BohinjskenoviceGlasilo Ob~ine BohinjLeto XIV - 3. junij 2011 - {tevilka 6

30. obletnica Triglavskega narodnega parkaZadnjo majsko soboto je ob dnevuparkov (24. maj) svojo okroglo obletnico praznoval na{ edini narodnipark Triglavski narodni park. 27.maja je minilo trideset let od pri~etka veljave prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku. Prvapogodba, ki je v zavarovano obmo~jevklju~ila le dolino Triglavskih jezer,pa je bila podpisana {e davnega leta1924. S prvim zakonom iz leta 1981je takrat {e skup{~ina Slovenijeuvedla dvostopenjski varstveni re`im in v obmo~je parka vklju~ila tudiBohinjsko jezero, Vogel in vasi StaraFu`ina, Studor, Koprivnik in Gorju{e.Ob tej `e kar visoki obletnici je Zavod Triglavski narodni park priredilslovesnost v Festivalni dvorani naBledu, katere se je kot slavnostnigovornik udele`il predsednik vladeBorut Pahor. V svojem govoru se jedotaknil bli`ajo~e se okrogle obletnice slovenske dr`avnosti, Triglavakot simbola slovenstva in tudi novega Zakona o TNP. Povedal je, dasmatra Triglav za na{ narodni simbol in ni naklju~je, da je ena najboljprepoznavnih fotografij, ki so bele`ile velikansko pri~akovanje insamozavest Slovencev ob na{i osamosvojitvi povezana prav s Triglavom. Triglav simbolizira na{okljubovalnost, na{o trdnost, `ilavost. Zdi se mi, da v Triglavu vidimovrh Slovenije, od koder se raztezajorazgledi ~ez obi~ajne horizonte. Inpredvsem, se mi zdi, zbuja v nassamozavest. Tudi zaradi tega pomena Triglava je bila ta narava v na{idr`avi, takrat de`eli, prvi~ zavarovana.Z novim zakonom pa je TNP dobilnov okvir, je povedal premier. Zakon ponuja nekatere re{itve, ki

predstavljajo moderen pristop kupravljanju za nas tako pomembnega in zavarovanega obmo~ja. Zakonje po Pahorjevih besedah okrepilobstoje~e temelje na spoznavanjupreteklih izku{enj. S tem zakonomje dr`ava zagotovila pogoje, ki bodo{e izbolj{ali in okrepili podporo `ivljenju lokalnega prebivalstva, jepovedal premier Pahor. Na koncusvojega govora se je zahvalil vsemgeneracijam, ki so v teh desetletjihskrbele za TNP, in vsem ljudem zanjihovo potrpe`ljivost za takrat, koso verjeli, da jim lokalna alidr`avna oblast ni najbolj naklonjena, ki si bodisi ne upa ali pa ne znanajti re{itev, ki bi bile dobre tudizanje. Na koncu smo vendarlepri{li do lepih ~asov in do nekaterihre{itev, ki vzbujajo upanje in spodbujajo upravi~ena pri~akovanja, daTNP postane zlitje vseh pri~akovanj starih in mladih generacij,je za konec povedal Pahor.Slovesnost je bila tudi prilo`nost zapodelitev Belarjevega priznanja2011, ki ga je prejel Jo`e Miheli~ zadose`ke na podro~ju poslanstva,ozave{~anja in promocije Triglavskega narodnega parka. Priznanjemu je izro~il direktor TNP mag.Martin [olar.Prireditev je povezoval Pavle Ravnohrib, nastopili pa so Manca [pikob spremljavi pianista Sa{a Ga~nika, duet Bakalina s Primorske inza konec {e Fake Orchestra.Prireditve se je udele`ilo tudi lepo{tevilo Bohinjk in Bohinjcev, zakatere je bil organiziran posebenbrezpla~en avtobusni prevoz v obesmeri.P.L.O.

Direktor TNP mag. Martin [olar, premier Borut Pahor in minister zaokolje in prostor Roko @arni~ s soprogo v preddverju Festivalne dvoranena Bledu. /Foto: Mitja Sodja

Fake Orchestra so bili glasbeni gostje ve~era, ~eprav ne edini glasbenikina prireditvi. /Foto: Mitja Sodja

Popravek in opravi~iloV majski {tevilki Bohinjskih novic sem na naslovnici v zapisu podfotografijo obiska ministra za kmetijstvo v Mesninah Bohinja izpustilain nisem imenovala vodje obrata Bo{tjana Pikona, za kar se mu na temmestu iskreno opravi~ujem.Petra Lotri~ Ogrin, odgovorna urednica

Rok za oddajo prispevkov v junijuPrispevke in fotografije po{ljite najkasneje do petka, 24. junija, na e-naslov bohinjske.novice@bohinj.si ali bohinjske.novice@gmail.com alipo po{ti na naslov Ob~ina Bohinj, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Prispevki naj ne bodo dalj{i od 2.000 znakov skupaj s presledki,fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, pod prispevek pa zapi{ite {e avtorja prispevka, pripis k fotografiji inavtorja fotografije.Uredni{tvo si pridr`uje pravico do kraj{anja prispevkov in odloga objave, v kolikor zmanjka prostora za objavo. Prednost imajo ~asovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves va{ trud in ~as pa se vam najlep{e zahvaljujemo.Uredni{tvo Bohinjskih novic

2

aktualno

Spo{tovaneBohinjke,spo{tovaniBohinjci!V zgodovini so se ljudstva sre~avala zrazli~nimi oblikami diktatur, ki so vednopripeljale do drasti~nih sprememb, velikokrat tudi do pogubnih dru`benih odnosov. Vdemokracijah tak{nih oblik vladanja v 21.stoletju naj ne bi bilo ve~, moja ocena pa je,da se danes soo~amo z diktaturo birokracije, ki je prevzelaoblast v svoje roke. Vladajo~i v dr`avi se ve~ino ~asa ukvarjajosami s seboj, sprejemajo zakone, ki {e poglabljajo krizo ali pa jene re{ujejo, zakone, ki diktatorskim birokratom dajejo vednoznova ve~jo mo~. Posledice so vidne in ob~utne. Investicije vdr`avi in ob~inah zastajajo, izvajalci ostajajo brez dela in jihodpu{~ajo, birokracija pa se namesto, da bi se manj{ala, {iri.Vedno nove in nove dr`avne agencije, skladi, zavodi in in{tituti{e bolj iz~rpavajo dr`avno blagajno in povzro~ajo najemanjekreditov in zadol`evanje na{e dr`ave za dodatnih 200 milijonovevrov za pla~e birokratov. Ob tem pa vsi tisti, ki `elimo ustvarjati in graditi, naletimo na nepremostljive birokratskeprepreke, ker posamezni birokrati v zavodih in ostalih paradr`avnih in{titucijah vladajo s svojimi osebnimi pogledi, tudimimo zakonodaje. Bohinj je po tem {e bolj izjemen. To trdimzaradi dejstva, da pri pripravi novega prostorskega na~rta samkot `upan v pogajanjih s pristojnimi zavodi (Zavod za varstvokulturne dedi{~ine, Zavod zavarstvo narave, ARSO, kmetijskoministrstvo) nikakor ne morem mimo njihovih smernic, ki so vve~ini negativne, do pobud ob~ine in posameznikov. Kako gledajo birokrati, zaposleni v teh in{titucijah, na nas, je poni`evalnoin trdim, da so pogledi teh in{titucij pogledi posameznikov,zaposlenih v njih. Mimo njihovih negativnih smernic pa~ kot`upan in tudi ob~ina zakonsko ne smemo spremeniti ni~.Spra{ujem se, kak{na je vloga `upana in ob~ine v tem slovenskem prostoru, ~e pa nam dolo~ajo in odlo~ajo o vseh zadevah dr`avni birokrati. Naj dr`ava namesto lokalnih volitevpostavi birokrate na ta delovna mesta in naj odlo~ajo, ne pa daso poskriti v svojih pisarnah nekje na Bledu, v Kranju aliLjubljani. Kak{na lokalna samouprava pa je to?Velikokrat opa`am, da ti birokrati svoje poglede na na{ Bohinjpostavljajo v prvi plan in nas `elijo porivati nazaj v neko drugoobdobje. Komu ti birokrati sploh odgovarjajo in kak{neposledice nosijo, ko dolo~ena obmo~ja `e propadajo, se zapirajonekdanja uspe{na podjetja, mladi ljudje odhajajo v mesta in sekriza poglablja. Nikomur in nobene odgovornosti ne nosijo. Celedneve so stacionirani v pisarnah in ne dobivajo minimalnihpla~, ko pa je potrebno upravi~iti njihovo slu`bo, pa se v svojipomembnosti izpostavijo proti vsem razvojnim te`njam ljudi, ki{e `elijo ustvarjati, pa zaradi njihove diktature ne morejo dobitiustreznih dovoljenj.Prav zanimivo bi bilo videti, kako bi bili ti birokrati sposobnitudi kaj konkretnega ustvariti. Njihovi {efi v Ljubljani pa seukvarjajo z bojem za oblast, dru`inskim zakonikom, prepovedjokandidiranja `upanov na dr`avnih volitvah in drugimi manjpomembnimi stvarmi. Reda med njihovimi diktatorskimibirokrati pa niso sposobni narediti. Mogo~e pa {e nismo doseglidna krize, bojim pa se, da bo izhod zaradi diktature birokratovveliko te`ji, kot bi bil, ~e bi se problemi za~eli re{evati priglavah. Ampak to je `e druga zgodba.S spo{tovanjem!`upan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

8. redna seja ob~inskega svetaPreden se je ob~inski svet lotil obravnave posameznih to~k dnevnegareda, se je vnela burna razprava o sprejemanju le-tega. Svetnik Jo`eCvetek je predlagal umik to~ke z naslovom Ustanovitev stavbne inslu`nostne pravice smu~i{~e Bohinj 2864. Izrazil je mnenje, da jepreuranjeno dodeljevati stavbno pravico in da naj investitor najprejpridobi vsa druga dovoljenja in zemlji{~a. Predlagal je tudi, da bi dalizemlji{~e v upravljanje. Ostali svetniki, ki so se prijavili k razpravi,so bili podobnega mnenja. Razprava je trajala celo 40 minut, nato je`upan Franc Kramar odredil premor. Ko se je seja nadaljevala, je`upan povedal, da glede na razpravo o~itno ni politi~ne volje, da bi seo tej to~ki odlo~alo, zato je to~ko umaknil z dnevnega reda. Napovedalpa je, da bo {e pred 18. junijem sklical izredno sejo, na katero bo povabil obe zainteresirani strani. Za zemlji{~e ob Jelov{ki cesti senamre~ zanimata dve podjetji. Na seji se bodo morali svetniki o tejto~ki odlo~iti, saj se po tem datumu investitor v smu~i{~e umika, ~ene bo mogel peljati projekta naprej.Pod prvo to~ko je ob~inski svet po hitrem postopku odlo~al o rebalansu prora~una Ob~ine Bohinj za leto 2011. Odlok je objavljen v tokratnem Uradnem vestniku. Za pripravo in sprejem rebalansa je sedemrazlogov. Prvi razlog je turisti~ni ~oln, v rebalans so vklju~ili plan prihodkov in celotne stro{ke, povezane z opravljanjem prevozov po Bohinjskem jezeru. Drugi razlog sta sekundarna kanalizacija KamnjePolje in primarni vodovodni sistem Spodnja Bohinjska dolina. OdMinistrstva za okolje in prostor {e vedno niso prejeli pozitivneodlo~be, zato se planirana sredstva v prora~unu 2011 sprostijo. Pravtako so od Ministrstva za okolje in prostor, kamor so oddali vlogo zasofinanciranje gradnje iz kohezijskega sklada, prejeli obvestilo, davodovodni sistem Bohinj ni zadosti velik (10.000 PE) in kot tak niupravi~en do sredstev evropske kohezijske politike. Tretji razlog stanajemnina stavbe Re`ijskega obrata in nakup ve~stanovanjskestavbe. ^etrti razlog je, da je v za~etku leta s Slu`be Vlade RepublikeSlovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko pri{el novizra~un dele`a sredstev za sofinanciranje investicij za leta 2010, 2011in 2012. Peti razlog je prenos sredstev po zaklju~nem ra~unu. Planiran je bil namre~ ni`ji prenos sredstev od dejanskega. [esti razlog je,da dolgoro~ni kredit v letu 2011 prvotno ni bil planiran, zaradi vsehnavedenih sprememb pa se financiranje poru{i v taki meri, da jezadol`itev za izvedbo nekaterih novogradenj potrebna. Zadnji razlogpa je ta, da je rebalans, predlagan tudi na podlagi nepredvidenihdogodkov in realizacije v prvih {tirih mesecih, ki na nekaterihpostavkah izkazuje, da planirana sredstva ne bodo zado{~ala zapla~ilo obveznosti do konca prora~unskega leta 2011. Rebalans jepripravljen na podlagi realizacije dne 30. aprila. Na~rtovani prihodkiso v rebalansu prora~una ni`ji za slabih 300.000 tiso~ evrov, odhodkipa so vi{ji za dobrih 200.000 evrov. Za pokritje tega povi{anja odhodkov bo ob~ina najela kredit v vi{ini 205 tiso~ evrov.Pri drugi to~ki dnevnega reda se je ob~inski svet seznanil z ekonomsko analizo Ob~ine Bohinj v letih 2007 do 2010. Ekonomsko analizo jenaredila dr. Tanja ^esen. Ve~ si lahko preberete v samostojnem~lanku na 7. strani.Pri tretji to~ki se je ob~inski svet seznanil s prometno {tudijomo`nosti zapor v Triglavskem narodnem parku. [tudijo je pripravilopodjetje PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. iz Ljubljane. Projekt paje bil financiran po na~elih pristopa LEADER. V razpravi so se svetniki sicer strinjali, da je nujno potrebno nekaj narediti na podro~juprometa v okolici Bohinjskega jezera in skozi vasi Zgornje doline, nisopa se strinjali s podanimi re{itvami v {tudiji. [tudija na papirju izgleda zelo dobro, a bo v praksi zaradi razli~nih razlogov zelo te`koizvedljiva. Ve~ o {tudiji in tudi o odzivih nanjo s strani lokalnega pre-

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: 3. 6. 2011; uredni{ki odbor:odgovorna urednica Petra Lotri~ Ogrin, pomo~nik urednice Adrijan D`ud`ar, ~lani Katarina Ko{nik, Klemen Langus in Mojca Rozman; lektoriranje: Nikolaj Rupel;ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 18 61, faks: 04/572 18 64; email: obcina@bohinj.si; poobla{~eni izdajatelj: Specomd. o. o. (zanj Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom d. o. o., p. p. 39 (tel.: 04/531 86 36, www.specom.si); naklada: 2.200 izvodov.

aktualnobivalstva si lahko preberete v samostojem ~lanku na 4. strani.Po prvih treh to~kah, ki so zahtevale dalj{o razpravo, je ob~inski svetdal soglasje za zvi{anje normativa v oddelkih Vrtca Bohinj, zaoblikovanje programov in odpiralni ~as v Vrtcu Bohinj za {olsko leto2011/12 in za sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Bohinj prav takoza prihodnje {olsko leto.Pri sedmi to~ki pa se je ponovno razvila razprava. Ob~inski svet jemoral podati soglasja za priznanja Ob~ine Bohijn za leto 2011, kibodo podeljena na slavnostni seji ob avgustovskem ob~inskemprazniku. O predlogih, ki so jih poslali dru{tva in posamezniki, jenajprej odlo~ala Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja. Ob~inski svet pa je odlo~il takole: bronasto plaketo dobijoSimona Kej`ar in Andrej Sokli~ s kmetije Pr Tonejovc (predlagateljje `upan Franc Kramar), bronasto plaketo dobi Robert Klan~ar(predlagatelj je Dru{tvo gorske re{evalne slu`be Bohinj), bronastoplaketo dobi Stane Klemenc (predlagatelj je Leopold [mid), zlatoplaketo dobi PGD Bohinjska ^e{njica (predlagatelj je Franc Sodja),zlato plaketo dobi PGD Stara Fu`ina (predlagatelj je KS StaraFu`ina Studor), zlato plaketo dobi PGD Srednja vas v Bohinju(predlagatelj je Nova Slovenija, Kr{~anska ljudska stranka OOBohinj), zlato plaketo dobi Janez Koro{ec (predlagatelji so KSKoprivnik-Gorju{e, Kulturno dru{tvo Gorju{e in PGD Gorju{e), zlatoplaketo dobi Stanko Hodnik (predlagatelj je AS Bohinjska Bistrica,predsednik Lovrenc Vojvoda) in zlato plaketo dobi ^ebelarskodru{tvo Bohinj (predlagatelj je Mirko Jer{i~).Pod zadnjo to~ko dnevnega reda so bila ponovno na vrsti imenovanja. Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja jeizmed prispelih predlogov za imenovanje predstavnika Ob~ineBohinj v svet Javnega zavoda Turizem Bohinj izbrala Vilija Gorenjcater dala predlog v odlo~anje ob~inskemu svetu, a predlog ni bilizglasovan. Odlo~ali pa so tudi o predlogu Komisije za imenovanjepredstavnika Ob~ine Bohinj v Knji`ni~ni svet Knji`nice A. T. Linharta Radovljica. Potrdili so Teo Sodja.Petra Lotri~ Ogrin

Informacija o {irokopasovnem omre`juPristojni na Ob~ini Bohinj so za~eli z intenzivnim re{evanjem problematike interneta in televizije. Gospodinjstva, ki le`ijo v bli`initelefonskih central, z dostopnostjo interneta nimajo te`av, brez{irokopasovnih storitev pa {e vedno ostaja 400 gospodinjstev (ti statisti~ni podatki ne zajemajo Bohinjske Bistrice). Vsi, ki lahkouporabljate {irokopasovne storitve, pa se spopadate s povsem drugote`avo, to je z zamrznitvami slike, ki se pojavljajo kar naprej.Vse to pa je tudi vzrok, da je Ob~ina Bohinj pri~ela z intenzivnim

Re`ijski obrat sporo~aLo~eno zbiranje biolo{kih odpadkovS pomo~jo anket, ki ste jih v za~etku aprila prejeli na dom, smodobili okvirno {tevilo gospodinjstev, ki `elijo biolo{ke odpadke zbirati v zabojniku. Skupaj s prebivalci ve~stanovanjskih objektov, kinimajo mo`nosti kompostiranja na vrtu, bo tako v sistem zbiranjabiolo{ko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v zabojnikih vklju~enihskoraj 500 prebivalcev.Z odvozom tovrstnih odpadkov bomo pri~eli, ko bodo za to izpolnjeni vsi tehni~ni pogoji. Za skupen nastop smo se dogovorili zInfrastrukturo Bled, Komunalo Radovljica, Komunalo KranjskaGora in jeseni{kim Jeko-In, kar nam bo omogo~ilo ve~je koli~inezbranih odpadkov in racionalnej{o porabo sredstev za nakupopreme in odvoz odpadkov. Odpadke bomo oddajali bioplinarni,navodila za pravilno lo~evanje biolo{kih odpadkov pa bodo podanav vlo`enki, {e podrobneje pa kasneje ob pri~etku izvajanjadejavnosti. Bioplinarna namre~ lahko prevzema tudi dolo~eneodpadke, ki na kompost ne sodijo (kosti, pokvarjena hrana {e

3

iskanjem re{itev za pere~o problematiko. Dogovori potekajo s podjetjem Polans (www.polans.si), ki je v Poljanski dolini in {e nekaterihdrugih ob~inah (ki ravno tako spadajo med bele lise - @iri, Kobarid) `e zgradilo brez`i~no omre`je za ponudbo storitev internet +telefon + televizija.Gre za brez`i~no omre`je, ki deluje na drugih frekvencah kotklasi~ni brez`i~ni usmerjevalniki (routerji). Omre`je prav tako deluje na dveh razli~nih frekvencah, in sicer je ena namenjena TV signalu, druga pa internetu in IP telefoniji. Prednost TV omre`ja je vtem, da ni omejitve glede {tevila priklopljenih televizorjev (v dogovoru s ponudnikom storitve).Zavedati se je treba, da gre za pla~ljivo storitev, ki pa bo primerljivas cenami ostalih ponudnikov (t.i troj~ka), ki signal dobavljajo preko`i~nih omre`jih. Po zagotovilih predstavnikov podjetja in odzivihzadovoljnih uporabnikov gre za kvalitetno storitev, kjer je mo`nahitrost interneta do 10/4 Mb/s (po dogovoru lahko tudi ve~). TV signal bo prav tako izredno kvaliteten (MPEG4 kodirni sistem), spremljali pa bomo lahko 80 programov.Na ob~ini predvidevajo, da bo omre`je za internet in telefonijo pri~elo delovati {e to jesen, medtem ko naj bi bila priklju~itev na televizijo mo`na {ele v za~etku leta 2012, ker je za frekvenco, na katerideluje TV omre`je, potrebno pridobiti dovoljenje Agencije za po{to inelektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK).Oddajniki signala naj bi bili postavljeni na `e obstoje~ih RTV oddajnikih (na Voglu, Nomenju in v Jereki) oziroma na oddajni anteni naVoglu (na stavbi @i~nic Vogel). Dogovor z RTV in z @i~nicami Vogelza najem lokacij za monta`o oddajnikov je na~eloma dose`en.Pogoj za priklju~itev na brez`i~no omre`je je direktna vidnost sprejemnika in oddajnika. Sprejemnik (pri stranki) bosta predstavljaliokrogla antena (podobna satelitski) premera 40 cm za TV signal inmanj{a antena v velikosti 15 x 20 cm za internet in telefon.S tem bodo odpravljene te`ave z internetom in televizijo predvsem zakraje, kjer so obstoje~e `i~ne povezave v katastrofalnem stanju in zakatere v doglednem ~asu ni pri~akovati obnove ali vgradnje sodobnej{ih `i~nih povezav. Omeniti je potrebno, da poleg prizadevanj zabrez`i~no povezavo {e vedno potekajo intenzivni pogovori s podjetjem Telemach za vgradnjo kabelske televizije na obmo~jih, kjer socevi za izgradnjo takega omre`ja `e polo`ene. Podjetje je izrazilointeres, da bi {lo v gradnjo omre`ja v Stari Fu`ini.Za uspe{no izvedbo projekta se trudijo `upan Franc Kramar, pod`upan Jo`e Sodja in vi{ji svetovalec za gospodarsko javno infrastrukturo Miro Sodja. Na tem mestu bi se jim v imenu vseh, ki smo bilidoslej prikraj{ani za {irokopasovne storitve, rada zahvalila za vlo`eni trud, ~as in energijo.Vesna Arhzapakirana v embala`i ). Zeleni odrez (veje, trava, ro`e ) nesodi v zabojnik za biolo{ke odpadke. V zbirnem centru imamo zazeleni odrez pripravljen zabojnik, kjer ob~ani, ki doma ne kompostirate, take odpadke lahko brezpla~no oddate.Vsi, ki ste se odlo~ili za odvoz biolo{kih odpadkov, boste obve{~enio pri~etku odvoza, pred tem pa boste prejeli tudi zabojnike.V naslednji {tevilki Bohinjskih novic bo objavljena posebnavlo`enka, ki bo posve~ena samo ravnanju z odpadki v Ob~iniBohinj. S stalnim ozave{~anjem `elimo `e na izvoru zagotovitipredajanje ~im bolj ~istih frakcij lo~eno zbranih odpadkov inzmanj{evanje koli~in na deponijo odlo`enih me{anih komunalnihodpadkov, kar zahtevajo tudi evropske direktive in dr`avna okoljska zakonodaja. V zadnjem letu smo na podro~ju ravnanja z odpadki naredili velik korak naprej in samo s sodelovanjem vseh prebivalcev bomo lahko {e nadgradili `e dose`eno. Na tem mestu se vamzahvaljujemo tudi za velik odziv v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki smo jih zbrali dvakrat toliko kot v preteklih letih.Bo{tjan Mencinger, Re`ijski obrat Ob~ine Bohinj

4

aktualno

Obele`itev starih hi{nih imen

jenosti prometa in prometne infrastrukture, na postopnem zmanj{evanju individualnega motornega prometa, na so~asni krepitviobsega javnega in organiziranega turisti~nega prometa ter promoviranju kolesarjenja, hoje in drugih alternativnih oblik prometnihsredstev. Umirjanje prometa se bo izvajalo selektivno in postopnopredvsem v ~asu visoke turisti~ne sezone. Turisti~ni promet naj biupravljali in usmerjali na na~in, da je za okolje ~im manj obremenjujo~, hkrati pa naj bi ljudem zagotovil visok standard mobilnostiz dosegljivostjo vseh tistih to~k, ki so za neko obmo~je najpomembnej{e.Analiza obstoje~ega stanja

Ob~ina Bohinj je letos skupaj z ob~inami Bled, Gorje, Kranjska Gora,Preddvor in @irovnica pristopila k projektu Spoznajmo stara hi{naimena. Stara hi{na imena se vse bolj izgubljajo, saj se v velikoprimerih razlikujejo od priimka. Da bi to prepre~ili ter obudili inohranili hi{na imena, je Ob~ina Bohinj pristopila k projektu.Projekt je financiran s strani Evropske unije in Ob~ine Bohinj, njegov izvajalec pa je Razvojna agencija zgornje Gorenjske. Leto{njaakcija zbiranja starih hi{nih imen poteka v Zgornji Bohinjski dolini, v prihodnjih letih pa bo izvedena tudi v preostalih naseljih vob~ini.Hi{na imena smo raziskali na terenu, pri ~emer je bila dobrodo{latudi pomo~ u~encev Osnovne {ole dr. Janeza Mencingerja BohinjskaBistrica, Turisti~nega dru{tva Bohinj in lokalne zbirateljice MarijeCvetek. Zbrana imena smo nato pregledali na sre~anjih z doma~iniv ^e{njici in Srednji vasi, v Stari Fu`ini pa to sre~anje {e pripravljamo. Vsa stara hi{na imena so zapisana v nare~ni obliki, s ~imerbomo ohranili doma~i nare~ni bohinjski govor, ki je del na{e kulturne dedi{~ine.Za doma~ine najbolj zanimiv del akcije je ozna~itev doma~ij s tablami. Table so oblikovno poenotene s tablami v ostalih ob~inahGorenjske. Lastniki doma~ij, ki nosijo staro hi{no ime, so `e ali pa {ebodo po po{ti prejeli dopis s soglasjem za monta`o table s hi{nimimenom. Table so brezpla~ne, vendar za njihovo izdelavo potrebujemo podano soglasje s strani lastnika. Zaradi tega Ob~ina Bohinj inRazvojna agencija zgornje Gorenjske z `eljo, da ohranimo ~im ve~starih hi{nih imen, pozivata vse lastnike, da podajo soglasje zaozna~itev doma~ije in tako prispevajo k lep{emu izgledu vasi inohranjanju dedi{~ine na{ega pode`elja.Soglasja lahko oddate na Ob~ini Bohinj ali jih po{ljete po po{ti naRazvojno agencijo zgornje Gorenjske. Prilo`ena je fotografija primera table iz Ob~ine Gorje. Na{e bodo enake, le da bodo nosile grbOb~ine Bohinj.Klemen Klinar, RAGOR, in Milena Ko{nik, ob~inska uprava

Prometna {tudija zapor v TNP nerealnaPrometna {tudija mo`nosti zapor v TNP je prva celovita {tudijamo`nosti zapor in umirjanja prometa v bohinjskem delu TNP, jepovedal predstavnik podjetja PNZ d.o.o. iz Ljubljane. [tudijatemelji tudi na `e sprejetih dokumentih iz prej{njih let: Arhitekturno-urbanisti~na delavnica, Program razvoja turizma v Bohinju,Bohinj za bodo~e rodove posebne strokovne podlage, Umirjanjeprometa v Julijskih Alpah.Umirjanje prometa v alpskem svetu je sicer obveznost, ki jo jeSlovenija sprejela s podpisom Alpske konvencije, po drugi strani paje tudi enkratna prilo`nost za razvoj modernega, k varovanju okolja usmerjenega turizma, ki danes velja za primerjalno prednost.Umirjanje prometa bo po {tudiji temeljilo predvsem na ve~ji ure-

Analiza obstoje~ega stanja je pokazala, da se najve~ potovanj poob~ini opravi z osebnimi avtomobili, ena petina pe{, kar je oboje naddr`avnim povpre~jem, raba javnega prometa in koles pa je precejmanj{a od dr`avnega povpre~ja. Tudi turisti ve~inoma prihajajo zosebnimi avtomobili in se z njimi v ~asu nastanitve v Bohinju tudiveliko vozijo. Trenutno stanje pa ni v skladu s politiko trajnostnegarazvoja.Analiza je tudi pokazala, da so glavni problem cestnega omre`japreozke ceste, ki na mnogih odsekih ne omogo~ajo normalnega odvijanja prometa, drugi problem pa je promet namenjen k jezeru, kipoteka skozi center Bohinjske Bistrice in tudi vasi v Zgornji dolini,zlasti pa je problemati~na Stara Fu`ina. Tudi parkiri{~a so problemati~na, saj se jih ve~ina nahaja na obmo~ju TNP, le tretjina pajih je zunaj tega obmo~ja.Primeri iz tujineV predstavitvi {tudije so bili predstavljeni tudi trije primeri iztujine. Zermatt v [vici, kjer je promet v kraju dovoljen le elektri~nim vozilom, ki so v lasti hotelov in drugih podjetij, in kjer tudidoma~ini parkirajo svoja vozila v pet kilometrov oddaljenem kraju.Wengen prav tako v [vici, kjer je na dolo~enih podro~jih vo`nja zmotornimi vozili dovoljena, na drugih pa ne, gost pa se lahko vanjpripelje le z zobato `eleznico. Werfenweng v Avstriji je bil tretjiprimer. Tam uporabljajo tako imenovano mehko mobilnost, karpomeni, da na inovativen na~in ponujajo uporabo alternativnih trajnostnih prometnih sredstev, hkrati pa radikalno ne omejujejo avtomobilskega prometa. Njihova ponudba trajnostnih prometnih sredstev je tako privla~na, da jo uporabljajo ne le gostje, ampak tudidoma~ini. Gre za kartico, kot je kartica Gost Bohinja, le da omogo~abrezpla~en prevoz s prej omenjenimi trajnostnimi vozili. Gostje jodobijo v zameno za avtomobilski klju~ in pla~ajo okoljski prispevekv vi{ini pet evrov.Nov prometni sistem v BohinjuV Bohinju bosta po {tudiji veljala dva prometna re`ima: prometnire`im, ki velja v ~asu turisti~ne sezone, in prometni re`im, ki veljazunaj turisti~ne sezone. Infrastrukturna ureditev bo v obeh obdobjih ista, spreminjata se samo organizacijska oblika in raba mobilnihprometnih sredstev.Zasnovo prihodnje prometne ureditve sestavljajo ti soodvisniukrepi: v turisti~ni sezoni bo obmo~je 2. cone TNP prosto vozil namotor z notranjim izgorevanjem, v obeh obdobjih in na celotnemobmo~ju Ob~ine Bohinj se uvede mehko mobilnost, v obmo~ju 2.cone TNP se {tevilo parkirnih mest vsaj razpolovi, v 3. coni TNP inobmo~ju zunaj TNP se {tevilo parkirnih mest bistveno pove~a, vBohinjski Bistrici in Stari Fu`ini se iz krajevnega jedra izlo~i tranzitni promet, v naseljih se motorni promet umiri in cestno povr{inopreuredi (tlakovanje), uvede se sistem kolesarskih poti in uredipe{poti, uvede se ITS (inteligentni transportni sistem).V turisti~ni sezoni bosta v veljavi dva ukrepa: 2. cona TNP prostaobi~ajnega avtomobilskega prometa in mehka mobilnost na celotnem obmo~ju Ob~ine Bohinj. V ~asu turisti~ne sezone bodo dovolje-

aktualnona samo ekolo{ka vozila: elektri~ni avtobusi, elektri~ni avtomobili vlasti hotelov, elektri~ni taksiji, elektri~na tovorna vozila in nemotorizirana prometna sredstva.Motorni avtomobilski promet se ustavi v Rib~evem Lazu ali StariFu`ini, tam parkira in pot v 2. cono TNP nadaljuje z elektri~nimivozili ali nemotornimi prometni sredstvi. Ko so parkiri{~a v Rib~evem Lazu in Stari Fu`ini zasedena, se parkira v obmo~ju Bohinjske Bistrice. Vozniki bodo glede stanja na parkiri{~ih in drugih ureditvah obve{~eni prek sistema ITS oz. prek navigacijskih monitorjev ali dlan~nikov.Na celotnem obmo~ju Ob~ine Bohinj se spodbuja raba nemotoriziranih prometnih sredstev. Mehko mobilnost se spodbuja s karticoGost Bohinja. Z njo bo mogo~e najeti razli~na nemotorizirana prometna sredstva, najeti {portno opremo, vodenje izletov ipd. Glavnistro{ek kartice Gost Bohinja mora biti zajet v ceni hotela, sobe aliapartmaja, okoli 5 evrov pa se posebej pla~a ob prejemu kartice.Tranzitni promet se izlo~a iz krajevnega jedra Bohinjske Bistrice inStare Fu`ine. Ta ukrep velja za obdobje turisti~ne sezone in zunajnje. Tranzitni promet se izlo~a z izgradnjo obvoznic in z omejitvamimotornega prometa. Izgradnja obvoznic je predvidena v BohinjskiBistrici in alternativno v Stari Fu`ini.Omejitve prometa so predvidene v vseh naseljih, skozi katerapotekajo ceste vi{jega reda. Umirjanje prometa je sve`enj gradbenotehni~nih in regulativnih ukrepov, s katerimi se v naselju ustvarijorazmere za uveljavitev vseh vrst prometa, varnej{i promet, zmanj{anje negativnih vplivov na okolje in bolj estetski videz prometnihpovr{in. Preprosto re~eno, prometnice naj bi dobile prijaznej{ividez, da bodo integrativni in ne lo~evalni element naselja.Javni prometPredlagana je ureditev treh prestopnih to~k. Glavna prestopnato~ka bo v Bohinjski Bistrici, sekundarni prestopni to~ki bosta vStari Fu`ini in Rib~evem Lazu. Glavna prestopna to~ka bo delovalavse dni v letu, sekundarni pa bosta v smislu prestopanja delovalisamo v turisti~ni sezoni. V Bohinjski Bistrici je predvidena izgradnja avtobusne postaje in ureditev `elezni{ke postaje. V obdobju turisti~ne sezone bodo vozile tri vrste linij javnega prometa: elektri~niavtobusi in elektri~ni taksiji (v 2. coni TNP), dostavni avtobusi (narelaciji Bohinjska Bistrica-Rib~ev Laz) in obi~ajni medkrajevni avtobusi. Zunaj turisti~ne sezone bodo avtobusi vozili tako kot sedaj.Znanstvena fantastikaOdziv doma~inov, ki so pri{li na javno predstavitev v Kulturni domv Stari Fu`ini, je bil, da je {tudija bolj podobna znanstveni fantastiki kot ~emu realnemu. Kljub pojasnilu, da bi bila tak{na ureditevdokon~no vpeljana do leta 2030, se niso omeh~ali. Prepri~ani sonamre~, da obstajajo bolj{e in hitrej{e re{itve. Na primer obvoznicevasi v Zgornji dolini, obvoznica mostu pri sv. Janezu in parkirnahi{a v Bohinjski Bistrici ali pa na Nomenju in celo `e v Soteski.V{e~en pa jim je bil ITS, ki je sistem sporo~anja o prostih parkirnihprostorih v krajih, kamor se peljemo. Pravzaprav imajo doma~iniprav, da je treba poiskati hitrej{o re{itev, saj se bomo verjetno do leta 2030 `e skoraj vsi vozili z elektri~nimi vozili in neposredne onesna`enosti zraka ne bo ve~. Ostal bo le {e problem {tevil~nosti prometa, vendar to se da re{iti s predlagano re{itvijo doma~inov. Sedajpa iz na{ih ust, misli ipd. v u{esa dr`ave, ki bo morala zgraditiobvoznice. Za parkirne hi{e bomo pa `e nekako poskrbeli.Petra Lotri~ Ogrin

Hitrost - glavni vzrok prometnih nesre~V ~etrtek, 19. maja, je na na Policijski akademiji v Tacnu potekalposvet, kako izbolj{ati komuniciranje z javnostjo na podro~juupravljanja meritev hitrosti na slovenskih cestah. Razprava je

5

pokazala, da je potreben na~rtni in usklajen pristop tako nanacionalni kot mednarodni ravni. Tuje izku{nje in dobro praksodr`av ~lanic EU so predstavili predstavnica najve~je nevladne organizacije ETSC Graziella Jost, francoska strokovnjakinja s podro~japrometne varnosti Annie Canel in predstavnik Zdru`enja evropskihprometnih policij TISPOL Adam Briggs.Hitrost je {e vedno glavni dejavnik prometnih nesre~ tako na slovenskih kot evropskih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziromaprekora~itev hitrosti vzrok tretjini prometnih nesre~ s smrtnimizidom.Evropska unija si je v novem akcijskem na~rtu za ve~jo varnost doleta 2020 postavila ambiciozen cilj, da v prihodnjem desetletjudr`ave ~lanice zmanj{ajo {tevilo smrtnih `rtev za polovico. Temusledi tudi predlog novega nacionalnega programa varnosti cestnegaprometa za obdobje 2012-2021, ki predvideva, da do konca leta 2021na slovenskih cestah zaradi posledic prometnih nesre~ ne bi umrlove~ kot 70 oseb in se ne bi ve~ kot 420 oseb hudo telesnopo{kodovalo, je povedal direktor Javne agencije RS za varnostprometa Ljubo Zajc.Predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa Graziella Jostje poudarila, da je za upravljanje hitrosti izjemnega pomena politi~na podpora in podpora javnosti. To je te`ka pot, vendar lahkojavnost prepri~amo le s pravilnim pristopom, saj je namen vsehaktivnosti in ukrepov ohraniti ~im ve~ `ivljenj.Annie Canel je predstavila francoski model avtomatizacije nadzorahitrosti. V Franciji imajo na cestah name{~enih ve~ kot 3.000 stacionarnih in mobilnih radarjev. V leto{njem letu pa jih nameravajonakupiti {e 700, pri tem pa je pomembno ~im hitrej{e sankcioniranje kr{iteljev prometnih predpisov. Rezultati avtomatizacije nadzora hitrosti se ka`ejo v izjemnem zmanj{anju {tevila smrtnih `rtev,saj so od leta 2003 v Franciji ohranili kar 11.000 `ivljenj.Adam Briggs je predstavil izku{nje Velike Britanije, kjer so ukrepeizvedli s pomo~jo podpore javnosti in medijev. V Veliki Britanijiavtomatizacijo nadzora in meritve hitrosti podpira ve~ kot 75 %javnosti. Po raziskavah je nadzor hitrosti ne samo del izobra`evanjain izmenjave razli~nih pogledov ljudi, saj z vidika analize stro{kovin koristi slednje presegajo stro{ke.

@upan ponovno pisal ministru @arni~u@upan Franc Kramar je sredi maja ponovno pisal ministru zaokolje in prostor Roku @arni~u. V pismu je ministra ponovno pozval, naj sprejme sklep o pripravi Dr`avnega lokacijskega na~rtaza smu~i{~e Vogel, merila za sofinanciranje infrastrukture vparkovnih ob~inah in ostalih zakonsko predpisanih dejavnostihter da naj se kon~no konstituira nov Svet Zavoda Triglavski narodni park.Kot najbolj pere~ problem pa je izpostavil zadnje izjave pristojnihna Zavodu TNP, ki namigujejo, da se sede` me bo prenesel vOb~ino Bohinj, kot to predvideva Zakon o TNP. @upan je mnenja,da nima nih~e pravice razmi{ljati, da bi se ta dolo~ba spremenila. Vsi izgovori so jalovi, je zapisal `upan, tudi tisti o pomanjkanju denarja, saj bi Zavod TNP s prodajo stavbe sedanjega sede`apo njegovem mnenju dobil ve~ sredstev, kot jih potrebuje za obnovo zgradbe v Stari Fu`ini, ki jo je pred nekaj leti uni~il po`ar inza katero naj bi bil izdelan projekt informacijskega centra. S spremembo projektne dokumentacije bi lahko zgradili poslovnostavbo s sede`em TNP in informacijskim centrom za obiskovalce.@upan je zapisal tudi, da ve, da je v zakonu predvideno prehodnoobdobje petih let, vendar je mnenja, da je `e danes potrebnospro`iti postopke, da se bo sede` parka preselil v Bohinj. Zapisalpa je {e, da v kolikor se dolo~be zakona ne bodo spo{tovale, boOb~ina Bohinj zakon posredovala v presojo Ustavnemu sodi{~u.Na koncu pa je ministra pozval, naj `e kon~no pri~ne z obljubljenimi in nujno potrebnimi aktivnostmi.P.L.O.

6

aktualno

Posvet je zaklju~il svetovalec ministrice za notranje zadeve Branko Celar, ki je poudaril, da Slovenija svojo nadzorno dejavnostusmerja predvsem na omejevanje hitrosti, vo`njo pod vplivom alkohola in mamil ter za{~ito {ibkej{ih udele`encev v prometu (kolesarji, pe{ci, starej{i). V tem ~asu potekajo strokovne priprave zavzpostavitev sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti naslovenskem cestnem omre`ju in uvedbo novega koncepta avtocestne policije.P.L.O.

@upan Kramar ob 30-letnici TNPOb 30. obletnici zakonske ustanovitve Triglavskega narodnegaparka je `upan Franc Kramar na medije naslovil naslednjo izjavo: Triglavski narodni park, ustanovljen z zakonom 1981. leta inkaterega dve tretjini obmo~ja le`ita v Ob~ini Bohinj, je bil ustanovljen z namenom varovanja narave in omogo~anja nadstandardnega `ivljenja v njem `ive~emu prebivalstvu. Tega leta se jeobmo~je parka raz{irilo tudi na obmo~je Vogla, Bohinjskega jezera in vasi Stara Fu`ina, Studor, Koprivnik in Gorju{e.Ob ustanovitvi so se takratni politi~ni veljaki zavezali in obljubililokalnemu prebivalstvu nadstandardno `ivljenje, velike prednosti `ivljenja v parku in ugodnosti pri dr`avnih subvencijah.Dejstva in stvarnost pa so se pokazali kot zavajanje in sprenevedanje prej{nje in sedanje dr`ave. V teh tridesetih letih je toobmo~je postalo sicer dokaj ohranjeno, `al pa tudi zaostalo.Potencial na podro~ju turizma, ki ga Bohinj ima in ki je skrbel zaeksistenco ljudi, `ive~ih v parku, je usahnil. Nadomestile pa so gavse mogo~e prepovedi in zakonska omejevanja. Posledice so vidne. Mladi ljudje odhajajo, ostaja po vedno starej{a populacija, kibo o~itno svoje premo`enje prodala ljudem, ki so `eljni {e naprejgraditi svoje po~itni{ke objekte. Obmo~je parka bo postalo obmo~je bogatih izbrancev, ki bo za`ivelo ob koncih tedna, Bohinj paizletni{ka to~ka, imenovana Triglavski narodni park oziromaokolica Bleda.Ob tem je potrebno posebej poudariti, da je lani Dr`avni zborsprejel nov Zakon o TNP in mojim ob~ankam in ob~anom, `ive~imv parku, spet dal upanje, da se bo za~elo kaj spreminjati v smeriizbolj{anja `ivljenja v tem delu. Poudarki, kako pomemben je~lovek v parku, so se pokazali kot zavajujo~i. Vse dolo~be ~lenov,ki dajejo lokalnemu prebivalstvu pravice in upanje, se ne izvajajo. [e celo ve~, pojavljajo se izjave o nezmo`nosti selitve sede`a vparkovno ob~ino z najve~jim {tevilom prebivalstva, ni~ se ni premaknilo z Voglom, minister {e danes ni sprejel nobenegazakonskega podakta ali meril za sofinanciranja tako opevanih 80odstotkov za namene investicij, nikjer se {e ne izvaja nadstandardna infrastruktura in {e bi lahko na{teval. Skratka, figa v`epu, saj bomo ljudi v parku lahko obra~ali in sledili ciljem, kiso v nasprotju z cilji lokalnega prebivalstva.Iz navedenih razlogov na{e ob~anke in ob~ani nimajo razlogov zaproslavljanje, prav tako pa ne tudi jaz kot `upan. Zato se slovesnosti ob 30-letnici TNP na Bledu ne bom udele`il. Misliti pa dajetudi lokacija slovesnosti na Bledu. Ali je to {e dodaten protestproti selitvi sede`a parka v Bohinj? Ali ni tak{na odlo~itev vnasprotju z usmeritvami zakona, da je sede` na Bledu, vlada sepa v Bohinju? Glede na tak{no odlo~itev kot `upan drugorazrednih dr`avljanov ne sodim na prireditev na tako visoki ravni.Vsem udele`encem proslave pa `elim prijetno praznovanje,naslednji dan pa jih vabim v Triglavski narodni park, v ob~ino znajve~jim {tevilom prebivalstva v parku, v Bohinj, kjer razlogovza praznovanje {e nimamo. Mogo~e ob 40-letnici.P.L.O.

Skupna urgentna enota SB Jesenice in OZGZadnji petek v maju sta v.d. direktorja Splo{ne bolni{nice JeseniceIgor Horvat in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jo`eVeternik v prisotnosti ministra Dorijana Maru{i~a podpisala pismoo nameri, s katerim se vzpostavlja skupna urgentna slu`ba v prostorih SB Jesenice. Minister za zdravje Dorijan Maru{i~ se je ob temvodstvoma obeh zavodov zahvalil za dosedanja prizadevanja.Poudaril je, da je s podpisom pisma o nameri sklenjena zaveza dvehzavodov, ki si bosta v prihodnje skupaj prizadevala za {e bolj{e delov korist pacientov.Aktivnosti za podpis pisma o nameri za vzpostavitev skupneurgentne slu`be so se, na pobudo ministra za zdravje DorijanaMaru{i~a za~ele `e konec leta 2010. Znotraj obeh ustanov smopostavili delovni skupini, ki sta skupaj pregledali obstoje~e pogojeza delovanje na skupni lokaciji in pripravili predloge za ureditevpotrebne opreme in prostorov, je povedal v. d. direktorja SBJesenice Igor Horvat.Osnovni namen skupne urgentne slu`be je obravnava pacienta naenem mestu od prvega stika z zdravnikom in medicinsko sestro dopostavitve kon~ne diagnoze oz. sprejema v bolni{nico. Zdravnik boimel na razpolago vso potrebno diagnostiko SB Jesenice in mo`nostposveta z ostalimi specialisti, ki zagotavljajo 24-urno de`urnoslu`bo v bolni{nici.Skupna urgentna enota v jeseni{ki bolni{nici, v katero bosta kotprvi povezani ekipi jeseni{ke bolni{nice in Zdravstvenega domaJesenice, bo za~ela delovati 1. oktobra 2011. V prehodnem obdobju,do izgradnje novega urgentnega centra, bo delovala v no~nem ~asuod 20. in 7. ure, med vikendom in v dela prostih dneh pa 24 ur.V OZG pri~akujemo, da se bo ~im prej pri~ela izgradnja novegaobjekta v okviru SB Jesenice, kjer naj bi bili zagotovljeni ustrezniprostorski pogoji za 24-urno delovanje skupne urgentne slu`be, sajre{itev, ki naj bi se pri~ela izvajati s 1. oktobrom 2011, ni najbolj{aza ekipo ZD Jesenice, meni direktor OZG Jo`e Veternik. Kotpoudarja v. d. direktorja SB Jesenice Igor Horvat je omenjenare{itev zgolj za~asna oblika organizacije urgentne slu`be in je podlaga za nadaljevanje projekta vzpostavitve urgentnega centra predvidoma do konca leta 2014.P.L.O.

Ekonomska analiza Ob~ine BohinjEkonomska analiza ob~ine je zasnovana tako, da prikazujedru`beno in ekonomsko stanje in trende v Ob~ini Bohinj, analiziraprebivalstvo, njegovo delovno aktivnost, `ivljenjski standard in tudiaktivnost gospodarstva v ob~ini. V ekonomski analizi so predstavjeni podatki Statisti~nega urada, AJPES in DURS, ki so na razpolago uporabnikom na spletnih straneh. Analiza je nadgradnja predhodne analize za leto 2006, zato prikazuje obdobje 2007-2010.V Ob~ini Bohinj je imelo konec leta 2010 stalno prebivali{~e 5.260prebivalcev - 2.598 mo{kih (49,4 %) in 2.662 `ensk (50,6 %). Pregledpo starostni strukturi prikazuje zna~ilnost, da v starostnihskupinah do 64 let prevladujejo mo{ki, po 65 letih starosti pa`enske. Porast natalitete prikazuje podatek o porastu {tevila malihotrok do 5 let, ki jih 264 ali 15 % ve~, dojen~kov je bilo lani 68 ali 75% ve~ kot leto prej. Demografska dinamika odra`a staranje prebivalstva, vendar je 1.331 mladih do 25 let ali 25 % ve~ kot starej{ihod 65 let (1.065 oseb). Statisti~ni demografski kazalci prikazujejo vBohinju rast povpre~ne starosti prebivalstva (43,3 let), ki je sedaj3,4 leta starej{e kot pred desetletjem. Prebivalci Bohinja so vpovpre~ju slabi dve leti starej{i od slovenskih (41,6 let). Statisti~nidemografski podatki prikazujejo od leta 2008 dalje spet pozitivennaravni in selitveni prirast prebivalstva. Leta 2009 se je rodilo 59otrok (11,2 na tiso~ prebivalcev), 30 fantkov in 29 deklic. Od leta2006 dalje se je pove~ala mortaliteta, leta 2009 je umrlo 58 oseb.Pozitiven je bil selitveni prirast prebivalstva (+46), in sicer selitveni

aktualnoprirast med ob~inami (+28) in s tujino (+18).Med prebivalci Ob~ine Bohinj je bilo januarja letos 2.046 delovnoaktivnih, kar je 226 ali 10 % manj kot ob za~etku gospodarske krizeoktobra 2008. Od konca leta 2008 se je prej pozitiven trend izrazitoobrnil in se zaposlenost zmanj{uje. Trend je bil izredno negativenleta 2009 in 2010 in je tak{en {e vedno. Po ugodnem ve~letnem trendu zmanj{evanja brezposelnosti v Bohinju je {tevilo registriranobrezposelnih oseb od leta 2009 dalje hitreje nara{~alo, od jeseni2010 pa se je {e bolj izrazito pove~alo, tako da je bilo po najnovej{ihpodatkih letos marca 186 brezposelnih (v primerjavi z 42 brezposelnimi avgusta 2008). Za trend brezposelnosti je sicer zna~ilna sezonska komponenta, {tevilo brezposelnih oseb se praviloma pove~a odoktobra do februarja, zmanj{uje spomladi in je najni`ja poleti, ko jevisoka turisti~na sezona.Povpre~na pla~a zaposlenih pri pravnih osebah v Bohinju je zna{alajanuarja letos bruto 1.136 evrov in neto 778 evrov. V primerjavi spovpre~jem leta 2010 so januarske pla~e porasle povpre~no 2,2 %,lani pa 2,8 % v primerjavi z letom prej. ^e upo{tevamo podatek o1,8 % letni rasti cen, so bruto pla~e realno porasle le 0,4 % oziroma1 %.V primerjavi s slovenskim povpre~jem je bila povpre~na brutopla~a zaposlenih v Bohinju 25 % ni`ja.Podatek dav~ne uprave RS o bruto osnovi za dohodnino je osnova zaoceno `ivljenjskega standarda prebivalcev Ob~ine Bohinj. Po zadnjih objavljenih podatkih je tako merjen `ivljenjski standard prebivalcev Bohinja 7,5 % ni`ji v primerjavi s slovenskim povpre~jem,neto pla~a pa 20 % ni`ja. V Ob~ini Bohinj je v bilo v gospodarstvuaktivnih 96 gospodarskih dru`b in 247 samostojnih podjetnikov ssede`em na obmo~ju ob~ine v letu 2009. Gospodarstvo ob~ine je ustvarilo 13,7 milijonov evrov dodane vrednosti ali 8,6 % ve~ oziromarealno 7,6 % ve~ kot leto prej.Ekonomska analiza v Bohinju prikazuje, da je aktivnost gospodarstva v ob~ini dobra, vendar ga je leta 2009 tudi oplazila gospodarska kriza. Gospodarska mo~ je {e vedno preve~ skromna gledena delovni potencial. Polovica prebivalcev, predvsem bolj izobra`eni,se dnevno vozi na delo v druge ob~ine.Glavne ugotovitve ekonomske analize lahko strnemo v slede~e:demografski podatki prikazujejo postopno staranje prebivalstva; odleta 2008 dalje je pozitiven naravni in selitveni prirast; novej{i pozitiven premik je porast {tevila malih otrok in dojen~kov; prej pozitiven trend delovno aktivnega prebivalstva se je od konca leta 2008izrazito obrnil navzdol in zaposlenost se {e zmanj{uje; zna~ilne sovisoke delovne migracije, v gospodarstvu v Bohinju ni dovoljdelovnih mest, zato se polovica delovno aktivnih ob~anov dnevnovozi na delo v druge ob~ine; prej nizka brezposelnost od jeseni 2008hitro nara{~a, najhitreje od jeseni 2010 in januarja letos je kar{tirikrat ve~ brezposelnih; povpre~na bruto pla~a na delovnihmestih v Bohinju je 25 % in neto pla~a 20 % ni`ja v primerjavi sslovenskim povpre~jem; `ivljenjski standard prebivalcev je 7,5 %ni`ji, vendar nara{~a; primerjava podatkov o delovno aktivnih prebivalcih po prebivali{~u in delovnem mestu in po izobrazbi prikazuje, da v ob~ini ni dovolj delovnih mest za srednjo, vi{jo in visoko izobrazbo, kar vodi ob~ane v delovne migracije; {tevilo mladine, ki{tudira, se pove~uje in v eni generaciji jih je ve~, kot je v ob~inidelovnih mest z vi{jo in visoko izobrazbo; turisti~ni promet se je pove~jem upadu tujih turistov zaradi krize leta 2009 lansko leto spetpove~al, in sicer na ra~un porasta doma~ih turistov, tako da je bilponovno na ravni iz leta 2008; gospodarske dru`be so imele leta2009 visoko gospodarsko rast in rast prihodkov, dru`be so sepreusmerile na prodajo v tujino, vendar je rast v veliki meri rezultat reorganizacije dru`be LIP, krizo odra`ajo visoke ~iste izgubeprakti~no v vseh dejavnostih; segment samostojnih podjetnikovprikazuje leta 2009 velik upad gospodarske aktivnosti, vendar jepodjetnikov dohodek pozitiven; produktivnost dela gospodarskihdru`b in samostojnih podjetnikov je ni`ja od slovenskega povpre~ja,ker je bilo {tevilo zaposlenih po sede`u vi{je, se je produktivnostleta 2009 izrazito zni`ala.P.L.O.

7

Skupaj za varnost

Moto klub Bohinj in Ob~ina Bohinj vabita, da se v soboto, 4. junija,med 9. in 13. uro pred O[ dr. Janeza Mencingerja v BohinjskiBistrici udele`ite javne prireditve Skupaj za varnost. S to prireditvijo `elimo opozoriti na pomen varnosti ob~ank in ob~anov v Bohinjuna razli~nih podro~jih varnosti (prometna varnost, varnost predpo`ari, varstvo pred utopitvami, varnost v gorah) in predstavitidejavnost dru{tev in organizacij, ki je neposredno povezana z zagotavljanjem varnosti in re{evanjem.Na prireditvi poleg O[ dr. Janeza Mencingerja sodelujejo {e: policija, ki bo predstavila svojo dejavnost in opremo na podro~ju zagotavljanja prometne varnosti. Zanimivo pa si bo ogledati tudi na~inuporabe slu`benega psa; ~lani GD Bohinjska Bistrica bodo pokazali opremo, ki jo potrebujejo za spopadanje z ognjenimi zublji, organizatorji pa so poskrbeli za predstavitev vozila z gasilsko lestvijo;gasilci s sosednjega Bleda bodo pokazali re{evanje ukle{~enegavoznika z uporabo hidravli~nih {karij; ~lani Dru{tva za podvodnedejavnosti Bohinj in ~lani Gorske re{evalne slu`be Bohinj bodopredstavili opremo in dejavnost za re{evanje iz vode in v gorah; vsodelovanju z ZD Bohinj si bodo udele`enci lahko ogledali tudi opremo re{evalnega vozila.

Za na{e najmlaj{e smo pripravili dva zanimiva programa, ki sebosta izvajala na poligonu Kolesar~ki (http://www.kolesarcki.si/)in poligonu Jumicar (http://www.jumicar.si/), kjer se bodo otrocipreizkusili in spoznavali z osnovami prometnih pravil.Za malo ve~je - za motoriste smo pripravili poligon spretnostnevo`nje, kjer bodo lahko pod budnim o~esom {olanega in{truktorjapreizkusili spretnostno znanje svojih jeklenih konji~kov.Organizatorji smo se potrudili najti za vsakogar nekaj, rde~a nitjavne prireditve pa je VARNOST, za katero moramo poskrbeti SKUPAJ. V duhu na{ega skupnega slogana vas pri~akujemo, da si prireditev ogledate in s tem poka`ete, da ste z nami v prizadevanju zabolj{o varnost v Bohinju.Moto klub Bohinj in Ob~ina Bohinj

8

gospodarstvo in turizem

Dobrote slovenskih kmetij 2011Tako kot vsako leto je tudi letos v mesecu maju na Ptuju v okviruKmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko svetovalne slu`be,Mestne ob~ine Ptuj in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj potekalo22. ocenjevanje in razstava izdelkov s kmetij z naslovom Dobroteslovenskih kmetij. Na ocenjevanju so sodelovale kmetije zmle~nimi, kru{nimi in mesnimi izdelki, doma~im oljem, kisom,sokom, `ganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami,kompotom in konzerviranimi vrtninami. Z obmo~ja zgornjeGorenjske je bilo letos na ocenjevanje prijavljenih 14 izdelkov,od tega 6 `ganj, 3 marmelade, 2 mle~na in 2 kru{na izdelka ter 1sok.Iz Ob~ine Bohinj sta na ocenjevanju sodelovala Ivan Jeklar s kmetije Pr' Novak in Darinka Koro{ec s kmetije Pr' Bezniku z Gorju{. Naocenjevanje je Ivan Jeklar prijavil `ganje tepkovec in prejel zlato priznanje. Darinka Koro{ec je na ocenjevanje prijavila sladkoskuto in prav tako prejela zlato priznanje in prejela tudi znakkakovosti.Pohvaliti moramo tudi ostale sodelujo~e kmetije, saj so skoraj vsedobile priznanja, kar ka`e na kakovost izdelkov. Med njimi je tudikmetija Mihaela Kosma~a iz Dovjega, ki je za `ganje Ta doma~ prejela zlato priznanje in znak kakovosti, kmetija Franca Gogala izDvorske vasi, ki je za doma~o slivovo marmelado prejela zlato priznanje, kmetija Mojce Hlebanja iz Srednjega vrha pri GozdMartuljku, ki je za poltrdi sir Srjan prejela zlato priznanje, inkmetija Ur{ke [ranc iz Belce, ki je za Le{nkov kruh prejela zlatopriznanje.Vsem sodelujo~im ~estitamo in jih `e sedaj vabimo, da se pridru`ijona ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij tudi v letu 2012.

nanja strokovne in splo{ne javnosti spadajo: Zeleni zgled za turizem(STO, 2009), Turisti}ka prizma za novitet v turizmu (Novi Sad,2009), Energetska zgradba in Energetski mened`er leta (IJS inFinance, 2010), Green Globe certifikat (Green Globe Society, 2010),Zlati Sejalec (STO, 2010), Conventa Award za noviteto na podro~jukongresne dejavnosti vpeljava trajnostnih dogodkov na podro~juJV EU (Akademija Conventa, 2011).Do uvedbe enotne znamke prihaja zaradi bistvene {iritve storitveneponudbe: Ekolo{kemu resortu se bo pridru`ilo tudi prvo EKOsmu~i{~e 2864 z najdalj{imi progami v Sloveniji (skupno 47 km).Dolino bodo z vrhom povezovali najsodobnej{i sistemi desetihsede`nih gondolskih `i~nic. Smu~i{~e bo imelo kar 1050 m vi{inskerazlike, kar obenem predstavlja tudi idealno platformo zapostavitev poletnega gorsko kolesarskega parka.Skrivnost zgodbe 2864 se ne pi{e le visoko v kraljestvu gora.Klju~na je pot. Navdahnjeni s silno mo~jo narave, ki `ivi in ustvarja, v Bohinju plezajo preudarno: v interesu trajnih spominov pozivajo k ustvarjanju minljivih sledi. Svojo filozofijo so povzeli z edinstvenim filmom na naslovu www.2864.si.Polona Megli~, Bohinj Park EKO Hotel

Tr`nica bohinjskih doma~ih izdelkov

Barbara Kun{i~ Dem{ar,KGZ svetovalka za kme~ko dru`ino in dopolnilne dejavnosti

[iritev turisti~ne ponudbe v Bohinju zznamko 2864Prvak trajnostnega razvoja v turizmu Bohinj Park EKO Hotel se{iri. Ekolo{ki resort poleg hotela, kongresnega centra, wellnessa invodnega parka z notranjimi in zunanjimi bazeni napoveduje izgradnjo EKO smu~i{~a z najdalj{imi progami v Sloveniji. Podjetje se je znamenom, da bi ohranilo prvotno vizijo, odlo~ilo za ustanovitevenotne krovne znamke 2864, v ozadju katere stoji zgodba z vzpodbudno filozofijo, ki obeta trajno pove~anje turisti~ne ponudbe vBohinju.Vi{ina o~aka slovenskih gora simbolno zaobjema edinstveno,zgodovinsko, zeleno in prijateljsko pot. Vizija EKO resorta s {tirimisr~nimi mo`mi iz Bohinja, ki so prvi splezali na vrh Triglava, delisvoje temeljne vrednote: vztrajnost ker pot do uspeha vklju~ujevzpone in padce, naravovarstvo ~lovekov osnovni pre`ivetvenigon, pristnost {ele z vpetostjo strasti se ustvarjajo prese`ki terpogum, ker je utiranje gazi tvegan podvig. Na Triglavski cesti vBohinjski Bistrici, na zdaj{njem mestu Bohinj Park EKO Hotela, je`e leta 1912 stal prvi slovenski podalpski hotel, imenovan Triglav.Simbolna vrednost markantnega vr{aca, izra`ena s {tevilko njegovenadmorske vi{ine, predstavlja neusahljiv navdih in vzpodbudopristni trajnostni viziji.Bohinj Park EKO Hotel poleg vzornih energetsko var~nih tehnolo{kih praks odlikujejo trajnostna prizadevanja na podro~ju sociale:svoje u~inkovite prakse deli z javnostjo, s ~imer vzpodbuja dru`benoodgovornost tako pri konkurentih kakor tudi pri sodelavcih, gostihter ne nazadnje med lokalnim prebivalstvom, ki ga v podjetjuzastopa kar 82 % zaposlenih.Kompleks si je od izgradnje v juniju 2009 dalje prislu`il nazivnajve~krat nagrajenega hotela v Sloveniji. Med odmevnej{a priz-

Pred {tirimi leti smo v okviru Festivala alpskega cvetja naRib~evem Lazu postavili tr`nico bohinjskih doma~ih izdelkov. Prvoleto je tr`nica obratovala ob sobotah med turisti~no sezono.V za~etku smo bili mi{ljenja, da je izbrana lokacija za tr`nico idealna, ker bodo lahko, poleg doma~inov in lastnikov po~itni{kih hi{,ponujene izdelke kupovali tudi ostali gosti Bohinja. Izkazalo se je,da je obiskovalcem sicer ponudba na tr`nici zanimiva, vendar so sele redki odlo~ili za nakup prehrambenih izdelkov, predvsem zato,ker niso imeli kupljenega kam shraniti.Naslednje leto smo zato tr`nico preselili na trg pred Mercatorjem vBohinjski Bistrici, kar se je izkazalo za pravilno, saj se je prodajapove~ala in se s tem obogatila tudi ponudba. Tako sedaj tr`nicaobratuje vsako soboto preko celega leta, in sicer v poletnih mesecihna trgu pred trgovskim centrom, v zimskih mesecih pa v avli. Ponudba na tr`nici je pestra mle~ni izdelki, pecivo, med, kruh, jajca in vse izhaja s kmetij iz Bohinja.Stojnice smo si prva leta izposojali, potem pa je ob~ina jeseni 2009s pomo~jo sredstev LEADER programa nabavila nove. Tr`nica jedober primer sodelovanja Ob~ine Bohinj, Turizma Bohinj, Mercatorja in Kmetijske svetovalne slu`be ter ponudnikov oziroma prodajalcev.Du{an Jovi}

festival alpskega cvetja

9

5. mednarodni festival alpskega cvetjaKot `e {tiri leta pred tem se je tudi letos vzadnjem tednu maja in prvem tednu junijaodvijal Mednarodni festival alpskega cvetja,ki je ponudil svojim obiskovalcem {tevilnedelavnice, kulturne prireditve, otro{ki pravlji~ni konec tedna, mednarodno strokovnokonferenco, doma~o tr`nico, za`ig prave oglarske kope in vsakodnevne vodene botani~ne izlete. Toliko dogajanja, da je za enega samega ~loveka skoraj ali pa prav zaresnemogo~e, da bi si lahko ogledal vse. PriTurizmu Bohinj pravijo, da gradijo prihodnost za ljudi in naravo, zato Bohinj stopa popoti trajnostnega, sonaravnega razvoja turizma in spo{tovanja do ko{~ka raja, ki smoga od svojih prednikov prejeli v varstvo. Tapot pa vodi k cilju, da Bohinj postaneresni~no zelena turisti~na destinacija.^eprav je bila v zadnjih dveh tednih boljpisana kot le zelena. Obarvale so jo cvetlice,pa tudi prej omenjeni pester in tudi pisanprogram, kot je razvidno tudi s fotografij napri~ujo~ih straneh.Otvoritev z Manco IzmajlovoV Kulturnem domu Jo`a A`mana se je vsoboto pred dvema tednoma s slavnostjo pri~el peti, na pol okrogli, Mednarodni festivalalpskega cvetja. Ve~er je bil pre`et s kulturo.Govorniki, `upan Franc Kramar, direktorTNP Martin [olar in direktor TurizmaBohinj Klemen Langus so oder kaj hitro odstopili zvezdi tega ve~era, pevki ManciIzmajlovi z gosti Braco Doblekar Big BandDom. Po kon~anem koncertu pa so obiskovalce prireditve v preddverju pri~akaleokusne dobrote bohinjskih `ena. Ob pija~i injeda~i ter prijetnem kramljanju so si obiskovalci lahko ogledali tudi fotografsko razstavo Petra Strgarja z naslovom Nove in ponovno odkrite vrste ro` v Bohinju in etnolo{ko razstavo TNP z naslovom Delo napolju v Bohinju, ki je nastala lani decembrav Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu.Pet let festivalaFestival, ki v prvi vrsti temelji na spo{tovanju narave, je v petih letih prerasel vmnogo ve~ kot zgolj spoznavanje alpskegacvetja, vodenje botani~nih izletov ter razkrivanje skrivnih rasti{~ redkega alpskegacvetja. S soorganizacijo Triglavskega narodnega parka in vse bolj klju~nim sodelovanjem osnovne {ole dr. Janeza Mencingerja,Vrtca Bohinj in {tevilnih bohinjskih dru{tevin organizacij je postal zanimiv za {ir{oskupino gostov, ki jih mogo~e bolj kot cvetlice zanima aktivno in do`ivetij polno pre`ivljanje ~asa v naravi.V festivalskih dneh se je zvrstila cela kopicakulturnih prireditev, povezanih s cvetli~nimi temami od likovnih razstav do glas-

Otvoritvena slovesnost, koncert Mance Izmajlove in Braco Doblekar Big Band Doma. /Foto: P.L.O.benih ve~erov. Strokovnjaki so imeli prilo`nost za posvetovanja o alpskih rastlinah,njihovem spoznavanju, ohranjanju in pomenu. Zvrstile so se delavnice in predstavitve{tevilnih podro~ij in na~inov, kako lahkosamoniklo cvetje polep{a in obogati na{e`ivljenje od te~ajev fotografije do kulinari~nih delavnic, od spoznavanja ~ebelarstva do likovnih te~ajev. Pod vodstvomdoma~ih vodnikov in botani~nih strokovnjakov je bil vsak dan na voljo voden izlet,kjer so gostje lahko spoznavali cvetli~nobogastvo Bohinja in njegove okolice.Mednarodna strokovna konferencaLeto{nja mednarodna strokovna konferencase je odvijala v ponedeljek, 23. maja, vBohinj Park EKO Hotelu in je ob mednarodnem letu gozdov nosila naslov Gozdovi zaljudi in naravo. Konferenci je predsedovaldirektor TNP mag. Martin [olar. Glavna tema konference je bila uporaba gozdnegaprostora v turisti~ne namene, slu{atelji paso lahko sli{ali tudi primere iz tujine. Slovenski predavatelji Du{an [trucl, Jurij Begu{ in Mladen Berginc so predstavili problematiko kolesarskih poti v naravi in vo`enjizven cestnega omre`ja v naravnem okolju.Bohinjski festival primer dobre prakseFestival alpskega cvetja je bil letos kotprimer dobre prakse trajnostnega, sonaravnega razvoja turizma predstavljen namednarodni delavnici v okviru organizacijePlantlife international v Makedoniji. Nadaljevanje delavnice se je odvijalo v okviru na{ega fesitvala. Delavnice so se udele`ilipredstavniki sedmih dr`av Jugovzhodne Evrope in Anglije. Namenjena pa je bila razpravi o organizaciji podobnih festivalov vvsaj {e {tirih drugih dr`avah.Petra Lotri~ Ogrin

Travnolistna perunika (Iris graminea)/Foto: P.L.O.

Tur{ka lilija (Lilium martagon) /Foto: P.L.O.

10

festival alpskega cvetja

Pravlji~ni gozd po bohinjskoPrvi konec tedna se je v sklopu Festivala alpskega cvetja v Ukancuodvijala dvodnevna prireditev U kon'c sveta so pravljice doma:Pravlji~ni gozd po Bohinjsko, ki jo je pripravil in organiziral VrtecBohinj, pravzaprav si je celoten koncept prireditve za na{e najmlaj{e zamislila Andreja Jensterle iz Vrtca Bohinj. Kdo vse je njejin Vrtcu Bohinj pomagal, si lahko preberete v posebej za to namenjenem okvir~ku. Vsem se iskreno zahvaljujejo.Prireditev je res morala biti dvodnevna, saj je bil program takopester in se je dogajal na tako velikem prostoru, da je marsikomutudi v dveh dneh po tri ure kazalo, da ne bo mogel videti inpreizkusiti vsega. Zadnja ura pa je bila oba dneva namenjena igrici, v kateri so nastopili vsi bohinjski pravlji~ni junaki, ki so jih zelodobro odigrale praktikantke v Vrtcu Bohinj.Vse se je dogajalo na sedmih postajah, ki so se razprostirale odparkiri{~a Hotela Zlatorog mimo Gosti{~a Erlah ~ez most ~ez Savicodo jezera in nazaj mimo teni{kega igri{~a za Zlatorogom. Na prvipostaji so otroci na drevo obesili svojo vstopnico v pravlji~ni svet.Vsako naslednjo postajo pa je ~uvaleden izmed prejomenjenih pravlji~nih junakov Bohinja. Pri zmaju Govicu so se otroci skupaj s star{i lahkopreizkusili v ravnote`ju in nato {e poiskali pot skozi labirint ter se bosi sprehodili po razli~nihnaravnih materialih.Pri Jezerniku solahko lovili origamiribice, ki so jih prejzgibali skupaj s star{i in se poigrali zmalimi ~olni~ki naprav poseben, a preprost pogon. Na ~e- Takole so na{i mal~ki bosi hodili po produ,trti postaji jih je pri- pesku, stor`ih, smrekovih vejicah, lubju, `a~akal Polesenjak, pri ganju in {e ~em. V bosi hoji pa so se prekaterem so se spoz- izkusili tudi nekateri star{i. /Foto: P.L.O.navali z razli~nimivonji in si lahko izdelali mo`i~ka ter se zabavali v dru`bi z Natalijo.Pri naslednjem pravlji~nem junaku ^ate`u so lahko preizkusili,kako je z zaprtimi o~mi poiskati ovco. Na naslednji postaji so jihpri~akala razli~na glasbila, na katera so lahko tudi kaj zaigrali, insi lahko celo naredili svoje glasbilo. Na zadnji postaji pa sta jihpri~akala Zlatorog in bela `ena Irena, ki je pripovedovala pravljicez na{imi junaki v glavni vlogi.Malo pred 13. uro pa so se postaje po~asi zaprle in vsi obiskovalci,mali in veliki, so se posedli na glavnem travniku ter si vzeli nekajod ponujene brezpla~ne hrane in pija~e. Ob vsem tem pa so siogledali {e igrico, v kateri so {e enkrat o`iveli bohinjski pravlji~niliki. Po igrici pa so lahko vsi skupaj {e zaplesali.V obeh dneh je prireditev obiskalo prek 600 otrok s svojimi star{i.In vsi so se zagotovo nau~ili nekaj novega. Namen prireditvenamre~ ni bila le zabava, ampak tudi znanje. V Vrtcu Bohinj pravijo: Svet odkrivamo z vsemi ~utili! Vsak ~lovek ima svoje ob~utke omogo~imo otrokom, da jih svobodno razvijajo! Prireditev pa je tudidel projekta Turizem in vrtec, ki ga vodi Turisti~na zveza Slovenijein katerega namen je z igro pripeljati otroke do prvih turisti~nihkorakov. Pri projektu sodelujeta dve skupini iz Vrtca Bohinj krtkiin mi{ke. Pravljice pa so tista vez, ki pomaga otrokom razumeti in

Praktikantke Vrtca Bohinj so preoble~ene v pravlji~ne junake z igrico pou~ile mlade in tudi starej{e gledalce, kako se vedemo v gozdu./Foto: P.L.O.

Otroci so z zanimanjem poslu{ali belo zeleno Ireno, ki je pripovedovala pravljice o bohinjskih pravlji~nih junakih. /Foto: P.L.O.spo{tovati naravo, spodbujajo pa tudi celoten otrokov razvoj inrazvijajo njegovo ustvarjalnost. Brez pravljic ni otro{tva, igra jenajpomembnej{i del otro{tva in spoznavanje z naravo v obdobjuotro{tva je neprecenljivo za na{o prihodnost, {e pravijo v VrtcuBohinj in mi se z njimi strinjamo.

S sredstvi, zemlji{~em ali delom so pomagali:Ob~ina Bohinj, O[ dr. Janeza Mencingerja, TNP, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine, Agencija za okolje in prostor, GRS, TurizemBohinj, TD Bohinj, Potaplja{ki klub Bohinj, Ribi{ko dru{tvoBohinj, Lovsko dru{tvo Bohinjska Bistrica, Rauch, Vitergin,Gozdno gospodarstvo, Lip Bohinj, GKZ Srednja vas, BohinjskaSirarna, Hotel Zlatorog, Alpe D.O.O., Mrcina Ran~, ApartmajiAlpik, Apartmaji in Sobe PRI Ukcu, Po~itni{ka hi{a ZupancIvanka, Penzion Stare, Gosti{~e Erlah, Pizzerija Don Andro, PacSport, Rondo bar, Krovstvo Arh Klemen, Mizarstvo Ale{ @mitek,Storitve Urh, Storitve Koro{ec, Tapetni{tvo Su{el, Rozman insin, Kmetija Jan{a, Natalija Bohinc, Irena Cerar, Bohinj, Ne`kaBo`nar, Ur{ka Li~ef, Polona Jer{i~, Elizabeta Sodja in mnogistar{i otrok iz vrtca.

Petra Lotri~ Ogrin

11

festival alpskega cvetjaDrevo ima srce@ivimo v naravi, ki nam jo marsikdo zavida. Na prvi pogled semorda zazdi, da je vse samoumevno. Ker Bohinjci `ivimo med temilepotami, bi pri~akovali, da znamo to, kar imamo, ceniti, ~uvati inohranjati za zanamce. Pa vendarle ni vedno tako.Rek Na mladih svet stoji ni iz trte zvit. V {oli in vrtcu se tega {ekako dobro zavedamo. ^e `elimo, da na{i otroci spoznajo vrednostinaravne in kulturne dedi{~ine in se do nje vedejo odgovorno, jimmoramo to najprej privzgojiti in jih tega nau~iti. Zgled ima nadvsepomembno vlogo.Mednarodni festival alpskega cvetja daje mo`nosti, da tovrstne vsebine bolj na~rtno vklju~ujemo v `ivljenje in delo vrtca in {ole. [olasodeluje na festivalu `e od samih za~etkov. Vsebine, ki zaznamujejofestival, so v {olsko in vrt~evsko delo vklju~ene celo leto. Finale sezgodi v majskih dneh.

Ro~no izdelane umetnine na{ih osnovno{olcev so pritegnile mno`icoljudi in kupcev. /Foto: Mitja SodjaLetos je mednarodno leto gozdov. Vse na{e dejavnosti so imele rde~onit gozd, drevo. U~enci in otroci so opazovali, raziskovali, ustvarjali, predstavljali. Veliko od tega je mogo~e videti na razstavi v{olski avli. [ir{i javnosti pa je bilo vse skupaj prikazano v sredo, 25.maja, na bazarju in prireditvi v KD Jo`a A`mana na BohinjskiBistrici. Prostor pred kulturnim domom se je spremenil v `ivahnotr`nico z `ivo glasbeno spremljavo u~encev. Prispevke, pridobljene znakupom unikatnih otro{kih izdelkov, smo namenili {olskemuskladu (pomo~i socialno {ibkej{im u~encem in nadstandardnidejavnosti). Hvala vsem, ki ste dali svoj prispevek.

gozda, ki nam je dalo pomembno sporo~ilo - Drevo ima srce. Zavedati se moramo, da na Zemlji sobivamo. Od na{ega odnosa do narave je odvisno, kak{no bo to sobivanje.V teh petih letih sodelovanja s Turizmom Bohinj pri izvedbi festivalskih dejavnosti smo samo utrdili prepri~anje, da brez dobrega sodelovanja ne gre. Tako v {oli, vrtcu in z lokalnimi organizacijami,dru{tvi kot s posamezniki @elimo si, da bistvo festivalskegavzdu{ja po~asi zleze pod ko`o vsem. Cenimo in spo{tujmo vrednostinarave in posredujmo to drugim po svojih najbolj{ih mo~eh.Mojca Rozman, ravnateljica

Iz narave v izdelke

V ponedeljek, 23. maja, smo v avli osnovne {ole v sklopu 5. mednarodnega festivala alpskega cvetja odprli razstavo z naslovom Iz narave v izdelke.Preko celega {olskega leta je bilo na{e delo pri {tevilnih dejavnostihpovezano s temo leto{njega festivala mednarodno leto gozdov.U~enci so pod vodstvom u~iteljic in u~iteljev ter drugih mentorjevspoznavali gozd z razli~nih strani. Opazovali so ga v naravi, gado`ivljali z lastnimi izku{njami. Spoznanja so prenesli v izdelke, kijih predstavljamo na razstavi. Otvoritev razstave je zato za naspraznovanje ob dose`enih uspehih. V otvoritev so nas popeljali ~lanidramskega kro`ka 3. razreda iz Srednje vasi z dramatizacijo O veverici, ki se je `enila, mladinski pevski zbor pa je dru`enje popestrils pesmijo. Na prireditvi nas je pozdravil tudi Samo Gardener izjavnega zavoda Turizem Bohinj, ki je gonilna sila festivala. Veselipa smo bili tudi pozdravov iz Triglavskega narodnega parka. Jo`eMiheli~ nam je ob tej prilo`nosti predstavil novo informacijsko to~koTNP, ki je v {olski ~italnici in bo na voljo u~encem in u~iteljem.Na{a {ola sodeluje na festivalu od za~etka. Vsako leto se kaj novega nau~imo, popestrimo na{o ponudbo u~encem. Tudi letos se `eoblikujejo nove ideje za prihodnje leto. Veseli bomo tudi predlogov insodelovanja star{ev in drugih ob~anov. Zato vas vabimo, da si na{orazstavo ogledate v ~asu festivala.Ne`ka Ko{nik, foto: P.L.O.

Popravek in opravi~iloPredstava je navdu{ila polno dvorano A`manovega doma. /Foto:Mitja Sodja

V majski {tevilki Bohinjskih novic sem v uvodnem delu intervjuja z Ur{ko Ali~ zapisala napa~no letnico rojstva. Ur{ka Ali~ se jerodila leta 1987 in ne 1984, kot sem po pomoti zapisala. Zanapako se ji na tem mestu javno opravi~ujem.

V dvorani pa se je zgodila pravljica. Gozdna pravljica. Skoraj stootrok iz mati~ne in podru`ni~ne {ole je na odru pri~aralo vzdu{je

Petra Lotri~ Ogrin, odgovorna urednica

12

{port

Karate turnir POSTOJNA OPEN 2011

Team KK Bohinj, Alja`, Simon, Jaka in Timon. /Foto: A.S.V soboto, 14. maja, je Karate klub Postojna v [portni dvorani vPostojni organiziral mednarodni karate turnir POSTOJNA OPEN2011 v karate {portnih borbah, katah, ekipnih katah in ekipnih{portnih borbah. Na tekmovanju je sodelovalo 757 tekmovalcev iz57 klubov iz 12 dr`av.Karate klub Bohinj je zastopalo enajst tekmovalcev, ki so v mo~nikonkurenci dosegli naslednje odli~ne rezultate: Anja Sinkovi~ (ekipne kate 2. mesto), Nina Sodja (ekipne kate 2. mesto), Tina Taler(ekipne kate 2. mesto), Tja{a Mikelj Medja, Maja Stare (kate 5.mesto, {portne borbe 3. mesto), Maja Taler, Katarina Dobravec,Jaka Taler (kate 3. mesto, {portne borbe 2. mesto, ekipne kate 1.mesto, ekipne {portne borbe 2. mesto), Simon Klemen~i~ (ekipnekate 1. mesto, ekipne {portne borbe 2. mesto), Timon Jurca (ekipne{portne borbe 2. mesto), Alja` Lapornik Iskra ({portne borbe 5.mesto, ekipne kate 1. mesto), in Jernej Taler (kate 5. mesto).V kategoriji ekipne {portne borbe sta nastopili tudi dve na{i tekmovalki Maja Stare in Katarina Dobravec Taler vendar za ekipo KKPostojna, ki je osvojila 1. mesto.Najve~ji uspeh je 2. mesto ekipe KK Bohinj v ekipnih {portnih borbah, kajti Jaka, Simon in Alja` so se na bori{~u brezkompromisnopomerili in premagovali nasprotnike, ki so po velikosti in v te`i bilivi{ji do 20 cm in 10 kg te`ji. Tukaj so se izkazale borbenost, bohinjska trma in velika sr~nost.A.S., KK Bohinj

Ker je bilo isto~asno z na{o tekmo tudi mladinsko evropsko prvenstvo v [vici, smo bili skepti~ni glede udele`be. Toda strah je bilodve~, kajti na lep son~en sobotni dan so gosti prihajali zjutraj takomno`i~no, da je redarska slu`ba komaj sledila dogodkom.Pred pri~etkom tekmovanja je biv{i dr`avni prvak v karateju DenisChorcy v spremstvu plesne skupine iz Plesalnice Bohinj zarepaldva svoja komada in ogrel publiko in tekmovalce. Nato sta sekarate kluba iz ^akovca in Bohinja po 25 letih sodelovanja pobratila in v prihodnosti na~rtujeta {e ve~ aktivnosti in izmenjave znanjain izku{enj. @upan Ob~ine Bohinj Franc Kramar je v otvoritvenemnagovoru pozdravil vse prisotne in poudaril pomen {porta predvsemza mlade.Tekmo je povezoval Jure Sodja in s profesionalnim pristopom poskrbel, da je potekala nemoteno. Glavni sodnik Miklavc je omenil, da jetekma potekala varno in prijazno ter da je strokovno osebje svojedelo opravilo odli~no. Pohvaljeni smo bili tudi s strani tekmovalcevin spremljevalcev. Na tekmovanju ni bilo resnih po{kodb.Tekmovali so v disciplinah kata team, kata individualno in prostiboj. Shotokan karate klub Bohinj ja na tekmovanju osvojil 12medalj. Kate: Jaka Taler 1. mesto, Jernej Taler 1. mesto, KajaZor~ - 2. mesto. Kata team: Simon Klemen~i~, Alja` Iskra Lapornikin Jaka Taler - 1. mesto, Anja Sinkovi~, Nina Sodja in Tina Taler 2. mesto. Maja Taler, Maja Stare in Katarina Dobravec 2. mesto.Boji: Maja Stare 1. mesto, Jaka Taler 1. mesto, Alja` IskraLapornik 2. mesto, Simon Klemen~i~ 2. mesto, Andra` Repinc 2. mesto, Bla` Li~ef 2. mesto.S pobratenim karate klubom iz ^akovca smo naslednji dan organizirali piknik, ki je minil v {portno dru`abnem vzdu{ju.Emil [ubelj, KK Bohinj

SSK Bohinj polo`il prvo plastiko naskakalnico

13. pokal Bohinja - mednarodna tekma vkarateju

V dvorani Danica je bila v soboto, 7. maja, v organizaciji Shotokankarate kluba Bohinj izvedena mednarodna tekma v karateju 13.pokal Bohinja. Tekme se je udele`ilo 333 tekmovalcev iz 35 kluboviz Hrva{ke in Slovenije. Udele`ba je bila rekordna.

Skakalke in skakalci v tem ~asu pridno nabirajo kondicijo za prihajajo~e poletne tekme. Poleg treningov na igri{~u za {olo in Kerglcuso se zopet za~eli tehni~ni treningi skokov. Starej{im tekmovlacemso se na plasti~nih skakalnicah v Tr`i~u in Kranju prvi~ pridru`ilitudi na{i mlaj{i navdu{enci.Lepo vreme nam je ostalo naklonjeno, zato pridni ~lani kluba vsakdan nadaljujejo zastavljeni projekt na skakalnicah na Poljah. Dosedaj nam je uspelo s finim peskom pripraviti nalete in izteke vsehmanj{ih skakalnic. V izteku smo tako `e nasuli prst in zasejali travoter na vzno`ju skakalnic pri~eli s polaganjem plastike. S to prvoplastiko v Bohinju naznanjamo bolj{e ~ase za skakalni {port, obenem pa gre tudi za zgodovinsko prelomnico, saj plasti~nih skakalnicBohinj {e ni imel.B. I., SSK Bohinj

Uradni vestnikOb~ine BohinjLETO XIV

Bohinj, 3. junij 2011

[tevilka 5

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)

VSEBINAo spremembah in dopolnitvah odloka oprora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2011 - I

19. ODLOK

19.Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 94/07-UPB2,27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10), 29. ~lena Zakona o javnih financah(Uradni list RS, {t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov ob~inskih prora~unov (Uradni list RS, {t. 57/05, 88/05popr.,138/06 in 108/08), Navodila o pripravi finan~nih na~rtov posrednih uporabnikovdr`avnega in ob~inskih prora~unov (Uradni list RS, {t. 91/00 in 122/00) in 109. ~lenaStatuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07) in 73., 90. in 95. ~lenaPoslovnika Ob~inskega sveta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07,2/09) je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 8. seji, dne 26. maja 2011 sprejel

ODLOK

9.805.081

40 TEKO^I ODHODKI400 Pla~e in drugi izdatki zaposlenim401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost402 Izdatki za blago in storitve403 Pla~ila doma~ih obresti409 Rezerve41 TEKO^I TRANSFERI410 Subvencije411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam413 Drugi teko~i doma~i transferi42 INVESTICIJSKI ODHODKI420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev43 INVESTICIJSKI TRANSFERI431 Invest. transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso prora~. uporabnik432 Investicijski transferi prora~unskim uporabnikom

3.784.728788.549125.7512.740.00237.00093.4262.372.673126.000908.420240.3121.097.9413.420.9773.420.977226.703154.50372.200

o spremembah in dopolnitvah odloka o prora~unu Ob~ineBohinj za leto 2011 - I

III. PRORA^UNSKI PRESE@EK (I.-II.)(PRORA^UNSKI PRIMANJKLJAJ)(I. II.) (skupaj prihodki minus skupaj odhodki)

1. ~lenV Odloku o prora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2011 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t.9/2010) se spremeni 2. ~len tako, da se glasi:

III/1 PRIMARNI PRESE@EK (PRIMANJKLJAJ)- 373.519(I.-7102) - (II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez pla~il obresti)III/2 TEKO^I PRESE@EK (PRIMANJKLJAJ)(70+71) - (40+41) (teko~i prihodki minus teko~i odhodki in teko~i transferi)

2. ~len(sestava prora~una in vi{ina splo{nega dela prora~una)1) V splo{nem delu prora~una so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splo{ni del prora~una se na ravni podskupin kontov dolo~a vnaslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVSkupina/Podskupina kontov/Konto

- 406.519

v evrihRebalans I 2011

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)

9.398.562

TEKO^I PRIHODKI (70+71)70 DAV^NI PRIHODKI700 Davki na dohodek in dobi~ek703 Davki na premo`enje704 Doma~i davki na blago in storitve71 NEDAV^NI PRIHODKI710 Udele`ba na dobi~ku in dohodki od premo`enja711 Takse in pristojbine712 Globe in druge denarne kazni713 Prihodki od prodaje blaga in storitev714 Drugi nedav~ni prihodki72 KAPITALSKI PRIHODKI720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev722 Prihodki od prodaje zemlji{~ in neopred. dolg. sredstev73 PREJETE DONACIJE730 Prejete donacije iz doma~ih virov74 TRANSFERNI PRIHODKI740 Transferni prihodki iz drugih javnofinan~nih institucij741 Prejeta sredstva iz dr`. prora~una iz sredstev pror. EU

7.101.8634.860.3683.612.018626.250622.1002.241.495409.2414.50087.5001.139.500600.75426.36011.92014.44022.00022.0002.248.3391.453.031795.309

944.462

B. RA^UN FINAN^NIH TERJATEV IN NALO@BSkupina/Podskupina kontov/Konto/

Rebalans I 2011

IV. PREJETA VRA^ILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITAL. DELE@EV(750+751+752)230.36275 PREJETA VRA^ILA DANIH POSOJIL230.362750 Prejeta vra~ila danih posojil4.043751 Prodaja kapitalskih dele`ev226.319V. DANA POSOJILA IN POVE^ANJE KAPITALSKIH DELE@EV(440+441+442+443)44 DANA POSOJILA IN POVE^ANJE KAPITALSKIH DELE@EV441 Pove~anje kapitalskih dele`ev v privatnih podjetjih442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije

43.00043.00040.0003.000

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELE@EV(IV.-V.)187.362C. RA^UN FINANCIRANJASkupina/Podskupina kontov/Konto/VII. ZADOL@EVANJE (500+501)50 ZADOL@EVANJE500 Doma~e zadol`evanjeVIII. ODPLA^ILA DOLGA (550+551)55 ODPLA^ILA DOLGA550 Odpla~ila doma~ega dolga

Rebalans I 2011205.000205.000205.00089.00089.00089.000

[tevilka 5

URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RA^UNU(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

-103.157

X. NETO ZADOL@EVANJE(VII.-VIII.)XI. NETO FINANCIRANJE(VI.+X.-IX.)

116.000406.519

XII. STANJE SREDSTEV NA RA^UNIH NA DAN 31.12.PRETEKLEGA LETA2)

3)4)

103.157

Posebni del prora~una sestavljajo finan~ni na~rti neposrednih uporabnikov, ki sorazdeljeni na naslednje programske dele: podro~ja prora~unske porabe, glavneprograme in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkovob~inskih prora~unov. Podprogram je razdeljen na prora~unske postavke, te pa napodskupine kontov in podkonte, dolo~ene s predpisanim kontnim na~rtom.Posebni del prora~una do ravni prora~unskih postavk - in na~rt razvojnih programovsta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Ob~ine Bohinj.Na~rt razvojnih programov sestavljajo projekti.2. ~lenPrvi odstavek 8. ~lena tako, da se glasi:

1) V splo{no prora~unsko rezervacijo se v letu 2011 izlo~i 0,331 % prihodkov izbilance prihodkov in odhodkov oziroma 31.086 EUR.

1) V prora~unsko rezervo, ki deluje kot prora~unski sklad, se v letu 2011 izlo~i0,818 % prejemkov oziroma 58.640 EUR.4. ~lenPrvi odstavek 12. ~lena tako, da se glasi:1) Zaradi kritja prese`kov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkovse ob~ina za prora~un leta 2011 lahko zadol`i do 205.000 EUR za investiciji: PP 6718 C^N Bohinj in PP 6195 Modernizacija kolesarske poti Bohinj.5. ~len14. ~len se spremeni tako, da se glasi:14. ~len(obseg zadol`evanja ob~ine za upravljanje z dolgom ob~inskega prora~una)Za potrebe upravljanja ob~inskega dolga se ob~ina lahko zadol`i do vi{ine stanjaneodpla~ane glavnice na dan objave tega odloka.6. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.[tevilka: 410-0034/2010-18Bohinjska Bistrica, 26. maj 2011

bitev dolgoro~nih investicijskih posojil za spodbujanje razvoja gospodarstva v Ob~iniBohinj, in sicer za: nakup, urejanje in opremljanje zemlji{~ in pridobivanje projektne dokumentacije zagradnjo poslovnih prostorov, nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov in objektov, nakup poslovne opreme, nakup patentov, licenc, know how ali nepatentiranega tehni~nega znanja.2. Upravi~enciZa posojilo pod pogoji tega razpisa lahko zaprosijo prosilci, ki imajo sede` firme inposlovne prostore ter investirajo v ob~ini Bohinj in so: mikro, male in srednje velike gospodarske dru`be in samostojni podjetniki, ki soregistrirani po Zakonu o gospodarskih dru`bah.Do pridobitve kredita po pravilu de minimis v skladu s 3. ~lenom Pravilnika ododeljevanju dr`avnih pomo~i za spodbujanje razvoja gospodarstva v Ob~ini Bohinj nisoupravi~eni subjekti, ki:- so v prisilni poravnavi, ste~aju ali likvidaciji,- so podjetja v te`avah, ki dobivajo pomo~ po posebnem programu za re{evanje inprestrukturiranje,- so podjetja, ki so `e prejela dr`avno pomo~ po tem pravilniku in nalo`be oz. storitveniso izvedli v skladu s podpisano pogodbo,- so `e koristila pomo~ za posamezne namene do vi{ine, ki jo omogo~ajo posamezna pravila dr`avnih pomo~i,- nalo`be oz. storitve niso izvedli v skladu s podpisano pogodbo.

-

3. ~lenPrvi odstavek 9. ~lena tako, da se glasi:

PREDLAGATELJ ODLOKA@upan Ob~ine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

Priloga in sestavni del PogodbeOb~ina Bohinj inBanka Koper d.d.Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju dr`avnih pomo~i za spodbujanje razvojagospodarstva v Ob~ini Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 6/2008) in Odloka oProra~unu Ob~ine Bohinj za leto 2011 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 9/2010)objavljata

RAZPISza pridobitev dolgoro~nih kreditov s subvencioniranoobrestno mero za dobo 7 let za spodbujanje razvojagospodarstva v Ob~ini Bohinj v letu 20111. Vi{ina razpisane posojilne kvote in namenVi{ina razpisane posojilne kvote zna{a 107.961,00 EUR in je namenjena za prido-

Bohinj, 3. junij 2011

Upravi~enci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:nalo`ba se mora ohraniti na obmo~ju ob~ine vsaj 5 let po njenem zaklju~ku,upravi~enec mora imeti sede` dru`be na obmo~ju Ob~ine Bohinj,pomo~ se dodeli le v primeru, kadar le-ta predstavlja ve~je mo`nosti za gospodarski razvoj ob~ine ali odpiranje novih delovnih mest.

Upravi~enci, ki prejmejo posojilo na podlagi tega razpisa, se v posojilni pogodbizave`ejo:- da bodo posojilo porabili namensko,- da bodo vrnili del subvencionirane obrestne mere z zakonsko predpisanimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema do dneva vra~ila v primeru, ~e ne izpolnijokaterekoli obveznosti iz pogodbe,3. Prednostna dodelitev sredstevPrednost pri dodelitvi kreditov bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmednaslednjih kriterijev: zagotavljajo nova delovna mesta, pri ~emer mora biti podana zaveza posojilojemalca, da bo delovno mesto ohranil najmanj 5 let, vlagajo v razvoj turizma in proizvodnje dejavnosti, opravljajo dejavnosti, ki so energetsko var~ne in ne onesna`ujejo okolja.4. Posojilni in ostali pogoji:mo`na vi{ina posojila: v odvisnosti od kreditne sposobnosti posameznega prosilca in mo`nosti zavarovanja posojila ter v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev ob~inskega prora~una za spodbujanje razvoja gospodarstva v Ob~ini Bohinj, obrestna mera: EURIBOR (3 mese~ni) + 0,00 % mar`a, odpla~ilna doba: do 7 let (84 mesecev), na~in obra~una in pla~ila obresti: obresti se obra~unavajo in pla~ujejo mese~no, na~in vra~anja posojila: v mese~nih obrokih glede na dogovorjeno odpla~ilnodobo, ban~ni stro{ki odobritve posojila: 125,00 EUR fiksno, enkratno, poslovno sodelovanje prosilca z Banko Koper d.d. ni pogoj za pridobitevposojila. Mo`ne oblike zavarovanja posojila:- splo{no: 12 kom. bianco menic, podpisanih s strani poobla{~enih oseb z izjavo zanjihovo izpolnitev in unov~itev;- splo{no: 6 kom. bianco menic, podpisanih s straniSolidarnega poroka in pla~nika z izjavo za njihovo izpolnitev in unov~itev (solidarniporok in pla~nik je nosilec dejavnosti pri s.p.-jih, oziroma direktor in lastniki prid.o.o.-jih).- dodatno:mo`nosti so naslednje: zastava nepremi~nin (vrednost zastavljenih nepremi~nin mora biti praviloma vrazmerju 1:2); zastava premi~nin, ki so predmet financiranja ali drugih premi~nin; poro{tvo druge pravne osebe, zasebnika ali fizi~ne osebe; zastava vrednostnih papirjev; drugo, kar banki zagotavlja zadostno jamstvo, da bo posojilo popla~ano.Odlo~itev o obliki zavarovanja kredita je odvisna od ocenjene tveganosti nalo`be,bonitete komitenta ter dogovora.

5. Seznam potrebne dokumentacije:Prosilci lahko dvignejo potrebno razpisno dokumentacijo in pridobijo dodatne informacije osebno na sede`u poslovne enote Banke Koper d.d. v Radovljici, Kranjska cesta18 a, Radovljica. Kontaktni osebi banke sta Uro{ Sernel (tel. 04/ 53 16 813, e-po{ta:

Bohinj, 3. junij 2011

[tevilka 5

RAZPISI IN OBVESTILA

uros.sernel@banka-koper.si) in Toma` Branc (tel. 04/ 53 16 811, e-po{ta:tomaz.branc@banka-koper.si)6. Rok za oddajo vlogRok za oddajo popolnih vlog je do vklju~no 01.07.2011. V primeru ve~jegapovpra{evanja se vsem prosilcem zni`a zapro{eni znesek kredita za enak sorazmernidel. Popolne vloge po tem roku, bo banka, po vrstnem redu prejema, obravnavala samov primeru, da razpisana posojilna kvota na osnovi prejetih vlog v razpisanem roku, nebo {e izkori{~ena, vendar najpozneje do 30. novembra 2011. Vloge zbira banka nasede`u Banka Koper d.d., Agencija Radovljica, Kranjska cesta 18a, 4240 Radovljica.7. Sklenitev posojilne pogodbe in na~in kori{~enjaNa osnovi predlo`enih popolnih vlog vklju~no z dogovorjenim zavarovanjem posojila in sprejema sklepa banke o pogojni odobritvi posojila ter po pridobitvi soglasjaMinistrstva za finance in ob~inske komisije, da sogla{a z dodelitvijo posojila prosilcu podpogoji iz tega razpisa, bodo prosilci sklenili z banko posojilno pogodbo. Po podpisupogodbe in ureditvi zavarovanja, bo banka sprovedla kori{~enje posojila skladno sprosil~evo investicijsko dokumentacijo.8. OstaloBanka ima pravico zahtevati dopolnitev vloge s strani prosilca v primeru nepopolnedokumentacije za odobritev kredita ali neustrezno oziroma zadostno ponujenegazavarovanja kredita in s tem povezano dokumentacijo po pogojih Banke. V kolikorprosilec ne izpolnjuje pogojev razpisa in/ali ~e ne zagotovi dopolnitve vloge in/ali zaBanko sprejemljivega zavarovanja v roku 10 koledarskih dni od pisnega poziva Banke,se {teje, da prosilec ne izpolnjuje pogojev razpisa. Razpisnici si pridr`ujeta pravico spremembe pogojev iz tega razpisa.

[tevilka: 430-0016/2011Bohinjska Bistrica, 23. maj 2011Ob~ina BohinjBanka Koper, d.d.

-

z zastavo nepremi~nin,z zastavo premi~nin,z zastavo sredstev v doma~i in tuji valuti,z zastavo vrednostnih papirjev in lastni{kih dele`ev.

Odlo~itev o obliki zavarovanja kredita je odvisna od ocenjene tveganosti nalo`be,bonitete komitenta ter dogovora. Vsi stro{ki zavarovanja kredita (sodni stro{ki, notarskistro{ki, stro{ki cenitve in drugi morebitni stro{ki) bremenijo kreditojemalca. Oblikozavarovanja dolo~i Banka.Kreditojemalec uredi zavarovanje kredita so~asno s sklenitvijo kreditne pogodbe zbanko. Ob sklenitvi pogodbe kreditojemalec pla~a banki tudi stro{ke obdelave vloge vvi{ini dolo~eni s Pogodbo o poslovnem sodelovanju banke z ob~ino in sicer 100,00 EURter druge stro{ke skladno z veljavno Tarifo nadomestil za storitve banke.4. Ostali razpisni pogojiNa razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:- so dr`avljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivali{~e v Ob~ini Bohinj insvoje stanovanjsko vpra{anje re{ujejo na obmo~ju Ob~ine Bohinj;- da imajo veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo,- da so lastniki ali solastniki nepremi~nine, za katero prosijo za odobritev kredita,- da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustreznostanovanje, zaprosili le za razliko v povr{ini med dosedanjim in novim stanovanjem;ter vsaj enega od naslednjih splo{nih pogojev: da si z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja ali stanovanjske hi{e (v nadaljevanju: stanovanja) prvi~ re{ujejo svoje stanovanjsko vpra{anje; da jim je zaradi spremenjenih dru`inskih, zdravstvenih ali socialnih razmerdosedanje stanovanje postalo neprimerno; da si svoje stanovanjske razmere izbolj{ujejo ali razre{ujejo z vlaganjem sredstevv prenovo, sanacijo ali obse`nej{e vzdr`evanje stanovanja ali stanovanjske hi{e.Glede {tevila dru`inskih ~lanov kvadratura stanovanja za nakup oz. gradnjo, obupo{tevanju stanovanjskega zakona ne sme presegati naslednjih povr{in:{tevilo dru`inskih ~lanov

Na podlagi 13. ~lena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjov ob~ini Bohinj (Ur. list RS {t. 32/97), objavlja `upan ob~ine Bohinj v sodelovanju zGorenjsko banko d.d. Kranj, PE Radovljica

RAZPISza stanovanjske kredite v Ob~ini Bohinj za leto 20111. Kredite bo odobravala Gorenjska banka d.d., Kranj, PE Radovljica, 4240Radovljica po predhodni obravnavi na komisiji za dodelitev kreditov Ob~ineBohinj.2. Skupni potencial razpisanih denarnih sredstev zna{a 218.875,00 EUR.Stanovanjski krediti so namenjeni fizi~nim osebam za:- nakup stanovanj,- stanovanjsko gradnjo,- prenovo, sanacijo in obse`nej{a vzdr`evalna dela stanovanj ali stanovanjskihhi{.Stanovanjski krediti, za katere se subvencionira obrestna mera, niso namenjeni:- Lastnikom ali solastnikom stanovanj odkupljenih po dolo~ilih stanovanjskegazakona.3. Vi{ina obrestne mere, odpla~ilna doba, oblike zavarovanja kreditov in stro{kiban~nih nadomestilObrestna mera za odobrene kredite po tem razpisu zna{a za kreditojemalca EURIBOR ({est mese~ni) + 0,00 %p.a.. Kredit se vra~a v mese~nih anuitetah. Vi{ina kreditaje odvisna od odpla~ilne sposobnosti kreditojemalca in na~ina zavarovanja s tem, dazna{a najni`ja vi{ina kredita 1.700,00 EUR, anuiteta pa ob sklenitvi pogodbe ne morebiti ni`ja od 40 EUR. Maksimalna doba vra~ila kredita je 10 let. V primeru, da razpolo`ljiva sredstva ne zado{~ajo za dodelitev najvi{je mo`ne vi{ine kredita, se vi{inaodobrenega kredita lahko sorazmerno zni`a.Kreditojemalec zavaruje kredit skladno s Pravilnikom o oblikah zavarovanja kreditaGorenjske Banke, d.d., Kranj.Mo`ne so naslednje oblike zavarovanja:- z najmanj dvema odpla~ilno sposobnima porokoma,- z zavarovanjem pri zavarovalnici,

za 1 ~lana2 ~lana3 ~lane4 ~lane5 ~lanov

kvadratura primernega stanovanjaza stan. kredite45 m255 m270 m282 m295 m2

za vsakega nadaljnjega o`jega dru`inskega ~lana se prizna {e 10 m 2.Kredit lahko zna{a najve~ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upo{tevajo~ tudiprejete morebitne dosedanje ugodne revalorizirane stanovanjske kredite.Za obra~unsko vrednost stanovanja se upo{teva cena, 1.800,00 EUR/m2 za nakupin 1.500,00 EUR/m2 za gradnjo. Posamezni kredit se koristi dokumentarno na podlagi predra~unov, ra~unov, pogodb, itd., ki dokazujejo nastanek stro{kov v zvezi z investicijo.Pri nakupu stanovanjske nepremi~nine lahko kreditojemalec koristi do 10 % kredita gotovinsko v primeru zavarovanja pri zavarovalnici, pri stanovanjski gradnji pa do 40% kredita gotovinsko v primeru zavarovanja pri zavarovalnici, v primeru, da je kreditzavarovan z zastavo neprermi~nin, pa kreditojemalec lahko koristi v gotovini do 80 %kredita za sanacijo in obse`nej{a vzdr`evalna dela stanovanj ali stanovanjskih hi{.5. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev kreditovPrednostni vrstni red se oblikuje na podlagi naslednjih kriterijev:1. na~ina re{evanja stanovanjskega vpra{anja,2. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja,3. premo`enjskega, socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in njegove dru`ine,4. prosilci z dalj{im bivanjem v ob~ini Bohinj,5. vi{ine lastnih sredstev za gradnjo stanovanja,6. delove dobe prosilca, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki,7. vi{je faze gradnje in s tem hitrej{e re{itve stanovanjskega vpra{anja,8. vi{ine doslej prejetih sredstev.Kategorije upravi~encev za pridobitev kredita:a) mlade dru`ine, z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od star{ev ni star ve~ kot35 let,b) dru`ine s tremi ali ve~ otroki,c) dru`ine z manj{im {tevilom zaposlenih,d) samske osebe, mlaj{e od 30 let,e) invalidi in dru`ine z invalidnim ~lanom, pri ~emer se upo{teva invalidnost s 100 %telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odlo~bo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se {teje tudi motnja v du{evnem in telesnem razvoju in trajna nesposobnost za delo,f) raz{irjene dru`ine, to je dru`ina, v kateri `ivijo tri generacije o`jih dru`inskih ~lanov.

[tevilka 5

Bohinj, 3. junij 2011

RAZPISI IN OBVESTILA

6. Postopek prijave na razpisProsilci, ki `elijo pridobiti kredit po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanemobrazcu v roku 30 dni od objave. Poleg podatkov in dokazil, ki jih poobla{~ena organizacija potrjuje na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe kredita k vlogiprilo`iti {e:- dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemna pogodba, podnajemna pogodba, prodajna pogodba, darilna pogodba, zemlji{ko-knji`ni izpisek),- predpogodbo oz. prodajno pogodbo o nakupu stanovanja,- gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje),- zemlji{k