"Ne bodeprazen jerbas moj ccPavelApovnik

V pesniški zbirki "Lipov cvet MilkeHartman najdemo otožno pesem o starosti, ki vizvirnih, lepih prispodobah govori o tegobah sta-rega, onemoglega Ko je v predzadnjikitici pesmi dosežen vrh "pripovedi", ki na prvipogled ne nobenega upanja se -kakor v številnih drugih Milkinih pesmih -izpoved na mah obrne v smer upanja in iz upa-nja tolažbe:

"Kakor jerbas sem, kida neso ga iz dneva v -sleherno minuto vezanle na tujo je

Ali - hvaljen Bog! - ne bodeprazen stari jerbas moj:v njem so zbrane vse kreposti,dobra dela, trud in boj. "

ni bil prazen jerbas, ko je MilkaHartman v jutranjih urah 9. junija 1997 v 96.letu starosti stopila pred svojega Stvarnika.Njena življenjska pot izkazuje obilo kreposti,nešteta dobra dela, nenehen trud in boj.Življenjsko pot Milke Hartman so v dokaj-

šnji meri razmere, v katere je bila Il.februarja 1902 rojena: zavedna slovenska

148

ka družina, ki je obdelovala srednje veliko kme-tijo v ne revna, a tudi ne bogata, navidez izjemnega. Pa vendar je bilo nekaj po-sebnega v tej družini: ljubezen do petja in glas-be. je igral na citre, brat Foltej, poznejšizborovodja, je igral na kitaro, brat Anzej tam-burico in brat Tevžej violino. Da so vhiši bile tudi knjige Mohorjeve, je bilo samo-umevno. Iz takega vzdušja toplega, za kulturnedobrine odprtega doma je mogla v Milki že votroških letih vzkliti ljubezen do knjige in glas-be in z leti prerasti v sodelovanje v izobraževal-nem društvu v Pliberku, v Marijini družbi in vpevskem zboru. Izobraževalno društvo je od-

vplivalo na Milkin duhovni razvoj, zla-sti njegova bogata knjižnica, ki je tedajres "živela", saj si je po pripovedovanju MirkaKumra - okoli petdeset od skupaj ttisto

redno izposojevalo knjige.Milkina želja, da bi šla na se

zaradi težkih razmer v letih prve svetovne vojnein v plebiscita ni dala Ker pa jenjena želja bila izredno je po šolanju vgospodinjski šoli šolskih sester v Ljubljani ven-dar postala - naših deklet ingospodinj po vsej južni Koroški. Milkino delovoditeljice gospodinjskih pa ni bilo zgoljpoklicno delo, bilo je hkrati kulturno in narod-nobuditeljsko delo neprecenljive vrednosti.Hkrati s kulturo urejenega gospodinjstva je po-sredovala kulturo materine besede, narodne pes-mi, ljubezen do slovenske kulture.prireditve njenih gospodinjskih so bile

149

"šolske akademije" v malem, pri je nosi-la breme vsebinskega oblikovanja v glavnemsama. Za te "akademije" je ustvarjala odrska be-sedila, pisala priložnostne pesmi, spremljala de-kleta na kitari in z njimi pela. In to se je pono-vilo domala stokrat. Toliko je vodila vletih od 1928 do upokojitve leta 1956, odštevšileta nasilja. Ob borni po-manjkanju osnovnih sredstev in primernih pro-storov, pa še ob hudem nasprotovanju "po-

Korošcev", nestrpnežev, ki so njen zad-nji pred drugo svetovno vojno leta 1939 v

dobesedno razgnali. Leta 1953 pa soudeleženke v pozvali: "TragzEure Torten ins Slaviesche reich den die auf-richtigen Karntner essen keine von euch."Ob vsem tem napornem delu in v biva-

nja v Št. Jakobu nad Krko (St. Jakob ob Gurk)med drugo svetovno vojno (tam je gospodinj ilaizgnanemu župniku Tomažu Holmarju), jeMilka Hartman pisala pesmi in izgrajevala svojnezamenljivi svet lirike. Milkino pesniško ust-varjanje je bilo že kar od odmev-no. Ko je leta 1952 ob petdesetletnici pesnice priMohorjevi v Celovcu izšla zbirka njenih pesmipod naslovom "Moje grede", sem bil - sedem-najstletni gimnazijec - nepopisno navdu-šenega sprejema njenih pesmi pri nas doma v

kraju, pol ure hoda od Spomi-njam se, kako smo sedeli doma okoli mize in naglas brali "Jutri bo v sejm ....", "Libuškopolje", neštetokrat "Le pridi, pridi, luba bjevasmrt" in seveda vse druge pesmi te zbir-

150

ke. Moja mati, ki je izredno rada brala, je neka-tere pesmi znala na pamet in jih je neprestanorecitirala. V je bil Milkinih pesmi, dasmo jih sprejeli s takšnim veseljem in navduše-njem? Svet, ki ga je Milka opevala, je bil naš

svet s svojim veseljem, a tudi tegobami.je bilo tudi naše le da

ga mi nismo znali tako ubesediti kakor naš apesnica iz sosednjih In vse to v našemjeziku, le nekaj let potem, ko smo prestali straš-no dobo "prepovedanega jezika". Lev Detela,eden izmed redkih ocenjevalcev pesniškega ust-varjanja Milke Hartman, ki je njene pesmi respozorno bral, poudarja med drugim ravno tovrlino Milkinih pesmi: razumljivost, iz kateresledi posebna komunikacijska funkcija. Milkinapesem je vez med našo živo poezijo in našimljudstvom. "Naše ljudstvo od pesmi MilkeHartman res nekaj ima in verjamem, da so mupesmi iz zbirke ,Moje grede' ali pa iz ,Lipovegacveta' (v: Povojni slovenski koroški pesnikiin pisatelji. Mohorjeva 1977, str. 18).

oz. ljudska motivika in razumljivostpesmi Milke Hartman sta v današnjem kirad hvali vse, kar je že skorajnegativni opredelitvi. In res se najdejo literarnikritiki, ki opravijo oceno pesniškega ustvarjanjaMilke Hartman kar "mimogrede" z enim samimstavkom (npr. Jože v: Slovensko za-mejsko in zdomsko slovstvo. Trst 1972) ali panjeno liriko ošvrknejo spridevnikiska", "bukovniška", "tradicionalna" in podobni-mi površnimi in plehkimi oznakami, ki dokazu-

151

jejo le eno: da se "kritik" ni poglobil v pesniškiopus Milke Hartmanove. bi se bil poglobil,kakor se je npr. Lev Detela, bi odkril široko raz-sežnost motivov, ki jih je pesnica vedno spetobdelala, in odkril bi tudi izrazito umetniškokakovost njene lirike. Z velikimvedno spet prebiram njegovo oceno Milkine liri-ke v že omenjeni razpravi, napisani s simpatijoin spoštovanjem do pesnice, kjer piše: "TudiMilka Hartman je literarni talent, ki je tako

zrasel iz Ijudstva.Vendar je to tudi talent,ki se je tako zarasel v resno življenje literature, dao kaki bukovniški preprostosti ne moremogovoriti. Kljub svoji ljudskosti je torej poezijaMilke Hartman tisto, kar navadno imenujemoumetna poezija. Res, ,taka je, a vendar jeno vsa ljudska - kot tiste dobre, tudi za velikisvet velikokrat pretresljive slovenske lirske pes-mi."Lepo bi bilo, bi ta, že pred dvajsetimi leti

in slej ko prej veljavna ocena prodrla vvrste naših rojakov in jih privabila, da bi ponov-no ali vzeli v roke Milkine pesniške zbirkein se poglobili v njen nezamenljivi pesniški svet,ki pa je vendar tudi odraz našega sveta, našega

zaradi nam je tako invabljiv. Ob vsej ki pri MilkiHartman nikakor ni skregana z umetniško kako-vostjo pesniške izpovedi, bomo spoznavali ved-no nove in presenetljive odtenke njene izredne,iz tvorne sile ljudstva pesniškeLeta 1987 sta Peter Kersche in Janko Ferk

skupaj z Mohorjevo v Celovcu poskrbela za

152

izdajo izbora Milkinih pesmi v nemškem prevo-du (Gedichte aus Karnten. Hermagoras / Mo-horjeva. Celovec 1987). Dotlej je bilo pesniškoustvarjanje Milke Hartman nemškemu bralcudostopno le v redkih, v literarnih revijah objav-ljenih prevodih. Ta izdaja je bila zamišljena kotspodbuda za poznejšo obsežnejšo izdajo Milki-nih pesmi v nemškem prevodu, ki pa doslej nažalost še ni bila Kljub temu da da-našnji ni naklonjen "razumljivemu" pesništ-vu, bi vendar bilo prav, da bi izdali obsežnejšiizbor Milkinih pesmi v nemškem prevodu, sku-paj z biografijo pesnice, pri kateri bi selahko opirali na vzorno delo F. J. Bistra (skupi-na m.h. Feliks J. Bister, Hanzi Gabriel, dr. Hu-bert Greiner, Zvonimir M. Hartmann: MilkaHartman I - III. Življenje, poezije, melodije.Mohorjeva, Celovec 1982).Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v

angleškem prevodu našel pot do ameriškegabralca. S petimi pesmimi je Milka Hartmanpredstavljena v lepi, z ilustracijami ValentinaOmana opremljeni antologiji: Koroška sloven-ska poezija / Charinthian slovenian poetry, ki stajo izdala Feliks J. Bister in Herbert Kuhner vzaložbi Mohorjeve in Slavica Publishers, Inc.,Columbus, Ohio.Javnih priznanj, ki jih je bila deležna zlasti v

zadnjih petnajstih letih svojega življenja, se jeMilka Hartman sicer veselila, toda nikoli nipozabila opozoriti na zasluge drugih in na svoje"dobrotnike", med katere je štela zlasti dr. JoškaTischlerja. Ob Milkini osemdesetletnici leta

153

1982 ji je kulturna zveza posvetilaosrednjo kulturno prireditev "Koroška poje",enako ob njeni devetdesetletnici. Leta 1983 jeavstrijski zvezni predsednik dr. KirchschlagerMilki Hartman podelil naziv "profesor".Leto navrh je prejela Tischlerjevo nagrado, pli-berška pa je po njej poimenovala prostorpred ljudsko šolo v po dolgem innem prerekanju pa je konec aprila 1997ski svet Pliberk le sklenil, da imenujeMilko Hartman zaDevetega junija 1997 je Milka Hartman sle-

dila najresnejšemu pozivu v življenju,o katerem meni v pesmi "Štirindbojsti", da bo

trdo, neizprosno. Pa je bilmirno, in tolažilno, s pogledom naMilkin polni jerbas, kjer "so zbrane vse kreposti,dobra dela, trud in boj".

(iz: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcuza leto 1998, Celovec-Ljubljana-Dunaj 1997,

str. 70-72)

154

Milka Hartman, Zimske rože, izbrane pesmiIzbral in uredil Marjan StrojanSpremni besedi: Marjan Strojan in Pavel ApovnikOblikovanje ovitka: @Tisk: Mohorjeva tiskarna, Celovec© 1998, Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-DunajISBN 3-85013-535-7