^*#-%!%)

@# East Dr., Unionville, Ont., L^G !A# Tel. doma: {()%} $&&-##%&

SALZBURG INTERIORS ª FURNITURE LIMITED

¸ELI VSEM VESELE BO¸IÇNE PRAZNIKE IN SREÇNO NOVO LETO

KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA {()%} &(!-)!!!

VSESLOVENSKI KULTURNI ODBORForum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami

Marjan Kolarič predsednikTel: 905-285-0979 E-pošta: [email protected]

770 Brown’s Line Toronto, Ontario, M8W 3W2Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com

RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEVOddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer

od 8:00pm do 9:00pm

PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEVIzide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski

skupnosti in prinašati novice iz Slovenije

INFORMACIJSKI CENTERje namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano

z dejavnostmi društva ali sámo društvo in organizacijo,odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan

Vesele bo5i2ne praznike in sre2no novo leto @)!!vam iz srca 5elimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora

Za dobro voljo


"Ali ste testirali mojo miše-lovko?" vpraša izumitelj na patent-nem uradu.

"Smo.""Torej jo boste patentirali?""O tem moramo še razpravljati.

Danes zjutraj smo namreč pred

mišelovko našli tri miške, ki soumrle od smeha, ko so jo videle."

******"Nisem prijatelj odvečnega go-

vorjenja!" reče šef novemu vajencu."Če vam pomigam s prstom,pridite k meni!"

"Tudi jaz ne govorim rad veliko.Če odkimam, pomeni da ne bomprišel!"

******Doktor izpolnjuje kartotečni list

in vpraša: "Kadite?" "Ne." "Pijete?" "Tudi ne." Doktor nekaj časa zre v pacienta,

nato pa mu reče: "Nekaj bom že našel, da vam

bom prepovedal!" ******

"Zob ste mi izpulili v petih mi-nutah pa za to hočete 50 Evrov!?"

"Če bi želeli, bi vam ga lahkopulil tudi dve uri!"

******"Gospod doktor, ali imam samo

jaz to bolezen?" "Kje pa, na pokopališču je polno

takih."******

"Doktor, trenutno nimam de-narja, da bi vam plačal zdravljenje.Vam bom pa v oporoki zapisal delpremoženja. Ste za to?"

"Seveda sem! No, sedaj mi pa vr-nite recept, ki sem vam ga napisal,da vam bom predpisal nekajdrugega."

BO¸IÇNE PRAZNIKE

vo12i in

SREÇNO LETO

5eli dru5ina Ugov1ek,

Toronto, Ontario

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2010

BO¸JA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription ratesin Canada £@*.)), in United States £@).)) US per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bo5ja Beseda, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario, M*W #V&.

KKRREEKKOOVVAA SSLLOOVVEENNSSKKAA HHRRAANNIILLNNIICCAA IINN PPOOSSOOJJIILLNNIICCAA

&$& Browns LineEtobicoke, OntarioM*W #V&{$!^} @%@-^%@&

^!! Manning Ave.Toronto, OntarioM^G @W!{$!^} %#@-$&$^

VVLLOOGGEE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Çekovni ra2un◊ TFSAs

IINNVVEESSTTIICCIIJJEE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

PPOOSSOOJJIILLAA◊ Osebna◊ Hipote2na◊ Gradbena◊ Line of credit

ZZAAVVAARROOVVAANNJJEE◊ Za potovanje◊ Hi1e/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DDRRUUGGEE UUSSLLUUGGEE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava £US◊ Ban2ni avtomat{ATM} Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

NNAAPPRREEDDNNAA,, FFIINNAANNÇÇNNOO MMOOÇÇNNAA UUSSTTAANNOOVVAA,, UUSSMMEERRJJEENNAA KK OODDLLIIÇÇNNOOSSTTII

BOŽJA BESEDA Beseda/Oct-Nov-Dec-2010.pdfSociologinja Spomenka hribar ocenjuje, da je v Sloveniji...

Documents

Transcript of BOŽJA BESEDA Beseda/Oct-Nov-Dec-2010.pdfSociologinja Spomenka hribar ocenjuje, da je v Sloveniji...