Bilten, maj 2014: Letnik XXIII št › publication-files › Bil2014_05.pdfBilten Banke Slovenije je...

BILTEN

Maj 2014Leto 23, štev.: 5

Bilten, maj 20142

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.

ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

BANKA SLOVENIJESlovenska 35, 1000 LjubljanaSlovenija tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Izdajatelj:

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikamag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, Bančne operacijeFranc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center

Uredniški odbor:

3Bilten, maj 2014

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni sloven-ski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetar-

nih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še ved-no ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

Bilten, maj 20144

5Bilten, maj 2014

KAZALO

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

6

1-30

1328498592100

1

1 2627

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

Bilten, maj 20146

REPUBLIKA SLOVENIJA:OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2013Prebivalstvo Slovenije 2.058.821 število 31.12.2012Demografska rast 0,16 % 31.12.2012Gostota naseljenosti 101,6 število / km2 31.12.2012Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 282.994 število 31.12.2012

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2013Kmetijstvo 2,9 % Industrija 25,7 %Gradbeništvo 5,7 %Storitve 65,7 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP -1,1 % 2013Medletna realna rast BDP 2,1 % okt.- dec. 2013Nominalni BDP 35.274 mio EUR 2013BDP na prebivalca 17.128 EUR 2013

Letna rast industrijske proizvodnje 4,3 % marec, 2014Letna rast zaposlenosti -0,3 % marec, 2014Stopnja brezposelnosti 9,6 % okt.- dec. 2013

Letna stopnja inflacije 0,4 % april, 2014

Javne finance:prihodki 44,7 % BDP 2013presežek/primanjkljaj -14,7 % BDP 2013dolg 71,7 % BDP 31.12.2013

Saldo tekočega računa plačilne bilance 2.279 mio EUR 2013Saldo trgovinske bilance 653 mio EUR 2013Bruto zunanji dolg 41.966 mio EUR 31.03.2014Neto zunanji dolg 13.187 mio EUR 31.03.2014

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1 - I.Bilten, maj 2014

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

I. - 2

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

Bilten, maj 2014

Povzetek

Gospodarsko okrevanje Slovenije se je nadaljevalo tudi v letošnjem prvem etrtletju. Rast še naprej poganja izvozni sektor, ki uspešno izkoriš a sicer zgolj postopno okrevanje evrskega obmo ja. To se kaže tudi na teko em ra unu pla-ilne bilance, kjer je bil marca dosežen izrazito visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti investicij v javno

infrastrukturo je opazen tudi visok prispevek gradbeništva. Razmere v trgovini in nekaterih drugih storitvenih dejavnos-tih, ve inoma vezanih na doma e kon no trošenje, so se v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibko doma e trošenje po mnenju podjetij sicer ostaja najpomembnejši zaviralni dejavnik poslovanja.

Gibanja na trgu dela so bila v letošnjem prvem etrtletju stabilna. Nadaljuje se zmanjševanje števila registriranih brez-poselnih. Prilivi v brezposelnost se zmanjšujejo predvsem zaradi manjšega priliva tistih, ki so izgubili delo za dolo en as, kar je vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Med odlivi še raste število tistih, ki so se zaposlili. Takšna

gibanja zmanjšujejo medletno upadanje števila delovno aktivnih, ki se je marca že skoraj ustavilo. V izvozno usmerje-nem delu gospodarstva se je v prvem etrtletju povišala rast pla , kar ob pove evanju zaposlovanja nakazuje boljše pogoje poslovanja izvoznega sektorja.

Inflacija se je aprila znižala pod povpre je evrskega obmo ja. Znašala je le 0,5 %, kar je 0,1 odstotne to ke manj kot marca. Med skupinami cen je k nekoliko nižji inflaciji najve prispeval padec cen industrijskih proizvodov brez energen-tov, kar je znižalo tudi osnovno inflacijo. Brez upoštevanja vpliva dajatev bi bila deflacija v Sloveniji prisotna že od lan-skega septembra, v letošnjem prvem etrtletju pa bi v povpre ju znašala 0,5 %. Ti podatki morda nakazujejo, da je del podjetij z dolo enim asovnim zamikom zmanjšal svoje marže precej bolj, kot je to kazalo v prvih mesecih po zvišanju DDV, ko je bil njegov prenos v cene višji od pri akovanj.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil na za etku leta stabilen. Medtem ko prihodki rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, se pove uje breme pla evanja obresti na javni dolg. Javni dolg naj bi po zadnjih ocenah Evropske komisije letos presegel 80 % BDP. V obdobju do oblikovanja nove vlade je nujno prepre iti morebitna pove anja negotovosti, predvsem v smeri zavez, ki so bile dane za doseganje ciljev fiskalne konsolidacije in privatizaci-jo družb v državni lasti. Pomembno je, da se zagotovi transparentno izpolnjevanje danih zavez, kar bo dodatno okrepilo tudi kredibilnost države na mednarodnih finan nih trgih.

Bilanca ban nega sistema se je po dveh zaporednih mese nih pove anjih marca ponovno zmanjšala. Padec je posle-dica ponovnega odpla evanja obveznosti do Evrosistema iz naslova triletnih operacij dolgoro nega refinanciranja in zmanjšanja sredstev države pri bankah ez no . Banke so se bolj kot do tujine razdolževale do doma ih bank. Nadpov-pre no so se pove ale vloge nefinan nih družb, medtem ko se je rast obsega vlog gospodinjstev ustavila. Kr enje posojil nefinan nim družbam se je nadaljevalo, tudi kot posledica dodatno oblikovanih oslabitev. Ban ni sistem je prvo etrtletje zaklju il z dobi kom, ki je pred obdav itvijo zanašal 59 mio EUR.

Besedilo poglavja "Gospodarska in finan na gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 27. 5. 2014.

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

I. - 4 Bilten, maj 2014


5 - I.Bilten, maj 2014 3

V evrskem območju se je realni BDP v prvem četrtletju letos zvišal, vendar je gospodarska aktivnost v večini članic ostala razmeroma šibka. Spomladanska napo-ved Evropske komisije o gospodarski rasti evrskega območja za leto 2014 se ni spremenila, poslabšale pa so se napovedi za posamezne pomembnejše trgovin-ske partnerice Slovenije zunaj njega. Stopnja harmoni-zirane brezposelnosti v evrskem območju je v letošnjih prvih treh mesecih ostala visoka, a nespremenjena glede na december 2013. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja potrošnikov v evrskem območju so aprila ostali nad dolgoletnim povprečjem. Vrednost evra in cena nafte se aprila nista bistveno spremenili glede na marec. Med surovinami so se aprila ponovno najbolj zvišale cene hrane.

Gospodarska gibanja

Aprila se je kazalnik gospodarske klime v evrskem območju nekoliko znižal, a ostal nad dolgoletnim povprečjem. Po podatkih Evropske komisije se je aprila znižal za 0,5 odstotne točke, kar je prvo znižanje od prve polovice lanskega leta. Aprila se je zaupanje nekoliko poslabšalo v vseh dejavnostih, razen v finančnih storit-vah, kjer se je zvišalo na najvišjo raven v zadnjih treh mesecih. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je ostala stabilna, a visoka, in je marca znašala 11,8 %. Ob stabilizaciji trga dela se zvišuje kazalnik zaupanja potroš-nikov. Njegova vrednost je že od začetka letošnjega leta nad dolgoletnim povprečjem, aprila pa se je zvišala na najvišjo raven v obdobju po drugi polovici leta 2007.

V nasprotju s kazalniki komisije se je aprila nekoliko zvišal agregatni indeks PMI za evrsko območje. Po podatkih Markit je bilo povečanje vrednosti indeksa stori-tev največje v več kot dveh letih, indeks predelovalne industrije pa se je zvišal najbolj po letošnjem januarju. Agregatni indeks se je aprila najbolj zvišal na Irskem in v Španiji, nova naročila in aktivnost pa so se močno zvišali tudi v Nemčiji in Italiji.

1 Mednarodno okolje

80

85

90

95

100

105

110

115

120

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2011 2012 2013 2014

kazalnik klime (desno)* potrošnikigradbeništvo industrijatrgovina druge storitve

Kazalniki zaupanja v evrskem območju ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: Evropska komisija.

*dolgoletno povprečje = 100

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

2011 2012 2013 20142

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22Nemčija Italija EA17 EU28Avstrija Francija Hrvaška

Vir: Eurostat.

desezonirano v %

Harmonizirana stopnja brezposelnosti

-1,5

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

-1,5

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2011 2012 2013 2014

BDP

EA 17 Nemčija Avstrija Francija Italija

četrtletna rast v %, desezonirani podatki

Vir: Eurostat.



V prvem četrtletju 2014 se je nadaljevalo zgolj posto-pno gospodarsko okrevanje evrskega območja. Na podlagi prve ocene Eurostata se je BDP evrskega obmo-čja v prvem četrtletju medletno povečal za 0,9 %, četrtlet-no pa drugo četrtletje zapored za 0,2 %. Počasno gospo-darsko okrevanje evrskega območja potrjujejo tudi giban-ja mesečnih kazalnikov aktivnosti v marcu.

Na rast evrskega območja v prvem četrtletju je vpliva-la predvsem močna rast v Nemčiji. Nemški BDP je bil medletno večji za 2,3 %, četrtletno pa za 0,8 %. Gospo-darska aktivnost v drugih osrednjih državah evrskega območja je bila precej šibkejša. Četrtletna rast BDP v Franciji je bila ničelna, na Nizozemskem in Finskem pa se je BDP četrtletno zmanjšal kar za 1,4 % in 0,7 %. Med perifernimi članicami se je BDP četrtletno okrepil le v Španiji, za 0,4 %, znižal pa se je v Italiji, za 0,1 %, in na Portugalskem, za 0,7 %. Za toliko se je BDP četrtletno znižal tudi na Cipru, medtem ko je bil v Grčiji medletno manjši le še za dober odstotek. Oboje sicer nakazuje postopno stabilizacijo razmer, saj je bilo krčenje aktivnosti na Cipru in v Grčiji v letošnjem prvem četrtletju najmanjše v zadnjem letu.

V EU je gospodarska rast v prvem četrtletju 2014 ostala razmeroma nizka, a predvsem zaradi šibke rasti evrskega območja. BDP se je četrtletno zvišal za 0,3 %, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot v zadnjem četrtletju 2013. Med državami EU, ki so zunaj evrskega območja, je četrtletna rast BDP ostala visoka v Veliki Bri-taniji, kjer je znašala 0,8 %, in na Poljskem ter Madžar-skem, kjer je znašala 1,1 %.

Najnovejše ocene gospodarske rasti za evrsko obmo-čje za leti 2014 in 2015 se niso bistveno spremenile. Evropska komisija je maja letos ohranila napoved rasti BDP za leto 2014 v evrskem območju nespremenjeno pri 1,2 %. Nekoliko pa je znižala oceno za leto 2015, in sicer na 1,7 %, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot v zimski napovedi. Komisija je v svoji napovedi ocenila, da se bo ob stabilizaciji trga dela in povečanju realnih dohodkov zaradi nizke inflacije povečalo domače povpraševanje, kar naj bi ob nadaljevanju strukturnih reform prispevalo k utrjevanju gospodarskega okrevanja v evrskem območju. Med članicami evrskega območja, ki so večje trgovinske partnerice Slovenije, je komisija za leto 2014 napoved

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

PL UK SE SK ROHU CZ DE BG AT EU EA FR ES NL IT HR

feb. 14 maj 14

Prikazane so članice EU, ki imajo v blagovnem izvozu Slovenije vsaj enoodstotni delež.

Napovedi Evropske komisije za rast BDP za leto 2014, v %


80

84

88

92

96

100

104

108

2011 2012 2013 201480

84

88

92

96

100

104

108

industrija (EA) gradbeništvo (EU)gradbeništvo (EA) industrija (EU)trgovina (EA)* trgovina (EU)*

indeks 2010 = 100, desezonirano

Gospodarska aktivnost v evrskem območju in EU

Vir: Eurostat.

*realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

PL UK SE SK RO HU CZ DE BG AT EU EA FR ES NL IT HR

feb. 14 maj 14

Prikazane so članice EU, ki imajo vblagovnem izvozu Slovenije vsaj enoodstotni delež.

Napovedi Evropske komisije za rast BDP za leto 2015, v %




gospodarske rasti zvišala za Avstrijo, in sicer za 0,1 odstotne točke na 1,6 %, napovedi za Nemčijo, Fran-cijo in Italijo pa je pustila nespremenjene. Za leto 2015 je napoved poslabšala za Francijo, za 0,2 odstotne točke na 1,5 %, medtem ko jih je za Nemčijo, Italijo in Avstrijo pus-tila nespremenjene pri 2,0 %, 1,2 % in 1,8 %. Consensus je maja le nekoliko znižal oceno gospodarske rasti za evrsko območje za leti 2014 in 2015, na 1,1 % in 1,4 %, kar je v obeh primerih za 0,1 odstotne točke manj kot aprila.

Ob stabilnih napovedih za evrsko območje so se močneje znižale ocene gospodarske rasti za druge pomembnejše trgovinske partnerice Slovenije. Med pomembnejšimi partnericami zunaj evrskega območja je Evropska komisija v primerjavi z zimskimi napovedmi močno znižala oceno za Hrvaško, in sicer za leto 2014 za 1,1 odstotne točke na -0,6 %, za leto 2015 pa za 0,5 odstotne točke na 0,7 %. Vzrok je predvsem pričakovano krčenje zasebne potrošnje glede na razmere na trgu dela in močno znižanje državne potrošnje zaradi potreb po fiskalni konsolidaciji. Šibko domače povpraševanje naj bi deloma omilila ugodnejša izvozna gibanja. Komisija je znižala tudi oceno gospodarske rasti Rusije za leti 2014 in 2015, in sicer na 1,0 % in 2,0 %, kar je za 1,3 oziroma 0,7 odstotne točke manj kot v predhodni oceni. Na zniža-nje so vplivali neugodni obeti za domače povpraševanje in zunanji razlogi, največ v povezavi z zaostrovanjem napetosti glede Ukrajine. Za obe leti je Komisija znižala tudi oceno rasti Srbije, na 1,1 % in 1,9 %, kar je manj za 0,2 oziroma 0,3 odstotne točke. Na znižanje so vplivala pričakovanja o krčenju zasebne in državne potrošnje, medtem ko naj bi rast izvoza ostala visoka. Za leto 2014 je tudi Consensus maja znižal oceno gospodarske rasti za pomembnejše partnerice Slovenije zunaj evrskega območja, za Srbijo na 1,1 %, Rusijo na 0,3 % in za Hrva-ško na -0,3 %, kar je za 0,1, 0,6 in 0,1 odstotne točke manj kot aprila.

Tečaj evra in cene surovin

Aprila se vrednost evra do ameriškega dolarja in cena nafte mesečno nista bistveno spremenili, nadal-jevala pa se je rast cen hrane. Denarna politika ECB je maja ostala spodbujevalna, vendar nespremenjena, Fed pa je nadaljeval s postopnim zmanjševanjem obsega

denarnih spodbud. Vrednost evra do ameriškega dolarja se je aprila glede na marec znižala za 0,1 %, medletno pa je bila večja za 6,0 %. V povprečju aprila je tečaj zna-šal 1,3813 USD za evro. Cena nafte Brent se je aprila mesečno zvišala za 0,4 % in je v povprečju meseca zna-šala 107,9 USD. Višja je bila tudi medletno, za slabih 5 %, a le zaradi učinka osnove. Po lanskem padcu cen zaradi visoke proizvodnje so se od februarja do aprila letos precej zvišale cene hrane. Aprila so bile medletno že višje za 2,5 %. Letošnja rast cen hrane je po podatkih FAO večinoma posledica slabših vremenskih razmer v ZDA, Avstraliji, Braziliji in JV Aziji ter napetosti v Ukrajini.

140

160

180

200

220

240

260

280

300

320

2011 2012 2013 201470

80

90

100

110

120

130

140

150

160nafta North Sea Brent (v USD; levo)nafta North Sea Brent (v EUR; levo)surovine skupaj (indeks 2005 = 100)v tem: industrijske (indeks 2005 = 100)hrana (indeks 2005 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.



Gospodarsko okrevanje se je po razpoložljivih meseč-nih kazalnikih nadaljevalo tudi v letošnjem prvem četrt-letju. Rast je temeljila predvsem na povečani aktivnosti izvoznega sektorja, opazen pa je bil tudi prispevek gradbeništva zaradi nadaljnje rasti investicij v javno infrastrukturo. Razmere v trgovini in nekaterih drugih storitvenih dejavnostih, večinoma vezanih na domače končno trošenje, so se v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale, kar sovpada s povečanjem registrirane brezposelnosti na prehodu leta. Tudi sicer šibko domače trošenje po mnenju podjetij ostaja najpo-membnejši zaviralni dejavnik poslovanja. Čeprav nego-tovost v gospodarstvu ostaja visoka, kazalniki zaupan-ja zaenkrat nakazujejo nadaljnjo rast aktivnosti tudi v letošnjem drugem četrtletju.

Gospodarska klima

Gospodarska klima se je maja precej izboljšala. Vred-nost kazalnika je dosegla nevtralno vrednost, kar je naj-več po letu 2008. Zaupanje se je povečalo v vseh dejav-nostih zasebnega sektorja in tudi pri potrošnikih. V prede-lovalnih dejavnostih so se izboljšale ocene trenutnega in pričakovanega povpraševanja na domačem in tujih trgih. Krepitev povpraševanja zaznavajo tudi podjetja iz storit-venih dejavnosti in gradbeništva. Hkrati so se nekoliko izboljšale ocene gospodinjstev glede gospodarskih raz-mer in brezposelnosti v naslednjih dvanajstih mesecih.

Po mnenju podjetij ostaja šibko domače povpraševa-nje največji omejitveni dejavnik gospodarske aktivno-sti. Delež podjetij, ki se soočajo s šibkim povpraševan-jem, kljub zmanjšanju v zadnjih mesecih ostaja najvišji v trgovini na drobno, kjer že od konca leta 2012 presega 55 %. V zadnjem polletju se je povečal delež podjetij s temi težavami v drugih tržnih storitvah, ki ponovno prese-ga 50 %. Po izrazitem lanskem izboljšanju se je zaznava-nje šibkega povpraševanja nekoliko povečalo tudi v grad-beništvu, vendar je delež podjetij, ki se sooča s to omejit-vijo, s 40 % še vedno bistveno manjši kot v obdobju

-60-50-40-30-20-1001020304050

-60-50-40-30-20-10

01020304050

2011 2012 2013 2014

gospodarska klima potrošnikipredelovalne dejavnosti trgovina na drobnostoritve gradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.

2 Gospodarska aktivnost

0102030405060708090100

0102030405060708090

100

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

negotove gospodarske razmerenezadostno domače povpraševanjenezadostno tuje povpraševanjefinančni problemi

Vir: SURS.

Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih –omejitveni dejavniki

% podjetij

30

35

40

45

50

55

60

2011 2012 2013 201430

35

40

45

50

55

60

storitvetrgovinagradbeništvo

podjetja v %, 3-mesečne drseče sredine

Omejitveni dejavnik – nezadostno povpraševanje

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.



2009‑2012. Težave zaradi nezadostnega povpraševanja se opazneje zmanjšujejo v predelovalnih dejavnostih, kljub še vedno negotovim gospodarskim razmeram. Dos-top do financiranja ostaja otežen, vendar gibanje deležev podjetij s tovrstnimi težavami kaže na izboljševanje raz-mer v zadnjem polletju.

Industrija

Okrevanje industrijske proizvodnje se je nadaljevalo tudi v letošnjem prvem četrtletju. S solidnim povečan-jem v marcu je bila četrtletna rast z 0,8 % višja kot v EU in je bila posledica večje proizvodnje predelovalnih dejav-nosti. Te ob šibkejšem povpraševanju na svojih trgih zunaj EU še naprej hitro povečujejo izvoz v članice pove-zave. Hkrati se je s sicer nizke ravni v manjši meri pove-čala tudi prodaja na domačem trgu. Rast proizvodnje je bila solidna predvsem ob upoštevanju, da so podjetja povečano povpraševanje krila tudi z zmanjšanjem zalog. Proizvodnja v energetiki je v prvem četrtletju tekoče stag-nirala, a le zaradi padca na prehodu v letošnje leto. Med-letna rast skupne industrijske proizvodnje je v prvem četr-tletju znašala 1,7 %. Razmeroma visoka je bila v večini pomembnejših panog predelovalnih dejavnosti – zaradi odpravljanja posledic žleda je izstopala predelava lesa –, proizvodnja v energetiki pa je stagnirala tudi medletno.

Storitve zasebnega sektorja

Po rasti ob koncu lanskega leta se je obseg prodaje v trgovini v letošnjem prvem četrtletju tekoče zmanjšal. Četrtletni padec prodaje v trgovini na drobno je bil sicer majhen, 0,2-odstoten, in je bil le posledica manjše proda-je motornih goriv. Prodaja v trgovini na drobno se sicer postopno stabilizira, saj je bil medletni padec s slabim odstotkom bistveno manjši kot pred letom. Prihodki v trgovini z motornimi vozili in popravili so bili četrtletno manjši za 2 % zaradi padca prodaje v januarju in februar-ju, ki pa se je marca že povečala. Medletno je rast kljub temu ostala visoka, več kot 7-odstotna, k čemur pa je prispevala tudi nizka osnova.

Februarja so se nominalni prihodki mesečno zmanj-šali v veliki večini skupin tržnih storitev brez trgovi-ne. Skupni prihodki so se po rasti v januarju februarja mesečno zmanjšali za 1,4 %. Padec je bil z več kot 2 %

-505

101520

Obd.

,pre

del.le

sa;iz

d.iz

lesa

ipd.rz

.poh

Prz.n

ekov

inskih

mine

ralni

h izd

.Po

prav

ila in

mon

taža

stro

jev

Prz.e

lektrič

nih na

prav

Prz.k

ovin

Prz.i

zd.iz

gum

e in

plastičn

ih ma

s

Prz.k

emika

lij,ke

mičn

ih izd

.

Prz.m

ot.vo

z.,pr

ikolic

in po

lpriko

lic

Prz.d

r.stro

jev in

napr

av

Prz.r

ač.,e

lektro

nskih

,opt

ičnih

izd.

Prz.ž

ivil

Prz.k

ovins

kih iz

d.,rz.

stroje

v in

napr

av

predelovalne dejavnosti skupaj12 najpomembnejših dejavnosti, povprečna medletna rast v %*

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombi: Širina stolpca odraža delež v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti v letu 2012. Farmacevtska industrija ni vključena zaradi zaupnosti podatkov.

*originalni podatki

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti: jan. 2014 – mar. 2014

-8-7-6-5-4-3-2-10123456

2011 2012 2013 2014-8-7-6-5-4-3-2-10123456

industrija – skupajpredelovalne dejavnostioskrba z elektriko, plinom in paro

četrtletne stopnje rasti v %*

Industrijska proizvodnja po četrtletjih


*desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2011 2012 2013 20140

5

10

15

20

25

30

35

40

45

gradbeništvo – visoki finančni stroškigradbeništvo – težave pri pridobivanju kreditovtrgovina – težka dostopnost do bančnih kreditovtrgovina – visoka cena denarjastoritve – finančne ovire

podjetja v %, 3-mesečne drseče sredine

Omejitveni dejavniki – financiranje




največji v prometu in skladiščenju zaradi manjšega obse-ga kopenskega prometa, ki je bil posledica slabih vre-menskih razmer. Po visoki rasti v januarju so se nekoliko zmanjšali prihodki v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa so bili stabilni. Še naprej se znižuje aktivnost v stroko-vnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer so se feb-ruarja prihodki mesečno znižali že tretji mesec zapored, medletno pa so bili manjši za skoraj 9 %. Medletna rast skupnih prihodkov v tržnih storitvah brez trgovine se je februarja tako znižala na le 0,2 %.

Gradbeništvo

Četrtletna rast obsega opravljenih gradbenih del se je v letošnjem prvem četrtletju upočasnila, a ostala visoka. Gradbena aktivnost je bila četrtletno večja za 5,5 %, tudi zaradi skoraj 9-odstotne mesečne rasti v mar-cu, medletno pa je bila večja za skoraj dve petini. Okre-vanje dejavnosti s sicer zelo nizke ravni še naprej temelji na gradnji javne infrastrukture, sofinancirane iz evropskih sredstev. V manjši meri se je povečala tudi gradnja nes-tanovanjskih stavb. Aktivnost pričakovano ostaja šibka v stanovanjski gradnji, kar je med drugim povezano s pad-cem kupne moči prebivalstva in velikim obsegom nepro-danih novih stanovanj. Aktivnost v gradnji stavb naj bi ostala šibka, saj sta se v letošnjem prvem četrtletju števi-lo izdanih gradbenih dovoljenj in pripadajoča površina stavb četrtletno zmanjšala tretje četrtletje zapored, med-letno pa sta bila manjša za okrog 11 %.

-25-20-15-10-50510152025

2011 2012 2013 2014-25-20-15-10

-505

10152025

gradbeništvo - skupajstavbegradbeni inženirski objekti

četrtletne stopnje rasti v %, desezonirano

Obseg opravljenih gradbenih del po četrtletjih


70

75

80

85

90

95

100

105

110

115

70

75

80

85

90

95

100

105

110

115

2011 2012 2013 2014

storitve brez trgovine – skupajpromet in skladiščenjeinformacijske in komunikacijske dejavnostistrokovne, znanstvene in tehnične dejavnostidruge raznovrstne poslovne dejavnosti

Nominalni prihodki v storitvah brez trgovine

Vir: SURS.

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni indeksi, 2010 = 100

300

350

400

450

500

550

600

650

2009 2010 2011 2012 2013 2014600

700

800

900

1.000

1.100

1.200

1.300število izdanih dovoljenj (leva os)pripadajoča površina stavb (desna os)


Število izdanih gradbenih dovoljenj in pripadajoča površina stavb

število površina v 1.000 m2

4-četrtletne drseče sredine

9095100105110115120125130135140145150

2011 2012 2013 20149095

100105110115120125130135140145150 trgovina na drobno skupaj z gorivi

prodaja goriv v specializiranih trgovinahprodaja in popravila voziltrgovina na drobno in z vozili skupaj

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki, 2010 = 100

Vir: SURS.

Realni prihodki v trgovini



12 mes. do 2014 2014 2014mar.14 feb. mar. mar.

tekoče ++Industrijska proizvodnja: - skupaj* 2,1 -0,5 -1,1 -0,2 -1,1 4,2 0,8 - predelovalne dejavnosti 1,9 -1,7 -1,7 -0,4 -0,9 4,6 1,2 Gradbeništvo: - skupaj** -24,8 -16,8 -2,6 8,2 29,4 44,9 5,5 - stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -10,3 3,4 2,9 -3,4 - gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,2 16,0 42,9 66,5 17,2 Trgovina (realni prihodek)Trgovina na drobno, skupaj 1,6 -2,3 -3,4 -2,4 -1,1 -1,1 -0,2 Trgovina na drobno brez motornih goriv -2,2 -4,7 -3,6 -2,2 -0,1 -1,0 0,6 - z živili, pijačami, tobakom -2,9 -4,8 -3,0 -2,6 -1,7 -3,3 0,9 - z neživili (brez motornih goriv) -1,8 -4,9 -3,7 -1,7 0,8 1,7 1,2 Trgovina z motornimi vozili in popravila 7,5 -5,5 4,5 8,1 5,1 6,6 -2,0 Storitve zasebnega sektorja*** + 3,1 -2,4 -0,1 ... 0,2 ... ...Promet in skladiščenje + 8,0 0,7 -0,1 ... 1,9 ... ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki.++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredine pred tremi meseci v % . Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen za gradbeništvo, kjer so podatki desezonirani).

Gospodarska aktivnost 2011 2012 2013

medletne stopnje rasti v %


I. - 12 Bilten, maj 201410

Mesečno zmanjševanje števila registriranih brezposel-nih se nadaljuje in je hitrejše kot v enakih lanskih mesecih. Prilivi v brezposelnost se zmanjšujejo predv-sem zaradi manjšega priliva tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar je verjetno posledica lanske reforme trga dela. Med odlivi iz brezposelnosti še vedno raste število tistih, ki so se zaposlili. Skladno s tem se zmanj-šuje medletno upadanje števila delovno aktivnih, ki se je marca že skoraj ustavilo. Plače rastejo hitreje predv-sem v predelovalnih dejavnostih in v dejavnostih, ki imajo določeno stopnjo monopolne moči.

Brezposelnost, tokovi na trgu dela in delovno aktivno prebivalstvo

Aprila se je nadaljevalo zmanjševanje števila registri-ranih brezposelnih, ki je upadlo na 123.600. Mesečna gibanja števila brezposelnih so tudi ob upoštevanju sezonskih dejavnikov ugodnejša kot prejšnja leta, saj je bil padec marca in aprila za več kot 1.000 oseb večji kot lani in večji kot v povprečju zadnjih treh let. Medletna stopnja rasti števila registriranih brezposelnih se je zato znižala s 3,3 % na 1,9 %. Skladno s tem je začela upada-ti sicer visoka stopnja registrirane brezposelnosti, ki se je marca zmanjšala za 0,3 odstotne točke na 13,9 %.

Še naprej se zmanjšujejo prilivi v brezposelnost in medletno povečujejo odlivi iz brezposelnosti. Število na novo prijavljenih brezposelnih je bilo aprila medletno manjše za 12,5 %, kar je predvsem posledica velikega priliva zaradi izteka pogodb za določen čas v lanskem aprilu. Med strukturnimi dejavniki na manjše število na novo prijavljenih vpliva zmanjševanje števila tistih, ki so se prijavili zaradi izgube dela za določen čas, kar je verje-tno posledica lanske reforme trga dela. Tudi odlivov iz registrirane brezposelnosti je bilo aprila več kot lani, in sicer za 8,1 %. Ponovno je bil razlog predvsem višje šte-vilo tistih, ki so se zaposlili. Odliv zaradi razlogov, ki ne

pomenijo zaposlitev, še naprej upada in je bil aprila med-letno manjši za 14,1 %.

Zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva se je do marca močno upočasnilo. Medletni padec je marca znašal le še 0,3 %, medtem ko je bil še na začetku leta le malo pod odstotkom. To kaže, da je povečano zaposlovanje v drugih dejavnostih že delno nevtraliziralo vpliv zmanjšane ocene števila kmetov1 na medletno giba-nje skupnega števila delovno aktivnih. Zmanjšalo se je tudi medletno upadanje števila delovno aktivnih na četrt-letni ravni, in sicer na 0,6 %. Število delovno aktivnih se je marca v primerjavi s februarjem povečalo v skoraj vseh

0

2

4

6

8

10

12

14

2011 2012 2013 20140

2

4

6

8

10

12

14odliv iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitveprehod v druge evidence Zavodavključeni v zaposlitevodjavljeni – skupaj

Odliv iz registrirane brezposelnosti po razlogihv tisoč

Vir: SURS, Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije.

1 Za podrobnejšo razlago spremembe v številu delovno aktivnih v kmetijstvu glej Bilten, marec 2014, str. 11–I (http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229).

3 Trg dela

-7-6-5-4-3-2-101234

-7-6-5-4-3-2-101234

2010 2011 2012 2013 2014

odjavljene brezposelne osebenovoprijavljene brezposelne osebesprememba v številu registriranih brezposelnih oseb

Prilivi, odlivi in spremembe v številu brezposelnih

Vir: Zavod RS za zaposlovanje.

medletne spremembe v 1.000, 3-mesečne drseče sredine


13 - I.Bilten, maj 2014 11

dejavnostih, najbolj pa v gradbeništvu, za 3,8 %, in v stro-kovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, za 3,3 %. Porast števila zaposlenih v gradbeništvu je sezonske narave, najverjetneje pa je bilo marca prav zaradi zapos-lovanja v gradbeništvu med vsemi novimi zaposlitvami skoraj 20 % tujcev. Glede na vrsto zaposlenosti je marca

medletno upadlo število samozaposlenih, za 2,6 %, števi-lo zaposlenih pa je medletno že stagniralo.

Gibanje plač

Marca je bila medletna stopnja rasti plač najnižja v letošnjih prvih treh mesecih. Povprečna nominalna bruto plača na zaposlenega je marca znašala 1.526 EUR, kar je le 0,4 % več kot marca lani. V zaseb-nem sektorju je bila povprečna plača višja za odstotek, sicer zmerna rast plač pa je prisotna v čedalje večjem številu dejavnosti. Več kot 2-odstotna medletna rast plač je bila marca v predelovalnih dejavnostih, v oskrbi z elek-trično energijo, plinom in paro, v trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter drugih poslovnih dejavnostih. V nasprotju s temi dejavnostmi se plače še naprej znižujejo predvsem v informacijskih in komunika-cijskih dejavnostih ter v poslovanju z nepremičninami. Primerjava plač na ravni četrtletja kaže, da so se te naj-bolj povišale pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 5,2 %, ter v predelovalnih dejavnostih, za 3,9 %. Plače tako še naprej rastejo predvsem v dejav-

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2011 2012 2013 2014-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5pretežno storitve javnega sektorjapretežno storitve zasebnega sektorjagradbeništvoindustrijakmetijstvo, gozdarstvo, ribištvodelovno aktivni skupaj*

v odstotnih točkah


Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih prebivalcev

*medletno v %

12 mes. do 2013 2014 2014 2014mar.14 mar. feb. mar. apr.

Povprečna bruto plača 1.525 1.526 1.523 1.527 1.520 1.521 1.526 ...

Povprečna neto plača 2,1 0,4 0,6 0,8 -0,2 1,2 0,3 ...Povprečna bruto plača 2,0 0,1 -0,1 0,3 -1,0 1,6 0,4 ... - zasebni sektor (brez O..Q)* 2,6 0,9 0,7 1,1 0,1 2,5 1,0 ... - javni sektor (O..Q)* 0,0 -2,2 -2,3 -1,7 -3,4 -1,2 -0,9 ...Povp. realna neto plača** 0,1 -2,5 -1,8 -0,9 -2,9 1,5 -0,2 ...Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 8,2 8,9 10,2 9,9 11,2 10,4 10,0 ... - registrirana (SURS) 11,8 12,0 13,1 13,3 13,4 14,2 13,9 ...

Registrirane brezposelne osebe 110,7 110,2 119,8 121,1 122,6 129,8 126,7 123,6Delovno aktivno preb. 824,0 810,0 793,6 792,3 790,1 783,3 787,7 ...Zaposlene osebe 729,1 717,0 698,7 698,2 696,9 693,0 696,9 ...

Registrirane brezposelne osebe 10,1 -0,5 8,8 7,5 10,6 4,6 3,3 1,9Delovno aktivno preb. -1,3 -1,7 -2,0 -1,5 -3,0 -0,7 -0,3 ... - zasebni (brez O..Q)* -1,9 -2,4 -2,3 -1,7 -3,5 -1,0 -0,5 ... - javni (O..Q)* 0,8 0,8 -0,9 -0,6 -1,2 0,2 0,4 ...Zaposlene osebe -2,4 -1,6 -2,6 -1,8 -3,6 -0,4 0,0 ...Samozaposlene osebe 8,1 -2,1 2,1 1,0 1,6 -2,9 -2,6 ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.

Trg dela 2011 2012 2013

v 1000


v odstotkih

v EUR



I. - 14 Bilten, maj 201412

nostih, ki imajo večjo monopolno moč, in v dejavnostih, ki hitreje povečujejo produktivnost. Nominalne bruto plače v javnih storitvah so bile marca medletno nižje za 0,9 %, v sektorju država pa za 1,0 %.

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

2011 2012 2013 2014-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12masa plač v zasebnem sektorju*masa plač v javnih storitvah (O…Q)*povprečna bruto plača v zasebnem sektorjupovprečna bruto plača v javnih storitvah (O…Q)


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega


15 - I.Bilten, maj 2014 13

Medletna inflacija, merjena s HICP, je aprila znašala 0,5 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot marca. K nižji inflaciji so največ prispevale cene industrijskih proizvo-dov brez energentov, ki so po marčevskem porastu ponovno medletno upadle, in cene nepredelane hrane, predvsem zaradi znižanja cen zelenjave. To je ob nes-premenjeni medletni rasti cen storitev in predelane prehrane znižalo vse tri kazalnike osnovne inflacije. Cene energentov so se aprila mesečno povišale, pred-vsem zaradi dviga trošarin na naftne derivate, njihov prispevek k skupni medletni inflaciji pa je ostal še nap-rej negativen. Če izvzamemo vladne in administrativne ukrepe, se je Slovenija nahajala v deflaciji tudi aprila.

Objavljena inflacija in struktura inflacije

Medletna inflacija, merjena s HICP, se je aprila znižala za 0,1 odstotne točke na 0,5 %, predvsem zaradi nižjih cen industrijskih proizvodov brez energentov in cen nepredelane hrane. Cene industrijskih proizvodov brez energentov so po medletni rasti v marcu aprila pono-vno upadle, za 0,4 %, predvsem zaradi manjše podražit-ve cen oblačil in obutve kot v enakem mesecu lani ter sezonsko neznačilnega znižanja cen športne opreme. Prvič po oktobru leta 2004 pa so se medletno podražili avtomobili, pri čemer so porasle cene novih avtomobilov, medtem ko je stopnja padanja cen rabljenih vozil ostala nespremenjena. Letošnje zniževanje rasti cen nepredela-ne hrane se je nadaljevalo tudi v aprilu, ko je upadla za dodatnih 1,4 odstotne točke na samo še 1,7 %. Po visoki lanski rasti se znižujejo predvsem cene zelenjave. Na drugi strani se medletna rast cen predelane hrane ni spremenila, prav tako ne medletna rast cen storitev. Apri-la so močneje porasle cene počitnic v paketu in cene kulturnih storitev, nadaljevala se je visoka rast cen letal-skega prevoza, hkrati pa so po treh letih cene prevozov zvišale tudi Slovenske železnice. Z vidika skupne inflacije so bili ti dvigi uravnoteženi predvsem z medletnim upa-dom cen odvoza smeti, pri čemer so se lani aprila te cene zvišale, letos pa močneje upadle. V nasprotju z drugimi

podskupinami se je zmanjšal negativni prispevek cen energentov, ki pa kljub temu še naprej največ prispeva k nizki inflaciji. K manjšemu medletnemu padcu so prispe-vali predvsem višje trošarine, skupaj s tudi siceršnjim povišanjem nekaterih cen naftnih derivatov, in povišanje cen trdih goriv. Drugače kot v Sloveniji se je aprila medle-tna inflacija v evrskem območju zvišala, in sicer za 0,2 odstotne točke na 0,7 %.

Osnovna inflacija in inflacijske tendence

Osnovna inflacija se je aprila znižala in izenačila z ravnijo v evrskem območju. Medletna rast HICP brez energentov, hrane, alkohola in tobaka se je aprila znižala za 0,4 odstotne točke na 1,0 %. Znižala sta se tudi druga

4 Gibanje cen

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2011 2012 2013 2014-3

-2

-1

0

1

2

3

4

Slovenijabrez cen energentov, hrane, alkohola in tobakaevrsko območjebrez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka

v % Medletne stopnje rasti HICP

Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije.

-1

0

1

2

3

4

5

6

2011 2012 2013 2014-1

0

1

2

3

4

5

6nepredelana hrana predelana hranaostalo blago energentistoritve HICP

medletne stopnje rasti HICP v %, prispevki v o. t.

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

Prispevki k inflaciji


I. - 16 Bilten, maj 201414

dva kazalnika osnovne inflacije. HICP brez energentov in nepredelane hrane se je znižal za 0,2 odstotne točke na 1,2 % in HICP brez energentov za 0,4 odstotne točke na 0,9 %. Do tega je prišlo zaradi medletnega upada cen industrijskih proizvodov brez energentov ob nespremen-jeni medletni rasti cen storitev. Inflacijski pritiski ostajajo nizki, saj se nadaljuje medletni upad uvoznih cen in tudi cen industrijskih proizvodov, hkrati pa ni večjih pritiskov s strani domače potrošnje. Tako se je aprila medletna rast kazalnikov osnovne inflacije izenačila z njihovo rastjo v povprečju evrskega območja.

Gibanje cen brez upoštevanja učinka sprememb v dajatvah

V Sloveniji bi bila brez upoštevanja učinka dajatev inflacija od lanskega septembra že negativna, na niz-kih ravneh pa se zadržuje tudi v povprečju evrskega območja. Povprečna inflacija v evrskem območju se zni-žuje že od konca leta 2011, v Sloveniji pa od konca leta 2012. Zamik izhaja iz domačih dejavnikov v Sloveniji, med katerimi izstopajo zviševanje trošarin na tobak in naftne derivate ter spremembe v subvencioniranju šolske prehrane. Ti so vplivali tudi na zadrževanje slovenske inflacije nad povprečjem evrskega območja vse od junija 2012 do februarja 2014. Če bi bile dajatve z vplivom na inflacijo konstantne, bi tudi za Slovenijo veljalo, da se cene znižujejo že od konca leta 2011 in da so se do julija 2013 gibale približno skladno s povprečjem evrskega

območja. Medletna inflacija z izločenim učinkom spre-memb v dajatvah pa se je v Sloveniji začela močneje zniževati po zvišanju stopnje davka na dodano vrednost v lanskem juliju in je septembra že postala negativna. Od takrat naprej, z izjemo novembra, ta kazalnik kaže na deflacijo. Brez upoštevanja dajatev bi v letošnjem prvem četrtletju medletni padec cen v povprečju znašal 0,5 %, v povprečju evrskega območja pa bi bile cene višje za 0,4 %. Ti podatki morda nakazujejo, da je del trgovcev in verjetno tudi proizvajalcev z določenim časovnim zami-kom zmanjšal svoje marže precej bolj, kot je to kazalo v prvih mesecih po zvišanju DDV, ko je bil njegov prenos v cene višji od pričakovanj.

HICP 0,6 0,5 1,3 0,6 0,5 storitve 2,1 2,1 2,3 0,4 0,4 industrijsko blago brez energentov 0,4 -0,4 -0,8 1,5 0,7 hrana 1,1 0,6 3,3 0,8 0,3 energenti -3,1 -1,6 -0,2 -1,1 0,4 Kazalnika osnovne inflacijebrez energentov 1,3 0,9 1,6 0,9 0,5 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 1,4 1,0 0,9 0,9 0,6 PPI feb.14 mar.14 mar.13 mar.14 skupaj -1,0 -0,9 -0,3 0,1 0,2 na domačem trgu -1,1 -1,5 -0,2 0,3 0,0 na tujem trgu -0,9 -0,4 -0,5 -0,1 0,4

Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

mesečna rast v % medletna rast v %

Gibanje cen povprečje zadnjih 12 m.

mar.14 apr.14 apr.13 apr.14

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2011 2012 2013 2014-3

-2

-1

0

1

2

3

4

HICP – SlovenijaHICP – evrsko območjeHICP s konstant. davčnimi stopnjami – SlovenijaHICP s konstant. davčnimi stopnjami – evrsko območje

medletno v %

Inflacija s konstantnimi davčnimi stopnjami

Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banka Slovenije.


17 - I.Bilten, maj 2014 15

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu

Medletni padec cen industrijskih proizvodov pri proi-zvajalcih na domačem trgu se letos povečuje. V prvem letošnjem četrtletju so bile te cene medletno nižje že za odstotek. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je najbolj povečal medletni padec cen v skupini energen-tov, in sicer za 3,1 odstotne točke na 4,3 %, zaradi moč-nega upada cen v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Močneje se je povečal tudi padec cen v skupini surovin, za 0,8 odstotne točke na 1,3 %. Do tega je prišlo predvsem zaradi izrazitega medletnega upada cen v dejavnostih proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, proiz-vodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter pridobivanja rudnin in kamnin. Dodatno so se znižale tudi cene v skupini proizvodov za investicije. Padanje cen v teh skupinah je skladno z dinamiko uvoznih cen. Medlet-na rast cen v skupini netrajnega blaga za široko porabo je ostala skoraj nespremenjena, pri čemer je bil upad cen v proizvodnji živil in pijač uravnotežen s povišanjem v proizvodnji usnja in v tiskarstvu. Povišala pa se je medlet-na rast cen v skupini trajnega blaga za široko porabo, za 0,9 odstotne točke na 0,4 %, zaradi porasta cen v dejav-nosti drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti. Aprila se je medletni padec cen pri proizvajalcih še povečal. Zniževanje cen je bilo prisotno v vseh skupinah proizvo-dov, najbolj izrazito pa ponovno v proizvodnji energentov.

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

2011 2012 2013 2014-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

skupajsurovineproizvodi za investicijeproizvodi za široko poraboenergenti

medletne stopnje rasti v %, 3-mesečne drseče sredine


Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu


I. - 18 Bilten, maj 201416

Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnih financ so se v prvih dveh mesecih medletno povišali, primanj-kljaj pa je ostal na približno enaki ravni. Na rast odhod-kov so pretežno vplivala plačila obresti in plač zaradi poračuna prvega obroka tretje četrtine plačnih nesora-zmerij, ki ga je skladno z dogovorom s sindikati država morala izvesti najkasneje do februarja. Prihodki so bili višji tudi po podatkih za letošnje prve štiri mesece, izstopa pa visoka rast DDV, kar odraža tudi lansko julijsko zvišanje davčnih stopenj, in davka od dohodka pravnih oseb, zaradi lanskih visokih vračil ob poračunu. Zahtevana donosnost slovenske dolgoročne obveznice se je zaradi povečane politične negotovosti ob koncu aprila začasno zvišala, v prvi polovici maja pa se je ponovno začela zniževati. Po zadnjih napovedih Evropske komisije naj bi primanjkljaj države letos zna-šal 4,3 % BDP oziroma 3,4 % BDP brez stroškov reka-pitalizacij bank. Dolg države naj bi letos in v prihod-njem letu presegal 80 % BDP.

Napovedi Evropske komisije za primanjkljaj in dolg sektorja države

V spomladanskih napovedih Evropska komisija ocen-juje letošnji primanjkljaj države v Sloveniji na 4,3 % BDP in dolg na 80,4 % BDP. Letos naj bi k primanjkljaju 0,9 % BDP prispevali rekapitalizaciji Banke Celje in Aban-ke. Napoved primanjkljaja za leto 2015 znaša 3,1 % BDP, k znižanju primanjkljaja pa prispevata predvsem višja gospodarska rast ter predvideno prenehanje rekapitaliza-cijskih potreb bank. Slovenija mora v letu 2015 primanj-kljaj države znižati pod 3 % BDP, saj mora v skladu z danimi zavezami v tem letu odpraviti presežni primanj-kljaj. Dolg naj bi ob koncu letošnjega leta narasel na 80,4 % BDP, kar vključuje tudi delno predfinanciranje zapadanja glavnic dolga v naslednjih letih, ne vključuje pa morebitnih privatizacijskih prihodkov.

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2011 2012 2013 2014-16-14-12-10

-8-6-4-202468

1012

saldo (v % BDP)*prihodki*odhodki*saldo po ESR 95 (v % BDP)**

Javnofinančna gibanjamedletno v %

* nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih

5 Javne finance

-14-12-10-8-6-4-20246810

2011 2012 2013 2014-14-12-10

-8-6-4-202468

10

ostaloEU sredstvadavek na dohodek pravnih osebdohodninadavki na blago in storitveprispevkiprihodki, medletno v %

prispevki v odstotnih točkah, 12-mesečne drseče vsote

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Po metodologiji denarnega toka.

Prispevki k medletni rasti javnofinančnih prihodkov

-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

2011 2012 2013 2014-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

ostaloobrestiinvesticijski odhodki in transferjitransferji posameznikom in gospodinjstvomblago in storitveplače in prispevkiodhodki, medletno v %

prispevki v odstotnih točkah, 12-mesečne drseče vsote

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Po metodologiji denarnega toka.

Prispevki k rasti javnofinančnih odhodkov


19 - I.Bilten, maj 2014 17

Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiran-ja je bil v letošnjih prvih dveh mesecih približno enak lanskemu. Tako prihodki kot odhodki konsolidirane bilan-ce so bili medletno večji za okoli 100 mio EUR, primanj-kljaj pa je znašal 488 mio EUR. Primanjkljaj proračuna je v prvih štirih mesecih dosegel 722 mio EUR, kar je med-letno za 203 mio EUR manj kot lani predvsem zaradi manjšega aprilskega primanjkljaja. Primanjkljaj, dosežen v prvih štirih mesecih, predstavlja že 71 % predvidenega primanjkljaja v letošnjem proračunu. Delno je visok pri-manjkljaj proračuna v prvih mesecih leta sezonsko pogo-jen in se nanaša na plačilo subvencij v kmetijstvu in obre-sti. Primanjkljaj ZZZS je v prvih treh mesecih letos znašal 8 mio EUR, kar je precej manj kot lani, ko je znašal 36 mio EUR. Izboljšanje izhaja iz višjih prihodkov, pa tudi iz krčenja izdatkov. Občine so v prvih dveh mesecih dose-gle 19 mio EUR presežka, kar je podobno kot lani.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili v prvih dveh mesecih medletno večji za 4,3 %.

Največ so k rasti prispevali višji DDV, socialni prispevki ter nedavčni prihodki, slednji predvsem zaradi februar-skega vplačila presežka, ustvarjenega pri upravljanju enotnega zakladniškega računa v lanskem letu. Podatki o vplačanih davkih in prispevkih do vključno aprila kažejo na nadaljevanje ugodne rasti prihodkov, saj so se davki in prispevki za socialno varnost v prvih štirih mesecih medletno zvišali za slabe 3 %. Rast prihodkov od DDV je bila blizu 6 %, precej ugodnejša kot lani je letos tudi rast davkov od prihodkov pravnih oseb. Do aprila je bilo vpla-čanih za 172 mio EUR več davkov iz tega naslova. Sled-nje je predvsem posledica odsotnosti večjih poračunov davka za preteklo leto, ki so bili izvedeni lani predvsem zaradi povišanja olajšav in znižanja davčne stopnje. Letos ostajajo davčne stopnje nespremenjene, nekoliko boljše pa so tudi gospodarske razmere. Med pomembnej-šimi skupinami izstopa medletno zmanjšanje prihodkov od trošarin, kar odraža manjšo potrošnjo trošarinskih proi-zvodov. Neto prihodki iz evropskega proračuna so bili v prvih treh mesecih na podobni ravni kot lani in so znašali 47 mio EUR.

2013 2014jan.-feb. jan.-feb.

% BDP medl. rast, % medl. rast, % Prihodki 14.725 14.825 41,8 -1,5 2.327 2.427 4,3 Davki 12.648 12.747 36,0 -2,6 2.032 2.130 4,9 - na blago in storitve 5.027 5.078 14,3 3,5 758 808 6,7 - prispevki 5.127 5.159 14,6 -0,9 844 875 3,8 - dohodnina 1.868 1.876 5,3 -9,3 326 334 2,5 - dohodki pravnih oseb 265 270 0,8 -50,5 68 73 6,7 Prejeta sredstva iz EU 938 915 2,6 3,1 103 79 -22,9 Ostali 1.139 1.164 3,3 8,7 192 217 13,1 Odhodki 16.283 16.388 46,3 2,4 2.810 2.915 3,7 Tekoči odhodki 6.836 6.900 19,5 2,7 1.233 1.297 5,2 - plače in drugi izdatki zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve 2.237 2.245 6,3 -3,5 353 360 2,1 - obresti 840 883 2,5 44,3 235 278 18,1 Tekoči transferji 7.671 7.698 21,7 0,4 1.323 1.350 2,0 - transferji posameznikom in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferji 1.350 1.364 3,8 12,1 125 139 11,2 Plač ila v proračun EU 425 426 1,2 8,7 129 129 0,4 Saldo -1.558 -1.562 -4,4 -483 -488

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

6.343 6.335 17,9 -0,4 1.048 1.039 -0,8

596 645 8,3 3.617 3.666 10,3 -0,3

Konsolidirana bilanca*

mio EUR mio EUR

2013 zadnjih 12 mesecev do feb.14 jan.-feb.14


I. - 20 Bilten, maj 201418

Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja so se v prvih dveh mesecih medletno zvišali predv-sem zaradi višjih izplačil plač in obresti. Medletna rast odhodkov konsolidirane bilance je v prvih dveh mesecih znašala 3,7 %. Največ povišanja izhaja iz višjih izplačil plač (49 mio EUR), kar je povezano s prvim obrokom poračuna izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem. Drugi del poračuna bo sledil najkas-neje januarja prihodnje leto. Plačila obresti so bila višja za 43 mio EUR, kar odraža zvišanje dolga države v zad-njem letu. Hkrati so se povečali investicije ter izdatki za blago in storitve. Odhodki proračuna so bili medletno več-ji tudi marca in aprila.

Financiranje proračuna RS

Zadolžitev proračuna RS je v prvih štirih mesecih znašala blizu 5 mrd EUR in je bila izvedena pretežno z izdajo obveznic februarja in aprila. Februarska izdaja obveznic, nominiranih v USD, je prinesla proračunu okoli 2,6 mrd EUR, aprilska, nominirana v EUR, pa 2 mrd EUR. Preostanek zadolževanja se nanaša na izdajo zakladnih menic različnih ročnosti. Maja so bile izdane zakladne menice v višini 130 mio EUR. Ponovno so naj-večji del izdaje predstavljale 12-mesečne zakladne meni-ce, obrestne mere pa so bile enake kot na aprilski avkciji. V računu finančnih terjatev in naložb (t. i. B-bilanca) je bila aprila izvedena večja transakcija zaradi vplačila zad-njega obroka kapitala v sklad ESM v višini 68 mio EUR.

Zahtevana donosnost desetletne slovenske državne obveznice se je ob povečani politični negotovosti začasno zvišala. Aprila je v povprečju znašala 3,5 %, kar je manj kot marca. Ob zaostritvi politične negotovosti v Sloveniji proti koncu aprila se je začasno zvišala za okoli 0,3 odstotne točke, nato pa nadaljevala trend posto-pnega zniževanja, ki je prisoten tudi v večini drugih peri-fernih držav. V prvih dveh tednih maja je v povprečju zna-šala 3,4 %.

01002003004005006007008009001.0001.1001.2001.3001.4001.500

2012 2013 20140

100200300400500600700800900

1.0001.1001.2001.3001.4001.500

PortugalskaItalijaAvstrijaŠpanijaFrancijaIrskaSlovenija

Pribitki dolgoročnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom desetletne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * V sliki je po 1.1.2013 za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 09/24.

v bazičnih točkah

2013 2014 zadnji februarjan.-feb. jan.-feb. 3 meseci 2014

Javnofinančni saldo -1.127 -1.558 -483 -488 -474 -278 Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev -513 -3.744 -96 -14 -3.466 0 Neto zadolževanje 1.711 5.152 -161 2.658 3.760 2.652 Zadolževanje 3.037 7.087 265 2.790 3.902 2.767 Domače zadolževanje* 1.305 2.654 265 235 1.227 212 od tega: Vrednostni papirji 706 2.525 251 182 1.163 182 Zadolževanje v tujini 1.732 4.433 0 2.555 2.675 2.555 od tega: Vrednostni papirji 1.732 4.163 0 2.555 2.555 2.555 Odplač ila dolga 1.326 1.936 426 132 142 116 doma 1.317 1.928 426 131 141 116 v tujini 10 8 0 0 0 0 Sprememba sredstev na računih 71 -150 -740 2.157 -181 2.373

Vir: Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. Opomba: * Pod domače zadolževanje štejejo vse izdaje obveznic na domačem trgu, ne glede na to kdo jih kupuje.

2012 2013

v mio EUR

Račun financiranja konsolidirane bilance


21 - I.Bilten, maj 2014 19

Po zastoju v februarju se je marca nadaljevala medlet-na rast presežka tekočega računa. Presežek je znašal 342 mio EUR, kar je skoraj tri četrtine presežka v letoš-njem prvem četrtletju. Marca se je močno povečal pre-sežek v blagovni menjavi, ki je bil s 194 mio EUR prvič po juliju 2002 celo večji od presežka v menjavi storitev. K temu je prispeval predvsem izvozni sektor, ki uspeš-no izkorišča povečano povpraševanje na trgih EU. Hkrati je rast uvoza ostala razmeroma šibka in skladna z zgolj postopnim okrevanjem domačega povpraševan-ja. Presežek menjave storitev se je v prvem četrtletju medletno znižal za slabo petino, večinoma zaradi nadaljnjega zmanjševanja neto prihodkov storitev pos-redovanja v zunanji trgovini. Primanjkljaj faktorskih dohodkov se v začetku letošnjega leta hitro povečuje, v večji meri zaradi stroškov financiranja preteklega zadolževanja države. Ob večjem marčevskem črpanju evropskih sredstev se je nekoliko zmanjšal primanjkljaj tekočih transferjev. Enoletni presežek tekočega računa se je marca drugi mesec zapored ohranil na ravni 6,2 % BDP.

Blagovna menjava

Medletna rast izvoza blaga se od druge polovice lan-skega leta povečuje, rast uvoza pa je šibkejša zaradi zgolj postopnega okrevanja domače potrošnje. Marca se je medletna rast izvoza blaga glede na februar pove-čala za 0,5 odstotne točke na 5,1 %, medtem ko se je rast uvoza blaga precej znižala in znašala le 1,6 %. Pre-sežek v blagovni menjavi se je tako marca povzpel na 194 mio EUR in za tretjino presegel doseženega v pred-hodnih dveh mesecih.

Že od lanskega drugega četrtletja se rast slovenske-ga blagovnega izvoza krepi predvsem zaradi večjega povpraševanja iz EU. Medletna rast blagovnega izvoza se je do letošnjega prvega četrtletja po plačilnobilančnih podatkih že približala 6 %. Stopnjevanje rasti izvoza je povezano predvsem z gospodarskim okrevanjem EU,

6 Tekoči račun plačilne bilance

-6-5-4-3-2-101234567

2011 2012 2013 2014-6-5-4-3-2-101234567

tekoči račun blagostoritve faktorski dohodkitekoči transferji

Komponente tekočega računa

v % BDP, 12-mesečne drseče vsote

Vir: Banka Slovenije.

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2011 2012 2013 2014

saldo blagovne menjave, mio EURizvoz blaga, medletno v %uvoz blaga, medletno v %

Blagovna menjava*


medletne stopnje rasti v % mio EUR

*trimesečne drseče vsote

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

2011 2012 2013 2014

izvoz blaga v EU 28uvoz blaga iz EU 28izvoz blaga v nečlaniceuvoz blaga iz nečlanic

Menjava blaga po skupinah držav


medletno v %, 3-mesečne drseče vsote


I. - 22 Bilten, maj 201420

sočasno zmanjševanje vrednosti številnih valut v primer-javi z evrom in šibkejša gospodarska gibanja pa so zavrli povpraševanje po slovenskih proizvodih na nekaterih pomembnejših trgih zunaj EU. Skladno s rastjo izvoza in okrevanjem domačega povpraševanja se je proti koncu lanskega leta postopno začel povečevati tudi uvoz, ven-dar je k medletni rasti močno prispeval učinek nizke osnove. Povečal se je le uvoz iz nečlanic, ki je postal konkurenčnejši zaradi padca vrednosti njihovih valut, uvozniki pa so si na ta način znižali tudi svoje vhodne stroške. Rast uvoza se je v letošnjem prvem četrtletju po plačilnobilančnih podatkih sicer znižala na dobra 2 %. Med skupinami proizvodov po namenu uporabe se je nadaljevalo zgolj medletno povečevanje uvoza proizvo-

dov za končno potrošnjo. Ob šibkem domačem končnem trošenju to nakazuje rast reeksporta v članice EU.

Blagovna menjava s članicami EU z lastno valuto raste hitreje kot s članicami evrskega območja. Čep-rav je evro od lanskega drugega četrtletja apreciiral tudi do valut večine trgovinskih partneric iz EU zunaj evrskega območja, je bila rast blagovne menjave s temi državami v povprečju višja kot s članicami evrskega območja. Medle-tna rast izvoza blaga v članice evrskega območja se je z 1,8 % v lanskem drugem četrtletju povzpela na 7,1 % v letošnjem prvem četrtletju, v druge članice EU pa s 5 % na kar 11,4 %. Kot kaže, ima tečaj evra do valut držav zunaj evrskega območja manjšo vlogo v dobavni verigi, v katero so slovenska podjetja vključena kot dobavitelji.

Plačilna bilanca zadnjih 2013 2014 2013 2014 Tekoči račun 12 mes. jan.-mar. jan.-mar. mar. mar.

Tekoči račun 1.159 2.224 2.209 484 470 340 342 v % BDP 3,3 6,3 6,2 6,0 5,6 … … Blago in storitve 1.694 2.636 2.739 635 738 335 375 v % BDP 4,8 7,5 7,7 7,8 8,8 … … Koeficient odprtosti 147 149 149 155 156 … … Izvoz 26.797 27.527 27.812 6.600 6.885 2.399 2.482 v % BDP 75,9 78,0 78,3 81,2 82,5 … … Blago 21.631 22.105 22.415 5.390 5.701 1.935 2.033 Storitve 5.166 5.422 5.396 1.209 1.184 464 448 - Turizem 2.090 2.101 2.113 388 400 143 146 - T ransport 1.334 1.382 1.407 326 351 118 128 Uvoz -25.104 -24.891 -25.073 -5.965 -6.147 -2.064 -2.107 v % BDP -71,1 -70,6 -70,6 -73,4 -73,6 … … Blago -21.741 -21.473 -21.584 -5.259 -5.371 -1.811 -1.840 Storitve -3.363 -3.418 -3.488 -706 -776 -253 -267 - Turizem -734 -703 -697 -98 -92 -35 -33 - T ransport -704 -727 -738 -175 -187 -64 -68 Dohodki od dela 377 393 378 113 98 38 33 Dohodki od kapitala -929 -828 -922 -185 -279 -60 -107 Tekoči transferji 18 23 14 -79 -87 27 42

Izvoz blaga in storitev 1,9 2,7 3,3 1,8 4,3 -0,4 3,4 Uvoz blaga in storitev -2,6 -0,8 0,9 -4,0 3,0 -8,0 2,1 Izvoz blaga 0,8 2,2 3,5 0,5 5,8 -2,9 5,1 Uvoz blaga -3,0 -1,2 0,5 -4,6 2,1 -8,9 1,6 Izvoz storitev 6,7 5,0 2,6 8,2 -2,1 11,4 -3,5 Uvoz storitev -0,1 1,6 3,5 0,8 9,9 -1,4 5,7


nominalne medletne stopnje rasti v %

tokovi v mio EUR

2012 2013


23 - I.Bilten, maj 2014 21

Hkrati je apreciacija evra prispevala k preusmeritvi uvoza blaga iz članic evrskega območja na uvoz iz članic EU z lastno valuto.

Storitvena menjava

Medletno zmanjševanje izvoza storitev se je marca še poglobilo, rast uvoza pa je ostala razmeroma visoka. Izvoz storitev se je v letošnjem prvem četrtletju medletno zmanjšal za 2,1 %. Uvoz storitev, ki se trendno povečuje že od druge polovice lanskega leta, je bil v prvem letoš-njem četrtletju medletno večji za slabih 10 %, k čemur je prispevalo tudi plačilo storitev v povezavi s sanacijo banč-nega sistema. Presežek v menjavi storitev se je tako medletno zmanjšal za 96 mio EUR na 407 mio EUR in v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev do marca na 5,4 % BDP.

Rast menjave transportnih storitev tesno sledi giban-ju blagovne menjave tudi v začetku letošnjega leta. Nizka rast izvoza in močan upad uvoza transportnih stori-tev sta bila februarja le začasna in posledica slabih vre-menskih razmer. Že marca se je izvoz medletno povečal za 9 %, uvoz pa za več kot 6 %. Izvoz transportnih stori-tev se je v letošnjem prvem četrtletju medletno povečal za 7,6 %. Pri tem se je močno, za več kot 40 %, povečal izvoz storitev blagovnega železniškega transporta, za polovico manj rast pomorskega blagovnega transporta, za 11 % pa je bil večji izvoz cestnega blagovnega prevo-za. Hkrati sta se močno zmanjšala prenos elektrike in letalski potniški promet. Rast uvoza transportnih storitev je presegla 6 %. Pri tem se je ob relativno nizki rasti uvo-za storitev cestnega in pomorskega prevoza blaga pre-voz po železnici skoraj podvojil. Presežek v menjavi tran-sportnih storitev se je v prvem četrtletju medletno povečal za 16 mio EUR na 164 mio EUR.

Rast izvoza potovanj se je v letošnjem prvem četrtlet-ju ohranila na ravni povprečja iz druge polovice lan-skega leta. Izvoz potovanj je bil medletno večji za 2,9 %, kar je le nekoliko manj od rasti števila obiskov tujih gostov v višini 3,1 %. Pri tem se povečuje število prehodnih gos-tov iz tujine, na kar opozarja tudi upad števila nočitev za 0,5 %. Zaradi znižane kupne moči se je uvoz potovanj v prvem četrtletju zmanjšal še za 5,7 %. Pri tem se uvoz poslovnih potovanj ohranja na ravni preteklega leta, za

več kot 7 % pa so se zmanjšala zasebna potovanja. Pre-sežek potovanj se je medletno povečal za 20 mio EUR na 308 mio EUR.

Zmanjšanje presežka v skupni menjavi storitev je posledica rasti primanjkljaja v menjavi ostalih stori-tev. Presežek ostalih storitev (brez potovanj in transpor-ta) je še v lanskem prvem četrtletju znašal 62 mio EUR, v letošnjem prvem četrtletju pa je bila menjava teh storitev v primanjkljaju v višini 64 mio EUR. K temu poslabšanju so prispevali predvsem močno medletno zmanjšanje izvoza storitev posredovanja, padec presežka v gradbe-nih storitvah zaradi manjšega izvoza in povečanega uvo-za zaradi investicije v TEŠ6 ter povečan uvoz poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev.

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

500

600

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

2011 2012 2013 2014

saldo storitvene menjave, mio EURizvoz storitev, medletno v %uvoz storitev, medletno v %

Storitvena menjava*


medletne stopnje rasti v % mio EUR

* trimesečne drseče vsote

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

2011 2012 2013 2014

skupaj transportpotovanja druge storitve

Izvoz storitev


medletne stopnje rasti v %, 3-mesečne drseče sredine


I. - 24 Bilten, maj 201422

Faktorski dohodki in tekoči transferji

Močno povečanje primanjkljaja neto faktorskih dohodkov v letošnjem prvem četrtletju večinoma izhaja iz povečanega bremena plačevanja obresti na javni dolg. Primanjkljaj neto faktorskih dohodkov se je medletno povečal z 72 mio EUR na 181 mio EUR, pri čemer se je primanjkljaj dohodkov od kapitala medletno povečal s 185 mio EUR na 279 mio EUR. K večjemu pri-manjkljaju je največ prispevala rast neto plačil dohodkov od naložb v dolžniške vrednostne papirje, kjer se je pri-manjkljaj v prvem četrtletju medletno povečal za 73 mio EUR (lani v vsem letu za 123 mio EUR) na 124 mio EUR. Izstopa država, k čemur so prispevali hitra rast zadolže-vanja in pogoji financiranja, ki so bili predvsem lani precej neugodni. Hkrati se je nadaljevalo zmanjševanje neto plačil obresti zasebnega sektorja v tujino. Slabo petino povečanja primanjkljaja dohodkov od kapitala so prispe-vale neposredne naložbe, ki so se medletno povečale za 23 mio EUR na 122 mio EUR. Od tega je polovico pove-čanja prispevala rast neto plačil dohodkov od dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji, drugo polovico pa rein-vestirani dobički in izplačila dividend.

Ob okrevanju gradbeništva se zmanjšuje tudi prese-žek neto dohodkov od dela. Ob zmanjševanju zaposlit-venih možnosti doma se je od začetka krize povečalo število državljanov RS na delu v tujini. Zato so se do lan-skega prvega četrtletja povečevali tudi prejemki dohod-kov od dela. Kasneje so se prejemki dohodkov od dela začeli zmanjševati in so bili v letošnjem prvem četrtletju medletno manjši za slabih 10 %. Ker se odseljevanje ni bistveno spremenilo, to nakazuje, da se emigracije vse bolj spreminjajo v trajnejšo izgubo domače delovne sile. Sočasno se tudi zaradi krepitve gradbeništva povečuje zaposlovanje tujcev, kar že povečuje izdatke dohodkov od dela. Presežek dohodkov od dela je bil v letošnjem prvem četrtletju tako medletno manjši za 15 mio EUR in je znašal 99 mio EUR.

Primanjkljaj tekočih transferjev se je v letošnjem prvem četrtletju medletno povečal za 9 mio EUR na 87 mio EUR. Marca je bil dosežen presežek tekočih tran-sferjev v višini 42 mio EUR, predvsem zaradi visokega črpanja evropskih sredstev v višini 130 mio EUR, kar pa ni v celoti nadomestilo manjšega črpanja iz predhodnih

dveh mesecev. Primanjkljaj v transferjih zasebnega sek-torja se je v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 5 mio EUR, primanjkljaj državnih transferjev pa je bil medletno večji za 14 mio EUR.

-1.200-1.000-800-600-400-20002004006008001.0001.200

-1.200-1.000

-800-600-400-200

0200400600800

1.0001.200

10 11 12 13 14

od drugih naložb*od naložb v dolžniške vrednostne papirjeod naložb v lastniške vrednostne papirjeod neposrednih naložbod dela

tokovi v mio EUR (12-mesečne vsote)


Neto faktorski dohodki

* Prevladujejo neto plačila obresti na kredite.

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

2011 2012 2013 2014

krediti – poslovne bankeobveznice in zadolžnice – državaobveznice in zadolžnice – poslovne banke

Saldo obresti od kreditov ter obveznic in zadolžnic


saldi plačil obresti v mio EUR


25 - I.Bilten, maj 2014 23

Trend neto odlivov zasebnega sektorja v tujino se je nadaljeval tudi marca letos, in sicer kot posledica poveča-nja terjatev (0,2 mrd EUR) in zmanjšanja obveznosti (0,2 mrd EUR). Tako so se v prvem četrtletju 2014 z izjemo posojil povečale terjatve pri vseh instrumentih, največ pri gotovini in vlogah. Obveznosti so se zmanjšale, največ na račun odplačevanja posojil in zmanjševanja kratkoroč-nih komercialnih kreditov, povečale pa so se le pri tujih neposrednih naložbah. V istem obdobju se je država neto zadolžila za 2,7 mrd EUR, kar je skoraj dvakrat toliko, kolikor se je razdolžil zasebni sektor. Konec marca 2014 je neto zunanji dolg znašal 13,2 mrd EUR in se je glede na konec leta 2013 povečal za 0,7 mrd EUR.

Terjatve zasebnega sektorja

V prvem četrtletju 2014 so se terjatve zasebnega sek-torja do tujine povečale za več kot 1 mrd EUR, od tega marca za 238 mio EUR. Marca 2014 so se najbolj povečale gotovina in vloge v tujini (92 mio EUR) ter terjat-ve iz naslova kratkoročnih komercialnih kreditov (81 mio EUR). Posojila, dana tujini, so se že drugi mesec zapored zmanjšala, in sicer za 48 mio EUR. Trend povečevanja celotnih terjatev do tujine se nadaljuje tudi v letu 2014, v prvem četrtletju so se povečale skoraj za polovico vsega povečanja v zadnjih dvanajstih mesecih. Največji odlivi so bili zabeleženi pri gotovini in vlogah (0,5 mrd EUR), komercialnih kreditih (243 mio EUR) in naložbah v vred-nostne papirje ter finančne derivative (226 mio EUR).

Obveznosti zasebnega sektorja

Zasebni sektor nadaljuje z zmanjševanjem obveznos-ti do tujine, v prvem četrtletju letos jih je zmanjšal za 0,5 mrd EUR, od tega skoraj polovico v marcu. V prvih dveh mesecih letos so se najbolj razdolžile banke, marca pa podjetja. Tako je bilo v prvem četrtletju odplačano skupaj za 354 mio EUR posojil, vloge nerezidentov pri bankah so se zmanjšale za 129 mio EUR, obveznosti iz naslova komercialnih kreditov pa so se zmanjšale za 174 mio EUR. Od finančnih instrumentov so se v tem

obdobju povečale samo neposredne naložbe, in sicer za 78 mio EUR. Marca 2014 so z izjemo komercialnih kredi-tov vsi finančni instrumenti izkazovali neto odlive. Največ odlivov je bilo pri podjetjih, ki so vrnila 156 mio EUR finančnih posojil. Vloge nerezidentov pri bankah so se zmanjšale za 45 mio EUR, ravno tako so se zmanjšale tuje neposredne naložbe, in sicer za 33 mio EUR.

Zunanji dolg

Neto zunanji dolg se je v letu 2013 zmanjšal za 1,9 mrd EUR, v prvem četrtletju 2014 pa povečal za 0,7 mrd EUR, kar je predvsem posledica izdaje držav-nih obveznic. Pri tem se je letos bruto dolg povečal za 2,4 mrd EUR na 42 mrd EUR, bruto terjatve do tujine pa

7

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance

-2

-1

0

1

2

3

4

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013 2014

gotovina in vloge posojilakomercialni kreditiportfeljske naložbeneposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine

+: odtok-: pritok

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2010 2011 2012 2013 2014

komercialni kreditivloge pri bankahportfeljske naložbe neposredne naložbeposojila

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine

+: pritok-: odtok


I. - 26 Bilten, maj 201424

za 1,7 mrd EUR na 28,8 mrd EUR. V strukturi neto zuna-njega dolga beleži država konec marca 2014 17,5 mrd EUR neto dolga (kar je 8,6 mrd več kot leto prej), sledi bančni sektor z 0,7 mrd (2,6 mrd manj kot leto prej). Ostali sektorji so marca povečali neto dolg na 1,7 mrd EUR (0,4 mrd več kot leto prej), kapitalsko povezana podjetja pa so konec marca 2014 neto dolgovala tujini 2,1 mrd EUR, kar je 0,4 mrd EUR manj kot leto prej.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2011 2012 2013 20140

5

10

15

20

25

30

35

40

45

neto zunanji dolgbruto terjatve do tujinebruto obveznosti do tujine

Zunanji dolg


v mrd EUR

Plačilna bilanca zadnjih zadnjih 2013 2014 2014 2014Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan.-mar. jan.-mar. feb. mar.

1. Zasebni sektor -3.650 -3.896 -4.290 -1.964 -1.159 -1.553 -475 -478Terjatve -773 -2.378 -2.272 -1.464 -1.167 -1.062 -431 -238 Kapitalski transferji -391 -401 -404 -222 -80 -83 -26 -35 Neposredne naložbe v tujini 212 -44 27 -22 -110 -38 4 -7 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati 297 -280 -641 -249 135 -226 -298 -36 Komercialni krediti 65 -36 86 45 -366 -243 -106 -81 Posojila 330 170 181 142 54 66 29 48 Gotovina in vloge -1.384 -1.784 -1.489 -1.120 -794 -499 -72 -92 - Prebivalstvo -1.376 -784 -767 -600 -279 -262 -131 -56 - Banke 17 -473 -205 -551 -521 -253 23 -24 - Podjetja -25 -527 -518 31 6 15 36 -13 Ostale terjatve 98 -2 -33 -38 -6 -37 39 -36Obveznosti -2.877 -1.518 -2.017 -499 8 -491 -44 -240 Kapitalski transferji 188 165 160 95 55 49 14 16 Tuje neposredne naložbe -46 -511 -480 258 48 78 68 -33 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati -1.301 -119 -313 -25 185 -9 7 -18 Komercialni krediti 271 -145 -20 87 -299 -174 94 12 Posojila -1.343 -7 -711 -511 350 -354 -217 -156 - Podjetja -52 1.021 318 -226 581 -122 -59 -138 - Banke -1.291 -1.028 -1.029 -285 -231 -231 -157 -19 Vloge pri bankah -670 -849 -660 -428 -319 -129 1 -45 Ostale obveznosti 24 -51 8 24 -12 47 -12 -162. Država 652 3.446 6.487 4.572 -289 2.753 2.812 -3053. Banka Slovenije 1.792 -2.529 -5.028 -3.814 569 -1.930 -2.301 110

Vir: Banka Slovenije.Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti).

tokovi v mio EUR

2012 2013


27 - I.Bilten, maj 2014 25

Na marčevsko zmanjšanje bilančne vsote so vplivala predčasna poplačila obveznosti do Evrosistema iz nas-lova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja ter krčenje vlog države. Razdolževanje do tujine se je umi-rilo. Ustavila se je rast vlog gospodinjstev. H krčenju posojil nefinančnim družbam so polovico prispevale dodatne oslabitve, kreditna aktivnost do gospodinjstev pa je marca stagnirala. Banke so prvo četrtletje 2014 zaključile z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčit-vijo znašal 59 mio EUR.

Bilančna vsota

Rast obsega bilančne vsote se je, po dveh zapored-nih mesečnih povečanjih, marca ustavila. Njen obseg se je zmanjšal za 585 mio EUR, na 40,2 mrd EUR. Nega-tivna medletna rast je padla na najnižjo raven doslej, -12,9 %. Marčevsko krčenje je posledica predčasnih del-nih vračil sredstev, pridobljenih na 3-letni operaciji dolgo-ročnega refinanciranja pri Evrosistemu in zmanjšanja vlog države pri bankah. Razdolževanje do tujine se je marca umirilo. Na naložbeni strani se je zmanjševanje obsega posojil nefinančnim družbam nadaljevalo, medtem ko so posojila gospodinjstvom ostala na februarski ravni. Banke so, zaradi omenjenih poplačil obveznosti, zmanjšale obseg likvidnih sredstev pri centralni banki in terjatve do bank.

Naložbena aktivnost

Zmanjševanje kreditne aktivnosti do nebančnega sektorja se je marca nadaljevalo. Posojila nebančnemu sektorju so bila tokrat nižja za 191 mio EUR, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za -21,1 %. Medletno znižan-je posojil nebančnemu sektorju je brez upoštevanja pre-nosov slabih terjatev na DUTB, decembrskih oslabitev zaradi AQR in dveh bank v postopku nadzorovane likvi-dacije znašalo -10,8 %. Banke so marca oblikovale le za

8 mio EUR odpisov, v prvem četrtletju letos za 48 mio EUR. Krčenje posojil je bilo prisotno pri vseh sektorjih, še naprej je bilo največje pri nefinančnih družbah.

K marčevskemu krčenju posojil nefinančnim druž-bam (NFD) so polovico prispevale dodatne oslabitve. Marca se je obseg posojil nefinančnim družbam zmanjšal za 115 mio EUR, pozitivni mesečni prirast teh posojil smo na ravni bančnega sistema nazadnje zabeležili januarja 2012. Medletni padec teh posojil je bil marca podoben februarju, -30,5 %. Zmanjšanje posojil podjetjem2 je brez upoštevanja prenosov slabih terjatev na DUTB, brez dodatnih oslabitev po AQR in ob izključitvi dveh bank v postopku nadzorovane likvidacije doseglo -12,6 %. H krčenju posojil NFD so marca polovico prispevale dodat-no oblikovane oslabitve, saj so se posojila NFD brez upo-števanja teh oslabitev, znižala le za 58 mio EUR. Vse skupine bank so marca zmanjšale posojila NFD, med njimi najbolj banke v večinski tuji lasti, za 51 mio EUR in velike domače banke, za 48 mio EUR.

Pri hranilnicah, ki so vključene v skupino majhnih domačih bank, se nadaljuje trend rasti posojil NFD, a nekoliko bolj umirjeno kot v preteklih mesecih. Posoji-la NFD so se marca povečala za slab 1 mio EUR, pozitiv-na medletna stopnja rasti pa se je zmanjšala za dobrih 6 odstotnih točk, na 33,6 %, zaradi večjega prirasta posojil v enakem mesecu lani.

8 Poslovanje bank*

* V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov. 2 Vključene nefinančne družbe in druge finančne organizacije.

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

2011 2012 2013 2014- 25

- 20

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bank

medletno v %



I. - 28 Bilten, maj 201426

Kreditna aktivnost do gospodinjstev je marca stagni-rala. Ob minimalnem zmanjšanju obsega posojil gospo-dinjstvom, za 0,3 mio EUR, je medletna stopnja rasti teh posojila že tretji mesec zapored ostala nespremenjena, -3,9 %. V prvem četrtletju so se posojila gospodinjstvom skupaj skrčila za 67 mio EUR, za dve tretjini zmanjšanja pri bankah v večinski tuji lasti. Najvišji medletni padec teh posojil ohranjajo velike domače banke z -4,6 %, približale so se jim banke v večinski tuji lasti z -4,2 %, medtem pa majhne banke in hranilnice ohranjajo pozitivno rast, 1,7 %. K temu prispevajo predvsem hranilnice. Marca so posojila gospodinjstvom povečale za slabih 7 mio EUR, medletno za 12 %. Med vrstami posojil se v zadnjih štirih mesecih znižujejo medletni padci potrošniških posojil, marca na -8,8 %, stanovanjska posojila pa ohranjajo 1 % medletno rast.

Viri financiranja

Marca se je razdolževanje do Evrosistema nadaljeva-lo. Tovrstne obveznosti so bile nižje za 287 mio EUR. Nekatere banke so svojo presežno likvidnost uporabile za delno predčasno poplačilo obveznosti iz 3-letne operacije dolgoročnega refinanciranja pri Evrosistemu, ki zapade v prvem četrtletju leta 2015. Do konca marca letos so slo-venske banke skupaj vrnile 29 % tovrstnih obveznosti, med njimi štiri banke v celoti.

Razdolževanje do tujih bank se je marca umirilo, več-je je bilo razdolževanje med domačimi bankami. Obveznosti do tujih bank so se znižale za 41 mio EUR, skoraj v celoti pri bankah v večinski tuji lasti, medtem ko so se obveznosti do domačih bank skrčile za 8

Bilten, maj 2014: Letnik XXIII št › publication-files › Bil2014_05.pdfBilten Banke Slovenije je...

Documents

Transcript of Bilten, maj 2014: Letnik XXIII št › publication-files › Bil2014_05.pdfBilten Banke Slovenije je...