Bisnode mesečni bilten

BisnodeBusinessInformationGroup

Vaš hiter pregled gospodarstva.

februar/marec 2011

Bisnode mesečni bilten

IZDAJA:Bisnode d.o.o.

GLAVNIA ANALITIKA:Marko Srabotnik in Sanja Filipič

UREDNIŠTVOOdgovorno uredništvo: Ester Žigon, Bisnode

Izvršno uredništvo: Mediade®

DIREKTORICA:Maria Anselmi

GRAFIČNO OBLIKOVANJETemelkov Kostadin, Igor Koštomaj

FOTOGRAFIJE:Aleš Beno

VIRI:AJPES, PRS, GVIN arhiv člankov iz poslovnega

tiska, Uradni list, Sodni register, Banka Slovenije,Vrhovno sodišče RS, Surs, Eurostat,

lastne baze Bisnode

Brezplačna e-publikacija, februar/marec 2011

· sledite plačilni disciplini vaših partnerjev,· preverite ali vašega partnerja kdo toži,· ocenite managerske sposobnosti vodilnih oseb podjetja,· preverite ali ima partner blokiran TRR račun in kako posluje,· preverite bonitetno oceno.

Bonitete.si

Za več kot 11,3 mio podjetij iz Slovenije, Hrvaške,Nemčije in Italije.

Kontakt:T: 01 62 02 701E: info@bonitete.si

Bonitete.si so zbirka nepogrešljivih on-line poslovnihinformacij pri sprejemanju vsakodnevnih poslovnihodločitev doma in v tujini.

Na enotnem bonitetnem portalu:

Obiščite www.bonitete.si!Brezplačno iskanje in brezplačni osnovni kontaktnipodatki podjetji iz vseh štirih držav.

Postaja topleje, vendar to še ni pomlad

Maria Anselmi, direktorica

Pogled v mikro podatke pokaže podobno sliko. Stečaji, prisilne poravnave, likvidacije in izbrisi so v januarju dosegli svoj vrh tudi v primerjavi z najslabšimi meseci preteklega leta, obenem pa razveseljuje dejstvo, da smo imeli v januarju prav tako najvišje število novoustanovljenih gospodarskih subjektov v primerjavi z letom poprej, pri čemer ne preseneča, da daleč prednjačijo prav samostojni podjetniki.

Tudi med peki in mlinarji, ki so podrobneje obravnavani v tokratni Temi meseca, je opazen ta trend. Število novoustanovljenih podjetij se je leta 2009 v tej panogi povečalo za 9 odstotkov, enak trend s sicer nekoliko nižjo stopnjo rasti smo zabeležili tudi v lanskem letu. Za suhoparnimi številkami se torej skriva življenje, ki daje slutiti utrip novih časov.

Tudi zato lahko rečemo, da rekordna brezposelnost, ki je v decembru 2010 znašala že 11,1 odstotka, ni samo posledica nadpovprečnega ugašanja podjetij. Zavod za zaposlovanje beleži med novoprijavljenimi brezposelnimi tudi vse več starejših od 50 let, ki so se za to pot odločili prostovoljno, saj skušajo ujeti trenutno veljavne pogoje za upokojitev še pred sprejemom pokojninske reforme.

Ob tem je zanimivo, da prilagodljivost organizacije in seveda njenih zaposlenih ostaja ena od ključnih konkurenčnih prednosti uspešnega podjetja. Velja opozoriti, da imajo v tej enačbi starejši zaposleni posebno mesto in da lahko njihovo prezgodnje upokojevanje za podjetje pomeni izgubo pomembnega dela kompetenc in znanj. Zato je spodbudno spremljati dobre prakse tistih slovenskih podjetij, kjer se vlaganje v razvoj zaposlenih in njihovih talentov ni znižalo, ne glede na krizo. Ta podjetja napovedujejo, da bo za prvimi sončnimi žarki prišla tudi prava pomlad.

Pregled slovenskega gospodarstva

VSEBINA BILTENA

Tema meseca

MAKRO· BDP· Inflacija· Zaposlenost, Brezposlenost· Uvoz, izvoz, Zunanji dolg, Postavke državne blagajne

MIKRO ..................................................................................................................................................8

· Stečaji, Prisilne poravnave 2010/2011· Likvidacije, Izbrisi 2010/2011, Novoustanovljena podjetja v 2010/2011· Blokade podjetij 2010/2011· Naroki, plačilni indeks 2010/2011

Analiza pekarske in mlinarske dejavnosti .......................12

...............................................................................................................................................4

Obiščite www.gvin.com ali pokličite na 01 6202 700 Zagotovite si brezplačni Bisnode bilten. Vsak mesec v vaš e-nabiralnik.

Tako kot februarsko sonce prijazno napoveduje bližajočo pomlad, je nekaj znakov otoplitve opaziti tudi med ekonomskimi kazalci, ki jih objavljamo v februarsko-marčevskemBisnode biltenu, hitrem pregledu slovenskega gospodarstva. A tako kot stara modrost uči, da prve lastovke še ne prinesejo pomladi, ostajamo zadržani tudi pri napovedovanju večjih gospodarskih premikov.

BDP je lani sicer začel rasti, vendar z ne dovolj odločnimi koraki. Primerjava z največjimi izvoznimi državami hitro pokaže, da ima Slovenija še precej zaostanka. Tudi mesečna inflacija se je trdno zasidrala na 2 odstotnih točkah in napovedi ne kažejo bližnjega znižanja. Na drugi strani že nekaj časa opazujemo pozitiven trend rasti izvoza, ki pa je konec lanskega leta začel občutneje zaostajati za rastjo domačega uvoza.

Glavni vir podatkov za analize, ki jih predstavljamo v Biltenu Bisnode so lastni produkti: GVIN.com, Bonitete.si in Credit Check, ki prinašajo celovit pregled nad

tveganjem in dogajanjem na trgu, konkurenco, panogo, partnerji, poslovnimi povezavami

vodstva, lastniškimi strukturami, kapitalskimi povezavami podjetij in drugimi pomembnimi

gospodarskimi dejavniki. Poslovna inteligenca na enem mestu, ki bo

olajšala vaše podjetniške odločitve.

Modre podjetniške odločitve

KAZALO

4

I II III IV I II

BDP Evropske unije se bo po napovedi letos povečal za 1,8-odstotka.

GIBANJE BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in nejobsežnejše merilo celotne ekonomskeaktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu.

Podatki na grafikonu so merjeni na podlagi temeljnih agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in nedesezionirano.

vir:www.stat.si

Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi državami v mio €

Podatki v spodnjih dveh grafih primerjajo slovenski BDP z glavnimi izvoznimi državami in gibanje BDP-ja na ravni Evropske unije in EURO območja.

BDP v EU in EURO območju v mio €

vir:www.eurostat.com

7.500

8.000

8.500

9.000

9.500

I II III IV I II III

2009 2010

BDP

I II III IV I II

2009 2010

III

700.000

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

III

februar/marec 2011

MAKRO

Gibanje BDP-ja v Sloveniji 2009/2010 v mio €

Primerjava BDP-ja Slovenije s top izvoznimi državami

BDP v EU in EURO območju

MAKRO

Inflacija izbranih držav v 2010

Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. V Sloveniji se za merilo inflacije uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini.

Graf prikazuje tako letno stopnjo kot tudi mesečno stopnjo inflacije.

Inflacija Slovenija 2009 / 2011

vir: www.eurostat.com

Januarja na območju evra

2,4-odstotna inflacija.

Najvišja po oktobru 2008. 0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Slovenija

vir: www.stat.si-1,5

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1

2009 2010 2011

Letna Mesečna

Cene uvoženih proizvodov višje za

1,4-odstotkov v primerjavi

z novembrom 2010.

februar/marec 2011

Inflacija Slovenija 2009 / 2011

Inflacija izbranih držav v 2010

5

Sto

pnja

bre

zpos

elno

sti

Stopnja brezposelnosti po ILO v izbranih državah v 2010

Stopnja brezposelnosti v januarju na evropskem

območju padla, pri nas narašča.

Gibanje zaposlenosti v Sloveniji v 2010

Registrirane brezposelne osebe so osebe prijavljene na Zavodu za zaposlovanje in ustrezajo vsem merilom brezposelnosti.

Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Izračunana je po dveh metodologijah: ena je anketna brezposelnost (ILO) in druga registrirana brezposelnost.

Mednarodna primerjava stopnje brezposelnosti po metodologiji ILO zajema EU 27 in posamezne izbrane evropskedržave.

vir: www.eurostat.com

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

EU Italija Nemčija Slovenija

Reg

istri

rane

bre

zpos

elne

ose

be

vir: www.stat.si

10,20

10,40

10,60

10,80

11,00

11,20

94.000

96.000

98.000

100.000

102.000

104.000

106.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Registrirane brezposelne osebe Stopnja brezposelnosti

Stopnja brezposlenosti po ILO v izbranih državah v 2010

MAKRO

6 februar/marec 2011

Gibanje zaposlenostiv 2010

Gibanje uvoz – izvoz 2009 / 2010 v 1000 €

Gibanje zunanjega dolga 2009 / 2010 v mio €

Gibanje postavk državne blagajne 2009 / 2010 v 1 €

Bruto zunanji dolg je znesek obveznosti na določen dan, ki jih imajo rezidenti do nerezidentov, in vključuje obveznost plačila glavnice in/ali obresti, ki jih bodo morali dolžniki plačati v prihodnosti.

Postavke državne blagajne izhajajo iz konsolidiranih globalnih financ javnega financiranja, ki zajemajo konsolidiranebilance državnega proračuna, proračune občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja.Proračunski presežek oziroma primankljaj prikazuje razliko med skupnimi prihodki javnega financiranja in skupnimiodhodki.Neto zadolževanje je razlika med celotnim zadolževanjem in odplačilom dolga, tako doma kot tudi v tujini.Sprememba sredstev na računih prikazuje razliko med skupnimi prihodki, prejetimi vračili danih posojil, prodajokapitalskih deležev in zadolževanjem ter skupnimi odhodki, danimi posojili, povečanjem kapitalskih deležev in odplačilomdolga.

vir: www.bsi.si

vir: www.stat.si

Evropska banka za obnovo in razvoj je znižala napoved letošnje slovenske gospodarske rasti

iz 2,1 na

1,7-odstotka.

Zunanja trgovina predstavlja blagovno menjavo s tujino. Gre za izvoz blaga v tujino oziroma uvoz blaga iz tujine

vir: www.mf.gov.si

0200.000400.000600.000800.000

1.000.0001.200.0001.400.0001.600.0001.800.0002.000.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

2009 2010

Izvoz Uvoz

35.00036.00037.00038.00039.00040.00041.00042.00043.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 3 4 5 6 7 8 9 10 11

2009 2010

1.000.000.000

500.000.000

0

500.000.000

1.000.000.000

1.500.000.000

2.000.000.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

2009 2010

Neto zadolževanje Proračunski presežek/primankljaj Sprememba sredstev na računih

MAKRO

februar/marec 2011 7

-

-

Gibanje postavk državne blagajne 2009 / 2010 v 1 €

Gibanje zunanjega dolga 2009 / 2010 v mio €

Gibanje uvoz - izvoz 2009/2010 v 1.000 €

Insolventni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali daljčasa plačilno nesposobni. Insolventni postopki po slovenskem pravu so: stečajni postopek, prisilna poravnava in likvidacija.

Insolventni postopki

Stečaji 2010 / 2011

Graf prikazuje gibanje zaznanih aktivnih postopkov stečajev gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugihorganizacij.

V januarju

72-odstotkov stečajev več v

primerjavi z januarjem 2010.

Prisilne poravnave 2010 / 2011

Graf prikazuje mesečno gibanje zaznanih aktivnih postopkov prisilnih poravnav gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij.

vir: www.gvin.com

vir: www.gvin.com

0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Prisilne poravnave 2010/2011

MIKRO

8 februar/marec 2011

Stečaji 2010/2011

Spodnja grafa prikazujeta gibanje likvidacijskih postopkov in gibanje izbrisanih subjektov v slovenskem gospodarstvu za leti2010 in 2011 gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij.

Novoustanovljena podjetja 2010 / 2011

Kot protiutež insolventnim postopkom, ki strmo naraščajo v primerjaviz lanskim letom, naj vam prikažemo še trend ustanavljanja novihpodjetij.

Likvidacija in izbrisi 2010 / 2011

V januarju ustanovljenih

176-odstotkov več sp-ejev kot družb.

vir: www.gvin.comvir: www.gvin.com

vir: www.gvin.com

0200400600800

1.0001.2001.4001.6001.800

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1

2010 2011

Ustanovitev GD Ustanovitev SP

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

0500

1.0001.5002.0002.5003.0003.5004.0004.5005.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

vir: www.gvin.com

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

MIKRO

februar/marec 2011 9

Likvidacija 2010 / 2011

Novoustanovljena podjetja 2010 / 2011 po mesecih

Primerjava števila GD-jev in SP-jev 2010 / 2011

Izbrisi 2010 / 2011

Blokada TRR 2010 / 2011

Blokada podjetja 2010 / 2011

Graf prikazuje primerjavo blokad podjetij po mesecih v letih 2010 in 2011.

V januarju

8-odstotkov več blokiranih v primerjavi z

enakim obdobjem lani.

Spodnji graf nam prikazuje zanimiv trend prekrivanja blokad TRR-jev v 2010 in 2011.

vir: www.bonitete.si

vir: www.bonitete.si

0,00

1.000,00

2.000,00

3.000,00

4.000,00

5.000,00

6.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

0,00500,00

1.000,001.500,002.000,002.500,003.000,003.500,004.000,00

4.500,005.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

MIKRO

10 februar/marec 2011

Blokada podjetja 2010 / 2011

Blokada TRR 2010 / 2011

vir: www.bonitete.si

Še kot zanimivost si spodaj poglejte, na kakšne zneske se vežejo naroki.

Graf prikazuje število razpisanih narokov po mesecih v letu 2010 in 2011. Krivulji sta precej enakovredni in zaenkrat ni zaznati odstopanj med letoma 2010 in 2011. Padec narokov v juliju in avgustu je posledica sodnih počitnic.

Naroki 2010 / 2011

Naroki v zneskih 2010 / 2011

Spodnji graf prikazuje povprečni plačilni indeks oziroma plačilne navade slovenskega gospodarstva. Vrednosti plačilnega indeksa se gibljejo med 0 in 100. Višja kot je vrednost indeksa, boljše so plačilne navade.

V januarju razpisano

enako število narokov kot v

enakem obdobju lani.

vir: www.bonitete.si

Plačilni indeks 2009 / 2010

vir: www.bonitete.si

0,00

500,00

1.000,00

1.500,00

2.000,00

2.500,00

3.000,00

3.500,00

4.000,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2010 2011

0 € 200,000,000 € 400,000,000 € 600,000,000 € 800,000,000 €1,000,000,000 €

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

2011

2010

74,0

74,5

75,0

75,5

76,0

76,5

77,0

77,5

78,0

78,5

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

2009 2010

MIKRO

februar/marec 2011 11

Naroki v zneskih 2010 / 2011 v tisoč €

Plačilni indeks 2009 / 2010

Naroki 2010 / 2011

Panoga se deli na proizvodnjo kruha, svežega peciva in slaščic ter na mlinarstvo. Mlinarstvo zajema samo 7,8 odstotkov vseh registriranih podjetij v tej panogi, vsi ostali pa so »peki«. Mlinarji ustvarijo le 16 odstotkov vseh prihodkov od prodaje v panogi. Celotna panoga pa celotnemu gospodarstvu prispeva 0,5 odstotka celotnih prihodkov od prodaje.

Analiza dejavnosti pekarstva in mlinarstva

Pekarska in mlinarska podjetja v blokadi v 2010

V zadnjih dveh letih

rekordno število novoustanovljenih podjetij v pekarstvu

in mlinarstvu.

V 2010 za 12-odstotkov

več blokiranih pekarijev

in mlinarjev v primerjavi

z letom prej.

Trend ustanavljanja novih pekarskih in mlinarskih podjetij

vir: gvin.com

0

25

50

75

100

125

150

0,0%

1,0%

2,0%

3,0%

4,0%

5,0%

6,0%

7,0%

8,0%

2008 2009 2010

V panogi je registriranih 50,3-odstotkov gospodarskih družb in 49,7-odstotkov samostojnih podjetnikov. Prevladujejo mikro enote s skoraj 73 odstotki.

V 2009 je bilo registriranih okoli 4.683 zaposlenih, to je za skoraj 9 odstotkov več kot v letu 2008. Povečanje gre na račun novoustanovljenih subjektov.

vir: www.bonitete.si

TEMA MESECA

12 februar/marec 2011

Trend blokad pekarskih in mlinarskih podjetij

Trend ustanavljanja podjetij iz pekarske in mlinarske dejavnosti

Plačilna nedisciplina pekarijev in mlinarjev v 2010

Panoga je v letu 2010 v povprečju

plačevala od

1 do 7 dni po valuti.

Tabela prikazuje plačilne navade pekarske in mlinarske dejavnosti. Plačilna disciplina je izračunana na podlagi dejanskih računov, izdanih med podjetji.

vir: www.creditcheck.si

Napoved tveganja pekarske in mlinarske dejavnosti po Basel II

Pekarstvo in mlinarstvo

v povprečju bolj tvegano od

slovenskega gospodarstva.

Tveganje je izračunano po Bisnode Failure modelu in napoveduje verjetnost začetka stečaja, prisilne poravnave, izbrisa in likvidacije v naslednjih 12 mesecih. Model izpolnjuje osnovne zahteve novega kapitalskega sporazuma po Basel II ter sledi standardom finančnih institucij. Večje število točk pomeni manjšo verjetnost neuspeha. Vseh možnih točk je 100.

Pekarska in mlinarska podjetja so v povprečju uvrščena v razred tveganja B z 41 točkami. Slovensko gospodarstvo je ocenjeno s 46 točkami in je tudi uvrščeno v razred tveganja B.

vir: www.bonitete.si

Odstotek podjetijZamuda plačila

48,4%16,0%10,9%13,7%5,5%2,3%3,1%

Na valuto ali pred valutood 1 do 7 dni

od 8 do 15 dniod 16 do 30 dniod 31 do 60 dniod 61 do 90 dni

Nad 91dni

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20.0%

25,0%

30,0%

35,0%

AAA AA A BBB BB B CCC CC C

februar/marec 2011 13

Porazdelitev pekarskih in mlinarskih podjetij po oceni tveganja

Plačilne navade pekarskih in mlinarskih podjetij v 2010

TEMA MESECA

Zaupajo namBanke, zavarovalnice in finančne institucije

Podjetja

ABANKA D.D.ADRIATIC SLOVENICA D.D.BANKA CELJE D.D.BANKA KOPER D.D.FACTOR BANKA D.D.GENERALI D.D.GRAWE D.D.GORENJSKA BANKA, D.D.HYPO BANK D.D.HYPO LEASING D.O.O.KAPITALSKA DRUŽBA, D.D.LJUBLJANSKA BORZA D.D.NOVA KBM D.D.NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.POTEZA D.D.PROBANKA D.D.RAIFFEISEN BANKA D.D.SID BANKA, D.D., LJUBLJANASKB D.D.SPARKASSE D.D.SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.UNICREDIT BANKA SLOVENIJA D.D.VOLKSBANK D.D.ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.ZAVAROVALNICA TILIA d.d.

AVTOTEHNA D.D.ACRONI, D.O.O.ADRIA AIRWAYS D.D.BAYER D.O.O.BTC D.D. LJUBLJANAČASNIK FINANCE, D.O.O.DELO, D.D.DELOITTE D.O.O.DNEVNIK, D.D.ENGROTUŠ, D.O.O.ERNST & YOUNG D.O.O.GB D.D., KRANJGEN-I, D.O.O.GORENJE, D.D.IBM SLOVENIJA D.O.O.INTEREUROPA D.D.INTERFINANCE, D.O.O. KPMG SLOVENIJA, D.O.O.

Državne inštitucije

LEK D.D.LUKA KOPER, D.D.MERCATOR, D.D.MERKUR, D.D.MOBITEL, D.D.OMV SLOVENIJA, D.O.O.PETROL D.D., LJUBLJANAPIVOVARNA UNION D.D.POŠTA SLOVENIJE D.O.O.PRIMORJE D.D.SIEMENS D.O.O.SI.MOBIL D.D.TRIMO, D.D.ZDRUŽENJE MANAGER

DARS D.D.DAVČNA UPRAVA RS

... in drugi

MINISTRSTVO ZA FINANCEMINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVOMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEMINISTRSTVO ZA ZDRAVJEMINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVENACIONALNA FINANČNA DRUŽBA, D.O.O.OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE LJUBLJANAVLADA RSZZZS

Bisnode d.o.o. | T: 01 62 02 700 | F: 01 62 02 708 | info@bisnode.si | www.bisnode.siLikozarjeva 3, SI-1000 Ljubljana |