SZPM BESPLATEN VESNIK ZA SEGA[NI I ZA IDNI PENZIONERI

VO OVOJ BROJ...

str. 10

IZBOR NAALBANSKI

HRONIKAPROSLAVI IDRU@EWA

KULTURA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

INFORMACII ZA^LENARINA ISOLIDAREN FOND NAPENZIONERITE

]E IZLEZAT14. martvo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici21. mart- Prilog za penzionerivo "Koha#29. mart "Penzioner plus#

str. 13

str. 15

str. 3

str. 7

SEDNICI

INFO

str. 12

str. 11

str. 8

str. 9

22 fevruari

2019 godinabroj 126-127

str. 2

DODELENA NEPOVRATNAPARI^NA POMO[ NA196 BOLNI PENZIONERI

str. 16

str. 4

Godina XII Izleguva edna{ mese~no

www.szpm.org.mk e-mail: vesnik@szpm.org.mk SZPM tel. 02 3223 710

Vo organizacija na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedo-nija na 18.1.2019 godina vo Skopje se odr`a rabotilnica za dopisnicite

na „Penzioner plus#, „Penzionerski vidici# i „KOHA# na koja prisustvuvaa i~lenovi na Izdava~kiot sovet i Redakcijata. Na dneven red bea aktuelnitemi od ovaa oblast.

^etiriesetinata prisutni go prosledija izlagaweto na Dragi Argirov-ski, pretsedatel na SZPM i na Izdava~kiot sovet na vesnikot „Penzionerplus# na tema: „Informiraweto, la`ni vesti i govor na omraza#. Vo izlaga-weto Argirovski istakna deka od den na den la`nite vesti, dezinforma-ciite, {pekulaciite, klevetewata, diskriminacijata i navredite s¢ pove-}e stanuvaat del od sekojdnevjeto.

- I kako nikogo da ne go zagri`uva toa {to ~esto ima flagrantno napu{-tawe na profesionalnite principi na javnoto informirawe i novinarska-ta profesija i kr{ewe na eti~kiot kodeks na novinarite. Vo toj konteks sepove}e se ru{at standardite za profesionalno odnesuvawe i rabotewe na

novinarite i mediumite. I za Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija bea plasirani zlonamerni i tendenciozni la`ni vesti so govorna omraza, no blagodarej}i na deceniskoto to~no, objektivno i navremenoinformirawe preku vesnicite na SZPM i veb-stranicata na SZPM, kako iso u~estvo vo nacionalnite i lokalnite mediumi, tie bea uspe{no razot-krieni i demantirani. Kontinuiranoto {irewe na vistinata za sostojbite iaktivnostite na SZPM i negovite ~lenki, za najmasovnata gra|anska organi-zacija so 267 000 penzioneri, pridonesuva polesno da se identifikuvaat iotfrlat la`nite vesti. Penzionerite glavno uspe{no reagiraat, kritiku-vaj}i gi nositelite na lagite i izmislicite, kako negativni pojavi.

- Argirovski izlagaweto go zavr{i so porakata deka sorabotnicite i do-pisnicite treba celosno da bidat protiv la`nite vesti i govorot na omraza,da ja po~ituvaat i pottiknuvaat vistinata, ~ove~nosta, doverbata, dobrata`elba, so`ivotot i me|usebnoto razbirawe, kako dosega, taka i vo idnina.

Narednato izlagawe be{e na Kalina Slivovska - Andonova, glaven iodgovoren urednik na vesnikot „Penzioner plus# i urednik na „Penzionerskividici#, na tema: „Mediumskata pismenost#.

- Mediumskata pismenost podrazbira poseduvawe na znaewe za informa-ti~ka i kompjuterska pismenost zaedno, no i znaewe i ve{tini za prebaru-vawe na internet i prepoznavawe na vistinskata vest koja se razlikuva od

manipulaciite. Bez poseduvawe mediumska pismenost, ne mo`e da se zboru-va za profesionalna kompetentnost na eden sovremen novinar denes, no ina sekoj konsument na informacii.

- Andonova se zalo`i vo penzionerskite vesnici {to e mo`no pove}e dase tretiraat interesite na penzionerite za podobruvawe na nivniot stan-dard i na uslovite za `iveewe za aktivno i zdravo stareewe, potenciraj}ideka del od tie zalo`bi gi nadminuvaat lokalnite granici i se od dr`aveninteres, kako {to e zgolemuvaweto na penziite, izgradba na novi penzion-erski i starski domovi za poevtino smestuvawe na lu|eto od ovaa vozrastso poniski primawa, sostojbata vo zdravstvoto, snabduvaweto so lekovi idrugo i deka treba da se vnesuvaat novi sodr`ini, so cel vesnicite dabidat u{te podobri i pobliski do ~itatelite, a informiraweto da bidepointenzivno i posodr`ajno. Isto taka, istakna deka potrebno e zbogatuva-we i na veb-stranicata na SZPM i na potstranicite koi redovno treba dase aktueliziraat, a onie zdru`enija koi nemaat svoja veb-potstranica dob-ro bi bilo da ja oformat.

Obra}awe na ovie temi ima{e i Stanka Trajkova, sekretar na IO naSZPM koja potseti za prvite po~etoci na informiraweto na penzioneriteod 1952 godina i razvojot do stepenot koj e denes. Ja naglasi va`nosta napostoeweto i na lokalnite i na nacionalnite informativni mediumi (ra-dio, televizija, vesnici, informatori, bilteni i sl.) zatoa {to e mnogu va-`no i korisno prenesuvaweto na informaciite i faktite.

Saltir Karivski, potpretsedatel na IO na SZPM zboruva{e za va`nos-ta za odr`uvawe na vakvi rabotilnici za razmena na iskustva i za naso~u-vaweto za pravilnoto rabotewe vo novinarstvoto. Naglasi deka postoewe-to sopstveni vesnici e mnogu dobro, kako i postoeweto lokalni i drug vidvesnici.

Besnik Pocesta, pretsedatel na Sobranieto na SZPM so pofalni zboro-vi se iska`a za informiraweto vo SZPM i pora~a toa u{te pouspe{no daprodol`i. Toj izrazi zadovolstvo {to vo „Penzioner plus# ima stranica naalbanski jazik i stranica za penzionerite vo „KOHA#.

Svoi razmisluvawa na ovie temi kako i predlozi za unapreduvawe napenzionerskoto informirawe iska`aa: Taska Gavrovska, Verica Tocinov-ska, Efto Gojkovski, Vele Aleksoski, Krste Spaseski, Ilija Gligorov,Dobre Todorovski, Spirko Nikolovski, Nada Aleksova i Cveta Spasi-kova. Tie istovremeno ja naglasija i korisnosta od vakvite rabotilnici.

I. Gligorov

Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija tradicionalno na 25.1.2019 god.

pred pove}e od 70 u~esnici od 26 zdru`enija odMakedonija odr`a rabotilnica za sostavuvawena finansiskite izve{tai i izgotvuvawe godi{-na smetka za delovnata 2018 godina kaj zdru`e-nijata na penzioneri ~lenki na SZPM.

Na rabotilicata prisustvuvaa smetkovoditeli,pretsedateli na zdru`enija i pretsedateli i~lenovi na nadzorni odbori. Rabotilnicata jaotvori pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovs-ki pri {to gi pozdravi prisutnite i im se zabla-godari za mnogubrojnata prisutnost. Pri toa, is-takna deka rabotilnicata e za edukacija na sme-tkovoditelite, no i na rakovodniot kadar na zd-ru`enijata i Sojuzot, za va`nosta od pravilno,zakonsko i doma}insko finansisko rabotewe voizminatiot period, no i vo idnina.

- Vakvite rabotilnici za edukacija pridonesu-vaat za dobra podgotvenost na smetkovoditelitei nadzornite odbori za zakonsko finansisko imaterijalno rabotewe vo ramkite na zdru`enija-ta i Sojuzot.

Za materijalot i prira~nikot zboruva{e i re-cenzentot Mitre Stojanovski - pretsedatel na

nadzorniot odbor pri SZPM, koj istakna deka ma-terijalot e seopfaten i stru~no izraboten vo so-glasnost so Zakonot i Pravilnikot za smetkovo-dstvo kaj neprofitnite organizacii, a vo istiotse nazna~eni najneophodnite primeri vo obrabo-tkata na materijalno-finansiskoto rabotewe zapotrebite na zdru`enijata na penzionerite iSojuzot. Prira~nikot }e im pomogne na smetkovo-ditelite vo izgotvuvawe na propisite, finansi-skite izve{tai i godi{nata smetka za 2019 godi-na na zdru`enijata i Sojuzot.

Avtorot na prira~nikot, Romeo Kostadinov, giistakna va`nite pra{awa povrzani so izgotvuva-weto na finansiskite izve{tai i godi{natasmetka za 2019 godina i povrzanosta so proble-mite od nepridr`uvawe kon propisite koi proi-zleguvaat od Zakonot i Pravilnikot za smetkovo-dstvo na neprofitnite organizacii. Isto taka tojse osvrna i na izmenite vo Zakonot za danok nali~en dohod, koi izmeni se so va`nost od 1.1.2019godina, a koi se od osobeno zna~ewe za zdru`eni-jata i za Sojuzot vo pla}aweto na razli~nite vi-dovi i podvidovi na dohod za svoite planirani

aktivnosti, kako i izgotvuvaweto na akontativ-nite presmetki pri nivnoto pla}awe od strana naonie koi ispla}aat, odnosno na zdru`enijata i naSojuzot. Isto taka, se osvrna i na izmenite vo Za-konot na danokot na dobivka.

Potoa ima{e bogata i plodna diskusija so pos-tavuvawe pra{awa od prisutnite u~esnici na ra-botilnicata povrzani so materijalno-finansis-koto rabotewe vo zdru`enijata na koi iscrpnoodgovaraa i avtorot i recenzentot na prira~-nikot. Petar Andreevski

SZPM - Rabotilnica za dopisnicite

Vo fokusot mediumskatapismenost, la`nite vesti igovorot na omraza

Aktivnosti na SZPM

Rabotilnica za smetkovoditeli

plus

POTPI[ANMEMORANDUM ZA SORABOTKA SO OP[TINATAAERODROM

PENZIONERSSRE]EN8

MMAARRTTNA SSEGA[NITE

I IIDNITEPENZIONERKI

SZPM

INTERVJU SOMINISTERKATAMILACAROVSKA

str. 5

PO 26-TIPATBLAGCETONA BABA

INFORMACII PENZIONER plus 126-127 fevruari 20192Sednica na Upraven odbor na Fondot na PIOM

Usvoeni informacii za ~lenarinai Solidaren fond na penzioneritePri krajot na minatata godina Upravniot odbor na Fondot na PIOM odr`a sednica na

koja se usvoeni informacii za ~lenarina za ~lenuvawe vo zdru`enija na penzioneri iza dozna~eni i isplateni sredstva za Solidaren fond za po~inati korisnici na penzijazaklu~no so noemvri 2018 godina. Izvestitel be{e Ajredin Amzai, pomo{mnik direktorna FPIOM, a vo diskusijata u~estvuva{e i Risto Frangov, ~len na Upravniot odbor odSZPM.

Spored Sektorot za finansiski pra{awa soglasno ~len 115 od Zakonot za penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe, Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedo-nija, na korisnikot na penzija so negova soglasnost mu zapira del od penzijata za obezbedu-vawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na negovoto seme-jstvo i za ~lenuvawe vo zdru`enijata na penzioneri (~lenarina). Izdvojuvaweto na posmr-tnata pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot na penzija, osven od semej-nata penzija na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.

Soglasno ~len 116 stav 2 od istiot zakon, visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i~lenarina so Akt (Odluka) gi utvrduva Registriranata organizacija na sojuzite na zdru`e-nijata na penzioneri na Makedonija. Vrz osnova na donesenata Odluka br. 02-02/847 odOdborot na Registriranata organizacija na sojuzite visinata na zadr{kata za Solidarenfond iznesuva 120 denari, a za ~lenuvaweto vo zdru`enieto iznesuva 30 denari, ili vkup-no zadr{ki vo iznos od 150 denari. Visinata na zadr{kata za ~lenarinata od 30 denariFondot ja dozna~uva na smetkata {to ja opredeluva Registriranata organizacija i potoa seraspredeluva na ~etirite Sojuzi koi potoa gi raspredeluvaat na svoite zdru`enija na pe-nzioneri.

Od vkupniot broj na penzioneri, zaklu~no so mesec noemvri 2018 godina, koj iznesuva311.612 (rabotni~ki, voeni i zemjodelski i nositeli na stranski penzii), na 296.558 koris-nici na penzija im se vr{i zadr{ka za ~lenarina vo iznos od 8.998.200 denari i istite sedozna~eni na smetkata na Registriranata organizacija na ~etirite sojuzi na penzioneritena Makedonija.

Tabela 1: Broj na korisnici koi pla}aat ~lenarina i presmetanite sredstva zaperiod januari - noemvri 2018 godina

R. br Mesec Broj na korisnici na penzija ^lenarina Sredstva1 Januari 294.102 30 8.898.8702 Fevruari 294.287 30 8.903.4603 Mart 294.683 30 8.913.4804 April 294.451 30 8.895.6305 Maj 295.602 30 8.974.2006 Juni 296.081 30 8.965.4707 Juli 296.337 30 8.972.1608 Avgust 296.670 30 8.976.6009 Septemvri 297.439 30 9.009.43910 Oktomvri 298.154 30 9.032.64011 Noemvri 296.558 30 8.998.200

Vkupno 98.540.149

Tabela 2: Broj na korisnici na penzija na koi ne se vr{i zadr{ka za ~lenarinazaklu~no so noemvri 2018 godina

Vid na penzija Rabotni~ko Voeno Zemjodelsko Vkupnoosiguruvawe osiguruvawe osiguruvawe

Broj na korisnici na starosna penzija 2937 6 53 2996Broj na korisnici na invalidska penzija 1924 8 / 1932Broj na korisnici na semejna penzija 3922 12 180 4114

Vkupno 8783 26 233 9042

Vo 2018 godina, vkupniot broj na korisnici na penzija na koi ne im se zadr`uva ~lenari-na za ~etirite sojuzi na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija e 9042 korisnika.Sporedbeno so istiot period od 2017 godina, brojot na korisnicite na koi ne im se zadr-`uva ~lenarina e namalen za 80 korisnici. Od vkupniot broj korisnici na penzija od koine se zadr`uva ~lenarina 2.647 korisnici se deca na {koluvawe do 26 godi{na vozrast.

[to se odnesuva za sredstvata za Solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi uplatu-va na posebna podsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka. Vo periodot januari - noemvri2018 godina, presmetani i zadr`ani se sredstva za Solidaren fond - posmrtna pomo{ vovkupen iznos od 394.654.760,00 denari od prose~no 296.197 korisnici na penzija na koi sevr{i zadr{ka i istite se dozna~eni na posebnata smetka za ovaa namena po meseci.

Tabela 1. Broj na korisnici na penzija i presmetani sredstva za Solidaren fond zaperiod januari - noemvri 2018 godina

Mesec Korisnici na penzija koi pla}aat Sredstva za Solidaren fond sredstva za solidaren Fond (denari)

Januari 294.453 35.650.020Fevruari 294.635 35.662.900Mart 295.031 35.699.830April 294.797 35.626.600Maj 295.949 35.941.030Juni 296.426 35.905.060Juli 296.684 35.931.880Avgust 297.015 35.948.840Septemvri 297.784 36.081.210Oktomvri 298.499 36.172.860Noemvri 296.897 36.034.530Vkupno: Prosek: 296.197 394.654.760,00

Zadr{kite na sredstvata za isplata na posmrtna pomo{ dozna~eni vo tekovniot mesec,se odnesuvaat od isplatata na penziite za prethodniot mesec.

Tabela 2: Broj na korisnici i isplateni sredstva za solidaren fond - posmrtnapomo{ za period januari - noemvri 2017/2018 godina.

R.br Meseci Po~inati Isplateni sredstva Po~inati Isplateni sredstva Razlika2017 godina 2017 godina 2018 godina 2018 godina

0 1 2 3 4 5 (5-3)1 Januari 1170 35.100.000 1202 36.060.000 960.0002 Fevruari 1166 34.980.000 1215 36.450.000 1.470.0003 Mart 1166 34.980.000 1195 35.850.000 870.0004 April 1174 35.220.000 1152 34.560.000 660.0005 Maj 1169 35.070.000 1212 36.360.000 1.290.0006 Juni 1275 38.250.000 1105 33.150.000 -5.100.0007 Juli 1255 37.650.000 956 28.680.000 -8.970.0008 Avgust 1301 39.030.000 1053 31.590.000 -7.440.0009 Septemvri 1226 36.780.000 1175 35.250.000 -1.530.000

10 Oktomvri 1277 38.310.000 1051 31.530.000 -6.780.00011 Noemvri 1298 38.940.000 1157 34.710.000 -4.230.000

Vkupno 13.477 404.310.000,00 12.473 374.190.000,00 -30.120.000.00

Vo periodot januari - noemvri 2018 godina, vo Fondot se isplateni sredstva za posmrt-na pomo{ vo iznos od 374.190.000,00 denari za 12.473 po~inati korisnici na penzija i spo-redbeno so istiot period vo 2017 godina koga se isplateni 404.310.000 denari za 13.477po~inati korisnici, vo 2018 godina toj broj e namalen za 1004 i se isplateni pomalku sre-dstva vo iznos od 30.120.000,00 denari.

Od podatocite dadeni vo gorenavedenite tabeli, se gleda deka vo periodot januari - maj2018 godina, se zabele`uva blago zgolemuvawe na isplatata na solidarniot fond vo odnosna istiot period od 2017 god., i toa vo prosek za 1.050.000,00 denari mese~no, ili za 35 ko-risnici pove}e. Vo periodot {to sledi do krajot na presmetkovniot period (juni - noemvri2018 god.), istata isplata e namalena vo prosek za okolu 5.675.000,00 denari mese~no voodnos na istiot period lani (juni - noemvri 2017 god.), odnosno ima namalena isplata zablizu 189 po~inati korisnici mese~no {to ja poka`uva volatilnosta na isplatite vo te-kot na godinata. Od druga strana, prose~nata mese~na isplata na Solidarniot fond za ce-liot presmetkoven period januari - noemvri 2018 godina, iznesuvala 34.142.500 den., {topretstavuva namaluvawe od 2.612.955 denari vo odnos na istiot presmetkoven period vo2017 godina koga prose~niot mese~en iznos na isplatenite sredstva za Solidaren fondiznesuval 36.755.455 den, odnosno namaluvawe za okolu 87 po~inati penzioneri mese~no.

Spored toa mo`e da se konstatira deka vo periodot januari - noemvri 2018 godina, poosnov na zadr{ki na sredstva za Solidaren fond, se akumulirani sredstva vo iznos od394.654.760 denari, koi zaedno so prenesenite sredstva za 2017 godina vo iznos od1.404.684 denari i uplati od zadr{ki za solidaren fond vo iznos od 129.654 denari, izne-suvaat vkupno 396.189.098 denari. Vo istiot period se isplateni sredstva za posmrtnapomo{ za korisnicite na penzija vo iznos od 374.190.000 denari. Toa zna~ite~no prido-nese isplatata na posmrtnata pomo{ da se vr{i redovno. Saldoto na smetkata na30.11.2018 godina iznesuva 21.999.098 denari. R.F.

Denovive vo organizacija na Centarot za spravuva-we so krizi pri Sobranieto na op{tinata Ki~evo,

zaedno so op{tinskata organizacija na Crveniot krstod gradot, a vo sorabotka so Aktivot na penzionerkipri ZP Ki~evo, vo prostoriite na Domot na penzione-ri vo Ki~evo se odr`a humanitarna akcija. Na stana-rite vo domot od ime na centarot za krizi im bea po-deleni skromni paketi so prehrambeni namirnici, aod ime na Crveniot krst im bea podeleni }ebiwa zaspiewe.

Na ovaa zaedni~ka sredba, pred Aktivot na penzi-onerki i pred stanarite od domot na penzioneri govo-re{e rakovoditelot na Centarot za spravuvawe sokrizi Suzana Taseska koja napomna deka vo nivnataprograma stoi zacrtano da pomagaat na stari i izne-mo{teni lica, a so stru~no predavawe na tema pre-ventivna za{tita na starite lica vo uslovi na zaga-den vozduh govore{e d-r Len~e Krsteska vrabotenavo medicinski centar Ki~evo i aktiviska pri Op{-tinskata organizacija na Crveniot krst Ki~evo, koja na stanarite vo penzionerskiot dom imgi vra~i }ebiwata.

Na krajot be{e donesen zaklu~okot deka ako potrae ovaa te{ka sostojba so zagadeniot voz-duh }e bidat nabaveni i za{titni maski za postaritre lica i hroni~nite bolni. A. Ristoska

ZP Ki~evo

Akcija za pomo{ na stari i iznemo{teni lica

ZP ^air

Pari~na poddr{ka za 60 penzioneriPraktikata za dodeluvawe ednokratna

pari~na pomo{ na penzionerite pred no-vogodi{nite praznici, prodol`uva da seprimenuva vo Zdru`enieto na penzioneri^air, kade spored Komisijata za zdravstvoza 2018 godina e dodeleno pari~na pomo{ na60 ~lenovi na zdru`enieto vo iznos od 3.000denari, nezavisno od visinata na penzijataili dijagnozata na bolesta. Sredstvata sedodeluvaat na penzioneri so poniski penziiili ~lenovi so najniski prihodi vo seme-jstvoto. Korisnici na vakva pari~na pomo{se i semejstva na penzioneri so pote{ki za-boluvawa, penzioneri koi se izlo`eni nasnabduvawe so poskapi lekovi, kako i na po-godeni od razni elementarni nepogodi.

Pokraj barawe za dodeluvawe pomo{, nasekoj penzioner oddelno, se bara i misleweod rakovodstvoto na ogranokot. Sekoe bara-we za dobivawe ednokratna pari~na pomo{mora da ima poddr{ka i potpis od pretse-

datelot na razgranokot, vo koj ~lenuva ba-ratelot.

Kako {to ne informira{e Mentor ]oku,pretsedatel na ZP ^air, ovoj vid pari~napoddr{ka se praktikuva pove}e godini, aizdvoenite sredstva za ovaa namena od go-dina vo godina se s¢ pogolemi, kako i brojotna barawata.

- Komisijata gi razgleda site barawa {tobea podneseni nezavisno od visinata na pe-nzijata i dijagnozata na bolesta, im be{edodelena ednokratna pari~na pomo{. Voprogramata e predvideno i dodeluvawe ed-nokratna pomo{ i na drugi penzioneri za koipredlozi i mislewa }e proizlezat od ogra-nocite. So ovaa pomo{ se trudime vo granicina mo`nostite, da dademe poseben pridonesvo za{titata na `ivotniot standard na ~le-novite na na{eto zdru`enie, - ni izjavipretsedatelot Mentor ]oku.

Vasil Pa~emski

Po~ituvana ministerke Carovska, Ministerstvoto sokoe rakovodite Vie penzionerite go ~uvstvuvaat kako Mi-nisterstvo koe e najva`no za niv. Od taa pri~ina razgovo-rot so Vas ima osobeno zna~ewe za penzionerite. Ve molamnajnapred ka`ete gi Va{ite planovi koi imaat dopirni to-~ki so ovaa najmasovna populacija vodr`avata.

- Nie sme socijalna dr`ava koja{topodednakvo se gri`i za site gra|ani itoa e definirano vo Ustavot. Nam kakoMinisterstvo za trud i socijalna po-litika i kako Vlada od su{tinskozna~ewe ni e unapreduvaweto na soci-jalnata sigurnost i pristapot do soci-jalnite i drugite prava zagarantiranivo Zakonot. Vo taa nasoka minatata go-dina izgotvivme niza zakonski izmenii reformi me|u koi i penziskata re-forma, koja{to po~na da se implemen-tira od po~etokot na godinata. Ona {tosakam da go potenciram, a {to e osobe-no va`no za vas penzionerite, e deka soovaa reforma ne gi zamrznavme penzi-ite, tuku tie prodol`uvaat da rastat i navremeno da se ispla-}aat. Za razlika od porane{nata vlast koja{to prave{e ad hokusoglasuvawa na penziite nadvor od zakonskata ramka, sega soZakon utvrduvame deka usoglasuvawata }e se pravat soglasnoso zakonskata regulativa i toa dvapati godi{no i procentnosoglasno so rastot na tro{ocite na `ivot. Isto taka, vovede-na e zakonska odredba za usoglasuvawe na penziite od 1 april,dokolku bruto doma{niot proizvod vo prethodnata godina imarealen porast pove}e od 4%.

Dokaz deka penziite rastat i }e prodol`at da rastat, sestatisti~kite parametri. Prose~nata penzija vo 2016 godinaiznesuva{e 13.754 denari, vo 2017 godina 13.954 denari, a vo2018 godina 14.421 denar.

Soglasno so strate{kite aktivnosti vo 2019 godina, Minis-terstvoto za trud i socijalna politika isto taka prodol`uvaso realizacija na aktivnostite za unapreduvawe na kulturni-te, sportskite i humanitarnite potrebi na penzionerite. Niz koi se formi i na~ini gi re{ava Ministerstvoto za

trud i socijalna politika pra{awata i problemite povrza-ni so penzionerite, odnosno so najvozrasnite gra|ani vo RM?

- Od koga sum na ~elo na Ministerstvoto, se trudam da bidamvo postojan kontakt so site organizacii, zdru`enija, so samitegra|ani. Sekoj moment go koristam da razgovaram so gra|anite,vklu~uvaj}i gi i penzionerite, za da gi slu{nam problemite,zabele{kite, preporakite, no i pofalbite za srabotenoto.Konkretno so penzionerite imam mnogu ~esta sorabotka. Osvensredbite so poedinci vo postojan kontakt sme i so Sovetot zasocijalna sigurnost, telo koe{to e formirano za da se za{ti-tat i promoviraat socijalnite prava i interesi na korisnici-te na penzija. Preku ova telo koe{to e formalen na~in na pos-tapuvawe, se razgleduvaat pra{awa od pove}e oblasti, koi seod interes na korisnicite na penzija. Vo fokusot na gri`ataza starite lica se obezbeduvawe soodvetna socijalna za{titakako {to se sredstvata za `ivot, soodvetno domuvawe; obez-beduvawe voninstitucionalni oblici na za{tita na staritelica (klubovi za dneven prestoj, smestuvawe vo drugo semejs-tvo i servisi za pomo{ na starite lica vo doma{ni uslovi);obezbeduvawe poddr{ka i pomo{ od semejstvoto, sosedite,prijatelite, nevladinite zdru`enija, kako i osnovna pomo{ oddr`avata. Potrebno e starite lica da vodat `ivot vo koj{to}e bidat celosno anga`irani nivnite potencijali, `ivot vokoj{to }e ja dobijat potrebnata poddr{ka od semejstvoto, sose-dite, prijatelite, vladinite i nevladinite institucii, a preds¢, odgovornosta za nivnata za{tita primarno da se gri`i dr-`avata. Postoi "Nacionalna strategija za stari lica 2010 - 2020

godina# vo koja se pomesteni i aktivnostite na SZPM. Daliste zadovolni od rezultatite koi gi dava ovaa strategija?

- Vo funkcija na uspe{no sproveduvawe na Nacionalnatastrategija za stari lica 2010 - 2020 godina, so odluka Vladataformira{e Nacionalno koordinativno telo za implementa-cija na ovaa strategija. Del od koordinativnoto telo se vla-dini pretstavnici i gra|anski organizacii koi{to rabotat naza{tita na starite lica. Vo koordinativnoto telo so svoj ~lene zastapen i Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Make-donija. Preku ovoj mehanizam e ovozmo`en eden koordiniran imultisektorski pristap kon pra{awata koi{to go zasegaat se-kojdnevnoto `iveewe na starite lica i preku koj se pridoneseza realizacija na merki i predlog - re{enija koi go podobru-

vaat i olesnuvaat sekojdnevnoto `iveewe na starite lica. Voidnina sekako deka mo`e i podobro, pred s¢ preku podobruva-we na sistemot za planirawe na idnite merki, no najpove}e vozajaknuvawe na sledeweto na sproveduvaweto na planiraniteaktivnosti, so {to }e se zgolemi i realizacijata na merkitekoi }e bidat zaedni~ki dogovoreni. Vo ramkite na Ministerstvoto postoi Sovet za socijal-

na sigurnost na starite lu|e vo koj so svoi pretstavniciparticipira i SZPM. Koi rezultati gi dava ova telo, kakoi na{eto u~estvo vo nego?

- Minatata godina odr`ani se nekolku sednici na Sovetotza socijalna sigurnost. Na ovie sednici me|u drugoto bea pred-lo`eni i diskutirani pove}e predlog-proekti od oblasta nazdravstvenata za{tita od koi{to za del ve}e e inicirana in-tersektorska sorabotka. Se razgovara{e za toa kako da se pre-nameni neiskoristeniot prostor na op{tite bolnici vo geron-tolo{kite oddelenija, vo vrska so zgolemuvaweto na iznosotna osloboduvawe od participacija za zdravstveni uslugi zakorisnici na penzija, za voveduvawe novi paketi lekovi i te-rapija za hroni~no bolnite pacienti i obezbeduvawe terenskidoktori vo ruralnite sredini i podvi`ni apteki.

Isto taka, se izvr{i prezentacija na Analizata na funkci-oniraweto na domovite i stanovite za `iveewe na penzionerivo Republika Makedonija, izgotvena od strana na Centarot zaupravuvawe so promeni (CUP) po barawe na Ministerstvoto zatrud i socijalna politika, a poddr`ano od Proektot na Svet-

ska banka. So cel da se zapoznaat i ostanatite ~lenovi na So-juzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija so Fizi-biliti studijata, istata prezentacija se odr`a i vo Sojuzot.Pritoa bea prezentirani predlo`enite modeli za ureduvawe,upravuvawe i odr`uvawe na penzionerskite domovi kako iYWOT analiza od implementacija na istite.

Isto taka, na sednica na Sovetot za socijalna politika be{erazgledana i novata penziska reforma koja{to e na sila odpo~etokot na godinata. Neodamna be{e vovedena socijalna penzija za stari lu-

|e koi nemaat drugi primawa. Spored SZPM toa e dobar po-teg za koj svoevremeno se zalaga{e i SZPM. Ja poka~ivte isocijalnata pomo{, no golem broj penzioneri smetaat dekase naru{eni odnosite vo odnos na onie koi rabotele 40 go-dini i sega socijalnata pomo{ se pribli`uva do najnis-kiot iznos na penziskite primawa. Dali e toa spojlivo sopostavenosta na makedonskiot penziski sistem? Postoi limo`nost za kakvo bilo korigirawe?

- Ona {to bi sakala da go potenciram e deka socijalnatapenzija i zagarantiraniot minimalen prihod se ureduvaat sosocijalnata reforma koja{to vo momentot e vo sobraniskaprocedura. O~ekuvam ovoj paket zakoni pratenicite da go iz-glasaat so konsenzus. Isto taka, smetam deka vo nitu eden seg-ment ovie nadomestoci ne se povrzani so penziite. Stanuvazbor za socijalni prava i dodatoci koi nema da bidat na tovarna PIOM, tuku }e se ispla}aat direktno od sistemot za soci-jalna za{tita. Li~no, no i kako ministerka koja{to go vodi ovojsektor, smetam deka tvrdewata za poramnuvawa za socijalna-ta pomo{ so minimalnata penzija se neosnovani, bidej}i zgo-lemenata socijalna pomo{ so detskite dodatoci }e se ispla}apo semejstvo i se odnesuva na tri do ~etiri lica, a minimal-nata penzija ja dobiva samo edno lice.

[to se odnesuva do voveduvaweto na socijalnata penzija,smetam deka odredena grupa gra|ani koi{to ne se steknale sopravo na penzija, zaslu`uvaat dostoinstvena starost bidej}i vominatoto go dale svojot pridones vo gradeweto na op{testvoto. Vo na{ata dr`ava naselenieto staree. Toa se slu~uva i

vo Evropa i vo svetot. [to prezema Ministerstvoto vo taanasoka? ]e se gradat li novi kapaciteti za socijalno domu-vawe na starite lu|e? ]e predlo`ite li pove}e merki os-ven onie za unapreduvawe na rabotata na penzionerskitedomovi so koi stopanisuva FPIOM?

- Pokraj usoglasuvawe na penziite zna~ajno pra{awe za pen-zionerskiot standard se i uslovite za domuvawe vo penzio-nerskite domovi. Lani so poddr{ka na Svetska banka izgotve-na e studija za funkcionirawe na penzionerskite domovi koja-{to dade jasna slika za sega{nata sostojba na domovite. Ovaastudija sodr`i jasni preporaki za podobruvawe na penzioner-skite domovi. Osven {to treba da se podobrat uslovite zadomuvawe, istovremeno treba da se vovede sistem na upravu-vawe so domovite, no i nadzor i namaluvawe na finansiskitetro{oci za istite. Ottuka proizleguvaat i re{enijata koi }etreba da gi prezememe kako Vlada za podobruvawe na usloviteza `iveewe na najranlivata kategorija na penzioneri (tie sonajniski penzii i bez prihodi za `ivot). Spored preporakiteod analizata re{enijata za idnoto funkcionirawe na penzio-nerskite domovi }e bide vo nasoka na izgotvuvawe zakonskaregulativa za upravuvawe so penzionerskite domovi, kako iutvrduvawe cena na `iveewe.

Fondot na PIOM upravuva so 15 penzionerski domovi, od koi4 se vo Skopje i vo nekoi od niv ve}e se obnoveni vratite iprozorcite, krovnata konstrukcija i podovite, i obezbedeni senovi grejni tela. S¢ u{te na faza na definirawe e na~inot naupravuvawe so ovie domovi. Treba da se definiraat procedu-rite za odr`uvawe na istite vo slu~aj koga }e nastane nekojtehni~ki problem, da se opredelat jasni kriteriumi za for-mirawe cena na smestuvawe, kako i sistem na monitoring nalica koi `iveat vo domovite. Veruvam deka ovie otvorenipra{awa }e gi re{avame vo tekot na ovaa godina.

Isto taka, utvrdivme potreba za dopolnitelni smestuva~kikapaciteti, osobeno vo Gradot Skopje i Ministerstvoto zatrud i socijalna politika zapo~na aktivnosti za adaptacija naobjekt, koj vo minatoto be{e koristen za zgri`uvawe na deca.Ovoj objekt vo idnina }e funkcionira kako ustanova za zgri-`uvawe stari lica. Po obezeduvaweto na celokupnata dokume-ntacija vo vtorata polovina na 2019 godina, }e se raspi{e po-vik za javna nabavka za rekonstrukcija i adaptacija na objek-tot koj }e bide so kapacitet za smestuvawe na okolu 100 starilica.

Vo Op{tina Berovo, postojniot javen dom za zgri`uvawe sta-ri lica, kon krajot na 2018 godina gi pro{iri svoite kapaci-teti za dopolnitelni 12 legla i sega ima vkupno 27 legla, ave}e e vo plan i treta faza za pro{iruvawe vo 2019 godina, so{to }e se obezbedat dopolnitelni smestuva~ki kapaciteti zaisto~niot region na zemjata.

Rabotime i na voveduvawe na no-va usluga "pomo{ vo domot#. Ovaausluga e predvidena so noviot Pre-dlog-zakon za socijalna za{titakoj{to e vo sobraniska procedura.Uslugata }e treba da obezbedi pod-dr{ka na starite lica vo doma{niuslovi i poddr{ka za `ivot vo me-stoto na `iveewe.

Vo sorabotka so Ministerstvotoza zdravstvo ve}e se zapo~nati raz-govori za vospostavuvawe odr`livsistem za dolgotrajna nega vo dr-`avata, {to }e zna~i pro{iruvawena kapacitetite za palijativna gri-`a, pro{iruvawe na kapacitetiteza zgri`uvawe, no i planirani semerki za zajaknuvawe na sistemite

za doma{na poseta i voveduvawe integrirani zdravstveno-socijalni servisi koi }e ovozmo`at podobar `ivot i nega nastarite lica vo nivnoto mesto na `iveewe. Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

Vi dostavi Predlog-zakon za penzionersko organizirawe.Ve molam da ne informirate do kade se aktivnostite potaa na{a inicijativa? Spored Vas ima li {ansa da ne izra-duvate so donesuvawe na ovoj zakon koj populacijata od nad320.000 so svoi specifi~nosti, nesomneno go zaslu`uva i}e bide vo interes kako za penzionerskite zdru`enija takai za op{testvoto vo celina?

- Na po~etokot na 2019 godina odr`av sredba so pretstavni-ci od Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonijapo odnos na predlaga~ite na Predlog-zakonot za penzionerskoorganizirawe.

Vo naredniot period stru~nite slu`bi na Ministerstvoto zatrud i socijalna politika i Sojuzot }e prodol`at da gi razgle-duvaat detalno predlo`enite re{enija vo ovoj Predlog-zakon. Po~ituvana ministerke, ka`ete ni za sorabotkata na

Ministerstvoto so SZPM i kako gledate na na{ite aktivno-sti i na{ata participacija vo op{testvoto na site nivoa.

- Za ovaa Vlada sorabotkata so nevladiniot sektor izmina-tava godina be{e eden od prioritetite bidej}i sekoga{ mo`eda se slu{nat dobri idei koi{to se vo funkcija na podobruva-

we na celokupniot ambient vo dr`avava. Vo taa nasoka, jas ka-ko minister za trud i socijalna politika, izminatava godinaostvariv niza sredbi so nevladinite organizacii koi{to seod sferata na socijalnata za{tita, od sferata na trudot i serazbira tuka neminovni bea i sredbite so sojuzite na penzio-nerite bidej}i imavme nekolku proekti za koi{to sakavme dago slu{neme i Va{eto mislewe i se razbira ne samo da ja do-bieme Va{ata poddr{ka za nivna realizacija tuku pobaravmei aktivno vklu~uvawe vo nivnata realizacija. Ona {to sakamda im go pora~am na site penzioneri e deka i natamu ovaa Vla-da i jas kako resoren minister sekoga{ }e bideme na Va{atastrana i }e se obiduvame da gi re{avame Va{ite pomali ilipogolemi problemi. Na Vas ostanuva da ni ostanete vo dobrozdravje i da u`ivate vo va{ite penzionerski denovi.

Razgovorot go vode{eKalina Slivovska - Andonova

Intervju so ministerkata za trud i socijalna politika Mila Carovska

Penziite prodol`uvaat da rastat i navremeno da se ispla}aat

INTERVJUPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 3

SEDNICI PENZIONER plus 126-127 fevruari 20194

Zdru`enieto na penzionerite naop{tina Saraj, koe e ~lenka na

Sojuzot na zdru`enijata na penzio-nerite na Makedonija, vo soglasnostso preporakite na Sojuzot gi raspi-

{a i gi sprovede izborite za orga-nite i telata.

Na po~etokot, izborite bea spro-vedeni vo trite ogranoci: Saraj, Ko-

ndovo i Bukovi}, kade pokraj izbo-rot na ~lenovite na Sovetot na og-ranokot, se predlo`eni i ~lenoviza Sobranieto na Zdru`enieto.

Konstitutivna sednica na Sobra-

nieto se odr`a na 19.01.2019 godinana koe za pretsedatel na Sobranie-to povtorno e izbran Baki Bakiu ispored Statutot, se izbraa i 13 ~le-

novi na Sobranieto, 5 ~lenovi naIzvr{niot odbor, 3 ~lenovi na Nad-zorniot odbor i 3 ~lenovi na Komi-sijata za statut i pravni pra{awa.

Za delegat vo Sojuzot na zdru`e-nijata na penzionerite na Makedo-nija, Sobranieto go izbra Baki Ba-kiu, dodeka za Sojuzot na zdru`eni-jata na penzionerite na Gradot Sko-pje, Gajur Ajdini.

Izvr{niot odbor na zdru`enieto,konstitutivnata sednica ja odr`a na29.01.2019, i na istata za pretseda-tel povtorno e izbran Mahir Duraku.Ovoj izvr{en organ izbra i po 3~lenovi na komisiite: za sport isportski aktivnosti, za ekskurzii, zarekreacija, kulturno-zabaven `ivoti za zdravstvo i socijalni pra{awa.

Pri izborot na organite i telata,Zdru`enieto ima{e vo predvid od-r`uvawe na kontinuitetot vo rabo-tata, no organite i telata gi obnoviso novi ~lenovi, po~ituvaj}i gi pritoa i nacionalnata i verskata pri-padnost. B.B.

Na 30 dekemvri 2018 godina, Sob-ranieto na ZP Labuni{ta na svo-

jata redovna sednica vo pro{irensostav, be{e razgledan izve{tajot

za rabota za izminatata 2018 godi-na, i finansiskiot izve{taj koj gipodnese pretsedatelot na zdru`e-nieto Lutvija ]azimoski. Od fi-nansiskiot izve{taj koj be{e pode-talno prezentiran se vide deka do-ma}inski se rabotelo i spored po-zitivnoto saldo i od informacijata

na pretsedatelot na Nadzorniot od-bor za materjalno-finasiskoto ra-botewe od 2018 godina ZP Labuni-{ta, godinata ja zavr{i pozitivno, i

ostvarenite vi{ok prihodi se zak-lu~i da se prenesat za narednatakalendarska godina.

Spored izve{tajot za rabota sekonstatira deka se {to bilo zacr-tano vo programata za 2018 godinacelosno e realizirano. ^lenovitena Sobranieto dvata izve{tai ed-

noglasno gi prifatija.Za Programata za rabota i finan-

siskiot plan za 2019 godina, na zd-ru`enieto po{iroko obrazlo`uva-

we dade pretsedatelotLutvija ]azimoski, koj is-taknuvaj}i deka Progra-mata e obemna i otvorenaza dopolnuvawe so novipredlozi i sugestii, zabe-le`anite aktivnosti vonea }e se realiziraat so-glasno Programata i naso-kite na SZPM.

Na krajot od sednicata~lenovite donesoa odlukaza izbornite aktivnostiza novi rakovodstva naorganite i telata na ZP,koi }e zapo~nat od vtora-ta polovina na januari, a

}e zavr{at do vtorata polovina nafevruari 2019 godina, i se zaklu~inavreme da se informiraat mesniteogranoci od selata Podgorci i Bo-rovec koi pripa|aat na ova zdru`e-nie za da predlo`at svoi ~lenovivo Sobranieto i telata vo nego.

S. Kukune{oski

ZP Labuni{ta

Usvoena programata i finasiskiot plan za 2019

ZP Saraj

Odr`ani izborite za organi i tela vo noviot mandat Programata za rabota i Finansis-

kiot plan na prihodi i rashodina ZP Taftalixe DDD Skopje za 2019godina bea centralni temi za ras-prava na desettata sednica na So-branieto na ZP Taftalixe DDD, {tose odr`a na 26 dekemvri 2018 godi-na. So sednicata rakovode{e pret-sedatelkata Slobodanka Isijanov-ska. Po ovie zna~ajni dokumenti sevode{e konstruktivna diskusija vokoja u~estvuvaa: Kiro Kokolanski,Qupka Zajkova, Bo`in Jovanov, SekoBla`evski, Pavle Vasilevski, Vla-dislav Trajkovski, Simeon Bilinskii Ratka Ilievska. Pritoa be{e da-dena celosna poddr{ka na program-skite aktivnosti na penzionerite,kako i na finansiskiot plan na pri-hodi i rashodi na zdru`enieto za2019-ta godina. Usvojuvaj}i gi oviematerijali, ~lenovite na Sobranie-to i ovoj pat o~ekuvaat pozitivnirezultati.

Za Programata za rabota i Finan-sisiot plan za 2019 godina na zdru-`enieto, vovedno izlagawe ima{eDimitrija Dimovski, pretsedatelna Sobranieto i na Izvr{niot od-bor, pritoa istaknuvaj}i deka Prog-ramata e obemna i otvorena za dopo-lnuvawe so novi predlozi, zabele-{ki i sugestii. So materijalite sepredviduvaat aktivnosti na zdru-`enieto, na Izvr{niot odbor i nanegovite pomo{ni tela. Glavno za

odbele`uvawe e deka vo fevruarigodinava zavr{uva mandatot na ovojsobraniski sostav. Potoa }e se orga-niziraat izbori za novoto sobraniena ZP Taftalixe DDD, kako i izboriza odborite na {este ogranoci i nadrugite predvideni organi.

So vakvata postavenost i difere-ncirawe na nadle`nostite neopho-dno e da se programiraat aktivnostiza ostvaruvawe na funkcijata naSobranieto. Taka vo tekot na 2019godina }e se odr`at tri redovni se-dnici (fevruari, mart i dekemvri).Na prvata sednica na Sobranieto }ese razgleduva Izve{tajot za rabotana Sobranieto i na Izvr{niot odbori finansiskite izve{tai za 2018godina. Na vtorata sednica }e se iz-vr{i konstituirawe na noviot sos-tav na Sobranieto i izbor na pret-sedatel na istoto. Na tretata sed-nica planirano e Sobranieto da jadonese Programata za rabota i Fi-nansiskiot plan na zdru`enieto za2020 godina.

Vo prodol`enie na sednicata,Sobranieto ja usvoi odlukata za ut-vrduvawe na brojot na pretstavnicii ~lenovi na ogranocite na penzio-nerite za sostav na Sobranieto nazdru`enieto i se izvr{i izbor na~lenovi na Komisijata za sprovedu-vawe na izbornite aktivnosti zamandatniot period 2019 - 2023 go-dina. S. Bilinski

ZP Taftalixe DDD - Skopje

Donesena Programata za rabota

Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite od Struga, na redovnata sed-nica vo pro{iren sostav so Izvr{niot odbor, Nadzorniot odbor i Komi-

sijata za statutarni i pravni pra-{awa, usvoi akciona Programa zaizbor na ~lenovi na organite i te-lata na Zdru`enieto, koj zapo~naod sredinata na januari, a }e zavr-{i na krajot od fevruari.

Mandatot na ~lenovite na orga-nite i telata na zdru`enieto e zaperiod od ~etiri godini odnosno2019 - 2023 godina. Formirana eizborna komisija koja gi sprovede izbornite aktivnosti vo site 10 ogranocii na op{tina Struga. Se izbraa 10 pretsedateli i tolku nivni zamenici.

Na po~etokot na mart }e se konstituira noviot sostav na Sobranieto, Iz-vr{niot odbor, kako i deset komisii, koi }e deluvaat soglano statutot nazdru`enieto. Na izbornite sostanoci vo mesnite ogranoci bea podneseniizve{tai za rabotatata na mesnite ogranoci na zdru`enieto na penzioner-ite vo izminatite ~etiri godini, na koi sostanoci prisustvuva{e pretse-datelot na zdru`enieto Milorad Trposki. S. Kukune{oski

ZP Struga

Izborni aktovnisti

Poznatiot aktivist na Zdru`enieto nainvalidi na trudot i korisnici na

invalidska penzija vo Tetovo, Gido Boj-~evski, povtorno e izbran za pretsedatelna ova zdru`enie. Boj~evski e i pretse-datel na Sojuzot na zdru`enijata na in-validite na trudot i korisnici na inva-lidska penzija na Makednija, kade istotaka povtorno e izbran na ovaa funkcija.Toa se opredelbi na izbornite sobranija.Vo ZIT KIP Tetovo, ~ie sobranie go so~inuvaat 23 delegati izbrani vo 27 mesniorganizacii, dadoa ednoglasna soglasnost i na nedvojbena opredelba ovoj pen-zioner da go vodi Zdru`enieto i vo narednite ~etiri godini. Izbornoto sobra-nie se odr`a na 27 dekemvri 2018 godina i osven pretsedatel, doverbata pot-pretsedatel povtorno mu e doverena na Refik Jahja, a za sekretar e izbrana Su-zana Iseni. Novoto pretsedatelstvo go so~inuvaat 9 ~lenovi. Izbran e i Odborza kontrola, ~ij pretsedatel e Zorica Jovanovska. Interesno e i toa {to pri iz-

borot vo mesniteorganizacii i voZdru`enieto, naj-malku edna tre-tina se novi ak-tivnosti.

^lenovite naSobranieto pozi-tivno gi ocenijaaktivnostite voprethodniot man-dat, doma}inskotorabotewe i ost-

varenite pozitivni finansiski rezultati. Inaku, samo vo minatata godina na 90~lenovi na ova zdru`enie im se dodeleni ednokratni pomo{ti vo vkupen iznosod 150.000 denari, glavno na materijalno zagrozeni i bolni lica. Nad 250 ~le-novi go iskoristile pravoto na snabduvawe so ogrevno drvo vo vkupna koli~inaod okolu 2.000 kubni metri. ^lenovite na Sobranieto pozitivno ja ocenija sora-botkata so site 16 zdru`enija vo ramki na Sojuzot, organiziranite ekskurzii, za-bavnite sredbi i drugi sodr`ini {to go relaksiraat ~lenstvoto. G. Eftoski

ZIT KIP Tetovo, Izborno sobranie

Gido Boj~evski povtorno pretsedatel

Po povod 20 godi{ninata od postoewetona ZP Zletovo na 20.12. 2018 godina se

odr`a sve~ena sednica na koja prisustvuvaadel od toga{nite inicijatori za formira-we na zdru`enieto, ~lenovi na aktuelnotorakovodstvo, ~lenovi na Izvr{niot odbor,pretstavnici na lokalnata samouprava sogradona~alnikot Dragan Anastasov koj gipozdravi prisutnite, ~lenovi na komisiite,aktivisti pri zdru`enieto, kako i gosti ipretsedateli na zdru`enija na penzioneriod isto~niot region.

Pozdravuvaj}i gi prisutnite, DimitarMilosov pretsedatel na ZP Zletovo, zbo-ruva{e za ostvaruvawata na programskiteaktivnosti i zabele`itelnite uspesi vo site oblastina dejstvuvawe i pottik za novi aktivnosti vo 2019 go-dina.

- Dvaeset godini se brojka dostojna za po~it, periodniz koj {to pominale generacii penzioneri, zalagaj}i seza podobri uslovi i pokvalitetno pominuvawe na pen-zionerskite denovi. Denes ZP Zletovo uspea da stanesopstvenik na svoj deloven prostor, a so toa dobi i pok-valitetni uslovi za odr`uvawe na svoite aktivnosti vo{ah, pikado, domino, tabla, odr`uvawe na podgotovki zau~estvo na folklorni regionalni i republi~ki mani-festacii i sportski natprevari koi gi organiziraSZPM, - istakna me|udrugoto pretsedatelot Milosov.

Obra}awe ima{e i \or|i Dimitrov eden od osnova-~ite na ZP Zletovo, koj im go ~estita{e jubilejot posa-

kuvaj}i im dolg i zdrav `ivot i potencira{e deka ovazdru`enie e formirano od ~etvorica toga{ni penzio-neri na 20.12.1998 godina, so golema `elba zletovskitepenzioneri da imat mo`nost za podobar, pokvalitetenpenzionerski `ivot ispolnet so raznovidni aktivnosti.

- Toa denes e ostvareno, penzionerite imaat svoekat~e za dru`ewe i ostvaruvawe na svoite penzioners-ki potrebi pred s¢ za u~estvo na kulturno-zabavnite isportski aktivnosti i posetuvawe na kulturni spomeni-ci i manastirski kompleksi niz Republikata preku or-ganizirani ekskurzii, obezbeduvawe na ogrevno drvo idrugo.

Proslavata pomina vo dobro raspolo`enie so pesna ioro od prisutnite gosti koja }e im ostane vo dobro i do-lgo se}avawe. D.M.

ZP Zletovo

Odbele`an 20 godi{en jubilej na zdru`enieto

TRIBINAPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 5

Denovive vo organizacija na Komisijata zakultura pri ZP Ki~evo, zaedno so najmali-

te deca od detskata gradinka "Olga Miceska#od Ki~evo organiziraa humanitaren koncert, asobranite sredstva se nameneti za dve malo-letni bolni de~iwa. Koncertot nare~en "Naj-starite i najmalite# be{e odr`an vo Domot nakulturata "Ko~o Racin# vo Ki~evo vo prisust-vo na nad 400 posetiteli koi ne `alea vremei sredstva i go ispolnija i poslednoto mestovo koncertnata sala vo Domot na kulturata.Penzionerite, koncertot go otvorija so horotkoj godinava u~estvuva{e na Republi~katarevija na pesni, muzika i igri vo organizacijana SZPM {to se odr`a vo Skopje. Dobrovolnovo programata zedoa u~estvo: male~kite "sne-gulki# od detskata gradinka "Olga Miceska#

koi peeja pesni~ki na makedonski, albanski iangliski jazik za {to od mnogubrojnata publi-ka dobija silen aplauz. Potoa u~estvuvaa iu~ili{niot hor od osnovnoto u~ili{te "d-rVladimir Pole`inoski#, kulturno-umetni~-kite dru{tva "Racin# i "Biser# od Ki~evo, ~iiizvedbi bea nagradeni so burni aplauzi. Pro-

gramata ja zbogatija i rodnokrajnite, ki~evs-ki, poznatite solisti: Damjan Stojanoski,Vlatko Miladinoski, Miroslav Mir~eski,Alekso Tri{oski i Milivoj Miladinoski. Li-teraturni tvorbi ~itaa penzionerkata MiraIlioska i Olivera [irgoska. Poseben belegna koncertot dadoa gostite od humanitarnotozdru`enie "Prerodba# od Prilep, koi pokraju~estvoto so `enskiot hor, donesoa i paket soprehranbeni produkti za semejstvoto na koemu e potrebna pomo{.

Za kraj Komisijata za kultura pri ZP Ki~evona site u~esnici vo programata im podeliblagodarnici za u~estvoto i izrazi blago-darnost na mnogubrojnata publika, na lokal-nata samouprava pri Sobranieto na Op{tina-ta Ki~evo, na doma}inite od Domot za kultura

"Ko~o Racin#, na penzionerskiot orkestar, ka-ko i na humanitarniot aktivist i akter Alek-so Tri{oski koj neumorno rabote{e zaedno sosemejstvoto, kako i na site koi pomognaa vak-vite aktivnosti da prodol`at zatoa {to hu-manosta nosi humanost.

Angelina Ristoska

ZP Solidarnost - Aerodrom

Potpi{an Memorandum za sorabotka so Op{tinata Aerodrom

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za penziskoto i invalidskoto osi-

guruvawe i Zakonot za izmenuvawe i dopolnu-vawe na Zakonot za zadol`itelno kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe se objavenivo Slu`ben vesnik na RM broj 245/2018 godina,vo koi sega{nite reformi vo penziskiot sis-tem se preto~eni vo zakonski re{enija. Izme-nite i dopolnuvawata na ovie sistemski zako-ni se rezultat na izvr{enata analiza na fu-kcioniraweto na penziskiot sistem vo na{atadr`ava. Za potsetuvawe se naveduva deka vo2003 godina vo makedonskiot penziski sistemza prvpat se vovede kapitalna komponenta socel da se obezbedi diverzifikacija na rizi-kot zaradi obezbeduvawe na finansiska sta-bilnost vo penziskiot sistem na dolg rok. Me-|utoa, zaradi napravenite nesoodvetni zakon-ski izmeni vo penziskiot sistem, namaluvawena stapkata na pridonesot, usoglasuvawe napenziite nadvor od sistemskoto usoglasuvawe,osloboduvawe od pla}awe na pridones bez dase opredeli supstitut, namaluvawe na sood-nosot osigurenik korisnik i dr., se predizvikakonstanten deficit vo dr`avniot penziskifond.

Od izvre{enoto sogleduvawe na izvr{eniteizmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penzis-

koto i invalidskoto osiguruvawe i Zakonot zazadol`itelno kapitalno finansirano penzis-ko osiguruvawe, se konstatira deka tie se gla-vno vo interes na penziskiot sistem i na poe-dinecot koi se sostojat vo slednoto:

1. So ~lenot 7 od ovie izmeni i dopolnuvawae uredeno deka site osigurenici koi se rodenipo 1 januari 1967 godina ostanuvaat vo vtoriotstolb, a onie rodeni do 31 dekemvri 1966 god-ina po sila na zakon im prestanuva ~lenstvotovo vtoriot stolb odnosno se vra}aat vo sistemso eden stolb. Ovaa zakonsko re{enie e vointeres na osigurenicite koi poradi "agresiv-nata# kampawa vo poodminata vozrast se vklu-~ija vo vtoriot stolb i ostvarija mnogu malapenzija, bidej}i imaa malku vreme da im seakumuliraat sredstvata na nivnata smetka {topredizvika i ostvaruvawe na mal iznos naprinos odnosno penzija.

Za penziskiot sistem i penzionerot koris-no e {to sredstvata {to se uplatuvaat vo vto-riot stolb }e se prefrlat vo dr`avniot pen-ziski fond. Isto taka, vo taa nasoka e i re{e-nieto deka samo osigurenicite {to prvpat }estapat vo zadol`itelno PIO od 1 januari 2019g. i se pomladi od 40 godini stanuvaat po silana zakon ~lenovi vo vtoriot stolb, za razlikaod porano koga i lica nad taa vozrast se vklu-~uvaa vo vtoriot stolb. Ovie dve re{enijazna~at pove}e sredstva da se slevaat vo pr-viot stolb odnosno vo Dr`avniot penziskifond {to e vo interes za sega{nite korisni-ci na penzija. So Zakonot za izmenuvawe i do-polnuvawe na Zakonot za zadol`itelno kapi-talno finansirano penzisko osiguruvawe epredviden isklu~ok za ~len na zadol`itelenpenziski fond, roden pred 1 januari 1967, a kojpo sopstven izbor pristapil vo zadol`itelnokapitalno finansirano penzisko osiguruvawezakonodavecot mu dava pravo da izbere da goprekine ili prodol`i ~lenstvoto vo zadol-`itelniot penziski fond, najdocna do 30 sep-temvri 2019 godina. Dokolku ~lenot vo tekotna traeweto na ovoj rok ne dade izjava za pre-stanuvawe ili prodol`uvawe na ~lenstvoto vozadol`itelniot penziski fond po istekot narokot, mu prestanuva ~lenstvoto vo ovoj fond.Za ~lenovite na koi im prestanuva ~lenstvoto,dru{tvoto go prenesuva vkupniot iznos na sre-dstvata od smetka na ~lenovite vo Fondot napenziskoto i invalidskoto osiguruvawe naMakedonija, vo rok od {est meseci po~nuvaj}iod 1 januari 2019 godina, a potoa se zatvorali~nata smetka na ~lenot, (~len 22 od izme-nite).

So ~lenot 6 od izmenite i dopolnuvawata naZakonot za zadol`itelno kapitalno finansi-rano penzisko osiguruvawe za osigurenici koipo 1 januari 2019 godina prvpat se vklu~eni vozadol`itelno PIO, a se pomladi od 40 godinivo rok od tri meseci se dol`ni da se za~lenatvo zadol`itelen penziski fond, a po istekotna toj rok FPIOM vremeno gi rasporeduva vozadol`itelen penziski fond od denot na niv-noto pristapuvawe vo zado`itelno PIO. Zna-~ajno za idnite penzioneri e deka dokolkuFPIOM navremeno ne gi prenese pridonesitevo privatniot penziski fond vo utvrdeniterokovi toga{ e dol`en da uplati i nadomestokza nenavremeno prenesuvawe na pridonesite.

Zna~ajna e i regulativata koga osigurenik pog-re{no e rasporeden vo zadol`itelen penziskifond od strana na FPIOM, penziskoto dru{t-vo go prenesuva vkupniot iznos na sredstvataod smetkata na pogre{no raspredeleniot osig-urenik vo FPIOM. Isto taka, vkupniot iznosna sredstvata od smetkata na ~lenot na zadol-`itelen penziski fond mu prestanuva ~lenst-voto poradi promena na osnovata, se prenesu-vaat vo FPIOM.

2. Usoglasuvawe na penziite e instrument zaodr`uvawe na realnata vrednost na penzijatapo ostvaruvawe pravoto na penzija. Sekoja ze-mja vo kreirawe na penziskiot sistem vr{i iz-bor na indeksirawe na penziite i toa mo`e dago pravi so:

- porastot na platite;- porastot na cenite; - kombinacija na porastot na cenite i platite. So ovie izmeni odnosno ~lenot 3 so koj se

menuva ~lenot 37 se zadr`uva porane{noto si-stemsko re{enie na usoglasuvawe na penziiteod 1 januari i 1 juli sekoja godina samo {to segakako parametar se zema procentot na porastotna indeksot na tro{ocite na `ivotot (namestopostojnoto re{enie so kombinacija na porastotna platite i tro{ocite na `ivotot) vo pretho-dnoto polugodie vo odnos na polugodieto koemu prethodi, objaveni od Dr`avniot zavod zastatistika. Pokraj redovnoto tekovno usogla-suvawe se predviduva i dopolnitelno usogla-suvawe dokolku bruto doma{niot proizvod voprethodnata godina ima realen porast pove}eod 4%, penzijata od 1 april tekovnata godinada se usoglasi so procent koj pretstavuva raz-lika me|u realnata stapka na porast na brutodoma{niot porast vo prethodnata godina istapkata od 4%. Ovoj predlog na usoglasuvawena penziite so procentot na porastot na inde-ksot na tro{ocite na `ivotot e prifatliv ikako takov postoi i vo drugi zemji, a dopolni-telnoto usoglasuvawe bi se slu~ilo vo uslovina povisok ekonomski razvoj i na toj na~in pen-zijata }e zavisi od op{testveno-ekonomskiotrazvoj na dr`avata. Zna~i vrzuvawe so poras-tot na bruto doma{niot proizvod mo`e da seodnesuva samo na dopolnitelno usoglasuvawe,a ne i na redovnoto usoglasuvawe bidej}i pen-zionerot ne e vinoven dali se zgolemil brutodoma{niot proizvod zatoa {to dodeka rabotelodvojuval sredsta za svojata materijalna isocijalna sigurnost.

3. ]e se zadr`am na zamenskata stapka, a toae vsu{nost procentot so koj se opredeluva vi-sinata na penzijata od penziskata osnova. In-teresno e deka so site izmeni {to se pravat vopenziskiot sistem se navleguva vo zamenskatastapka i taa se namaluva za osigurenici {toostanuvaat vo sistem so eden stolb, a se zgole-muva za onie vo vtoriot stolb vo odnos na de-lot na dr`avnata penzija, namesto dosega{ni-te 30% se zgolemuva na 40% za penziski sta`od 35 odnosno 40 godini sta`. Za zamenskatastapka na Sovetot za socijalna sigurnost telokoe funkcionira vo Ministerstvoto za trud isocijalna politika, od pretstavnicite odSZPM se pobara zamenskata stapka odnosnoprocentot so koj se opredeluva visinata napenzijata od penziskata osnova da bide prika-`ana vo kolona za da mo`e penzionerite pole-sno da si ja presmetaat penzijata. Toa se pri-fati kako Zaklu~ok, no jas ne go gledam vo ovieizmeni. Tabelata da bide izrazena kako vopostojniot ~len 228 od ZPIO. Zna~i site izme-ni na zamenskata stapka da se iska`uvaat votabela bidej}i vaka tekstualno izrazeni pro-centi za opredeluvawe na penzijata e mnogute{ko i slo`eno za penzionerot, za vrabote-nite i idnite penzioneri.

Pokraj su{tinskite izmeni vo penziskiotsistem koi imaat cel da se unapredat pravatana site kategorii na osigurenici i korisnicina penzija zakonodavecot predviduva re{enijana me|usebna izbalansiranost za razre{uvawena relaciite na zaemni prava, odgovornost nasite institucii nadle`ni za funkcionirawena penziskiot sistem kako {to e FPIOM, Age-ncijata za supervizija na kapitalno finansir-ano penzisko osiguruvawe i penziskite dru{-tva od vtoriot stolb.

Za ovie izmeni i dopolnuvawa mnogu e bitnoinformirawe na idnite penzioneri za poranovklu~uvawe vo penziskoto osiguruvawe i re-dovno pla}awe na pridonesot za da ima dovo-lno vreme toj da se akumulira na li~nata sme-tka i da stekne pogolem prinos na sredstvataodnosno povisok penziski anuitet.

Stanka Trajkova

Vo prostoriite na Zdru-`enieto na penzione-

rite "Solidarnost - Aero-drom# Skopje, pretsedate-lot Dimitrija Bogatino-ski i gradona~alnikot naOp{tina Aerodrom, Zlat-ko Marin na 6.2.2019 go-dina, potpi{aa Memoran-dum za sorabotka. Memora-ndumot e izraz na vzaemnousoglaseni stavovi i sog-lasnost za me|usebna so-rabotka, pomo{ i poddr{-ka za pra{awa koi se vonadle`nost na dvete stanipotpisni~ki. Na sve~eniot ~in na potpi{uva-weto prisustvuvaa pretsedatelot na Sovetotna Op{tina Aerodrom, Ivana Cvetkovska,pretsedatelot na Sobranieto na ZP "Solida-rnost - Aerodrom#, Todor Todorovski, pret-sedatelot na SZPM, Dragi Argirovski, pret-sedatelot na Nadzorniot odbor, Zoran Tef-~ev, ~lenovite na Izvr{niot odbor na ZP"Solidarnost - Aerodrom#, pretsedatelite nasekciite i drugi.

Na po~etokot, pretsedatelot Bogatinoskigi pozdravi prisutnite, iska`uvaj}i golemo

zadovolstvo i ~est za ovoj ~in po koj }e seunapredi me|usebnata sorabotka, pomo{ ipoddr{ka. Toj zboruva{e za organizaciskatastruktura, za organite i telata, za prostor-nite kapaciteti i za aktivnostite, uspesite ipotrebite na Zdru`enieto. Gradona~alnikotMarin ja kvalifikuva kako mnogu zna~ajnaovaa inicijativa i iska`a zadovolstvo za toa{to so ovoj oficijalen dokument se zacvrstu-va sorabotkata i gri`ata na lokalnata samo-uprava za svoeto povozrasno naselenie. Pre-tsedatelot Dragi Argirovski iska`a ~esti-

tki za potpi{uvaweto na ovojdokument koj proizleguva od Me-morandumot pome|u ZELS iSZPM i od drugi dokumenti koise odnesuvaat na gri`ata na lo-kalnata samouprava za vozras-noto naselenie vo Op{tina Ae-rodrom koe go ima okolu 12.100 ikoe so svoeto iskustvo pozitiv-no pridonesuva za re{avawe namnogu pra{awa vo opku`uvawe-to. I pretsedatelot Todor To-dorovski iska`a ~estitiki zapotpi{uvaweto na Memorandu-mot so koj }e se unapredat me|u-sebnite odnosi za re{avawe na

potrebnte na naselenieto i dade ideja loka-lnata samouprava da posreduva za ostvaruva-we sorabotka so sli~ni zdru`enija vo op{ti-nite so koi e zbratimena Op{tina Aerodrom.

Stranite potpisni~ki na ovoj Memorandumse soglasija vo ramki na svoite mo`nosti dagi prezemat site potrebni merki i aktivnos-ti zaradi postignuvawe na slednite celi: po-dobruvawe na uslovite za `ivot na penzione-rite, nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ikulturniot `ivot; obezbeduvawe na vklu~e-nost na Zdru`enieto na penzioneri kako gra-

|anska organizacija, vo delot na identifika-cija na problemite i zaedni~ki pristap vonivnoto re{avawe; natamo{en razvoj i podi-gnuvawe na sorabotkata na dvete dogovornistrani; podobruvawe na uslovite za tekovnofunkcionirawe na Zdru`enieto; obezbedu-vawe na kontinuirana i redovna forma nainformirawe na ~lenovite na Zdru`enietoza pra{awa i nastani od zna~ewe za podobru-vawe na kulturno-zabavniot i socijalniot`ivot na penzionerite i drugo.

Ilija Gligorov

Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za PIOM i Zakonot zazadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe

ZP Ki~evo

Humanata strana na penzionerite

REKLAMI PENZIONER plus 126-127 fevruari 20196

HRONIKAPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 7

Sportskoto rivalstvo vo odrede-ni slu~ai bilo i dvigatel za re-

gistrirawe na pouspe{ni rezultatime|u sosedni sela i op{tini, pa idru{tva od isti mesta. Sportskotorivalstvo me|u bitol~ani i prilep-~ani trae{e so godini.

So minuvawe na vremeto toa tra-dicionalno rivalstvo me|u sports-kite klubovi od Bitola i Prilepkako da se amortizira, a duri zapo-~naa da se razmenuvaat i igra~i koiod edniot nastapuvaa za ekipite oddrugiot grad. Vo poslednive godinisostojbata se promeni i pove}e bi-tolski dru{tva i klubovi ne samo nasportski, tuku i na kulturen planzapo~naa me|usebno da sorabotuva-at, da odr`uvaat zaedni~ki sredbi.Me|u niv zabele`itelna e i sora-botkata na penzionerskite zdru`e-nija. Tie kako da vostanovija novatradicija za potesna i pouspe{name|usebna sorabotka. Taka mo`e dase re~e deka vo odredeni slu~aidru{tvata i sekciite {to postojat

vo penzionerskite zdru`enija kakoda ne mo`at edni bez drugi. Na kul-turen plan se odr`uvaat zaedni~kikoncerti, se sozdavaat formi za so-rabotka, pa duri i se odr`uvaat za-edni~ki veselbi koi pominuvaat vodrugaruvawe i sprijateluvawe. Re-~isi da nema slu~aj bitolskiot hor"Sirma Vojvoda# da ne nastapi zaed-ni~ki so dvete dru{tva {to dejstvu-vaat pri ZP Prilep. So toa mo`e dase konstatira deka nekoga{notosportsko rivalstvo se pretvori vovistinsko penzionersko sorabotu-vawe i drugaruvawe.

- Jas kako porane{en fudbaler somo{ne golem `ar nastapuvav predprilep~ani, ili se borev do maksi-mum koga igravme protiv nivniteekipi. Sega ~uvstvuvam vistinskagordost i zadovolstvo {to so pri-lepskoto zdru`enie na penzioneriuspe{no sorabotuvame. Dosega odr-`avme nekolku sredbi na koi razgo-varavme za vostanovuvawe i na dru-gi formi za sorabotka - veli pret-sedatelot na Izvr{niot odbor naZP Bitola Tome Dimitrovski.

Takvi razmisluvawa slu{navme iod v.d. pretsedatelot na Prileps-koto zdru`enie Slave Trajanoski.Toj ni re~e deka nekoga{noto sport-sko rivalstvo penzionerite od dva-ta grada }e go trasiraat vo uspe{nosorabotuvawe. Vo idnina }e pro-

dol`i i drugaruvaweto, }e se orga-niziraat i drugi formi koi }e pri-donesuvaat za natamo{no zbli`uva-we me|u penzionerite od Bitola iPripep.

Za dosega{nata uspe{na sorabot-ka me|u bitolskite i prilepskitepenzioneri razgovaravme i so Bla-goja Spirkoski - pretsedatel naKomisijata za kultura i zabava odPrilep. I toj smeta deka mo`e da seiznajdat i drugi formi za sorabot-ka, za{to del od problemite na pen-zionerite se istovetni i mo`e zae-dni~ki da se re{avaat. So toa sora-botkata }e se pro{iruva i nadogra-duva. Pri ZP Prilep postojat dvekulturno-umetni~ki dru{tva, "Pen-ka Koteska# sostaveno od `eni pen-zionerki koi go neguvaat izvorniotfolklor i dru{tvoto "Penzioner#sostaveno od penzioneri i penzio-nerki, koi imaat po{irok repertoarza nastapuvawe. "Penzioner# ja negu-va starogradskata muzi~ka tradici-ja, kako {to toa go pravi i bitolska-ta "Sirma Vojvoda#. Se planiraat izaedni~ki gostuvawa vo drugi gra-dovi so {to bi se pro{iruvala so-rabotkata me|u ostanatite kultur-no-umetni~ki dru{tva, sportski se-kcii i drugite formi na aktivnosti{to dejstvuvaat pri Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Make-donija. P. Stavrev

ZP Bitola

Nekoga{noto sportsko rivalstvopretvoreno vo prijatelstvo

Mira \eor|ieva otkako stapi na dol`nost direktorna NU Centar za kultura - Kriva Palanka, vovede

nekoi noviteti vo svoeto rabotewe. Me|u prvite koor-dinirani aktivnosti be{e da go aktivira raboteweto naliteraturniot klub "Kalin#, pod vodstvo na DanielaPetrovska. Vo klubot ~lenuvaat lica od sedum do sedu-mdeset i sedum godini, a me|u niv ima golem broj penzio-neri. Se prodlabo~i i sorabotkata so penzionerite igra|anstvoto, a organizira{e i edno nesekojdnevno pre-davawe na tema "Rakot na dojkata kaj `enite#. Na ovaapredavawe najmnogu se odzvaa penzionerkite, no ima{ei mladi zainteresirani, a be{e prisutna i d-r MilkaMitovska koja e rengenolog.

- Predavaweto be{e edukativno i e del od nacional-nata programa na zdru`enieto, - istakna vo predavawe-to pretsedatelkata na zdru`enieto "Borka#, Biba Do-deva. Taa vo tekot na predavaweto se osvrna na rakot nadojka kaj `enite bidej}i najmnogu kaj niv vo momentotzema zamav, potenciraj}i deka kaj ovaa, kako i kaj sekojabolest, bitna e prevencijata. @aklina Jovanovska odMedikus - Help zboruva{e za ortopedskite pomagala,koi im se neophodni na pacientite po operativniot za-

fat. Vo svoeto izlagawe dodade deka firmata e reno-mirana i postoi ve}e 25 godini. Od razgovorot, po za-vr{enoto predavawe proizleze potreba od formiraweogranok na zdru`enieto "Borka# i vo Kriva Palanka, socel komunikacijata so bolnite da bide na povisoko nivo.

D-r Milka Mitovska - rengenolog informira{e dekavo najskoro vreme Kriva Palanka }e dobie mamograf zaopslu`uvawe na dvete op{tini Kriva Palanka i Ran-kovce. B. Stoj~evska

ZP \or~e Petrov donese Odluka za izmenuvawe i dopolnu-vawe na Statutot na Zdru`enieto, so koja se usoglasi so

preporakite i so Statutot na SZPM, i Odluka za utvrduvawena pre~isteniot tekst na Statutot. Na ovaa osma sednica naSobranieto odr`ana na 28.12.2018 godina usvoeni se: Programaza rabota na organite i telata na Zdru`enieto za 2019 godina;Finansiski izve{taj za period od 1.1. do 31.11.2018 godina sopredviduvawa za 12-ti mesec na 2018 godina; Odluka za vre-meno finansirawe na Zdru`enieto za prviot kvartal na 2019godina od 1.1. do 31.3.2019 godina i Odluka za izbor na eden~len vo Komisijata za sproveduvawe izbori.

Soglasno so Programata za rabota i Statutot na Zdru`enie-to, pretsedatelot na Sobranieto Sne`ana Mir~eska, na den31.12.2018 godina donese Re{enie za raspi{uvawe redovniizbori za ~lenovi na Sobranieto i ~lenovi na odborite na ra-zgranocite. Izborite treba da se odr`at najdocna do 11.02.

2019 godina, a Konstitutivnata sednica soglasno so planottreba da se odr`i na po~etokot na mart 2019 godina.

Po povod raznicite so Odluka na Izvr{niot odbor se dode-li ednokratna pari~na pomo{, vo iznos od 2.000 denari napenzioneri so poniski penzii od 10.500 denari.

Vo mesec dekemvri, poto~no na 26.12.2018 godina penzioneri

na ZP \or~e Petrov, a po povod na "Nedelata za pomo{ na sta-ri lica# i po povod na prestojnite praznici, organizira human-itarna poseta na korisnicite na Oddelot "Majka Tereza# priJZU Specijalizirana bolnica za gerijatrija i palijativna me-dicina "13 Noemvri# Skopje.

- Srde~no dobredojde ni izrazija direktorkata na ustanova-ta d-r Salija Qatif Petru{ovska, rakovoditelot na Odde-lot Dejan Petrov, so personalot i korisnicite na domot. Po-kraj humanitarniot karakter na posetata, gostite i doma}initese raspolo`ija so ubavi pesni, za {to se pogri`i doajenot namakedonskata muzika i pesna Dragan Mijalkovski. Sredbatazavr{i so `elba za prodol`uvawe na dolgogodi{nata sorabo-tka na na{eto Zdru`enie so ovaa ustanova, - istakna Mir~ev-ska.

Na 29.12.2018 godina vo restoranot "Trojka# vo Novo Selo seodr`a novogodi{na prigodna ve~er na penzionerite na Zdru-`enieto so ubava muzika. ^estitki za novogodi{nite i bo`i}-nite praznici na penzionerite na Zdru`enieto upati pretse-datelot na Izvr{niot odbor Jovan Dimi{kovski.

S.M.

ZP \or~e Petrov

Aktivnosti i nastani

Na 25-ti dekemvri 2018 godinagradona~alnikot Dragan Anasta-

sov ja realizira{e vetenata sredbaso penzionerite za koi veli deka senajzaslu`ni i se temel za razvojot iraste`ot na gradot i op{tinata. Toj~esto znae da ka`e deka e najsre}enkoga }e se najde me|u penzioneriteod koi mo`e mnogu da se nau~i. Cel-ta na sredbata be{e da dade ot~etza raboteweto vo godinata koja e zadnas, da gi zapoznae sogra|anite -penzioneri {to veti koga dojde nafunkcijata za prv ~ovek vo Op{ti-nata i {to od vetenoto uspeal dasraboti.

- Kratok e periodot od edna godi-na za da mo`e da se realizira ona{to se posakuva. Zgora na toa i fi-nansiskata sostojba na Op{tinatane be{e vo soglasnost so moite `el-bi. Sepak so pomo{ na Vladata naRM uspeav del od svoite planirawada gi realiziram. Vo minatata godi-na apliciravme za tri pogolemi pa-tni pravci vo op{tinata koi se odvitalno zna~ewe za `itelite naOp{tina Probi{tip kako i nekolkupomali vo ruralnite sredini. Uspe-avme vo prigradskata naselba Kal-ni{te da otvorime detska gradinkaso {to gi opfativme de~iwata odovoj del od gradot, im go skrativmepatot do centralnite gradinki. Sotoa gi rasteretivme dvete gradinkivo centralnoto gradsko podra~je ka-de podolg period se ~eka{e za pri-em na de~iwa, a i grupite bea prego-lemi.

Vo svoeto izlagawe gradona~al-nikot Anastasov pove}e se navratina planirawata za ovaa godina. Ka-ko {to re~e vo programata se opfa-teni proekti koi se od vitalno zna-~ewe za pogolem del od `itelite naOp{tinata i toa ne samo za mladitetuku i za penzionerite.

- Vo Programata za 2019 godina -prodol`i vo izlagaweto gradona~a-lnikot Anastasov, - prioritet imdadovme na pogolemite objekti. Tukavo prv plan e rekonstrukcijata na

patniot pravec Probi{tip - Krupi-{te koj so godini nanazad pretsta-vuva problem za voza~ite. Ne poma-lo zna~ewe ima rekonstrukcijata naSpomen-parkot "Bratstvo i edinst-vo# koj se nao|a vo blizina na Akvaparkot vo Probi{tip. Rekonstruk-cijata na kinosalata e isto takaprioritet. Svoevremeno taa be{eedna od najubavite sali so bina iorkestri, so odli~na akustika vokoja se izveduvaa kinopretstavi,teatarski pretstavi, ~esto gostuvaaoperi i opereti, simfoniski orkes-tri, solisti~ki i drugi nastapi. Ki-nosalata be{e, a vetuvam i vo idni-

na }e bide sedi{te na site kulturnizbidnuvawa. Isto taka }e bide re-konstruiran i Domot na kulturata voZletovo vo koj se smesteni prosto-riite na ZP Probi{tip. Izdvoeni sei sredstva za izgradba na objektotvo koj }e bide smestena mineralo{-kata zbirka koja e edna od retkitevo na{ata dr`ava. Vo mojata predi-zborna programa vetiv deka neisko-risteniot prostor vo Zdravstveniotdom "Nada Mihajlova# }e bide pre-namenet vo Dom za stari lica, so {to}e im se ovozmo`i na penzioneritekoi ostanale sami da se najdat vozaedni~ko semejstvo kade {to }e gipominuvaat stare~kite denovi sodru`ewe so svoite vrsnici. Vetuvamdeka ova ostanuva kako moj prior-itet za ovaa godina, - re~e me|u dru-goto gradona~alnikot Anastasov.

Od prisutnite bea postavuvanipra{awa za problemi so koi se soo-~uvaat penzionerite na koi gradona-~alnikot iscrpno odgovara{e. Nakraj za prisustvoto i zapoznavawe napenzionerite so raboteweto i prog-ramata za rabota za narednite akti-vnosti na gradona~alnikot Anasta-sov mu se zablagodari i mu posakauspeh vo novata 2019 godina pretse-datelot na ZP Probi{tip GruicaManasijev i na site im gi ~estita{epretstojnite praznici so najubavi`elbi za dobro zdravje i uspe{nagodina. M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Gradona~alnikot Anastasovna sredba so penzionerite

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XII - broj 126-127fevruari 2019 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaSaltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiGruica ManasievE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva, Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Vadije ZendeqiDimitar ^avdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Razgovor so direktorkata na NU Centar za kultura Kriva Palanka, Mira \eor|ieva

Sorabotkata so penzionerite e na posakuvano nivo

PROSLAVI I DRU@EWA PENZIONER plus 126-127 fevruari 20198

Zdru`enieto na starosni i semejnipenzioneri vo sorabotka so zdru-

`enieto na invalidi na trudot or-ganiziraa prazni~no dru`ewe napenzionerite od op{tinite KrivaPalanka i Rankovci po povod StaraNova godina - Vasilica.

Na prisutnite penzioneri prv imse obrati pretsedatelot na staros-ni i semejni penzioneri SlavkoStojanovski, koj im gi ~estita{eNovogodi{nite i Bo`i}nite praz-nici na penzionerite i Vasilica.

Stojanovski go iskoristi svoeto ob-ra}awe i da go pozdravi prisustvo-to na gradona~alnikot na op{tinaKriva Palanka, Borjan~o Micevski,kako i drugite prisutni od lokalna-ta samouprava.

Na prisutnite penzioneri im seobrati i gradona~alnikot Borjan~oMicevski ~estitaj}i im gi prazni-cite i voedno istakna deka e gord natoa {to e me|u penzionerite na niv-

nite prazni~ni dru`ewa. Me|u dru-goto gi izvesti prisutnite dekaVladata na RM donela odluka pen-zionerite so penzii pod ~etirinae-set iljadi denari da ne pla}aat bo-lni~ka participacija, a vo najbrzovreme treba da izleze i konkursotza nevladini organizacii, kadepenzionerite mo`at da konkuriraatkako zdru`enie za dobivawe na fi-nansiski sredstva.

Na dru`eweto bea prisutni nadtrista penzioneri.

I vo klubot "Dostoinstven `ivot#pri OO na Crven Krst - Kriva Pala-nka tradicionalno se slave{e Va-silica so kr{ewe na lep~e so pari-~ka. Lep~eto be{e podgotveno odminatogodi{nata kuma Sne`ana Ko-stovska, a ovaa godina sre}ata i senasmevna na penzionerkata RatkaCvetkovska koja ja dobi pari~kata.

B. Stoj~evska

ZP Kriva Palanka

Tradicionalno prazni~no dru`ewe

Sekoja godina vo Prilep za Vasi-lica, na 13 januari, se mesi i se

vrti lep~e, (burek) so pari~ka vosekoe pravoslavno semejstvo. Bure-

kot se deli na prisutnite vo semejs-tvoto, a po edno par~e e za Gospod iza ku}ata. Se veruva deka toj {to }eja najde pari~kata }e go sledi sre}avo tekot na celata godina. Ovoj obi-

~aj e zadr`an od pamtivek. Za raz-lika od drugite gradovi i naselenimesta kade {to se vrti burek ililep~e so pari~ka za Badnik vo Pri-

lep ova e tradicija za Stara Novagodina, Vasilica.

Sekoja godina Aktivot na penzio-nerkite pri ZP Prilep organizirasredba vo Centralniot klub na Zd-

ru`enieto. Godinava sredbi se odr-`aa vo razgranokot "Rid#, potoa vo"Goce Del~ev# i "Trizla#. Na sredba-ta vo Klubot na Zdru`enieto penzi-onerkite gi pozdravi pretsedatelotSlavko Trajkoski koj im posakasre}a, radost i zdravje i u{te mnoguvakvi sredbi. Trajkoski pri toa is-takna deka vo tek se izbornite ak-tivnosti i deka brojot na penzione-rkite, ~lenovi na organite i telatavo Zdru`enieto e mnogu mal vo spo-redba so penzionerite. Taka od 19ogranoci samo vo eden pretsedatel e`ena, a od 49 ~lenovi na telata iorganite na ZP Prilep 9 se `eni.Zatoa im pora~a na penzionerkiteda se izborat za pogolema zastape-nost vo site organi i tela. Penzio-nerkite gi pozdravi i pretsedatel-kata na Aktivot Sne`ana Dimeska.Godinava najsre}na be{e i pari~ka-ta vo svojot del od burekot ja najdeFlorika Arizankoska.

- Jas, - ni re~e, radosna i sre}na,- za prvpat doa|am na ovie sredbi.Dojdov da se dru`am, no sre}ata sa-ka{e i pareto go najdov. K. R.

ZP Prilep

Sredba na penzionerkite za Vasilica

Aktivot na penzionerki pri ZP Ki-~evo sve~eno ja odbele`aa starata

Nova godina - Vasilica. Ova odbele-`uvawe vsu{nost be{e poslednataprogramska aktivnost na komisijata zakultura i aktivot na penzionerki za

2018 godina.Sve~enostite zapo~naa vo restora-

not na hotel "Ki~evo# so pozdravniotgovor i ~estitki na sekretarot na ZPKi~evo, Dobre Lazareski, kako i pre-tsedatelkata na aktivot na penzion-

erki Angelina Ristoska koja pokraj~estitkite go pro~ita i spisokot nanagradeni penzioneri i penzionerkiza aktivnostite vo tekot na izminata-ta 2018 godina. Za odbele`uvawe be-{e {to so skromni podaroci bea na-

gradeni i muzikantite penzioneri koinavistina vlo`ija trud za podgotov-kite za u~estvo na Republi~kata re-vija na pesni, muzika i igri {to seodr`a vo Skopje, potoa za zalagawatana uspe{niot humanitaren koncert na

koj penzionerite sobraa pari~ni sre-dstva za dve bolni deca. Nagradenibea: Stojanka Krsteska, Evica Alek-sandroska, Dame Arsoski, Save Dimit-rioski, Zlatko Spiroski, mladiot mu-zi~ar Mario Mileski, Acko Jovanoskii modniot kroja~ @ivko Veljanoski kojbe{e zaslu`en za mnogu ubavo so{ien-ite nosii na penzionerite i penzion-erkite.

Tradicijata i ovaa godina ne izos-tana. Za nad 60 penzioneri bea podgo-tveni tradicionalni piti vo pekarata"Dime# so pari~ki, no i vrednite do-ma}inki Razmena Temelkoska, LenkaSimjanoska, Dana Qakoska, StojankaKrsteska i Zlata Stameska podgotvijadoma{ni specijaliteti so koi bea po-slu`eni site prisutni. Pre~ekot naVasilica be{e krunisan so zaedni~kafotografija na site koi ja pronajdoapari~kata i stanaa "kumovi# za nared-nata godina. Pari~ka vo vasili~ars-kata pita pronajdoa: Zora Dukadinos-ka, Dobre Lazareski, Angelina Risto-ska, Branka Cvetanoska, Krstana, Zla-ta Stameska, Kostadinka Stojanoska iMen~e @ungulova. Taka so pesna i orozavr{i veselbata so `elba za dobrozdravje i ubavi penzionerski denovi.

A.R.

ZP Ki~evo

Proslava na Vasilica

Iovaa godina po tradicija Akti-vot na penzionerkite pri Zdru-

`enieto na penzionerite od Struga,na 13 januari ja proslavi Stara Novagodina - Vasilica. Vo restoranot naodmorali{teto na Crveniot krst„Solferino# vo Struga, ovoj den goobele`aa i se dru`ea nad 50 penzi-onerki i penzioneri.

Prisutnite gi pozdravi MiloradTrposki, pretsedatel na IO i naZdru`enieto, pri {to im posaka zd-ravje, dolg penzionerski `ivot, ra-dost i sre}a vo Novata godina, a vo-edno im ja ~estita i 33-godi{ninataod postoeweto na Aktivot na penzi-onerkite. Na sredbata se obrati ipotpretsedatelkata Pavlina Kuz-

manoska i sekretarkata Nada ^ato-ro{koska, koi im gi ~estitaa praz-nicite na prisutnite. Veselbataprodol`i so podeluvawe na stru{-kiot specijalitet |omlezec so pari-~ka, koja ima{e sre}a da ja dobiebra~niot par Evgenija i Olga Jov~e-ski od Struga, a naedno go prezedoai kumstvoto za narednata godina,kako {to nalaga obi~ajot. Sredbataprodol`i so pesna i vo vesela at-mosfera, za koe se pogri`i grupata„Raspeani penzioneri# so svojot or-kestar. Stojan Kukune{oski

ZP Struga

Proslava na Stara nova godina

Penzionerite pri ZP Probi{tip od sekoga{ bile isega ostanuvaat verni poddr`uva~i na na{ite tra-

dicii i obi~ai, a mesecot januari e tokmu mesec vo kojima mnogu praznici povrzani so na{ite pravoslavniobi~ai. Tuka se Badnik i Bo`i} - praznik za koj se ka-rakteristi~ni koledarite, potoa Vasilica ili Pravos-lavna Nova Godina koga se kr{i Vasili~arskata poga~aso pari~ka, Bogojavlenie ili Vodici koga vo sekoe se-

mejstvo se podgotvuvaat pivtii, pa do Sveti Trifun ilidenot na lozarite koga se zakrojuvaat lozjata za pobogatrod. Godinava penzionerite se vklu~ija vo odbele`uva-we na dva zna~ajni pravoslavni praznici. Prvo ja odbe-le`aa Vasilica. Svoevremeno Vasilica se proslavu-va{e vo eden od restoranite vo Probi{tip vo prisust-vo na gradona~alnikot i negovite sorabotnici. Penzio-nerite toga{ se pretstavija so starite vasili~arskiobi~ai, koi na momenti predizvikuvaa i smea kaj prisu-tnite. Se dele{e lep~e so pari~ka, a sobranite pari

bea nameneti za semejstva na koi najmnogu im be{e pot-rebna pomo{. Zna~i be{e so humanitaren karakter, arestorantskite sali bea prepolni so gra|ani od site ge-neracii. Nekolku godini nanazad ova se slu~uva vo pen-zionerskiot dom. Obi~ajot zapo~nuva so toa {to mina-togodi{niot kum, donesenata poga~a so pari~ka ja delina prisutnite i na onoj na koj }e se padne pari~kata sta-nuva nov kum. Pri predavaweto na kumstvoto, stariot

kum ka`uva kakva sre}a mu donela pari~kata i is-toto mu go posakuva na noviot kum. Godinava naj-sre}na be{e Stanka Lazarova na koja i se padnapari~kata i na koja site i posakaa mnogu zdravje,sre}a nejze i na nejzinata familija. Potoa pro-dol`ija vasili~arskite pesni i ubavite maked-onski ora pridru`uvani od izvorni instrumenti.

Na Bogojavlenie ili me|u narodot poznat kakoVodokrst vo Zletovo vo Zletovska reka se kapeamlado`encite koi sklu~ile brak me|u dvata pra-znika, a vo Probi{tip kapeweto be{e na Akva pa-rkot kade kapa~ite se frlaa vo vodite po svetiot

krst. Na najsre}nite koi go fatija krstot vo Zletovo iProbi{tip gradona~alnikot im podari zlatnik. Sporedobi~aite vakvoto kapewe vo studenite zimski denovi eza zdravje. Istiot den na Bogojavlenie na gradskiotplo{tad vo Probi{tip se slu`ea pivtii, presni poga~ii topla rakija. I ovde me|u prisutnite se najdoa penzi-onerite, a ~lenovite na KUD "Veseli penzioneri# gi ra-zveselija gostite. Ubavo e koga se neguvaat na{ite tra-dicii i obi~ai tie se del od makedonskata kultura.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Penzionerite poddr`uva~i na tradiciite

Kako sekoja godina i ovaa godina na25.12.2018 godina, okolu triese-

tina penzioneri, samoinicijativno,se dru`ea vo restoranot "Morena#.

Na prisutnite im se obrati pret-sedatelkata na aktivot na penzio-nerki Marjonka U{telenca koja gipozdravi i so krevawe na ~a{ite im

posaka zdravje, sre}a, radost, mir idolg `ivot i zaedno prijatno da se~uvstvuvaat, da se dru`at i da po-nesat dobri spomeni od ovaa zaed-ni~ka ve~er, kako i vo denovote naNovata 2019 godina.

- Treba da se dru`ime i da se po-~ituvame vo ovaa na{a treta doba.@enata rabotni~ka, doma}inka i

penzionerka, zaslu`uva da bide po-~ituvana, uspe{na, gorda i da im bi-de primer na pomladite generacii.@enata treba da se po~ituva i kakomajka, sestra, baba, osobeno vo tre-tata doba. Skoga{ da bideme veselii so dobronamerni misli, istaknapretsedatelkata U{telenca.

Nasmeani vo dobro raspolo`eniepo zaedni~kiot ru~ek, penzionerki-te napravija pove}e zaedni~ki fo-tografii za spomen, pozdravuvaj}ise, si posakaa po~esto vaka da sesre}avaat, da razmenuvaat mislewa,iskustva i da si pomagaat vo re{a-vawe na zaedni~kite i li~ni prob-lemi. M.U.

ZP Debar i Centar @upa

Prazni~no dru`ewe

Zelenikovo e ruralna na-selba na 22 km od Skopje

so realna perspektiva dastane ekolo{ki posakuvanprostor za `iveewe. Vo ne-go `iveat nad 4.000 `iteli,od koi nad 300 se penzione-ri. Mo`e slobodno da seka`e deka vo Zelenikovoima organiziran penzione-rski `ivot.

Penzionerite se organizirani vo ogranok na Zdru`enieto na penzioneri"Kisela Voda#od Skopje. Vo 2017 godina pokraj drugite formi na dru`ewe eformiran i Aktiv na penzionerki. Pretsedatel na aktivot e Trajanka Mi-novska, koja so pomo{ na pretsedatelot na ogranokot Nikol~e Kuzmanovski,vedna{ se anga`ira{e da gi aktivira `enite od seloto. Za prv pat penzion-erkite organiziraa odbele`uvawe na hristijanskiot pravoslaven praznik"Badnik# vo klubot na penzioneri. Tie, kako da ~ekaa na mo`nost ovie zim-ski denovi da se soberat i dru`at zaedno. Be{e podgotvena bogata posna tr-peza za site penzioneri i pokaneti gosti. Samata proslava deluva{e kakosemejno dru`ewe me|u lu|e koi dobro se poznavaat, `iveat zaedno, se sakaati po~ituvaat. Se podeli i badnikova poga~a so pari~ka i se odlu~i vo idni-na ova dru`ewe da stane tradicija.

Pokraj bogatata trpeza, ispolneta so doma{ni proizvodi na vrednite do-ma}nki, se slu{naa i ubavi makedonski pesni i ora. Za Novata 2019 Godinasi posakaa dobro zdravje i ubava dru`ba. Vasilka Topalovska

ZP Kisela Voda

Badnik vo Zelenikovo

INFOPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 9

Vladata ja prifati Predlog -programata za obezbeduvawe

sredstva za bolni~ko lekuvawe beznaplata na u~estvo (participacija)za penzioneri i za obezbeduvawe nasredstva za specijalisti~ko - kon-sultativni i bolni~ki zdravstveniuslugi za korisnicite na pravoto nasocijalna pari~na pomo{ vo Repub-lika Makedonija za 2019 godina.

Spored programata, penzionerite

koi imaat penzija poniska od 14.000denari se oslobodeni od pla}aweparticipacija pri lekuvaweto vobolni~ki zdravstveni ustanovi.Korisnicite na pravoto na socijal-na pari~na pomo{ se oslobodeni odparticipacija pri koristewe naspecijalisti~ko - konsultativni ibolni~ki zdravstveni uslugi voRepublika Makedonija.

Penzionerite so penzii do14.000 denari oslobodeniod bolni~ka participacija

Ovogodi{noto odbele`uvawe na75-godi{ninata od zaginuvawe-

to na Kozja~kiot komandant Hristi-jan Todorovski - Karpo{ se odr`ana 6-ti februari so sve~ena akade-mija vo prostoriite na Zanatskiotdom. Na akademijata na prisutniteim se obrati gradona~alnikot naKumanovo Maksim Dimitrievski, kojza delata i zaginuvaweto na kuma-novskiot heroj Karpo{ me|u drugotore~e, deka treba da sme gordeeme{to sme negovi potomci. Programataprodol`i so nastap na penzioners-kiot hor KUD "\oko Simonovski# priZP Kumanovo koj se pretstavi so pe-snite "Mnogu merak imam mamo# i"Kumanovo vo srceto# vo pridru`bana orkestarot i dirigentot Kosta]ose. Za izvonredniot nastap sle-de{e buren aplauz od voodu{evena-ta publika vo salata.

Horot nastapi i na sve~enata sed-nica vo Staro Nagori~ane koja seodr`a pred toa, na 10 noemvri, na

Denot na osloboduvaweto na Op{ti-nata i sve~eno pu{tawe vo upotrebana novata sala. Prisutnite koi jasledea manifestacijata bea mnoguzadovolni od odli~nata izvedba iso dolgotraen aplauz gi nagradijaizveduva~ite. Pri toa, gradona~al-ni~kata na Op{tinata @aklina Jo-vanovska upati ~estitki i `elba zaponatamo{na sorabotka.

I na 11-noemvri, Denot na oslo-boduvaweto na Kumanovo pod pokro-vitelstvo na Op{tinata, a vo orga-nizacija na "Justicija#, se odr`aa"Potkozja~ki literaturni sredbi#,vozobnovena manifestacija so ~ita-we na literaturni tvorbi na mnogupoznati poeti i pisateli od gradot ipo{iroko. Vo kulturno umetni~kataprograma isto taka, nastapi horot naZP Kumanovo, so nekolku pesni pri-godni za taa prilika. I tuka izved-bata be{e na visoko nivo, pesnite sesledea so vnimanie vo pridru`ba naorkestarot. Slavica Lamba{a

ZP Kumaovo

Nastapi na pove}e manifestacii so horski ispolnenija

Zdru`enieto na penzioneri na Ko-~ani i godinava }e obezbedi drva

za ogrev za svoite ~lenovi, {to e se-kako u{te edna pomo{ pove}e za obez-beduvawe na surovina za prestojnatagrejna sezona.

Kako {to ne informira pretseda-telot na ZP Ko~ani, \or|i Serafi-mov godinava }e se obezbedat 4.800metri prostorni drva so {to 800 pe-nzioneri od zdru`enieto }e bidatobezbedeni. Ogrevnoto drvo e od bu-ka i dab i za nego me|u ko~anskitepenzioneri postoi golem interes. Naobjaveniot povik za zapi{uvawe nadrva se prijavija dvojno pove}e pen-zioneri.

Soo~eni so problemot okolu zaga-duvaweto, pred s¢ so ogrevno drvobrojot na penzionerite za godinava enamalen.

K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Nabaveno ogrevno drvo za penzionerite

Vo zimskiot period, od Sveti Ni-kola, do Sveti Trifun, se redat

hristijanskite praznici, koga se da-ruva na siroma{nite i nemo}nite.Sekoja godina vo [tip se slavi Ba-dnik vo krugot na semejstvoto, a za"Vasilica# - surova - Nova Godina,penzioneri se sobiraat vo klubovi-

te, i delat mesena poga~a, so pari-~ka.

Stojka [aleva, aktivistka na Ak-tivot na penzionerki vo ogranokot"Sewak#, veli:

- Humanosta i dru`eweto na pen-zionerite za na{ite praznici e vi-stinska radost. Ovaa Stara - NovaGodina, kr{evme lep~e, a pari~katai padna na Dan~e Koleva. Sporedveruvaweto, cela godina sre}a }e jasledi, a za narednata godina, taa }emesi lep~e so pari~ka, dodade [a-

leva. Pretsedatelot

na ZP [tip, RisteNetkov, im gi ~es-tita{e praznicitena penzionerite, inaglasi deka tietreba da vnesatradost i kaj oniekoi se zagrozeni ibolni. Rakovodst-voto donese odlu-

ka, po predlog na ogranocite da sepodelat 30 metri kubni drva i 50humanitarni paketi na siroma{ni ibolni penzioneri.

Cveta Spasikova

ZP [tip

Humanitarna pomo{

Artur [openhauer, germanski filo-zof, pisatel i u~itel, koj se zani-

maval so etika, metafizika i esteti-ka, i koj svojot `ivot go pominal kako~ovek koj ja saka osamenosta, ~esto pa-ti velel deka samo lu|eto so bogat duhu`ivaat vo osamenosta. Toj smetal de-ka onie koi postojano se vo potraga posocijalni kontakti se duhovno siro-ma{ni lu|e.

Golemite filozofi kako Ni~e, jasakale osamenosta, a Herman Hese iLeonardo da Vin~i posebno u`ivalevo nea. Da Vin~i duri i bil ubeden de-ka samo vo osamenosta mo`eme da sipripa|ame na sebesi. Golemiot Mike-lanxelo bil dosta dru`equbiv, nokoga sfatil deka lu|eto koka }e ja za-bele`ele negovata genijalnost, zapo-~nuvale da mu qubomorat i da mu za-viduvaat, toj se povlekol i gi izbegnu-val.

I mnogu drugi golemi misliteli `i-veele vo samotija, ne zatoa {to smeta-le deka se podobri od drugite ili po-radi arogancijata ili narcisoidnoto

odnesuvawe, tuku zatoa {to postojanobile nesfateni od strana na "masata#.

Se smeta deka namesto da go tro{atvremeto na prazni razgovori, intele-gentnite lu|e pove}e sakaat da bidatsami za da mo`at da mu se posvetat naona {to gi fascinira. Tie ne gi izbeg-nuvaat lu|eto zatoa {to ne gi sakaat,tuku zatoa {to se umorni od monotonipogledi kon svetot i besmisleni ba-nalnosti koi ne vodat nikade.

Eden golem mislitel rekol deka nese slu~uvalo da vodel diskusija sopameten ~ovek, a pritoa eden so drugda ne se ubedat vo ne{to, no, koga i davodel rasprava so prost i neobrazo-van ~ovek koj e ubeden deka znae se',toj bil bespomo{en i pobeduvan.

"Doka`ano e deka inteligentnitelu|e ~esto se ~uvstvuvaat izoliraniod lu|eto okolu sebe, bidej}i razli~-ano go do`ivuvaat svetot. Te{ko e dase najde nekoj koj informaciite giprerabotuva isto kako vas, koga va-{iot mozok funkcionira kako mozokotna 2% od svetskata populacija#, veli

Ana Klarkson, portparol na "MensaInternational#.

Inteligentnite lu|e ne se pomalkudru{tveni, tuku naprotiv. Tie durimo`at da bidat i mnogu podru{tveniod drugite bidej}i imaat pove}e ~uvs-tva, pogolema empatija i se po~uvstvi-telni, no naj~esto tie odbiraat so koj}e se dru`at. Od druga strana zadovo-lstvo e da se drugaruva so niv. Prija-telstvoto so inteligentnite lu|e ni giotvora horizontite i doveduva do ma-ksimumot na ~ove~kata mo`nost da goosoznae svetot. Nekoi inteligentnitelu|e nekoga{ se istaknuvaat i ostanu-vaat besmrtni, a nekoga{ za `al, ed-nostavno is~eznuvaat zasekoga{ i neostavaat tragi zad sebe.

Zatoa ne taguvajte koga ponekoga{ste sami i gi nema kraj vas va{ite naj-mili. Naprotiv u`ivajte vo toa i pos-vetete s¢ na sebe i na ona {to vi nosizadovolstvo, no kako i vo s¢ ne trebada se preteruva. Merkata i odmere-nosta se uslovi da se bide sre}en durii vo osamenosta! K.S. Andonova

Na den 16 januari vo bibliotekataKo~o Racin pri NU Centar za ku-

ltura - Kriva Palanka se odr`a na-stan pod naslov "Tanc na zborovite#

od strana na aktuelnite ~lenovi irodnokrajni avtori na literaturni-ot klub "Kalin# koj opstojuva vo sk-lop na bibliotekata. Nastanot gootvori direktorkata Mira \eor|ie-

vska pri {to istakna deka so ovaamanifestacija doka`uvame deka us-peavme da ja vozobnovime aktivnos-ta na klubot pod vodstvo na Daniela

Petrovska.Voditelkata Irena Bele{kova gi

pretstavi rodnokrajnite avtori inivnoto tvore{tvo. Pome|u desetteavtori koi se pretstavija be{e i pe-

nzionerkata Blagica Stoj~evska ko-ja ima{e i ~est da go zapo~ne nasta-not so pretstavuvawe na nejzinototvore{tvo.

Publikata vnimatelno i so voshitslu{a{e i u`iva{e. Na krajot napretstavuvaweto na rodnokrajniteavtori, direktorkata podeli ~etiriblagodarnici i skromni podaroci,kako i kniga od ~lenkata Stoj~evskana najredovnite ~itateli koi imaatnajmnogu pro~itani knigi vo izmi-natata godina. ^itatelite bea odnajrazli~ni vozrasti od sedum dosedumdeset i sedum godini, no naj-mnogu ~itaat penzionerite, istaknadirektorkata Mira \eor|ievska.Penzionerkata Anka Stojanovska e~itatel koj najmnogu ja posetuvalabibliotekata "Ko~o Racin#.

B.S.

ZP Kriva Palanka

Denes najmnogu ~itaat penzionerite

So pivtii, pesna i oro, gra-|anite na op{tina Gazi

Baba na 19 januari 2019 godinago proslavija golemiot hris-tijanski praznik, Bogojavle-nie - Vodici. I ovaa godinaop{tinata Gazi Baba, tradi-cionalno po 11-ti pat ja orga-nizira{e ovaa humanitarnamanifestacija so proda`enkarakter "Pivtijada 2019# i nasvoj na~in se slave{e, so piv-tii, kola~iwa, greana rakija imnogu muzika, na koja u~estvu-vaa `eni od mesnite i urbanite zae-dnici, od Organizacijata na `eni naGazi Baba, Zdru`enieto na penzio-neri Gazi Baba i restorani od teri-torijata na op{tinata.

Gradona~alnikot Boris Georgie-

vski, gi pozdravi mnogubrojnite po-setiteli, im go ~estita{e praznikoti zboruva{e za zna~eweto na Mani-festacijata, koja ja proglasi za ot-vorena.

- Humanitarnosta na ovaa mani-

festacija se odlikuva po toa {tosobranite sredstva }e gi doniramena Klinikata za detski bolesti voSkopje, so {to }e im pomogneme nabolnite de~iwa kolku {to mo`eme,- re~e Georgievski.

- Ovaa godina penzion-erkite podgotvija pove}e od 50~inii pivtija. Ne se va`ni sa-mo sostojkite i na~inot na po-dgotvuvaweto, tuku potrebna ei qubov, a poslu`uvaweto pi-vtii e eden od obi~aite koi sepovrzuva so praznikot Vodici.Pivtiite, kola~iwata i dru-gite proizvodi gi prodavame, aparite odat vo humanitarniceli, a so toa ja iska`uvame ina{ata humanost, - ni re~epretsedatelkata na Aktivotna penzionerki pri ZP Gazi

Baba, Magdalena Spirovska.Gradona~alnikot Georgievski po

zavr{uvaweto na manifestacijata,vo klubot na penzioneri vo Avtoko-manda, se dru`e{e zaedno so penzi-onerite od ZP Gazi Baba. V.P.

Lu|eto so bogat duh u`ivaat vo osamenosta

Ministerkata za trud i socijalnapolitika Mila Carovska na 26.

12.2018 godina prisustvuva{e na ot-

voraweto na Dnevniot centar zastari i vozrasni lica vo selo Izvor,op{tina ^a{ka.

- So otvorawe na vakvi dnevni

centri rabotime na jaknewe na so-cijalnite uslugi za postarite lica.Ova se lu|e koi se gri`ele za nas i

go gradele na{eto op{testvo. Sega ena{ red da se gri`ime za niv i da imovozmo`ime dostoinstven i ispol-net `ivot. Tokmu toa go pravime so

otvorawe na dnevnite centri, koi-{to nudat eden zaedni~ki prostorza dru`ba i rekreacija na povozras-nite lica, - izjavi ministerkataCarovska.

MTSP go otvori Dnevniot centarza stari i vozrasni lica vo sorabo-tka so Op{tina ^a{ka. Za taa celop{tinata otstapi na koristewe so-pstveni prostorii, a Ministerstvo-to celosno go rekonstuira{e pros-torot i nabavi kompletna oprema sovkupna investicija od 900 iljadidenari. Vo Dnevniot centar }e bideobezbeden i topol obrok za socijal-no zagrozenite lica od Narodna kuj-na vo Veles.

Dnevniot centar e namenet za una-preduvawe na kvalitetot na `ivot irazvivawe na me|usebnata socijal-izacija na povozrasnite gra|ani.MTSP prodol`uva da raboti vo na-soka na obezbeduvawe podobri us-lovi za povozrasnite i pomo{ na ra-nlivite kategorii.

K.A.

ZP Veles

Otvoren e nov Dneven centarza stari lica vo ^a{ka

ZP Gazi Baba

Penzionerkite na pivtijada so humanitaren karakter

PANORAMA PENZIONER plus 126-127 fevruari 201910

Vo ubaviot i tivok del od gradot,na edna viso~inka od Demir Hi-

sar, `ivee Bonda Garevska. Rodena evo familijata Saravovci vo selo@ur~e pred 78 godini. Taa ra~no iz-rabotuva, odnosno plete {alovi,detski xemperi, ukrasni pernici,dulbeni, ~kepa, {amiv~ina so moni-sta, batanii, prekriva~i i drugo.Soprugot i po~inal mnogu odamna, atrojcata sinovi formirale svoifamilii i `iveat vo Avstralija,

Ohrid i Bitola, no redovno doa|aatvo rodnoto ogni{te da ja vidat svo-jata majka. Na prv pogled skromna itivka, no sekoga{ raspolo`ena zarazgovor, vedna{ po~na da raska`u-va za svojot `ivot ispolnet so mnogurabota i drugaruvawe. Pred da sepenzionira rabotela vo Zdru`eni-eto na tutunoproizvoditelite De-mir Hisar i vo Sindikatot, a zanae-tot go nau~ila od svojata majka ibaba. Po penzioniraweto, ona {to gonosela vo sebe dolgi godini i od-vreme-navreme go rabotela, vo oviepenzionerski godini po~nalo dagleda "belo videlo#.

- So ovaa rabota po~nav da se za-nimavam od detski godini. Materi-jalite za izrabotka vo razni boi ginabavuvam od Bitola, a monistata ivolnicata od Ohrid. Od pribor ko-ristam igli so `ica i igli "~inge-laj~e# - ni veli Bonda.

Umorot i zdodevnosta, dvata naj-golemi neprijateli na penzionerot,za Bonda ne postojat. Taa u`iva gle-daj}i kako od samo edno klop~e ko-nec, so pomo{ na edna ili dve igli"niknuva# preubavo belo "angle#, koena vremeto be{e neizbe`en dar odsvadbeniot miraz na sekoja devojka,a denes samo kako ukras za ne~ijamasa. Za vremeto na sozdavawe ni

veli deka se zavisi od modelot {tose izrabotuva i od samiot materijal.Na primer, za xemperite treba po-malku vreme, no za {ami~iwata somonista ili pernicite i bataniitetreba od 1-2 nedeli rabota i toasamo na dnevna svetlina. Za pokom-pliciranite predmeti, ni veli, po-trebno e da se izraboti model na toa{to }e se izrabotuva, pa da se sple-te lenta i da se {ie i duri potoamakotrpno, precizno i so mnogu vni-

manie da se po~ne so izrabotkaso {iva~ka igla. Bonda od svo-ite izrabotki ima prodavanoduri i vo Avstralija, a ima do-sta i poklonuvano na rodnini iprijateli.

- Da sedam "mirna# ne mo`am.Za `ena sekoga{ ima rabota. Voleto rabotam vo gradinata i pomalku i zemjodelie, a preku zi-ma najmnogu tvoram i sozdavamvakvi unikatni dela, i ni po-ka`uva samo mal del od mnogu-te izraboteni predmeti.

Za svoite rakotvorbi dobitnik ena mnogu diplomi i priznanija narazni manifestacii i izlo`bi. Po-kraj mnogute aktivnosti, Bonda Ga-revska e i edna od najistaknatite~lenovi vo Demirhisarskoto zdru-`enie na penzioneri. Vo dva manda-ta ~len e na Sobranieto i IO naZdru`enieto i e mo{ne aktivna i voneposrednite aktivnosti na penzio-nerite. Postojano e vo sportskataekipa vo disciplinata pikado i ne-posreden inicijator za formirawena `enskata igroorna grupa kade{to dolgi godini e orovodec.

- Ubavo e vo ovoj period od `ivo-tot sekoj da si pronajde ne{to {tomu pri~inuva zadovolstvo. Jas toa gopronajdov vo pleteweto i vezeweto.Slobodnoto vreme treba da se kori-sti aktivno i kreativno, so toa }e sigo za~uvate zdravjeto, aktivno }estareete i }e si go prodol`ite svo-jot vek, - ni pora~uva taa.

Zaminuvame od kaj Bonda, odu{e-veni od razigranite koloriti i ma-terijali od koi se izraboteni nejzi-nite remek-dela, prosto ~ovek kakoda se nao|al vo najubaviot muzej nara~ni rakotvorbi, a taa samo {to gozavr{uva{e ubavoto detsko xemper-~e koe be{e poklon za vnukata nanejzina prijatelka. Z. Stevanovski

Penzionerot JanakijeFilipovski e ~len na

ogranokot Kozle pri ZPTaftalixe DDD - Skopje.Iako e na 80 godi{na vo-zrast, roden e vo dale~-nata 1938 godina, toj eaktiven p~elar i proiz-voditel na med i propo-lis. Vo naselbata Kozlego poznavaat mnogu `ite-li, bidej}i od nego sesnabduvaat so kavalite-ten ~ist livadski med ipropolis. Eve ja negovata`ivotma prikazna:

- Detstvoto go pominavna ulica Vodwanska. Vo p~elarstvotome vovede mojot rodnina Nikola Mar-kov, koj kako p~elar `ivee{e 92 godi-ni. Prviot kontakt so p~elite go imavna 17 godi{na vozrast, poto~no vo1955 godina. Vo toa vreme vo Skopje

pristignaa od Slovenijaiskusni p~elari i done-soa 400 sandaci za p~eli.Pristignaa so `eleznicai bea locirani kaj toga-{nata lo`ilnica vo Ka-pi{tec (Kozle). ^estopatuvav od Vodwanska doimotot {to go imavme vonaselba Kozle. Pri toagi posetuvav slovene~-kite p~elari i razmenu-vavme iskustva za p~ela-rstvoto. Toga{ kaj menese rodi qubovta za p~e-lite i odlu~iv: kupiv trisandaci za p~eli koi bea

prilagodeni za transport. Slovene~-kite p~elari me sovetuvaa da gi odne-sam p~elite na druga, podale~na lo-kacija. Gi odnesov p~elite vo nasel-bata Maxari i tamu go proizvedov pr-viot livadski med, koj be{e mo{ne

kvaliteten. Vo Maxari p~elite imaamedonosni rastenija, kako bagrem, maj-~ina du{ica i drugo, - se prise}a Ja-nakie...

Denes, Janakije Filipovski posedu-va 60 sandaci so p~eli smesteni delu-mno vo Katlanovo i delumno na padi-nite na Vodno.

- Kako aktiven p~elar ~lenuvam vodru{tvoto na p~elari "MATICA#, kadeodr`uvame sredbi na p~elari i pritoa razmenuvame znaewa i iskustva.Predavawa dr`at iskusni p~elari odMakedonija, no se pokanuvaat i preda-va~i od sosednite zemji.

Kako penzioner aktiven sum vo og-ranokot Kozle. Sekoja sreda odr`uva-me sostanoci i se informirame za si-te aktivnosti na zdru`enieto na pen-zioneri. Me|u drugoto, se organiziraati ednodnevni poseti na kulturno-is-toriski znamenitosti vo Makedonija.

Na krajot od razgovorot iskusniotp~elar Filipovski, na pra{aweto koje receptot za dolg `ivot, odgovorideka samo rabotata go odr`uva ~ove-kot vo `ivot. Simeon Bilinski

ZP Taftalixe - Skopje

Cel `ivot so p~elite

Ku}ata na dedo Simo be{e na kra-jot od ulicata. Taa be{e prepoz-

natliva po ubaviot dvor, poln socve}iwa. @ivee{e sosema sam i naniv dedo Simo mnogu se raduva{e.Najmnogu ima{e ru`i vo razni boi, ane izostanuvaa i drugi cve}iwa. Naleviot del od dvorot be{e pomes-tena ku}i~kata na negoviot verenprijatel, na Dojdenko. Dojdenko be{eubavo belo ku~e so crni umni o~i.Eden den samoto dojde vo dvorot nadedo Simo i tuka ostana. Zatoa {tosamoto mu dojde, dedo Simo mu dadeime Dojdenko. Iako ima{e svoja ku-}i~ka vo dvorot, koga be{e mnogustudeno, dedo Simo mu dozvoluva{eda vleze vnatre vo ku}ata. Dedo Si-mo sede{e pred televizorot i gigleda{e vestite na site programi, ado nego sede{e i ku~eto so vperenpogled vo televizorot. Toga{ dedoSimo }e si legne{e vo topliot kre-vet, a Dojdenko na podot kraj nego.

Dedo Simo se gordee{e so Dojenkobidej}i be{e ~uvar na ku}ata. Kogatoj sede{e pred ku}ata vo negoviotdvor vo udobnata pletena foteljado nego mirno le`e{e Dojdenko. Toj

go gleda{e dedo Simo kako go listivesnikot i na sekoe {u{kawe na li-stovite, }e gi krene{e u{ite kakoda naslu{nuva i }e potstane{e. Se-koga{ be{e spremen da reagira kogae vo pra{awe negoviot sopstvenik.Koga dedo Simo }e ja korne{e treva-ta vo dvorot ili }e gi poleva{ecve}iwata, Dojdenko vnimatelno gogleda{e, kako toj da gi raboti isti-te raboti. Tie zaedno odea vo banka,vo prodavnica, na lekar, dedo Simo}e vleze{e, a Dojdenko strplivo go~eka{e pred vlezot.

Sosedite sekoga{ prijatelskigledaa na dedo Simo i negovoto ku~e,a decata od ulicata koga }e dojdea vodvorot na dedo Simo, go galea po be-loto runo i si igraa so nego. Na de-cata Dojdenko mnogu im se raduva{e.Prijatelite na dedo Simo mnogu vni-mavaa da ne go nalutat Dojdenko za-toa {to toj ako nekoj samo mu se dob-li`e{e na dedo Simo, vedna{ zapo-~nuva{e silno da lae.

Nivnata prikazna zapo~na preddevet godini koga Dojdenko sam sidojde kaj dedo Simo i nikako ne sa-ka{e da si zamine. Go gleda{e milo.

Dedo Simo go prifati za drugar isopatnik. Poslednoto zal~e go de-lea zaedno, a ponekoga{ i si razgo-vara{e so nego. Nekoga{ i go kara-{e. Toga{ Dojdenko }e go pogledne{eta`no so o~ite i dedo Simo vedna{mu prostuva{e {to mu gi izgazilcve}iwata ili mu ja izel poparatamislej}i deka e podgotvena za nego.

No, eden den zaedni~kata idilabe{e naru{ena. Taa zima dedo Simoima{e problemi so pritisokot. Sa-kaj}i da stane, mu se slo{ilo i pad-nal na podot. Dojdenko se vrtel oko-lu nego, go vle~el za xemperot, no nemo`el da mu pomogne. Potoa po~nalda grebe po vratata i `alno i silnoda lae. Toj povik go slu{nale sose-dite i vedna{ dotr~ale da pomog-nat. Povikale brza pomo{ i dedotogo odnele vo najbliskata bolnica.Dojdenko ostanal sam so hrana kojasosedite mu ja frlaa preku ograda-ta. Za sre}a, dedo Simo ja nadminalkrizata i se vratil doma. Koga govidel Dojdenko skokal od radost ilael, kako da sakal da mu ka`e nasvojot ku~e{ki jazik: nemoj povtornoda me ostava{ sam, moeto mesto epokraj tebe i pokraj tvoeto dobrosrce!

Maja Beleva

Dedo Simo i ku~eto Dojdenko

Godinata {to izmina ZP Kumanovoja zokru`i na najdobar mo`en

na~in, so {to so pravo se vbrojuva volideri me|u penzionerskite zdru-`enija vo dr`avata. Ona {to zaslu-`uva posebno vnimanie, koga se vopra{awe realizirani uspe{ni ak-tivnosti, e dodeluvaweto na ednok-ratna pari~na pomo{ na bolni pen-zioneri. Za ostvaruvawe na ovaacel, formirana e Komisija vo sos-tav: dr Jordan Ximrevski, vi{a me-dicinska sestra Bisera Ilievska iAliriza Ramani, penzioner od Ma-tej~e. Taa raboti spored pravila iupatstva od Pravilnik za dodelu-vawe nepovratna pari~na pomo{ nabolni penzioneri. Ovaa Komisija se

sostanuva na tri meseci, gi razgle-duva pristignatite barawa, i odlu-~uva za dodeluvawe na pomo{. Bo-lestite se kategozirani i grupiranii spored utvrdenite kriteriumi sere{avaat pristignatite molbi.

Najnovite podatoci govorat dekavo prviot kvartal se odobreni sre-dstva vo visina od 192.000 denarina 41 penzioner, vo vtoriot na 49bolni penzioneri na koi im e ispla-teno 230.000 denari, 238.000 denarise dodeleni na 51 penzioner vo tre-tiot kvartal, a vo poslednoto ~et-vrto tromese~ie na 55 bolni se pre-frleni na smetka sredstva vo iznosod 270.000 denari. Koga }e se napra-vi pregled na vkupno dadeni sreds-

tva, dodeleni se 1.036.500 denari,na 196 bolni penzioneri.

Sredstvata {to se dodeluvaat nabolni penzioneri se dvi`at od 3000do 6000 denari, po lice. Najgolemastavka se dodeluva za maligni bo-lesti, na vtoro mesto se kardiovas-kularnite zaboluvawa, kako tretagrupa sleduvaat vgraduvawe na im-planti, a ~etvrta grupa se ostanatibolesti.

I vo narednata godina, Komisijata}e raboti spored Pravilnikot, za{to vo finansiskiot plan na ZP Ku-manovo za 2019 godina se planiranisredstva od 1.200.000 denari.

Jasmina Todorovska

ZP Kumanovo

Dodelena nepovratna pari~na pomo{ na 196 bolni penzioneri

Baba - efektot e pojava koja ja obja-snuva dolgove~nosta na lu|eto vo

odredeni delovi od svetot. Toa se op-{testva kade {to starite lu|e `iveatso svoite semejstva i aktivno se vklu-~eni vo sekojdnevniot `ivot na doma-}instvoto, osobeno imaat obvrski konvnucite.

Vsu{nost, ne samo {to zaedni~kiot`ivot so bliskite im go prodol`uva`ivotot na babite i dedovcite za{est godini, tuku i decata {to rastatso baba i dedo pomalku se razboluvaati imaat pomala stapka na smrtnost.

I evolucionistite zabele`ale de-ka ulogata na starite `eni vo zaedni-cata e klu~na, pa taka nastanala i ba-ba - hipotezata. Nau~nicite smetaatdeka gri`ata za vnucite i nivniotpridones kon zaednicata se klu~ni zanivniot uspe{en opstanok i gi zgole-muvaat {ansite nivnite geni da se

odr`uvaat vo idnite pokolenija. Sosamoto toa {to se dolgove~ni babiteimaat pove}e potomci, pa nivnite geniza dolgove~nost se prenesuvaat pona-tamu i se {irat niz populacijata.

Den Bjutner, istra`uva~ na dolgo-ve~nosta, posvetil vnimanie na vli-janieto na anga`iranosta vo postaritegodini vrz dol`inata na `ivotot. Votakanare~enite "sini zoni# - oblastiso najmnogu stogodi{nici, ne postoiideja za "penzionirawe#, tuku lu|etose aktivni i vo svoite devedesettigodini - rabotat vo gradinata, odat naribolov, gotvat, mnogu pe{a~at... In-teresno - kako {to im odminuvaat go-dinite, taka socijalniot `ivot imstanuva pobogat - ve~erite gi pominu-vaat so dru{tvo, na sedenki, se gri`atza vnucite i u`ivaat vo celosnotovnimanie i po~itta od celata zaedni-ca. Vo vakvite op{testva neprifat-

livo e ispra}aweto na roditelite vostarski dom.

Da se ima cel i pri~ina da se pro-dol`i natamu - e eden od najdobriterecepti za dolgove~nost. Zatoa i za-minuvaweto vo penzija za nekoi lu|e enajrizi~niot nastan vo `ivotot na po-stari godini, osobeno na ma`ite, ob-jasnuva Bjutner.

M. Damjanoska

Babite {to gi ~uvaat vnucite `iveat podolgo

ZP Demir Hisar

Najubavite rakotvorbi

Starite iznemo{teni i osamenipenzioneri, ZP Ohrid i Debrca

ne gi zaborava. Sekoja godina na oko-lu 20 penzioneri im dodeluva preh-ranbeni artikli i higienski sredst-va, osobeno za novogodi{nite i ve-ligdenskite praznici, no ~estopatiznae da se vklu~i i vo nivnite sve-~eni proslavi, godi{nini i drugiprijatni momenti, za da im go razu-bavi i prodol`i `ivotot. Ovie ak-tivnosti na zdru`enieto se vo ram-kite na godi{nata programa za gri`aza stari lica koja opfa}a najrazli-~ni formi na pomo{ i poddr{ka napenzionerite so razli~en socio-ekonomski status, od op{tinite Oh-rid i Debarca. Programata naj~estoja sproveduvaat penzioneri - volon-teri zaedno so Crven krst od Ohrid.

Iako se retki momentite na slav-je i odbele`uvawe na zna~ajni nas-tani i datumi na penzionerite, se-pak gi ima! Tokmu eden vakov slu~ajneodamna se slu~i vo seloto Oroov-nik kaj Ohrid, kade be{e odbele-`ana vo ubava atmosfera 70 godi{-ninata od brakot na Du{an i Kosta-dinka Lo{koski, vo prisustvo na ni-vnite najmili, trite sina, 6 vnuci i12 pravnuci. Du{an e roden 1930, aKostadinka vo 1927 godina. Dvajcatase zapoznale vo septemvri 1948 go-dina, a se registrirale na 6 fevru-ari 1949 godina. Tokmu na 6 fevrua-ri godinava, ja odbele`aa godi{ni-nata od svojot brak. Du{an i Kosta-

dinka se zapoznale na ne~ija svadbakade Du{an kako mlad dever, bil"bendisan# od bratot na Kostadinka.Vo toa vreme takov bil adetot. Zasre}a brakot bil uspe{en celi 70godini. Na proslavata na nivnatagodi{nina prisustvuvaa i volonte-rite - penzionerite i ~lenovi naCrveniot krst.

- Uspehot na na{ot brak vo ovie70 godini e zaradi slogata, razbira-weto, tolerancijata i po~ituvawe-to. Nikoga{ ne sum ja udril ili na-vreduval. Sekoga{ sme imale slogai te{kotiite zaedno sme gi re{a-vale. Za sre}a decata n¢ pomagale ibile so nas i vo dobro i vo zlo, za{to sme im mnogu blagodarni. Takagi vospituvavme, - veli Du{an.

- Iako so strojnici se zedovme,sepak imavme qubov i merak, imavmedobar brak. Ako ne be{e dobar }e muka`ev na brat mi i }e mu izbegav, -vo {ega i so nasmevka na krajot odrazgovor, veli Kostadinka.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Proslava na 70-godi{ninataod brakot

KULTURAPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 11

Po povod 50 godini od za~lenuvaweto voDPM i 85 godini od ra|aweto na poznata-

ta pisatelka Dragica Naj~evska neodamna voDPM se odr`a sredba so pisatelkata. Zatvore~kiot opus i likot na pisatelkata go-vore{e poetot, raska`uva~ i publicist Pa-nde Manojlov. Na sredbata be{e promovirani nejziniot najnov roman "KU]A NA EZERO#.Za nego na promocijata govore{e Olivera]orvezirovska, a izvadok od romanot i izborod poezijata na avtorkata ~ita{e akterkataVirxinija Risteska.

Pravnik po obrazovanie, asistent na Eko-nomskiot fakultet, novinar, Dragica Naj~e-vska paralelno so profesionalnite anga`-mani so golema qubov i `ar mu se posvetila i na pi{uva-weto. Zapo~nala da pi{uva i objavuva u{te kako u~eni~ka,za denes zad sebe da ima ogromen broj dela, romani i ras-kazi, no isto taka, i golem broj prevodi.

So posledniot roman "Ku}a na ezero#, Dragica Naj~evskaja prodol`uva nizata uspe{ni raska`uva~ki dela, vo svo-jot prepoznatliv stil, a vo forma koja logi~no se nadovr-zuva na nejziniot prethoden roman "Do`ivotna jamka#.

"Ku}a na ezero# se zanimava so naizgled ednostavna te-ma, lesno ~itliva, sovremena i aktuelna. Glavniot lik,Violeta Nikolovska, kupuva mala napu{tena ku}a na sa-miot breg na Ohridskoto Ezero. No u{te vedna{ po kupu-vaweto na ku}ata, so prvite obidi da ja osposobi za `ive-ewe i letuvawe, rabotite vo nejziniot `ivot krajno se us-

lo`nuvaat. Violeta ni vo najlo{ata fantazi-ja ne bi mo`ela da zamisli niz kakvi s¢ trau-mi i ma~ni momenti }e pomine i kolku tie do-lgo }e traat vo slednite godini s¢ do kone~-noto spokojno prestojuvawe i `iveewe vo nea.I pokraj site administrativni prepreki, pro-blemi so sosedite koi se nadevale da ja zematku}ata bez pari, pokraj site nepravdi, pa inamesteni sudski procesi, so izmisleni, ne-postoe~ki fakti, Violeta uspeva da se vselivo ku}ata, da go ostvari svoeto sopstveni~kopravo.

I kako {to }e zabele`i d-r \or|i Stalev vosvojata recenzija na ovoj roman, Dragica Naj-~evska ni pretstavila lu|e od razli~ni slo-evi i profili vo op{testvoto. Iako na malgeografski prostor, avtorkata na romanot"Ku}a na ezero# dava slika na razvojniot patna na{ata op{testvena zaednica vo izmina-

tite decenii, zapo~nuvaj}i od sredinata na osumdesettitegodini od minatiot vek. Istovremeno, mnogu od mehaniz-mite za koi se zboruva, prepoznatlivi vo eden sosema po-inakov op{testveno-politi~ki sistem, denes prozvu~uva-at poaktuelno od koga bilo porano.

Kako i vo celoto prethodno tvore{tvo, podvlekuva d-r\or|i Stalev vo recenzijata, pisatelkata Dragica Naj~ev-ska pi{uva za sovremeni temi, so realisti~en pristap,neposredno, osvojuvaj}i go ~itatelot u{te od prvite nas-tani na dejstvieto. Sodr`inata na romanot "Ku}a na ezero#se odviva sli~no na voden dnevnik.

Bi mo`ele u{te mnogu da pi{uvame za ova vredno lite-raturno delo. Ova e roman koj {tom }e se zeme vo racete,ne se ispu{ta do samiot kraj. Cvetanka Ilieva

Najnov roman na romansierkata Dragica Naj~evska

"Ku}a na ezero#

Folklorniot anasambal koj pove}eod desetina godini uspe{no rabo-

ti vo sostav na ZP Ko~ani, vo godi{-nata programa za 2019 godina planirazbogatuvawe na repertoarot so novi

ora od Osogovijata, a orkestarot odnarodni instrumenti pokraj postojniotrepertoar }e ponudi i nekolku novimuzi~ki numeri od ovoj kraj.

- Vo folklorniot ansambal konkur-

sot za priem na novi ~lenovi e otvo-ren i za nego postoi golem interes. ZPKo~ani gi obezbeduva site potrebniuslovi za normalna rabota na folk-lornata grupa i orkestarot, - ni izjavi\or|i Serafimov, presedatel na ZPKo~ani. Toj informira{e deka so go-di{nata programa za rabota }e bidatobezbedeni finansiski sredstva zanabavka za nosii i drugi pridru`nielementi od makedonskoto etnograf-sko bogatstvo na ko~anskiot kraj.

Novina za godinava e inicijativataza formirawe na pea~ka grupa na ~ijrepertoar }e bidat zastapeni staro-gradski i narodni pesni isklu~ivo odko~anskoto podnebje i osogovijata.Podgotveniot folkloren i muzi~kimaterijal preku folklornata i muzi-~kata grupa i godinava }e bidat pre-zentirani pred penzionerite i publi-kata na Kavadarci, Kumanovo, Prilepi Leskovac, R. Srbija. K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Bogata folklorna aktivnost

ZP Ohrid i Debrca

Promovirana vtorata knigapoezija na Ilo KafexioskiNeodamna vo Ohrid be{e promovi-

rna vtorata kniga na poznatiot oh-ridski poet Ilo Kafexioski so nas-lov Magi~en quboven lavirint. Tojpred ohridskata i po{irokata make-donska ~ita~ka publika se pojavi u{tevo mladosta so rodoqubivi, qubovnii opisni pesni, objavuvaj}i vo pove}espisanija. So ovaa vtora kniga Kafe-xioski vleguva vo redot na afirmira-nite poeti na sovremenata makedonskapoezija.

Promotorot Vangelko Lozanoski }ere~e:

- Vo ovaa zbirka avtorot Kafexio-ski izvr{il celosna identifikacijana sopstveniot `ivot. Ne slu~ajno av-torot se opredelil za naslovot "Mage-psan quboven lavirint#, vo koj `ivo-ten krug, poetot e vo centarot, vo vi-telot obzemen od silata na magijata, avo toj krug se redat sliki od `ivot,ezerskite branovi, mladosta, qubov-ta. Od toj krug izvira i se razvivakrug, bol, bes, avanturi i iluzii. Odmladosta blika cela ubavina koja sepreleala vo voshit, `ed, kopne`, odubavinata i siot rasko{ na devojkite.

Poetot skromno }e re~e deka, inspi-racijata za pi{uvawe ja crpi i od eze-rskata {ir na Ohridskoto Ezero {to jadolovuva od negoviot ~ardak na ku}a-ta smestena na viso~inata nad selotoVelgo{ti od kade {to se protega man-astirot Sveta Petka, od spomen-pa-rkot na pisatelot @ivko ^ingo, od pe-snite i igrite na KUD "Ilinden#, odlekovitosta na vodata kaj Sveta Pet-ka, koja mu gi osve`uva mislite i o~i-te. Ova e izvorot na poetskata oaza,dlaboko vsadena i do`iveana vo poe-tskata du{a.

Kafexioski za svoite poetski ost-varuvawa ima dobieno mnogubrojnipriznanija i nagradi na konkursi, nalokalno nivo, i so pravo se vbrojuva vosega postarata plejada poeti vo Ohrid.Svoevremeno vo osumdesettite godiniKafexioski be{e voditel na emi-sijata "Poetsko kat~e# na Radio Ohrid

vo koe toga{ nastapuvaa mladi tvorciso li~ni tvorbi, i gi pravea prvitepoetski ~ekori. Kafexioski istovre-meno e inicijator za formirawe naLiteraturniot klub "Serdarot# vo Oh-rid, i negov pretsedatel. So poezija,toj se zanimava trieset godini.

Ilo Kafexioski me|u ohri|ani epoznat i kako dolgogodi{en fudbals-ki sudija, so {to i sega se zanimavabidej}i kako penzioner ima dovolnovreme i za ovaa negova qubov. Bil su-dija vo vtorata makedonska liga i Op-{tinska liga, a poslednive 17 godinie instruktor na sudii, ~len i pretse-datel na Op{tinskiot fudbalski so-juz. Sportot, kako {to samiot veli, voovaa treta `ivotna doba mu go prodo-l`uva `ivotot, {to zna~i aktivnostaree.

Kafexioski ja podgotvuva tretatakniga poezija, vo koja kako i prethod-nite dve negovi poetski ostvaruvawa,sodr`inski doa|aat do izraz nostal-gijata za minatoto, neizmernata qubovkon sega po~inatata sopruga, qubovtakon ubavinata na prirodata, nejziniteodblesoci i negovoto sekojdnevno `i-votno opkru`uvawe. K. Spaseski

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 126-127 fevruari 201912

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Ne organizim të LSHPM, më 18.01.2019, në Shkup është mbajtur pu-

nëtori për korrespondentët e gazetës"Penzioner plus" dhe "KOHA" në të ci-lën kanë marrë pjesë anëtarë të Kës-hillit botues dhe redaksia. Fillimisht,rreth dyzetë të pranishëm kanë përc-jellë fjalimin e Dragi Argirovski, krye-

tar i LSHPM dhe i Këshillit botues igazetës "Penzioner plus" në temën:Informimi, lajme të rrejshme, dezinfor-mimet, spekulimet, shpifjet, diskrimini-mi dhe fyerjet, gjithnjë e më tepër bë-hen pjesë e përditshmërisë.

- Dhe sikur asnjërin të mos ta bren-gos ajo që shpesh ka lëshim flagranttë parimeve profesionale të informimitpublik dhe të profesionit të gazetarisëdhe thyerje të kodeksit etik të gaze-tarëve. Në këtë kontekst gjithnjë e mëtepër prishen standardet e sjelljes dhepunës profesionale të gazetarëve dhemediumeve. Argirovski, fjalimin e tij epërfundoj me porosinë se bashkëpu-nëtorët dhe korrespondentët tërësishtduhet të jenë kundër lajmeve të rrejsh-

me dhe fjalës së urrejtjes, ta respektoj-në dhe nxisin të vërtetën, njerëzimin,besimin, dëshirën e mirë, bashkëjete-sën dhe mirëkuptimin e ndërsjellë, sitani po ashtu edhe në të ardhshmen.

Fjalimi i radhës ishte i Kalina S. An-donova, - redaktor përgjegjës dhekryesorë i gazetës "Penzioner plus"

dhe redaktor i "Pikëpamjeve pensioni-ste", në temën: "Shkrimi mediatik".

- Shkrimi mediatik nënkupton pose-dim diturish nga informatika dhe shkri-mi kompjuterik bashkërisht, por edhedituri dhe shkathtësi për të kërkuar nëinternet si dhe njohja e lajmit të vërteti cili dallohet prej atyre manipulative.Pa pasurshkrim mediatik, nuk mund tëflitet për kompetencë profesionale tënjë gazetari bashkëkohorë sot, poedhe i secilit konsumator i informimit.Më pastaj ajo ka theksuar se është inevojshëm pasurim i përmbajtjeve imjeteve të informimit, por edhe i uebfaqes së LSHPM dhe i nën faqeve tëcilat rregullisht duhet të aktualizohen,ndërkaq, ato shoqata të cilat nuk kanë

ueb nënfaqen e vet, do ishte mirë taformojnë.

Fjalim në këtë temë ka pasur edheStanka Trajkova, sekretar i KE iLSHPM e cila ka kujtuar për fillet epara të informimit të pensionistëve nëvitin 1952 dhe zhvillimi në këtë shkallëku jemi sot. Ajo ka theksuar rëndësinëe informimit edhe përmes mediumeveinformative lokale dhe nacionale sep-se është shumë me rëndësi dhe e do-bishme mbartja e informatave dhe fak-teve.

Salltir Karovski, nënkryetar i KE iLSHPM, ka folur për rëndësinë e mba-jtjes së kësaj punëtorie për shkëmbi-min e përvojave dhe marrje qëndri-mesh për punë të drejtë në gazetari.Ka theksuar se ekzistimi i gazetavetona është shumë mirë, si dhe ekzisti-mi i gazetave lokale dhe i formave tje-ra të gazetarisë.

Besnik Pocesta, kryetar i Kuvendittë LSHPM, me fjalë miradije u shprehpër informimin në LSHPM dhe porosi-ti që ajo të vazhdoj edhe më tej. Ai kashprehur kënaqësi që në gazetën "Pe-nzioner plus" dhe në "KOHA" ka faqenë gjuhën shqipe.

Mendime personale në këto tema sidhe propozime për përparimin e infor-mimit pensionist treguan: Taska Gav-rovska, Verica Tocinovska, Gojko Ef-tovski, Vele Aleksoski, Kërste Spase-ski, Ilija Gligorov, Dobre Todorovski,Spirko Nikollovski, Nada Aleksova dheCveta Spasikov. I. Gligorov

Punëtori për korrespondent

Informimi dhe shkrimi në media

Finalja e të gjitha aktiviteteve progra-more e SHP Kumanovë për vitin

2018 është shënuar me mbajtjen embledhjes së Kuvendit më 25 dhjetor2018.

Përfaqësues të trupit delegues tëShoqatës, kanë shprehur kënaqësinga rezultatet e arritura gjatë vitit. Përpërvojat pozitive për aktivitetet e real-izuara programore, fjalim të veçantëka mbajtur Jasmina Todorovska, sek-retar i KE i SHP Kumanovë. Ajo kathënë se vëmendje më të madhe Sho-qata i ka kushtuar kujdesit për stan-dardin, mbrojtjes shëndetësore dheedukimin e pensionistëve. Me vetëqe-verisjen lokale dhe sektorin qytetar ak-tivitetet janë harmonizuar në realizi-min e projekteve "Në vizitë për qëllimtë mirë" dhe "Përqafim lokal".

Në fjalimin e tij, sekretari Todorovs-ka, ka kujtuar se në vitin raportues,196 anëtarëve u është ndarë ndihmëe pakthyeshme në të holla për nevojatë ndryshme në sasi prej 1.036.500denarë. Ndihma është dhënë për tëshkuar në banjë, për pushim të cilin e

kanë shfrytëzuar 166 anëtarë, ndër-kaq, në pikniqe dhe ekskursione kanëmarrë pjesë 1.772 pensionistë, dhepër mbështetje të klubeve në sasi prej400.000 denarë.

Programin për aktivitetet e Kuvendit

dhe organet e saj në vitin 2019 e kaparaqitur Lubica Kuzmanovska, nën-kryetar e KE. Ajo ka kujtuar se përcak-timet programore janë konceptuar nëbazë të përvojës së pasur të Shoqa-tës, e cila ka thënë me të drejtëse nu-mërohet ndër më të suksesshmet meaktivitetet e saja të ndryshme.

Në lëmin e krijimtarisë kulturore

zbavitëse do të vazhdohet me mbajt-jen e manifestimit tradicional, ndër-kaq, në fushën e sportit planifikohetpjesëmarrje në lojërat e 24 sportivepensioniste, si dhe takime miqësoreme sportistë nga shoqata tjera. Në kë-të mbledhje të rëndësishme, Kuvendika miratuar planet financiare dhe tëFondit solidar të Shoqatës për vitin2019.

Në arsyetimin të cilin e dha kryetari

SpirkoNikolovski, posaçërisht ka thë-në se mbi 60% nga gjithë mjetet e pla-nifikuara janë caktuar për nevojat mëfunksionale për të cilat anëtarët bash-kohen në SHP. Në fund, është për-punuar programi zgjedhor për realiz-imin e zgjedhjes të organeve të rejanë Shoqatë.

S.N.

Në organizim të Qendrës për menaxhim me krizaqë e drejton Suzana Taseska, pranë Kuvendit të

Komunës Kërçovë, bashkërisht me organizatën ko-munale të Kryqit të kuq, dhe në bashkëpunim me Ak-tivin e pensionisteve pran SHP Kërçovë, në lokalet eshtëpisë së pensionistëve në Kërçovë, banuesve nështëpinë e përmendur u janë ndarë pako modeste meartikuj ushqimorë, ndërkaq, në emër të Kryqit të kuq ujanë ndarë batanija për fjetje.

Në këtë takim të përbashkët, para Aktivit të pensio-nisteve dhe para banuesve të shtëpisë, ka folurdrejtuesi i Qendrës për menaxhim me krizat SuzanaTaseska, e cila ka theksuarse në programin e kaluar qëndron që të ndihmohen personat pleq dhe ato shën-detlig, dhe me ligjëratë profesionale me temën "Mbrojtja preventive e personavepleq në kushte të ajrit të ndotur", për të cilën ka folur d-r Lençe Kërsteska, e punë-

suar në Qendrën e medicinës nëKërçovë, e cila banuesve nështëpinë e pensionistëve ju kadorëzuar batanija.

Në fund është sjellë konkluzionse nëse zgjat kjo situatë e rënd-uar me ajrin e ndotur, do të sig-urohen edhe maska mbrojtësepër personat më të moshuar sidhe ato me sëmundje kronike nëKërçovë.

A. Ristoska

Luani thiri delen dhe pyeti nësefrymëmarrja e tij mbante erë të

keqe. Delja i tha 'po' dhe luani i kë-puti kokën duke quajtur budallaqe.

Pastaj thirri dhe i bëri të njëjtënpyetje.Ujku tha 'j ujkun o' dhe luanie shqeu në copa duke quajtur ser-vil.

Më në fund, thirri dhelprën dhepyeti si dy këshilltarët e parë. Mirë-po dhelpra kërkoi ndjesë thellë dhei tregoi luanit se kohët e fundit kish-te marrë të ftohtë dhe i kishte hun-dët e zëna.

LSHPM, tradicionalisht më 25.01.2019, para më tepër se 70 pjesë-

marrës nga 26 shoqata nga e gjithëMaqedonia, ka mbajtur punëtori përpërgatitjen e raporteve financiare dhetë llogarive vjetore për vitin 2018 tekshoqatat e pensionistëve anëtare tëLidhjes. Në punëtori kanë marrë pjesëkontabilistë, kryetarë të shoqatavedhe kryetar dhe anëtarë të Këshillavembikëqyrës. Punëtorinë e ka hapurkryetari i LSHPM Dragi Argirovski,

me ç’rast ka përshëndetur të pranish-mit dhe i ka falënderuar për pjesëmar-rjen në numër të madh. Më tej, ai katheksuar se punëtoria është për edu-kimin e kontabilistëve dhe për kuadrindrejtues të shoqatave dhe Lidhjes, përrëndësinë e punës së drejt, sipas ligjitdhe me nikoqirllëk në periudhën ekaluar dhe në të ardhshmen.

- Punëtoritë e këtillapër edukim ka-në kontribuar për përgatitje të mirë tëkontabilistëve dhe këshillave mbikë-qyrës për punimin sipas Ligjit të punësmateriale financiare në kuadër të sho-qatave dhe Lidhjes.

Për materialet dhe doracakun ka fo-lur recensuesi Mitre Stojkanovski -

kryetar i Këshillit mbikëqyrës pranëLSHPM, i cili ka theksuar se materialiështë gjithëpërfshirës dhe profesional-isht i punuar në pajtim me Ligjin dheRregulloren për kontabilitet të organi-zatave jofitimprurëse në të cilin janëshënuar shembujt më të nevojshëmnë përpunimin e punës materiale - fi-nanciare për nevojat e shoqatave tëpensionistëve dhe të Lidhjes. Doraca-ku do ju ndihmojë kontabilistëve nëpërgatitjen e raporteve financiare dhe

llogarive vjetore për vitin2019 në shoqata dheLidhje.

Autori i doracakutRomeo Kostadinov, katheksuar të gjitha çësh-tjet e rëndësishme lid-hur me përgatitjen e ra-porteve financiare dhellogarive vjetore për vitin

2019 dhe për problemet në mos përm-bajtjen e rregullave të cilat dalin ngaLigji dhe Rregullorja për kontabilitet tëorganizatave jofitimprurëse. Ai ka foluredhe për ndryshimet në Ligjin për ta-tim në të ardhurat personale, ndryshi-me të cilat vlejnë nga 01.01.2019, tëcilat janë me rëndësi të madhe përshoqatat dhe Lidhjen në pagesën ellojeve dhe nënllojeve të ndryshme tëtë hyrave për aktivitetet e planifikuaratë tyre. Ai gjithashtu ka folur edhe përndryshimet në Ligjin për tatim në fitim.Më pas, ka pasur pyetje dhe diskutimetë shumta me parashtrim të pyetjevenga autori dhe recensenti i doracakut.

Petar Andreevski

Aktivitete të LSHPM

Punëtori për kontabilistët

Më qëllim të harmonizimit të organeve tëShoqatës së pensionistëve Komuna Saraj, me

ato të Lidhjes së shoqatave të pensionistëve tëMaqedonisë, ku Shoqata është anëtare, pak paraskadimit të afatit, Shoqata i shpalli dhe i realizoizgjedhjet për organe dhe trupa të sajë.

Fillimisht, zgjedhjet i mbajti në tri degët: Saraj, Kondovë dhe Bukoviq, ku poszgjedhjes të anëtarëve të Këshillit të degës, dega propozoj edhe kandidat përnë Kuvendin e Shoqatës.

Kuvendin konstituiv Shoqata e mbajti më datë 19.01.2019 ku për kryetar sër-ish zgjodhi Baki Bakiun dhe sipas Statutit, u zgjodhën 13 anëtarë të Kuvendit, 5anëtarë të Këshillit ekzekutiv, 3 anëtarë të Këshillit mbikëqyrës dhe 3 anëtarë tëKomisionit për statut dhe çështje juridike.

Për delegat në Lidhjen e shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë, Kuvendizgjodhi Baki Bakiun, ndërkaq për në Lidhjen e shoqatave të pensionistëve tëQytetit të Shkupit, zgjodhi Gajur Ajdinin.

Këshilli ekzekutiv, konstituivin e bëri më datë 29.01.2019, ku për kryetar sërishzgjodhi Mahir Durakun. Ky organ ekzekutiv zgjodhi edhe nga tre anëtarë të komi-sioneve: për sport dhe aktivitete sportive, për ekskursione, për rekreacione dhejetën kulturore - zbavitëse dhe Komisionin për shëndetësi dhe çështje sociale.

Gjatë zgjedhjes së organe dhe trupave të përmendura, Shoqata pati parasy-sh dhe për arsye të mbajtjes së vazhdimësisë në aktivitete programore, ato i pë-rtëriu edhe me anëtarë të rinj, duke respektuar njëherësh edhe strukturën na-cionale dhe përkatësinë fetare. B.B.

Qeveria e ka pranuar Propozim -programin për sigurimin e mjete-

ve për shërimin spitalor pa pagesë tëpjesëmarrjes (participimit) për pensi-onistët dhe për sigurimin e mjetevepër shërbime specialiste - konsulta-tive dhe shërbime spitalore për shfry-tëzuesit e të drejtës për ndihmë soci-ale në të holla në Republikën e Ma-qedonisë për vitin 2019.

Sipas programit, pensionistët të

cilët kanë pension më të ulët se14.000 denarë, janë të liruar në pag-imin me participim (pjesëmarrjes) gja-të shërimit në isntitucione shërueseshëndetësore. Ndërkaq, shfrytëzuesite të drejtës së ndihmës sociale nëpara, janë të liruar nga participimi gja-të shfrytëzimit të shërbimeve shënde-tësore specialiste - konsultative nëRepublikën e Maqedonisë.

Shoqata e pensionistëve Komuna Saraj

Janë mbajtur zgjedhjet përorgane dhe trupa të Shoqatës

SHP Kumanovë

Raport me programim

SHP Kërçovë

Aksion për ndihmë personavepleq dhe shëndetlig

luani dhe tre këshilltarët e tij

Pensionistët me pensionederi më 14.000 denarë,janë të liruar nga participimi

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 13

Verojatno e te{ko da se zamisli de-ka niskite temperaturi, veterot i

snegot mo`e da bidat blagotvorni pozdravjeto, osobeno koga }e vidite dekaokolu vas {mrkaat ili kivaat.

No, sprotivno na popularnoto veru-vawe za {tetnosta na zimata, eksper-tite istaknuvaat deka od studot ima-me i korist, samo {to za toa ne smesvesni. Postojat dokazi deka niskitetemperaturi mo`e da bidat del od zd-raviot `ivot. Poverojatno e deka po-brzo }e gi tro{ite kaloriite, }e di-{ete sve` vozduh, }e razmisluvatepobistro, }e imate posilen imunolo-{ki sistem i pove}e }e se dru`ite sosakanite. Ova se naj~estite blagodatiod studot, koi bi mo`ele da ve nave-dat da ja zasakate zimata.

1. Studot gi tro{i kaloriite i gisogoruva masnite kletki - [etawetovo park na sve` sneg nosi radost, opu{-tawe i relaksacija. No, snegot ne e ne-ophoden za zdravstvenite blagodati -dovolno e nadvor da bide studeno. Te-loto po stud tro{i pove}e energija zaodr`uvawe na normalnata telesna te-mperatura na pribli`no 36,7 stepeni.

Studot gi sogoruva masnite kletki.Toa se masti koi izladenoto telo gitro{i za da se zagree. [etaweto poladno vreme }e ja zgolemi potro{uva-~kata na energija i }e ja zadr`i viso-ka u{te nekolku ~asovi potoa.

2. Studeniot vozduh sozdava povo-lni uslovi za sportuvawe - Dali ne-koga{ ste se zapra{ale zo{to marato-nite se odr`uvaat kon krajot na esen-ta? Tr~aweto po toplo i vla`no vremee isklu~itelno naporno za organizmot.Koga }e zaladi, polesno e i poudobnoza tr~awe, bidej}i se namaluva topli-nskiot stres, koj nepovolno vlijae nateloto. Ako ne ste vqubenik vo tr~a-weto, i brzoto odewe }e vi koristi.Zatoa, izlezete od domot, dobro zato-plete se i trgnete vo akcija.

3. Studenoto vreme obezbeduva do-bar son - Studot mo`e da vi pomognepodobro da spiete. Bidej}i lu|eto koistradaat od nesonica imaat poka~enatelesna temperatura, blago razlade-nata spalna soba e optimalna za spie-

we. Nekolku nedeli postepeno nama-luvajte ja temperaturata vo spalnatasoba na 18 stepeni. Va{eto telo }e seprisposobi taka {to poniskata tempe-ratura nema da bide neprijatna. ]etro{ite pove}e kalorii, a }e za{te-dite i na va{ata smetka za elektri~naenergija.

4. Studot pomaga pri infekcii iubla`uva vospalenija - Ako sakateda go zajaknete imunolo{kiot sistem,iskoristete gi zimskite uslovi, bide-j}i izleguvaweto na ladno go praviva{eto telo pootporno, a so toa klet-kite koi se borat protiv infekcii voteloto se zgolemuvaat. Mnogu povre-deni sportisti primenuvaat kriote-rapija, tretman na ekstremno niskitemperaturi za da gi izle~at iscrpen-ite muskuli. Krioterapijata se pri-menuva vo sobi koi li~at na sauna, nose razbira so sprotiven efekt. Krat-kiot prestoj vo priroda na studeno }ego ima istiot efekt.

5. Studeniot vozduh obezbeduvapodobro di{ewe - Zimata go pro~is-tuva vozduhot od alergeni i razni he-miski supstancii. Ostriot i ~ist zim-ski vozduh zna~itelno e pozdrav. Za-toa redovno vo tekot na zimata, baremna kratko, provetrete go prostorot vokoj prestojuvate. Posetuvajte prirodaili parkovi i praktikuvajte dolgipro{etki na otvoreno.

6. Studenoto vreme ja podobruvakoncentracijata i memorijata - Is-tra`uvawata poka`uvaat deka toplo-to i ubavo vreme ne popre~uvaat vodonesuvawe slo`eni odluki, percep-cija, memorija i prisetuvawe. Na vi-soki temperaturi mozokot zgolemenotro{i glikoza, {to nepovolno vlijaena kognitivnite sposobnosti. Toj ra-boti podobro na umereno niski tempe-raturi. Nau~nicite potvrduvaat deka17-18 Celziusovi stepeni e optimal-na temperatura za rabota na mozokot.

Istra`uvaweto od 1972 godina po-ka`alo deka decata na u~ili{na voz-rast postignuvaat najdobri rezultativo prostorii so ovaa temperatura.Drugo istra`uvawe otkriva deka lu-|eto podobro u~at koga vremeto e ob-

la~no, do`dlivo, ili vrne koga sneg.7. Niskite temperaturi pomagaat za

cirkulacija - Istra`uvaweto na Uni-verzitetot Harvard vo SAD vo 2010godina, poka`alo deka umereno niski-te temperaturi pottiknuvaat podobracirkulacija na krvta. Studenoto vre-me gi stesnuva krvnite sadovi i na tojna~in ja prinuduva krvta da te~e po-brzo niz niv. Dokolku sakate da imatesve`, priroden i crvenikav izgled,potrebno e da se pro{etate po stude-niot den. Samoto {etawe, odnosnofizi~kata aktivnost, isto taka, dopo-lnitelno }e ja pottiknat va{ata cir-kulacija.

Opasnosti od stud No, niskite temperaturi nosat ri-

zik od bolesti i od povredi, a vo naj-golema opasnost se decata, staritelica i hroni~no bolnite. Eve nekoi odniv: Hipotermija - Hipotermija ili

smrznuvawe nastanuva koga tempera-turata na teloto se namaluva na 35Celziusovi stepeni ili ponisko. Mo-`e da bide smrtonosna ako ne se ot-krie brzo i ne se lekuva. Za da se sp-re~i hipotermijata, nosete topla,sloevita obleka, kapa, rakavici i to-pli obuvki. Ako medicinskata pomo{ne e dostapna, otstranete gi site vla-`ni ali{ta i upotrebete toplo }ebe.Toplite pijalaci mo`at da pomognat,no ne i alkoholnite pijalaci. Smrznatini - Smrznatini nas-

tanuvaat poradi podolga izlo`enostna stud i naru{uvawe na cirkulacija-ta na krvta, a najpogodeni se nosot,u{ite, obrazite, bradata i prstite.Za{titata od smrznatini e ednakvakako i za{titata od hipotermija. Pozdobienite smrznatini, {to e mo`nopobrzo vlezete vo topla soba i poto-pete gi zafatenite podra~ja so topla(ne `e{ka) voda. Nemojte da go trietei masirate smrznatoto mesto, nitu dago greete so grealki. Srcev udar - Niskata temperatu-

ra e eden od rizi~nite faktori. Pri-~inata e verojatno stesnuvawe na krv-nite sadovi i zgolemuvawe na krvniotpritisok. Zatoa, dobro oble~ete sekoga izleguvate na studeno i izbegnu-vajte pogolem fizi~ki napor.

M. Damjanoska

Ako lo{o se ~uvstvuvate, eve kakomo`ete da mu pomognete na organi-

zmot da se spravi so virusot ili nas-tinkata na priroden na~in.

Origano - za~in, koj e poznat po svo-ite antibakteriski i antimikoti~nisvojstva, no isto taka i kako mo}en an-tioksidant. Seto ova go pravi origa-noto dobar sojuznik vo borbata protivnastinki i infekcii. Treba da pietedve ~a{i dnevno, i ako va{iot ~aj epremnogu gor~liv, mo`ete da dodadetemalku med. Pokraj olesnuvaweto naka{laweto, ovoj ~aj (no bez med) e od-li~en protiv urinarnite infekcii, aisto taka pomaga koga stradate od sto-ma~en virus. Isto taka so ~aj od origa-no mo`at da se tretiraat i infekciina ko`ata.

Luk - Lukot e priroden antibiotik,koj ima silno antibakterisko dejstvo,i ako imate `oltenikav ili zelenikaviscedok od nosot, }e vi pomogne lukot.Lukot ima silen antivirusen efekt, gostimulira imunitetot, a osobeno edelotvoren pri infekcija na gorniotrespiratoren trakt.

\umbir - \umbirot e miorelaksans,koj im mu pomaga na muskulite da se re-laksiraat, {to zna~i deka mo`e da po-mogne protiv gr~evi predizvikani odsilno i dolgotrajno ka{lawe. Isto ta-ka, |umbirot go stimulira imunolo{-kiot sistem. \umbirot e vistinski iz-bor i pri zatnat nos i go oslabnuva ka-{laweto.

Pile{ka supa - Pile{ka supa e ve-

rojatno najvkusna od site prirodnilekovi, a se poka`ala i kako mnoguefikasna. Edna studija sprovedena vo2000 godina poka`ala deka pile{katasupa e navistina efikasen lek protivgrip, bidej}i gi ubla`uva vospalitel-nite procesi vo teloto. Toplata pile-{ka supa go hidrira teloto, go le~i igo snabduva so elektroliti.

Med - @e{ka limonada so med nesamo {to }e go zagree organizmot, tukui topla te~nost so medot e odli~naprotiv ka{laweto. Edna studija od2007 godina poka`ala deka dve la`i-~ki med pred spiewe se poefikasni odsiropite za ka{lica.

Zemawe dovolno te~nosti - Simp-tomite na infekcii na gorniot respi-ratoren trakt obi~no po~nuvaat "vonosot#. Virusite ja napa|aat mukoznatamembrana na nosot, a teloto se bori daisfrli {to pove}e sekreti za da seza{titi od napadot na virusite. Akozemate dovolno te~nosti, sekrecijata}e bide porazredena i }e vi bide po-lesno, zaedno so virusot, da ja isfr-lite.

Dovolno son - Onie koi spijat poma-lku od sedum ~asa vo tekot na no}taimaat tri pati pogolem rizik da dobi-jat viroza od onie koi spijat osum ilipove}e ~asa. Koga ste bolni, na va{etotelo mu treba odmor. Spijte i le`etekolku {to mo`ete i dodeka ste bolni,ne pravete ni{to {to ne e potrebno.Rabota, sadovi, ku}a... seto toa mo`eda po~eka dodeka da ozdravete... B.A.

Dali ste znaele deka crniot drob,tokmu kako i srceto, e eden od naj-

optovarenite organi koj izvr{uva po-ve}e od 500 funkcii vo va{iot orga-nizam? Crniot drob ja ~isti krvta odtoksini, se bori so infekcii, sozdava`ol~ka, gi razgraduva masnotiite imetaboli~kiot otpad. Osven toa, cr-niot drob e najgolem organ niz koj se-koja minuta cirkulira golema koli~i-na krv koja vo nego se filtrira. Bidej-}i gi filtrira i razgraduva hormoni-te, dobroto funkcionirawe na crniotdrob e mnogu va`no i za ramnote`atana hormonite vo organizmot. Dokolkuneprestajno ste izlo`eni na {tetnisupstanci koi se pove}e gi ima vo hra-nata i vodata, va{iot crn drob e pre-optovaren od toksini. Osven toksini-te od hranata i okolinata, vrz zdrav-jeto na crniot drob negativno vlijae ielektromagnetskoto zra~ewe od mobi-lnite telefoni i vaj-fajot. Zatoa ba-rem no}no vreme mobilnite telefonineka bidat {to e mo`no podaleku odva{iot krevet, a vaj-fajot zadol`i-telno da go isklu~ite.

Znaci deka crniot drob e preopto-varen od toksini: bolka ili neprijatnost vo desniot

goren del na stoma~nata {uplina, podrebrata; preterano potewe i zagrevawe na

teloto; ma~nina so kiselini i naduenost,

problemi so varewe masna hrana; neobjasnivo debeleewe i masno

tkivo okolu stomakot ili zna~itelnogubewe kg; akni, rozaceja, ~e{awe na ko`ata,

`olti izraslini okolu o~ite; visok krven pritisok; promena na raspolo`enieto i za-

mor;Blagodeti od ~isteweto na crniot

drob:Najdobro {to mo`ete da napravite

za svoeto sevkupno zdravje e da si do-zvolite detoksifikacija na crniotdrob. ^isteweto na crniot drob imabrojni prednosti za va{eto zdravje, anekoi od niv se:

1. Detoksifikacijata na celiot or-ganizam - Ako go is~istite crniotdrob, }e pottiknete ~istewe na celiotorganizam. Toj vreden i vitalen organja ~isti iskoristenata krv i ja vra}akon srceto. Ako funkcijata na crniotdrob e destabilizirana poradi zasi-tenost od toksini, nepro~istenata krvkru`i niz celoto telo i niz srcetozagrozuvaj}i go negovoto zdravje. Na-malenata funkcija na crniot drob gozagrozuva celiot imunolo{ki sistem i

pridonesuva kon zabrzano stareewe.2. Go snabduva teloto so energija -

Ako ~esto piete kafe za polesno i po-brzo da gi izvr{uvate svoite rabotniobvrski, toa nema mnogu da vi bide odpomo{. Kafeto samo momentalno }e vigo podigne elanot, a nabrgu po toa sle-di pogolem pad na energijata. Zatoamnogu podobar izbor e detoksifika-cija na crniot drob koja }e ve snabdiso sve`a energija, }e ja zajakne va{atakoncentracija i }e ja zgolemi va{ataproduktivnost. Osven toa, }e go podo-bri kvalitetot na va{eto spiewe. De-toksifikacijata na crniot drob }e muovozmo`i na va{iot organizam da giobnovi zalihite na nutrienti i zna~i-telno }e go zgolemi nivoto na energijapotrebna za ve`bawe i za dnevni ob-vrski.

3. Pomaga vo slabeewe - Ako serio-zno razmisluvate za slabeewe, toga{detoksifikacijata na crniot drobtreba da bide na vrvot na va{iot po-pis na prioriteti. Crniot drob imapodednakvo va`na uloga vo slabeewe-to kako vo crevata taka i vo drugiteorgani za varewe. Tokmu toj e zadol-`en za razgraduvawe na masnotiite.Crniot drob sozdava `ol~ka, ~ija fu-nkcija e razgraduvawe na masnotiite.Zatoa, ako go is~istite crniot drob,}e go pottiknete proizvodstvoto na`ol~ka, a so samoto toa i gubeweto navi{okot kilogrami.

4. Go namaluva rizikot od pojava nakam~iwa - Ako imate vi{ok holeste-rol, vi se zakanuva pogolem rizik odsozdavawe na kamen~iwa vo crniotdrob i `ol~kata. Tokmu prisustvotona holesterol doveduva do stvrdnuva-we na `ol~kata, koja poleka se pret-vora vo kamen~iwa, koi predizviku-vaat zatnuvawe i blokirawe na rabo-tata na crniot drob, pa toj ve}e ne mo-`e kvalitetno da go ~isti organizmotod toksini.

5. Ja ~isti i neguva ko`ata - Blago-darenie na detoksifikacijata na cr-niot drob i eliminiraweto na toksi-nite od organizmot }e se podobri ok-sigenacijata na va{ite tkiva, pa }eizgledate poubavo, pozdravo i posve-`o. Poradi podobrenata funkcija nacrniot drob i va{ata ko`a }e mo`eslobodno da di{e i da sveti. Imeno,ako crniot drob e prezasiten so tok-sini, teloto od vi{okot na otrovi seosloboduva i preku ko`ata, koja sta-nuva sklona kon akni i drugi negativ-ni promeni.

Hrana koja go ~isti crniot drob: luk,kromid, cveklo, jabolko, sve`o isce-den limon vo topla voda. T.G.

Kako da go is~istitecrniot drob

Crvenoto meso, zeleniot zarzavat,ora{asti plodovi i semki se dobri

izvori na `elezo dobieno od hranata. Na{eto telo ne mo`e da proizvedu-

va `elezo, pa zatoa morame da go vne-suvame preku ishranata ili preku le-kovi. Pri toa, problem e {to `elezo-to vo hranata ne e sekoga{ vo oblik vokoj mo`e da go apsorbira organizmot.Kako {to e poznato, crvenoto mesoosobeno e bogato so `elezo koe orga-nizmot mnogu lesno go apsorbira, nomnogumina osobeno postarite lu|e, odrazni pri~ini mnogu malku go jadat ilivoop{to ne go konsumiraat.

Pokraj vo mesoto, dobri izvori na`elezo se i temnozelenite lisja naspana}ot, blitvata, keqot i drugi.@elezo sodr`i i gra{akot i le}ata.Problem e vo toa {to od ovie zelen-~uci dobivame mnogu pomalku `elezootkolku {to mo`eme da dobieme odmesoto. Zatoa vo ponovo vreme so `e-lezo se obogatuva lebot, razni `itar-ki i kola~i. No tie ne se vo oblik koje lesen za absorpcija.

Isto taka za da dobiete {to pogole-

ma koli~ina na `elezo od hranata mn-ogu e bitno kako ja prigotvuvate i {topiete dodeka konsumirate hrana vokoja ima `elezo.

Za da go demonstrira ova, profeso-rot [arp od Mi~igenskiot univerzi-tet, izvel nekoi eksperimenti sli~nina na~inot na koj ja vari hranata ~ove-~kiot organizam. Testovite sodr`eleenzimi koi igraat glavna uloga privareweto na hranata vo stomakot.Profesorot [arp poka`al deka akoso obogateni so `elezo `itarki piete|us, se absorbira mnogo pove}e `elezootkolku da jadete samo `itarki, zatoa{to |usot sodr`i vitamin C koj poma-ga za podobro zemawe na `elezoto vo`itarkite. No, ako piete kafe i jade-te `itarki, }e dobiete mnogu pomalku`elezo. Spored profesorot [arp, ka-feto e polno so hemikalii poznatikako polifenoli koi se mnogu efika-sni vo vrzuvaweto so `elezoto i gopravat pomalku rastvorlivo. Re{eniee da go ispiete kafeto 30 minuti po-docna po pojadokot.

Sirovata zelka e dobar izvor na

dostapno `elezo, no so varewe koli-~inata znatno se reducira, bidej}ivitaminot C se uni{tuva pri visokitemperaturi. Zna~i ako sakate da do-biete {to pove}e `elezo od zelkatajadete ja kako salata.

Istoto va`i i za drug zelen~uk kojsodr}i `elezo, kako {to e keqot, bro-kulata, karfiolot i drugo, no spana}otse odnesuva obratno. Spana}ot dava 55odsto pove}e "biodostapno# `elezovaren odkolku da go jadete sirov.

"Spana}ot sodr`i soedinenija ta-kanare~eni oksalati, koi prakti~no godr`at vo "zatvor# `elezoto dodeka esirov. Koga go varime toa se oslobo-duva# - veli profesorot [arp.

Utvrdeno e deka {to se odnesuva do`elezoto vo lebot, najdobar e lebot sokvasec. Toa e zatoa {to p~enicata so-dr`i hemikalija po ime piti~na kise-lina koja ja zabavuva apsorpcijata na`elezoto, a koga se pravi leb od kise-lo testo, procesot na fermentacija jarazlo`uva piti~nata kiselina i `e-lezoto stanuva podostapno za apsorp-cija. B.A.

Kako da dobiete pove}e `elezo od hranata

Niskite temperaturi

Bezbrojpati dosega sme slu{nalekako masnotiite se {tetni po zdr-

avjeto, bidej}i gi zatnuvaat arteriite,go zgolemuvaat rizikot od bolesti nasrceto, predizvikuvaat debeleewe...

No, britanskiot kardiolog D-r AsimMalhotra go tvrdi tokmu sprotivnoto ivo toa ne e edinstven! Novite istra`u-vawa poka`uvaat deka neprijatel brojeden na va{eto telo e {e}erot. D-rMalhotra tvrdi deka polnomasniteproizvodi se dobri za zdravjeto i dekaima brojni dokazi koi poka`uvaat idoka`uvaat deka masnotiite ne samo{to ne doveduvaat do problemi so sr-ceto, tuku ishranata koja vklu~uva po-lnomasni mle~ni proizvodi {titi odsrcevi zaboluvawa i dijabetes od ti-pot 2. D-r Malhotra gi ohrabruva svo-ite pacienti da jadat masnotii, no daizbegnuvaat "lajt (lesni)# proizvodi.

"Im sovetuvam da jadat polnomasniproizvodi i namirnici koi sodr`atzasiteni masti, a koga }e im napome-nam da se dr`at podaleku od se {to

navodno go namaluva holesterolot, megledaat za~udeno.# - veli kardiolo-got.

Toj objasnil i toa deka sostojki koigo namaluvaat holesterolot vsu{nostgo zgolemuvaat rizikot od srcevi za-boluvawa i deka masnotiite ne se(glaven) vinovnik za debeleeweto.

D-r Malhotra tvrdi deka najgolemaopasnost po zdravjeto e {e}erot, a sonego se soglasuva i profesorot pedi-jatar D-r Robert Lustig. I toj isto goprou~uval vlijanieto na mastite i{e}erite vrz debeeleweto kaj decatai zaklu~il deka proizvodite koi so-dr`at {e}er treba da imaat istaknatipredupreduvawa pred upotreba, kako{to imaat cigarite ili nekoi alkoho-lni pijaloci. Se pove}e eksperti sme-taat deka glavniot vinovnik za preku-mernata te`ina i cela niza bolestipovrzani so debelinata ne se mastite,tuku {e}erot!

"Ne se zdebeluvate od masnotii, to-kmu kako {to ne stanuvate zeleni od

zelen~ukot koj go jadete# istaknuvakardiologot, a doktor Gari Tobs pre-dupreduva deka debelinata nema vrs-ka so brojot na kalorii, tuku so ona{to jademe. Vo prilog na toa govori ifaktot deka okolu 23% od populaci-jata na [vedska se pridr`uva do re-`imot na ishrana koj podrazbira pol-nomasni proizvodi i {to pomalku jag-lenohidrati.

[vedskiot ekspert D-r AndreasEnfeldt, koj ja osmislil programataza ishrana so pomalku jaglenohidratia pove}e masti, istaknuva deka mnogu-mina mislat deka negoviot re`im naishrana e "tempirana bomba#, no dode-ka sekade vo svetot se pove}e se debe-lite lu|e, fakt e deka brojkata lu|e soprekumerna te`ina vo [vedska posta-pno se namaluva.

Dve istra`uvawa koi 2014 gi izvedeSojuzot za medicinski istra`uvawana Univerzitetot Kembrix, poka`aledeka zasitenite masti od mle~niteproizvodi, dokolku se konzumiraatumereno, go namaluvaat rizikot od di-jabetis tip 2 i srcevi zaboluvawa.

T.G.

Masnotiite go ~uvaat zdravjeto

Prirodni lekovi protiv nastinki i grip

SPORT PENZIONER plus 126-127 fevruari 201914

Milica Andreevska e najtrofejnatasportistka - penzionerka vo Zdru-

`enieto na penzioneri Solidarnost -Aerodrom. Od 2014 godina do 2018 go-dina Milica ne se vratila od Repub-li~kite sportski penzionerski nat-prevari bez da osvoi medal. Dosega imaosvoeno vo 2014 godina treto mesto, vo2015 godina vtoro mesto, vo 2016 godi-na 3 mesto, 2017 godina 2 mesto, 2018godina povtorno vtoro mesto. Zna~i zapet godini 3 srebreni i 2 bronzeni me-dali vo frlawe |ule.

Milica Andreevska e vistinska spo-rtska gordost na zdru`enieto na pen-zioneri "Solidarnost - Aerodrom#. Re-tkost e penzionerka sportiska da imaosvoeno tolku medali, pet godini pored, da bide me|u najdobrite me|u svoite kole-gi vo zdru`enieto, no i mnogu po{iroko. Da sebide eden od najdobrite vo odredena disci-plina e za sekoja po~it. Milica ima `elba da

se zakiti so zlaten medal i da gi izraduva sotoa site svoi kolegi, penzioneri sportisti odsvoeto zdru`enie, ~ij ~len e pove}e godini.Rezultatite na Milica se zaradi nejziniteprirodni sportski predispozicii, no i zaradi

nejziniot li~en trud, kako irazbiraweto vo nejzinotozdru`enie za zna~eweto nasportot.

Frlawe |ule e edna od po-te{kite disciplini i voobi~aeno so ovaa di-sciplina se bavat ma`i, a `enite se natpre-varuvaat vo polesni disciplni kako {to se{ah, domino, tabla pikado, no na sportskitepenzionerski natprvari nema ma{ki i `enskidisciplini. Re~isi i dvata pola podednakvose podednakvo zastapeni. I ednite i drugitese svesni za va`nosta na fizi~kata aktivnosti sportuvaweto za psihi~koto i fizi~kotozdravje na site vozrasti, a osobeno za lu|etood tretata doba. Zatoa, na sportskite natpre-vari i me|u ogranocite i me|u zdru`enijata naregionalnite sportski natprevari, i na pen-zionerskite sportski Olimpijadi, sekoj davase od sebe da postigne {to podobri rezultati,za sebe, no i za svoeto zdru`enie. Se postig-nuvaat rezultati ~estopati mnogu podobri odonie koi bi se o~ekuvale na nivni godini.

Sekoja ~est za site sportiti penzioneri, se-koja ~est za Milica Andreevska!

K.S.Andonova

Po donesenata Odluka za dodeluvawe na nagradiza postignati vrvni sportski rezultati na penzi-

oneri i dodeluvawe na Blagodarnici za penzioneriu~esnici na sportski natprevari vo periodot odprethodnite 15 godini, a donesena na 10.12.2018 god-ina od Izvr{niot odbor na ZP Kratovo, na 30.12.2018godina bea dodeleni nagradi i blagodarnici.

Izvr{niot odbor na ZP Kratovo ovaa Odluka jadonese po preporaka na Komisijata za sport irekreacija pri ZP Kratovo i toa na site u~esnici naRepubli~kite penzionerski sportski natprevari daim se dodeli Blagodarnica, a na onie u~esnici koiosvoile I mesto nagrada od 3.000denari, a za II i III mesto po 2.000denari.

Blagodarnici im bea dodeleni ina licata koi u~estvuvale vo or-ganizirawe na sportskite mani-festacii vo prethodnite 15 godi-ni, kako i za dolgogodi{na plodnai uspe{na sorabotka na site akti-vnosti na ZP Kratovo.

Na istata sednica na Izvr{niot odbor na ZP Kra-tovo, be{e ragledan i Izve{tajot za snabduvawetoso ogrevno drvo za semejstva na penzioneri od op{-tinata Kratovo. Pri toa se konstatira deka uspe{nose snabdeni 435 penzionerski semejstva so vkupno3.100 prostorni metri ogrevno drvo i pritoa dosta-vata e izvr{ena do nivnite domovi, zaklu~no so15.10.2018 godina.

Treba da se napomene deka ZP Kratovo svoite pen-zioneri gi snabdi so najevtino ogrevno drvo vo Repu-blikata i toa po 2.700 denari prostoren metar buka ipo 2.800 denari prostoren metar dabovo drvo.

Metodi Mi{evski

ZP Kratovo

Dodeleni nagradi nauspe{ni sportisti - penzioneri

ZP "Solidarnost - Aerodrom#

Najtrofejna sportistka vo zdru`enieto

Eden od najistaknatite makedonski dejci napoleto na problemskiot {ah e sekako pen-

zioniraniot elektroin`ener 73-godi{niotBo{ko Milo{eski. Roden e vo Vratnica vo po-dno`jeto na [ara, a se {koluval vo Tetovo iBelgrad. Celiot raboten vek go pominal voSkopje kade `ivee i denes. Kako {ahist posti-gnuval zna~ajni uspesi i toga{ va`el za edenod najsilnite prvokategornici vo prakti~niot{ah, no, glavna preokupacija po sredno{kols-

kite denovi mu stanala {ahovskata kompo-zicija, kako {to u{te go narekuvaat problems-kiot {ah. Nekoi go upotrebuvaat i terminot"{ahovska poezija#. Kako avtor na blizu 1.000kompozicii od site vidovi dosega ja ima dobi-eno titulata "Majstor na FIDE#, a prethodnobil i Me|unaroden sudija na FIDE za {ahovs-ka kompozicija.

Minatata godina Argentinskta federacijaza problemski {ah raspi{a Me|unaroden tu-

rnir vo ~est na 70 go-dini `ivot i aktiv-nosta na svojot ista-knat {ahovski majs-tor Mario G. Garsija.Turnirot se odr`a vo4 grupi na originalnikompozicii. Vo prva-ta grupa - matovi vo 2potega u~estvuvaa 51kompozicija od 35 av-tori od 16 zemji, aMilo{eski se plsiravisoko i ja osvoi VI-ta nagrada. Vo matovivo 3 potezi, Milo-

{eski osvoi specijslnopo~esno priznanie, a vomatovite vo pove}e pote-zi ja dobi prvata nagradaso mat vo 20 potezi(!), po-~esno priznanie so matvo 17 potezi i specijalnapofalba so mat vo 6 po-tezi! Pofalba Milo{es-ki osvoi i vo ~etvrtatagrupa - studii so svojata studija "belite dobi-vaat#. Site 6 originalni kompozicii {to giisprati Milo{eski bea odlikuvani, odnosnovlegoa vo grupat na pobenici! Ova dosega ne ezabele`ano vo svetot!

Vo svoite penzionerski denovi Bo{ko pro-dol`uva da ni`e uspesi kako vo najdobritedenovi vo mladosta! Se o~ekuva vo najskorovreme da ja dobie i titulata "Me|unarodenmajstor za {ahovska kompozicija#. Inaku, Mi-lo{eski skoro dve decenie e glaven urednikna spisanieto za problemski {ah "Vratnica64# preku koe se organiziraat brojni me|unar-odni natprevari za site vidovi {ahovski pro-blemi i studii.

G. Haxi-Vaskov

Golem uspeh na penzionerot Bo{ko Milo{eski

ZABAVAPENZIONER plus 126-127 fevruari 2019 15

Policajcite vo stanica pra{uvaat `rtva na razbojni{tvo:- Poznat li vi e ovoj ma`?- Da, poznat mi e.- Opaaa, imame traga! A od kade vi e poznat?- Pa ve}e tret den mi go poka`uvate...

* * *Terorist £ se dodvoruva na devojka:- Saka{ li da ti go simnam onoj avion?

* * *Trpe mu veli na prijatelot: - Tolku lo{i raboti pro~itav za pu{eweto i pieweto, {to re{iv

vo novata godina da prestanam... da ~itam!* * *

Kavadar~anec odi doma i nosi {est paketa vino, dve {i{iwarakija i dva leba.

- Da ne ~e iame gosti ve~er?- Ne be, oti?!- Ami {o tolku leb si zel?

* * *Eden drugar go pra{uva Trpe:- Trpe, koi se desette raboti {to te pravat sre}en?- Devet piva i dale~inski upravuva~.

* * *- ^estitki! Dobivte 100.000 evra na loto! [to }e pravite so

parite?- Pa, }e gi vratam dolgovite.

- A so drugite?- E drugite }e po~ekaat...

* * *Dvajca mladi sedat na klupa vo park, pijat pivo i se `alat:- Brat, te{ki vremiwa dojdoa.- Da be, ve}e ne mo`e{ da `ivee{ ni od penzijata na baba ti...

* * *Stare{inata mu veli na vojnikot:- Ve}e petti pat mesecov barate otsustvo! I pak zaradi bolesta

na dedo vi.A vojnikot mu odgovara:- Da vi ka`am pravo, i jas po~nuvam da se somnevam deka dedo mi

se preprava!* * *

@enata luto mu veli na ma`ot:- V~era ostaviv dve {i{iwa votka vo fri`iderot! Zo{to sega

ima samo edno?A ma`ot odgovara:- Zatoa {to ne go vidov.

* * *Maliot Trpe ja pra{uva majka si: - Mamo dali navistina lu|eto koga umiraat se pretvoraat vo

pra{ina? - Da, sine. - E pa toga{ nekoj umrel pod mojot krevet.

Lavot i magareto trgnale vo lov. Magareto so svoe-to rikawe gi ispla{ilo `ivotnite, ovie po~nale dabegaat od {umata; lavot, gi pre~ekuval, gi napa|al ilovel. Toga{ magareto, gordo go zapra{alo lavot: "He,ka`i mi sega kako ti izgleda mojot glas#?

- U{te pra{uva{, odgovoril lavot, "da ne te znaevkoj si i jas }e izbegav od tvoeto rikawe#.

Lavot i magareto

AFORIZMI ZA @ENATA

Sakanata `ena nikoga{ ne staree.Gorki

Ubavata `ena i ubavoto vino se najprijatni otrovi.Latinska pogovorka

Sekoja `ena e akterka. [to pomalku se zabele`uva,toa zna~i deka e podobra akterka.

Nu{i}

Koga o~ite na `enata se zamagleni so solzi, ma`otni{to ne gleda.

Tumier

Ako mo`e da se odbere me|u um i ubavina, za qubov-nica treba da se odbere ubava, a za sopruga umna.

Kalderon

Mnogu `eni bi bile podobri soprugi, ako ne bi nas-tojuvale da gi napravat svoite ma`i podobri.

Mark Ten

Godinite ne se va`ni. @enata mo`e da bide prek-rasna vo dvaesetata, {armantna vo ~etiriesetata i ne-odoliva vo ostatokot od `ivotot.

Koko [anel

Ima `eni koi nikoga{ ne la`at, no i nikoga{ ne jaka`uvaat celata vistina. Toa se umnite `eni!

Jovan Du~i}

@enata go nosi ma`ot na liceto, a toj nea na svoja-ta ko{ula.

Anonimus

@enata od ni{to mo`e da napravi: fustan, salata ikavga.

Gitri

Niedna `ena ne bi nosela fustan {to go noseladruga `ena, no koga se ma`ite vo pra{awe toa ne i pre~ii koga e ne~ij.

Sagan

Najsiguren na~in da go pogodite `enskoto srce e dago ni{anite kleknati na kolena.

Herolds

M. Damjanoska

ZANIMLIVOSTI

Dime

Humor

M.T.

KRSTOZBOR

Re{enie: Brams, Esma, remitenti, eoitet, ona, da, n, arik, p, opinci, t, iag, kejt, terakota, aramon, rakuni, agencii,rodinologija, t{, imuna, eka, alpak, neva, anomalii, a, taras, ni{este, mawifiko, intima, bre, emerik, inar

M.T.

“penzi-onerplus”

amerikanski

artist(fotos)

vid indust-riskabilka

markafrancus-ki avto-mobil

legenda karpiartist-

katamargret

filmskaprikazna

videksplo-zivno

telo (mn)

angstrem

germans-ki

kompozi-tor,

johanes

sopstve-nik namenica

(mn.)

spis,delo, ~in

ukrasenzbor

pokaznazamenka

vidgas

potvrdenzbor

stavaweograda

neutron

fosfor

kanal vosrednaazija

kamerun.fudbaler

tomas

para

selskiobuvkiured zamerewe

gustin.navozduhot

ton

tempera-tura

ezero vokanada vopokraina-

ta ontario

japonskipisatel,

ueda

maneken-katamos

vid divo`ivotno

turskigolemci

nbako{arkar

patepis-ci

dvesoglaski

grad vojaponija

nakju{u

osnovnamisla

pe~ena glina

vid vino-va loza

vidgu{teri

zastap-ni~ki

dru{tvairska

peja~ka{inid

pomo{naistoris-

kanauka

ta{ko{irilov

ruskislikardaniel

otpornana

bolesti

star gradvo

apulija

muslimm. ime

ednogrbakamila

qubov-nik (arh)

reka vo

rusija

nepra-vilnos-

ti

{vedskom. ime

prvatasamoglas.

amer.slik.daniel

skrob

ra~ka naviolina

merkaza

povr{ina

na{aporane{-

namuzi~ka

grupa

skrienamisla

italija

izvikna

~udewe

lizga-~ot

dancer

ruskoma{ko

ime

imeto na peja~katana roms-ki pesni,rexepova

latins-ki

svrznik

vid amerikansko`ivotno sli~no na

me~ka (mn.)

irski fudbalerroj

poetot {ev~enko

mario basler

VIDICI PENZIONER plus 126-127 fevruari 201916

@ENAZora ja razbuduva,denot lice i galivedrina v srce nosineumoren e patnik do celta.

@elezen stolb e v ku}a,ni{to ne mo`e da ja sru{iso sekakva maka se bori,za porazi ne saka da zbori.

Skromnosta ja pravi sre}na,qubovta nejzina sila dava, za vozvrat malku baraeden bakne` i pregratka topla.

Neka nasmevka ja krasi,neka zdravjeto i trae,neka dobrina ja pratisonot jave da i stane.

Liljana Zlateva

Iovaa godina, na 10.02.2019 godi-na, po 26 pat ZP Veles ja odr`a

Republi~kata manifestacija „Blak-ceto na baba#. Na Manifestacijatau~estvuvaa 13 zdru`enija od na{atadr`ava. Manifestacijata se odr`avo hotel „Montenegro#. Od site stra-ni na Makedonija bea doneseni go-

lem broj blakca od so~uvani receptiod babite na penzionerkite, pa imnogu poodamna. Bea doneseni ara-vanii, vanilici, baklavi, torti....Celta na ovaa manifestacija e da sezadr`i tradicijata na podgotovkana starinski blaga koi se ostavenivo nasledstvo.

Gostite najnapred gi pozdravipretsedatelot na ZP Veles, d-r Ve-le Aleksoski, a za otvorena ja pro-glasi pretsedatelot na SZPM, Dra-

gi Argirovski na kogo mu be{e do-delena plaketa za dolgogodi{natauspe{na sorabotka so zdru`enieto.

Manifestacijata i ponatamu imahumanitaren karakter. Sredstavataza ovaa namena gi odbezbedi SZPM itie }e im bidat dodeleni na ~etvor-ica penzioneri od Veles koi gi o~e-

kuvaat itni operacii.Pretsedatelkata na Aktivot na

penzionerki pri zdru`enieto doma-}in, Blagojka Nastova, gi pozdraviprisutnite, a na pretsedatelkite naaktivite na penzionerki od zdru`e-nijata gosti im dodeli plaketi zanivnoto u~estvo.

Zapra{avme nekoi od `enite zareceptite na nivnite blakca. Sofi-ja Simovska od Tetovo ni re~e dekanejzinoto topeno blakce se vika na-

zqifatmi i e star recept ostanatu{te od tursko vreme, a se podgotvu-va bezmalku vo sekoja tetovska ku}a,osobeno za Bajram, Veligden, Bo`i},za novoroden~iwa, za svadbi... Taadonese i babina ~orba podgotvena odsuvi piperki i luk koja se podgot-vuva za Sveti Trifun.

Kalina Simjanovska od Kumanovobe{e donela pu`i-mu`i, ili po ve-le{ki pr`aj~iwa, a Razmena Temel-kovska od Ki~evo mantii. Gostite gizabavuva{e Kaj{ar bend, a kako iz-nenaduvawe na site, nastapi i FeruzMustafov.

No, na se ima kraj pa i na ovaa za-bava. Se ispozdravija site so vetu-vawe da ima {to po~esto vakvi sre-dbi.

N. Aleksoska

Neodamna od pe~at izleze knigata "Anegdotski ka`u-vawa#, od pisatelot Radovan P. Cvetkovski, a vo iz-

danie na "Akademski pe~at# od Skopje.Ovoj na{ poznat poet, raska`uva~, literaturen kriti-

~ar, eseist, pisatel za deca i mladi, pasioniran folk-loriet i lingvist, neumorno raboti na poleto na lite-raturata i vo svojata 88 godina.

Knigata "Anegdotski ka`uvawa#, vo obem od 560 stra-nici, (sobrani skazanija i anegdotski ka`uvawa) e {es-ta po red od zamislenoto desettokni`ie, vo koe }e bideopfateno dosega{noto negovo tvore{tvo. Skazanijatase predadeni vo forma na satiri~no-humoristi~na so-dr`ina. Kratki anegdoti i zapisi, osobeno od demirhis-arskiot kraj, zapi{ani preku usnoto raska`uvawe naobi~niot ~ovek i predadeni tokmu vo negovata izvornaforma, koristej}i go dijalektniot, naroden govor.

So negovata stare~ka jadrost, toj s¢ u{te tvori i pre-tstavuva vistinski primer za pomladite generacii koise zanimavaat so literatura, kako so upornost se sozda-

vaat dela.Vo momentov raboti na sreduvawe i na sedmiot tom po

red, vo koj }e bidat sodr`ani site kritiki za liter-aturni dela, za koi toj pi{uval, no i kriti~ki osvrti napisateli koi pi{uvale za negovoto tvore{tvo.

Dobre Todorovski

ZP Veles

Po 26-ti pat Blagceto na baba

Svetlinata da ja pregr-neme, e porakata na

Liljana Zlateva, nekoga-{na omilena nastavni~kapo makedonski jazik kojavo spisokot na penzione-ri e ve}e dvanaeset godi-ni. Rodena e vo selo Ran-~inci svetinikolsko, gi-mnazija zavr{ila vo Sve-ti Nikole, kade i denes`ivee, a Vi{a pedago{kaakademija zavr{uva vo [tip. DenesLiljana e i baba na vnucite Eva iOgnen, koi se centar na nejzinotopostoewe i `iveewe. Na pra{awetokako go prifatila `ivotot kako pe-nzioner eve {to veli:

- Ne bev ba{ podgotvena so 56 go-dini od mojot `ivot da vlezam vosemejstvoto na penzionerite. Se ~u-vstvuvav relativno mlada, polna soenergija i mislev deka u{te mnogumo`am da pridonesam vo mojatastruka. No, se pomiriv so toa bidej}inabrgu gi otkriv ubavinite vo `ivo-tot {to ni gi podaruvaat penzioner-skite denovi. Taka, pokraj na doma-{nite raboti, dru`eweto so vnucitei u~estvoto vo nivnoto vospituvawe,se posvetiv na mojata tvore~ka qu-bov - pi{uvawe stihovi i proza.

Za mig Liljana podzapre so raska-`uvaweto, pogledot i odluta neka-de... verojatno se vrati vo ubavitedenovi od mladosta, no sepak pro-dol`i da raska`uva so odu{evuva-we i zadovolstvo:

- Sakam da pi{uvam, taka si jaolesnuvam du{ata i se ~uvstvuvamlesno i ispolneto. Inspiracija zamoeto tvorewe nao|am nasekadeokolu mene, vo sekojdnevieto. Prvi-te stihovi gi napi{av vo osnovniotou~ili{te. Bev gorda koga u~itelkatame pofali i me bakna ~estitaaj}imi. Vo gimnazij po~nav pointezivnoda pi{uvam, i so moi tvorbi u~est-vuvav na site literarni natprevari dobivav nagradi. Po zavr{uvawe-to na {koluvaweto se vrabotiv kakonastavnik vo osnovnoto u~ili{te"Goce Del~ev# vo mojot grad. So moi-te u~enici se odnesuvav najprvinkako prijatel, a potoa kako nastav-

nik. Se trudev da im vle-am qubov za ubaviot pi-{an zbor. So moite u~eni-ci u~estvuvav na mnogunatprevari koi{to se or-ganiziraa za najdobra tvo-rba ili poznavawe na ma-kedonskiot jazik i kni`e-vnost i osvojuvavme nagra-di. Mnogumina od niv seuspe{ni i ceneti gra|ani,a nekoi i tvorat. Ubavi i

nezaboravni spomeni... Pi{uvam isega, a nekoi moi tvorbi se objavenii vo "Penzioner plus# koj so netrpe-nie go ~ekame da izleze sekoj novbroj!

Na pra{aweto {to ja pravi sre}navo `ivotot vo tretata doba veli:

- Sekako na prvo mesto e moetosemejstvo kako osnoven dvigatel zas¢ vo `ivotot. Nivnata sre}a e i mo-ja i toga{ se ~uvstvuvam pomlada.Me ispolnuvat i pravat sre}na maline{ta, dru`bata so prijatelkite,dobra kniga, dobar film... Se dru-`am i so lu|eto od na{eto Zdru`e-nie na penzioneri. U~estvuvam vosite aktivnosti koi se organiziraati toga{ denot brgu i intersno mi mi-nuva. Vo 2014 godina vo na{eto zd-ru`enie se formira{e kreativnoumetni~ka sekcija "Ov~epolska zu-nica#. Taa grupa na penzionerki be-{e vqubena vo ubavinite na umet-ni~ko ssozdvawe i dru`ewe. Zaed-ni~ki pominatoto vreme be{e mnoguubavo. Imavme svoe malo kat~e, noza `al sekcijata se rasformira. Nesamo mene na site nas koi ~lenuvav-me ni nedostasuva i posakuvame i senadevame deka sekcijata povtorno}e se oformi. - Go zavr{uvame ovojprijaten razgovor so nejzinata pora-ka do sega{nite i idni penzioneri:

- Sekoja `ivotna doba ima svojaubavina. Raduvajte mu se na `ivototi na sekoj nov den i zaboravete nabolesti i lekovi... Pregrnete jaSvetlinata zo{to utre mo`e mrakotda ve gu{ne i {epotot za ubavitene{ta pove}e da ne se slu{ne... Nasite pripadni~ki na pone`niot polim go ~estitam Osmi mart.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole - Razgovor so Liljana Zlateva

Svetlinata da ja pregrneme

Na ovaa deviza u{te edna{ ne pot-seti ZP Centar, na 22 januari - De-

not na formiraweto na zdru`enieto.Na sve~enosta po toj povod i godinava,tradicionalno, bea proglaseni najdo-brite penzioneri - sportisti vo 2018godina.

Sportist na godinata vo 2018 godinaod ZP Centar e Qubomir Ilievski -najdobriot pikado majstor od zdru`e-nieto. Nemu mu pripadna i peharot {tozdru`enieto po tradicija go dodeluvana penzionerot so najdobri sportskirezultati vo prethodnata godina.

Na ovaa sve~enost na \or|i Denkov-ski mu be{e vra~ena Blagodarnica zadolgogodi{noto u~estvo vo sportskiteigri. Toj vo izminatite godini u~est-vuval vo natprevarite i postignuvalzabele`livi rezultati vo discipli-nite: brzo odewe, {ah, frlawe |ule ipikado.

Izvr{niot odbor na ZP Centar, Od-luki za proglasuvawe sportisti na go-dinata, donesuva od 2007 godina. Odtoga{ do deneska zdru`enieto redov-no gi nagraduva najdobrite penzionerina sportski plan. Na godine{natasve~enost pretsedatelot na zdru`e-nieto i na IO Pavle Spasev, ~esti-taj}i im na nagradenite, potseti dekasportsko - rekreativnite aktivnostina penzionerite, pokraj za podobro

zdravje, pridonesuvaat i za razbivawena monotonijata kaj postarite lu|e. Izatoa Izvr{niot Odbor na predlog na

Komisijata za sport na zdru`enieto,sekoja godina nosi Odluki i gi nagra-duva najdobrite vo svoite redovi napatroniot praznik na zdru`enieto.

Vo ime na nagradenite na sve~enos-ta se zablagodari Qubomir Ilievskikoj gi potvrdi zborovite na pretseda-telot Pavle Spasev, deka u~estvuvaj}ivo sportskite natprevari se ~uvstvuvapodobro i poispolneto. Drugaruvawe-to so svoite vrsnici mu gi ispolnuvapenzionerskite denovi, a `ivotot voovoj period dobiva nova smisla, nag-lasi Ilievski.

C. Ilieva

ZP Centar

Sportuvaj za da bide{ zdrav

Zdru`enieto na penzioneri Ilinden vo tekot na mesecfevruari ovaa godina, odr`a dve sednici: ot~etna i

konstitutivna sednica na Sobranieto.Na 1 fevruari 2019 godina se odr`a ot~etna sednica

na Sobranieto, so koja rakovode{e pretsedatelot Vase\or|ievski, koj na po~etokot na sednicata gi pozdraviprisutnite i po usvojuvawe na dnevniot red, dade vove-dno izlagawe za rabotata vo izminatata godina. Pokraj

~lenovite na Sobranieto, na sednicata prisustvuvaa~lenovite na IO, pretsedatelite na razgranocite, klu-bovite i komisiite i drugi. Na sednicata bea usvoeniizve{tajot za rabotata i zavr{nata smetka na zdru`e-nieto za 2018 godina, kako i finansiskiot plan i Prog-rama za rabota za 2019 godina.

Za ostvaruvawe na programskite zada~i na zdru`eni-eto, uvodno izlagawe ima{e Blagoja Atanasovski, do-sega{en pretsedatel na ZP I~inden. Toj gi potencira{epostignuvawata na sportski i kulturen plan, zdravst-venata za{tita, socijalnata pomo{ i podobruvawe nastandardot na penzionerite. Gri`ata za bolnite i iz-nemo{teni lica e, isto taka, prioritet na zdru`enieto.

Pretsedatelot Atanasovski istakna deka so racionalnotro{ewe na sredstvata vo tekovnata 2019 godina, seo~ekuva da se postignat zbogateni aktivnosti vo sitesegmenti. Po site ovie pra{awa se razvi diskusija, vokoja site se soglasija deka se rabotelo racionalno itransparentno.

Na 9-ti fevruari 2019 godina se odr`a konstitutiv-na sednica na Sobranieto. Po verifikacija na kandida-

turata na novite ~lenovi, najprvo Vase \eor|ievski, po-vtorno be{e izbran za pretsedatel na Sobranieto. Seizbraa ~lenovi na Izvr{en i Nadzoren odbor i na komi-sijata za statut i pravni raboti. Bea izbrani delegatiza SZPM i za SZP na grad Skopje.

Po zavr{uvaweto na sednicata na Sobranieto, kons-titutivna sednica odr`a Izvr{niot odbor vo noviotsostav i za pretsedatel na zdru`enieto ednoglasno goizbraa povtorno Blagoja Atanasov. Toj se zablagodari nadadenata doverba naglasuvaj}i deka Zdru`enieto i po-natamu }e prodol`i so realizacija na zacrtanite pro-gramski zada~i.

Vasil Pa~emski

ZP Ilinden

Blagoja Atanasovski povtorno izbran za pretsedatel

Anegdotski ka`uvawa