AVE novosti 04 - Panvita...gije iz fosilnih goriv, kar je vodilo do povečane mehaniziranosti in...

39

04

06

14

19

INTERNA REVIJA marec–maj 2019

AVE novosti

Gradimo

Zapravljen čas

Digitalna preobrazba podjetij - brezpapirno poslovanje

INTERVJUJI

Nataša ŽNIDARIČ PANVITA AGROMERKUR D. O. O.

Boštjan RATNIK PANVITA KMETIJSTVO D. O. O.

Kristina PASKA POMGRAD d. d.

Alen ČATAK POMGRAD d. d.

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Branko Virag

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | SGP Pomgrad

Intervjuji

Novice | SGP Pomgrad

Izobraževanje | SGP Pomgrad

Poudarki iz kroga znanja | Zapravljen čas

Novice | Panvita

Novice | Komunika

Novice | Panvita

Informatika | Digitalna preobrazba podjetij - brezpapirno poslovanje

Jubilej

03

04

10

06

11

12

15

18

19

16

20

14

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Helena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekJanez KučanPeter PolaničKristian RavničAlenka SamecSaša Štraus

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

03INTERNA REVIJA marec–maj 2019

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Poljedelstvo je prva stopnica naše inte-grirane verige proizvodnje hrane. Na njej temeljijo vse ostale naše dejavnosti. Le-tno pridelamo okrog 40.000 ton pridelkov, polovico žit. Skoraj tako količino pridelkov odkupimo od družinskih kmetij, s katerimi sodelujemo. Smo največji kmet v Sloveniji.

Sredi 20. stoletja so se tako kot na vseh področjih industrijske družbe, tudi v kmetijstvu in s tem v poljedelstvu, zgodile intenziv-ne tehnološke spremembe. Temeljile so na razpoložljivosti ener-gije iz fosilnih goriv, kar je vodilo do povečane mehaniziranosti in vzpona agrokemične industrije. Delo v kmetijstvu je bilo olajšano, pridelki so zrasli. Razvoj se tudi danes še ni zaustavil, usmerja se v precizno kmetovanje in digitalizacijo. S preciznim poljedelstvom je vpliv na okolje manjši, agrotehnična opravila so bolj ciljno naravna-na, poraba repromateriala je manjša, s čimer zmanjšamo stroške in povečamo dodano vrednost. V lanskem letu smo investirali v na-bavo nekaj »pametnih strojev«: kombajn, sejalnice, novi traktorji, škropilnici. Z vlaganjem v precizno poljedelstvo bomo nadaljevali tudi letos in v naslednjih letih.

Kmetijstvo je odvisno od naravnih danosti in sprememb, ki se do-gajajo v okolju. Prav tako pa tudi samo kmetijstvo vpliva na okolje. Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči, danes, v začetku marca je bilo 20 °C. Razen ta teden, ko je padlo 13 l padavin, že od jeseni ni bilo omembe vrednih padavin in beležimo sušo. V poljedelstvu smo odvisni od vremena. Odvisnost želimo zmanjšati, zato vlagamo v namakalne sisteme. Trenutno namaka-mo že 800 hektarjev (dobro petino vseh površin), pripravljamo pa projekte za namakanje dodatnih 400 hektarjev. Na namakanih ob-močjih dosegamo večjo kakovost pridelkov, omogočena pa je tudi pridelava strniščnih dosevkov in semenskih posevkov. Tudi tako povečujemo dodano vrednost.

Proti prizadetosti zaradi vremenskih sprememb se borimo s traj-nostno rabo tal, kar vključuje primeren kolobar, vključevanje vrst in sort, ki so bolj odporne na vročino in sušo, izboljševanje rodovit-nosti tal in izboljševanje vodno zadrževalnih sposobnosti tal.

Zaradi primernih ukrepov imamo manj težav z boleznimi s škodljiv-ci in posledično porabimo manj sredstev za zaščito rastlin, obenem pa zaradi povečane rodovitnosti tal ter krožnega gospodarstva, kjer dodamo več organske mase, porabimo manj gnojil. S tem tudi zmanjšujemo vpliv na okolje. V okolju je opaziti v zadnjih 10 letih bogatejšo floro in favno (npr. povečanje števila kanj), še vedno pa dosegamo odlične pridelke (vsaj 20 % nad slovenskim povprečjem) in imamo odlične rezultate.

Obdobje trenutne finančne perspektive v kmetijski politiki se za-ključuje. Naslednja finančna perspektiva, 2021−2027, bo vključe-vala ambicioznejše okoljske in podnebne ukrepe, prav tako pa bo več poudarka dajala sodelovanju, znanju in inovacijam. Pri ne-posrednih plačilih napovedujejo uvedbo kapice za velika kmetijska gospodarstva, kar bo zmanjšalo količino prejetih sredstev, s čimer podjetja ne soglašamo. Kmetijska politika prav tako napoveduje spreminjanje Zakona o kmetijskih zemljiščih in spreminjanje vloge Sklada in zakupnikov kmetijskih zemljišč. Trudimo se, da napove-dane spremembe ne bi velikih kmetijskih podjetij in s tem seveda Panvite, preveč prizadele. Kar koli pa nam bodo spremembe pri-nesle, imamo znanje, voljo in izkušnje, da bomo na koncu izšli kot zmagovalci. Vem, da bodo naši zaposleni in vsi mi naredili vse, da bo ta in vse naslednje letine uspešne!

Branko Virag

novice


PRODUKT LETAPodjetje Panvita MIR je tudi letos nekaj svojih produktov prijavilo ocenjevalni komisiji, ki podeljuje znak produkt leta. Res je, da smo najbolj veseli nagrad, ki jih vsak dan podeljujejo kupci s svojim nakupom, vendar radi tudi svo-jo usmeritev in kakovost tu in tam preverimo med stro-kovnjaki in drugo javnostjo. Produkt leta je označba, ki jo prejmejo zmagovalci v posamezni kategoriji. Gre za izbor, ki je mešanica odločitev strokovne komisije in potrošni-kov preko ankete.

Organizatorji tega izbora želijo, da bi bile nacionalne in mednarodne blagovne znamke, ki si prizadevajo za inovativne izdelke široke potrošnje z uporabnostjo in namenom, nagrajene z verodostojnim znakom prepoznavnosti potrošnikov. Prepričani so, da so inovacije izdelkov in trženja edina uspešna strategija v da-našnjih času ob vseh cenovnih vojnah, ki divjajo na distribucijskih trgih.

V izboru lahko sodelujejo izdelki, ki so bili v zadnjih 18 mesecih bodisi novi, izboljša-ni ali spremenjeni. Morajo biti inovativni bodisi v dizajnu, funkciji, pakiranju ali dru-gem elementu.

Prvo sito je strokovna komisija, ki nare-di izbor najkakovostnejših izdelkov in jih uvrsti v ožji izbor. Na podlagi tega izbora svetovno priznana agencija Nielsen izve-de nacionalno raziskavo na vzorcu 4000 respondetov. Vzorec zajema potrošnike in je sestavljen reprezentativno tako, da odraža stanje populacije v Sloveniji. Ti po-trošniki nato določijo zmagovalca v vsaki kategoriji.

Izdelek z najvišjim indeksom je izbran kot zmagovalec – IZBRAN PRODUKT LETA v kategoriji. Za zmago so pomembna tri merila, in sicer privlačnost, namera naku-pa in inovativnost.

Za nas kot proizvajalce je pomembno, da je nagrada prepoznavna tudi med potrošniki. Produkt leta tudi kot nagrada pridobiva na svoji prepoznavnosti in ugledu med kupci, zaradi tega smo veseli, ker nam je uspelo zmagati z našimi najpomembnejšimi izdelki.

Statistični podatki pravijo, da:

• 68 % slovenskih kupcev pozna pomen pečata IZBRAN PRODUKT LETA. • 86 % slovenskih kupcev se strinja, da pe-čat povečuje ugled celotne blagovne znam-ke. • 71% slovenskih kupcev je prepričanih, da so izdelki s pečatom najboljši izdelki v kategoriji. • 46 % slovenski potrošnikov, ki še ni kupilo izdelka s pečatom, ga namerava kupiti.

Slovenski kupci, stari med 15 in 44 let, ki so že kupili izdelek s pečatom, ga bodo zelo verjetno ali gotovo kupili ponovno.

Panvita MIR je zmagala z naslednjimi izdelki:

- AVE GRILL LESKOVAČKI ČEVAPČIČI- AVE HRENOVKE- PIŠČANČJE PRSI- KMEČKI ŽELODEC

To ni zgolj zmaga posameznih izdelkov v kategorijah, ampak zmaga celotne ekipe, ki si dan za dnem prizadeva narediti ka-kovostne in okusne izdelke. Tokrat smo še posebej veseli, ker so nas nagradili tako strokovnjaki kot potrošniki.

Matej FišerIgor Šmauc (direktor prodaje), Luka Pirher (vodja prodaje piščančjega mesa) in Dejan Kelemina (vodja ključnih kupcev)

05

novice


gradimo


POSLOVNO-PROIZVODNA HALA Transpak Murska Sobota

Hali sta AB montažni in izdelani v ABI Li-povci. Sestavljeni sta iz 33 stebrov, 16 pri-marnih nosilcev, 66 sekundarnih nosilcev in 12 robnih nosilcev. Kot zanimivost je etažni del velike hale deljen s prednape-timi votlimi ploščami debeline 45 cm, ki so monolitno zabetonirane.

Na objektu je porabljenih več kot 1000 m³ betonov in ca. 110.000 kg armature. Obod hale je zidan debeline 20 cm, kar je sku-paj naneslo več kot 1500 m² opečnih sten. Streha je ravna z 2-% naklonom v sredin-sko žloto, sestavljena je s HI Bond plo-čevino, parno zaporo, 20 cm volne in Sika folijo. Fasada je klasična Demitna z volno debeline 15 cm, na manjši hali pa so delno

tudi fasadni paneli. V notranjosti je bilo še veliko kooperantskih del, v večjih obsegih ometi, estrihi, ključavničarska, suho mon-tažna, keramičarska in slikopleskarska dela.

Prav tako so kooperanti dobavljali in vgra-jevali tehnična, protipožarna, notranja in zunanja vrata ter 72 kosov oken.

Okrog obeh hal je narejeno 2500 m² no-vega asfalta, meteorna in fekalna kana-lizacija, nov vodovod in kompletna panel-na ograja. Prav tako smo uredili okolico objekta v skupni površini več kot 6000 m² humuziranja zelenic.

Primož Slavič

K obstoječi smo zgradili dve novi hali, in sicer večjo dvoetažno v skupni površini 2200 m² in manjšo enoetažno s površino 1100 m². Hali sta na-menjeni razširitvi proizvodnje, povečanju skladiščnih površin, pisarniških prostorov in proizvodne hale.

INVESTITOR: Transpak d. o. o., Noršinska ulica 27, 9000 M. SobotaVREDNOST DEL (NETO): 1.525.000,00 €VODJA GRADBIŠČA: Primož SlavičDELOVODJA: Bojan SobočanPRIČETEK DEL: april 2018KONEC DEL: december 2018

07

gradimogradimo


NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE POSTAJE Maribor, Maribor Tezno in NADGRADNJA PROGOVNEGA ODSEKA Maribor-Počehova

V sklopu obnove železniškega odseka Ma-ribor–državna meja je predvidena tudi že-lezniška postaja Maribor, Maribor Tezno in progovni odseka Maribor–Počehova. Izva-jalec del je konzorcij ŽGP gradbeno podje-tje, Pomgrad, Kolektor koling in GH Holding. Projekt je sofinanciran tudi iz sredstev kohezijskega sklada. Projekt sodi v okvir nadgradnje železniške proge med Maribo-rom in Šentiljem oziroma mejo z Avstrijo.

V okviru obnove glavne železniške postaje Maribor je predvidena nadgradnja neka-terih obstoječih tirov (zamenjava nosilne plasti, tolčenca pragov in tirov), nadgradnja obeh peronov ter novogradnja enega pero-na tako, da bodo po nadgradnji na postaji Maribor trije peroni, ureditev in podaljšanje podhoda z izvedbo dvigal in tekočih sto-pnic, izvedba novih jeklenih nadstreškov ter ureditev fasade na prometnem uradu.

Predvidena je še sanacija vseh premostit-venih objektov in podpornih zidov, izved-ba dveh novih podpornih zidov, zamenja-va električne vozne mreže in preureditev signalnovarnostnih in telekomunikacij-skih naprav. Na območju MO Maribor je predvidena še postavitev okoli 2,4 km protihrupnih ograj, ki bodo v večini po-tekale po levi strani železniške proge od železniškega mosta preko reke Drave v smeri proti Počehovi.

Predvidenih je več faz izvedbe del v kraj-ših (tedenskih) zaporah posameznih tirov. Promet bo v tem času potekal po sistemu počasnih voženj po ostalih tirih. Ker se bodo vsa dela izvajala pod obratovanjem, bo v času izvajanja del nekoliko oviran tudi potniški promet, saj znotraj grad-bišča gibanje potnikom ne bo dovoljeno.

V sklopu nadgradnje se obnovi tudi žele-zniška postaja Tezno, kjer bo tirna slika zelo podobna obstoječi. Predvideni so po-segi v štiri tire in tirne naprave ter vozno mrežo in s tem nadgradnja tirov na kate-gorijo D4, kar zagotavlja nosilnost 22,5 t/os, s čimer se bo povečala prevozna zmo-gljivost. Predvidena je kompletna zame-njava zgornjega ter spodnjega ustroja. Po zaključku investicije je eden izmed ciljev, da se bodo storitve tovornega prometa izvajale na postaji Tezno, postaja Maribor pa bo v večji meri namenjena zgolj izvaja-nju potniškega prometa.

V delo smo bili uvedeni 31. 01. 2019, rok za izvedbo del je 20 mesecev.

Podjetje Pomgrad izvaja dela na postaji Maribor, in sicer na opornih in podpornih zidovih, podhodu in nadstrešnicah na po-staji.

Trenutno je v izvedbi pilotiranje opornega zidu na severni strani postaje, v dolžini 500 m, tečejo pa tudi pripravljalna dela na ostalih objektih.

Samo Leskošek

Železniška postaja Maribor je bila zgrajena med letoma 1844 in 1846 kot prva železniška postaja na Slovenskem.


gradimo

UREDITEV MVSPN na cesti M. Sobota–Lipovci (Krožišče Rakičan)

Projekt zajema tudi ureditev vseh pripa-dajočih komunalnih vodov, zato je bilo v okviru projekta urejeno odvodnjavanje me-teornih voda s cest v ponikovalnice oziroma ponikovalni jarek, v območju obdelave so bile zamenjane dotrajane vodovodne cevi, hkrati pa so se zaščitili obstoječi TK in op-tični vodi. Ob cesti je bila vzpostavljena tudi nova javna razsvetljava.

Vrednost projekta znaša ca. 775.000 €, in-vestitor je Direkcija RS za infrastrukturo, delno pa projekt sofinancira tudi Mestna občina Murska Sobota.

Z deli smo pričeli v mesecu oktobru 2018, pogodbeni rok izgradnje je bil 5 mesecev, vendar smo zaradi zimskega obdobja rok podaljšali za dodatna dva meseca.

Glede na to, da je regionalna cesta zelo obremenjena s prometom, smo morali veli-ko pozornosti posvečati prav urejanju pro-meta v času gradnje, kar je imelo vpliv tudi na čas izgradnje celotnega projekta.

Dela so se izvajala pod polovično zaporo regionalne ceste z ročnim usmerjanjem prometa, saj usmerjanje prometa s sema-forji ni bilo možno zaradi velike obremenje-nosti s prometom in zaradi zagotavljanja stalnega dostopa do Splošne bolnišnice.

Projekt se trenutno nahaja v fazi dokon-čanja. Ob primernih vremenskih razmerah bomo izvedli še obrabni sloj asfalta ter do-končali dela na prometni opremi ceste ter zasaditvi brežin in zelenic.

Vinko Kramar

Projekt obsega novogradnjo krožnega križišča premera 30 m na obstoječem križišču pri Splošni bolnišnica Murska Sobota v Rakičanu, rekonstrukcijo ob-stoječe regionalne ceste v dolžini 400 m in ureditev lokalnih cest ter kolesar-ske steze. Vzporedno z regionalno cesto je bila izvedena tudi cesta »P + R« z avtobusnim postajališčem.

VODSTVO GRADBIŠČA: Vinko Kramar, inž. grad.

POMOČNIK: Alan Kramar, inž. grad.

DELOVODJA: Martin Benkič

Slika 3: Novogradnja krožišča 1

Slika 1: Križišče regionalne ceste z lokalno cesto v Rakičanu ‒ pred izvedbo Slika 2: Parcela za izvedbo ceste “P + R”


Boštjan RATNIKPanvita KMETIJSTVO d. o. o.

1. Če bi se lahko za en dan za-menjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Naši mački. Cel dan bi uživala in uživala …

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Peljati z motorjem.

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Potop z morskimi psi. Prepriča-na sem, da bi preživela.

4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

5. Gin, vodka ali tekila? Trenutno je v modi gin.

6. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Poklicala in obiskala osebe, za katere si sicer ne vzamem časa. Potem bi izklopila telefon in internet. Nazadnje bi spakirala stvari in svojo družino ter odpo-tovala na morje (upam, da bi to bilo poleti).

7. Verjameš v duhove? Samo v dobre.

8. V karmo? Da.

9. Brez katere spletne stra-ni ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez elektrike.

10. Najljubši dan v tednu? Sreda. Še malo pa bo konec te-dna.

11. Najljubša beseda? Dobro jutro.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral? Najtišje ure.

13. Levičar ali desničar? Desničar.

14. Politično tudi? Nič od tega.

15. Kdo je tvoj vzornik? Moj „mož“.

16. Kaj si se naučil danes? Da drži pregovor: „Rana ura, zlata ura.“

1. Če bi se lahko za en dan za-menjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Zamenjal se ne bi z nikomer, bi se pa za nekaj let vrnil v pretek-lost in določene stvari naredil drugače.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Če se nečesa bojim, si tega ne želim poskusiti.

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Skok s padalom.

4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu? Če bi bilo potrebno, bi se obema brez težav odpovedal.

5. Gin, vodka ali tekila? Slivovka, sicer pa nisem ljubitelj žganih pijač.

6. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Nič posebnega, nekdo je za-pisal: „Živi vsak dan, kot da je zadnji, ker nekoč tudi bo,“ in tega se poskušam držati vsak dan.

7. Verjameš v duhove? Ne.

8. V karmo?Da! „Kar seješ, to boš žel.“

9. Brez katere spletne stra-ni ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez mobilnega telefona in in-terneta.

10. Najljubši dan v tednu? Ponedeljek.

11. Najljubša beseda? Hrepenenje.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral? Moj prijatelj Piki Jakob. Berem jo namreč mojima sinovoma.

13. Levičar ali desničar?Desničar.

14. Politično tudi?Politiko prepuščam politikom.

15. Kdo je tvoj vzornik? Moji starši.

16. Kaj si se naučil danes? Narediti „selfi“.

Nataša ŽNIDARIČPanvita Agromerkur d. o. o.

intervju

1. Če bi se lahko za en dan za-menjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Nikola Tesla – res me zanima, kako je razmišljal.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Nimam strahov. 😊

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Skok s padalom.

4. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

5. Gin, vodka ali tekila? Gin.

6. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?1. Klical bi voljene osebe.2. Naredil bi odlično večerjo in jih vse povabil.3. Rental bi športni avto in sprobal avto na avtocesti.

7. Verjameš v duhove? Ne.

8. V karmo? Da.

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?

Mislim, da brez spleta morem in bi mogel zdržati brez spletnih strani. Od stvari mislim, da brez svinčnika in papirja ne bi mogel živeti.

10. Najljubši dan v tednu? Petek.

11. Najljubša beseda? Odlično.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral? Propuh, papuče i punica – Cody McLain Brown.

13. Levičar ali desničar? Desničar.

14. Politično tudi? Ja.

15. Kdo je tvoj vzornik? Nikola Tesla.

16. Kaj si se naučil/a danes? Danes sem naučil, da je organi-zacija pol dela.

Alen ČATAKPomgrad d. d.

1. Če bi se lahko za en dan za-menjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Ne bi se zamenjala z nikomer.

2. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Do zdaj nič takega ni prišlo na vrsto, da bi se bala.

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Skok s padalom sem že probala, tako da bungee in morski psi.

4. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kavi.

5. Gin, vodka ali tekila?Jegermeister.

6. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Odšla bi na Kubo, naročila cuba libre in ležala v pesku.

7. Verjameš v duhove?Hmmm ... nisem se še odločila.

8. V karmo?Ja.

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?Brez vsega se more.

10. Najljubši dan v tednu?Ponedeljek.

11. Najljubša beseda?Dobro jutro.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral?Skripto za strokovni izpit.

13. Levičar ali desničar?Desničar.

14. Politično tudi?Politično sem neopredeljena.

15. Kdo je tvoj vzornik?Mama.

16. Kaj si se naučil danes? ,,Nikad ne kloni, samo hrabro naprijed.“

Kristina PASKA Pomgrad d. d.

intervju


INTERNA REVIJA marec–maj 2019 11

Velika zmagovalka lansko letne igre MAJSTER REZULTATA je postala: NADA DIVJAK iz Pomgrad d. d.

Za prvo nagrado smo zmagovalcu obljubili ogled ene tekme lige prvakov po izbiri. Obljuba dela dolg in tako je Nada strnila nekaj vtisov iz izbrane tek-me. »20. 2. 2019 sem si ogledala nogometno tekmo Atletico Madrid - Juventus, na stadionu Wanda Metropolitano v Madridu, ki prejme 68.000 obiskovalcev. Stadion je bil nabito poln. To tekmo sem izbrala kot nagrado v igri »Majster rezultata 2018«. Bilo je enkratno, nepozabno doživetje. Domačini so zmagali 2 : 0. Vzdušje na stadionu je bilo super, brez izgredov. Ogledala sem si tudi Madrid, ki je zelo lepo mesto.«

Že iz samega izbora tekme se vidi, da se Nada spozna na nogomet in da ni »slučajno« zmagala v igri.Še enkrat čestitamo zmagovalki in veseli nas tudi, da smo ji lahko izpolnili željo.

Dušan Nađ

FINALE IGRE MAJSTER REZULTATA

Zmagovalka Nada

Pred začetkom tekme Pred stadionom v Madridu

novice


POMGRAD V SREDNJI ŠOLI ‒ GRADIMO NA PREPOZNAVNOSTINa različnih koncih in krajih v zadnjih letih poslušamo, da so generacije mladih, ki pri-hajajo na trg dela drugačne, da razmišljajo v drugačnih okvirih in da bodo v svojem de-lovno aktivnem obdobju zamenjale tudi do 7 služb.

Ravno ti podatki so ključni razlog, da družbe, ki potrebujemo in iščemo dober kader intenzivno delamo na svoji prepoznavnosti tudi med mladimi, v prvi vrsti tistimi, ki so v srednji šoli, ki se šele odločajo za svojo profesionalno pot in vidijo svoj potencial tudi v gradbeništvu.

V okviru Akademije Pomgrad intenzivno sodelujemo s srednjimi šolami v bližnji in daljni okolici, tako v Murski Soboti, kot v Ma-riboru. Z zanimivo predstavijo naših nedavnih ali tekočih pro-jektov, kakor tudi s sodelovanjem kakšnega mladega delovodje

neposredno iz gradbišča, želimo mladim predstaviti tako našo organizacijo, kakor tudi načine in pogoje dela.

Delo na gradbiščih je iz dneva v dan bolj tehnološko izpopolnjeno, kar je lahko izziv tako za mlade gradbenike, kakor tudi strojnike in druge profile, ki jih potrebujemo pri uspešni izvedbi naših pro-jektov.

Poleg predstavitve pa ponudimo zainteresiranim tudi možnost štipendiranja in jim že skozi ta proces približamo način dela v Pomgradu, prav tako pa jim omogočimo tudi redno prakso in po-čitniško delo na naših gradbiščih.

V lanskem letu smo imeli predstavitve na Srednji gradbeni šoli v Mariboru, tako za gradbene tehnike, kakor tudi za zidarje in ke-ramičarje, februarja letos pa smo se predstavili tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli v Murski Soboti. Odziv dijakov je bil velik, sklenjene pa so bile tudi pogodbe o štipendiranju.

Ker je trenutno povpraševanje po kvalificiranih kadrih na trgu dela večje, kot je ponudba, je še toliko bolj pomembno, da smo prisotni povsod tam, kjer lahko predstavimo naše vrednote in poslanstvo in se na ta način predstavimo našim novim, poten-cialnim sodelavcem.

Sanja Miljuš Herman,

Akademija Pomgrad

izobraževanje


novice

BAU 2019Sejem BAU MÜNCHEN je eden največjih svetovnih sejmov na področju, arhitekture, grad-nje in gradbenih materialov in zagotovo najpomembnejši sejem na področju gradnje v tem delu Evrope. Na sejmu se je s svojimi storitvami in izdelki na 200.000 m² predstavilo okoli 2200 razstavljavcev iz 45 držav. Med njimi tudi nekaj podjetij iz Slovenije.Letos smo zaposleni sejem, ki se odvija vsaki dve leti, obiskali s sodelavci iz operative, komerciale in nekaterih ostalih oddelkov družbe. Pridobili smo veliko znanj in si ogledali najnovejše trende proizvodov, tehnik in gradenj.

Zapisala: Nada Horvat


Zima se je poslovila. Skrajni čas je že, saj pozimi zunaj ni dela, razen krmljenja ptic, ki so pri nas kar požrešne, saj pojedo skoraj 5 kg sončničnih semen na teden, ven-dar bogato povrnejo, ko spomladi pojedo vse gosenice v sadovnjaku. Zimo najraje preživljam ali na terasi s knjigo zadekana v debelo odejo ali na sprehodu s Poldijem. Na sprehodu sem resnično tukaj in zdaj, saj gledam, če bo iz kakšnega grma priletela velika nevar-nost, ki bo pojedla mojega 75 kg psa. Ali pa gledam okoliške gričke in sem hvaležna za ves mir, lepoto, ki mi jo daje ta košček sveta. Ali pa gledam Poldijovo zibajočo rit in si mislim, kakšno srečo imam, da imam tako lepega in pridnega psa. Na sprehodu sem pooseb-ljenje hvaležnosti in mirnosti, mislim, da je to neke vrsta moje meditacije. V času na terasi, ko je sonce in ležim pokrita z debelo odejo in ko gledam okoli, prav tako čutim hvaležnost za moj raj na zemlji. Obenem pa se mi velikokrat pojavijo misli, da še malo pa bo končno pomlad. V stilu, to zimo moraš preživeti, potem pa boš spet lahko počela to, kar počneš tako rada. In sedaj je tukaj, za-četek pomladi. In potem grem naokoli po mojem gruntu. Ko grem po poti, kjer planiram cvetlično gredo, si mislim, uf, kako bo lepo, ko bodo že cvetlice. In pri tisti, kjer že so cvetlice, uf, kako bo lepo, ko se bodo razrasle. In gledam njivo in mislim na vzorce zemlje za analizo in delam načrte, kje bo letos fižol, kje buče in kje krompir. In gledam borovnice in planiram, da jih bo potrebno pognojiti, dodati šoto. In tako vedno nekaj planiram. Poleg vsega pa še pozabim komponento časa v teh mojih planih. Prvo toplo nedeljo sem se spravila okopavat česen, dela je bilo za 5 ur, jaz pa sem celih 5 ur premišljevala o tem, da je temperatura tal že 9 °C in bi lahko posa-dila tudi grah. Celih 5 ur okopavanja sem premišljevala o tem, kako bo česen rasel in kako bom sadila grah v obliki petke, ker si tako rastline dajejo oporo. Vmes, ko sem pulila pirnico, sem sicer živela v trenutku, in preklinjala plazečega vraga, ki ga ne morem uničiti.

Živim v prihodnosti in ko ta prihodnost pride, zopet živim v novi prihodnosti. Pa je res treba? Že milijonkrat sem prebrala stavek, da imamo samo sedanji trenutek. Res je, samo sedanji trenutek,

ki ga eni zapravijo za preteklost, drugi pa sanjarimo oz. planiramo prihodnost. In na koncu je enako. Oboji živimo v nekem paralel-nem svetu in izgubljamo minute, ure in dneve. In tako do konca. Ne bi rada enkrat, ko bom stara in siva, ugotovila, da je zadnja pri-hodnost tukaj, jaz pa sem vse življenje čakala, da ustvarim vse svoje plane, ki jih tako nikoli ni konec. Saj ko izpolnim enega, imam že 3 nove. Pa ne mislim s tem, da ne smem imeti ciljev. Dobro je, da jih imam, ampak da ves čas planiram izpolnitev ciljev, pa ni tre-ba. Kot pravijo v duhovnih knjigah, izrazi namero, potem pa pusti stvarstvu, da vse uredi, saj če je v tvoje najvišje dobro, se bodo stvari uredile, samo delovati je treba v tej smeri in zaupati. Jaz s tem svojim neumornim planiranjem očitno ne zaupam stvarstvu. Očitno ne verjamem, da se bo vse izpolnilo tako, kot mora, če ne bo moj neumoren ego, ves čas držal vse pod nadzorom. In moj veli-kanski ego misli, da lahko drži vse pod nadzorom (naivnež). Veliko dela me še čaka, da ga prepričam, da ni središče sveta.

Torej današnji sklep je: Carpe diem! Grem zdaj stran od računal-nika, grem s kozarcem traminca kadit na teraso in uživat v okusu.

Dr. Saša Štraus

ZAPRAVLJEN ČAS

poudarki iz kroga znanja


V decembru sem se z veseljem odz-vala vabilu Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici. Društvo združuje ženske, ki živijo na podeželj in skrbijo za ohranjanje tradicional-nih jedi in običajev. Društvo podežel-skih žena se trudi, preko predavanje, različnih tečajev in strokovnih ek-skurzij, ohranjati povezanost žensk na podeželju.

Strokovno ekskurzijo smo pričele z ogledom uspešne kmetije Vindiš Belšak v Spodnjem Leskovcu. Kmetija je največja kmetija na obmo-čju Haloz. Na kmetiji redijo v povprečju 50 krav molznic in obdelu-jejo približno 75 hektarjev površin. Na kmetiji del mleka predelajo v mlečne izdelke. Na degustaciji so nam postreli skuto, jogurte, nama-ze in sire. Ob vseh mlečnih izdelkih pa so nam postregli še z doma pečenim kruhom. Času primerno, so nam postregli s sadnim kru-hom, ki je bil res razred zase. Pot nas je naprej vodila naprej preko meje. Ogledali smo si srednje-veški grad Trakoščan, ki se ponaša kot prvi objekt z elektriko v tem delu Hrvaške. Grad Trakoščan predstavlja edinstveno kulturno zgo-dovinsko. V njem je bil leta 1954 ustanovljen muzej, ki ima še danes stalne zbirke. Tako smo si ogledali zbirko orožja, zbirko knjig, foto-grafij, slik ter grafik in tudi zbirko pohištva. Okolica gradu pa nam je nudila sproščanje v neokrnjeni naravi. Nato smo si ogledali prenovljen Muzej krapinskih neandertalcev v Krapini, ki so ga po 11 letih gradnje odprli leta 2010. Obisk muzeja se je pričel z ogledom filma, ki nam je približal življenje krapinskih neandertalcev. V muzeju je zanimiv prikaz nastanka sveta od veli-kega poka in nastanka Zemlje, vse do pojava praljudi in današnjega človeka. Vsa kozmična, kemijska in organska evolucija Zemlje je do-

miselno speljana v obliki spirale. V glavnem stolpu muzeja pa je na ogled rekonstrukcija krapinske naselbine neandertalcev. V zu-nanjem predelu muzeja pa smo si ogledali tudi skulpture. Tako nam je muzej zraven glavne atrakcije, neandertalca, predstavil tudi zgodovino zemlje in prvih organizmov ter tudi zgodbo o razvoju človeka.Zaključili pa smo z ogledom prazničnega Zagreba. Hrvaška metropola spada med najlepša mesta v Srednji Evropi. In že nekaj let zapored je bil razglašen za najlepše adven-tno mesto. Lepota lučk, okraskov in vzdušje je pomagalo, da smo vsi pozabili na prometni kaos, ki smo ga bili deležni na poti v center Zagreba.

Martina Planinc

IZLET, KJER SO ŽENSKE V VEČINI

novice

Neandertalec

Zagreb

Skupinska

Trakoščan


novicenovice

PUSTNI ŽIV ŽAV V MAXIMUSU Za male maškare so v Maximusu Murska Sobota in Maximusu Gornja Radgona pripravili čisto pravi pustni žur, na katerem ni manjkalo ugank, smeha, plesa in tudi krofov ne.

Maximus Murska Sobo-ta so obiskali tudi kurenti. Čeprav so bili tako glasni, da se je tresel ves Maximus, se obiskovalci niso prestrašili veselih divjakov, saj so jim s svojimi glasnimi zvon-ci in plesom prinesli sre-čo, zdravje, obilno letino in odgnali zlo!

recept


SESTAVINE za 12 tortic v keramičnih modelčkih 100 ml:300 g temne čokolade

180 g masla

120 g bučnega olja

7−8 jajc

150 g sladkorja

55 g ostre moke

ČOKOLADNA LAVA TORTICA Z BUČNIM OLJEM.

PRIPRAVA:Čokolado in maslo stopimo nad soparo. Jajca in sladkor penasto umešamo, dodamo raztopljeno čokolado z maslom, dolijemo bučno olje in rahlo primešamo moko. Zmešamo v gladko zmes.

Pečemo pri 200 stopinj celzija 13 minut. Čas pečenja je sicer odvisen od velikosti modelčkov; v manjših pečemo manj časa. Še vroče postrežemo in okrasimo s sadjem, karameliziranimi bučnimi semeni, sladoledom in smetano.

Na Domačiji Marof pripravljajo sladice tudi z bučnim oljem Panvita. Poleg bučne rolade, bučne panakote in sladoleda z bučnim oljem, je odslej na voljo tudi

ČOKOLADNA LAVA TORTICAZ BUČNIM OLJEM


NADALJUJEMO S TRADICIJOPrednovoletni in predbožični čas je čas, ko naše kupce in poslovne partnerje povabimo na sproščeno druženje. Kot že nekaj let do sedaj, smo zveste stranke tudi letos povabili v Terme Vivat, kjer nas je ustrežljivo osebje razvajalo s kvalitetno gostinsko ponudbo.Skupaj se nas je zbralo okoli 200. Povabljenim smo predstavili rezultate perutninarstva in prašičereje v preteklem letu. Najbolj-

ši kooperanti so bili tudi nagrajeni. Prav tako smo predstavili tr-žišča, segmente in novitete na področju krmil ter novosti v naših Kmetijskih centrih. Vsem zbranim smo predstavili tudi pogodbe-no pridelavo žit ter ob tem predstavili prednosti le-te.

V Panvita Kmetijstvu se zavedamo, da so ravno takšna srečanja kamenček v mozaiku dobrega sodelovanja. S tem druženjem smo se svojim kupcem in poslovnim partnerjem zahvalili za uspešno sodelovanje v preteklem letu ter hkrati nazdravili dobremu sode-lovanju v prihodnjem letu.

Martina Planinc

novice


informatika

PODJETJE HAKL IT JE V SODELOVANJU S POMURSKO GOSPODARSKO ZBORNICO

ORGANIZIRALO PRVI SKLOP BREZPLAČNE TRIDNEVNE AKADEMIJE Z NASLOVOM

»DIGITALNA PREOBRAZBA PODJETIJ −BREZPAPIRNO POSLOVANJE«

Na prvi delavnici so bili predstavljeni izzivi brezpapirnega poslo-vanja, in sicer izzivi, s katerimi se soočajo podjetja, kaj vse morajo upoštevati, če se odločijo za prehod na brezpapirno poslovanje ipd. Delavnice se je udeležilo 28 udeležencev.

Otvoril jo je g. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, ki je vse udeležence nagovoril in pozdravil.

Nato je uvod v Brezpapirno poslovanje naredil g. Sebastjan Gor-njec iz podjetja HAKL IT. V tem delu je bilo posebej opredeljen pojem Brezpapirnega poslovanja in izzivi pri prehodu na brezpa-pirno poslovanje.

Kot druga govorka je bila doc. dr. Tatjana Hajtnik, vodja Sektor-ja za e-arhive in računalniško podporo na Arhivu Republike Slo-venije. V tem delu je bila podrobneje opredeljena zakonodaja in zahteve, ki se morajo upoštevati, če želijo biti podjetja v skladu s sodobnim brezpapirnim poslovanjem.

Nagovoril nas je tudi sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti. Kot naslednja go-vorka je bila mag. Karin Žvokelj iz Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, ki je predstavila možnosti subvencij, ki jih ministrstvo razpisuje in so namenjena digitalizaciji poslovanja podjetij.

G. Boris Gomiunik, iz podjetja HAKL IT, je predstavil SWOT anali-zo projekta uvedbe brezpapirnega poslovanja. Jasno in nazorno so bile predstavljene vse prednosti, slabosti, priložnosti in pasti tega projekta. SWOT analiza je bila predstavljena na praktičnem primeru, da so udeleženci dobili boljšo predstavo, kaj to pomeni za podjetje, če se ta odločijo za prehod na brezpapirno poslova-nje.

Kot piko na »i« pa je dodala še ga. Ivanka Šömen s praktično iz-kušnjo podjetja Saubermacher & Komunala Murska Sobota, kako so se pri njih v podjetju lotili projekta prehoda na brezpapirno poslovanje.

Drugi sklop delavnice bo izveden 4. 4. 2019. Takrat bomo predsta-vili naslednje tematike oz. odgovorili na naslednja vprašanja:

- Kako se pripraviti na brezpapirno poslovanje? / Kako spreme-niti poslovne procese?

- S čim in kako pretvorimo fizični dokument v elektronski obliki?

- Ali lahko pretvorbo dokumentov naredi nekdo namesto nas?

- Predstavitev primera poteka pretvorbe dokumentov iz fizične oblike v digitalno.

Na tretjem sklopu delavnice 18. 4. 2019 pa bo govora o:

- Kdaj je hramba varna v elektronski obliki?

- Kako in s čim lahko upravljamo z dokumenti v elektronski ob-liki?

- Elektronska izmenjava dokumentov.

- Kako se v praksi uporablja dokumentni sistem in kako se ar-hivira dokumente v elektronski obliki? Predstavitev praktičnega primera.

Sebastjan Gornjec

Prvi sklop je potekal 5. 3. 2019 na sedežu Pomurske gospodarske zbornice z naslo-vom »Izzivi brezpapirnega poslovanja«. Druga dva sklopa se bosta odvijala 4. 4. 2019 in 18. 4. 2019, prav tako na sedežu Pomurske gospodarske zbornice. Tema drugega sklopa bo »Pretvorba in zajem dokumentov«, tema tretjega pa »Obdela-va, delegiranje in arhiviranje dokumentov v e-Obliki«.

10 letBorut Bertalanič

Panvita Agromerkur d. o. o.

Nedin BošnjakovićPanvita MIR d. d.

20 letMatjaž Durič

Panvita Ekoteh d. o. o.

30 letOto Emberšič

Panvita Prašičereja d. o. o.

Biserka HozjanPanvita Agromerkur d. o. o.

Franc KerčmarPanvita Ekoteh d. o. o.

Alojz KousPanvita Kmetijstvo d.o.o.

Liljana PetkovičPanvita Agromerkur d. o. o.

Marjan SmodišPanvita Ekoteh d. o. o.

40 letFranc Škafar

Panvita Prašičereja d. o. o.

10 letNurija BikićPomgrad d. d.

Tomaž KavnikPomgrad d. d.

Bojan VilčnikPomgrad d. d.

20 letŠtefan Bunderla

Pomgrad d. d.

Jožef KerecPomgrad – GM d. o. o.

Boris SapačPomgrad d. d.

40 letBiserka Kranjc

Pomgrad d. d.

Ana NemešPomgrad d. d.

Majda ZverPomgrad d. d.

jubilej

Jubilanti


10 letBoštjan Stanko

Hakl IT d. o. o.

AVE novosti 04 - Panvita...gije iz fosilnih goriv, kar je vodilo do povečane mehaniziranosti in...

Documents

Transcript of AVE novosti 04 - Panvita...gije iz fosilnih goriv, kar je vodilo do povečane mehaniziranosti in...