APRIL 2017 CENA LETNIK 17 • ŠTEVILKA 4 2,90 EUR IVECO ... · Vesten sodelavec Hibridni tovornjak...

Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu eT

ransp

ort.si

APRIL 2017LETNIK 17 • ŠTEVILKA 4

CENA2,90 EUR

IVECO STRALIS 480 xpTEST

Pogovor Bo Karlsson Razstava GVVozili smo Iveco Crossway

Volvo Concept Truck

Elektronsko cestninjenje v Sloveniji

Vozili smo MB Citan

GOSPODARSKOVOZILO LETA 2017

4 // TransporT // april 2017.

Vsebina Številka 4 – April 2017

Vsebina // UVODNIK

42

14

56

44

6

14

18

26

30

32

37

40

42

44

46

48

50

54

56

58

60

64

66

68

69

70

slovenija in svet

Kako zadostiti avstrijskim predpisom?

stralis Champion

Vesten sodelavec

Hibridni tovornjak

na počez

Izberimo slovensko gospodarsko vozilo

slovenija ima visoke standarde

Iz Španije z ljubeznijo

razstava gospodarskih vozil na sejmu avtomobilov

Štirje strokovni sejmi

Za najzahtevnejše delovne avanture

Elektronski sistem estninjenja v prostem toku

Konec sporazuma EpaL in UIC

obnova platišč

svet prikolic

Logistične novice

Kako iz Ljubljane v tujino?

oZs

ZZŠaM

servisne informacije

Križanka

TransporT // april 2017. // 5

Izdajatelj TehnIs, d.o.o.

• Direktor Janko Zrim

• Glavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher

• Avtorji Matej Jurgele, aljaž Vidovič, Martin skušek, Josip orbanić, Zoran samardžić, dr. Bojan Beškovnik

• naslov uredništva Linhartova 3, 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 e-pošta: [email protected]

• Tajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 e-pošta: [email protected]

• Marketing in oglasno trženje Martina Kermavner gsm: 031 728 800 tel.: 01 430 60 65 e-pošta: [email protected] alenka sočič gsm: 041 598 314 e-pošta: [email protected]

• Oblikovanje in grafična priprava studio Tehnis d.o.o., Katja podržaj

• Tisk schwarz print, d.o.o. Ljubljana

• Distribucija Delo prodaja, d.d. in pošta slovenije

revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 10 številk.

Cena posameznega izvoda je 2,90€.

Letna naročnina znaša 28,97€.

poštnina in DDV sta vključena v ceno.

Issn 1580 - 4488.

revija šteje med grafične izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost.

Copyright © Revija Transport

Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja.

Kot da ni dovolj, da nas že Avstrijci, Italijani, Francozi, … poostreno nad-zirajo, se je to pričelo dogajati tudi pri nas in to na mestni obvoznici.Pred kratkim so bili vzpostavljeni znaki za prepoved prehitevanja tež-kih tovornih vozil na celotnem ljubljanskem avtocestnem obroču, od nedelje, 2. aprila 2017, pa velja še prepoved prometa za težka tovorna vozila v nočnem času na severni ljubljanski obvoznici (H3), in sicer med 22. in 6. uro. Tovorna vozila morajo tako na relaciji štajerska avtocesta–primorska avtocesta (in v obratni smeri) ponoči obvezno uporabiti le južno in vzhodno avtocestno obvoznico, saj je promet na severni obvoznici prepovedan.Policisti tako že cel teden na ljubljanskem avtocestnem obroču po-ostreno izvajajo nadzor cestnega prometa, s poudarkom na ugotavljanju kršitev povezanih z neupoštevanjem prometne signalizacije voz nikov tovornih vozil. Pri tem so pozorni tudi na ostale kršitve, ki so povezane na tehnično brezhibnost vozil in delovno zakonodajo. Neupoštevanje omejitev, prepovedi in obveznosti, izraženimi s prometno signalizacijo, pa sankcionirajo z globo v višini 160 evrov.Mi vas ne bomo sankcionirali, temveč vam ponujamo kar nekaj zani-mivih tem, tudi na račun uvedbe elektronskega cestninjenja, zapelja-li smo se z Ivecovim Stralisom in Mercedesovim Citanom ter bili na okrogli mizi o reševanju težav v Avstriji. Pa prijetno preživite veliko noč in prvomajske praznike.

Poostreno nadziranje

Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta.

Borut Štajnaher

GOSPODARSKOVOZILO LETA

novice

MAn

Oblikovalska nagradanovi nEopLan Tourliner je osvojil prestižno nagrado na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju iF Internatio-nal Forum 2017. na tekmovanje se je prijavilo 2675 udeležencev iz 59-ih držav, ki so v vseh kategorijah predstavili 5575 različnih izdelkov. Man je tekmoval v kategoriji avtomobilov, vozil in koles, ter tako prejel prestižno oblikovalsko nagrado kljub močni konkurenci. pri podjetju veliko pozornosti posvečajo obliki svojih av-tobusov že od leta 1953. Žiriji je bilo posebej všeč kot komet zasnovano vetrobransko steklo, ki se razteza v streho, ter LED dnevne vozne luči, ki imajo okrog žaro-metov osvetljen obroč, znan pod izrazom angel Eyes. prav tako impresivna se jim je zdela notranjost, ki ponu-ja prefinjeno LED osvetlitev in močne kontraste s sivimi in bež toni, ki tvorijo prostorno in svetlo vzdušje.

MeRCeDes-Benz

Novi Sprinterna obsežnih testiranjih smo ulovili novega sprinter-ja, ki je postavljen na povsem novo platformo, katera naj bi mu omogočila še večji odmik od konkurentov, saj si tudi v tem razredu želijo zasesti vrh in biti edi-ni premium ponudnik dostavnih vozil. Zato lahko na sprinterju pričakujemo kar nekaj skupnih točk z V-ra-zredom. pri novem sprinterju lahko pričakujemo števil-ne napredne tehnologije za pomoč pri vožnji, ter velike izboljšave pri ekonomičnosti, zmogljivosti in nosilnosti. prodaja naj bi stekla prihodnje leto.

sCAnIA

Novinke prihajajonove scanie po-spešeno prihajajo v slovenijo. Marca je direktor scania slo-venia Karol sokol predal ključe prvih petih od 50 scanij nenadu Jeličiću iz podjetja silo Jeličić d.o.o. iz rogaške slatine. Vsa vozila so v modri barvi in bodo zagotovo opazna na cestah. prišla pa je tudi najmočnejša scania V8 s730. ponosni lastnik je podjetje Floro Transport iz Žirovnice, ki se je v zadnjem desetletju uveljavilo kot zanesljiv in zaupanja vreden partner na področju izrednih prevozov. najzahtevnejše prevoze bo odslej opravljala tudi scania.

DARs

Prepoved prehitevanjana podlagi zaključkov oz. ugoto-vitev iz študije elaborata »Moni-toring hrupa za omrežje cest, ki so v upravljanju Dars d. d.«, na podlagi podatkov o količini in struk-turi prometa, na podlagi podatkov, ki kažejo na dejstvo, da je promet tovornih vozil nad 3,5 tone in tež-kih tovornih vozil nad 7,5 tone (v nadaljevanju težka tovorna vozila – TTV) številčno visok, je Dars d. d. predlagal pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo določene ukrepe in jih skladno z dogovorom z mini-strstvom tudi izvedel:

•na celotnem obroču je bila že vzpo-stavljena prometna signalizacija, ki določa, da je prepovedano prehiteva-nje za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone,

•ker je promet TTV enakomerno po-razdeljen po celotnem ljubljanskem obroču, bivalno okolje pa je večino-ma na severnem delu Ljubljane, se z 2. aprilom 2017 vzpostavlja nov prometni režim, in sicer prepoved prometa za TTV v nočnem času na severni ljubljanski obvoznici (H3) med 22.00 in 6.00 uro.

8 // TransporT // april 2017

novice

RenAulT TRuCKs

Predstavitev CNG ponudbepodjetje renault Trucks predstavlja svoje vozilo na ze-meljski plin CnG. 26-tonski renault D Wide poganja 8,9-litrski Euro 6 motor. pri renaultu navajajo, da v zrak spušča za 70 % manj Co2 v primerjavi z enakim dizelskim motorjem. predstavljena različica tovornja-ka 6x2 se je ponašala tudi s krmiljeno zadnjo osjo, ki omogoča odlično okretnost pri mestni vožnji, zaradi česar je tovornjak idealen za dostavo v urbanem oko-lju. Enak tovornjak pa je na voljo tudi s šasijo 4x2 v 19-tonski različici. Mreža renault Trucks nudi pod-poro, servisiranje in vzdrževanje vozil s pogonom na CnG po celotni Evropi.

VOlVO

Ocean Race Limite Edition Volvo je predstavil posebno različico tovornjaka FH in FH16 imenovano Volvo ocean race Limited Edition 2017-2018. Vsakdo bo nemudoma videl posebno poslikavo kabine s kromiranimi in črnimi dodatki, ter s poudarjenimi napisi Volvo ocean race. Tovornjak je možno dobiti v dveh novih barvah, to sta shimmering Gold, ter hladna kovinsko modra Cool Breeze. notra-njost tovornjaka je prav tako posebna, saj so vsi detajli zasnovani tako, da spominjajo na elemente v povezavi z jadranjem. prezračevan voznikov sedež ima posebne rdeče šive, v naslonu pa je izrisan zemljevid jadralne dirke. Majne posebnosti boste našli tudi na stopnicah, oblogah vrat in preprogah.

TransporT // april 2017 // 9

Število prodanih tovornjakov nad 16 ton v Nemčiji in v Sloveniji 2016:Znamka Nemčija Slovenija

Mercedes 21.742 517

MAN 15.729 410

Scania 7169 415

DAF 6854 230

Volvo 6773 451

Iveco 3118 111

Renault 855 123

Skupaj 62.240 2257

Glede na podatke o prvih registraci-jah težkih tovornih vozil nad 16 ton na prebivalca, je slovenija zagotovo v samem Evropskem vrhu. V lanskem letu smo pri nas prvič registrirali 2257 težkih tovornjakov, kar je gle-de na populacijo 2,06 skoraj 1096 tovornjakov na milijon prebivalcev. V nemčiji, s katero se radi primerja-mo, so lani prvič registrirali 62.240 novih tovornjakov. To je glede na po-pulacijo 80,60 milijona prebivalcev 772 tovornjakov na milijon prebival-cev. To pomeni, da smo v sloveniji na milijon prebivalcev lani prodali 324 tovornjakov več kot v nemčiji.

PRODAjA

Slovenija: Nemčija

ŠKODA

CNG in 25,25 metra avtomobilski proizvajalec Škoda je začel za potrebe svojega internega transporta uporabljati štiri tovor-njake scania s pogonom na CnG. Kot dodatna zani-mivost je novost češke vlade, ki omogoča izbranim podjetjem testno uporabo kompozicij dolžine 25 me-trov. Takšna kompozicija lahko prepelje do 50 % več tovora v eni vožnji, ter tako zmanjša število potreb-nih prevozov. Kombinacija tovornjakov s pogonom na CnG in 25 metrov dolgih kompozicij pa prinaša velike prihranke in veliko manjšo obremenitev okolja. podjetje Škoda bo med dvema tovarnama, na relaciji dolžine 292 kilometrov, testirala 25 metrske kom-pozicije in tako zmanjšala kilometrino za 250.000 kilometrov letno.

MeRCeDes-Benz

Kmalu nova zvezdapo 23 letih je prišel čas za naslednika najbolje proda-janega turističnega avtobusa Tourisma. Članom žirije avtobus leta, med katerimi je tudi naša revija, so po-dali prve informacije o avtobusu, ki bo uradno pred-stavljen jeseni v Kortrijku. Družino bodo sestavljali 4 modeli v treh dolžinah z motorjema 7,7 in 10,7 litra. Izgled je povsem nov, a po razburljivih igrah linij in oblik je takoj prepoznaven Mercedesov dizajn.


novice

DKVTransparentne cene goriva po Evropi

DKV je vključil podatke o cenah italijanskih, španskih in portugalskih upravnih organov v aplikacijo DKV app in aplikacijo za načrtovanje poti DKV Maps.

ponudnik kartic za gorivo in storitve DKV EUro sErVICE ponuja svojim stran-kam aktualnejše informacije o cenah za vožnje po Evropi. po zgledu nemčije in Francije že nekaj časa tudi italijanski, španski in portugalski upravni organi dajejo na razpolago aktualne podatke o cenah, ki so sedaj na voljo tudi uporab-nikom DKV storitev.„pozdravljamo odločitev upravnih organov, da nam dajo na razpolago podatke o cenah za naše izdelke,“ pravi Dirk simon, vodja sektorja za gorivo in plačila pri DKV EUro sErVICE. „Večja kot je transparentnost cen, višjo dodano

vrednost lahko ponudimo svojim strankam ter jim ponudimo bolj individua-lizirane ponudbe za naše izdelke in storitve.“Informacije o cenah izven nemčije so doslej temeljile na transakcijskih podatkih posamez nih ponudnikov kartic za gorivo. posledično za manj obiskane bencinske črpalke ni bilo na voljo aktualnih podatkov o cenah. Trenutno še ni znano, ali bo večja transparentnost cen drugje po Evropi imela enak učinek kot ustanovitev enote za transparentnost trga na zve-znem kartelnem uradu v nemčiji.„Trg bomo zelo natančno opazovali in svoje stranke nenehno obveščali o spremembah, “ je povedal Dirk simon.

Ko nas na poti ulovi lakota, po navadi sežemo po kakšnih bombonih ali kakšnem drugem prehrambnem artiklu, ki ni najbolj zdrav, kar pa je seveda narobe, saj bi lahkoto morali izkoristiti kot vzpodbudo, da pojemo nekaj zdravega, še pose-bej, če smo cel teden v vozilu. Ker pa lakota ne pozna meja, bi morali že pred vstopom v vozilo razmisliti o omejenem iz-boru hrane, ki jo bomo jedli med vožnjo.Zato strokovnjaki predlagajo, da preden se ustavite na poči-vališču in si skuhate obilnejši obrok, si med vožnjo privoščite različna semena, orehe, lešnike, suho sadje ali kaj podob-nega. Dober izbor so tudi zdrave energijske ploščice, da na hitro potešimo lakoto ter pripravimo želodec na kasnejši večji obrok.Ta strategija je dobrodošla tudi na privatnih potovanjih in ko imamo v vozilu otroke. Otroci se pogosto pritožujejo, da jim je med vožnjo dolgčas in si z grizljanjem semen lahko najdejo lastno zabavo. Če v vozilu nimamo druge hrane, bodo po dolo-čenem času popustili in pričeli grizljati zdrave koščke suhega sadja, še posebej, če jim boste starši za vzor in boste tudi vi grizljali enako hrano.Metoda je preizkušena in deluje, preizkusite jo tudi vi …

Večina voznikov med vožnjo poseže po kakšnem prigrizku, včasih iz dolgega časa, včasih zaradi

lakote, dejstvo pa je, da so ti prigrizki v večini primerov nezdravi, kupljeni na hitro, …

GRIzLjAnjE mEd VOžnjO

sCAnIA

Digitalna platforma za povezane storitvescania je predstavila platformo imenovano scania one, ki za-gotavlja enotno digitalno okolje za množico povezanih storitev, za lastnike voznih parkov in voznikov. platforma je namenjana uporabi tako obstoječim strankam podjetja scania, kot tudi zunanjim podjetjem, ki ponujajo storitve in deluje na napravah z operacijskim sistemom android. preko platforme scania one lahko digitalno pregledate stanje vozila, preden ga po-šljete na pot, integrirana asistenca omogoča digitalen servis, ki vozniku nudi direkten pogovor s scania strokovnjakom in direktno pošiljanje potrebnih informacij za analizo. Zanimivo je tudi interaktivno orodje, ki v živo preko kamere zazna elemen-te tovornjaka in voznika seznani z njihovimi funkcionalnostmi.

DAFOranžno na VranskemLeto je naokoli in ponovno je na aMZs-jevem Centru varne vožnje na Vranskem prevladovala oranžna bar-va. In to ne katerakoli oranžna barva. oranžna barva, ki je značilna za tovor-na vozila DaF. na poligonu so bila na voljo tri vozila različnih konfiguracij. DaF XF 440 space Cab v izvedbi vlačil-ca, CF 370 space Cab v tri osni izvedbi in CF 440 sleeper Cab v dvoosni izved-bi. s slednjim so se izvajale vaje na mo-kri podlagi pod budnim očesom inštruk-torja varne vožnje. ostala dva pa so lahko obiskovalci zapeljali po poligonu. sončno soboto so pri Cordiji izkoristili za prijetno druženje z lastniki, vozni-ki in mogoče bodočimi lastniki gospo-darskih vozil DaF, ki prihajajo iz dežele tulipanov.


aktualno

Predavanja, ki ga je vodil izkušen av-strijski davčni svetovalec mag. Johann Picej, smo se udeležili tudi mi. Zbrali smo nekaj aktualnih vprašanj, na kate-ra je odgovoril mag. Picej. Pri kontaktu z inšpektorjem je vredno izpostaviti dej-stvo, da avstrijski inšpektorji veliko dajo na odnos voznika v inšpekcijskem pro-cesu. Zatorej naj vozniki ohranijo mirno kri in vljudno odgovorijo na zastavljena vprašanja inšpektorja, ki bo tako veliko bolj pripravljen na sodelovanje.V skladu z avstrijsko zakonodajo naj bi se vsi prevozi blaga in potnikov, ne gle-de na velikost vozil (nad 3,5 t), na oze-mlju Avstrije, razen v tranzitu, obravna-vali za voznike slovenskih prevoznikov, kot da so napoteni delavci. To pomeni, da je potrebno v takšnih primerih zago-toviti, da imajo vozniki pri sebi ustrezno dokumentacijo.Podjetje lahko začasno napoti redno zaposlene delavce. Priglasitev se opra-vi elektronsko preko obrazca ZKO3 ali ZKO4 (posojanje delovne sile – npr. grad-beništvo) pred začetkom del. Dokumen-ti, ki morajo biti na razpolago v primeru nadzora, morajo biti v nemškem jeziku. Potrebna dokumentacija v primeru kon-trole voznika:•ZKo3 obrazec v elektronski obliki

(lahko tudi samo številka transakcij-skega računa prijave na telefonu voznika);

• A1 obrazec (ZZZS);• M1 obrazec;• slovenska licenca za opravljanje pre-

vozov;• delovna pogodba in aneks k pogodbi

(v nemškem jeziku);

• obračuni plač (v nemškem jeziku); nadure, dodatki, regres, božičnica morajo biti jasno razvidni;

• potrdilo o plačilu/nakazilu plače de-lavcu (v nemščini – torej potrebujete dokazilo, da ste plače res izplačali);

• bančne izpiske;• urne evidence vožnje v nemščini (za

tri mesece);• dokumentacija v zvezi z razporeditvi-

jo delavca v avstrijsko kolektivno po-godbo (dokazilo o izobrazbi – v nem-škem jeziku). Delavec mora biti za čas dela v Avstriji plačan po avstrijski zakonodaji, po tej mora dobiti tudi re-gres in božičnico. Pomembno je, da je delavec plačan tudi v skladu s svojo izobrazbo oziroma delovnim mestom. Primer: če je diplomirani gradbenik

zaposlen v gradbenem podjetju, mo-ra imeti primerno plačo svoji izobraz-bi. Če pa je v gradbenem podjetju de-nimo zaposlen diplomirani kemik, pa dela kot zidar, lahko prejema plačo zidarja, čeprav je za to delovno mesto predvidena nižja stopnja izobrazbe.

1. Kaj storiti v primeru, če delavcazaustavi kontrola, prijave pa ni bilomogoče izvesti zaradi nedelovanjaportala?Voznik mora s seboj imeti vsaj številko ZKO3 prijave ter vse ostale obvezne dokumente. Kot dokaz najave finanč-ni inšpekciji velja tudi print screen (kopija zaslona), ki prikazuje najavo neuspelega prevoza ali epošto, s ka-tero ste obvestili urad, da zadeva ni

Kako zadostiti Avstrijskim predpisom?S 1. 1. 2017 je stopil v veljavo nov avstrijski zakon o preprečevanju dampinga pri plačah

in socialnih prispevkih v primeru čezmejnega poslovanja. Ker glede pravil še vedno vlada

zmeda, so na Višji prometni šoli v Mariboru pripravili praktično delavnico z naslovom:

»Problemi in dileme opravljanja čezmejnih prevoznih storitev v Avstriji.«

delovala. To naj ima voznik shranjeno na telefonu. Voznik mora zraven sebe tako imeti ZKO3 prijavo, plačilne liste, urne evidence, A1 (tekoče), račune in pogodbe.

2.Kakovoditiurezavoznike?Ure voznika se vodijo na evidenčnem listu in so razvidne tudi iz tahografa. Med ure se šteje čas vožnje, naklada in razklada, vsako čakanje na naklad

in razklad. Ure na evidenčnem listu in ZKO3 se ne rabijo nujno ujemati. ZKO3 obrazec vsebuje samo predvidene ure. Na evidenčnem listu pa morajo biti vidne vse delovne ure in pavza.

3.Kakopravilnoprijaviti vsestrankeinnaklade?Uporabimo zbirno prijavo (ZKO3), če gre za podobne storitve, ki so krajevno in časovno povezane. Pri zbirni prijavi obvezno zapišete samo prvo stranko in nato označite, da gre za zbirno prijavo. Tako vam ni treba takoj navajati vsake nove stranke, ampak to pač napravite konec dneva. Pod pojasnili zabeležite, da gre za zbirno prijavo. Pri zbirni prijavi lahko prijavite prevoze po celi Avstriji.

4.Kako lahkodostavimodokumentevozniku? Ali mu lahko posredujemodokumentevelektronskiobliki?Da. Če je kaj narobe, imate naslednji delovni dan še čas, da inšpekciji vročite potrebne dokumente. Inšpekcija vozni-ka ne zadrži in lahko nadaljuje vožnjo.


5.Ali jepotrebnonadnevnikedelov-negačasanapisatinaslovnakladainrazkladavAvstriji?Zanimanaszaobaprimera-kabotažainvprimerusamonakladaalirazkladavAvstriji.Ne, saj ZKO3 obrazec vsebuje zapise stranke oz. zapis vsaj prve stranke, v kolikor gre za zbirno prijavo.

6.Kakoje,čevozitadvavoznika?Ka-koje,česevoznikamenjata?En voznik lahko dnevno vozi največ 10 ur z vmesno pavzo. Skupno pa lahko potuje 15 ur na dan (razklad, naklad, čakanje, pavza). V dveh tednih lahko opravi 90 ur prevoza, vsak teden torej 45 ur ali v razmerju 34 ur prvi teden in 56 ur drugi teden.

7. Kako je v primeru, ko imamo naje-tegavoznika?Kdodaprijavo-mikotnajemojemalec? Kako je z njegovoplačilno listo, čemi plačamo prejetiračun?V Avstriji za vas ne more voziti najeti vo-znik, saj se to šteje kot skrita zaposlitev, ki ni dovoljena.

8.Kakojevoznikupotrebnoobračuna-tiplačo?Ure dela v Avstriji morajo biti plačane po avstrijski zakonodaji. Glede na te ure morate prav tako obračunati regres in božičnico.

9.Vsakaprijavasemoraizdelativsakdansproti.Kajstorimovprimeru,kovozimozaistopodjetjevsakdan,sko-rajvsakdanistorelacijo,tuintamserelacijaspremeni?Alijelahkoprijavaveljavnazadaljšeobdobje?

aktualno

Prijava je lahko veljavna za daljše obdo-bje (do treh mesecev), vendar če vmes spremenite lokacijo, je potrebna nova prijava. Če vozite za lastno podjetje v Av-striji, najava ni potrebna.

10.Kakojesprijavopodjetja(poslov-ne enote) v avstriji, kaj je potrebno, pogoji za odprtje, pogoji za prijavodelavcev,vzorecplačilnelisteinzne-sekprispevkovzavoznike(kajmoravsebovatiinkakšnisoprispevki)?Potrebno je oddati vlogo za registracijo na deželni vladi, nostrifikacija sloven-ske licence je mogoča, prav tako je mogoča pridobitev avstrijske licence. Za odprtje podjetja potrebujete kapital v vrednosti 9.000 EUR za prvi tovor-njak in 5.000 EUR za vsak naslednji. Kamioni so registrirani v Avstriji na avstrijsko podjetje, ki ga ustanovite, spoštuje se avstrijska delovnopravna zakonodaja.

11.Zanapotenegadelavca,kinajbibilnapotenzavečkot183dni,jepo-trebnoobračunatiinplačatiprispevkev avstriji.Ja. Upošteva se avstrijska zakonodaja za razliko od 183 dni naprej. Osnova za obdavčitev je samo avstrijska plača. Kot en dan se šteje vsak prestop meje, tudi če je voznik prestopil mejo za eno minuto.

12.Alisezaobdobjenapotitveraču-najodnevialidelovneure?Alijetorejpotrebnoponapotitvi183dniobraču-natiprispevkevAvstrijialisetoobra-čunapourahdela?V Avstriji so merodajni dnevi, torej 183 dni.

13.VSlovenijinaložimblagozaNem-čijo.Torejgrezatranzitinzatapre-voz ne potrebujemo najave. Vendarpa zraven tega blaga naložimo tudi1paletoblagaz razkladomvAvstri-ji. Ali je potrebno urediti najavo zaenopaleto?Jepravilno,daizvedemonajavozačasodprestopaSl-ATme-je (Šentilj) do namembnega kraja vAvstriji in vodimo ure dela samo dotrenutka,koblagorazložimovAvstri-ji(naprejjetranzit)?Kabotaže pri tranzitu ni potrebno javiti, kadar gre v tranzitu za samo en razklad ali naklad in se ustavite v Avstriji samo za čas 1 do 1,5 ure, oziroma do 10 od-stotkov skupnega časa vožnje na relaci-ji do namembnega kraja. Vsako daljše ustavljanje v Avstriji je pa predmet pri-jave, tudi kadar gre vmes za kabotažo po Avstriji.

14.NakladamovečnakladovvNem-čijizaAvstrijoinSlovenijo.Kertona-kladamovčetrtekalipetek,nimamovečmožnostivistemtednurazložitivAvstriji, zatovozilopeljenajprejvSlovenijo in potem se v ponedeljekvrača na razklad v Avstrijo. Za pre-voz iz Nemčije v Slovenijo torej nenajavljamo delavca, ker dejanskotranzitira Avstrijo, temveč ga naja-vimovponedeljek,kopeljeblagoizSlovenije v Avstrijo. Je to pravilno?Bojim se, da bomo imeli v primerukontrolenapotiizDvSItežave,kerbo naloženo blago za AT, voznik paneboimelnajave.Taka najava je pravilna.

15.Alijevprimeru,dapeljemoblagoizSlovenijevGraz,dovolj,davodimouresamoodŠentiljaindotrenutka,kobla-gorazložiintakoopravistoritev?Ure vodimo od prestopa meje do raz-klada in nazaj do vstopa v Slovenijo, četudi voznik pelje nazaj prazen in obratno.

16.Kajseštejekotdelovoznika-časodprestopamejnegaprehoda inčasdoizstopa?Semorajoure,kijihvpiše-mo na ZKo-3 obrazec, ujemati z urami vplačilnilisti?Kot delo voznika v Avstriji se štejejo ure, ko voznik prestopi mejo, tam opra-vi kabotažo in se vrne. V delovni čas se šteje tudi poslovni čas, ko voznik čaka na razklad ali naklad. Ure se na prijav-


nem obrazcu ZKO ne rabijo ujemati (gre samo za predvidevanje), ujemati pa se morajo v evidenčnem listu voz-nika za delo v Avstriji ali po tahografu voznika.

17. Kako je v primeru, če občasnoopravljam prevoze v Avstriji (meseč-no10-15ur)?Morabitimojaplačavskladuzavstrijskozakonodajo?Vsaka kabotaža v Avstriji mora biti najavljena po pravilih avstrijske zako-nodaje. Na teden lahko opravite do tri prevoze (kar ne pomeni tri dni). Potem vam zadostuje slovenska licenca, za več morate pridobiti avstrijsko.

18. Ali je obvezno, da morajo imetivoznikiZKO-3obrazecfizičnoprisebi(varovanjeposlovalnihskrivnostipod-jetja)?Ne, ni nujno, morajo pa imeti številko transakcijskega računa in vse druge do-kumente: A1obrazec, M1obrazec, ur-ne evidence v nemščini (tudi tahograf), delovna pogodba in aneks k pogodbi (oboje v nemščini), dokazila o izobrazbi (v nemščini), številko ZKOprijave, slo-venska licenca, plačilne liste v nemšči-ni in bančne izpiske.

19.Ali jepotrebnoza istegavoznikatovornegavozila,kiopravljaprevoz2xmesečno, izvestiprijavozavsakovo-žnjoposebejaliselahkoopraviprija-vazadaljšečasovnoobdobje?Za vsako vožnjo posebej.

20.AlijepotrebnonareditiZKO-3pri-javo,čevAvstrijodostavljamstrankilastneprodukte.Ne, prijavo je potrebno narediti samo za opravljanje storitvenih dejavnosti, se pravi, če opravljate prevozniško dejavnost kot storitev. Recimo, da imate podjetje, v katerem proizvajate betonske tlakovce. Če peljete tlakovce k stranki v Avstrijo, se to šteje kot do-stava lastnega produkta in prijava ni potrebna. Če vas ustavi inšpektor, mu morate pokazati račun in dobavnico. V kolikor pa bi nato v Avstriji z lastnimi tlakovci želeli še tlakovati pri naročni-ku, je za to potrebna prijava, saj gre za storitveno dejavnost.


Test // IVECO StRAlIS XP 480

STRALIS

Besedilo: Martin Skušek; fotografije: Miro Miklič


Najmočnejšemu z najmanjšim motorjem

najbolj ustrezajo dolge asfaltne poti. Dolgo časa je igral

samosvojo vlogo na cestnem odru. Sedaj pa se je pridružil ostalim igralcem z EGRjem.

CHAmpIOn



V testnem vozilu sta bili dve postelji. spodnja je nastavljiva, zgornja pa se ob neuporabi preklopi. Dostop do zgornje postelje je preko lestve. Pod spodnjo posteljo sta dva hladilnika, ki še kako prav prideta na dolgih poteh.

stralis je pri Ivecu tisti, ki zastopa najtežji program. Vrh gore je Stralis XP. Slednji izhaja iz družine HiWay, ki je name-njena prevozu tovora na dolge razdalje. Tako je marsikatera tehnična poslastica ali storitev, ki je v XPeju v običajnem Stra-lisu nedosegljiva. Novi Stralis novosti skriva tako pod kabino, kot na sami kabini. Nova je centralna maska, preoblikovali so zračne usmernike, na novo sta oblikovana prednji branik in senčnik z LED lučmi. Tudi dnevne luči so v LED tehnologiji, medtem ko so glavnim lučem namenili ksenon tehnologijo. Ja, bo držalo, da je kabina že nekoliko v letih, a še vedno do-bro služi svojemu namenu. Da se bo XP, ki je prava specialka, bi rekli kolesarji, ločil od ostalih, so mu pri Ivecu namenili črno mat centralno masko ter kromano prečko na sredini sa-tovnice. Seveda pa ne gre brez oznake XP. Zaradi sorazmer-no nizke postavitve kabine ni potrebno pri vstopu v kabino premagati velike višinske razlike. Na drugi strani je zaradi take namestitve kabine v notranjosti 200 mm motornega tu-nela. Kljub temu je notranja višina 1989 mm in tako ni boja-zni, da bi se glava malce večjih voznikov srečala s stropom. XP je tudi v notranjosti bolje opremljen kot ostali bratje iz nje-gove družine. HiComfort postelja s širino 800 mm in dolžino 2000 mm je opremljena z lesenimi letvami ter nastavljivim naslonom. Tako nudi odličen prostor za voznikov počitek. Pod njo je 50 litrski hladilnik, ki pa je pri ostalih modelih za dopla-čilo, kot udobna postelja nad njim. Kdor pa želi imeti trodelno posteljo, ki se spremeni v mizico, je na voljo tudi ta možnost,

Borba z vozilom in računalnikom za vsak odstotek, ki lahko prinese znižano porabo goriva.

sodobni svetlobni sklopi so dopolnjeni z leD dnevnimi lučmi.

na široko odprta vrata omogočajo lahek dostop do kabine preko štirih stopnic. na vsaki strani sta zunanja predala. Pri odpiranju spodnjega boste zagotovo potrebovali rokavice.

20 tonZa izvedbo testa nam je podjetje Petrans d.o.o. odstopilo Këgel polprikolico, katero so nam pri podjetju Dvig d.o.o. tudi obte-žili. Z enim od svojih zmogljivih dvigal so nam na polprikolico naložili 20 tonski betonski blok, ki smo ga potem vozili s sabo po naši testni trasi. Obema pod-jetjema (Petrans in Dvig) se za pomoč pri izvedbi testa lepo za-hvaljujemo.

vendar brez velikega hladilnika. Vse-kakor je spisek dodatne opreme tudi tu še vedno dolg. Čeprav je voznikov delovni prostor že dolgo v enaki obliki, je pregleden in dovolj ergonomičen. Sredinski del z instrumentno ploščo, ki je dobro vidna skozi multifunkcijski volanski obroč, dopolnjuje sredinska konzola rahlo obrnjena k vozniku, na kateri najdemo radijsko napravo, reže za prezračevanje, ročko parkirne zavo-re, kontrolno ploščo klimatske naprave ter čisto spodaj predal.

nOV MOTOR

Izredno veliko novosti je pod in izza ka-bine. Prvi v vrsti je motor. 480 konjska različica v motorju Cursor 11, s kakr-šnim je bil opremljen testni tovornjak, je dobila 50 Nm več navora, tako ga ima sedaj 2300 Nm. Motor je zaradi boljše porabe in za zadovoljevanje norm Eu-ro 6 C, sedaj prvič prejel sistem Smart EGR. Ker pa zaradi uporabe tako ˝ma-lega˝ EGR ni potrebe po velikem sis-temu, tudi kabina ni doživela korenitih


Voznikov delovni prostor je svetel in pregleden. Pogled skozi več opravilni volanski obroč na merilnike in lCD zaslon je jasen tudi ko na merilnike posije sonce. Desno izza volana so v sklopu tipk nameščene tudi tipke za upravljanje z menjalnikom. z desno obvolansko ročico lahko sami spreminjamo prestave, služi pa tudi za aktivi- ranje retarderja.

sprememb. Veter prenove je zavel tudi preko menjalnika. Sedaj se avtomatizi-ran menjalnik imenuje HiTronix in delu-je skupaj s sistemom HiCruise. Novost je tudi nova zadnja prema, pri kateri so zmanjšali težo za 45 kg, hkrati po po-večali prestavno razmerje na 2,47:1. Tako kot novo prestavno razmerje so tudi Michelinove pnevmatike z oceno ˝AAA˝ serijsko na XPju. Vse do sedaj naštete izboljšave gredo v prid zmanj-šanju porabe. Novi Stralis in s tem XP je dobil še nekaj izboljšav na šasiji, zračnem vzmetenju, pnevmatskem sis-temu in ostalih inštalacijah. Izboljšave

pripomorejo k zmanjšanju teže, boljšim voznim lastnostim, lažjemu servisiranju in večji uporabnosti ter varnosti.

eCOswITCh

Novosti se seveda odražajo tudi v sami vožnji. Tudi mi smo ob začetku testne-ga kroga poskrbeli, da so bile nastavi-tve načina vožnje najbolj ˝zelene˝. Že znano stikalo pred sovoznikom smo s pomočjo ključka postavili na ECO. Tako imenovani EcoSwitch omejuje potoval-no hitrost na največ 85 km/h in omeju-je uporabo največjega navora. Vrednosti na tempomatu smo nastavili na +/ 5

kilometrov na uro. Ohranjevalnik varno-stne razdalje pa nastavili na zlato sredi-no. Ivecov motor je zapel svojo pesem, značilno za Ivecove motorje. Menjalnik prestavlja gladko. HiTronix ima izbolj-šan čas prestavljanja za 10 odstotkov. Menjalnik prestavlja po eno prestavo pri pospeševanju. Pri nekoliko odločnej-šemu dodajanju plina pa preskoči pre-stavo. Najraje preskoči 4 in 6 prestavo. Pri doseženi potovalni hitrosti 85 km/h je čas za vklop tempomata. 2300 Nm navora motorja je dovolj, da HiCruise in EcoSwitch preudarno krmarita med hitrostjo in izbrano prestavo. Za presta-

Voznikov delovni prostor je svetel in pregleden. Pogled skozi več opravilni volanski obroč na merilnike in lCD zaslon je jasen tudi ko na merilnike posije sonce. Desno izza volana so v sklopu tipk nameščene tudi tipke za upravljanje z menjalnikom. z desno obvolansko ročico lahko sami spreminjamo prestave, služi pa tudi za aktivi- ranje retarderja.

vljanje navzdol se mora gred v motor-ju zavrteti pod 1000 vrtljajev v minuti, medtem ko je za prestavljanje navzgor bilo dovolj 1400 vrtljajev. Pri vožnji v tro-janski klanec je sistem za vzdrževanje varnostne razdalje držal razdaljo za po-časnejšim vozilom. HiCruise in EcoSwi-tch sta določila hitrost 75 km/h, 11 pre-stavo z nekje 1400 vrtljaji. Slednji so se večali ali manjšali po potrebi, medtem ko smo višnjegorski klanec premagali s 60 km/h v 11 prestavi s 1100 vrt./min. Sistema sodelujeta z ostalo elektroni-ko in izkoriščata velik razpon navora in s tem hkrati zmanjšata obremenitve motorja, zmanjšujeta prestavljanje in privarčujeta pri porabi goriva. K dodatni razbremenitvi motorja in varčevanju z gorivom pripomore funkcija Ecoroll. Ne gre pa zanemariti, da je taka vožnja veli-

ko bolj udobna in varna tudi za voznika. Ko smo zapeljali z avtoceste, se strate-gija vožnje nekoliko spremeni. Za upravljane tokrat bolj skrbi voznik. Na taki ce-sti pride najbolj do uporabe omejevalec hitrosti. Sicer nekoliko nerodna upora-ba, saj ga je potrebno vklopiti s stika-lom (SL) ob robu instrumentne plošče ter nastaviti s pomočjo desne ročice. Bolje to, kot plačati kakšno nepotrebno kazen. Desna ročica ima poleg ročne iz-bire prestave v menjalniku tudi funkcijo vklopa hidravlične zavore (retarderja). Prva stopnja na ročici je vklop dekom-presijske zavore na motorju, ostale po so namenjene delovanju retarderja.

je CuRsOR 11 DOVOlj?

Cursor 11 ni največji motor v Iveco-vi ponudbi, vendar je dovolj suveren,

da se lahko kosa še s tako zahtevno cesto in klanci kot je tisti pri Bistrici ob Sotli. Naš klanec je premagal v 8. prestavi s 1400 vrt./min. in s hitro-stjo 35 km/h. Tudi v obratni smeri, s pomočjo omejevalca hitrosti, XP ele-gantno pripelje voznika pod klanec. Novi Stralis ima dobro lego tudi na cesti polni zavojev in ne najbolj ravnih voznih površin. Novo vzmetenje pripomore k manjšemu nagibanju in tresenju ka-bine. Svoj delež prispeva tudi zračno vzmetenje kabine. Za zmanjšanje hru-pa in vibracij pa pripomore zadnja os z manjšimi vrtilnimi hitrostmi. Pri 85 km/h se motor vrti s 1200 vrt./min. v 12. prestavi, medtem ko ista prestava z 200 vrtljaji v motorju manj zadostuje za hitrost 70 km/h. Seveda pa takšno delovanje osi pripomore k manjši po-


rabi goriva. Za dodatno zmanjšanje porabe goriva in ostalih stroškov je XP serijsko opremljen s sistemom oce-njevanja načina vožnje (DSE). TCO2 ADVISING in SMART REPORT, ki spa-data v paket storitev TCO2 LIVE. Več o DSE in Ivecovi telematiki smo pisa-li že v januarski številki naše revije. Čeprav novi Stralis ni zadnji krik mode, je z izboljšavami še vedno zelo konku-renčen na trgu gospodarskih vozil. Spe-cialka XP s serijsko opremo, ki je pri ostalih Stralisih kot opcija, zna lastnika prijetno presenetiti.Italijani so mojstri oblikovanja, to vemo že dolgo. Pod Stralisov izgled so se pod-pisali v Fiatovem »Centro Stile«, kjer so poskrbeli tudi za boljšo aerodinamiko, zato ima od lepega izgleda korist tu-di uporabnik, saj je na račun boljšega usmerjanja zraka okoli kabine nižja tudi poraba.

510 konjevČe vam 480 Stralisovih konjev ni dovolj, se lahko preizkusite za volanom še enega Italijanskega iz-delka. Alfa Romeo je pred kratkim na trg poslal nov model Giulia. V njej je lahko nameščen V6 turbo bencinski motor, ki korenine vleče iz Ferrarija in razvija ekstremnih 510 konjev, ki se prenašajo na zadnjo os. Motor omogoča Alfi potisk do 100 km/h v vsega 3,9 sekunde ter 307 km/h končne hitrosti, kar spravlja v zadrego številne nemške tekmece tudi z oznakami AMG ali M Power.In če ima Stralis na izpuhu še vedno svojevrsten zvok, ga ima ta Alfa na kvadrat. Izjemno rezek in globok zvok pride iz 4 izpušnih cevi, takoj ko pri-tisnete gumb za zagon motorja, ki je nameščen na volanskem obroču.Od ostalih Giulij se izvedenka quadrifoglia razliku-

je po številnih aerodinamičnih dodatkih iz ogljikovih vlaken, po dodatnih odprtinah v motornem pokrovu, po 19 palčnih platiščih in svetleče črnih zavornih čelju-stih, med tem ko so diski iz kom-pozitnih materialov na voljo za doplačilo.Ta Alfa ima več konjev kot Stralis, pa ne vleče za sabo 20 ton, ne služi denarja, je precej dražja od Strali-sa, vam bo pa zagotovila opaznost na vsakem koraku.

stralis je pri Ivecu tisti, ki zastopa najtežji program, je nekakšen vrh gore.


TehnIčnI PODATKIMOtOR

Iveco Cursor, vodno hlajen 6 valjni linijski motor,turbinski polnilnik evgt elektronsko krmiljen s variabilno geometrijo lopatic in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko

krmiljen vbrizg goriva po skupnem vodu enodelna glava , štirje ventili na valj, EUro 6c s pomočjo: smart EGr, VGT, DoC, DpF, sCr

Prostornina 11.120 cm3

Največja moč (kW/KM) pri vrt/min 353/480 1465 - 1900Najvišji navor (Nm) pri vrt/min 2300 970 - 1465

PRENOS MOČIHi-Tronix; 12-stopenjski menjalnik s 4 stopnjami vzvratne vožnje, funkcije plazenja in zibanja, zadnja os Meritor Ms17X EVo z enojno redukcijo in

prestavnim razmerjem 2,47:1PODVOZJE

SpredajListnati vzmeti, blažilca, stabilizator, obremenitev sprednje osi 7500 kg,

pnevmatike 385/55 r22.5

ZadajŠtiri zračne blazine, blažilca, stabilizator,

obremenitev zadnje osi 13.000 kg, pnevmatike 315/70 r22.5

ZAVOREna vseh kolesih kolutne zavore, integriran retarder,

motorna zavora 372kW/505 KM pri 2400 vrt/min.)VARNOStNI SIStEMI

EBs, Bas,asr, Esp, aCC, Eco-roll, Hill Holder, LDWs, aEBs, DasDIMENZIJE IN MASE

Dolžina (mm) 6250Širina (mm) 2550

Višina (brez spojlerja) (mm) 4000Medosna razdalja (mm) 3790

Masa praznega vozila (kg) 8355Največja dovoljena masa (NDMSV) (kg) 44.000

TesTnI PODATKI

Etapa Gorivo litri/Ø l/100 km

Čas vožnje (ure:min)

Prevoženi kilometri

Povprečna hitrost (km/h)

Ljubljana - Dramlje 24 / 27 1:07 89,8 79

Dramlje - Brežice 25 / 35,2 1:23 71,4 51,1

Brežice - Ljubljana 30 / 30,3 1.15 100 79,8

skupaj 79 / 30.8 3:45 261,2 69,6

km/h vrt/min. prestava

30 900 9

40 950 10

50 1200 10

60 1100 11

70 1000 12

80 1100 12

85 1200 12


Test // MERCEDES-BENZ CItAN 111 CDI

VESTEn SOdELAVEC

Čeprav je Citan narejen na osnovi Kangooja, pa je Mercedes vložil veliko truda, s katerim ga je tehnološko nadgradil in postavil na nivo, kakršen si vozila s trikrako zvezdo zaslužijo.



KAM SpADA Ci-tan, boste videli

že na daleč, saj je velika trikraka zvezda,

ki spominja na športne modele te znamke, sa-

mozavestno postavljena v sredino robustne rešetke hla-

dilnika. Poudarjene luči in izra-zita V oblika motornega pokrova še

dodatno nakazujejo, v katero družino spada Citan.Nemško hladen, a zelo praktičen je in-terier. Njegovo uporabnost boste cenili vsak dan, saj lahko z njim prepeljete velike in težke predmete, greste na do-pust in ga enostavno parkirate kjerkoli

notranjost je svetla, čista, s pregled nimi merilniki in le eno ročico levo izza volana. Ročica 6-stopenjskega ročnega menjalnika je dvignjena na sredinsko konzolo.

1,5 litrski DCI (Reanult) ali CDI (Mercedes-Benz).

v mestu, saj je po dimenzijah enak osebnim avtomobilom. Morda se notranjost ljubite-ljem Mercedesov ne bo ravno dopadla, je pa dejstvo, da je urejena po enaki filozofiji kot

ostali Mercedesi. Izza volana je le ena ročica na desni strani,

merilniki so veliki in pregledni in na vsakem koraku srečamo Merce-

desovo zvezdo: na volanu, menjalniku, radiju, … Slednji je zelo zanimiv, saj je v klasično majhnem radijskem ohišju s sredinsko nameščenim zaslonom vgra-jen DAB+ radio, Bluetooth, USB in AUX ter čitalec SD kartic in navigacija. Sam zaslon pa je občutljiv na dotik.Citan je izredno variabilno vozilo. V na-šem primeru smo preizkusili izveden-ko mixto, v kateri je na voljo 5 sedežev



Test

in velik tovorni prostor, fizično ločen s trdo mrežo. Za to izvedenko je name-njena najdaljša karoserijska različica, tako da Citan mixto meri v dolžino 4,71 metra in ima dobre 3 metre medosne razdalje. Ta dolžina ponuja zares veliko prostora v notranjosti, kakor tudi šte-vilna odlagalna mesta, ki jih najdemo nad vetrobranskim steklom, pred sovo-znikom, pod sedeži, v vratih, …1,5 litrski dizelski motor prav tako vle-če korenine od Renaulta, a so ga Mer-

TehnIčnI PODATKI

Motor 4-valjni dizel, neposredni vbrizg, turbo polnilnik

Prostornina (ccm) 1461Moč (kW/KM) 81/110

Najvišji navor (Nm/min) 240/1750Menjalnik ročni 6-stopenjski

Dimenzije dxšxv (mm) 4705x1829x1823Medosna razdalja (mm) 3081

Posoda za gorivo (l) 60tovorna prostornina (m³) 2,4–3,7

Maks. nakladalna dolžina (mm) 1337–2137 Dovoljena skupna masa (kg) 2200

teža praznega vozila (kg) 1450 Nosilnost (kg)

pri dovoljeni skupni masi 750

Maks. obtežitev strehe (kg) 100 Pospešek 0-100 km/h (s) 13

Najvišja hitrost (km/h) 175Emisije CO2 (g/km) 115

Citan je izredno variabilno vozilo, še posebej v izvedbi mixto.

cedesovi inženirji nekoliko predelali in posodobili. Zaradi inovativnih tehno-logij BlueEFFICIENCY ima zmanjšan izpust CO2 in porabo goriva. Tako se lahko gospodarnost vašega vozila do-datno poveča. Razvija 81 kW/110 KM moči in je izredno agilen predvsem v mestu, je pa tudi zelo tih, kar pa je najverjetneje zasluga dobre Mercede-sove zvočne izolacije, tako da so tudi daljša potovanja prijetna. Enako velja tudi za ročni 6stopenjski menjalnik. Ročica kratkih hodov je postavljena na sredinsko konzolo, samo rokova-nje z njo pa je lahkotno. Če kje odstopa Citan od Kangooja, pa je to pri opremi in varnosti. Tu ni kom-promisov! Kot vsi Mercedesi ima tudi Citan vgrajene številne sisteme, med

katerimi prednjači Adaptive ESP, ki pri uravnavanju stabilnosti upo-števa tudi tovor, ki ga prevažamo. Sistem kombinira delovanje ABS sistema, VDS sistema, ki kontro-lira pre in pod krmarjenje ter TCS sistema. Vse skupaj deluje zares odlično. Seveda so tu še sistemi za lažje speljevanje v klanec, pa opo-zorilo na mrtvi kot, opozorilo ob zapustitvi voznega pasu, pomoč pri zaviranju, kamera za vzvratno vožnjo, …Ne glede na to, ali je Citan prazen ali naložen, vedno nudi zmogljivost, varnost in lahkotno upravljanje kot večji Vito ali Sprinter. Žal je tudi ce-na na nivoju MercedesBenza, a je potrebno poudariti, da kupci Mer-cedesovih gospodarskih vozil ne pričakujejo nizke cene temveč niz-ke stroške uporabe in vzdrževanja. Tu pa je Mercedes med vodilnimi v segmentu.

750 kg nosilnosti ponuja veliko uporabno vrednost.


osnova Volvo Concept Truck je tovorno vozilo FH 420 z motorjem D13 Euro 6 ge-neracije C s povsem novo aerodinamič-no obliko in prikolico. Običajna vzvratna ogledala so nadomestili s kamerami, ki sedaj nudijo boljšo vidljivost in varnost, manjši je tudi zračni upor. Poleg tega

imajo kamere tudi nalogo prikazovanja slike v kabini tovornega vozila. Zadnja kolesa tovornega vozila in vsa kolesa priklopnika so pokrita z aerodinamičnimi stranskimi krilci. Zadaj na prikolici so na-meščeni aerodinamični spojlerji z nalogo zmanjšanja zračnega upora. Na spre-dnjem delu vlačilca so čelni zračni upor zmanjšali. Stopnice za vhod v kabino so zakrite, optimizirali so pretok zraka za hladilni sistem motorja. Na novo so razvi-te pnevmatike z nižjim kotalnim uporom.

Sam priklopnik sedaj tehta dve toni manj od referenčnega vozila FH 420.

KAKO POGOnsKI sKlOP Deluje

Hibridni pogonski sklop je narejen tako, da kinetično energijo pridobiva pri vožnji navzdol in na klancih, kateri so bolj str-mi z več kot odstotnim naklonom ali pri samem zaviranju. Odvečna energija, ki jo tovorno vozilo proizvede, se nato shranju-je v baterijah (akumulatorjih) tovornega vozila. To energijo se nato lahko uporab

predstavljamo // VOlVO CONCEPt tRUCK

avtor besedila: Boštjan Saje, inž. log.; fotografije: Volvo truck

HIbRIdnI TOVORnjAK

Volvo truck je raziskovalno konceptno tovorno vozilo po imenu Volvo Concept truck

javnosti prvič predstavilo maja 2016, ki so ga do danes nadgradili z boljšo aerodinamiko

in manjšim kotalnim uporom ter mu dodali hibridni pogonski sklop, ki zagotavlja za

30 odstotkov nižjo porabo goriva in manjše emisije CO2.

Super TruckŽe od leta 2011 so inženirji pri Vol-vo Truck začeli razvijati konceptno tovorno vozilo. Pet let kasneje so ga prvič predstavili javnosti. Cilj pa je izboljšanje učinkovitosti pri prevozih na dolge razdalje za 50 odstotkov. Del teh aerodinamičnih rešitev so serijsko že vgradili v vo-zila Volvo Truck, več pa jih bo vgra-jenih v prihodnje.Raziskovalni projekt Volvo Con-cept Truck je skupni podvig Šved-ske in ZDA s podporo švedske agencije za energijo in ameriškega ministrstva za energijo. Ameriški projekt se imenuje «SuperTruck».


lja za delovanje električnega pogona na ravnih cestah in manjših klancih. Volvo Truck je prav za hibridni pogonski sklop moral nadgraditi in izboljšati obstoječo različico sistema Volvo Truck ISee. Ta je sedaj zmožen predvidevanja, kakšna bo cesta celo do 5 km vnaprej. Ta mu omo-goča analiziranje topografije (odseka po-ti), ki jih prejme s pomočjo GPS sistema,

topografskih podatkov in pričakovane hitrosti tovornjaka. Nato sistem izračuna najbolj učinkovito uporabo dizelskega in električnega motorja pred začetkom klanca navzgor, ko pa gre vozilo navzdol po klancu, pa izračuna, kdaj naj se napa-ja z energijo ali uporabi že dobljeno ener-gijo. Hibridni pogonski sklop bo motorju z notranjim zgorevanjem omogočal izklo-pitev samega motorja skoraj za tretjino voznega časa, s tem bo voznik prihranil od 5 do 10 odstotkov goriva, odvisno od potovanja. Do vožnje 10 km/h pa vozilo lahko uporabite tudi v električnem nači-nu (100 % elektrika), kar pomeni 0 emisij in manj hrupa.


toKrat so imeli v rokah škarje in platno pri Ivecu. Pri vsestranski družini avtobusov Crossway se najde od avto-busov za mesto do tistih, ki posegajo v turistične prevoze. Tokrat smo ime-li v rokah IVECO Crossway Low Entry City. Poleg tega, da je vozilo z nizkim vstopom, je vozilo bilo tudi krajše od običajnih avtobusov. Krajša izvedba je primerna tam, kjer ni veliko potni-kov ali pa je cesta speljana tako, da ima avtobus z običajno dolžino težave. Testni Crossway je od običajnega kraj-ši za 1205 mm. Pri Ivecu so za isto dolžino izrezali kos vozila med obema osema, tako je tudi medosna razdalja manjša za iste številke. Previs spredaj in zadaj pa ostaja enak tistemu pri dva-najst in trinajst metrskemu avtobusu. Crossway LE je zaradi nizkega vstopa nekoliko nižji od običajnih Crosswayev. Testno vozilo je s 320 mm vstopne višine na prvih vratih bilo za 24 mm bližje zemlji kot običajni Crossway. Ta-ko je potrebno na razgibanem terenu,

nA pOčEz

Besedilo: Martin Skušek; fotografije: Miro Miklič

Če so hlače predolge, se jih skrajša. Če je avtobus predolg, ga prav tako skrajšamo.

Potniški prostor je svetel in razdeljen v dva višinska nivoja.


Test // IVECO CROSSWAy

na primer, ko se cestišče dvakrat lomi, paziti, da se ne podrsa z dnom po tleh. Tudi zunanja višina tesnega ˝malčka˝ je bila zmanjšana s 3230 mm za 230 mm od običajnega brata. Ker je Cros-sway LE narejen na osnovi običajnega Crosswaya, se ga zato najlažje loči po tem, da nima prtljažnih vrat kot obi-čajni Crossway. S prednje in zadnje strani je razlika manj opazna. Najbolj očitna razlika je v predelu luči in odbi-jača. Vse ostalo je tako kot pri običaj-nem avtobusu te znamke, tudi elektro omarica pod voznikovim levim oknom. Naše vozilo je bilo namenjeno tako me-stnemu prometu kot tudi krajšim obme-stnim linijam. Tako je bilo opremljeno z dvokrilnimi prvimi in drugimi vrati širine 1200 mm. Za drugimi vrati je tudi pre-klopna ploščad za lažji vstop potnika na invalidskem vozičku. Prva vrata so lahko tudi enokrilna, vendar je odprtina nekoliko manjša. Na voljo so tudi tretja vrata (za doplačilo) za hitrejši pretok potnikov. Ta so takoj za pogonsko osjo in so ožja. Širina teh vrat je 800 mm.

Izbira se lahko med enokrilnimi ali dvo-krilnimi vrati kot opcija. Prostor za temi vrati pa je še kako povezan z notranjo-stjo potniškega prostora. Na prvih dvo-jih vratih je pohodna površina v nizko podni izvedbi. Od drugih vrat, nasproti katerih je tudi prostor za voziček, se potniški prostor nekoliko dvigne. Zara-di premagovanja višinske razlike so za tretjimi vrati tri stopnice. Res je, da so vrata široka 800 mm, je pa potrebno računati s tem, da je prehod na stopni-cah še nekoliko ožji. Zato tretjega izho-da ne bodo ravno vesele gospodične v lepih čevljih in krilih. Naslednja dejstvo tretjih vrat je, da je za njihovo name-stitev potrebno žrtvovati par sedežev.

Če je potniški prostor v Crossway LE City zanj značilen, je voznikov delov-ni prostor bolj univerzalen oz. bolj po-doben tistim v ostalih Crosswayjih. Armaturna konzola je opredeljena na tri področja. Desno področje nudi pro-stor upravljalni plošči klimatske napra-ve, radijskemu aparatu, digitalnemu tahografu, upravljalni plošči zunanjih prikazovalnikov ter prostor za možna dodatna stikala. Centralni del je kon-trolna plošča s štirimi okroglimi analo-gnimi merilniki, med njimi je centralno postavljen zaslon. Vse skupaj je dobro vidno skozi več opravilni volanski obroč, ki dobro sede v roke, vendar bi bil lah-ko njegov premer za kakšen centimeter

značilen voznikov delovni prostor, kjer so vsa stikala nameščena na levo stran volana, prav tako ročico ročne zavore. Desno od volana zasedajo prostor radijski sprejemnik, digitalni tahograf in upravljalni plošči za klimatsko napravo in zunanje prikazovalnike.

SedežiZa sedenje je v notranjosti 30 sedežev modela Ster 6MS. Sedeži imajo lupino iz umetne mase, oblazinjeni del pa se da enostavno in hitro zamenjati. V prvi polo-vici avtobusa so bolj redki. Tudi pri daljših verzijah Crossway LE City je tako, da je več prostora za stoječe potnike.


manjši. Levi del s stikali spominja na kakšne registre na cerkvenih orglah in se zapelje tja pod levo voznikovo okno. Tam je prostor za odlaganje papirjev oz. dokumentov ter ostalih drobnarij, kot je mobilnik in ostalo. Ivecova družina avtobusov, ki so namenjeni linijskemu prevozu, ima neko posebnost v arma-turni konzoli. Ta posebnost se nanaša v bistvu na stikala vrat in postajne za-vore, ki jih običajno najdemo pri ostalih znamkah desno od volana. Če ne dru-gače, pa si bo voznik po namestitvi teh stikal zapomnil, da vozi Ivecov avtobus. Poleg vozniškega prostora je družini

Test // IVECO CROSSWAy

Ogrevanje/hlajenjeKer je avtobus nekoliko krajši od običajnega, je posledično v notra-njosti nekaj kubičnih metrov manj, ki jih je potrebno ohladiti ali pa segreti. Poleg dveh stropnih pokro-vov so na zgornjem delu stranskih stekel še vgrajena okna z drsnim odpiranjem za prezračevanje brez klimatske naprave. Notranjost ogrevajo štirje grelci z zračnimi kanali. V pomoč jim lahko priskoči klimatska naprava. Lahko pomeni, da je na spisku dodatne opreme.

Tudi, če je avtobus kratek, še vedno pride prav kamera za vzvratno vožnjo, drsna okna pa dodajajo nekaj svežega zraka.

Okoli sredinsko nameščenega Ivecovega motorja Tector je veliko prostora za mehan-ikove roke.

Crossway skupen tudi pogonski sklop. Tisti manjši prihaja od družine Tector, za večjo moč se v zadnjem delu vrti Cur-sorjev motor. Testni avtobus je bil opre-mljen s štiristopenjskim avtomatskim menjalnikom Voith Diwa 6. Na voljo je tudi ZFovova šeststopenjska avtomati-ka ter šeststopenjski ročni menjalnik. Voithova avtomatika prestavlja gladko. Prestavljanje se vrši med 1300 in 1400 vrt./min. Prestavljanje je odvisno od obremenitve vozila, cestišča in seveda od voznikove noge. S prestavnim raz-merjem zadnje osi 5,63 je pri hitrosti 30 km/h potrebnih 1000 vrt./min. v tretji prestavi. Tretja prestava zadostuje tudi za 40 km/h. Višjim hitrostim klju-buje četrta prestava z različnimi vrtljaji motorja. Pri 50 km/h se kazalec usta-vi na številu 1200 med tem, ko se pri hitrosti 70 km/h pokaže 1700 vrtljajev v minuti. Prvo etapo smo zapeljali bolj po ovinkasti cesti z več vzponi in spusti. Motor in menjalnik sta z vzponi opravila

zadek značilen za družino Crossway.


TehnIčnI PODATKI MERE IN MASE

Dolžina 10845 mmŠirina 2550 mmVišina 3140 mm

Sprednji previs 2725 mmZadnji previs 3295 mm

Medosna razdalja 4825 mmNajvečja dovoljena masa 18000 kg

MOtORIveci Tector 7, pokončni šest valjni linijski vodno hlajen motor, vbrizg goriva po skupnem

vodu, turbinski polnilnik s hladilnikom polnilnega zraka, Euro 6 dosega s sistemom čiščenja HI-sCr sestavljenega iz oksidacijskega katalizatorja, filtra trdih delcev in ad Blue katalizatorja

Valji 6Prostornina 6728 cm3

Največja moč 235 kW (320 KM) med 2200 in 2500 vrt./minNajvečji navor 1100 nm med 1250 in 1890 vrt./minPRENOS MOČI

Menjalnik avtomatski štiri stopenjski Voith D 854.6 (Diwa 6)

PODVOZJE

Vzmetenje spredaj ZF rL 75E, posamične obese, dve zračni blazini,dva hidravlična (oljna) amortizerja, 1 senzor nivoja

Vzmetenje zadajToga hipoidna os s prestavnim razmerjem 5.63 : 1, štiri

zračne blazine, štiri hidravlični (oljni) amortizerji, stabilizator, 2 senzorja nivoja

Zavore na vseh kolesih kolutne zavore z EBs sistemom, Voith retarder,dekompresijska motorna zavora

Pnevmatike 265/70 r 19,5Število sedežev 30+1+1

Km/h Vrt/min prestava30 1000 340 1400 350 1200 460 1450 470 1700 4etapa litri čas km pov. hitrost

I Ø 21,4 / 15 1:44 70,7 40,8II Ø 19,2 / 12 1:33 65,5 42,5

skupaj Ø 19,8 / 27 3:17 136,2 41,5

Potek etap:I. ljubljana-Grosuplje-Dobre polje-Grosuplje-ljubljana (stara cesta)II. ljubljana-Šmartno-Vodice-Brnik-Kranj-Škofja loka-ljubljana

suvereno, večinoma v tretji presta-vi. Pri spustih je potrebno nekoliko prej zavirati s pomočjo obvolanske ročice retarderja. Pri prvi stopnji se vklopi dekompresijska motorna zavora, zato je potrebno zavirati z drugo ali pa tretjo stopnjo na ročici. Če se zamudi čas začetka zavira-nja z ročico retarderja, bo potrebno stopiti po pedalu zavore. Tako je bilo za 70 km porabljenih 15 l go-riva, kar pomeni, da je povprečna poraba na 100 km bila 21,4 litra. Drugi del testa je bil po ravninskem delu, ravno tako mešano skozi na-selja in izven naselji. Na tem delu je bilo več uporabe tempomata in omejevalca hitrosti, ki se upravlja-ta z isto ročico kot retarder. Za 65,5 km smo porabili 12 litrov. Če prera-čunamo v povprečje na sto prevože-nih kilometrov je bila poraba 19,2 l. Posamične obese ter dve zračni blazini ter dva blažilnika na prvi osi ter dva para blazin in amortizerjev na zadnji osi so odlično opravili svo-je delo na slabih kot nekoliko bolj-ših podlagah, čeprav manjka tisti meter medosne razdalje. Avtobus se še nekoliko mehkeje pelje, ko je v njem nekaj potnikov. Tudi krmilje-nje vozila zavoljo posamičnih obes je dobro in ni utrujajoče za voznika. Za prevoz potnikov iz neurbanih v urbane predele ali pa do prometnih vozlišč obstaja vrsta proizvajalcev avtobusov. Iveco Crossway LE City je lahko dobra izbira za opravljanje tovrstnih prevozov.

Kljub krajši medosni razdalji še vedno pravi avtobus. le za tretjimi vrati se skrivajo stopnice.zardi kompaktne dolžine je zelo okreten po mestu.

GVL 2017

IzbERImO SLOVEnSKO GOSpOdARSKO VOzILORevija transport je skupaj z revijo Mehanik in voznik ponovno pripravila izbor za gospodarsko vozilo leta. letošnji izbor je že 12. po vrsti in je prvi pravi izbor za slovensko gospodarsko vozilo leta.

tudi letos vam ponujamo v izbor sodobna in tehnološko napredna vozila. Ta vozila predstavljajo zadnje novosti iz sveta gospodarskih vozil, predvsem pa pri njih prednjačijo nove tehnologije ter čisti in zmogljivi motorji. Letos izbiramo v štirih kategorijah: avtobus leta, dostavnik leta, tovornjak leta in kot pickup leta. Pri avtobusih spremlja-mo uvajanje novih tehnologij ter pogonskih goriv. Dostavniki se razvijajo in nadgrajujejo, tako da nudijo več udobja in teh-noloških poslastic svojim lastnikom. Pri tovornjakih pa so v preteklem letu najbolj izstopali Renault Trucks s posodoblje-no serijo T, Iveco s prenovljenim Stralisom XP ter povsem no-va generacija Scanie S in R. Tudi v kategoriji pickup, ali pol tovornjak leta, kot ta vozila imenujemo pri nas, so novosti in v izbor vam ponujamo tri finaliste: Amarok, Hilux in Fullback. Katero vozilo izmed ponujenih finalistov pa je najbolj zazna-movalo preteklo leto, nam boste pomagali določiti tudi vi, bralci. Kot v preteklih letih smo tudi tokrat glasovanje razde-lili v dva dela. V prvem delu boste glasovali samo vi – preko spletne strani www.gvl.si ali www.etransport.si, v drugem de-lu pa bomo glasove dodali še člani žirije in tako bomo dobili letošnje zmagovalce. Glasovanje poteka vse do konca apri-la, zmagovalce pa bomo razglasili na razstavi gospodarskih vozil, 18. maja v Celju.

dosedanji zmagovalci2006 – Scania R2007 – Volvo FH2008 – mAn TGx/TGS2009 – mb Actros2010 – Scania R2011 – mb Atego hybrid2012 – mb Actros2013 – Volvo FH2014 – Renault T2015 – mb Actros SLT2016 – Iveco Eurocargo

slAVnOsTnA RAzGlAsITeV zMAGOVAlCeV

In PODelITeV PlAKeT BO

18. MAjA V Celju.

Organizator Medijski partner Pokrovitelj

pravila glasovanja GVL 2017organizator izbora in imetnik blagovne znamke Gospo-darsko vozilo leta (GVL) je podjetje Tehnis d.o.o., ozi-roma revija Transport & Logistika. soorganizatorji in medijski partnerji so še revije Mehanik in voznik, pro-metni vestnik in obrtnik –podjetnik. obsežna pravila so na spletni strani eTransport.si.


GVL 2017

Renault Trucks T

Renault Trucks T je po treh letih pre-novljen in še bolj stroškovno učinkovit za uporabnike. Vozilo se ponaša s pre-novljeno šasijo in pogonom, s čimer se poraba zmanjša za dodatna 2 %, hkrati pa se je tovor lahko povečal za doda-tnih 114 kg. Uvaja tudi Optivision, navi-gacijski sistem s predvidljivim GPSom.Nadgrajeni so bili tudi motorji DTI 11 in DTI 13, zaradi česar se je dodatno izboljšalo zgorevanje in posledično zmanjšala poraba. Najpomembnejša nova lastnost pa je uvedba sistema za vbrizgavanje s skupnim vodom na mo-torju DTI 13. Motorji so združeni z novo generacijo avtomatiziranega ročnega menjalnika Optidriver.

Scania S in RLeta razvoja in milijoni testnih kilometrov so bili potrebni, da je Scania konč-no predstavila povsem novo vozilo, ki na novo postavlja temelje v razredu tež-kih gospodarskih vozil. Kljub precej bolj ostrim linijam se že na daleč vidi, da gre za »čistokrvno« Scanio. Švedi so hkrati predstavlili novo serijo R, ki ima majhen motorni tunel v kabini in povsem novo serijo S z ravnim dnom in izredno bogato opremo. Za pogon skrbijo preverjeni Euro 6 motorji, ki pa so preko motorne elektro-nike na novo optimirani in skupaj z novim sistemom hlajenja in aerodinamično ka-bino zagotavljajo tudi do 3 % nižjo porabo.

Iveco Stralis xp in npIveco je predstavil prenovljenega in predvsem posodobljenega Stralisa, ki v po-

sebni seriji sedaj nosi oznako XP, če ga po-ganja plin nosi oznako NP. Stralis prinaša številne novosti, s katerimi naj bi postal najbolj varčen tovornjak na trgu, predvsem pa naj bi močno znižal stroške lastništva in izpuste. Iz tega je nastala tudi domiselna reklamna kampanja TCO2, sestavljena iz (Total Cost of Ownership) in CO2. Dodatno znižanje porabe omogoča tudi nova funk-cija EcoSwitch, ki omejuje hitrost in navor, ter predvidljivi tempomat HiCruise.

neoplan Tourliner Ivecobus Urbanway fullhybridZmogljiv, vsestranski, učinkovit in privlačen. Urbanway je avtobus s hi-bridnim pogonom, kjer za pogon skr-bi sklop visokonapetostnih baterij, katere polni manjši dizelski motor. V mestih, kjer je promet počasen in je veliko ustavljanj, lahko takšna kombi-nacija pogona privarčuje tudi več kot 40 % goriva in v zrak spusti pol manj škodljivih plinov kot pri klasičnem di-zelskem pogonu.

mercedes-benz ConectoConecto je idealen avtobus za regije, kjer so občutljivi na cene vozil, ven-dar se istočasno ne želijo odreči naj-novejšim tehnologijam ob maksimal-ni varnosti in učinkovitosti. Conecto združuje nizke stroške lastništva z mi-nimalnimi izpusti, skladnimi z norma-mi Euro 6. Nove standarde postavljajo tudi varnostni sistemi. Voznik pa sedi v prostornem kokpitu, oblikovanem po vzoru in izkušnjah iz Citara.

KaTErGorIJa: slOVensKI TOVORnjAK leTA 2017

KaTErGorIJa: slOVensKI AVTOBus leTA 2017

Novo oblikovanje Tourlinerja je v skladu s hišno oblikovalsko doktrino SharpCutDesign. Prenova sprednje-ga dela se začne pri strehi z novo stre-šno pokrivno masko. Voznikov prostor je dobil sveže barvne kombinacije in kakovostne materiale. Novo armaturno polje z novo razpore-ditvijo stikal ponuja vozniku pregleden in ergonomičen delovni prostor. Nov motor D2676 LOH Euro 6c je linijski šestvaljnik z 12.419 cm3 prostorni-ne. Na voljo so tri moči motorja in dva menjalnika: ročni šeststopenjski ZF EcoShiftt in hišni 12stopensjki samo-dejni MAN TipMatic.

VW AmarokAmarok je pravi terenec, kar mu omo-gočajo velika oddaljenost od tal, močan motor in integralni pogon. Stalni štirikole-sni pogon 4MOTION z diferencialom tor-sen optimalno izkorišča voznodinamič-ne prednosti štirikolesnega pogona in je primeren tako za vožnjo po asfaltiranih cestah kot tudi za neutrjene terene.Največja novost v Amaroku pa je uvedba novega 3,0 V6 TDI motorja, ki zadovolju-je Euro 6 norme s pomočjo sistema SCR in dodatka aditiva AdBlue.

Iveco dailyNova generacija Daily Hi – matic Euro 6 z naprednim 8stopenjskim avtomat-skim menjalnikom ponuja prihranek goriva do 8 % in do 12 % prihranka pri vzdrževanju in popravilu glede na predhodno Euro 5 generacijo.

Nova je maska vozila, na kateri so na-meščene tri kromirane letvice, ki se zlijejo z dnevnimi lučmi in še bolj pou-darijo smejoči videz. Kabina je udob-na in tiha, nudi za 4 dB manj hrupa. Nov je tudi usnjeni volan, modre se-dežne prevleke v kombinaciji z mo-dročrno barvo na armaturni plošči.

VW Crafter in mAn TGES pomladjo prihaja v Slovenijo najprej novi VW Crafter, nekoliko kasneje pa še njegov brat MAN TGE. Po prekinitvi sodelovanja z Mercedesom, je Volkswagen na poljskem postavil povsem novo tovarno iz kater bo-sta na trg prihajala tako Crafter kot TGE. Ne glede na to, kaj se nahaja izza kabine – keson, šasija, kombi …, je oblika tako optimirana, da se je koeficient zračnega upora znižal na vsega 0,33. Optimalne mere vozila omogočajo odlično razmerje med velikim tovornim prostorom in rela-tivno majhno zunanjostjo. Za pogon skrbi dvolitrski TDI agregat, ki nudi 4 stopnje moči, za prenos pa ročni 6stopenjski ali 8stopenjski samodejni menjalnik.

peugeot Expert, Citroen jumpy in Toyota proaceTovrstna vozila so postala resen partner poslovnim uporabnikom, novinci pa so tudi ekonomični, zmogljivi in varni. Na voljo so kot klasičen dostavnik z dvema, tremi ali petimi sedeži in zaprtim tovornim prostorom, kot šasija za nadgradnje, kot kombi in

kot posebna izvedenka za prevoz oseb. Tri izvedenke: standardna (M), podaljšana izvedba (XL) ter kompaktna izvedenka (XS). Slednja je najkrajša, saj v dolžino meri 4,6 metra in je za to vozilo izredno okretna tudi na naj-ožjih mestnih predelih.Za pogon skrbita 1,6 in 2,0 HDi Euro 6 motorja, ki uporabljajta tehnologijo SCR ter aditiv AdBlue.

Ford Tourneo Custom EcoblueToruneo Custom je že star znanec, a ker je prejel nov motor, smo ga ponovno uvrstili med finaliste. Ford je za zadovoljevanje Euro 6 norm pripravil nov dvolitrski Eco-Blue motor, ki zamenjuje 2,2 litrski TDCi motor, ki je bil v uporabi od leta 2005.Potencial novega motorja je zares velik, saj so na voljo tri motorne moči, vse z vi-sokim navorom, ki je na voljo že od 1250 vrtljajev naprej. Glede na predhodnika (2,2 TDCi) ponuja nov motor več moči, ob nižji porabi goriva za 13 % in manjši emisiji CO2 za 10 %. To je bilo doseženo s številnimi tehnološkimi izboljšavami.

Toyota HiluxLegendarni poltovornjak vse od pred-stavitve leta 1968 navdušuje na števil-nih področjih. Preoblikovana struktura okvirja in karoserije skrbi za odpornost, v kombinaciji z osupljivo novo podobo, kakovostno notranjostjo in izboljšano vlečno zmogljivostjo pa omogočajo Hi-luxu neslutene zmogljivosti. Robusten 2,4 litrski dizelski motor je združen z ročnim ali samodejnim menjalnikom.

Fiat FullbackNovi Fullback predstavlja Fiatov odgo-vor na potrebe profesionalno usmer-jenih uporabnikov, poleg tega pa bo zadovoljil tudi pričakovanja običajnih uporabnikov pri njihovih vsakodnev-nih opravkih. Je robusten in zanesljiv, zmogljiv in iznajdljiv. 2,4 litrski dizel ponuja dve stopnji moči, prav tako sta na voljo dva menjalnika in dva načina pogona: na zadnja kolesa in 4x4.

KaTErGorIJa: slOVensKI DOsTAVnIK leTA 2017

KaTErGorIJa: slOVensKI PICK-uP leTA 2017


pogovor // BO KARlSSON

Kako ocenjujete javni avtobusni transport v Sloveniji inprimernostsubvencij,kakšnisoučinkiuvedbeenotnevo-zovnice?Sistem javnega potniškega prometa se je v Sloveniji pred leti spremenil in je razmeroma ustrezen. Seveda pa so še ostale možnosti razvoja v smeri večje pozornosti do potni-kov, ki jim niti ni tako pomembno, ali potujejo z avtobusom ali vlakom, pač pa, da varno in udobno pridejo od točke A do točke B. Če sem iskren, moram reči, da so pri odnosih z Ministrstvom za infrastrukturo določeni izzivi in da marsikaj moramo še postoriti. Ne bi rad preveč razpravljal o primer-nosti višine subvencij, vsi prevozniki si seveda želimo več prihodkov, vendar kot sem dejal, sistem zaenkrat funkcioni-ra razmeroma dobro.

Katereukrepebipovašemmoralisprejetipristojnidržavniin občinski organi zapovečanje števila potnikov javnegaavtobusnegaprevoza?Tu je več področij, kjer bi se dalo kaj postoriti, v zadnjem času je to predvsem skrb za okolje. V Ljubljani imamo na primer posebne vozne pasove za avtobuse mestnega prometa, zaprt del centra mesta, cone za pešce, majhne električne avtobuse v strogem centru, tudi v Kranju bo skozi mestno jedro kmalu začel voziti električni avtobus. Državnim in mestnim oblastem pri tem vedno lahko pomagamo, prevozniki smo običajno v vlogi pobudnikov novosti, želimo vzpostaviti partnerski odnos z našimi naročniki. Veliko se govori o električnih in hibridnih avtobusih, kot se je pred leti o avtobusih na zemeljski plin. Bolj staromoden način za povečevanje števila potnikov je ve-čja frekvenca. Skratka, možnih ukrepov v tej smeri je več.

Kako ocenjujete vpliv konkurence nizkocenovnih avtobu-snihprevoznikovnajavniavtobusnitransport,oziromanarelacijahstujino,kakršenjenaprimerFlixbus?Gre za prevoznike, ki vozijo na daljše razdalje. Mi v to ni-smo tako zelo vključeni, če se omejim na Slovenijo. Na Hr-

vaškem je zgodba drugačna, kjer ima Flixbus svoje prevoz-niške part nerje. So zelo agresivni, trg je zelo konkurenčen, kar je po eni strani dobro, po drugi pa seveda vpliva na cene vozovnic. Mislim, da nizkocenovniki ne bodo vstopili na trg javnega linijskega potniškega prevoza. Tudi Arriva ima svojo lastno linijo med Ljubljano in Trstom, ki se imenuje Arriva Express. Gre za kooperacijski pilotski projekt s Slovenskimi železnicami, sčasoma bomo videli, kakšni bodo rezultati in potem se bomo odločili, ali bomo uvedli še kakšno drugo takšno nizkocenovno linijo.

MogočemedLjubljanoinMariborom?Ne vem, če bi bili na tej relaciji konkurenčni, pred leti smo to že poskusili, a izgubili smo predvsem bitko s časom potova-nja. Še vedno največ ljudi potuje z avtomobili. Res pa je, da so stroški, kot so parkirnina in gorivo za avtomobil razmeroma visoki, tako da se lahko sčasoma kaj spremeni tudi v tej smeri.

SLOVEnIjA ImA VISOKE STAndARdE

Besedilo: Matjaž Gregorič; fotografije: Arriva

Skupina Arriva Slovenija je največja skupina avtobusnih podjetij v Sloveniji, ki opravlja

transportne storitve prevoza potnikov za mestna, primestna in medmestna območja

in transportne storitve po naročilu in za različne institucije. Visok tržni delež dosega s

turistično dejavnostjo. V skupini je 975 zaposlenih, upravljajo 550 avtobusov. O sistemu

javnega potniškega prevoza, ukrepih za povečanje števila potnikov in nizkocenovnih tekmecih

je spregovoril Bo Karlsson, direktor in predsednik uprave skupine Arriva v Sloveniji.

Bo Karlsson, direktor in predsednik uprave Arriva slovenija.


Spremljati moramo tudi navade potnikov, ki se spreminjajo in želijo biti prepeljani od neposredne bližine svojega prebivali-šča do neposredne bližine delovnega mesta.

ZakajsejeArrivaodločila,daprevzamevečinoslovenskihavtobusnihprevoznikov?To ni bila odločitev, ampak smo v tem videli priložnost. Pokrito smo imeli Štajersko, Dolenjsko, Notranjsko in Pri-morsko, na Gorenjskem pa smo bili prisotni le z nekaj lini-jami. Ovrednotili smo trg avtobusnega prevoza, strateško smo se odločili, da želimo biti na slovenskem trgu eden od glavnih ponudnikov mobilnostnih rešitev za potnike, zato smo se nenazadnje odločili tudi za nakup Skupine Alpetour.

AliboAlpetourpotovalnaagencijakotčlanskupineobdr-žalimeinblagovnoznamkotudidolgoročno?Zaenkrat ni nobenega razmišljanja, da bi ime spremenili po vzoru ostalih podjetij skupine Arriva Slovenija. Alpetour je zelo dobro podjetje, ima ugledno in prepoznavno blagovno znamko, velik tržni delež in kakovostne storitve. Nobene po-trebe ni, da bi Alpetour preimenovali, kot vidite, smo celo se-dež uprave Arrive Slovenije prenesli iz Maribora v Kranj.

Vozni park mestnega prometa v Kopru je prilagojen tudi gibal-no omejenim osebam.

Arriva v sloveniji upravlja s 550 avtobusi, njihova povprečna starost je 8,2 let.

AliArriva vSloveniji uporabljaavtobuse,ki za zahodnoe-vropskedržavenisovečprimerni?Nikakor ne. Slovenija je tehnološko na zelo visoki ravni, ki je popolnoma primerljiva z zahodnoevropskimi državami. Seveda se pri nakupih avtobusov odločamo tudi za rabljene avtobuse, vendar gre za kakovostna vozila, v glavnem sta-ra od pet do sedem let, v celoti upoštevamo vse tehnične in varnostne standarde, seveda pa moramo upoštevati tudi nakupne stroške. Ne moremo si privoščiti, da bi naše potnike vozili s slabimi ali celo neustreznimi avtobusi. Hkrati z nakupi novih izločamo tudi vozila, ki tehnološko in okoljsko niso več ustrezna. Imamo 550 avtobusov, povprečna starost je 8,2 let, najmlajše imata Kam Bus s povprečno starostjo 5,3 let in Alpetour s 7,2 let.

Kakšna je strategija glede posodobitve voznega parkapredvsemvekološkemsmislu?Okoljski vidik je celo bolj pomemben od starosti. Avtobusi z motorji Euro 2 so že izločeni, sledili bodo Euro 3, hkrati poteka posodabljanje voznega parka. Lani smo kupili 30 novih avtobu-sov, seveda razmišljamo tudi o sodobnih pogonskih sistemih.

BoArrivaSlovenijavmestih,kjerimakoncesijozamestnipromet,uvajalatuditakoimenovaniprevoznaklic?Zelo zanimivo vprašanje. Vsekakor gre za izziv, Arriva ima kar nekaj podobnih projektov, vendar še ne v Sloveniji, ampak na Nizozemskem in zdaj tudi v Veliki Britaniji. Mislim, da gre za storitev, ki se ji ne bomo mogli izogniti in je za nas izziv. Poglejte pripadnike mlade generacije, ki s pametnimi telefoni upravljajo vse in pogledajo tudi, kdaj in kje bodo lahko vsto-pili na avtobus, skratka, gre za prevoz, ki vse bolj tudi pri nas postaja realnost. Prihodnost še ni napisana, se pa začenja. V Kranju bomo skupaj z mestno občino s 1. majem uvedli 8sedežni električni avtobus, ki bo na klic vozil potnike skozi center mesta. Gre za popolnoma drugačen koncept prevoza, ki nas zagotovo ne bo zaobšel.

Arriva express je hitra linija med ljubljano in Trstom v koope-raciji s slovenskimi železnicami.


sejem // FIAA 2017

iZdelKi, ki iz Španije prihajajo z ljubeznijo, so razlog za ponovno zbiranje celotne avtobusne indu-strije povezane s prevozom potni-kov v Mad ridu.Letos se bo od 23. do 26. maja odvila 13. ponovitev sejma FIAA, prireditev, ki se odvija vsaki dve leti, pa je postala kvalitetna po-slovna platforma, še posebej za prevoznike iz Pirenejskega polo-toka in širše okolice. Pred dvema letoma se je sejem razprostiral na 18.000 m2, predstavilo se je 168 podjetij iz 18ih držav. Leto-šnja prireditev pa se bo povečala

Maja se bo v Madridu odvil 13. sejem avtobusov in

opreme za avtobuse. Ena večjih tovrstnih prireditev

v Evropi omogoča predstavljanje novih modelov in snovanje

idej v vseh vejah avtobusne industrije.Besedilo: Goran Kekič

Iz ŠpAnIjE z LjUbEznIjO


za slabih 20 %, saj se vsi proizvajalci avtobusov in opreme iz Nemčije, Francije, Turčije, Italije, Velike Britanije in Poljske že pripravljajo na sejem.Španija je sama velik proizvajalec avtobusov, am-pak tudi izredno velik trg, ki zadnja leta beleži ve-lik skok pri prodaji avtobusov. Kot kažejo statistični podatki se je trg v lanskem letu povečal za 22 %, proizvodnja za 23 %, v avtobusni industriji pa so za-poslili 15 % več delavcev. In če smo v Sloveniji lani registrirali 202 nova avtobusa, so jih v Španiji 3759.Sejem FIAA v Madridu ima tudi veliko podporo raz-ličnih združenj, ki zastopajo različne segmente pro-

metnega sektorja. Prvič pa se bo letos na sejmu podelila nagrada za minibus leta, saj bomo člani mednarodne komisije za naslov Avtobus leta (čla-nica je tudi naša revija) v Madridu opravili različna testiranja že konec aprila in nato prvi dan sejma po-delili nagrado.Ob različnih izvedbah avtobusov in opreme pa bodo obiskovalci sejma FIAA imeli priložnost uživati tudi v različnih obsejemskih dejavnostih. Tako bo predstavljena zgodovina mestnih in turističnih avtobusov, ki bo ponudila zanimiv pogled na razvojno pot avtobu-sov in njihovo oblikovno ter tehnološko evolucijo.


sejem

RAzSTAVA GOSpOdARSKIH VOzIL nA SEjmU AVTOmObILOVNa Gospodarskem razstavišču v ljubljani se je odvil 24. Avtomobilski salon. Med 260 osebnimi

avtomobili pa so lahko obiskovalci uživali tudi v čarih lahkih gospodarskih vozil, ki so bila razstavljena

v posebnem paviljonu. Avtomobilska pločevina bo na sejmišču zasedala enajst sejemskih dvoran, ki

so jim dodali še tri montažne, skupna površina pa je 12.000 kvadratnih metrov.

svojo Paleto izdelkov so pokazali vsi trije francoski pro-izvajalci: Peugeot, Citroen in Renault, trije nemški: Volks-

wagen, Opel in Ford ter prvič tudi Nissan, ki sicer spada pod okrilje Renaulta.

VolkswagenNajvečja novost sejma je zagotovo novi Volkswagen Crafter, katerega so pokazali v dveh izvedbah in ravno v teh dneh pričenja svojo pot tudi na slovenskem trgu. Prav tako smo lah-ko videli dve atraktivni izvedbi Tran-sporterja ter enega Caddya.

nissanPrvič pa se je v Sloveniji uradno predstavil Nissan z modelom NV 200, poleg njega pa so pokazali Nava-rino šasijo pripravljeno za različne nadgradnje.


FordNajveč vozil na enem mestu je zagotovo pokazal Ford, kjer poudar-jajo nov motor EcoBlue, v vseh dostavnikih pod skupnim nazivom Transit (Transit connect, Transit Tourneo, Transit Custom). Pri Fordu ponujajo kar štiri leta jamstva za svoje dostavnike brez ome-jitve kilometrov. Izredno veliko pozornosti je požel posebej prede-lan Tourneo Custom Valentino Rossi VR46, katerih bodo izdelali le 460 primerkov, od tega sta dva na voljo za prodajo v Sloveniji.

OpelPri Opelu so se osredotočili na ugodno financiranje svojih predstavnikov v ra-zredu lahkih gospodarskih vozil, pred-stavil pa so celotno paleto z največjim Movanom na čelu, sledili so mu Vivaro, Corso van in Combo.

RenaultTudi Renault je razstavil celotno paleto izdelkov Trafic, Master in Kan-goo. Promovirali so svoj servis ni oddelek Renault Pro+, za posladek pa so poskrbeli, ko so v Master-ja naložili štirikolesni ele-ktrični Twizy.

Citroen in peugeotCitroen in Peugeot sta ob že starih znancih Jumpeju in Boxerju na ogled postavila različ-ne izvedenke svojih novih produktov Jumpy in

Expert. Expert je tako na voljo tudi v štirikole-sno gnani različici, saj za Peugeot vozila prede-luje podjetje Dangel. Citroen pa stavi na veliko prostornost (17 m3) in nosilnost do 1400 kilo-gramov pri največjem Jumperju.


VCeLJSKeM sejmu so ponosni na tradicijo svojih strokovnih sejmov, ki jo prepoznavajo tako obiskovalci kot tudi zvesti raz-stavljavci na minulih sejmih. Sejemsko dogajanje na sejmih v 2014 je bilo razstavno in programsko bogato. Tudi odzivi razstavljavcev za sejme v maju 2017 so zelo dobri, zato so v družbi prepričani, da bodo presegli statistiko zadnjih sejmov. Razstavljavci napovedujejo, da bo sejemsko dogajanje »top«, ker ga sedaj ni bilo tri leta in imajo zastopniki in proizvajalci kaj pokazati, predvsem so se v teh treh letih zgodile novosti, ki jih trg želi spoznati.

čajo številne spremljajoče aktivnosti, ki jih javnost na takih sejmih pričakuje.Del letošnjega sejemskega dogajanja bo tudi off road show, kjer bodo gostili voznike vseh starostnih skupin. Ureditev in vodenje dirkališča bo potekalo pod vodstvom Motokros aka-demije Saša Kraglja. Za spektakel bodo poskrbeli vozniki z motokros in enduro motorji. Po isti off road stezi pa se bodo lahko popeljala tudi gospodarska vozila.Sekcija avtoserviserjev OZS bo na sejmišču izvajala svetova-nja in pomoč za svoje člane (pravno, računovodsko, davčno svetovanje …), pripravili bodo različna usposabljanja in izo-braževanja, napovedujejo pa tudi vseslovensko srečanje av-toserviserjev ter aktualno okroglo mizo o varnosti v prometu z vidika vzdrževanja vozil.

RAzGlAsITeV GOsPODARsKeGA VOzIlA leTA 2017

Medijski partner sejmov Gospodarska vozila in Logisti-ka, revija Transport & Logistika, bo kot lastnica blagovne

znamke skupaj s soorganizatorji in medijskimi partnerji revijami Me-hanik in voznik, Prometni vestnik in Obrtnik podjetnik, prvi dan sejem-skega dogajanja na celjskem sej-mišču razglasila gospodarsko vozilo leta 2017. V glasovanju, ki poteka do konca aprila, mora vsak glaso-valec izbrati svojega favorita v vseh štirih kategorijah (tovornjak leta, do-stavnik leta, pickup leta in avtobus leta).

Celjski sejem

ŠTIRjE STROKOVnI SEjmI Družba Celjski sejem v maju 2017 pripravlja štiri strokovne avto-moto-logistične sejme, med

katerimi dva v letu 2017 praznujete okrogli jubilej. Od 18. do 21. maja 2017 bo potekal že

20. sejem Avto in vzdrževanje in 10. sejem Gospodarska vozila. tudi sejem Moto boom bo doživel

svojo 12. ponovitev. Sejemsko dogajanje pa bo zaokroževal še mednarodni sejem logistika - na

novo zasnovan sejem celotne logistike oskrbovalne verige od dobaviteljev do končnega kupca.

sTROKOVnO In ADRenAlInsKO DOGAjAnjeTudi za obisk se ni bati, saj strokovna javnost dogodek že težko pričakuje, za splošne obiskovalce pa bodo v Celjskem sejmu poskrbeli z atraktivnim programom. Infrastruktura celjskega sejmišča namreč poleg kakovostnih sejemskih dvo-ran in zadostnega števila parkirnih mest v neposredni bližini obsega tudi obsežne zunanje razstavne površine. Te omogo-

Scania 210x297.indd 1 3. 04. 17 14:45

Scania 210x297.indd 1 3. 04. 17 14:45


NOVI MAN tGE

ZreŠITVAMI po meri, inteligentnim omrežjem in kvalificira-nimi usposabljanji vam omogoča znižanje stroškov in učinko-vito vožnjo. Izberite si moč in vrsto menjalnika, ki vam ustre-za. Izbirate lahko motorje z močjo od 75 kW do 130 kW, da vam nikdar ne bo zmanjkalo moči. Vsi modeli novega MAN TGE so opremeljeni s profesional-nim sedežem, ki bo poskrbel za sproščeno vožnjo, udobje in ugodje. Na voljo je kot furgon, kombi, šasija z enojno ali dvojno kabino, s pogonom spredaj, zadaj ali na vsa kolesa. MAN posveča posebno pozornost varnosti, zato je v novem MAN TGE sistem, ki sodeluje z vami in v sili nadzoruje vozila pred vami ter vas s samodejnim zaviranjem opozori na pre-kratko razdaljo. Tako povečate varnost ali preprečite nalet, pri samodejnem menjalniku pa je mogoče celo zaviranje do zaustavitve.Da boste bolje zaznavali okolico in da boste vedno opozorjeni na dogajanje za vami, vam bo pomagal sistem za vzvratno vožnjo. Budno vam pomaga pri vključevanju vašega vozila v promet in v kritičnih situacijah zavira namesto vas ali pa celo povsem ustvai vozilo. Za lahkotnejše bočno parkiranje je MAN svoj TGE obogatil s sistemom za upravljanje parkira-nja, ki bo prevzel manevriranje in parkiral vašega MAN TGE

zA nAjzAHTEVnEjŠE dELOVnE AVAnTURE

Novi MAN tGE se bo predstavil na letošnjem Celjskem sejmu, kjer vas bo že na prvi pogled očaral in povabil,

da vstopite v kabino ter si ogledate, zakaj predstavlja presežek tehnologije in tehnike v svojem razredu.

na izbran parkirni prostor. Sistem za dodatni nadzor s 16imi ultrazvočnimi senzorji nadzoruje okolico in vas opozori na stebre, stene in mimoidoče. Če vam je med parkiranjem ali manevriranjem kaj napoti, sistem sproži zvočni in vidni alarm.Da boste lažje ohranili smer vožnje po voznem pasu, se sa-modejno vklopi sistem za ohranjanje vožnje po voznem pasu pri hitrosti nad 65 km/h. Če vas pri vožnji kaj zmoti, se po-veča nevarnost, da nenamerno zapustite vozni pas. Sistem za nadzor smeri vožnje pomaga obdržati vozilo na voznem pasu. Sistem za manevriranje poenostavi vzvratno vožnjo s priklopnikom. Pri tem s stikalom za nastavitev ogledala nad-zirate smer priklopnika, s čimer določite želeni kot pregiba. Preprosta rešitev za navidez zapleten problem.MAN je v transportni industriji sinonim za praktičnost, nepo-srednost, inovativnost in predvsem usmerjenost k strankam. Novi MAN TGE postavlja inovativni mejnik v segmentu lahkih gospodarskih vozil. Naše stoletne izkušnje z gospodarskimi vozili so neprecenljive in lete so bile prenesene v proizvodnjo lahkih gospodarskih vozil. Dobro vemo, kakšni so izzivi v pa-nogi in kako se učinkovito obvladajo. Več informacij najdete na spletni strani www.van.man/si.


aktualno

Naš sistem bo interoperabilen z evrop-skim elektronskim cestninjenjem (EETS), ki predvideva, da se z eno OnBoard Unit (OBU) napravo plačuje cestnina v več državah. DARS je svojo napravo poimenoval SiGO. Vzpostavljen bo tudi posebni spletni portal www.sigo.si. DARS uvaja ECSPPT samo za vozila z največjo maso nad 3.500 kilogramov, torej tovorna vozila in avtobuse, regi-strirana v Sloveniji in tujini. Za osebna vozila bo še naprej veljal vinjetni sistem in ECSPPT zanje ni predviden. Veljale bodo tudi določene izjeme (vojaška vo-zila, gasilska vozila, izredni prevozi), za katere se ne bo plačevala cestnina.

PO DejAnsKIh KIlOMeTRIh

Cilj DARSa pri vzpostavitvi ECSPPT je zamenjati obstoječi sistem cestni-

njenja, ki je je dotrajan, ter vzpostaviti finančno vzdržnost. Pri tem je bilo upo-števano načelo zaračunavanja cestni-ne glede na cestninski razred, število osi, EURO emisijski razred in časovno obdobje (ura v dnevu, dan v tednu) ob tem, da se upošteva, da uporabnik pla-

ča toliko, kot je uporabil avtoceste in onesnaževalec plača glede na EURO emisijski razred motorja. Cestnina se bo zbirala v prostem prometnem toku. Uporabnikom bo na voljo popolna avto-matska rešitev z opremo UBO (poime-novana SiGO), katera vsebuje DSRC

ELEKTROnSKI SISTEm CESTnInjEnjA V pROSTEm TOKU

Slovenija se konec leta 2017 pridružuje ostalim državam EU, kjer se cestnina za

tovorna vozila obračunava v prostem prometnem toku. Vzpostavlja se tako imenovani

elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku (ECS-PPt). Izbrana je bila

tehnologija DSRC (Dedicated Short Range Communication) – mikrovalovna tehnologija,

ki temelji na frekvenci 5,8 GHz. Besedilo: Marko Kroflič, dipl. inž. tehnol. prom.

Vzpostavitev sistemaNa razpisu je bil izbran konzorcij izvajalcev Telekom Slovenije in Q-Free, kateri bo vzpostavil sistem ESC-PPT ter ga predal DARS-u. Konzorcij bo v naslednjih 10-ih letih, kolikor traja pogodba (možnost podaljšanja za 3 leta), skrbel za vzdr-ževanje in tehnično upravljanje sistema, zagotavljal prenos podatkov med OBU in centralnim sistemom, vzdrževal in upravljal redundantni centralni sistem ter logistiko UBO naprav (zagotavljal in upravljal zalogo ter distribucijo na cestnin-ske uporabniške točke). Vse to je zajeto v ceni 110,5 milijona EUR z DDV.


tehnologijo, ki je v skladu z EU Direk-tivo 2004/52/ES. Sistem bo skladen z interoperabilnostjo evropskega elek-tronskega cestninjenja (EETS) po EU Di-rektivi 2004/52/EC. Na ta način bo ce-stninjenje potekalo brez ustavljanja ali zmanjševanja hitrosti, kar pomeni manj onesnaževanja, hrupa, manjša poraba goriva in manj prometnih zastojev. Po-sledično temu se bodo po vzpostavitvi sistema odstranile sedanje cestninske postaje, kar bo pomenilo manj težav tu-di za osebna vozila.Cestnina se bo plačevala po dejansko prevoženi razdalji, kar sedaj ni zagoto-vljeno. Obstajajo odseki, kjer ni potrebe po plačilu cestnine. Sistem bo fleksi-bilnejši, lažje bo dodajati nove odseke,

bo zagotavljal pozicijo točk cestninje-nja, komunikacijo z OBU napravami ter prenos podatkov v centralni sistem. Lastnik sistema zbiranja cestninskih podatkov bo DARS. Pogodbeni izvajalec bo odgovoren za delovanje in vzdrže-vanje omenjenega sistema. Prav tako bo izvajalec odgovoren tudi za zbiranje podatkov 24 ur na dan, 7 dni v tednu. DARSu bo moralo biti prek vmesnika omogočeno tudi spremljanje statusa delovanja obcestne opreme.Sistem ESCPPT bo v Sloveniji vzposta-vljen do konca letošnjega leta, ko je pred-videna njegova produkcijska uporaba. V prvi polovici leta bo vzpostavljena infra-struktura, v sredini poletja bodo vzpo-stavljeni vsi podporni sistemi, s čimer se bo v začetku jeseni pričelo testiranje celotnega sistema. Po končanem obdo-bju uspešnega testiranja bo ponudnik

Postavljanje testnega portala na odseku hitre ceste h4 (selo-Vogarsko).

Postavljanje testnega portala na odseku avtoceste A2 (Brezje-Radovljica).

IzjemeDoločena tovorna vozila bodo ta-ko kot sedaj oproščena plačevanja cestnine (vojaška, gasilska, izredni prevoz). Ta vozila ne bodo upora-bljala OBU naprave. V sistemu bo vnesena njihova registrska oznaka in sistem bo zaznal, da vozila ne uporabljajo OBU, a so na seznamu izjem in ne bo prihajalo do opozar-janja. V primeru, da se bo na cesti pojavilo vozilo, ki nima nameščene OBU naprave ali ta ne deluje, bo sis-tem opozoril službo nadzora, ki bo takšno vozilo ustrezno obravnavala.

prav tako obračunavati cestnino po različnih časovnih obdobjih. Zaradi uki-nitve cestninskih postaj se bo zmanj-šalo število zaposlenih, kateri se bodo prerazporedili na druga delovna mesta. DARS bo z novim sistemom pridobil prometne informacije v realnem času za vsak odsek, uvedel bo lahko plačilne storitve (parkiranje, ki bo varno) in sle-dil določenim vrstam vozil (npr. prevoz nevarnih snovi).

KAKO se BO sIsTeM VzPOsTAVIl?

Vzpostavitev sistem že poteka. Sistem bodo sestavljale DSRC OBU naprave v vozilih (SiGO Slovenija GO), DSRC por-tali z antenami in kamerami (testna dva sta že postavljena – cestninski v Vrtojbi in nadzorni na Vogrskem), ostalih 124 bo postavljenih predvidoma do konca junija 2017. Od skupno 126 cestnin-skih portalov jih bo 15 opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor. Zaledna pisarna bo skrbela za odnose z uporabniki (24 ur na dan, 7 dni v tednu), njihovo podporo, dolo-čanje zneskov cestnin, izdajanje raču-nov in reševanje pritožb, njihovo glavno orodje pa bodo podatki v centralnem sistemu. Sistem zbiranja cestninskih podatkov bo potreben za preverjanje skladnosti. Tvorile ga bodo:• obcestne naprave portali z DSRC

antenami; • DSRC OBU naprave v vozilih; • telekomunikacijsko omrežje; • računalniška programska in strojna

oprema. Sistem zbiranja cestninskih podatkov slovenski Go-Box se bo imenoval siGO.

aktualno

predal sistem DARSu, ki bo poskrbel za zagon konec letošnjega leta in uporabo predvidoma v začetku leta 2018.

nADzORnI sIsTeM

DARS bo odgovoren za razvoj in upra-vljanje strategije preverjanja skladnosti (preverjanje pravilne uporabe sistema – enforcement). Postopek bo zajemal odkrivanje neskladnosti in pregon, pri čemer bo nadzorno infrastrukturo vzpo-stavil pogodbeni izvajalec. Odkrivanje neskladnosti se bo preverjalo s 15imi fiksnimi objekti (portali nad cesto), ki bodo uporabljali DSRC tehnologijo, ka-tera bo vzpostavila komunikacijo z OBU napravo v vozilu, s klasifikacijskim sis-temom za odkrivanje števila osi vozila ter s kamerami za posnetek registrske tablice in celotnega vozila. Odkrivanje neskladnosti se bo izvajalo tudi s 24imi mobilnimi nadzornimi enotami oziroma vozili, v katerih bo implementirana po-dobna tehnologija kot na portalih. Njiho-va naloga bo odkrivanje sumljivih vozil ter pregon vozil, ki bodo na črni listi.

InTeROPeRABIlnOsT

Izhodišče za interoperabilnost v evrop-skem elektronskem cestninjenju (EETS) dajeta Direktiva 2004/52/ES Evrop-skega parlamenta in sveta ter Odloč-ba 2009/750/ES Evropske komisije. Direktiva opredeljuje interoperabilnost

med območji elektronskega cestninje-nja v Evropi, saj uporabniku omogoča cestninjenje z eno OBU napravo ter eno pogodbo po vseh območjih evropskega elektronskega cestninjenja. To dodatno storitev zagotovijo ponudniki, ki imajo pogodbe s pobiralci cestnin (lastniki ali operaterji cestninskih sistemov). Evrop-sko elektronsko cestninjenje je osre-dotočeno na satelitsko tehnologijo, ki omogoča različne načine cestninjena. DARS bo po uspešnem pričetku upora-be ESCPPT omogočil tudi interoperabil-nost in uporabo drugih OBU naprav pri obračunu cestnine v Sloveniji.Udeleženci EETS procesa so:• ponudnik EETS (EETS Provider);• operater cestninskega sistema (Toll

Charger);• uporabnik (User) ter

• skrbnik EETS procesov (Interoperabi-lity Manager).

DOlOčITeV znesKA CesTnIne

V skladu z brezžično komunikacijo med vozilom in obcestno opremo, ki temelji na standardu CEN 5,8 GHz (DSRC teh-nologija), sistem zbiranja cestninskih podatkov samodejno prepozna prevože-no avtocestno omrežje ter uporabljene cestninske segmente. Zbrani podatki o prevoženem avtocestnem omrežju so nato s strani izvajalca posredovani v DARSovo zaledno pisarno. Leta nato obdela ter oceni zbrane podatke, da jim določi dajatev. DARS tako zaračuna uporabniku dolgovano cestnino poplač-niško, v primeru, da ima uporabnik že registriran račun, pa lahko plača dolgo-vano cestnino predplačniško. S postop-

siGO bo možno nabaviti in polniti na cestninskih uporabniških točkah v lasti družbe DARs in na bencinskih servisih na avtocestni mreži.


kom ocenjevanja dajatev se tudi pre-verja podatke o uporabni avtocestnega omrežja iz OBU naprave. V primeru t.i. premoščanja vrzeli, kjer bodo obstajale vrzeli v podatkih o uporabi avtocestne-ga omrežja, katere bodo nastale zaradi napake sistema, bodo lete prav tako primerno zaračunane. V primeru t.i. re-troaktivnega plačila bo uporabnik imel možnost plačati dolgovano cestnino za nazaj, kadar bo ugotovil, da je njegova OBU naprava okvarjena ali pa v primeru nizkega oz. negativnega predplačniške-ga stanja. Vozilo bo imelo tudi možnost vstopa v cestninjeno avtocestno omrež-je predno bo opremljeno z OBU napra-vo. V tem primeru bo moral uporabnik obiskati najbližjo cestninsko uporab-niško točko ter pojasniti, skozi katero vstopno točko se je pripeljal na avtoce-stno omrežje. Voznik bo moral takšno retroaktivno plačilo plačati takoj na cestninski uporabniški točki. Enako bo potrebno storiti, če bo voznik vrnil OBU napravo v cestninski uporabniški točki

omrežje ter plačal cestnino po principu retroaktivnega plačila.Centralni sistem je jedro cestninskega sistema, med drugim vključuje podat-kovno bazo upravljanja odnosov s kupci (CRM) in vsebuje vse relevantne podatke za pošiljanje računov uporabnikom, pre-verjanje zapadlih plačil in sestavljanje statistike s podatki o prometu. Centralni sistem bo v lasti ter pod kontrolo DARS-a in bo vseboval podatke o uporabnikih in vozilih, podatke o prometu vozil, upo-rabniške račune ter zagotavljal podatke DARSovemu poslovnemu in računovod-skemu sistemu. Poleg navedenega bo centralni sistem redundanten, rezervna rešitev se bo nahajala blizu primarnega sistema, a še vedno dovolj daleč, da ne bo izpostavljena enakim tveganjem kot glavni oziroma primarni sistem. Lastnik centralnega sistema bo DARS, lastnik nadomestnega (redundantnega) siste-ma pa bo pogodbeni izvajalec. Redun-danten sistem se bo vzpostavil, vzdrže-val in upravljal kot storitev.

10 evrov za SiGOSistem ECS-PPT s SiGO se bo pričel uporabljati predvidoma v začetku le-ta 2018. Prve registracije in prevze-mi SiGO naprav bodo v pozni jeseni. Administrativni stroški za nove Si-GO naprave bodo nižji od 10 EUR, nekoliko večji bo administrativni strošek v primeru zamenjave zaradi napak, ki so nastale zaradi ravna-nja lastnika vozila. SiGO naprave bo mogoče pridobiti na cestninskih uporabniških točkah v lasti družbe DARS in na bencinskih servisih na avtocestni mreži ter ob njej. Stare ABC naprave in DARS kartice ne bodo več uporabne. Uporabniki le-teh jih bodo lahko vrnili DARS-u, kateri jim bo povrnil dobroimetje na kartici.

predno bo zapustil avtocestno omrežje. V tem primeru bo pojasnil, skozi katero izstopno točko bo zapustil avtocestno


palete

Predsedstvo Evropskega paletnega združenja je februar-ja sklenilo končanje Sporazuma o izmenjavi standardnih Eu-ro palet med EPALom in mednarodno železniško unijo UIC, ki se zaključi 01. 05. 2017. EPAL sedaj priporoča vsem upo-rabnikom Euro palet, da prekinejo izmenjavo EPAL Euro palet z UlC/EURpaletami. EPAL svoj korak utemeljuje z bistvenimi pomanjkljivostmi v organizaciji poola za izmenjavo s strani UIC, med ostalim na področju zagotavljanja kakovosti in boja proti uvozom ponarejenih UlC/EUR palet v EU. EPAL ne more več zagotavljati, da UIC/EURpalete ustrezajo zahtevam, ki jih industrija, trgovina in logistika glede kako-vosti in varnosti upravičeno postavljajo za EPAL Euro palete. Zlasti je problematičen nekontrolirani uvoz ponarejenih UIC/EURpalet v EU, ki ogroža kakovost in varnost EPAL Euro pa-letnega poola. Skladno z raziskavami EPALa je na trgu preko 4 milijone ponarejenih UIC/EURpalet iz Ukrajine in jih je vedno več. Kritične reakcije na EPALpriporočilo o ukrepu so prišle doslej samo iz Avstrije s strani Avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) in avstrijske Delovne skupnosti (ARGE)Pa-letni pool. Mednarodna železniška unija UIC je demantirala ponarejanje UIC palet kot neresnično. UIC je v svojem tiskov-nem sporočilu pojasnila, da je utemeljitev odpovedi zaradi ponarejanja UIC/EURpalet „daleč od vsake realnosti“. Toda aktualna EPAL raziskava trga dokumentira ravno na-sprotno realnost neoviranega ponarejanja UIC/EURpalet. V okviru EPAL preiskave so v Ukrajini v začetku marca 2017 po-novno našli veliko število ponarejenih UIC/EURpalet. Pona-redki so bili odkriti pri dveh proizvajalcih palet v Kijevu, ki sta imela na zalogi tako rabljene kot tudi nove ponarejene UIC/EURpalete. Proizvodnja in prodaja ponarejenih UIC/EURpa-let se v Ukrajini brez sprememb nadaljuje. UIC in Rail Car-go Austria AG (RCA) očitno še naprej ne sprejemata nobenih učinkovitih ukrepov, da bi kot lastnika blagovnih znamk „UIC“ in „EUR v ovalu“, ali kot garanta zagotavljanja kakovosti UIC/EURpalet, preprečila razpečevanje ponarejenih manjvrednih UIC/EURpalet. Priporočilo EPALa uporabnikom o prekinitvi izmenjave EPAL Euro palet z UIC/EUR paletami je utemeljeno z dejstvom, da EPAL ne vidi več možnosti nadaljevanja izmenjave EPAL Eu-ro palet in UIC/EURpalet. Konec sporazuma o izmenjavi je s stališča EPALa edina možnost, da tudi v prihodnosti učinkovi-to zaščiti kakovost in varnost EPAL Euro paletnega poola. Ve-

lik del tržišča je v zadnjih dveh letih odločil: skoraj 90 % upo-rabljenih Euro palet na trgih z najmočnejšim prometom so palete z „EPAL v OVALU“. UIC/EURpalete mnoga podjetja že dalj časa ločeno sortirajo ravno zato, ker kakovost ne ustreza standardu. Iz tega razloga uporabniki iz industrije, trgovine in storitvene dejavnosti po vsem svetu podpirajo priporočilo EPALa o ukrepu. Združenje EPAL bo organizacijo poola za izmenjavo in med-narodno enotno zagotavljanje kakovosti v prihodnje nosilo samo in tako prevzelo odgovornost za kakovost in varnost EPAL Euro paletnega poola. Na to se lahko zanesejo industri-ja, trgovina in logistika.“ Za izmenjavo UIC/EUR palet, ki so bile izdelane do konca me-seca februarja 2017, veljajo primerni prehodni roki. UIC/EUR palete izdelane po 01. 03. 2017 niso več izmenljive z EPAL Euro paletami z dnem 01. 05. 2017. EPAL zagotavlja s preko 450 milijoni lesenih EPAL Euro palet in 20 milijoni jeklenih boks palet blagovne tokove v logistič-nem svetu v največjem odprtem poolu za izmenjavo standar-dnih palet na svetu. Za vsa vprašanja okoli EPAL Paletnega poola vam je na raz-polago EPALTeam v Düsseldorfu in SIPAL Nacionalni paletni komite Slovenije. Odgovore na najpomembnejša vprašanja o izmenljivosti naj-dete na EPAL spletni strani https://www.epalpallets.org/eu-de/news/news/details/article/diewichtigstenfragenzur tauschfaehigkeit/ in https://epal.gzs.si/vsebina/Novice.

KOnEC SpORAzUmA EpAL In UICKakovost EPAl Euro paletnega poola in varnost zaposlenih delavcev, blaga in logističnih

procesov imajo najvišjo prioriteto. EPAl zato priporoča uporabnikom nujno ukrepanje:

prekinite izmenjavo EPAl Euro palet z UIC/EUR paletami.


predstavljamo // GORENC, IGOR StARE S.P.

VpODJeTJuGOreNC imamo večletno tradicijo obnavljanja platišč vozil. Proces obnove vsako leto dopolnjujemo z name-nom izboljšanja kvalitete obnove platišča, poleg tega pa se prilagajamo zahtevam strank, kar je v poslovnem svetu, kjer je čas omejena dobrina, zelo pomembno. Za celovito storitev je potreben kvaliteten nanos zaščite na platišče, njegova ob-stojnost na kritičnih delih, poleg tega sledljivost koliko časa je od zadnje obnove platišča.

ObnOVA pLATIŠčSte res prepričani, da so vaša platišča obnovljena strokovno? Pri Gorencu smo!

sušenje obnovljenih platišč.

načeta površina po letu uporabe in opravljenih 170.000 km.

Testiranje platišč smo začeli v letu 2013, ko smo na dveh različnih prikolicah namestili po 6 platišč, katere smo zašči-tili z barvami različnih proizvajalcev. Test je trajal 2 polni leti. Po letu dni smo pregledali stanje obeh prikolic in ocenili kva-liteto zaščitnega sloja na kritičnih delih. Število opravljenih kilometrov je bilo v dveh letih pri prvi prikolici slabih 160.000 km, pri drugi 260.000 km. Destinacije so bile po celotnem ozemlju Evrope v vseh letnih časih. Platišča so tudi menja-vala pozicijo na prikolici glede na sezono, tako da lahko po-

Površina po dveh letih uporabe in opravljenih 260.000 km – najslabša izbira.

vzamemo, da so bila vsa platišča v povprečju izpostavljena enakim pogojem.Po prvem letu so se na par vzorcih že pojavili prvi znaki rje, vendar so bila vsa platišča še vedno primerno zaščitena in dobrega vizualnega izgleda. Bistvene razlike med posameznimi vzorci ni bilo.Po pregledu po drugem letu uporabe platišč so bile razlike med posameznimi vzorci precej bolj očitne. Večina vzorcev je


Trajen zapis sledljivosti na vsakem obnovljenem platišču.

Vzorec GORenC po dveh letih uporabe in prevoženih 260.000 km.

imela znake rje na kritičnih delih platišča. To je predvsem na robu pri gumi, okoli vijakov ter na udarjenih delih. S testom smo pridobili več pomembnih informacij. Ugotovi-li smo ustreznost izbora naših zaščitnih barv in ustreznost

tehnologije. Naredili pa smo še korak dlje, namreč na vsako ob-novljeno platišče ozna-čimo pomembne po-datke, kot so datum, uporabljen material, ime kupca. Tako lahko sledimo kvaliteto na-ših izdelkov tudi, ko se ponovno vrnejo na ob-novo.V podjetju Gorenc se zavedamo, da je prava informacija dandanes pomembna, zato svoje zveste stranke sproti obvešamo, kdaj je na-slednja šarža obnavljanja platišč. Letno opravimo med 12 in 15 šarž, kar praktično pomeni vsaj eno mesečno. S tem lah-ko vsak lastnik tovornjaka planira menjave in obnove platišč svojih tovornjakov.Vkolikoršeneobnavljateplatiščprinas,pOKLIČITeštevil-ko042816112alipiš[email protected]ščprinas.

novo platišče po dveh letih in pre-voženih 260.000 km.


svet prikolic

Pokrivajo vse!novosti so tudi pri proizvajalcu schmitz-Cargo-bull. podjetje s svojim oddelkom schmitz Car-gobull Van Bodies namreč vstopa na tržišče lahkih dostavnih vozil in sicer z modelom V.Ko Dry (3,5 do 6 t). s to potezo so pri schmi-tz-Cargobull uspeli pokriti celoten transportni segment in sicer v transportni verigi od 3,5 do 44 ton. ob predstavitvi novosti je predse-dnik uprave andreas schmitz tudi predstavil pogled na prihajajočo sezono. V letošnjem letu pri schmitz-Cargobull pričakujejo rast proizvo-dnje na približno 56.000 enot (poslovno leto 2015/2016: 49.948 enot). posledično pri-čakujejo tudi povečanje dohodkov in sicer na preko dve milijardi evrov.

Prilagodljiva in robustnaKogel je predstavil prikolico Cargo z roro konfiguracijo. To odlikuje robustnost in številne možnosti individualne prilagodi-tve. poleg visoke kakovosti izdelave se prikolica lahko pohvali z nizkimi stroški vzdrževanja in fleksibilnostjo v vsakodnevni rabi. stabilno ogrodje s prečnimi oporami omogoča varen transport težkih bremen v raznovrstnih razmerah na cestah.

Dno prikolice je dovoljeno obremeniti z do 7,2 tone. prikolica ima tudi nizko maso, zahvaljujoč pasovom v ceradi pa dodatno podpiranje v primeru odprtja ni potrebno. Z maso približno 6.000 kilogramov spada med lažje prikolice, kar obenem omogoča prevoz težjih bremen. Za optimalno pritrditev tovo-ra ima prikolica poleg Vario Fix jeklenih pritrdišč, ki omogočajo skoraj brezsto-penjsko pritrditev tovora, tudi dodatnih 13 pritrdišč, katere je moč obremeni-ti z do 4.000 kilogrami. seveda ima prikolica tudi DIn En 12642 Code XL certifikat.

Pnevmatike prikolic zaščitne pred predrtjemschmitz Cargobull in Kögel Trailer sta pričela s polnjenjem pnevmatik z Ultra sealom. Tako so določene pnevmatike na njihovih novih prikolicah napolnjene s tem polnilom, kar zagota-vlja manjšo obrabo pnevmatik, manj predrtij in optimalen tlak. Januarja so pri DsC road naročili več kot 3.000 novih prikolic in za vse so zahtevali polnjenje z Ultra sealom. V obdobju dveh let, kolikor časa bo trajala dobava prikolic, bodo vse prikolice

pripravlja: Matej Jurgele

opremljene s tem polnilom. na prikolicah bodo name-ščene pnevmatike Westlake, kajti omenjeni proizvajalec je dovolil uporabo tega polnila. prav tako so pri Köglu pričeli z naročanjem Ultra seal produktov. podjetji ICTs in amco sta tako zahtevali, da so vse nove prikolice opremljene s tem polnilom.

novice // lOGIStIČNE NOVICEpripravlja: Josip orbanić

Omejene zmogljivosti ogrožajo prevozeMed Luko Koper in slovenskimi železnicami prihaja do napetosti zaradi problemov pri servisiranju tovora v Kopru. Eden takih primerov je prevoz avtomobilov Mercedes za družbo Daimler aG iz stuttgarta. Vsako-dnevno namreč prihaja v Koper vlak s tem prestižnim tovorom. Zaradi različnih vzrokov se storitev ne izvaja po načrtu. problem je bil že pred enim letom, vendar se je stvar umirila. sedaj pa izgleda, da so ponovno težave . Glavni vzrok so zmogljivosti, ki so nezadostne za obseg transporta na koprski progi. so pa lahko še drugi vzroki. Če ne bo novega tira, se bodo težave še naprej kopičile in tovor bo lahko ubral kakovostnejše poti. To bi bila škoda za vse udeležence.

slovenija je uvrščena visoko po merilih blaginje »Legatum prosperity Index« je ena najkakovo-stnejših primerjav držav, ki temelji na več me-rilih in ne le na BDp. nedavno je bil objavljen ta indeks za leto 2016. skupno gledano se je slo-venija uvrstila na 20. mesto med 149. državami. slovenija je na prvem mestu po merilu varovanju okolja. Glede merila varnosti smo na 14. mestu, po osebni svobodi na 20. in izobraževanju na 23. Zadnji atribut je okolje, v čemer smo prvi na sve-tu, kar nas je tudi dvignilo na lestvici. Tega merila prej ni bilo. največ, za 33 mest, smo se dvignili pri gospodarstvu, ki sestoji iz gospodarske odprtosti, makroekonomskih kazalnikov, rasti, učinkovitosti in priložnosti. pri drugih merilih smo nazadovali, zlasti pri poslovnem okolju, izobraževanju in zdravju. V raz-predelnici prikažemo stanje slovenije po posameznih merilih in glede na leto 2014.

Merilo Mesto 2016

Mesto 2014 +/-

Gospodarstvo 30 63 + 33

poslovno okolje 60 25 - 35

Vladanje 38 34 - 4

Izobraževanje 23 12 - 11

Zdravje 35 25 - 10

Varnost 14 12 - 2

osebna svoboda

20 24 + 4

socialni kapital 22 30 + 8

naravno okolje 1 - -

Skupaj 20 24 + 4 Gradijo izvlečni tirKončno se je premaknilo, bi lahko rekli. na trasi izvleč-nega tira, od tovorne postaje Koper do napajalne po-staje Dekani, se že vidi kar nekaj narejenega. Gre za si-cer kratek odsek približno 1,2 km, vendar je to v bistvu simbolični začetek gradnje drugega tira Divača– Koper. Gradnja bo trajala dve leti, kar zgleda za tako kratek odsek malo predolgo, vendar je treba stabilizirati teren, zgraditi vrsto infrastrukturnih objektov, odvodnjavanje, podvoze, nadvoze in vse ostalo, kar spada pod spodnji ustroj proge. potem je na vrsti zgornji ustroj, signal-no-varnostne naprave, vozna mreža, ... Vse skupaj bo stalo nekaj čez 30 milijonov evrov. precej bo krito iz sredestev EU. Tir bo omogočil povečanje zmogljivosti proge za približno 5 % in olajšal delo na postaji Koper. sedaj koprska proga povprečno dnevno prepelje 64 vla-kov, maksimalno pa tudi 110. promet na progi stalno narašča in sedaj se letno prepelje čez 13 milijonov ton. proga se približuje maksimalni obremenitvi in če ne bo drugega tira, ne bo možno v nedogled rasti.

300 milijonov evrov vlaganj v BTCLjubljanski župan in minister za infrastrukturo sta z vlagatelji podpisala sporazum o 300 milijo-nov evrov vlaganj v razvoj in posodobitev ljubljan-skega nakupovalnega in logističnega središča BTC. načrtujejo tudi prenovo Šmartinske ce-ste. sporazum predvideva naložbe s strani BTC, Ikee, Mercatorja, slovenskih železnic in družbe Triglav Upravljanje nepremičnin. na investicije se pripravljajo tudi v Žitu. na območju BTC je bilo sicer v zadnjih 20-ih letih investiranih več kot 400 milijonov evrov. Mercator naj bi zgra-dil skladišče velikosti okrog 80 tisoč kvadratnih metrov. naložba je vredna sto milijonov evrov, gradnja pa naj bi se začela letos. na tem mestu slovenske železnice in BTC Logistika že nekaj let načrtujeta gradnjo večjega logističnega sre-dišča. Zaživel bo tudi Intermodalni logistični terminal – ILT Ljubljana. To pomeni, da sledijo razvoju Luke Koper in bo to drugi najpomemb-nejši terminal v sloveniji oz. eden najmočnejših kopenskih terminalov v jugovzhodni Evropi.

Vlak z avtomobili Mercedes v Divači 2016 (foto Orbanić)

Gradbena dele na 1,2 km dolgem odseku


Velik investicijski vložek v nova železniška vozila

nOVIčKeYaskawa Electric Corporation je največji proizvajalec industrijskih robotov na svetu z letno prodajo v vrednosti prek tri milijarde evrov in 15.000 zaposlenimi. novo evropsko tovarno za proizvodnjo industrijskih robotov bodo postavili na področju Kočevja. nova tovarna se bo oskrbovala preko korpskega pristanišča, prav tako bodo njihovi končni izdelki v prekomorske države potovali preko koprskega kontejnerskega terminala.

***papež Frančišek je postal ponosni lastnik električnega vozila. Gre za močno sporočilo svetu, da je treba podpreti okolju prijaznejšo tehnologijo. Vatikan že dlje časa teži k temu, da bi postal ena prvih držav, ki bodo slonele zgolj na obnovljivih virih energije. papež Frančišek je sprejel darilo nemške družbe, električni nissan leaf, s katerim se je nedavno tudi podal na premierno vožnjo. papežu so ponudili Teslo, a jo je zavrnil. raje ima “skromnejše” vozilo.

***Globalna trgovinska številka izdelka (Global Trade Item number - GTIn) se uporablja za edinstveno (unikatno) identifikacijo prodajne enote in je podlaga za izdelavo črtne kode Ean, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu. s številko GTIn so najpogo-steje označeni izdelki, ki se prodajajo v maloprodajnih trgovinah, uporablja pa se tudi pri prodaji prek spletnih tržnic, kot so amazon, eBay in alibaba.

***V okviru dneva pomorstva so v torek, 7. marca 2017 v galeriji pokrajinskega muzeja Koper odprli razstavo “od sv. andreja do sv. Katarine” ob 60. obletnici Luke Koper. odprta bo do konca aprila.

***Koncern Intereuropa je lansko leto končal z 1,6 milijona evrov čiste izgube. Dobiček pred davki so sicer povečali, vendar so končne rezultate pokvarili popravki pri odloženih davkih. s prodajo logističnih storitev so ustvaril 135,6 milijona evrov prihodkov, kar je za odstotek več kot leto prej.

***Mercedes-Benz je začel poskuse s kamionom Urban, ki je v celoti na električni pogon. Gre za 26 tonsko vozilo, ki naj bi imelo doseg 200 km z enim polnjenjem baterije. serij-ska proizvodnja naj bi se začela 2020.

***Med vsemi ministrstvi je lani imelo Ministrstvo za infrastrukturo največ lobističnih stikov, in sicer 265. Vse skupaj je povezano z različnimi investicijami, ki se izvajajo, zlasti pa z drugim tirom Divača–Koper.

***na ljubljanskem letališču so podobno kot januarja, tudi februarja zabeležili večji rast pro-meta. Vseh potnikov je bilo februarja 89.995, kar je 20,1 odstotka več kot v drugem mesecu lanskega leta. objavili so, da bo novo ime letališča - Fraport slovenija.

lokomotivi Vectron in Taurus v Postojni januarja 2017 (foto Orbanić)

električni dostavnik za poštne pošiljkeHčerinsko podjetje pošte slovenije - Invalidsko podjetje pošte slovenije, testira električni dostavnik “paxster”. Majhno dostavno vozilo je brez vrat, zaradi lažjega vsto-panja in izstopanja, z zaščito pred vremenskimi vplivi. Ima primerno nosilnost za dostavo pošiljk ter zaprt tovorni del namenjen za prevoz pošiljk. preizkus opravljajo z dve-ma voziloma, enega testirajo v Ljubljani, drugega v Ma-riboru. strošek nabave enega vozila znaša okoli 14.000 evrov. V pošti slovenije si vseskozi prizadevajo, da bi izboljšali ekološko sprejemljivost vozil in pogoje dela za poštarje. V ta namen pogosto izvajajo testi-ranja različnih tipov vozil, ki bi jih lahko v pri-hodnje uporabili za izvajanje de-javnosti.

električni dostavnik poštnih pošiljk »Paxster«

V zadnjem obdobju smo priča velikih vlaganj v nabavo novih železniških vozil. največji vložek daje avstrija, ki na-bavlja 200 novih večsistemskih siemensovih lokomotiv Vectron. sporočili so, da bo prvih 30 lokomotiv izde-lanih do leta 2018 in bodo stale 120 milijonov evrov. To pomeni 4 milijone evrov po lokomotivi. Torej bo 200 lokomotiv stalo približno 800 milijonov evrov. Te vrste lo-komotiv že vozijo po sloveniji, potem pa jih bomo videvali še več. slovenske železnice so objavile, da bodo investi-rale 140 milijonov evrov v nabavo novih potniških vlakov. najnovejša poročila so, da je odobrena nabava 25 vla-kovnih garnitur, med katerimi je tudi 10 dvonadstropnih. poleg tega pa do leta 2030 načrtuje zamenjavo skoraj kompletnega voznega parka, ki je precej zastarel. Vse to pomeni velik puls za industrijo tirnih vozil, prav tako za kakovost storitev za potnike.

Logistika

Kako iz Ljubljane v tujino?Besedilo in fotografije: Josip orbanić

Pred nekaj desetletij smo pri potovanjih iz Slovenije v tujino najprej pomislili na vlak.

Če pa smo potovali na druge kontinete, smo izbrali letalo, nekoč pa tudi ladjo. Na

bližnje destnacije smo se odpravili tudi z avtomobilom ali avtobusom. Kako je to danes?

Analizirali smo možnosti potovanj iz ljubljane po Evropi in bližnji okolici.


VlAK

Vlak je še vedno v igri, vendar je precej izgubil v konkurenčnem boju z drugimi prevozniki. Vzrok je hitrost potovanj, cene in tudi vozni redi, prestopanja in povezave. Vlak še vedno uporabljajo mladi, starejši in drugi, ki nimajo druge izbire oz. imajo probleme pri potovanju z drugimi prevozi. Vlak še vedno velja kot najudobnejše prevozno sredstvo. Pogledali smo vozne rede Slovenskih železnic, kot edninega ponudnika že-lezniških storitev pri nas. Osredotočili smo se na direktne povezave, čeprav je s presedanji možno potovati praktično kamorkoli. V Avstrijo je možno potovati na Dunaj, Gradec, Beljak in Salzburg. Priporočajo ponudbo Regio AS. V Nemčiji so najbolj iskana potova-nja v Müncnen in Frankfurt. S Hrvaško so dobre povezave z Zagrebom, Reko in Opatijo. V sezoni vozi direkten vlak tudi v Pulo, izven sezone pa je možno v Istro potovati z večkratnim preseda-njem. V Italijo lahko potujemo z vlakom le do Opčin. Od letos pa so vpeljali z ljubljanske avtobusne postaje vsak dan avtobus do tržaške železniške po-staje in naprej s hitrimi vlaki Le Frecce

do Rima, Milana, Benetk, Padove, Bolo-gne, Firenc, Torina in s presedanjem do Pariza. V Srbijo, do Beograda, lahko po-tujemo z direktnimi vlaki zjutraj in zve-čer. Z Madžarsko je ena direktna zveza dnevno preko Hodoša do Budimpešte. Z direktnim vlakom lahko potujemo tudi v Švico do Züricha.Informacije o voznih redih in cenah so na spletni strani http://www.slozele-znice.si/sl/potniki/tujina/. Omenimo popularni Interrail za potovanje po Evropi ter posebne ponudbe od 9 evrov (Reka, Zagreb), 25 evrov Beograd, 29 evrov Dunaj, Zürich itd.

AVTOBus

Ljubljana ima žal eno od najbolj neure-jenih avtobusnih postaj v širši okolici. Večkrat je bilo rečeno, da bo zgrajena nova. Upajmo, da bo najnovejši poskus obrodil sadove in da bo naše glavno mesto končno dobilo sodobno avto-busno postajo. Za razliko od urjenosti pa je ponudba prevozov presenetljivo pestra. Če pogledate na spletno stran https://www.apljubljana.si/mednaro-dnepovezave/, se boste v to prepriča-li. Čez ljubljansko avtobusno postajo vozi veliko, zlasti tujih avtobusnih pre-voznikov.

Železniška postaja ljubljana

Avtobusna postaja ljubljana

V Avstrijo vozijo avtobusi proti Grazu, Dunaju, Salzburgu, Celovcu, Beljaku, ... V Bolgarijo lahko potujemo do Sofije. Naj-večja ponudba je za prevoze v Bosno in Hercegovino (BIH). Našteli smo 18 linij, ki peljejo v smeri Zenice, Banja Luke, Prijedora, Teslića, Zvornika, Zavidovići, Bjeljine, Prnjavora, Ključa, Sarajeva, Bi-haća, Šekovići, Doboja, Mostarja itd. ter povezujejo številne kraje v BIH. V Črno Goro, do Podgorice, vozi avtobus s pre-stopanjem v Zagrebu. Na Hrvaško vozi-jo avtobusi v Zagreb, Vinkovce, Zadar, Split, Dubrovnik, Rijeko, Pulo, Rovinj, Po-


reč itd. Veliko povezav je z Italijo, in sicer 11 linij, ki vodijo do Benetk, Mestre, Firenz, Torina, Trsta, Padove, Milana in ena li-nija, ki sega celo do Barija, Taranta in Brindisija. V Srbijo peljejo linije do Beograda in Niša. S prestopanjem v teh dveh mestih je dosegljiva Vojvodina in preostala Srbija. V Nemčijo peljejo direktni avtobusi v München, Frankfurt, Dortmund, Köln in Berlin. V Makedonijo vozijo tri avtobusne linije do Struge, vmes pa so dosegljivi Kumanovo, Skoplje, Tetovo itd. Na Madžarsko vozi direkten avtobus v Budimpešto in tudi s prestopanjem v Zagrebu. V Francijo peljeta dve linji, ena v Lyon in Pariz, druga v Bordeaux. Na Dansko lahko potujemo v Kopenhagen in na Norveško v Oslo in Drammen. Na Švedsko vozita dve liniji vse do Stockholma in Upsalle. Na Poljsko vodi linija do Katowic, Krakova in Varšave. V Romunijo vodi linija do Arada, Temišvara in Bukarešta. So pa še druge možnosti s prestopanji. Cene so zelo konkurenčne, ker je ponudba velika.

nIzKOCenOVnI shuTTle PReVOzI

V zadnjem desetletju so se zelo uveljavili nizkocenovni pre-vozi s kombiji (lowcost shuttle service to nearby airports and cities), zlasti do letališč in bližnjih mest. Pokrito je območje Severne Italije, Istra in Reka ter Srednja Evropa. Cene so zelo konkurenčne, zlasti če se naročite dovolj zgodaj. Prednost je tudi v tem, da vas pripeljejo do hišnega praga. Vozni red pa lahko tudi prilagajate. Več na: http://www.ljuairport.si/sl/po-tnikiinobiskovalci/kakodonas/transferniprevozishuttle/

leTAlA

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je slovensko okno v svet. Do številnih destinacij, ki so zanimiva turistična in poslovna središča, so vzpostavljene redne letalske linije. Poleg teh pa je letališče izhodiščna točka tudi za številne čarterske polete. Iz Ljubljane je možno leteti v približno 30 destinacij. Glavne desti-nacije so: Moskva, Helsinki, Stockholm, Copenhagen, Manche-ster, London, Brussels, Amsterdam, Paris, Berlin, Frankfurt, München, Zürich, Varšava, Praga, Dunaj, Beograd, Sarajevo, Podgorica, Skopje, Priština, Tirana, Istanbul, Antalya, Grčija in sredozemski otoki, Tel Aviv, Hungrada, Sharm el sheikh, Ku-wait, Malta, Djerba, ... S prestopanjem na večjih letališčih pa

nekaj primerov ugodnih cenovnih ponudb (€)

je možno potovati povsod po svetu. V Ljubljano leti 6 letalskih družb. Dostop do Brnika je možen s taksijem, kar je najudob-nejše, vendar je najdražje. Najcenejše je z avtobusom. Vozi tudi več shuttle povezav, ki so cenovno in kakovostno dokaj sprejemljive. Informacije o voznih redih in ostalem, dobimo na spletni strani: http://www.ljuairport.si/en/Main.Poleg Ljubljanskega letališča Slovenci uporabljajo tudi dru-ga sosednja letališča, ki nudijo več možnosti in so tudi bolj privlačna za nizkocenovne prevoznike. To so zlasti Benetke, Trst, Zagreb in Celovec. Do njih vozijo avtobusi in zlasti shut-tle prevozniki. Nedavno so napovedali preporod letališča v Mariboru. Bomo videli, kaj bo s tem.

Iz ljubljane v Vlak Avtobus ShuttleDunaj 29 23 19

München 29 19 23Beograd 29 37 -

Trst - 9 15Frankfurt 49 35 -

Čeprav se nam zdi, da bi bilo lahko boljše, kratka analiza, ki smo jo opravili, kaže na to, da je Ljubljana še kar dobro pove-zana z bližnjo in daljnjo okolico. Jasno pa je, da se ne more-mo meriti z velikimi državami in mesti. Zaradi geografske lege in tudi navezanosti na avtomobil pa se še vedno veliko ljudi odpravi na pot z avtomobilom.

letalske destinacije iz ljubljane (vir: Aerodrom ljubljana)


proti prekarnim oblikam dela z dodatnimi administrativnimi bremeni za prevoznikePoslanci Združene levice so v parlamentarno proceduro vložili predlog dopolnitev zakona o

prevozih v cestnem prometu, z njimi pa se lotevajo predvsem problematike prekarnih oblik

dela. Predlagajo odpravo »fleksibilnih« oblik zaposlitve, ki naj bi bile vir socialnega dampinga in

iz njega izhajajočih negativnih učinkov na socialni položaj zaposlenih, namesto tega pa dosledno

zahtevajo, da se prevozi lahko opravljajo le, če ima voznik vozila s prevoznikom sklenjeno

pogodbo o zaposlitvi - za določen ali nedoločen čas.

pOLeGTeGApredlagajo tudi, da naj bi bili med obveznimi dokumenti v vozilu dokazila o nakazilih plač in plačanih pri-spevkih za zadnje tri mesece, ter obve-zno vgradnjo tahografa v dvosledna vo-zila, katerih višina nad prvo osjo znaša 1,3 metra, ali v vozila, katerih dovoljena masa ne presega 3,5 tone in so izdela-na za prevoz več kot šestih oseb plus voznik. Omenjeni dokumenti naj bi do-kazovali redno zaposlitev voznika in mu zagotavljali ustrezno socialno varnost, inšpekcijskim organom pa lažje nadzo-rovanje, medtem ko naj bi obvezna upo-raba tahografa onemogočala goljufije v zvezi z beleženjem delovnega časa, ki ga voznik preživi na cesti. To naj bi po prepričanju predlagateljev zakonskih dopolnitev izboljšalo razmere za delo voznikov, pozitivni naj bi bili tudi učinki na varnost v prometu.Obrtnopodjetniška in Gospodarska zbornica, ki združujeta avtoprevozni-ška podjetja, sta na predlog poslancev Združene levice ostro reagirali in ga zavrnili iz več razlogov. V usklajenem mnenju zbornici navajata, da je bilo v preteklosti za prevoze potnikov z avto-busi in za avtotaksi prevoze že predpi-

sano, da je obvezen dokument v vozilu pogodba o zaposlitvi voznika, a se je ta rešitev v praksi pokazala za neživljenj-sko. Predvsem je oteževala delo tistim prevoznim podjetjem, ki so že sicer ma-ksimalno spoštovala predpise. Z uvedbo obvezne redne zaposlitve, kar predlagajo poslanci Združene levi-ce, se odvzema možnost fleksibilnega zaposlovanja, kot sta kratkotrajno delo družinskega člana (mesečna omejitev do 40 ur) ter občasno delo upokojen-cev (mesečna omejitev do 60 ur). Ti dve zaposlitveni možnosti sta še zlasti pomembni za manjša, družinska pre-vozniška podjetja, ki pri nas izrazito prevladujejo (več kot 80 odstotkov), saj tako lahko dokaj uspešno premagujejo nepredvidljive situacije, ko je treba v hi-pu voznika zamenjati z drugim.V uvajanju dodatnih obveznih doku-mentov, ki bi morali biti v vozilu, in tahografa vidita zbornici zgolj novo administrativno obremenjevanje, ki bi domače avtoprevoznike postavilo v ne-enakopraven položaj v primerjavi s tu-

jimi prevoznimi podjetji. Pričakovali bi, da bo odgovorna politika prvenstveno delovala v zaščito in korist domačega gospodarstva. Poudarjata, da rešitev ne more biti v nadaljnjem kopičenju predpisov, ki nalagajo nove obveznosti, ampak v učinkovitem nadzoru nad izva-janjem sprejetih predpisov. Nadzor pa je izrazito šibka točka v delovanju sis-tema oblasti; nenehno izgovarjanje, da je učinek nadzornih služb (pre)skromen zaradi premajhnega števila zaposlenih inšpektorjev, že dolgo ni več prepričlji-vo, ampak je slabo stanje inšpekcijskih

neučinkovit nadzorV Sloveniji je v zadnjih nekaj letih močno naraslo število transpor-tnih podjetij, ki so v 100-odstotni tuji lasti. Ta čas jih je že okoli 550. Ni dvoma, da so se tujci odloči-li odpreti svoja podjetja pri nas predvsem zaradi neučinkovitega nadzora.

drugi tir skozi cestnineSlovenska politika v zadnjem času »uspešno skrbi« za visok krvni tlak pri domačih avtoprevoznikih. Po predlogu za uvedbo dodatnih admi-nistrativnih obveznosti v zvezi z za-poslovanjem voznikov se zdaj skuša avtoprevoznikom podtakniti tudi sofinanciranje drugega tira v kopr-sko pristanišče - skozi cestnine.


služb (in njihovi rezultati) predvsem od-raz odsotnosti ustrezne politične volje.O predlogu dopolnitev zakona, ki so jih pripravili poslanci Združene levice, se je izrekla tudi vladna strokovna služba in jih zavrnila kot neprimerne. Pri tem poudarja, da obstoječa ureditev v EU ne predvideva vgradnje tahografa v vo-zila, ki jih navajajo predlagatelji. Če bi bila vgradnja predpisana za omenjena vozila, bi to veljalo le za vozila, registri-rana v Sloveniji, to pa bi naše poslovne subjekta postavilo v neenakopraven go-spodarski položaj in jim poslabšalo nji-hovo konkurenčnost. Sama obveznost vgradnje tahografa v ta vozila bi pred-stavljala tudi dodatne stroške.Poleg tega v zvezi s predlogom nove določbe, ki kot pravno podlago za opra-vljanje prevozov obvezno predvideva sklenitev pogodbe o zaposlitvi za do-ločen ali nedoločen čas, ugotavlja, da so pravne podlage v drugi zakonodaji in ne v Zakonu o prevozih v cestnem pro-metu. Podlog zato ni ustrezen. Ob tem vladna služba opozarja, da v posame-

znem primeru, ko so podani elementi delovnega razmerja, že sam Zakon o delovnih razmerjih nalaga obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi.Vladna služba tudi odsvetuje zako-nodajno »prehitevanje« in meni, da je pri spreminjanju predpisov s področja cestnih prevozov smiselno spremljati dogajanje na ravni EU. Znano je, da bo evropska komisija letos začela postopke za spremembo predpisov s področja ce-stnih prevozov in socialne zakonodaje v

cestnem prometu. Trenutno poteka jav-na razprava v zvezi z omenjenimi pred-pisi, v njenem okviru pa se obravnava tudi predlog, ki predvideva spoštovanje predpisov o časih vožnje, odmorih in počitkih ter vgradnjo tahografa tudi za vozila, ki jih navajajo predlagatelji dopol-nitev zakona. To pa se zdi najbolj prava priložnost, da se na ravni EU v primeru dogovora enotno uredi tudi obveznost vgradnje tahografa za omenjena vozila.

Janez Kukovica


Skupščina zveze združenj šoferjev in avtomehanikov SlovenijeV marcu je bila na Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije redna letna

skupščina. to je bila prva skupščina v novem mandatu vodstva zveze. Po uvodnih taktih

slovenske himne je predsednik Aleš Kocjančič pozdravil vse navzoče delegate in goste.

Zveza ZZŠAM

Po ProtoKolarnih uvodnih toč-kah dnevnega reda skupščine, ki so potrebne za njeno delovanje, je pred-sednik zveze Aleš Kocjančič predstavil delovanje zveze za leto 2016. Poudaril je, da je po preteklih notranjih dogaja-njih v zvezi sedaj organizacija poslov-no stabilna. Finančna konstrukcija zveze je stabilna, odvijajo se projekti v sklopu Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in z združenji potekajo redni poslovni kontakti. Prav sedaj potekajo redne skupščine po združenjih, na katerih so prisotni tudi predstavniki vodstva zveze. Trend upadanja članstva po združenjih se je zaustavil. Evidentiran je celo porast za 250 članov. Iz nek-danjih združenj članic zveze nastajajo nova združenja, ki nadaljujejo skupno delo. V nadaljevanju je predsednik po-udaril pomembno vlogo združenj, ki na terenu izvajajo preventivne aktivnosti. S terena je zaznati pozitivno vzdušje. Združenja se odzivajo na komunika-cije z zvezo. V tem mandatu je pričel ponovno izhajati stanovski časopis. Glavni urednik mag. Roman Krajnc je predstavil smernice za oblikovanje re-vije, ki se vsebinsko približuje bralcem

širše javnosti. Dinamika izida revije še ni takšna, kot je bila v preteklosti, se pa stabilizira in v bodoče lahko priča-kujemo redno izhajanje.V nadaljevanju so bila predstavljena po-ročila o delovanju Komisije za preventi-vo, Komisije za tekmovanje in poveljstva uniformiranih članov. Delovanje unifor-

miranih članov je še posebej prepo-znavno, saj so na vseh aktivnostih, tako preventivnih kakor slovesnih, nepogrešljivi ude-leženci. Sledilo je še poročilo nad-zornega odbora. Nato so imeli be-sedo predstavniki članic zveze. Po-zvali so k poenote-

nemu delovanju. Podan je bil predlog, da naj bo v bodoče skupščina zveze zadnja skupščina v sestavi članic, saj bi tako lahko skupaj pregledali delova-nje članic. Skupščino je pozdravil tudi direktor AVP mag. Igor Velov. Poudaril je, da postajata inštituciji AVP in Zveza ZŠAM vse bolj povezovalni. Sledila je predstavitev plana zveze za 2017 in po-trditev dveh nadomestnih članov uprav-nega odbora.Ob zaključku skupščine je vodstvo zveze podelilo posebna priznanja zaslužnim posameznikom, članom in članicam združenj. Nagrajenci so: Janez Malnar, ZŠAM Kočevje, Alojz Markovič, ZŠAM Ivančna Gorica, Štefan Lazar, ZŠAM Ivančna Gorica, Sebastijan Vadnau, ZŠAM LPP, Fanika Kovačec, ZŠAM Zre-če, Franc Cimermančič, ZŠAM Novo Me-sto, Štefka Obrovnik, ZŠAM Poljčane in Mirko Strnad, ZŠAM Certus.


IzŽReBAnI ReŠeVAlCI:Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz januarske številke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce:

FrancMožina,LjubljanaIvicaKrnpotič,CeljeValerijaGumpek,Novo MestoGianniVidoni,Nova GoricaMarkoOberstar,KoperJaniVretič,Kranj

nAsleDnjA ŠTeVIlKA ReVIje TRAnsPORT IzIDe 12. MAjA

servisne informacije

eTransport.siVir: AMzs

CENE BENCINA V EVROPI 4. 2. 2017DRžAVA BENCIN 95 BENCIN 98/100 DIZEl

albanija 171.000 aLL (1,27 EUr)

169.000 aLL (1,25 EUr)

avstrija 1.151 EUr 1.301 EUr 1.098 EUr

Belgija 1.368 EUr 1.449 EUr 1.311 EUr

Belorusija 1.210 BYn (0,61 EUr)

1.320 BYn (0,66 EUr)

1.250 BYn (0,63 EUr)

BIH 2.140 BaM(1,09 EUr)

2.240 BaM (1,15 EUr)

2.090 BaM (1,07 EUr)

Bolgarija 2.090 BGn (1,07 EUr)

2.390 BGn (1,22 EUr)

2.090 BGn (1,07 EUr)

Češka 30.380 CZK (1,12 EUr)

32.410 CZK (1,20 EUr)

29.520 CZK (1,09 EUr)

Črna gora 1.290 EUr 1.330 EUr 1.150 EUr

Danska 10.290 DKK (1,38 EUr)

10.520 DKK (1,41 EUr)

8.490 DKK (1,14 EUr)

Estonija 1.129 EUr 1.179 EUr 1.119 EUr

Finska 1.450 EUr 1.526 EUr 1.315 EUr

Francija 1.374 EUr 1.445 EUr 1.235 EUr

Grčija 1.525 EUr 1.650 EUr 1.286 EUr

Hrvaška 9.320 HrK (1,25 EUr)

9.920 HrK (1,33 EUr)

8.510 HrK (1,14 EUr)

Irska 1.399 EUr 1.289 EUr

Islandija 196.940 IsK (1,74 EUr)

188.570 IsK (1,67 EUr)

Italija 1.641 EUr 1.646 EUr 1.533 EUr

Kosovo 0.910 EUr 0.880 EUr

Latvija 1.154 EUr 1.203 EUr 1.054 EUr

Liechtenstein 1.475 CHF (1,38 EUr)

1.525 CHF (1,42 EUr)

1.535 CHF (1,43 EUr)

Litva 1.170 EUr 1.229 EUr 1.078 EUr

Luksemburg 1.127 EUr 1.190 EUr 0.986 EUr

Madžarska 356.300 HUF (1,15 EUr)

363.900 HUF (1,18 EUr)

Makedonija 65.000 MKD (1,06 EUr)

67.000 MKD (1,09 EUr)

52.000 MKD (0,85 EUr)

Moldavija 17.220 MDL (0,81 EUr)

17.800 MDL (0,84 EUr)

14.990 MDL (0,71 EUr)

nemčija 1.440 EUr 1.467 EUr 1.241 EUr

nizozemska 1.632 EUr 1.745 EUr 1.288 EUr

norveška 16.140 noK (1,76 EUr)

17.130 noK (1,86 EUr)

15.200 noK (1,65 EUr)

poljska 4.530 pLn (1,07 EUr)

4.890 pLn (1,15 EUr)

4.400 pLn (1,04 EUr)

portugalska 1.516 EUr 1.635 EUr 1.279 EUr

romunija 4.540 ron (1,00 EUr)

5.030 ron (1,10 EUr)

4.490 ron (0,99 EUr)

rusija 39.390 rUB (0,64 EUr)

44.970 rUB (0,73 EUr)

37.780 rUB (0,62 EUr)

slovaška 1.307 EUr 1.513 EUr 1.169 EUr

slovenija 1.256 EUr 1.333 EUr 1.153 EUr

Španija 1.208 EUr 1.333 EUr 1.091 EUr

srbija 143.900 rsD (1,16 EUr)

149.200 rsD (1,21 EUr)

152.900 rsD (1,24 EUr)

Švedska 13.920 sEK (1,46 EUr)

14.520 sEK (1,52 EUr)

13.600 sEK (1,42 EUr)

Švica 1.465 CHF (1,37 EUr)

1.515 CHF (1,41 EUr)

1.525 CHF (1,42 EUr)

Turčija 5.160 TrY (1,31 EUr)

5.180 TrY (1,32 EUr)

4.440 TrY (1,13 EUr)

Ukrajina 24.530 UaH (0,85 EUr)

25.620 UaH (0,89 EUr)

22.120 UaH (0,77 EUr)

V. Britanija 1.182 GBp (1,37 EUr)

1.262 GBp (1,46 EUr)

1.201 GBp (1,39 EUr)

Zabava // KRIžANKA

Nagrade so pripravili: trans.eu Slovenija, logintrans d.o.o., Kajuhova ulica 32b, 1000 ljubljanaRešitve pošljite do 28. 4. 2017 na naslov: Revija transport, linhartova 3, 1000 ljubljana, s pripisom »Križanka«.

Ime in priimek

Naslov

Geslo

Ime in priimek

Naslov

Geslo

APRIL 2017 CENA LETNIK 17 • ŠTEVILKA 4 2,90 EUR IVECO ... · Vesten sodelavec Hibridni tovornjak...

Documents

Transcript of APRIL 2017 CENA LETNIK 17 • ŠTEVILKA 4 2,90 EUR IVECO ... · Vesten sodelavec Hibridni tovornjak...