Biospeleološke raziskave s spremljajočimi …...Podzemni svet Istre Istrski polotok je del...

Biospeleološke raziskave s spremljajočimi aktivnostmi v okviru projekta Karst Underground Protection

Končno poročilo

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Ljubljana, november 2011

Projekt

Biospeleološke raziskave s spremljajočimi aktivnostmi v okviru projekta Karst Underground Protection

Izvajalec: Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana Nosilec: dr. Valerija Zakšek Naročnik: Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za raziskovanje krasa Titov trg 2 6230 Postojna Vir financiranja: OP IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 (85 %), Služba vlade

RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (10 %), Znanstvenoraziskovalni center SAZU (5 %)

Koordinatorka OP IPA projekta: dr. Nadja Zupan Hajna Kontaktna oseba: dr. Mitja Prelovšek DELOVNA SKUPINA dr. Valerija Zakšek, univ. dipl. biol. mag. Slavko Polak, univ. dipl. biol. Priporočeno citiranje Zakšek, V., Polak, S. 2011. Biospeleološke raziskave s spremljajočimi aktivnostmi v okviru projekta Karst Underground Protection. Končno poročilo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta.

Zakšek, V., Polak, S. 2011. Biospeleološke raziskave s spremljajočimi aktivnostmi v okviru projekta Karst Underground Protection. Končno poročilo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta.

3

KAZALO VSEBINE 1. UVOD ........................................................................................................................ 7

1.1. Glavne značilnosti Istre ................................................................................................ 7

1.2. Glavne značilnosti podzemnega živalstva ................................................................... 8

1.3. Podzemni svet Istre ..................................................................................................... 8

1.4. Ogroženost in varovanje podzemeljske favne ............................................................. 8

2. CILJI RAZISKAVE ......................................................................................................... 9

3. METODE DELA .......................................................................................................... 10

3.1. Pregled objavljenih podatkov .................................................................................... 10

3.2. Terensko delo ............................................................................................................ 10

3.2.3. Določanje ekoloških razmer ................................................................................... 13

3.3. Priprava fotografskih in filmskih vsebin .................................................................... 13

3.4. Izvedba javnih delavnic za jamarje ............................................................................ 14

4. REZULTATI ............................................................................................................... 15

4.1. Račiška pečina ............................................................................................................ 15

4.2. Polina peč................................................................................................................... 18

4.3. Medvedjak ................................................................................................................. 22

4.4. Dimnice ...................................................................................................................... 25

4.5. Jama pod Krogom ...................................................................................................... 27

4.6. Kubik .......................................................................................................................... 29

4.7. Pregled zanimivih najdb ............................................................................................ 31

5. PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA ................................................................... 33

5.1. Delavnice in predavanja ............................................................................................ 33

5.2. Objave ........................................................................................................................ 33

6. POVZETEK ................................................................................................................ 34

7. LITERATURA ............................................................................................................. 34

8. PRILOGE ................................................................................................................... 37


4

KAZALO SLIK Slika 1. Shema geomorfnih enot ( vir: Istarska enciklopedija, 2005). ........................................ 7

Slika 2. Projektna skupina speleobiologov pred vhodom v jamo in med raziskovalnim delom v jami (foto: F. Malečkar in R. Ozimec). ...................................................................................... 10

Slika 3. Lega dvanajstih izbranih jam vključenih v raziskavo. ................................................... 11

Slika 4. V jame, ki imajo na vhodu ali v notranjosti brezno je vstop mogoč le z uporabo jamarske vrvne tehnike in varnega opremljanja jam (Foto: R. Ozimec). ................................. 11

Slika 5. Vzorčenje v jami (Foto: M. Prelovšek in F. Malečkar). ................................................. 12

Slika 6. Izvajanje ekoloških/klimatskih meritev (Foto: R. Ozimec in M. Prelovšek). ................ 13

Slika 7. Fotografiranje podzemnega živalstva (Foto: M. Prelovšek in R. Ozimec). .................. 14

Slika 8. Snemanje terenskega dela in podzemeljskih organizmov (foto: R. Ozimec in M. Prelovšek). ................................................................................................................................ 14

Slika 9. Snemanje terenskega dela speleobiologov in podzemeljskih organizmov (foto: M. Prelovšek). ................................................................................................................................ 14

Slika 10. Fotografija vhoda v jamo (foto: S. Polak) in načrt Račiške pečine iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije. ........................................................................................................ 15

Slika 11. Temperatura na različnih merilnih mestih v Račiški pečini in lokacije merilnih mest. .................................................................................................................................................. 16

Slika 12. Relativna zračna vlažnost v notranjem delu Račiške pečine. Začetni del, kjer je relativna vlažnost pod 100 %, je nereprezentativen in predstavlja prilagajanje registratorja vlage jamskim razmeram. ........................................................................................................ 16

Slika 13. Istrski jamski brzec (Typhlotrechus bilimeki istrus) in veliki jamski pajek (Stalita taenaria) (foto: S. Polak). ......................................................................................................... 18

Slika 14. Paščipalec (Troglochthonius doratodactylus) in kapniška slepa postranica (Niphargus stygius) (foto: S. Polak). ............................................................................................................ 18

Slika 15. Skica Poline peči, povzeta in prirejena po Katastru jam Jamarske zveze Slovenije. Novi deli niso prikazani. ........................................................................................................... 19

Slika 16. Temperatura na različnih merilnih mestih v Polini peči in lokacije merilnih mest. ... 19

Slika 17. Najdene pasti za privabljanje jamskih hroščev (levo) in jamski pselafid Machaerites novissimus (foto: S. Polak). ....................................................................................................... 20

Slika 18. Posledice razbijanja sige v Polini peči (foto: M. Prelovšek). ...................................... 20

Slika 19. Vzorčenje v Polini peči in jamski paščipalec (Neobisium spelaeum istriacum) (foto: Slavko Polak). ............................................................................................................................ 21

Slika 20. Načrt jame Medvedjak iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije (levo) in vzorčenje v jami (foto: R. Ozimec). .............................................................................................................. 22

Slika 21. Temperatura na različnih merilnih mestih v jami Medvedjak in lokacije merilnih mest. ......................................................................................................................................... 23

Slika 22. Jamski polžek (Zospeum sp.) in jamski hrošč vrste Prospeleobates vrezeci (foto: S. Polak). ....................................................................................................................................... 23

Slika 23. Enakonožni rak vrste Thaumatoniscellus speluncae (foto: J. Bedek). ....................... 24

Slika 24. Skica jame Dimice iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije. ................................... 25

Slika 25. Temperatura na dveh merilnih mestih v jami Dimnice. ............................................ 25

Slika 26. Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), ki ga je napadla entomopatogena gliva in obvodni netopir (Myotis daubentonii) (foto: R. Ozimec in S. Polak). ...................................... 26


5

Slika 27. Jamska dvojnonoga (Brachydesmus inferus concavus) in skakač iz rodu Onychiurus (Foto: R. Ozimec). ..................................................................................................................... 27

Slika 28. Načrt Jame pod Krogom iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije. ......................... 27

Slika 29. Jamska veslavka (Spaheromides virei) in jamska kozica (Troglocaris planinensis) (foto: S. Polak in J. Bedek). ....................................................................................................... 28

Slika 30. Glavni rov v jami Kubik (foto: R. Ozimec)................................................................... 29

Slika 31. Načrt jame Kubik iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije. ..................................... 29

Slika 32. Temperatura na merilnem mestu v vhodnem breznu v jami Kubik. ......................... 30

Slika 33. Jamski ježek vrste Monolistra bericum hadzii (Foto: J. Bedek).................................. 31

Slika 34. Predstavitev rezultatov projekta na predavanju v Postojni (levo). Vpogled v biospeleološko delo in živalske zbirke (foto: L. Jogan Polak). .................................................. 33


6

KAZALO TABEL Tabela 1. Seznam taksonov v Račiški pečini. ............................................................................ 17

Tabela 2. Seznam taksonov v Polini pečini. .............................................................................. 21

Tabela 3. Seznam taksonov v Medvedjaku. ............................................................................. 24

Tabela 4. Seznam taksonov v Dimnicah. .................................................................................. 26

Tabela 5. Rezultati meritev na dnu vhodne dvorane v Jami pod Krogom. .............................. 28

Tabela 6. Seznam taksonov v Jami pod Krogom. ..................................................................... 28

Tabela 7. Seznam taksonov v jami Kubik. ................................................................................ 30


7

1. UVOD

1.1. Glavne značilnosti Istre

V geološkem pogledu je Istrski polotok severozahodni del jadranske tektonske karbonatne plošče. Ker velik del istrskega polotoka sestavljajo karbonatne kamnine, ki zaradi podnebnih značilnosti tega območja dobro zakrasevajo, je rezultat zakrasevanja brezvodnato kraško površje, pod njim pa kraške jame z aktivnimi ali fosilnimi vodnimi tokovi. Po naravnih geomorfnih značilnostih, na osnovi geoloških značilnosti in različnih vrst tal, se istrski polotok deli na tri enote: belo, sivo in rdečo Istro (Slika 1). Bela Istra imenujemo visoki apnenčasti del Istre, ki vključuje greben Čičarije in Učke. V osrednjem delu istrskega polotoka prevladujejo za vodo nepropustne flišne kamnine (Siva Istra). Od Piranskega zaliva na zahodu in Plomina na vzhodu se razteza nizko in blago valovito kraško območje do nadmorskih višin 400 metrov, ki ji zaradi rdeče prsti pravimo Rdeča Istra.

Slika 1. Shema geomorfnih enot ( Vir: Istarska enciklopedija, 2005).


8

1.2. Glavne značilnosti podzemnega živalstva

V podzemnih habitatih najdemo živalske vrste, ki so se na posebne razmere v podzemlju v različni meri prilagodile in so nanj različno vezane. Tako razlikujemo naslednje kategorije živali: troglobionte (vrste ali populacje, ki so vezane izključno na življenje v podzemlju), evtroglofile (površinske vrste, ki pa imajo lahko tudi stalne populacije v podzemlju), subtroglofile (vrste, ki stalno ali začasno prebivajo v podzemlju, a so zaradi določenih potreb ali dejavnosti vezane na površje, npr. prehranjevanje) in trogloksene (vrste, ki se le naključno ali občasno pojavljajo v podzemlju). Kategorije so povzete po Sket (2008). Podzemne živali, zlasti troglobionti so večinoma ozko endemični taksoni z majhnimi območji razširjenosti.

1.3. Podzemni svet Istre

Istrski polotok je del Dinarskega krasa, ki v svetovnem merilu izstopa po vrstni pestrosti podzemne favne (Sket, 1999; Sket in sod., 2004). Ker je zaradi svoje geološke zgradbe istrski polotok bogat z raznolikimi podzemeljskimi življenjskimi okolji, podzemlje Istre naseljujejo številni podzemeljski organizmi. V Istri tako najdemo tipično dinarske rodove jamskega živalstva tako med kopenskimi kot med vodnimi organizmi. Večinoma pa se vrste, ki žive na območju Istre, razlikujejo od vrst v sosednjih dinarskih predelih, kot so Tržaški kras, Notranjski kras, Gorski Kotar in območje Kvarnerja. Podzemeljsko živalstvo Istre so raziskovali in opisovali številni naravoslovci, objave pa so razpršene po raznih literaturnih virih. Politično je območje Istre razdeljeno med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, zato celovitega pregleda podzemeljske favne Istre ni, ali pa je ta podan le za nekatere taksonomske skupine. Iz kraškega območja Istre je bilo opisanih že veliko taksonov, ki žive ali so bile najdene le na območju Istre. Istra je torej območje, za katero je značilna visoka stopnje endemizma in območje, kjer se z raziskovanjem v zadnjem času še vedno odkrivajo nove vrste tako vodnih (npr. Gorički, 2006; Karaman & Gottstein Matočec, 2006; Fišer, 2011; Zakšek in sod., 2009) kot kopenskih podzemeljskih organizmov (Casale in sod. 2000; Nonveiller sod. 2002; Karaman in sod., 2009).

1.4. Ogroženost in varovanje podzemeljske favne

Podzemeljsko živalstvo in njegovi življenjski prostori predstavljajo pomemben del naše naravne dediščine. Danes postajajo podzemeljska okolja in podzemeljsko živalstvo vedno bolj v ospredju pri naravovarstvenih prizadevanjih tako speleologov kot biologov. Večina troglobiontov ima majhne areale razširjenosti. Zaradi tega so te vrste zelo ranljive tudi zaradi majhnih sprememb v njihovem okolju. Grožnje tem podzemeljskim okoljem so tako raznovrstne kot grožnje površinskih okolij, saj se okoljske devastacije na površini prej kot slej odrazijo tudi v tamkajšnjem podzemlju. Večina podzemnih vrst v Sloveniji je uvrščena na Rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, (UL RS 82/02) in zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (UL RS 46/04, 109/2004, 824/2005, 115/2007).


9

2. CILJI RAZISKAVE

Tekom raziskave smo:

pregledali obstoječe podatkovne vire in literaturo,

zbirali nove podatke v izbranih 12 jamah v Sloveniji in na Hrvaškem v okviru meddržavne ekipe dveh slovenskih in dveh hrvaških speleobiologov,

zbirali in vrednotili ekološke (klimatske) parametre v izbranih jamah,

fotografirali specifične jamske živali, njihov habitat in naše speleobiološko delo,

povečali ozaveščenost lokalnega prebivalstva in strokovnjakov preko: o sodelovanja pri dokumentarnem filmu, o organizacije delavnic, o predstavitev projekta javnosti, o objave rezultatov v obliki strokovnih člankov, o sodelovanja pri izdelavi zloženke,

zagotovili trajnost rezultatov z: o dopolnitvijo obstoječih zbirk, o objavo znanstvenega članka, o objavo v tem poročilu.


10

3. METODE DELA

Z aktivnostmi na projektu smo pričeli 18. junija 2010, ko je bila z obeh strani podpisana pogodba o izvajanju.

3.1. Pregled objavljenih podatkov

V že znane podatke o živalstvu v izbranih podzemnih jamah smo vključili podatke iz podatkovne zbirke Raziskovalne skupine za zoologijo in speleobiologijo (Biotehniška fakulteta), ki vključuje tako literaturne podatke kot podatke iz zbirke.

3.2. Terensko delo

Terensko delo v izbranih dvanajstih jamah smo opravljali skupaj s speleobiologoma Jano Bedek in mag. Romanom Ozimcem (Hrvaška) od novembra 2010 do septembra 2011.

Slika 2. Projektna skupina speleobiologov pred vhodom v jamo in med raziskovalnim delom v jami (foto: F. Malečkar in R. Ozimec).

Skupaj smo speleobiološko in ekološko raziskali 12 izbranih jam (Slika 3): Račiško pečino, Polino peč, Medvedjak, Dimnice, Jamo pod Krogom in Kubik (v Sloveniji), Pincinovo jamo, Markovo jamo, Radota jamo, Rabakovo špiljo, Piskovico in Jamo kod Buridi (na Hrvaškem).


11

Slika 3. Lega dvanajstih izbranih jam vključenih v raziskavo.

Slika 4. V jame, ki imajo na vhodu ali v notranjosti brezno je vstop mogoč le z uporabo jamarske vrvne tehnike in varnega opremljanja jam (Foto: R. Ozimec).


12

3.2.1. Vzorčenje podzemeljske favne V vseh izbranih jamah smo živali iskali tako v kopenskih kot vodnih habitatih z različnimi metodami vzorčenja. Živali smo iskali v bližini organskih ostankov (rastlinskega opada, živalskih iztrebkov in trupel), pod kamni, po stenah, v špranjah in v različnih vodnih telesih: lužah, podzemnih jezerih in potokih. Živali smo pobirali s pincetami, večja vodna telesa pa smo vzorčili z ročnimi vodnimi mrežami. Vzorčenje vodnih organizmov v Pincinovi jami je potekalo z mrežico med potopom v glavno jezero. Vse vzorce s terena smo spravili v 70 % ali 96 % etanol. Izbira fiksativa je bila odvisna od posamezne skupine in za potrebe nadaljnjih analiz. Nekatere skupine, zlasti žuželke, kot so hrošči in metulji, smo omamili z etilacetatom in kasneje suho preparirali.

Slika 5. Vzorčenje v jami (Foto: M. Prelovšek in F. Malečkar).

V jami Medvedjak smo nastavili tudi talne pasti za jamske hrošče. Uporabili smo plastične lončke, ki smo jih vkopali v tla. Za vabo smo uporabili razpadajoče meso. Pasti smo pregledali in pobrali po treh dneh. 3.2.2. Določanje nabranega materiala Vse vzorce nabrane na terenu smo pregledali pod stereomikroskopom in živali razporedili glede na pripadnost različnim taksonomskim skupinam. Taksonomske skupine, ki smo jih izbrali za podrobnejšo obravnavo, so pregledali in določili specialisti v delovni skupini slovenske in hrvaške ekipe speleobiologov na projektu. Pri posameznih taksonih pa smo za pomoč pri determinacijah prosili strokovnjake za posamezne skupine: Amphipoda (dr. Cene Fišer), Palpigrada (dr. L’ubomir Kováč), Collembola (Marko Lukid). Zaradi odsotnosti specialistov za določanje vrst posameznih skupin živali, zaradi same nezadostne taksonomske raziskanosti posameznih skupin ali zaradi subadultnih osebkov, ki jih ni mogoče določiti, so nekateri vzorci določeni le do višjega taksonomskega nivoja ali pa so določitve vrstne pripadnosti označene kot negotove (cf.). Večjo pozornost smo posvečali troglobiontom in troglofilom, medtem ko smo troglokseno favno in naključno ugotovljeno


13

površinsko favno na vhodih v jamske objekte taksonomsko opredeljevali pretežno do višjih taksonomskih nivojev.

3.2.3. Določanje ekoloških razmer

V okviru vsakega obiska izbranih jam smo v vsaki jami na vsaj dveh točkah opravili tudi meritve naslednjih okoljskih parametrov: osvetljenosti, temperature (zraka, zraka pri tleh in vode), koncentracije CO2, relativne zračne vlažnosti in zračnih tokov. V vseh jamah, razen v Jami pod Krogom (ta je izvirska jama in občasno poplavljena), smo ob sodelovanju naročnika postavili tudi merilce za avtomatično merjenje temperature (t.i. datalogerje), ki so vsako uro beležili podatke o temperaturi. V Polini peči, Račiški pečini in Medvedjaku smo skozi daljše obdobje merili tudi relativno zračno vlažnost.

Slika 6. Izvajanje ekoloških/klimatskih meritev (Foto: R. Ozimec in M. Prelovšek).

3.3. Priprava fotografskih in filmskih vsebin

V sklopu terenskega dela za projekt je nastalo veliko fotografij podzemeljskih organizmov, nastali so tudi prvi posnetki posameznih endemnih vrst. Za fotodokumentiranje so bili uporabljeni profesionalni digitalni fotoaparati znamk Nikon in Canon z makro objektivi in prilagojenimi makro bliskavicami. Fotografski material je bil uporabljen za predstavitve jamskega živalstva na delavnicah, za predstavitev dela na spletni strani projekta in je tudi del publikacij, ki predstavljajo rezultate projekta.


14

Slika 7. Fotografiranje podzemnega živalstva (Foto: M. Prelovšek in R. Ozimec).

Vse fotografije, ki so del tega poročila, so nastale tekom tega projekta.

Slika 8. Snemanje terenskega dela in podzemeljskih organizmov (foto: R. Ozimec in M. Prelovšek).

V začetku meseca marca 2011 smo tako slovenski kot hrvaški biospeleologi na terenu nudili strokovno pomoč pri snemanju izobraževalnega filma (Snemanje, režija in montaža: Marko Račan). Snemanje je potekalo v naslednjih jamah: Rabakovi špilji, Piskovici, Polini peči, Račiški pečini in v jami Dimnice. Drugi sklop terenov za namen podpore snemalni ekipi je potekal v mesecu juniju 2011.

Slika 9. Snemanje terenskega dela speleobiologov in podzemeljskih organizmov (foto: M. Prelovšek).

3.4. Izvedba javnih delavnic za jamarje

Zbran fotografski material, je (bil) pomembna osnova za pripravo javnih delavnic in predavanj, saj smo lahko s kvalitetnimi fotografijami podzemeljskih živali to okolje atraktivno


15

predstavili širšemu krogu poslušalcev, jamarjem, lokalnemu prebivalstvu in drugim zainteresiranim udeležencem.

4. REZULTATI

Za celovit pregled jamskega živalstva obravnavanega območja, so bili izbrani geomorfološko in klimatsko različni jamski objekti. Skupina projektnih raziskovalcev je bila sestavljena iz različno specializiranih spelobiologov. Po intenzivnem raziskovanju menimo, da smo v popise zajeli večino taksonov troglobiontov, ki nastopajo na tem območju. Povdariti velja, da tekom raziskovalnega dela za namen projekta nismo vzorčili gliv, mikroorganizmov in nižjih rakov (npr. Copepoda). Vsi izbrani jamski objekti so se izkazali za vrstno nadpovprečno bogate jamske objekte.

4.1. Račiška pečina

4.1.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Račice, Starod Katastrska številka 942 Dolžina in globina 304 m in 29 m Opomba zaprta

Slika 10. Fotografija vhoda v jamo (foto: R. Ozimec) in načrt Račiške pečine iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije.

4.1.2 Ekološki pogoji v Račiški pečini Meritve temperature v Račiški pečini kažejo največje nihanje temperature na merilnih točkah v vhodnem delu jame (Slika 11). V vhodnem delu na merilnem mestu B smo izmerili nekoliko višjo temperaturo kot pri tleh na merilnem mestu A, kar lahko pripišemo zadrževanju in izhajanju toplega zraka pod stropom. V notranjem delu je temperatura veliko bolj konstantna, največja nihanja (ohlajanje) smo izmerili na merilni točki H, ki jo lahko vzamemo tudi kot reprezentativno vrednost za temperaturo notranjega dela Glavnega rova.


16

Merilno mesto Opis

A Vhodni del, na tleh med kamni B Vhodni del, 2.5 metra nad tlemi C Vhodni del, na tleh med kamni,

globlje v jami kot A in B E Notranji del, špranja v steni G Končni del, podor H Notranji del, 1.5 m nad tlemi

Slika 11. Temperatura na različnih merilnih mestih v Račiški pečini in lokacije merilnih mest.

Na merilnem mestu G v končnem delu jame smo šest mesecev merili tudi relativno zračno vlažnost. Z izjemo začetnega dela meritve, ko se je instrument prilagajal jamskim razmeram, je vlažnost v jami vseskozi 100 %, kar kaže na povsem jamske razmere. V vhodnem delu na podlagi opazovanj lahko prihaja do obdobnih izsuševanj (v zimskem času pri tleh).

Slika 12. Relativna zračna vlažnost v notranjem delu Račiške pečine. Začetni del, kjer je relativna vlažnost pod 100 %, je nereprezentativen in predstavlja prilagajanje registratorja vlage jamskim razmeram.

4.1.3. Živalstvo Račiške pečine Za namen raziskovanja podzemeljskega živalstva smo Račiško pečino obiskali dvakrat, v jesenskem in zimskem času. Večje število vrst v jami smo zabeležili v zimskem času, kar se je najbolj izrazito pokazalo pri jamskih hroščih. Tekom obeh vzorčenj smo našli le istrskega jamskega brzca (Typhlotrechus bilimeki istrus, Slika 13), v zimskem pa smo našli še pet drugih vrst hroščev (Tabela 1). V času jesenskega obiska smo v jami zabeležili 13 malih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros), medtem ko jih je v zimskem času v jami prezimovalo 42.


17

Tabela 1. Seznam taksonov v Račiški pečini. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature).

Razred Red Družina (poddružina) Rod, vrsta vir Mollusca Gastropoda Carychiidae Zospeum sp. R

Crustacea Amphipoda Niphargidae Niphargus stygius R, L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes dhali R, L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Alpioniscus strasseri R

Arachnida Aranea Dysderidae Stalita taenaria R

Arachnida Aranea Linyphiidae Troglohyphantes cf. brignolli R

Arachnida Aranea Tetragnathidae Meta menardi R

Arachnida Aranea Tetragnathidae Metellina sp. L

Arachnida Aranea Agelenidae Tegenaria sp. R

Arachnida Pseudoscorpiones Chthoniidae Troglochthonius doratodactylus R

Arachnida Pseudoscorpiones Chthoniidae Chthonius spelaeophilus histricus R

Arachnida Pseudoscorpiones Neobisidae Neobisium spelaeum istriacum R

Arachnida Pseudoscorpiones Neobisidae Neobisium reimoseri reimoseri R

Myriapoda Chilopoda Lithobiidae Lithobius sp. R

Myriapoda Chilopoda Lithobiidae Criptops sp. L

Insecta Collembola Onychiuridae Onychiurus sp. R

Insecta Collembola Paronellidae Troglopedetes sp. R

Insecta Collembola Tomoceridae Tritomurus sp. R

Insecta Coleoptera Carabidae Typhlotrechus bilimeki istrus R, L

Insecta Coleoptera Carabidae Lemostenus cavicola R, L

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Leptodirus hochenwartii reticulatus R, L

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Prospelaeobates vrezeci R, L

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Bathysciotes khevenhuelleri R, L

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus neglectus R, L

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus cavicola R

Insecta Diplura Campodeidae Plusiocampa cf. nivea R

Insecta Diptera Limoniidae Limonia sp. R

Insecta Lepidoptera Geometridae Triphosa dubitata R, L

Mammalia Chiroptera Rhinolophidae Rhinolophus ferrumequinum R, L

Mammalia Chiroptera Rhinolophidae Rhinolophus hipposideros R, L


18

Slika 13. Istrski jamski brzec (Typhlotrechus bilimeki istrus) in veliki jamski pajek (Stalita taenaria) (foto: S. Polak).

Medtem ko je bila favna hroščev iz Račiške pečine že relativno dobro znana je zanimivo, da smo v jami našli kar štiri vrste paščipalcev (Slika 14) iz dveh različnih družin (Tabela 1).

Slika 14. Paščipalec (Troglochthonius doratodactylus) in kapniška slepa postranica (Niphargus stygius) (foto: S. Polak).

4.2. Polina peč

4.2.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Poljane, Obrov Katastrska številka 938 Dolžina in globina 365 m in 40 m Opomba Predlog za zaprtje


19

Slika 15. Skica Poline peči, povzeta in prirejena po Katastru jam Jamarske zveze Slovenije. Novi deli niso prikazani.

4.2.2. Ekološki pogoji v Polini peči

Meritve temperature v Polini peči kažejo veliko nihanje temperature v vhodnem delu jame (merilna točka A, Slika 16), kjer je dobro viden vpliv zimskega ohlajanja, ko so se temperature v vhodnem delu jame v zimskem času spustile tudi do -6 °C. Podatki o temperaturi iz srednjega dela so veliko bolj konstantni, med 5-6 °C. Temperatura se najmanj spreminja v notranjem delu jame (merilna točka F; 8-9 °C), kar kaže na konstantno mikroklimo v tem delu jame. Dostop v ta del jame je zelo ozek in skozenj ni prepiha, zato je izmenjava zraka majhna.

Merilno mesto

Opis

A Vhodni del, na tleh med kamni B Srednji del, na sklani polici C Srednji del, na kapniku D Notranji del, prepišni prehod E Notranji del, ozek dostop F Notranji del, ozek dostop

Slika 16. Temperatura na različnih merilnih mestih v Polini peči in lokacije merilnih mest.

V Polini peči smo relativno zračno vlažnost merili na treh merilnih točkah (A, C in E, glej sliko 16), ki je bila konstantna (100%) v notranjih delih jame (merilni mesti C in E). Tudi v vhodnem delu jame (merilno mesto A) je bila izmerjena konstantna relativna vlažnost (100%). 4.2.3. Živalstvo Poline peči

Za namen raziskovanja podzemeljskega živalstva smo Polino peč obiskali dvakrat, v jesenskem in zimskem času. Večje število vrst v jami smo zabeležili v zimskem času, ko smo našli tudi jamskega hrošča vrste Machaerites novissimus. Ta vrsta je bila znanstveno opisana


20

prav iz te jame, zato je jama tudi tipsko nahajališče (locus typicus) za to vrsto. Prav zaradi te vrste jamskega hrošča je Polina peč pogosto obiskana tudi s strani zbirateljev, ki jami nastavljajo razne pasti, ki smo jih našli tudi tekom naših raziskav (Slika 17) in jih odstranili.

Slika 17. Najdene pasti za privabljanje jamskih hroščev (levo) in jamski pselafid Machaerites novissimus (foto: S. Polak).

Zaradi načrtnega razbijanja sige s strani zbiralcev jamskih hroščev je jama že precej uničena, zato bi jo bilo potrebno obisk v jami omejiti in jo zapreti (Slika 18).

Slika 18. Posledice razbijanja sige v Polini peči (foto: M. Prelovšek).

Poleg že omenjenega hrošča pa so bile v jami najdene tudi druge vrste jamskih hroščev, npr. drobnovratnika in jamskega brezokca (Tabela 2). Tekom naših raziskav smo v Polini peči našli večje število paščipalcev vrste (Neobisium spelaeum istriacum, Slika 19) in paščipalca vrste (Chthonius spelaeophilus histricus).


21

Slika 19. Vzorčenje v Polini peči in jamski paščipalec (Neobisium spelaeum istriacum) (foto: Slavko Polak).

V času jesenskega obiska smo v jami zabeležili le enega velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum), medtem ko jih je v zimskem času v jami prezimovalo 13 malih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros). Tabela 2. Seznam taksonov v Polini pečini. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature).

Razred Red Družina (poddružina) Rod, vrsta Vir Mollusca Gastropoda Carychiidae Zospeum sp. R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes dhali R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Alpioniscus sp. R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Androniscus stygius R

Arachnida Aranea Linyphiidae Troglohyphantes excavatus R

Arachnida Aranea Nesticidae Nesticus cf. celullans R

Arachnida Pseudoscorpiones Chthoniidae Chthonius spelaeophilus histricus R


Arachnida Opiliones Phalangiidae Amilenus? R

Myriapoda Chilopoda Lithobiidae Eupolybothrus obrovensis R

Insecta Diplura Campodeidae Plusiocampa sp. R

Mollusca Gastropoda Craspedosomatidae R

Insecta Collembola Tomoceridae Tritomurus sp. R



Insecta Coleoptera Staphylinidae Machaerites novissimus R, L

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Leptodirus hochenwartii R, L

Insecta Coleoptera Carabidae Anophthalmus schmidti istriensis L

Insecta Coleoptera Carabidae Lemostenus cavicola cavicola R, L

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus cavicola R, L

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus neglectus R


Insecta Diptera Micetophilidae Speolepta leptogaster R, L

Insecta Lepidoptera Geometridae Triphosa dubitata R

Mammalia Chiroptera Rhinolophidae Rhinolophus ferrumequinum R

Mammalia Chiroptera Rhinolophidae Rhinolophus hipposideros R


22

4.3. Medvedjak

4.3.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Skadanščina, Materija Katastrska številka 881 Dolžina in globina 1092 m in 129 m

Slika 20. Načrt jame Medvedjak iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije (levo) in vzorčenje v jami (foto: R. Ozimec).

4.3.2 Ekološki pogoji v jami Medvedjak

Vhodna dvorana (pod vhodnim breznom) je pod obdobnim vplivom zimskega ohlajanja (merilno mesto 1), zato so tu temperature za nekaj desetink stopinje nižje v primerjavi z notranjostjo jame (Slika 21). V zelo hladnih zimskih dneh se temperatura kratkočasno spusti še za nekaj dodatnih desetink stopinje, a hitro naraste na običajnih 8,8 °C. Notranjost jame je bolj stabilna in za okoli 0,4 °C toplejša, kar kaže merilno mesto 2. Tam ne prihaja niti do nihanja za eno desetinko °C. Najbolj nenavadno obnašanje kaže merilno mesto 3, kjer je v zimskem času prišlo do porasta temperature za 0,6 °C na 9,9°C. Vzrok ni znan, meritve bi bilo potrebno izvajati več časa, kar pa je zaradi razmeroma težke dostopnosti jame (35 m globoko vhodno brezno) težavno. Kapniški rov (oz. Rov lepot) je za desetinko ali dve toplejši od merilnega mesta 1 pod vhodnim breznom, saj je bolj umaknjen od vpliva zunanjih nizkih temperatur.


23

Merilno mesto

Opis

1 Vhodna dvorana 2 Pred ozkim prehodom 3 Za ozkim prehodom 4 Kapniški rov pod vhodom

Slika 21. Temperatura na različnih merilnih mestih v jami Medvedjak in lokacije merilnih mest.

4.3.3. Živalstvo jame Medvedjak Jamo Medvedjak smo obiskali dvakrat v jesenskem času, saj smo vanjo nastavili tudi talne pasti za jamske hrošče. Jama Medvedjak je namreč tipsko nahajališče za jamskega hrošča vrste Prospeleobates vrezeci (Slika 22).

Slika 22. Jamski polžek (Zospeum sp.) in jamski hrošč vrste Prospeleobates vrezeci (foto: S. Polak).


24

Tabela 3. Seznam taksonov v Medvedjaku. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature).


Crustacea Amphipoda Niphargidae Niphargus stygius R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes dhali R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Alpioniscus sp. R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Androniscus stygius R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Thaumatoniscellus speluncae R

Arachnida Acarina

R

Arachnida Aranea Dysderidae Stalita taenaria R


Arachnida Pseudoscorpiones Chthoniidae Chthonius sp. R

Arachnida Pseudoscorpiones Chthoniidae Troglochthonius sp. R


Arachnida Palpigradi Eukoenenidae Eukoenenia spelea R

Myriapoda Chilopoda Litobiomorpha

R

Myriapoda Polydesmida Polydesmidae Brachydesmus sp. R

Myriapoda Julida Julidae

R

Insecta Diplura Campodeidae Plusiocampa sp. R

Insecta Collembola

R



Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Prospelaeobates vrezeci R, L

Insecta Coleoptera Curculionidae Troglorhinchus cf. anophthalmus R

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus cavicola R



Insecta Lepidoptera Geometridae Triphosa dubiata R

Mammalia Chiroptera Rhinolophidae Rhinolophus ferrumequinum R


Izredno zanimiva najdba v jami Medvedjak (pod vhodnim breznom) je najdba enakonožnega raka vrste Thaumatoniscellus speluncae (Slika 23). To je prvi podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji in drugi za to območje. Vrsta je bila šele nedavno opisana iz Učke (Karaman in sod., 2009), kjer je do sedaj znana le iz ene jame.

Slika 23. Enakonožni rak vrste Thaumatoniscellus speluncae (foto: J. Bedek).


25

4.4. Dimnice

4.4.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Materija Katastrska številka 736 Dolžina in globina 6020 m in 134 m Opomba Zaprta in turistična.

Slika 24. Skica jame Dimice iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije.

4.4.2. Ekološki pogoji v jami Dimnice V Dimnicah smo temperaturo merili na dveh merilnih mestih, v vhodni dvorani in v Malih Dimnicah. Čeprav je nihanje temperature na obeh merilnih mestih podobno (Slika 25), smo večje temperaturne amplitude zaznali na merilnem mestu v vhodni dvorani, kjer se je temperatura v decembru in januarju spustila tudi pod 0° C. Na obeh merilnih mestih se kaže velik vpliv zimskega ohlajanja, ki je na dnu vhodne dvorane večji kot v Malih Dimnicah.

Slika 25. Temperatura na dveh merilnih mestih v jami Dimnice.


26

4.4.3. Živalstvo v Dimnicah Dimnice so že dolgo znana jama in podzemeljska favna v njej je razmeroma dobro raziskana. Za namen raziskav živalstva smo Dimnice obiskali dvakrat, v jesenskem in zimskem času.

Slika 26. Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), ki ga je napadla entomopatogena gliva in obvodni netopir (Myotis daubentonii) (foto: R. Ozimec in S. Polak).

Tabela 4. Seznam taksonov v Dimnicah. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature).

Razred Red Družina (poddružina) Rod, vrsta Vir Mollusca Gastropoda Carychiidae Zospeum sp. R, L

Mollusca Gastropoda Carychiidae Zospeum isselianum L

Mollusca Gastropoda Carychiidae Zospeum kusceri L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes dhali R, L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes albus L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Ligidium sp. R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Hyloniscus sp. R

Crustacea Amphipoda Niphargidae Niphargus krameri L

Arachnida Acarina Ixodidae Ixodes vespertilionis R

Arachnida Acarina Rhagidiidae Rhagidia sp. R

Arachnida Acarina Parasitidae Eugamasus cf. Infernalis R, L

Arachnida Aranea Dysderidae Stalita sp. R

Arachnida Aranea Dysderidae Stalita taenaria L

Arachnida Pseudoscorpiones Neobisidae Neobisium spelaeum istriacum R, L

Arachnida Pseudoscorpiones Neobisidae Neobisium reimoseri histricum L

Myriapoda Diplopoda Polydesmidae Brachydesmus inferus concavus R, L

Myriapoda Chilopoda Lithobiidae Eupolybothrus obrovensis L


Insecta Coleoptera Carabidae Typhlotrechus bilimeki R, L


Insecta Coleoptera Carabidae Anophthalmus spectabilis istrianus R, L

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Leptodirus hochenwartii reticulatus R, L

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus sp. R


Insecta Lepidoptera Geometridae Triphosa dubitata R, L


27


Mammalia Chiroptera Vespertilionidae Myotis daubentonii R

Slika 27. Jamska dvojnonoga (Brachydesmus inferus concavus) in skakač iz rodu Onychiurus (Foto: R. Ozimec).

4.5. Jama pod Krogom

4.5.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Mlini, Sočerga Katastrska številka 1793 Dolžina in globina 570 m in 25 m

Slika 28. Načrt Jame pod Krogom iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije.

4.5.2. Ekološki pogoji v Jami pod Krogom

Jamo smo obiskali dvakrat, jeseni in poleti. V zimskem času smo obiskali le vhodni del, saj zaradi visokega vodostaja prehod naprej ni bil mogoč. V jami smo ekološke parametre izmerili le ob vsakem obisku na dnu vhodne dvorane, saj registratorji temperature niso bili odporni na poplavljanje z vodo.


28

Tabela 5. Rezultati meritev na dnu vhodne dvorane v Jami pod Krogom.

Parameter 21.10.2010 9.9.2011 Temperatura zraka (° C) 10,8 13,2 Temperatura zraka pri tleh (° C) 11,2 12,9 Temperatura vode (° C) 12,7 12,9 Relativna zračna vlažnost (%) 100 100

4.5.3. Živalstvo v Jami pod Krogom

Med raziskovanjem smo v Jami pod Krogom našli veliko pestrost in raznolikost vodnih organizmov: dve vrsti slepe jamske postranice, jamsko kozico, jamskega cevkarja in jamsko veslavko (Slika 25).

Slika 29. Jamska veslavka (Spaheromides virei) in jamska kozica (Troglocaris planinensis) (foto: S. Polak in J. Bedek). Tabela 6. Seznam taksonov v Jami pod Krogom. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature.

Razred Red Družina (poddružina) Rod, vrsta Vir Polychaeta Canalipalpata Serpulidae Marifugia cavatica R, L

Crustacea Amphipoda Niphargidae Niphargus steueri R, L

Crustacea Amphipoda Niphargidae Nipargus stochi R, L

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Tithanetes sp. dhali R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Alpioniscus cf. strasseri R

Crustacea Isopoda Spaheromatidae Sphaeromides virei R, L

Crustacea Decapoda Atyidae Troglocaris planinensis R

Arachnida Aranea Nesticidae Nesticus sp. R

Arachnida Opiliones Trogulidae Trogulus banaticus R


Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Choleva sp. R

Insecta Coleoptera Staphilinidae R



Insecta Lepidoptera Noctuidae Hypena obsitalis R

Insecta Lepidoptera Noctuidae Pyrois effusa R


29

4.6. Kubik

4.6.1. Osnovni podatki o speleološkem objektu Lokacija Brezovica pri Gradinu, Koprska Brda Katastrska številka 4524 Dolžina in globina 292 m in 10 m Opombe Jama v flišu

Slika 30. Glavni rov v jami Kubik (foto: R. Ozimec).

Slika 31. Načrt jame Kubik iz Katastra jam Jamarske zveze Slovenije.


30

4.6.2. Ekološki pogoji v jami Kubik

Slika 32. Temperatura na merilnem mestu v vhodnem breznu v jami Kubik.

Merilec temperature v jami Kubik je bil nameščen v vertikalni razpoki približno 20 m od vhodnega brezna, kjer je bila temperatura precej konstantna in je opazen le rahel vpliv zimskega ohlajanja, ko se je temperatura spustila za manj kot 0,5° C. 4.6.3. Živalstvo v jami Kubik Tabela 7. Seznam taksonov v jami Kubik. Oznaka vira podatka: R (najdba tekom te raziskave), L (podatek iz literature).


Crustacea Amphipoda Niphargidae Niphargus krameri R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Alpioniscus strasseri R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Androniscus roseus R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Haplophthalmus sp. R

Crustacea Isopoda Trichoniscidae Trichoniscus sp. R

Crustacea Isopoda Spaheromatidae Monolistra bericum hadzii R

Crustacea Isopoda Agnaridae Protracheoniscus sp. R

Arachnida Acarina Ixodidae Ixodes vespertilionis R

Arachnida Aranea Nesticidae Nesticus eremita R


Arachnida Opiliones Trogulidae Trogulus banaticus R

Myriapoda Chilopoda R

Myriapoda Diplopoda R

Insecta Collembola R

Insecta Coleoptera Cholevidae (Leptodirinae) Bathysciotes khevenhuelleri R

Insecta Coleoptera Staphilinidae R

Insecta Orthoptera Rhaphidophoridae Troglophilus sp. R

Insecta Diptera Tipulidae Limonia nebeculosa R

Insecta Lepidoptera Noctuidae Scoliopteryx libatrix R



31

Slika 33. Jamski ježek vrste Monolistra bericum hadzii (Foto: J. Bedek).

Podatkov o živalstvu v jami Kubik v literaturi nismo našli, čeprav je bila jama pred kratkim že speleobiološko raziskana (podatki iz zbirke raziskovalne skupine za zoologijo in speleobiologijo). V jami smo našli pestro favno enakonožnih rakov (Isopoda; Tabela 7), v potočku jame Kubik smo našli jamskega ježka (Monolistra bericum hadzii), ki je endemna podvrsta istrskega polotoka. Poleg tega smo v jami našli slepo jamsko postranico vrste Niphargus krameri, kjer so genetske raziskave pokazale, da v Istri živita dve ozko sorodni vrsti (Fišer, 2011).

4.7. Pregled zanimivih najdb

Razen jame Dimnice, kjer je vzorčilo že veliko speleobiologov in od koder so opisani številni novi taksoni, so bili drugi jamski objekti speleobiološko slabo raziskani. Izjema bi lahko bili še jama Polina peč, kjer je jamske hrošče doslej nabiralo že veliko entomologov ter Račiška pečina, za kateri je bil objavljen pregled jamske favne (Polak, 1997). V Polini peči smo uspeli ujeti in fotografirati živ primerek izjemno redkega drobnega jamskega hrošča Machaerites novissimus. Prav tako je Polina peč eno redkih nahajališč velike jamske strige Eupolybothrus obrovensis. Presenetljivo bogata se je izkazala tudi Račiška pečina, ki je veljala za precej uničeno zaradi večdesetletne vojaške rabe. V končnem delu te jame smo potrdili drugo znano nahajališče matarskega endemičnega hroščka Prospelaeobates vrezeci. Večje presenečanje pa je bila najdba in fotografiranje drobnega jamskega paščipalca Troglochthonius doratodactylus, ki doslej v favni Slovenije ni bil zabeležen. Favna Slovenije se je tako obogatila z novo vrsto in celo novim rodom. Kasneje se je sicer izkazalo, da je vrsto v Sloveniji ujel že tržaški speleobiolog F. Gasparo, vendar podatkov ni nikjer objavil (Gasparo, ustno). Prav tako nam je s presenečenji postregla tudi jama Medvedjak. Jama je favnistično bogata in znana kot tipsko nahajališče hroščka Prospelaeobates vrezeci. Z nastavljanjem lovnih pasti smo en osebek uspeli privabiti in ga fotografirati. Poleg več najdenih vrst jamskih mokric, pa se je izkazalo, da lahko nekatere drobne primerke najdene na dnu vhodnega podornega stožca jame Medvedjak določimo kot vrsto Thaumatoniscellus speluncae, ki je bila šele nedavno najdena in opisana z Učke (Karaman in sod., 2009). Favna Slovenije se je tako obogatila še z eno novo vrsto in rodom. Jama pod Krogom je vodna jama z velikim številom vodnih troglobiontskih živali, zlasti številčne so populacije jamske veslavke


32

Sphaeromides virei, jamske kozice Troglocaris planinensis in tri vrste jamskih postranic iz rodu Niphargus. Jama je tudi eno redkih nahajališč jamskega cevkarja Marifugia cavatica. Tu smo našli tudi posamezne žive osebke. Čeprav skromna, pa je bila ob naših raziskavah popisana tudi terestrična favna, o kateri za ta jamski objekt doslej ni bilo zapisov. Fizično majhna jama, jama Kubik, ki je nastala ob ponikajočem podzemeljskem potočku v flišu, se je izkazala za vrstno zelo bogato. Vrstna pripadnost nekaterih kopenskih pripadnikov še ni povsem določena, kaže pa da bo na osnovi našega materiala opisanih nekaj novih vrst in podvrst jamskih živali.


33

5. PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA

5.1. Delavnice in predavanja

V sklopu projekta je bilo 28. 9. 2011 v Postojni v prostorih Notranjskega muzeja izvedeno javno predavanje delavnica za jamarje in druge zainteresirane posameznike z naslovom: Živalstvo kraškega podzemlja Čičarije in Istre - varstvo in ogroženost. Predavanju je sledila delavnica z ogledom speleobiološkega dela in živalskih zbirk Notranjskega muzeja.

Slika 34. Predstavitev rezultatov projekta na predavanju v Postojni (levo). Vpogled v biospeleološko delo in živalske zbirke (foto: L. Jogan Polak).

Poleg strokovnega predavanja o projektu na 19. mednarodni Krasoslovni šoli »Klasični kras«: Varovanje kraškega podzemlja, je bil projekt širši javnosti predstavljen tudi »in situ« na terenski ekskurziji 22. 6. 2011, ko smo udeležence Mednarodne krasoslovne šole vodili po nekaterih od, v projektu raziskanih, jam in jim predstavili tudi prve rezultate projekta. Rezultati projekta so bili predstavljeni tudi na 38. Srečanju entomologov sosednjih dežel v Postojni (23. 10. 2011).

5.2. Objave

Projekt je bil predstavljen na 20. Mednarodni konferenci o biologiji podzemlja v Postojni ter objavljen v zborniku prispevkov. Ozimec R., Polak S., , Bedek J., Zakšek, V. 2010. Biospeleological component of the project KUP (Karst Underground Protection) in Istra Peninsula. V: Moškrič A., Trontelj P. (ur.). Abstract book. Postojna: 20th International Conference on Subterranean Biology, str. 89-90.

Ozimec R., Polak S., Bedek J., Zakšek V. 2011. Importance of biospeleological research for protection of cave fauna and their habitats – example based on the project Karst underground protection on the Istrian Peninsula.


34

V: Prelovšek M., Zupan Hajna N. (ur.). Pressures and protection of the underground Karst: Cases from Slovenia and Croatia. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, str. 160-168.

Celovit znanstven prispevek (INVENTARISATION AND COMPARISON OF THE SUBTERRANEAN FAUNA IN THE 12 SPELEOLOGICAL OBJECSTS IN ISTRIA. Slavko Polak1, Jana Bedek2, Roman Ozimec2 & Valerija Zakšek3-v pripravi), ki bo vključeval pregled taksonov raziskanih jam v projektu in druga znanstvena dognanja, je v pripravi za znanstveno revijo Annales. Ker je terensko delo še potekalo v mesecu septembru in je med zbranim materialom veliko taksonov, ki zahtevajo natančnejšo obravnavo, članek še ni bil oddan v objavo, bo pa predvidoma do konec leta 2011.

6. POVZETEK

Osnovno nalogo projekta – Biospeleološke raziskave s spremljajočimi aktivnostmi v okviru projekta Karst Underground protection – smo opravili v predvidenem in predpisanem obsegu. Zaključujemo, da je opravljeno delo pomembno prispevalo k močno izboljšanemu poznavanju podzemeljskega živalstva Istrskega polotoka. Vsekakor je izredno pomemben rezultat projekta tudi uspešno sodelovanje slovenskih in hrvaških biospeleologov, iz katerga bomo črpali potencial tudi v bodoče. Podzemno živalstvo Dinarskega krasa se namreč ne ozira na državne meje, zato je pri raziskavah nujno sodelovanje, ki omogoča izmenjavo znanja in tako pomembno prispeva k boljšemu poznavanju tega v svetovnem merilu izjemno bogatega območja s podzemeljsko favno in tako tudi k njenemu ohranjanju. Izsledke smo uspešno predstavili na predavanjih in delavnicah, ki so bile javne in dobro obiskane, še boljšo disperzijo na novo pridobljenega znanja pa pričakujemo z dokumentarnim filmom o biospeleoloških raziskavah in biospeleoloških značilnostih Istre.

7. LITERATURA

Fišer Ž. 2011. Znotrajvrstna raznolikost istrske slepe postranice Niphargus krameri. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 33 str. Gorički Š. 2006. Filogeografska in morfološka analiza populacij močerila (Proteus anguinus). Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani. 76 str. Karaman I. M., Bedek J., Horvatovid M. 2009. Thaumatoniscellus speluncae n. sp. (Isopoda: Oniscidea: Trichoniscidae), a new troglobitic oniscid species from Croatia. Zootaxa 2158, 57-64. Karaman G.S., Gottstein Matočec S. 2006. Niphargus echion, a new species of Amphipod (Crustacea Amphipoda, Niphargidae) from Istra, Croatia. Zootaxa 1150, 53-68.


35

Sket, B. 1999. The nature of biodiversity in hypogean waters and how it is endangered. Biodiversity and Conservation 8, 1319-1338. Sket B. 2008. Can we agree on an ecological classification of subterranean animals? Journal of Natural History 42(21-22), 1549-1563. Sket B., Paragamian K., Trontelj P. 2004. A census of the obliogate subterranean fauna of the Balkan peninsula. V: Griffiths H.I., Kryštufek B., Reed, J.M. (ur.). Balkan Biodiversity: pattern and process in the European hotspot. Kluwer Academic Publisher, Dordrecht. Str. 309-322. Zakšek V., Sket B., Gottstein S., Franjevid D., Trontelj P. (2009). The limits of cryptic diversity in groundwater: phylogeography of the cave shrimp Troglocaris anophthalmus (Crustacea: Decapoda: Atyidae). Molecular ecology 18, 931-946. Beroša M., Matijašid R. (ur.) 2005. Istarska enciklopedija. Zagreb, Leksikografski zavod Miroslava Krleža. Seznam literaturnih virov s podatki o podzemeljski favni izbranih jam na območju Istre, ki so bili znani pred raziskavo Daffner H. 1998. Die Arten und Rassen der Anophthalmus schmidti und -mariae Gruppe (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Acta entomologica slovenica 6 (2), 99-128. Drovenik B. 1999. Nove vrste jamskih hroščev v Sloveniji. Naše jame 41, 105-110. Giachino P.M., Etonti M. 1996. Prospelaeobates gen. nov. e due sp. nov. di Leptodirinae delle Isole del Quarnero e dell'Istria (Coleoptera: Cholevidae). Acta entomologica Slovenica 4(2), 63-71. Gorički Š. 2006. Filogeografska in morfološka analiza populacij močerila (Proteus anguinus). Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani. 76 str. Feletar D., Škramid S., Raguž J., Ozimec R. 2003. Nove vrste u Hrvatskoj; Iz podzemlja Dinarida - Špiljski kornjaši. Meridijani, X(75), 11. Nikolid F. 1963. Pauci iz nekih pedina Slovenije. Tredi jugoslavenski speleološki kongres, Sarajevo i istočna Hercegovina, 21.-27.VI.1962.godine. Speleološki savez Jugoslavije, 157-167. Nonveiller G., Pavidevid D. 2001. Description d'une sous-espece nouvelle et de six especes nouvelles du genre Machaerites Miller, 1855 de Slovenie et de Croatie (Coleoptera, Pselaphinae, Bythinini). Nouvelle Revue d'Entomologie 18(4), 317-333. Nonveiller G., Pavidevid D., Popovid M. 1999. Les Cholevinae der territoires de l'ancienne Yougoslavie. Zavod za zaštitu prirode Srbije, Posebna izdaja No. 18, 127 str.


36

Nonveiller G., Pavidevid D., Ozimec R. 2002. Description d'un nouveau Pselaphidae cavernicole d'Istrie (Croatie): Pauperobythus globuliventris n. gen., n. sp. (Coleoptera, Pselaphinae, Bythinini). Bulletin de la Societe entomol de France 107(1), 13-18. Ozimec, R. 2002. U podzemlju poreštine. Hrvatski zemljopis IX(66), 48-51. Polak S. 1997. Prispevek k poznavanju podzemeljske favne nekaterih jamskih objektov Matarskega podolja, jugozahodna Slovenija. V: Bedjanič, M. (ur.): Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96. ZOTKS, Gibanje znanost mladini: 45 - 54. Potočnik F., Novak T. 1980. Uber Landasseln (Isopoda terrestris) aus Hohlen Sloweniens. Anzeiger der math.-naturw.Klasse der Osterreichischen Akademie der Wissenschaften Jahrgang 1980, 75-81. Pretner - MS. Pregled poznavanja podzemnih hroščev Slovenije, rokopis. Pretner E. 1955. Rodovi Oryotus L.Millerr, Pretneria G. Muller, Astagobius Reitter in Leptodirus Schmidt (Coleoptera). Poročila acta carsologica, razred 4, 43-71. Pretner E. 1958. Distribuzione geografica della Sphaeromides Virei Brian. Deuxieme congres international de speleologie, Actes du congres, Tome II, Section 3, 70-72. Pretner E. 1968. Catalogus faunae Jugoslaviae III/6. Coleoptera, Catopidae, Bathysciinae. SAZU, 60 str. Pretner E. 1973. Koleopterološka fauna pedina i jama Hrvatske, s historijskim pregledom istraživanja. Krš Jugoslavije 8(6), 101-239. Schönhofer A., Novak T. 2011. Identity and identification of Trogulus banaticus (Opiliones: Trogulidae) – a neglected species in the Northern Balnans. Arachnologische Mitteilungen 42, 5-11. Sket B. 1997. Distribution of Proteus (Amphibia: Urodela: Proteidae) and its possible explanation. Journal of Biogeography 24, 263-280. Strasser K. 1959. Verhoeffodesmus n. g., ein Höhlendiplopode aus Istrien (Polydesmoisea). Acta Carsologica 2, 99-106. Willmann C. 1941. Die Acari der Hohlen der Balkanhalbinsel (Nach dem Material der "Biospeleologica balcanica"). Studien aus dem Gebiete der allgemeinen Karstforschung, der wissenschaftlichen Hohlenkunde, der Eiszeitforschung und den Nachbargebieten.


37

8. PRILOGE

1. Finančno poročilo 2. Račun

V Ljubljani, 24. 11. 2011

dr. Valerija Zakšek prof. dr. Mihael J. Toman vodja projekta dekan Biotehniške fakultete

Biospeleološke raziskave s spremljajočimi …...Podzemni svet Istre Istrski polotok je del...

Documents

Transcript of Biospeleološke raziskave s spremljajočimi …...Podzemni svet Istre Istrski polotok je del...