-Prve cerkve nastanejo nad grobovi mučencev-MONUMENTALNA BAZILIKA je temeljni tip konstantinske sakralne arhitekture-začne se razvoj ikonografije

-313 TOLERANČNI EDIKT (priznanje krščanske vere) =začne se razvoj arhitekture

-325 NIKEJSKI KONCIL (nauk o enakosti Boga sina in Boga očeta)

-381 CARIGRAJSKI KONCIL (nauk o troedinosti boga in razglasitev krščanstva za državno vero)

TIP: MONUMENTALNA LONGITUDINALNA BAZILIKA – značilnost zahodne arhitekture

KONSTANTINOVA BAZILIKA (324)

Ogromen obokan prostor, vpliva na razvoj krščanske bazilike. Ima 3 ladje, glavna je širša.V glavni apsidi je stal sedež sodnika. Je primer PREOBLIKOVANJA TERM v nove namene. Začel Maksencij (K. predhodnik), končal Konstantin. Prestavil je vrata in jih obrnil na FORUM. Velikanska OPEČNA ZGRADBA, okrašena z dragocenimi stenskimi oblogami, marmornimi stebri. Sredi SEVERNE LADJE stala apsida za cesarja in spremstvo. Tu stal kolosalni kip Konstantina Velikega. KRIŽNOREBRASTI OBOK je nosilo 8 stebrov, ob straneh stala velika okna. Zračna in svetla notranjost. Konstantin je dodal še eno apsido in vhod z juga. Sodčkasti oboki s kasetiranim stropom.

SAN GIOVANNI IN LATERANO 313

Leta 312 je Konstantin podaril Kristjanom Latearnsko palačo. Danes je nekdanja konstantinska arhitektura skrita za Borominijevo prezidavo iz 17. st. Ohranjena le Poussinova Freska. Prvotna arhitektura ni ohranjena. (1664 -49 jo prezida Boromini, freska). Ikonografija sakralnega prostora (KR. in sohe apostolov). Prečna ladja bila dodana v gotiki. 5 ladij, velika bazilikalna okna. Dnevniki gradnje navajajo dragocene materiale. Dekoracija bila odločilna za razvoj bazilike. Bila simbol božje hiše v paradižu. Konstantin je donator posvetil jo je papež Melhiad. Ena prvih cerkva za vse Rimljane.

BAZILIKA SV. PETRA, RIM 313

Cerkev je zgrajena nad grobom sv. Petra. Po Konstantinovem naročilu zgrajena kot največja krščanska cerkev -glavna in 4 stranske ladje. Uveljavi LONGITUDINALNI TIP in ZAHODNO USMERITEV (povzeti kasneje v Fuldi, Mainzu in drugod). 92 stebrov vzdolžne ladje = spolije. Delilni zid z arhitravom na korintskih kapitelih, delilni zid med strankimi ladjami z arkadami. Križno tlorisno obliko so prevzeli v vseh deželah. Prečna ladja se naslanja na ladijsko telo, apsida prislonjena nanjo. ZAČNE Z IKONOGRAFIJO SAKRALNEGA PROSTORA. Apsida kot najpomembnejši ikonografski element. V tem času se pod vplivom vzhoda, predvsem v romarskih cerkvah, pojavijo DETELJIČASTI ZAKLJUČKI. Pomemben ikonografski element je ATRIJ z VODNJAKOM ŽIVLJENJA s pinijo, ki simbolizira vernikovo očiščenje pred vstopom v cerkev. Varuje ga baldahin, simbolizira pa štiri reke paradiža, iz katerih pijejo rajske živali (pavi, delfini). . V Konstantinovem času bil dokončan le zahodni del in območje nad grobom. 1506 podrta.!

Dvonadstropna stenaZa ikonografski program

TEODOZIJ VELIKI (379-395)

Krščanstvo je razglasil za DRŽAVNO VERO, prepovedal poganske kulte in vplival na razcvet krščanske umetnosti. Bil je zadnji samostojni vladar. Leta 395 pride do delitve države med njegova sinova. Honorij dobi Zahodni del, ki so ga kmalu zlomili germanski napadi, Arkadij pa dobi vzhodno-rimsko bizantinsko cesarstvo.

SAN PAOLO FUORI LE MURA (začeta 314, razširjena 385)

Cerkev je zanimiva, ker je edina ohranila prvotni videz. Gre pa za natančno kopijo cerkve sv. Petra. Svetnika imata identični svetišči na zemlji. POKONSTANTINSKA GRADNJA, KI EDINA V RIMU POSREDUJE PREDSTAVO O LATERANSKI IN VATIKANSKI BAZILIKI iz časa Konstantina. 5-ladijska bazilika z arhivoltami. Po letu 1823 povsem na novo Zgrajena po prvotni obliki. Ciborij (Arnolfo di Cambio) in oltar sta osrednji točki Prostora. Slavolok je simbol Kristusove zmage, zato zavzema častno mesto ob oltarju.

STA. MARIA MAGIORE (430-440)

Stranske ladje tvorijo ambulatorij okrog apside. Jonski stebri s klasičnim rimskim zvitkom nosijo arhitrav. Zgornji del razdeljen s pilastri, ki obrobljajo mozaike pod okni. C. bila večkrat povečana. Izvirna slavoločna stena, klasični arhitrav nad stebri. Nastala v počastitev razglasitve Marije za Mater Božjo 431.

SIKSTINSKA RENESANSA 5. STOLETJA V RIMU

-Gradbeni razcvet pod pokroviteljstvom papeža SIKSTA III (432-440) in politični vzpon Rima.-431 EFEŠKI KONCIL (razglasitev Marije za Mater Božjo; dobi naziv Teotokos) – postane zavetnica mnogih cerkva

ZNAČILNOSTI:-dekorativno obarvan štuk, ki krasi arkadna polja -dekorativno zaviti (zasvedrani) stebri (San Paolo Fuori le Mura)-mozaiki-vračanje h klasiki-poznoantično slikarstvo z oblačili

Čas ponovnega vzpona Rima, širše pa gre za propad cesarstva. Rimske cerkve kot NAJVIDNEJŠI PRIMER KLASIČNEGA POVRATKA (monumentalni slog)

SANTA SABINA (425-440)

3 ladijska bazilika, stranske ladje ločene s kaneliranimi stebri, kapiteli bili nekoč pozlačeni. Nad arkadami ohranjen del prvotnega okrasja to se imenuje opus sectile (tehnika vstavljanjavečjih kosov marmorja... med drugo okrasje.

CENTRALNA ARHITEKTURA -BIZANC

KONSTANTINOV ČAS

-330 je KONSTANTIN prestavil sedež cesarstva v BIZANC (kasneje Konstantinopel) – novi Rim

TIP: MANJŠE središčne stavbe

-to so predvsem BAPTISTERIJI, v katerih stopnice v sredini stavbe vodijo v poglobljeni krstilni bazen, MAVZOLEJI – v katerih stoji na sredini SARKOFAG ali OLTAR.

VZOR so antične središčne stavbe: 1.TERME (s kupolo prekriti kaldarij z osrednjim bazenom za plavanje), 2.MAVZOLEJI, 3.KROŽNI TEMPLJI (PANTEON).

-pogosto je BAZILIKALNO STOPNJEVANJE (središčni kupolni prostor na visokih stenah s predrtinami za okna, ki stojijo na arhitravu ali neposredno na stebrih (ST: KONSTANCA)

-TLORISI so krožni ali mnogokotni s polkrožnimi ali pravokotnimi Nišami. Na območju pod bizantinskim vplivom so značilni tlorisi v obliki grškega križa s štirimi enako dolgimi kraki (GALA PLACIDIJA).Od 6. stoletja je ta oblika vzor za bizantinske križnokupolne cerkve.

-poenoten ali središčni prostor z enim ali več obhodi

SANTA CONSTANZA 370

Konstantin jo zgradi za hčer Konstanco. Poleg sta stala dvorana sv. Neže in baptisterij.Konstanca ni bila pokopana tukaj, temveč je njen sarkofag najverjetneje v baziliki sv. Petra v Rimu. Za čas okrog leta 370 govori mešanje poganske in krščanske motivike.V 13. st. bila spremenjena v cerkev.Gre za okroglo opečno stavbo, z manjšim vhodom na Z strani. Prvotna stavba je imela ATRIJ in ZUNANJI AMBULATORIJ s KOLONADAMI. Pod kupolo na visokem cilindru je oltar/sarkofag.Osrednji prostor obdaja 12 dvojnih rimskih stebrov, ki tvorijo AMBULATORIJ. Bazilikalno povišan osrednji del, okna neposredno na dvojnih stebrih, povezanih z arhitravom. Nasproti vhoda je niša s Konstancinim SARKOFAGOM, ki je okrašen z motivom trgatve (puti trgajo grozdje je pogost motiv klasične umetnosti). Banjasti obok okrašen z mozaiki.Nerazčlenjena zunanjščina – 3je cilindri so močna navezava na RIMSKO ARHITEKTURO IN PANTEON.

SAN GIOVANNI IN FONTE, RIM, zgrajen 315, preurejen 435

Baptisterij bil zgrajen za časa Konstantina, papež Sikst III. (432-40) ga je preuredil (8 porfirnih stebrov in 8 belih marmornih stebrov, narteks) – v slogu ste. Constanze. Stal poleg Lateranske palače. Do konca 4. st bil edini baptisterij v Rimu in velja za najstarejšega v krščanskem svetu. Zgrajen na mestu antičnih term. V sredini je krstilni bazen. Cerkve tega zgodnjega obdobja niso imele lastnih baptisterijev. Kasneje, v 5 st. so baptisteriji znotraj cerkve, zato se ta, samostojni tip, izgubi. Tudi San Giovanni in Fonte je bil spremenjen v cerkev. Ima oktogonalno obliko

CERKEV KRISTUSOVEGA ROJSTVA, BETLEHEM (PRED 333; DANAŠNJA IZ 6. ST.)

Naročnika sta bila Konstantin in njegova mati Helena. Osnovni namen bazilike je komemorativni. Tam, kjer bi pričakovali apsido, je oktogon, ki varuje osrednjo točko cerkve – votlino Kristusovega rojstva. Ta konstantinska struktura, pa ima palestinski izvor, saj oblika ni povezana z rojstvom ali smrtjo. Oktogon na vzhodu nadgradi 5 ladijska stebrna bazilika, ki je lahko sprejela večje število romarjev. V sredini tal je bila odprtina, okrog katere je bila balustrada – ambulatorij. Romarji so med obhodom opazovali mesto rojstva. Streha je imela okulus. Tla so bila višja od ladijskega dela – stopnice. Ta stavba ni imela posebnega mesta za bogoslužje. To je kasneje popravil Justinijan. Na zahodu je dodal narteks. Odstranil je oktogon in dodal DETELJIČASTI ZAKLJUČEK, tako je lahko maša potekala nemoteno. Romarji se zdaj v votlino spustijo po stopnicah.

CERKEV KRISTUSOVEGA GROBA (ANASTAZIS),

JERUZALEM ( 326-36)

Stoletja je bila Anastazis (grška beseda za vstajenje)najsvetejša relikvija krščanstva in glavno romarsko središče. Postavljena je na hribu Kalvarija/Golgota. Leta 325 je bil najden Kristusov grob in tega leta je Konstantinova mati Helena našla SV. KRIŽ. Leto kasneje je dal Konstantin postaviti cerkev, najlepšo med vsemi, KATERE SREDIŠČE JE KRISTUSOVA GROBNICA.. Posvečena je bila leta 336. Mavzoleju na zahodu, oktogon s kupolo je cesarski tip, je dodan LONGITUDINALNI DEL. Dodan še narteks pred mavzolejem in atrij pred baziliko. Grobna rotunda z dvonadstropnim obhodom

RAVENNA je prestolnica ZAHODNO RIMSKEGA CESARSTVA. HONORIJ (402-423) GALA PLACIDIJA (Teodozijeva hči) (425-450) -kot regentinja za svojega sina Valencijana III. (425-455) (obdobje miru).

Na območju pod bizantinskim vplivom so značilni tlorisi v obliki grškega križa s štirimi enako dolgimi kraki (prvotna oblika je bila pravzaprav latinski križ s KUPOLO NA PENDENTIVIH. NOSIJO JO 4je banjasto obokani kraki). Od 6. stoletja je ta oblika vzor za bizantinske križnokupolne cerkve. Opečna gradnja govori za mojstre iz SEVERNE ITALIJE. Zunanjščina razčlenjena s SLEPIMI ARKADAMI, TIMPANONOM. V mavzoleju so sarkofagi Honorija, Gale Placidije in Konstantina III.

Oktogon s 4 konhami na diagonalnih stranicah. Oktogon zamenja krog in kvadrat poganskih mavzolejev. Osem je število regeneracije/obnove. Osmi dan je Kristus Vstal. Baptisterij je namenjen množicam. Krstilo se je le enkrat letno, na veliko noč.Poleg teh dveh je iz tega časa še bazilika Ursiana.

SAN GIOVANI IN FONTE, BAPTISTERIJ ORTODOKSNIH 400

GRADBENA DEJAVNOST V RAVENNI:1.FAZA: RAVENNSKE ZAHODNORIMSKE ZGRADBE

GALA PLACIDIA, RAVENNA ok. 350

RAVENNA – 2. FAZA:GERMANSKO – VZHODNOGOTSKO USTANOVLJENE STAVBE:

Po naročilu Vzhodnega Rima je TEODERIK, vzhodnogotski kralj od 473, vzgojen v Konstantinoplu premagal Odoakra (493-526), cesarja v Ravenni. Odoaker se je 476 oklical za vladarja Italije. Teoderik vlada Ravenni od 493- 526. Velike stavbe, ki so jih tu postavili VZHODNI GOTI, so zavestno nadaljevanje zahodno in vzhodnorimske gradbene tradicije. Arijanski Vzhodni Goti so si zgradili neodvisne cerkve.

BAPTISTERIJ ARIJANCEV (493-526)

Oktogon s 4 apsidami/nišami, podoben baptisteriju ortodoksnih.

Dekagon (10-KOTNIK) zgrajen iz istrskega kamna. Gre za MENJAVO VBOČENIH IN IZBOČENIH NIŠ. Desetkotna spodnja etaža s križnim banjastim obokom. V gornji etaži je sarkofag iz porfirja. Zunanjščina je dekorirana s krožnimi loki iz klesancev.

TEODORIKOV MAVZOLEJ,526

BAZLIKALNI TIP V RAVENNI (stolnica arijancev -Santo Spirito, San Apollinare Nuovo (500-504), San Apollinare in Classe p.549-redukcija rimske bazilikalne sheme: 3 ladje, brez transepta, srednja apsida-trapezno oblikovane naklade pod kapiteli- za Bizanc značilna BAZILIKA Z EMPORAMI za ženske, se prilagodi zahodni liturgiji.Empor ni. Najdemo jih le v nunskih cerkvah (Gernrode )-zunanjščina členjena z lizenami in polkrožnimi loki

SAN APOLLINARE IN CLASE, 548

Nekoč je tukaj bilo pristanišče, kjer je med pomorščaki in ribiči deloval škof Apolinarij.Apsida je povišana zaradi romanske kripte. Brez transepta. 3 ladijska stebrna bazilika z arhivoltami Kasneje dodane pastoforije. (str. prostori). Dokončana pod Justinijanom. Kampanile iz 10. st.

SAN APOLLINARE NUOVO, 540

-prvotno arijanska katedrala/dvorna cerkev (Teoderik). Zgrajena konec 5 stoletja. V 6. stoletju posvečena sv. Martinu – kladivo heretikov. V 9. stoletju so bile sem prenesene relikvije sv. Apolinarija, prvega ravennskega škofa. 3 ladijska bazilika.

TIP: VEČJE SREDIŠČNE STAVBE

SAN LORENZO, MILANO (355-72)Najzgodnejša velika središčna cerkev je SAN LORENZO v bizantinsko vplivanem Milanu (ok. 360). Je administrativna in trgovska prestolnica zahoda. V tlorisu gre za kvadrat s 4imi VOGALNIMI STOLPI. Med njimi 4 dvonadstropne eksedre (apside,zunanje niše) s polkupolami, ki nosijo KUPOLO, obhod in empore. ATRIJ na zahodu. Stavba je vplivala na renesančne predstave o središčni zasnovi.Podobno kot Hagia Sophia. Odprtine v zgornjem nadstropju so razdeljene s triločnimi arkadami. DOLGI KOR NA VZHODU. Členjenje notranjega oktogona z nišami poznamo že iz drugih bizantinskih zgradb. Primere stavb z dolgim korom in štirimi zunanjimi nišami najdemo v Siriji.

OBHOD

OSNOVA JE KVADRAT S 4 VOGALNIMI STOLPI MED ATRIJ NA ZAHODU KATERIMI SO 4 POLKROŽNE DVONAD. NIŠE

DOLGI KOR NA V. EMPORE

SANTO STEFANO ROTONDO, Rim (pos. 470)

Vzor je cerkev svetega groba v Jeruzalemu. Krožna stavba v tlorisu upodablja zgodnjekrščanski simbol KRIŽA v krogu. Stavbna zasnova Petrove cerkve v krožni obliki: oboda ustrezata stranskima ladjama. Arhitrav med središčnim prostororm in notranjim obodom, arkade med obhodi. Središčni prostor je RAVNOSTROPAN – tradicija Konstantinove dobe izpred 150 let. Obdajata ga dva obhoda – dvonadstropni in enonadstropni. STOPNJEVANJE. Zunanji ima 4 zunanje niše v smeri S-J in V-Z, ki so pravzaprav križni kraki. Zadnja monumentalna središčna stavba v Rimu, vse do renesanse.

VZOR JE JERUZALEMSKA CERKEV

SV. SERGEJ IN BAKH (527-536)

Naročnika sta bila JUSTINIJAN IN TEODORA. Cerkev je bogato okrašena z dragocenimi Materiali: kamen, opeka... Arhitekt je Antemij iz Trala. Bila začeta nekaj let pred HAGIO SOPHIO.

Dvojna struktura: 1. Osmerokotna središčna stavba s štirimi eksedrami (polkrožno in ravno zaključene niše med pilastri)SE DVIGA NAD LADJAMI – STRUKTURO, KI SE V OSREDNJI DEL ODPIRA PREK ARKAD.

2. je vgrajena v kvadrat z nišami. Dvonadstropni obhod je razrahljan s stebri v dveh nadstropjih: spodnja etaža z arhitravi, zgornja z arkadami. Kupola na oktogonu. Močni oporniki so nevidni. Kupola na pendentivih je vrisana v OKTOGON in še ne v KVADRAT. NA VZHODU JE DODANA POLIGONALNA APSIDA. Čipkasti kapiteli.

JUSTINIJAN (527-65) -ZLATA DOBA BIZANCA

Vladal je v Konstantinovem duhu. Prizadeva si za obnovo imperija. Biograf PROKOPIJje knjigo O arhitekturi v celoti posvetil Justinijanovim gradbenim podvigom. 532 UPOR NIKE: uporniki porušijo pol mesta, vključno s Hagio Sophio. Sledi obnovamesta. Justinijan je imperij razširil vse do Španije, Italijo je osvobodil Gotov, Ravenno pa naredil za Zahodno prestolnico. Justinijan postane politični vodja cerkve. NAJVEČJI RAZCVET .

Poligonalna apsida na V

DVONADSTROPNI OBHOD

KVADRAT Z NIŠAMI + NARTEKS

RAVENNA – 3. FAZA: BIZANTINSKO OBDOBJE

SAN VITALE (522-548)

JUSTINIJAN, GOSPODAR VZHODNEGA RIMA je GOTE pregnal iz Italije. Ravenna je postala vzhodnorimski eksarhat (upravna enota, podrejena eksarhu). Po letu 751,ko so jo zavzeli Langobardi je izgubila ves svoj pomen. Dokončanje stavb San Vitale in San Apollinare in Classe. TU PRVIČ SAMOSTOJNO STOJEČI KAMPANILE. Verjetno še ne kot zvonik. V SIRIJI tudi kot del stavbe,

SLOG: izjemen primer BIZANTINSKE ARHITEKTURE(poligonalna apsida, kapiteli,centralni tloris, oktogonalna kupola na zunaj, stranski prostori)z vplivi gradbene dejavnosti RIMA in Ravenne:(kupolna izvedba)

DVORNA CERKEV – tip Justinijanove dvorne cerkve, Carigrad. V Italiji pa gre za novost. Gre za povezavo zasebnih in uradnih prostorov vladarja. Zveza z bizantinskim dvorom postane očitna ob pogledu na mozaike. Cerkev je posvetil škof MAKSIMIJAN. Zavetnik Ravenne in cerkve je sv. Vitalij, ki je bil mučen na tem mestu. TLORIS: Razširjen sistem sv. Sergeja in Bakha. Za obe cerkvi je značilna dvojna lupina – DIAFANOST. Pa vendar je San Vitale bolj usmerjen v zahodni prostor, drugi pa v Bizanc. Osnova je oktogon (mavzoleji) obdan z ambulatorijem. Obhod je temačen, emporej pa je osvetljen z svetlobo – MISTIČNI EMPORIJ.7 ekseder med notranjim in zunanjim obhodom. Stena razbremenjena z dvonadstropnimi arkadami (niše z galerijami-za ženske), ki so umeščene med 8 slopov. Kor, apsida, pastoforije kažejo VZHODNO TRADICIJO, sicer pa je bil arhitekt vezan na rimske in milanske zglede. ZUNANJŠČINA je preprosta in čista – to je na vzhodu neznano, na zahodu pa običajno; kontrastna notranjščini. Narteks povezuje cerkev z DVORNO PALAČO. Ob njem sta dva stolpa, ki vodita do galerij. Arkade in niše so, kljub vertikalni usmeritvi, povezale prostor v celoto.

KUPOLNA BAZILIKA

HAGIA SOPHIA (532-537)

DVOJNI NARTEKS IN ATRIJ

1. ARHITEKTURNI TIP:ARHITEKTURNI BISER BIZANCA. Popolna arhitektura, ki zadovolji SIMBOLIČNE, ESTETSKE IN FUNKCIONALNE POTREBE BIZANTINSKE CERKVE.Gradbenika sta Grka. ANTEMIJ IZ TRALA IN IZIDOR IZ MILETA. Mešanje grške kulture z drugimi prinese novosti.

BIZANC PREVZAME KUPOLO. Kupola dvigne oko k višku. Svetloba, ki pada skozi okna pritegne v bizantinskih cerkvah pogled navzgor – v bazilikah pa stebri usmerjajo pogled proti oltarju. Bazilikalne ladje dajo občutek miru. Z mozaiki okrašena notranjost bizantinskih cerkva pa ustvarja občutek nemira.Pojavijo se STRUKTURNE TEŽAVE. Prehod Oktogona/kvadrata je rešen s PENDENTIVI (SFERIČNI TRIKOTNIKI).

Značilna Bizantinska tlorisa sta: KUPOLNA BAZILIKA (velika kupola, stranski prostori so podrejeni;ENORAMNI GRŠKI KRIŽ PREKRIT S KUPOLAMI (SV. APOSTOLI, SV. MARKO; BENETKE).

PROKOPIJEVA KNJIGA O ARHITEKTURI JE V CELOTI POSVEČENA JUSTINIJANOVIM GRADBENIM DOSEŽKOM.

2. NASTANEK:Prvotna cerkev je bila zgrajena za časa KONSTANTINA (360). 532 V UPORU NIKEbila požgana (porušenega pol mesta). Konstantinopel je zaradi bogate gradbene in umetniške dejavnosti postal GRŠKO MESTO (grški jezik). Mesto je krščansko do leta 1453. Konstantin se je imel za 13 apostola.

3.VZORI: krščanska bazilika črpa iz rimske bazilike in obokanih term. Bizantinskecerkve so navdih našle pri PANTEONU in Minervi medici (dekagon nosi kupolo, ki joPodpira 10 malih apsid. Kupola na pendentivih)

4. TLORIS IN VSEBINA: Najpomembnejša kupolna bazilika. Izhodišče je CERKEV SV. SERGEJA IN BAKHA. Gre za zmes LONGITUDINALNE IN CENTRALNE STAVBE. (tako kot so v Jeruzalemu povezali s kolonadami baziliko in rotundo. Ima dvojni narteks, atrij, S in J Ladja pa sta obokani.V bizantinskem ritualu EVHARISTIČNA POJEDINA ni vezana na longitudinalno zasnovo, temveč se vije Okrog apside in pastoforijev v ladjo. Osrednja kupola stoji na PENDENTIVIH, med 4imi MOGOČNIMI OPORNIKI.Pritisk s strani nosijo OPORNIKI PREK STRANSKIH LADIJ NA VZHODU IN ZAHODU s POLKUPOLAMI, ki so same podprte s po dvema EKSEDRAMA. Bazilikalna vzdolžna zasnova je povezana z značilnostmi središčne stavbe. Izvirna Kupola se je leta 558 porušila. Nadomesti jo KUPOLA Z LOKI, ki je višja od prvotne in daje, zaradi obilja svetlobe, vtis nebeškega oboka.

5. EVHARISTIČNA PROCESIJA:Samo Justinijan je lahko v celoti prisostvoval ritualu, kar nakazuje na njegovo enakost sPATRIARHOM. Ceremonija se začne z dvojnim vstopom: vstop patriarha s spremstvom v Ladjo; vstop cesarja z dvorjani. Slednji dogodek spremljajo v STRANSKIH LADJAH. TEODORA In dame so iz galerij videle le dogajanje v ladji. Nato kler prinese KRUH IN VINO iz PROTESISANa oltar, kjer si cesar in patriarh izmenjata poljub, cesar pa prejme združitev s Svetih duhom??

6. NEOPLATONIZEM IN ESTETIKA LUČI:V 3. stoletju je PLOTIN zasnoval NEOPLATONISTIČNO ESTETIKO. Eneade so bizantinskemusvetu znane po interpretacijah Plotinovega učenca iz 5. st, PROKLA. Plotinov nauk se je uveljavil, Ker ima skupne točke s krščanstvom. Bizantinskemu svetu pa ga je v 5. stoletju predstavil sirijskiMistik PSEVDODIONIZIJ AEROPAGIT. (Bistvena poteza areopagiteske teologije je v tem, da nas vodi od vidnega, spoznavnega, od pojmovno dojemljivega k dejanskemu bistvu stvari. Dionizij uporabi razlikovanje med theorio (motrenjem) in theurgio (bogo-delovanjem). Zakramenti so zanj krščanska theurgija (z drugimi besedami krščanska magija, ali drugače krščanska uporaba snovnosti), s pomočjo katere se uresničuje človekov odnos z Božanskim. Pri Dioniziju gre torej za Telogijo, ki ni toliko vedenje o Bogu, temveč predvsem spoznanje Boga preko motrenja.)

Ideje:- na vrhu je ENO=BOG, božja resnica-podobe vzpostavljajo pogovor z božanskim-svetloba in barve imajo pomembno vlogo v procesu kontemplacije, saj povezujejo materialnisvet z duhovnim-neoplatonistična estetika vzpodbuja umetnost, da impresionira z barvo in svetlobo in tako ponazori popolno lepoto nevidnega sveta, da jo razumejo in spoznajo tudi navadni smrtniki.

7. ARHITEKTURNI RAZVOJ:Zaradi močne simbolike rituala HAGIA SOPHIA ni doživela primernega nadaljevanja. Arhitekti mnogo raje posnemajo cerkev SV. APOSTOLOV.

1. ARHITEKTURNI TIP: KRIŽNOKUPOLNA CERKEV

SV. APOSTOLI (536-550)

Druga največja za HAGIO SOPHIO v Carigradu. Prvotna cerkev je bila leta 330 posvečena Konstantinu Velikem, ustanovitelju mesta. Ob Konstantinovi smrti 337 je bila c. še nedokončana. Konstantinov namen pa je bil: zbrati relikvije vseh 12 Apostolov. EVZEBIJ strukturo opiše kot spoj MAVZOLEJA IN BAZILIKE. Tloris je enakokraki križ. Za časa Justinijana je bila zgradba premajhna, tako da je bila zgrajena nova cerkev, tudi ta na osnovi enakokrakega križa. Prekrita s 5 kupolami, imela atrij na zahodu.Posvečena je bila leta 550. Opiše jo PROKOPIJ.1462 jo Turki porušijo.

2. POSNEMAVE:

Cerkev je bila zelo primerna za potrebe ORTODOKSNE CERKVE in zato je bila večkrat posnemana. Rekonstrukcijo dobimo na osnovi PROKOPIJEVEGA OPISA in cerkveSV. MARKA, BENETKE. (glavna kupola nad križiščem, na krakih 4 nižje kupole. Nizoken pod glavno kupolo poudari križišče s svetlobo. Notranjost polepšana z mozaiki -Dramatičnost. KUPOLE NA PENDENTIVIH so individualne enote).

JANEZOVA BAZILIKA, EFEZ 550-64

Je nadaljevanje dediščineSV. APOSTOLOV, ISTANBUL. Glavna kupola je nad križiščem, pod njo grob sv. Janeza Evangelista. Druge kupole so nad kraki. JustinijanJe uvedel koncept enakokrakega križa s kupolami, od česar pa se je ohranil le KONCEPT Z VEČIMI KUPOLAMI.

SV. IRENA (532; 740)

Osnova je KONSTANTINSKA BAZILIKA, ki je bila požgana ob uporu. Ponovno Zgrajena po Justinijanovem ediktu. NADALJEVANJE HAGIAE SOPHIAE. Troladijska bazilika pod kupolno krono z emporami. (2 KUPOLI NA PENDENTIVIH.)Kaže na povezavo z bazilikami, hkrati pa je predhodnica maloazijskih kupolnih cerkva.Začeta istega leta kot Hagia Sophia. Pri obeh cerkvah sta se kupoli porušili – premaloMasivnosti.STRANSKE LADJE so le predrti podporni zidovi kupole – masivnost.

KATARININ SAMOSTAN, SINAJ (548-565)

Utrjeni samostan sv. Katarine s cerkvijo posvečeno devici Mariji. Apsida je poudarjena, stranske kapele, na severni strani ohranjena arhitektura biblioteke. Postaviti ga da Justinijan. Legenda o gorečem grmu – kapela.

PREDKAROLINŠKO STAVBARSTVO

GERMANSKA PREVLADA IN FRANKOVSKA DRŽAVA

Po propadu ZAHODNORIMSKEGA CESARSTVA sta POZNOANTIČNO KRŠČANSTVO IN GERMANSTVO stopila v nov, »zahodnjaški kulturni krog pod GERMANSKIM VODSTVOM. Ta se je od 5. st. dalje vedno bolj razlikoval od BIZANTINSKEGA VZHODA. Vendar pa je moralo preteči kar nekaj stoletij, da se je razvilo novo stavbarstvo,ki nadaljuje rimsko kulturno izročilo in ustrezapolitičnim zahtevam nove podobe moči.

MEROVINGI (KLODVIK): Zgodnja Francija je bolj združena zveza privržencev posameznih plemen.. Krščanstvo je razumljeno bolj kot magični urok, manj pa kot pa etična zahteva. -Po Klodvikovi smrti (511) je v Merovinški dinastiji prišlo do neravnovesja. -Leta 697 frankovskemu kraljestvu vlada Pipin. Nasledi ga sin KAREL MARTEL, ki je leta 732 v Toursu premagal Muslimane in v Evropi odprl pot krščanstvu. -Martelovega sina PIPINA je PAPEŽ ŠTEFAN II. LETA 751 KRONAL ZA KRALJA FRANKOV V OPATIJI ST. DENIS . -786 JE PIPIN MALI UMRL, NASLEDIL GA JE KAREL VELIKI, KI JE LETA 771 POSTAL SAMOSTOJNI VLADAR FRANKOV.

Šele ustanovitev FRANKOVSKE DRŽAVE (KLODVIK 482-511) in njen stalni razvoj do KARLA VELIKEGA (786-814), KI je bil spremljan z napredujočim pokristjanjevanjem Germanov, sta sčasoma ustvarila potrebno podlago za UVELJAVITEV POLITIČNE IN KULTURNE DEDIŠČINE RIMA.

MISIJONIZACIJA

MISIJONIZACIJA 8. st. (BONIFACIJ, WILIBRORD...) JE FRANKOVSKO CERKEV spet organizacijsko povezala z Rimom, ta pa se je sam postavil za zaščitnika frankovske države. Posledica te rasti posvetnega vpliva cerkve je bil SPOR MED CESARJEM IN PAPEŠTVOM, stoletja dolga osrednja tema zahodnjaške politike.

PREDKAROLINŠKO STAVBARSTVO

Zaradi kulturne in izobraževalne povezanosti med Rimljani in Germani, pa tudi zaradi pomanjkanja mest v tem času in zmanjšanja potreb po mestnih stavbah, se je stavbarstvo osredotočilo skoraj izključno na cerkvene stavbe. Napori so bili skromni, novi stavbni tipi se niso izoblikovali.

Germansko stavbarstvo je povezano z lesom. Gre za umetnostno manj pomembno stavbarstvo predkarolinškega obdobja, ki izraža neuspešne poskuse vzporejanja germanskih umetnostnih teženj z rimsko tradicijo, ki jim je bila v načelu nedostopna.

Klitumnovo - svetišče pri Peruggii, 7.st..

Galerijeva molilnica, 6./7.st., Irska.

Ena od sedmih langobardskih arhitektur, uvrščenih na Unescovo dediščino. Gre za Tradicionalno antično svetišče. Langobardi v S Italiji niso postavljali lastne arhitekture, Ampak so se zgledovali po antičnih vzorih.

Langobardi (latinsko Langobardi), tudi Lombardi, so bili eno izmed germanskih plemen ki so izvirali iz Severne Evrope in se naselili ob dolini reke Donave od kjer so napadali Apeninski polotok. Vzpostavili so Italsko kraljestvo, ki je obstajalo do leta 774. Osvojili so ga Franki. Langobardski vpliv v današnji geografski politiki Italije je viden v pokrajini Lombardiji.

Šlo naj bi za krščansko kapelo, molilnico, ki je bila izdelana iz kamna. Preprost primer nadaljevanja tradicije starih ljudstev. Enocelični prostor z nepravilno banjasto strukturo. Nasproti vhoda je majhno okno, ki je pri vrhu zaobljeno. Nekateri zato arhitekturo uvrščajo v 12. st.

MEROVINŠKA CERKVENA ARHITEKTURA- predkarolinška

doba v Franciji

Albenga,baptisterij, 5-6 st.

Baptisterij z značilno 8-kotno obliko je stal poleg cerkve. Gre za značilni tloris s POLKROŽNIMI IN PRAVOKOTNIMI NIŠAMI.

Frejus, baptisterij, 5. st.

Mesto je ustanovil Julij Cezar. Najstarejši del katedrale je baptisterij. Sega v 5. st. Sorodnosti z baptisteriji v S Italiji, Albengo in San Giovanni in Fonte, Rim. Oktogon je na zunaj pravokotnik, znotraj pa je razdeljen na 8 polkrožnih in ravno zaključenih niš. Celota prekrita z 8-kotno kupolo. Stebri nosijo arkadno nadstropje z okni, ki podpira kupolo. Gre za spolije. V sredini stal krstilni bazen.

POITIERS, BAPTISTERIJ, 7. st.

Antična stavba začeta ok. Leta 360. Danes velja za najstarejšo krščansko zgradbo v Franciji. Apsidi bili dodani v 6.-7. st. - baptisterij. Dekorativna fasada

POITIERS, HIPOGEJ DUNES, 7.st.

Dve figuri. Ornament ima v grobnicah varovalno vlogo.

Galsko-rimska arhitektura. Hipogeji so podzemne grobnice, večinoma poganske. Krščanske se imenujejo katakombe. Lahko je tudi svetišče pod zemljo v grobnici, od koder verniki odidejo očiščeni.Ta je bil obokan. Ohranjena so 3 stopnjišča. Stopnice okrašene z ornamenti – gre za spolije. Vozli na koncu kačjih glav. Pogansko-krščanska tradicija.

KAROLINŠKO STAVBARSTVO1. KARLOVO KRONANJE LETA 800:

774 KAREL VELIKI postane zaščitni vladar Italije. Njegovo kronanje leta 800 v Rimu, Frankom prinese dvoje (KRONA GA PAPEŽ LEON III. KI GA JE KAREL VZEL POD ZAŠČITO):

1. ENAKOVREDNOST Z BIZANTINSKIM CESARJEM KOT VARUHOM KRŠČANSTVA2. DEDIŠČINA ZAHODNORIMSKEGA IMPERIJA

Dogodek je okrepil tako CERKEV kot CESARSTVO. Cerkev je s kronanjem dobila VOJAŠKO ZAŠČITO. Vladar je za zasluge prejel božjo milost in je postajal vedno bolj pobožanjen. Karel je v tej vlogi videl tako politične kot duhovne naloge, kar se je izrazilo v karolinških stavbah. Večina stavb je nastala na frankovskem vzhodu. Karlova odločitev za RIMSKO LITURGIJO je utirala pot nadaljnjemu razvoju bazilike. Zanimal se je predvsem za ozemlJE FRANKOV IN LANGOBARDOV (FRANCIJA, Z -NEMČIJA. S -ITALIJA). Vzhodu je vladal cesar iz Konstantinopla. K:V: je POLITIČNI CENTER PRESTAVIL IZ RIMA V AACHEN.

2. KAROLINŠKA UMETNOST – AACHEN KOT CENTER ZNANJA:

Na svojem DVORU JE ZDRUŽIL NAJVEČJE UČENJAKE TEGA ČASA: ALQUIN IZ YORKA, ŠPANEC TEODULF, ALQUIN IZ YORKA, ŠPANEC TEODULF, EINHARD, PAVEL DIAKON. KAROLINŠKI PREPOROD je FUZIJA KELTSKO-GERMANSKIH ELEMENTOV IN EINHARD, PAVEL DIAKON. KAROLINŠKI PREPOROD je FUZIJA KELTSKO-GERMANSKIH ELEMENTOV IN DEDIŠČINE MEDITERANA.DEDIŠČINE MEDITERANA.

ARHITEKTURO JE NA NOVO DEFINIRAL VITRUVIJ. V srednjem veku je bila meja med arhitektom in naročnikom ARHITEKTURO JE NA NOVO DEFINIRAL VITRUVIJ. V srednjem veku je bila meja med arhitektom in naročnikom zabrisana. Menihi/opati so hkrati arhitekti in tudi naročniki. Pomen ARHITEKTA KOT VODJE DELAVNICE je znova zabrisana. Menihi/opati so hkrati arhitekti in tudi naročniki. Pomen ARHITEKTA KOT VODJE DELAVNICE je znova obudil teolog TOMAŽ Akvinski OK. LETA 1260.obudil teolog TOMAŽ Akvinski OK. LETA 1260.

Karel Veliki je ob obiskih Rima – leta 781 je papež Hadrijan kronal njegovega sina – spoznal spomenike, ki sta jih Karel Veliki je ob obiskih Rima – leta 781 je papež Hadrijan kronal njegovega sina – spoznal spomenike, ki sta jih dala postaviti KONSTANTIN IN JUSTINIJAN V RAVENNI. Palačo v Aachnu je zasnoval tako, da odseva bogastvo dala postaviti KONSTANTIN IN JUSTINIJAN V RAVENNI. Palačo v Aachnu je zasnoval tako, da odseva bogastvo imperija. Zasnovana je na BAZI LATERANSKE BAZILIKE (bazilika + kraljeva dvorana povezana z dvorno kapelo – imperija. Zasnovana je na BAZI LATERANSKE BAZILIKE (bazilika + kraljeva dvorana povezana z dvorno kapelo – Lateranski baptisterij, San Vitale). Nad gradnjo je bdel Einhard. Arhitekt je Odo iz Metza. Naredil je interpretacijo Lateranski baptisterij, San Vitale). Nad gradnjo je bdel Einhard. Arhitekt je Odo iz Metza. Naredil je interpretacijo obstoječih vzorov, povsem nova pa je GEOMETRIJSKA JASNOST, ki je nasprotna migetanju oblik pri San Vitaleju. obstoječih vzorov, povsem nova pa je GEOMETRIJSKA JASNOST, ki je nasprotna migetanju oblik pri San Vitaleju.

SREDIŠČNA ZASNOVA – AACHEN: Na vrhu maloštevilnih ohranjenih arhitekturnih spomenikov karolinškega obdobja je AACHENSKA PFALČNA CERKEV, ki je nastala po vzoru SREDIŠČNE BIZANTINSKO-RAVENSKE STAVBE. Lahko, da je Karel povezal med seboj čaščenje teoderika in pretenzije na njegov prestol, ko je v Aachnu ponovil stavbnozasnovo San vitaleja iz Ravenne. Iz Ravenne izvirajo tudi stebri in kapiteli aachenske stavbe.

BAZILIKA:Je prototip karolinške sakralne arhitekture. Naslonila se je na rimski način gradnje in prevzela PREČNO LADJO.(Nekatere cerkve so prečno ladjo členile v posamezne prostore tudi po sirsko-bizantinskem vzoru (CELIČNA PREČNA ZASNOVA na zahodu -EINHARDOVA BAZILIKA V STEINBACHU).Številna duhovščina in vedno bolj goreče čaščenje svetnikov so zahtevali vedno večje število oltarjev:

1. razporeditev v prečne ladje2. po vzdolžni ladji (manj posrečeno – ST. GALLN)3. podaljšanje V-kora (Corvey)4. dvojni kor (Fulda) je ustrezal karolinškim cerkvam, vendar je prinesel nedoločljivost prostorske usmeritve. Šele zgodnja francoska romanika je iznašla KORNI OBHOD IN ŽARKASTE KAPELE kot idealno rešitev (Tournus, St. Philibert)

KRIŽIŠČE: Reichenau – Mittelzell ( c. sv. Marije in sv. Marka posvečena 816) je verjetno najstarejša ohranjena stavba z izločenim križiščem s podobno razporeditvijo prostorov kot v Bizancu – vendar tehnično še ne povsem izpopolnjeno. (Erdmann) V njej je tudi korni kvadrat, ki v karolinškem obdobju sicer nji povsem dokazljiv. Šele romanika je končno razčlenila celoten cerkveni prostor s stenskimi oporami in obočnimi enotami.

WESTWERK (zahodni del stavbe): izvirna frankovska stvaritev. Je večnadstropna stavba pred baziliko (izjema Aachen=središčna stavba), v kateri pri božji službi sodelujeta cesar in dvor ob svojem obisku. Ponavadi je v njej postavljen oltar sv. Mihaela, ki se enako kot cesar, bori proti demonskim silam nevere, ki jih nasprotno od vzhoda, ki prinaša odrešenje domnevajo na zahodu. Westwerk s svoijima stolpoma ne oblikuje utrdbe proti zlu, ampak je hkrati monumentalni izraz dvopolne enotnosti cerkve in države.

SAMOSTAN: idealni načrt St. Gallena je narisan na osnovi sklepov aachenske sinode 817. Kopija je bila izdelana na Richenau za potrebe samostanskih razmer in poslana v St. Galln, vendar načrt ni bil izveden. Sledil je pravilom sv. Benedikta iz leta 529 in razpostavil kompleks kot SAMOSTOJNO MESTO S STANOVANJSKIMI STAVBAMI (delavnice, hlevi, gostišča, šola okrog cerkve in križnega hodnika. BAZILIKA JE CELIČNA STAVBA S PREČNO LADJO NA VZHODU, PA TUDI Z ZAHODNO APSIDO IN S KROŽNIM ATRIJEM (zgrajenim v 9. st.)

KAROLINŠKO STAVBARSTVO JE OBLIKOVALO NOVOSTI, ki so Zahod osvobodile antike. Mnoge posebnostikarolinške cerkvene arhitekture so napovedovale romaniko: ADITIVNO SOSLEDJE PROSTOROV, BAZILIKALNI SISTEM S PREČNO LADJO IN TREMI APSIDAMI, WEATWERK, STOLPI NAD KRIŽIŠČNIM KVADRATOM (Fulda, Centula) in OB STRANI KORA VODIJO K VEČSTOLPNOSTI ROMANSKIH BOŽJIH TRDNAV. Kvadrat križišča kot merska enota je pripravljal vezani sistem.

Verdunska pogodba JE PO KARLOVI SMRTI razdelila imperij med 3 Karlove sinove.

3. VZPOSTAVITEV RIMSKEGA BOGOSLUŽJA V VSEH CERKVAH

4. PODPORA PRI REVITALIZACIJI BENEDIKTINSKEGA REDA

Karel Veliki je cerkev spremenil v ADMINISTRATIVNI PODALJŠEK SVOJEGA CESARSTVA, tako da je na pomembnePoložaje postavljal svoje otroke, prijatelje, sorodnike: -DROGO (ŠKOF IN NADŠKOF V MAINZU) - EBBO (ŠKOF V REIMSU) - ANGILBERT (KARLOV SVAK IN OPAT V CENTULI)

Ti so kulturo dvora v Aachnu ponesli po vsem cesarstvu. KAREL JE TAKO, KOT PRED NJIM ŽE KONSTANTIN, RELIGIJO UPORABLJAL ZA DOSEGANJE POLITIČNIH CILJEV.

5. POLITIKA:

RIM JE OBRANIL PRED LANGOBARDI IN LETA 774 DOKONČNO UNIČIL LANGOBARDSKO KRALJESTVO. Uspešno se je boril proti SASOM NA SV NEMČIJE IN NOMADSKIM AVAROM Z MADŽARSKIH PLANOT.

Okrog meja svojega kraljestva je vzpostavil obrambno območje znano kot MARKE, ki so jih vodili zaupanja vredni in močni vojščaki.

NAJBOLJ ZNANA JE ŠPANSKA MARKA: Tukaj se je Karel Veliki, ob podpori kneza ROLANDA BRITANSKEGA, borilProti MAUROM (MUSLIMANI V ŠPANIJI). Roland je umrl med masakrom leta 778, njegova smrt pa je bila navdih zaSlavno pesnitev EP O ROLANDU. V tej vrhunski pesnitvi francoske srednjeveške literature so Karel Veliki in njegoviVojščaki opisani kot IDEALNI KRŠČANSKI VOJŠČAKI.

CENTULA (790-799) sv. Rikarij; ustanovitev opatije leta 625; dogradi jo DAGOBERT, vrhunec pod Angilbertom

1. 3 cerkve: sv. Rikarij, sv. Marija in sv. Peter in Pavel.

2. Tloris sv. Rikarija posnema starokrščansko baziliko sv. Petra. Cerkev je bila zgrajena za časa opata Angilberta (bil poet in učenjak NA DVORU Karla Velikega. Imel vzdevek Homer.). Številne inovacije in karolinško prizadevanje za GEOMETRIJSKO PRAVILEN TLORIS: - 1. MONUMENTALNI WESTWERK (danes porušen) VODI V OBOKAN NARTEKS, ki je pravzaprav ZAHODNI TRANSEPT. - križiščni kvadrat kot mera za vse druge volumne v cerkvi. Stolpa nad KRIŽIŠČNIM KVADRATOM obstopita OKROGLA STOLPIČA. - 2 KORA, 2 TRANSEPTA, KRIŽNI HODNIK, DOLGI KOR, 3-LADIJSKO TELO, ATRIJ3. sv. Rikarij je bil vzor številnim cerkvam. Danes je porušen.

4. Menihi so sledili pravilom sv. Benedikta iz Nursije.

5. PRVI DRŽAVNI SAMOSTAN.

Sankt Gallen (820) -tloris

Samostan ST. Galln hrani v knjižnici tloris/načrt idealnega samostana.NAČRT je leta 829 prejel opat Gozbert, ki je v Sankt Gallnu načrtoval prenovo. Avtor je HAITO IZ REICHENAUA. SAMOSTAN je zasnovan kot MESTO, v katerem je cerkev najvišja struktura (VIZUALNO STOPNJEVANJE).IDEALNA CERKVENA ZASNOVA: - ladijska bazilika s TRANSEPTOM NA vzhodu in APSIDo NA V IN Z STRANI – ta dvojnost, prvič videna v FULDI je omogočila več oltarjev - KRIPTA POD V KOROM za RELIKVIJE - 2 PARA VITKIH STEBROV NA ZAHODU

Vpeljan je princip ZLATEGA REZA. OSNOVA JE KRIŽIŠČNI KVADRAT GLAVNE IN PREČNE LADJE. (antična mreža proporcev na osnovi geometrijskih likov)

2 KORA: V - posvečen Kristusu, Mariji in sv. Petru, Z kor posvečen sv. Petru. DVOSTOLPNO PROČELJE

SV.BENEDIKT IZ NURSIJE:

Ustanovitelj zahodnega monasticizma. PRAVILA SV. BENEDIKTA (REGULA BENEDICTI) – zbirka naukov za menihe, ki so živeli v skupnosti pod vodstvom opata. LETA 529 JE USTANOVIL SAMOSTAN MONTE CASSINO, KJER JE V POZNI STAROSTI NAPISAL VODNIK ZA SAMOSTANSKO ŽIVLJENJE.

KAREL VELIKI je Benediktovo pravilo kopiral in razposlal samostanom po vsej Evropi, da so mu sledili. Gre za eno NAJPOMEMBNEJŠIH PISANIH DEL SREDNJEVEŠKE EVROPE, KI UTELEŠA NAPISANO USTAVO IN PRAVNI RED V SAMOSTANIH. (vKLJUČUJE STOPNJO DEMOKRACIJE V TEDAJ NEDEMOKRATIČNI DRUŽBI IN VPELJUJE SPOŠTLJIV ODNOS DO FIZIČNEGA DELA.)

LETA 817 JE LUDVIK POBOŽNI ZAPOVEDAL VSEM MENIHOM IN NUNAM NJEGOVEGA IMPERIJA, DA SLEDIJO BENEDIKTOVEMU PRAVILU.

KAROLINŠKI SAMOSTAN JE SAMOZADOSTNA SKUPNOST ZAVEZANA K BOGOSLUŽJU IN REVŠČINI – PO PRAVILIH SV. BERNARDA. KRIŽNI HODNIK IN SKRIPTORIJ (BRANJE IN OBLIKOVANJE KNJIG) STA SRCE SAMOSTANA.

1.Samostanu lahko poiščemo paralelo v st. Gallnu.764 ustanovljen, 772 postane KRALJEVI SAMOSTAN KARLA VELIKEGA. Lopa je bila postavljena leta 774 OB KARLOVEM PRIHODU.

2.Danes ohranjena le vhodna lopa – SLAVNOSTNI VHOD (levo in desno je bilo obzidje)- naslon na RIMSKI SLAVOLOK. Ob straneh sta stolpiča, ki vodita v nadstropje.

3. SIMBOLIKA: -naslon na RIMSKI SLAVOLOK (SLAVNOSTNI VHOD) – ANTIKA - SLIKOVITA FASADA: z ornamentiko povsem prekrita fasada (barvne ploščice) – vtis dragocenosti

4. STAVBNI ČLENI: - PREDALČASTA GRADNJA - POLSTEBRI S KORINTSKIMI KAPITELI – PRITLIČJE - PILASTRI Z ANTIČNIMI KAPITELI - ŠILASTI LOKI

Vhodna lopa, 774, Lorsch

atrijSamostanskacerkev

Vhodna lopa

NADSTROPJE(Mihaelova kapela)

Kapitel iz Maison Carée v Nîmesu ter iz vhodne lope v Lorschu.

Mihaelova kapela v prvem nadstropju (kasneje dobi prostor to ime). Ob strani dva stolpiča, po katerih se je prišlo v nadstropje. Tukaj je bila KNJIŽNICA, hranili so pravne knjige za zasedanje CERKVENEGA SODIŠČA.Prostor je ILUZIONISTIČNO POSLIKAN in kot tak spominja na Pompeje.

Aachen, Kapela Palatina: tloris, ok. 800 (792-805), tloris: OTTO IZ

METZA, arh. ..EINHARDT.

Dve glavni cesti

Na križišču je stal slavolok.

Okrog slavoloka je bil forum,Kjer je stal konjeniški kip TEODORIKA VELIKEGA, ki ga je pripeljal iz Ravene

Dvorna kapela z atrijem + rezidenčna palača

1. Dvorna kapela (relikviarij) s kraljevo emporo: -začeta 792, ko je papež HADRIJAN dovolil odvoz antičnih materialov z Rima in Ravenne. TEODORIK VELIKI je Karlov veliki vzornik. Iz Ravenne ni pripeljal le stebrov, temveč tudi Teodorikov konjeniški kip.Kapela je bila posvečena leta 805. POSVETIL JO JE PAPEŽ LEON III. NNad gradnjo je bdel Einhard. Arhitekt je Odo ad gradnjo je bdel Einhard. Arhitekt je Odo iz Metza. Naredil je interpretacijo obstoječih vzorov, povsem nova pa je GEOMETRIJSKA JASNOST, ki je nasprotna iz Metza. Naredil je interpretacijo obstoječih vzorov, povsem nova pa je GEOMETRIJSKA JASNOST, ki je nasprotna migetanju oblik pri San Vitaleju. migetanju oblik pri San Vitaleju.

2. 16 KOTNA STRUKTURA Z OKTOGONOM V SREDINI – VZORI: rimske in bizantinske stavbe (CESARSKI MAVZOLEJI) – STA. CONSTANCA, ANASTAZIS – razlike v načinu izraza

- OKTOGON: - 8 masivnih SLOPOV NOSI LOKE. V nadstropju so nadgrajeni z LOKI, ki nosijo KUPOLO. Nekoč jo je krasil MOZAIK = kupola kot nebesni svod. Ravne stene, MASIVNOST, STROGOST

- PRITLIČJE: AMBULATORIJ sestavljajo TRIKOTNE IN PRAVOKOTNE SEKCIJE, ki jih porajata NOTRANJI OKTOGON IN ZUNANJA STENA

- 1. NADSTROPJE: GALERIJA nad ambulatorijem pelje okrog oktogona vse do OLTARJA NA NASPROTNI STRANI. Tudi tukaj imamo TRIKOTNA IN PRAVOKOTNA ČELA. SLOPI (32; PRIPELJANI IZ Rima in Ravenne;) so dekorativni in DVONADSTROPNI. Ne nosijo teže. UMETELNE OGRAJE.

- WEStWERK (786-805) fasada je z rdečega kamna – zapira ga ATRIJ. Gre za prvi westwerk na sploh in kot tak predstavlja PROTOTIP. Ob njem stojita DVA STOLPA, ki vodita v KRALJEVO EMPORO. Karlov prestol je stal na tribuni – galeriji v westwerku, od koder je lahko pozdravil tudi ljudi v atriju, oziroma je spremljal mašo. Nasproti stal OLTAR, posvečen Kristusu, ki je vladarja blagoslavljal s KUPOLNEGA MOZAIKA V KAPELI. Pri Aachnu so elementi postavljeni v VISOK BLOK, ki je kompakten, masiven, postavljen v osi in prislonjen k dvorni kapeli. Pri SAN VITALEJU JE NARTEKS ŠIROK, NIZEK, OBDAN S STOLPOMA IN NI V OSI Z GLAVNO LINIJO.

- simbolika: LESTENEC kot pomembni element LITURGIJE

ambulatorij

Kapela sv. Mihaela, notranjost, 820-22, Fulda (opat Eigil); lit: P.

FRANKL.

1.Pokopališka cerkev fuldskega samostana, narejena po shemi ANASTAZIS – NAJSTAREJŠI POSNETEK TE CERKVE NA NEMŠKIH TLEH, POLEG AACHNA.

2. KRIPTA Z JONSKIM STEBROM V SREDINI ( tukaj je pokopan opat EIGIL – V del kripte). Zgornja cerkev je kasnejša. Rotunda. Zgodnji primer DVORANSKE KRIPTE. V karolinškem času imamo NOVE OBLIKE KRIPT – razvoj je lata 765 pospešil PAPEŽ PAVEL, ki je dovolil odvoz relikvij iz rimskih kript v frankovsko kraljestvo. POVZEMA TIP ZGODNJEKRŠČANSKIH MAVZOLEJEV: (ANASTAZIS, SANTA Constanza, Marijina rotunda Centula, pfalčna kapela Aachen)

3. Avtor zasnove je -domnevno- Hrabanus Maurus.

4. Kripte v tem času niso bile obokane, prav tako pa niso novost (merovinška kripta Jouarre)

FULDA – ustanovna štiftna cerkev (791-819)

Največja karolinška bazilika S od ALP.Ima 3 ladje, POLKROŽNO APSIDO in2 kora. Transept je vezan neposrednona apsido, za kar je vzor sv. Petervzor sv. PeterV Rimu. V Rimu.

KAROLINŠKE CERKVE POSNEMAJO RIMSKE BAZILIKE.

2 KORA

Benediktinski samostan – ena od izpostav sv. Bonifacija pri reorganizaciji cerkve. Sakramentar iz Fulde prikazuje krst sv. Bonifacija, ki je bil nemški misijonar v 8. stoletju in prvi nadškof mainza. Deloval pod okriljem Karla velikega. V Fuldi bil skriptorij.

STEINBACH, Einhardova bazilika in kripta (815-827)

1.Einhard je Karlov kronist in zaupnik. Regijo Steinbach je dobil v dar. S krajo je pridobil relikvije sv. Petra in Marcelina iz Rima. Je avtor dela VITA CAROLI MAGNI.

2. TLORIS: - 3-LADIJSKA slopna bazilika (bazilike so v tem času redkost – prevlada dvoranskih cerkva ) - 3 APSIDE NA V STRANI - JAŠKASTA KRIPTA TVORI 5 KRIŽEV – kripte so pomembne, ker so obokane. V zgornjih cerkvah obokanja ne poznamo. - MOČNO POUDARJEN Z DEL, ki pa še ni ZAHODNI SKLOP

3. NERAZČLENJENA ZUNANJŠČINA

ST. DENIS, karolinška bazilika (754-posv. 775) – majhno mesto blizu Pariza; sv. Dioniz

TLORIS NADALJUJE LONGITUDINALNO ZASNOVO RIMSKIH CERKVA

KRIPTA

3 LADJE

TRANSEPT SLONI NA APSIDI - RIM

ZVONIK NAD KRIŽIŠČNIMKVADRATOM

ZVONIKA KOT NADALJEVANJE STRANSKIH LADIJ NA ZAHODU

LOPA NA ZAHODU=ZAHODNO PROČELJE

POKOPNA CERKEV FRANCOSKIH KRALJEV. Gre za majhno mesto blizu Pariza (sv. Dionizij)

1. Zgodovina: -leta 270 so tukaj pokopaliPRVEGA PARIŠKEGA ŠKOFA. Nad njegovim grobom je zrasla kapela (oratorij) -630 je KRALJ DAGOBERT ustanovil BENEDIKTINSKI SAMOSTAN in kapelo nadomestil z večjo baziliko. Mesto je zaradi številnih darov postalo ena od najpomembnejših opatij v Franciji. -754 je tu KRONAN PIPIN MALI - KAREL VELIKI je dal postaviti NOVO CERKEV – st. Denis postane CENTER KAROLINŠKE MOČI IN MONASTIČNEGA ŽIVLJENJA. -OPAT HILDUIN (814-840) UVEDE benediktinsko pravilo. 835 je napisal KNJIGO ŽIVLJENJE sv. DIONIZA. Iz Grščine je prevedel tekste za KARLA PLEŠASTEGA. Bil je v službi LUDVIKA POBOŽNEGA. POVEZAL JE sv. Dionisa z DIONIZIJEM AEROPAGITOM in ga IZENAČIL Z DIONIZIJEM PSEVDO AEROPAGITOM. Na vzhodno stran cerkve je dodal kripto.

2. Tloris: - nadaljuje LONGITUDINALNO ZASNOVO RIMSKIH CERKVA -TRANSEPT naslonjen neposredno na apsido - polkrožna apsida na vzhodu - dodana lopa na zahodu – ZAHODNO PROČELJE - ZVONIK NAD KRIŽIŠČNIM KVADRATOM - ZVONIKA NA ZAHODU KOT NADALJEVANJE STRANSKIH LADIJ

POLIGONALNE STAVBEKapela opatije Fleury, notranjost, od 806, Germigny des Prés. (blizu Orleansa), ORATORIJ

– zasebna kapela škofa TEODULFA, 806

1. TEODULF: Škof Teodulf je bil svetovalec Karla Velikega. Tukaj je imel podeželsko rezidenco. Rojen je bil v Španiji od koder je prebegnil v Francijo, kjer je K.V. prepoznal diakonovo izobraženost. Teodul je avtor LIBRI CAROLINI, ki jih napiše po navodilu K.V. Bil je eden najožjih Karlovih sodelavcev in pomembna figura karolinškega dvora. 798 je postal škof Orleansa in Fleuryija (nekaj kilometrov stran). Številne Teodulfove zadolžitve so potekale iz mirne baze v Germigny-des- Presu. Razvijal je izobraževalni program. Ohranjal in širil je knjižnico v Fleuryiju, ki je bila ta čas največja v Evropi. Tu je potekalo izobraževanje duhovnikov.

2. TLORIS: Osnova je GRŠKI KRIŽ. Prvotno so bile na vzhodu 3 paralelne apside. Kasneje bila dodana ladja. STOPNJEVANJE – sredina je 2x višja, saj je za vernika najpomembnejši del STROGA, JASNO DEFINIRANA ARHITEKTURNA ZASNOVA

3. MOZAIK V POLKUPOLI GLAVNE APSIDE: obrazi kažejo BIZANTINSKE ZNAČILNOSTI, zato sklepamo, da gre za grškega mozaicista, ki je na zahod zbežal pred ikonoklazmom. SLOG KAŽE SORODNOSTI Z GRŠKIMI MOZAIKI, JORDANSKIMI IN MOZAIKI IZ STA. MARIA MAGGIORE, ki jih je Teodulf obiskal 5 let prej.: -strogo simetrična kompozicija -močna simbolika barv: zlata, modra, črnaVSEBINA: -SKRINJA ZAVEZE – Mojzes je prepovedal upodabljanje božjih podob. Zgoraj je zvezdnato nebo, na katerem se prikaže BOŽJA ROKA. 2 VELIKA ANGELA sta oblečena v modra plašča, ki valovita v vetru; nebo zastirata s krili in zreta v skrinjo zaveze. 2 MANJŠA ANGELA stojita na pokrovu skrinje in jo prav tako opazujeta.

4. LIBRI CAROLINI, 790. 4 knjige Karla Velikega proti odločitvam 2. koncila v Nikeji (787), ki je dovolil ČAŠČENJE PODOB. K.V. Čaščenje zavrne in zavzame nevtralen odnos do čaščenja podob. SPOR JE BOLJ POLITIČNE NARAVE in nasprotuje enostranskim odločitvam VZHODNE CERKVE, ki zahodnih škofov ni povabila na sinodo.

WESTWERK ( literatura Wilhelm Effman)

1. ČLENI ZAHODNEGA SKLOPA: Karolinška inovacija, ki predstavlja utrdbo proti zlu, zahodni paradiž. Večinoma so bili posvečeni sv. Mihaelu. MONUMENTALNI ZAHODNI SKLOP. Sestavlja ga več členov, ki so umeščeni med 2 stolpa: VHOD, KAPELA, GALERIJE. IMA PROFANI KARAKTER.

Nastal naj bi iz ZAHODNE PREČNE LADJE Z EMPORAMI, ki so povezane s farno službo božjo. Dopolnjen s stolpi pripravlja ROMANSKO zahodno PROČELJE. Pritličje je lahko opremljeno z OBOKOM NA ŠTIRIH SLOPIH ali Z RAVNIM STROPOM. ZGORNJE NADSTROPJE je dostopno prek STOLPOV in služi kot NUNSKA EMPORA ali kot KAPELA ZA CESARJA, ki iz nje Spremlja službo božjo. Razcvet doživi v 11. in 12. stoletju. Nato postane TRISTOLPNA ZASNOVA (Maria Laach)

PrevzAME ga NORMANDIJSKA ROMANIKA, NADALJUJE GA NEMŠKA GOTIKA. Včasih se enači z NARTEKSOM.

2. RAZLOG NASTANKA- prvotno kot kraljeva loža ali kapela (Aachen). Vzorov ni.. V virih najdemo AD TURRIS = STOLPASTA, OBRAMBNA STRUKTURA

BERGFRIED = visok stolp, značilen za srednjeveške gradove v NEMŠKOGOVOREČIH DEŽELAH. SAMOSTOJNO STOJEČI STOLP, ki pa ni namenjen stalnemu bivanju: - VEČ NADSTROPIJ - VEČ FUNKCIJ = npr. konjušnica v pritličju.

TI STOLPI SO ZAČETKI IZPOSTAVITVE GRAJSKIH SKLOPOV IN ZASNOV

3.RAZVOJ se začne po SREDINI 8. STOLETJA: 1. OBZIDAVA IN DVIGOVANJE ATRIJEV- večnadstropij 2. STOPNJEVANI STOLPI POSTANEJO UTRDBENI-CERKEV DOBI TRDNJAVSKI VIDEZ-varovanje pred zlom

4. SOSLEDJE: 1.CENTULA, SV. RIKARIJ (790-799) 2.AACHEN (786-805) 3.CORVEY, samostanska cerkev (873-885)

5. WIKI: Glavni osrednji del zgradbe dejansko pričenja v drugem nadstropju, ki je nekakšen cerkveni kor, to je navznoter obrnjen balkon, iz katerega je moč gledati vso notranjost cerkve. V večjih objektih je balkon razdeljen na tri dele, in sicer osrednjo ložo in stranski tribuni. V višjih nadstropjih, nad balkonom, so bivalni prostori. Edini dostop na balkon in v privatno stanovanje je iz obeh stolpov, ki sta videti kot zvonika.

Ta vrsta zgradbe je služila izključno kot kraljevo stanovanje, ko se je kralj oziroma cesar moral oddaljiti od svojih normalnih rezidenc ali ko je želel potovati. Zato so si prizadevale za takšen »prizidek« tiste cerkvene skupnosti, ki so predvidevale (ali želele dobiti) njegov obisk. Zgradba je bila sorazmerno varna in dovolj bogato opremljena, da je zadovoljila potrebam visokega gosta.

Opatijska c. Saint Riquier pri samostanu Centula,

790-99, Saint Riquier (zahodni sklop)

WESTWERK

Opatijska cerkev, westwerk, 873-48,

Corvey.

KRIPTA

CESARJEVA KAPELA

Eden najbolje ohranjenih Karolinških westwerkov. Eden od najvplivnejših samostanov frankovskega imperija na vzhodu krščanskega sveta. KULTURNO – POLITIČNI-RELIGIOZNI CENTER.822-3 -lad. bazilika844-posvečena873-885 -3 stolpni zahodni sklop1145- 1159 opat Wibald von Stablo spremeni 3 delno zasnovo v DVOSTOLPNO – ODSTRANITEV SR. STOLPA IN POVIŠANJE FASADE.

Pritličje ima obokano dvorano – PRAVI WESTWERK – ki je tukaj imenovana kripta.V nadstropju je KRALJEVA EMPORA Z OLTARJEM ZA ZASEBNO POBOŽNOST.

2. ZGODOVINA OPATIJE: tukaj so se naselili menihi iz opatije CORBIE, novoustanovljena opatija dobi ime CORVEY. Slavna postane zaradi šole, učenjakov, umetnosti.

NAD OBOKANO PRITLIČNO DVORANO – TU IMENOVANO KRIPTA

JE V GORNJEM NADSTROPJU KAPELA Z EMPORO ZA CESARJA (desno je notranjost z vzhoda)

Minden: Razvoj zahodnega sklopa.

ZGODOVINA GRADNJE:

1. KAREL VELIKI: -799 začetek gradnje – TIPIČNA KAROLINŠKA DVORANSKA CERKEV S PRAVOKOTNIK KOROM 2. -952 je ladijski del spremenjen v 3 ladje. str. Ladje : glavna ladja = 1:4 - 1. dobi ZAHODNO PROČELJE 3 STOLPE. WESTWERK JE NAMENJEN VLADARJU, KI JE IMEL V TEM DELU SVOJO EMPORO. OD KODER JE LAHKO SPREMLJAL SLUŽBO BOŽJO. Cerkev je bila KRALJEVA REZIDENCA (viri navajajo, da je obiskal Minden) - STRANSKA STOLPA obdajata BANJASTO OBOKAN HODNIK, OKROG ATRIJA - S STOLP JE emporo povezal s skatedralo, v JUŽNi STOLP so vodile stopnice. - PODOBNOSTI S CORVEYEM - 3. STOLP KRONA ZAHODNI KRIŽIŠČNI KVADRAT

2. EILBERTOVA STOLNICA: - 1071 NOVOGRADNJA – ŠKOF EILBERT - MASIVNI WESTWERK JE SPREMENJEN ( dodana je VHODNA VEŽA S 3-DELNIM VHODOM/ARKADE. TO JE SPREDNJI DEL DANAŠNJEGA PARADIŽA »lope pred katedralo«. - BAZILIKALNA LADJA SE JE OHRANILA V SVOJI OBLIKI - NOV JE TRANSEPT S POLIGONALNO APSIDO - DODANA TUDI ZAKRISTIJA

3. PRENOVA 1152: - obnova ZAHODNE FASADE – POVIŠANA ( med nižja dva stolpa je dodan 3.-JI, VIŠJI ZVONIK, GL. DVORANA IN EMPORA STA PREDELANI.1160/70 JE BIL POVIŠANA OZ. PREDELANA TUDI ZAHODNA LOPA, IMENOVANA PARADIŽ.

St. Pantaleon, fasada, 984-1000, Köln (NADŠKOF BRUNO 953-65).

1. ZGODOVINA: 1.-prvotno je tu stala rimska vila (ostanki so vidni v kripti) 2. - 870-955 jo nadomesti cerkev 3. -NADŠKOF BRUNO (brat OTONA I.) je tukaj ustanovil benediktinski samostan LETA 957 (TU POKOPAN); - 966, gradnja nove cerkve, ki je 980 posvečena 4. - 972 je CESARICA TEOFANU NAROČILA SEDANJO FASADO (okna, Predrtine, Lizene -RAHLJANJE STENE) + VEČJI WESTWERK OD PRVOTNEGA -984 ZAČETEK GRADNJE NOVE CERKVE : -kratka, enoladijska c. z V apsido -westwerk okrašen s KR. Kipi -transept z apsidalnima kapelama -kristalinično jasna stavba - SLOPNA BAZILIKA – ENA REDKIH VARIANT, KI PELJE V ROMANIKO -1150-1160 dodani STR. LADJI -991 POKOP TEOFANU -BIZANTINSKA CESARICA TEOFANU (ŽENA Otona II.; cerkvi je podarila relikvije)

2. SIMBOLIKA: - MENORA POSTANE ZNAČILNOST CERKVA TEGA ČASA IN SIMBOLIZIRA 7 DAROV SV. DUHA -ZAHODNI SKLOP KOT ANGELSKI KOR: -Z in V transept -na stropu freska z motivom Nebeškega Jeruzalema - v nadstropju (empori) se je odvijal del liturgije, ki je bila namenjena Teofanu -raven strop; obokanja niso poznali -empore – verjetno tu stal prestol -trdnjavsko pročelje obstopita 2 stolpa (CORVEY, MINDEN..)

3. STAVBNI ČLENI: -2 STEBRIŠČNA STOLPA OB VHODU - NADSTROPJE JE OBLIKOVANO KOT SAMOSTOJNA ENOTA (paraliturgična dvorana)- oltarji, liturgija -DVOBARVNI GRADBENI MATERIAL -SLEPE ARKADE NA FASADI MED POSAMEZNIMI NADSTROPJI, SLEPE NIŠE

OTONSKA UMETNOST

1. 100 LET MRTVILA:

PROPAD KARLOVEGA IMPERIJA: Zmetki propada so se kazali že pod Karlovim sinom LUDVIKOM POBOŽNIM (814-840).

843 VERDUNSKA POGODBA – Karel Veliki je razdelil državo med svoje 3 sinove. Razpad države na vzhodne in zahodne narode jo je oslabil - NAPADI: -NORMANI S SEVERA (stalna naselitev v Normandiji) -MADŽARI Z VZHODA -SARACENI -SREDOZEMLJESAŠKI KRALJ HENRIK (919-36)

PREMAGAL MADŽARE

KRONANJE OTONA I. V RIMU (962) ZA CESARJA SVETEGA RIMSKEGA CESARSTVA NEMŠKEGA NARODA – PONOVNA ZDRUŽITEV IMPERIJA

VLADARJI: -HENRIK I (919-936) - OTON I (936-973) – 962 KRONAN V AACHNU - OTON II. (973-983) -POROKA S TEOFANU - OTON III. (983-1002) - HENRIK II. (1002-1024)

2. ARHITEKTURA :

NEMČIJA

PROSTORSKO VEČJE BAZILIKE. Členjenje sten s stebri, nišami, lizenami. MENJAVA STEBROVIN SLOPOV JE JASNEJE NAKAZALA DELITEV VZDOLŽNE LADJE V ZAPOREDJU ENAKIH STAVBNIH ČLENOV. TI SE OBLIKUJEJO GLEDE NA VELIKOST KRIŽIŠČNEGA KVADRATA:

SV. MIHAEL, HILDESHEIM – NAJSTAREJŠA OHRANJENA STAVBA, V KATERI JE TO KRIŽIŠČELOČENO OD PREČNE LADJE, SREDNJE LADJE IN KORNEGA PROSTORA S 4-IMI LOKI.

HILDESHEIM KOT PROTOTIP OTONSKE BAZILIKE: -STOPNIŠČNI IN KRIŽIŠČNI STOLPI -KRIPTA -VZHODNI IN ZAHODNI KOR -2 PREČNI LADJI -KOCKASTI KAPITEL -TLORIS, KI ŠE NI POVSEM DOSLEDNO IZPELJAN IZ ZAPOREDJA KRIŽIŠČNIH KVADRATOV

OBOKI (BANJE, GREBENASTI...) SO V NEMČIJI ŠE VEDNO OMEJENI LE NA KRIPTO INMANJŠE STRANSKE PROSTORE – LADJO BO PREOBOKALA ŠELE ROMANIKA.

FRANCIJA:

V OTONSKEM OBDOBJU SO JI VLADALI KAPETINGI. RAZVIJETA SE DVA ZNAČILNA STAVBNA TIPA (POMEMBNA ZA ROMANIKO IN GOTIKO): 1. VZHODNO USMERJENA STAVBA NA TLORISU LATINSKEGA KRIŽA S STOPNJEVANIM KOROM NA VZHODU (CLUNY II 981) 2. KORNI OBHOD Z VENCEM KAPEL – SPRVA PRAVOKOTNE, OB PRELOMU TISOČLETJA PA POLKROŽNE (TOURNUS, ST. PHILIBERT 950)

MENJAVA SLOPOV IN STEBROV: 1. PORENSKA : SLOP-STEBER-SLOP 2. NIŽJESAŠKA -SLOP-STEBER-STEBER-SLOP

SREDIŠČNA STAVBA – NADGRADNJA AACHNA: 8-KOTNIK JE LAHKO ZAMENJAN S 6-KOTNIKOM ALI KROGOM (FULDA). OSREDNJI DEL JE NAJVEČKRAT PREKRIT S SAMOSTANSKIM OBOKOM. OBHODI SOOBOKANI S KRIŽNIM ALI BANJASTIM OBOKOM.

BIZANTINSKI VPLIVI – POROKA TEOFANU (NEČAKINJA BIZANTINSKEGA CESARJA) Z OTONOM II. -UVOZIZDELKOV; UMETNIKI SO PRINCESI SLEDILI NA VZHOD)

OTONSKA UMETNOST

Ženski samostan sv. Cyriaka, 960-983, Gernrode.

Samostan je ustanovil MEJNI GROF GERO (bližnji sodelavec OTONA I.)

1. TLORIS: -MOGOČNI STAVBNI SKLOPI SO PREDRTI Z MAJHNIMI OKNI -POLKROŽNI APSIDI NA ZAHODU IN VZHODU (posnemanje ST. GALLNA) -ZAHODNA OKROGLA STOLPA STA V NADSTROPJU POVEZANA z ZAPORO (3. stolp nadomestita kripta in z-kor) in Okrašena s TRIKOTNIMI ČELI, ki so spomin na LORSCH oziroma. So antikizirajoč element (edikule) -FASADA POSTAJA RAZGIBANA (LIZENE) -3-LADIJSKA BAZILIKA Z EMPORAMI, TRANSEPT, 3 APSIDE NA VZHODU, KRIPTI (NAJSTAREJŠA DVORANSKA KRIPTA), POUDARJENO KRIŽIŠČE

2. WESTWERK: -prvotno ravno zaključeni Z-DEL Z OPATINJINO EMPORO IN EMPORAMA OB STRANEH

Stolnica SV. PETRA, 1028-74, Trier, naročnik škof Poppo

1. ZGODOVINA: Stolnica je bila center OTONSKE DVORNE UMETNOSTI. Tukaj je bil škofov Sedež od 3. stoletja dalje. NAJSTAREJŠI ŠKOFOVSKISEDEŽ S OD ALP. - v rimskem času je bila glavno mesto province Galije; kasneje prestolnica Germanije - tukaj se je rodil sv. Ambrož - prvo (DVOJNO) cerkev je dal postaviti Konstantin ob palači matere Helene. Začel Jo je leta 323 – istočasno kot sv. Petra v Rimu in z njo je obeležil 20-letnico svoje vladavine – NAJVEČJI KOMPLEKS V NEMČIJI - V 5. IN 9. STOLETJU JE PORUŠENA - 977-993 NADŠKOF EGBERT -1035 JO OBNOVI TRIERSKI NADŠKOF POPPO, ki je bil pomembna osebnost - Eden od 7ih elektorjev v rimokatoliški cerkvi.

2. TLORIS: - 2 KORA – VZHODNI IMA DODANO KAPELO ZA RELIKVIJO (KR. TUNIKA) - NA ZAHODU STA 2 TRDNJAVSKA STOLPA + 2 STEBRIŠČNA OKROGLA STOLPIČA = KASKADA PROSTORSKIH VOLUMNOV – VPRAŠANJE AVTORSTVA (POPPO?) - POLKROŽNI LOK SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJA IN IZPODRIVA KAROLINŠKI TRIKOTNIK, KI JE SIMBOL RIMSKE EDIKULE - V KOR CITIRA KOR KATEDRALE IZ WERDENA - VRSTENJE SLEPIH ARKAD (ZVONIKI, STOLPIČI)

Sv. Mihael, 1010-1033, Hildesheim (OPAT BERNWARD).

1. ZGODOVINA:- Cerkev je avtorsko delo OPATA BERNWARDA in njegova POKOPNA CERKEV (1022 TU POKOPAN). Bil je svetovalec cesarice Teofanu in osebni vzgojitelj OTONA III. - CERKEV JE VPLIVALA NA OBLIKO RELIKVIARIJEV

2. TLORIS: - DVOKORNOST (MODUL JE KRIŽIŠČNI KVADRAT) – Z KOR =ANGELSKI KOR -GRUPIRANJE POSAMEZNIH STAVBNIH ČLENOV - STOLPASTO ZAHODNO PROČELJE: 2 KRIŽIŠČNA IN 4je BOČNI STOLPI - 3-NADSTROPNE ANGELSKE EMPORE NA 4ih ČELNIH STRANICAH PREČNIH LADIJ (1+3+5=9 ANGELSKIH KOROV) - OSREDNJO LADJO SESTAVLJAJO 3je KVADRATI NA OSNOVI KRIŽIŠČNEGA KVADRATA - 1. NIŽJESAŠKA MENJAVA OPORNIKOV (slop-steber-steber-slop) - 3 VZHODNE APSIDE - POSLIKANA DVORANSKA KRIPTA Z OBHODOM NA ZAHODU (1015 POSVEČENA) – ZARADI KRIPTE PRIVZDIGNJENI KOR; VANJO VODIJO UMETELNO IZDELANA BRONASTA VRATA

3. SLOG: -MASIVNOST (naslon na starokrščansko arhitekturo) in rahljanje STAVBNIH ENOT V NADSTROPJIH (KRHKE GALERIJE) - STOLPASTO ZAHODNO PROČELJE, KO 2 STOLPA OBSTOPITA GLAVNI VHOD – IZ TEGA SE RAZVIJE GOTSKO PROČELJE -procesijska cesta je stolnico povezovala z mestom ( povezava z idejo C. KR. GROBA, V JERUZALEMU, KI JE BILA POVEZANA Z VELIKIM TEMPLJEM) -JASNOST, PREGLEDNOST - 1. DOSLEDNO IZVEDEN MOTIV STOLPA NAD KRIŽIŠČNIM KVADRATOM Z DODANIMA STOLPOMA - STEBRI S KOCKASTIMI KAPITELI – MOTIV ŠAHOVNICE (Aachen, Hildesheim) izvira iz ISLAMSKE UMETNOSTI (npr. mošeja v Cordobi) -MOTIV PRAZNIH STEN

- CERKEV KOT NEBEŠKI JERUZALEM NA ZEMLJI= CERKEV KOT UTRDBA

ANGELSKI KOR

Angeli so posredniki med Bogom in ljudmi. PrisotniSo ob drugem Kr. Prihodu in poslednji sodbi.Sv. gregor je v nagovoru k Nebeški hierarhiji definiral 9 ANGELSKIH REDOV /KOROV (3X3-SKUPINE PO3JE ANGELI). LJUDJE SO VERJELI, DA IMA VSAK ANGELA ČUVAJA.MIHAEL-ZAŠČITNIK KRŠČANSTVA PRED ZLOMGABRIEL-BOŽJI GLASNIKRAFAEL-PRENAŠALEC LJUDSKIH PROŠENJ BOGU

Essen, ok. 1000-1030, (katedrala sv. Trojice).

ZAHODNI SKLOP SE ZGLEDUJE PRI AACHNU: -3JE STOLPI -MOTIV ŠAHOVNICE -POLOVIČNI 6-KOTNIK (OBHOD+EMPORE) - LESTENEC IZ AACHNA NADOMESTI SVEČNIK -KRIPTA NA VZHODU

ESSEN WESTWERK AACHEN - WESTWERK

OTTMARSHEIM (1020-1030)

-OBLIKA (OKTOGON) POVZEMA AACHEN-OBHOD V PRITLIČJU OBOKAN S KRIŽNIM OBOKOM-GORNJA ETAŽA IMA BANJASTI OBOK-DVONADSTROPNA POSTAVITEV STEBROV V EMPORNIH ODPRTINAH PO VZORU AACHENSKE DVORNE ŠOLE

-NERAZČLENJENA ZUNANJŠČINA-ZAHODNI STOLP

Jernejeva kapela, notranjost, 1017, Paderborn;

1. STAVBA:-ZGRADILI SO JO grški stavbeniki v BIZANTINSKEM SLOGU

-ZGRAJENA SOČASNO S STOLNICO

-3 LADIJSKA DVORANA. BIZANTINSKI KAPITELI NA 6-IH VITKIH STEBRIH NOSIJO PREFINJEN IN

LAHEK OBOK, KI GA SESTAVLJA 12 KUPOL -dematerializacija stene

-PREPROSTA ZUNANJŠČINA

-NAJSTAREJŠA DVORANSKA CERKEV V NEMČIJI, KI PA NI DOŽIVELA PRAVEGA

NASLEDSTVA

2. ZGODOVINA: -HENRIK II (1002-1024) JE KAR 9-KRAT OBISKAL ŠKOFIJO.

-LETA 1002 JE MAINŠKI ŠKOF (V STOLNICI) KRONAL

HENRIKOVO ŽENO KUNIGUNDO

-1009 JE BIL MEINWERK IZBRAN ZA NADŠKOFA PADERBORNA. Ob tej

priložnosti je mestu podaril novo stolnico in Jernejevo kapelo

Mittelzell, ok. 1030, Reichenau (C. SV. MARIJE),

ZAHODNI STOLP (LITERATURA: G. DEHIO, GUSTAV VON BEZOLD).

Samostansko mesto – 5 samostanskih cerkva-REICHENAUSKA ŠOLA= NAJPOMEMBNEJŠA ŠOLA OTONSKEGA OBDOBJA

-TLORIS: PRVOTNA PREDROMANSKA DVOJNA APSIDA-WESTWERK S STOLPOM-V GOTSKI KOR-TRDNJAVSKI VIDEZ-OTONSKO RAZGIBANA STENA -LIZENE -VENČNI ZIDEC -PREDRTINE Z MAJHNIMI OKNI

2. TLORIS: -POUDARJENO KRIŽIŠČE - KORNI KVADRAT Z DVEMA PODKVASTIMA APSIDAMA -KRIŽIŠČNI KVADRAT KOT MODEL ZA KORNI PROSTOR, PREČNO IN GLAVNO LADJO -825 ZAHODNI STOLP

DRAGULJ MED NEMŠKIMI CERKVAMI. V 9. ST. JETU SREDIŠČE UČENJA IN SLIKARSTVA (STRABO)SKRIPTORIJ OK. LETA 1000.

REICHENAU OBERZELL, SV. Jurij, 836

Cerkev je bila ustanovljena leta 836. Leta 890 je dejavnost Reichenava že znana v virih.3 ladje – GLAVNA JE V CELOTI POSLIKANA. NA ZAHODNI STENI JE POSLEDNJA SODBANA S IN J. STENI PA SO PRIZORI S KRISTUSOVIMI ČUDEŽI.

Asturija, S. Pedro de la Nave 2. polovica 7.st..

Oviedo, S. Julian de los Prados (S. Santullano), 812-42.

Vienne, družinska cerkev: tloris.

Auxerre, opatija Saint Germain: kripta, pred 857.

V kripti nekdanje opatijske cerkve, posvečene ustanovitelju, škofu

sv. Germanu, so bile na začetku prejšnjega stoletja odkrite freske z motivom mučeništva sv.

. To je vrhunec karolinškega francoskega stenskega slikarstva in so primerljive z iluminiranimi

Rokopisi. Šola iz Auxerrja je imela v tem času velik vpliv. Tukaj so se šolali mnogi menihi.

Müstair, Sv. Janez.

Castelseprio: zunanjost.