ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1-2013 - Spreminjamo … · 3 1. UVOD ANSI/ASHRAE/IES Standard...

1

ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1-2013

Energijski standard za stavbe razen za nižje stanovanjske

Poglavje 6. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije

Poglavje 7. Ogrevanje porabne vode

Slovenski prevod poglavij 6 in 7 z uvodom in s klimatskimi podatki

Matična sekcija strojnih inženirjev, marec 2014

DISCLAIMER ASHRAE uses its best efforts to promulgate Standards and Guidelines for the benefit of the public in light of available information and accepted industry practices. However, ASHRAE does not guarantee, certify, or assure the safety or performance of any products, components, or systems tested, installed, or operated in accordance with ASHRAE’s Standards or Guidelines or that any tests conducted under its Standards or Guidelines will be nonhazardous or free from risk. COPYRIGHT NOTICE © ASHRAE (www.ashrae.org). For personal use only. Additional reproduction, distribution,or transmission in either print or digital form is not permitted without ASHRAE's prior written permission.

OMEJITEV ODGOVORNOSTI ASHRAE si po svojih najboljših močeh prizadeva za objavo standardov in smernic v javno korist, na podlagi razpoložljivih informacij in prakse v panogi. Vendar ASHRAE ne jamči, potrjuje ali zagotavlja varnosti ali učinkovitosti proizvodov, sestavnih delov ali sistemov, ki so preizkušeni, nameščeni ali obratujejo v skladu s standardi ali smernicami ASHRAE, ali da bodo vsi testi, ki se izvajajo v skladu z standardi ali smernicami ASHRAE, nenevarni ali brez tveganja. AVTORSKE PRAVICE © ASHRAE (www.ashrae.org). Za osebno uporabo. Dodatno razmnoževanje, razširjanje ali posredovanje v tiskani ali elektronski obliki ni dovoljeno brez predhodnega pisnega dovoljenja organizacije ASHRAE.

2

VSEBINA 1. Uvod 3 2. Klimatski podatki 8 3. Poglavje 6 – Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije 22 4. Poglavje 7 – Ogrevanje porabne vode 76

3

1. UVOD

ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1-2013 Pregled Standard 90.1 podaja minimalne zahteve za energijsko učinkovito projektiranje stavb in stavbnih sistemov, kjer se uporabljajo fosilna goriva in električna energija. Velja za vse vrste stavb razen za nižje stanovanjske stavbe, ki jih standard opredeljuje kot »eno- in večdružinske stavbe z največ tremi nivoji nad okolico, montažne in mobilne hiše«. Določa ustrezne prakse in tehnike projektiranja pri gradnji novih stavb ter pri posegih v obstoječe, s katerimi se zmanjša potreba po energiji, ne da bi se pri tem odpovedali udobju ali storilnosti uporabnikov. Ker je napisan v jeziku gradbenega predpisa in navedena merila veljajo za vse lokacije in podnebja zemeljske oble, je standard namenjen internacionalni rabi. Predviden je za sprejetje v zakonodajo državne oz. regijske in lokalne pristojnosti. Danes je že preveden v mnoge svetovne jezike, poleg v ZDA in Kanade ga uporabljajo inženirji še predvsem tam, kjer veliko gradijo: v Argentini, Braziliji, Kuvajtu, Katarju, Singapurju, Hong Kongu …, v Evropi pa v vseh tistih primerih, ko stavbo želijo certificirati po najbolj uveljavljenem sistemu trajnostnega certificiranja stavb v svetu – LEED, saj izpolnitev zahtev standarda predstavlja nujno izhodišče, poleg tega pa uporablja tudi metodo ocenjevanja energijske učinkovitosti stavbe, postavljeno v njegovem informativnem dodatku »G«. Prvi standard ASHRAE 90 je bil objavljen leta 1975 in je imel več izdaj v naslednjih letih. Uprava ASHRAE je leta 1999 z glasovanjem uvrstila standard v program neprestanega posodabljanja, kar omogoča njegovo posodobitev tudi večkrat letno. To pa zaradi odzivnosti na hitre spremembe tehnologij in cen energentov. Standard ASHRAE 90.1 je bil v takšni obliki prvič izdan v letu 2001, od takrat pa zaradi novih in učinkovitejših tehnologij posodobljen v letih 2004, 2007, 2010 in nazadnje ob koncu 2013. Osnovna struktura standarda ostaja nespremenjena, po potrebi se spreminjajo le posamezni deli. Zahteve glede ovoja stavbe, razsvetljave in sistemov ogrevanja, prezračevanja in obdelave zraka so avtonomne in neodvisne druga od druge, razen če se uporablja metodologija proračuna energijskih stroškov. Standard je po obsegu širok, v njem navedene zahteve pa so primerne za različne vrste stavb in podnebne cone ter za različne pogoje posameznih geografskih območij. V osnovi sestoji iz 12 poglavij in 7 dodatkov, v MSS smo se odločili prevesti poglavji 6 in 7, prvo se nanaša na sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, drugo na ogrevanje porabne vode. Poleg tega smo prenesli tudi potrebna merila za določitev klimatskih con iz informativnega dodatka »B« ter podnebne projektne pogoje za tista slovenska mesta in kraje, ki so na razpolago v 2013 ASHRAE Handbook »Fundamentals«. Na ta način smo v MSS poskrbeli, da imamo v Sloveniji prvič dejansko osnovo za energijsko učinkovito projektiranje stavb, saj se to začne z določitvijo »prave velikosti« inštalacijske opreme in sistemov. Obseg standarda Standard določa zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti pri projektiranju in gradnji novih stavb ter gradnji v obstoječih stavbah. To velja zlasti za nove stavbe in njihove stavbne sisteme, za prizidke in sisteme v njih ter za nove sisteme in opremo v obstoječih stavbah. V obseg teh zahtev so zajeti zasnova ovoja stavbe, sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter ostala oprema, ki potrebuje energijo. Standard velja za ovoj stavbe, kadar ta obdaja ogrevan in/ali hlajen prostor, pri čemer je zmogljivost ogrevalnega sistema večja ali enaka 10 W/m² površine tal oziroma kjer je občutena zmogljivost hladilnega sistema večja ali enaka 15 W/m² površine tal. Standard velja tudi za sisteme in opremo, ki se uporabljajo v povezavi s stavbami, vključno s sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, sistemi za ogrevanje porabne vode, pri razvodu električne energije, pri uporabi elektromotorjev in za razsvetljavo. Standard izrecno ne velja za: - enodružinske hiše, večdružinske zgradbe z največ tremi nivoji nad okolico in montažne hiše

(modularne ali mobilne); - stavbe, ki ne uporabljajo elektrike ali fosilnih goriv; ali

4

- opremo in dele stavbnih sistemov, ki uporabljajo energijo predvsem za oskrbo industrijskih, proizvodnih ali poslovnih procesov.

Določene druge stavbe ali deli stavb so lahko zaradi posebnih zapisov v tehničnih delih standarda tudi izvzeti. Na primer, laboratorij v proizvodnji, v katerega se zrak dovaja bolj za zadovoljevanje potreb tehnoloških porabnikov kot pa za udobje ljudi v prostoru, je izvzet iz zahteve glede omejevanja moči ventilatorja, medtem ko univerzitetni laboratorij, ki se uporablja za raziskovalne namene, iz standarda ni izvzet. Namen tega standarda se ni izogniti izpolnjevanju varnostnih, zdravstvenih ali okoljskih zahtev. Če pride do neskladja med zahtevami tega standarda in zahtevami varnostnih, zdravstvenih ali okoljskih predpisov, se je treba glede tolmačenja zahtev obrniti na pristojne lokalne oblasti. Poglavje 6. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije Splošni premisleki glede projektiranja Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije imajo izredno visoke potrebe po energiji pri vrstah zgradb, ki jih ta standard pokriva. V običajnih nestanovanjskih stavbah so ti sistemi (brez tehnoloških porabnikov) drugi po energijski potrebi, takoj za razsvetljavo. V običajnih visokih stanovanjskih stavbah imata sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter sistem ogrevanja porabne vode največje potrebe po energiji. Projektanti sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije lahko še kako pomembno vplivajo na stroške in energijske potrebe, kar pomeni, da so letni stroški energije zaradi slabe zasnove tega sistema lahko dvakrat višji od stroškov pri energijsko varčnem načrtovanju. Učinkovit sistem ni samo sistem, ki uporablja učinkovito opremo. Medsebojno učinkovanje igra pomembno vlogo pri skupni učinkovitosti sistema. Zlasti pri sistemih, ki oskrbujejo več območij, sta učinkovitost sistemov za razvod zraka in vode ter njuno upravljanje lahko mnogo pomembnejša dejavnika za doseganje celovite učinkovitosti sistema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, kot pa je siceršnja učinkovitost posameznega kosa opreme. Na splošno lahko faktor učinkovitosti sistema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije zraka določimo kot razmerje med obremenitvami (QL), ki jih sistem oskrbuje (ogrevanje, hlajenje in ogrevanje porabne vode), ter energijo, ki jo sistem potrebuje (E): ηS = E / QL Učinkovit sistem bo znižal potrebo po energiji kot rezultat možnega zmanjšanja izgub sistema, s povečanjem učinkovitosti opreme in z uporabo "prostega" ogrevanja in hlajenja z zajemanjem odpadne in izkoriščanjem razpoložljive toplote/hladu. Na ta način bi nek zelo učinkovit sistem lahko imel skupni faktor učinkovitosti večji od ena. Zahteve iz poglavja 6 določajo minimalno potreben nivo učinkovitosti sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Čeprav naj bi skladnost s tem poglavjem standarda zagotavljala sprejemljivo zmogljivost sistemov ogrevanja, prezračevanja in obdelave zraka, si projektanti pri načrtovanju sistemov lahko postavijo za cilj preseganje okvirov teh zahtev. Obstaja veliko zasnov sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije in ukrepov za varčevanje z energijo, ki v tem standardu niso zajeti in bi za določen namen uporabe lahko izboljšali celovito energijsko učinkovitost. Obseg veljavnosti Vsa strojna oprema in sistemi, ki služijo zadovoljevanju potreb po ogrevanju, hlajenju ali prezračevanju stavb, morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja 6. Če na obstoječi zgradbi pride do kakršnih koli sprememb, mora tudi oprema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, ki nadomesti obstoječo opremo, izpolnjevati zahteve o učinkovitosti iz tega standarda (glej § 6.1.1.3). Zahteva se nanaša, vendar ni omejena na klimatske naprave in kondenzatorske enote, toplotne črpalke, kompaktne hladilne naprave, kompaktne terminalne1 in sobne klimatske naprave in toplotne črpalke, peči, kanalske peči, grelnike, kotle in hladilne stolpe.

1 Terminalne naprave so po tem standardu določene kot tiste, preko katerih je energija iz sistema na koncu dovedena, npr. rešetke, difuzorji, konvektorji.

5

Obstajajo številni pomembni primeri, ko ta standard ne velja za nadomestno opremo ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Še posebej ne velja (glej izjeme § 6.1.1.3) v naslednjih primerih: Kadar je oprema popravljena in ne zamenjana. Če se zamenjajo samo nekateri deli v napravi in ne naprava kot celota, ta standard ne velja. Vendar pa zaradi takšnih sprememb ni nujno, da se poveča tudi potreba po energiji. Če, na primer, zamenjamo toplotni menjalnik kondenzatorske enote, mora imeti novi enako toplotno prehodnost (razdalja med cevmi in lamelami, tip lamel) kot zamenjani. Kadar zamenjava obstoječe opreme z ustrezno opremo zahteva večje spremembe na drugih sistemih, opremi ali elementih stavbe in kjer se nadomestitev izvede po načelu »enako-za-enako«. Na primer, če so zaradi zamenjave obstoječega kotla z novim kotlom, ki je skladen s tem standardom, potrebne večje predelave stavbe ali razvodnega sistema ogrevanja, se skladnost ne zahteva. Kadar se zamenja hladivo v obstoječi opremi. Zaradi tega se učinkovitost običajno zmanjša, vendar pa je to včasih potrebno, da se zmanjša dejavnik škodljivosti opreme za ozonski plašč ali da se izpolnijo druge predpisane zahteve. Kadar se obstoječa oprema prestavi. Ta standard, na primer, ne velja, če se obstoječa toplotna črpalka v cevnem sistemu stavbe prestavi na drugo lokacijo. Metode zagotavljanja skladnosti Obstajajo trije pristopi k skladnosti s standardom za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. 1) Poenostavljen pristop Ta pristop se uporablja za razmeroma enostavne sisteme v manjših objektih in je bil zasnovan z namenom prihraniti čas in projektantom poenostavili načrtovanje sistemov, ki predstavljajo veliko večino danes vgrajenih sistemov v ZDA. Ustrezni sistemi, ki uporabljajo ta pristop, morajo izpolnjevati samo zahteve § 6.3, ki predstavlja v bistvu podskupino obveznih in predpisanih zahtev paragrafa § 6 in vključuje samo zahteve, ki običajno veljajo za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije v manjših objektih. 2) Predpisana pot Predpisana pot skladnosti se lahko uporablja za kateri koli sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, vendar se v glavnem uporablja za kompleksne sisteme v večjih stavbah, za katere se ne uporablja poenostavljen pristop. To so sistemi s spremenljivim volumnom zraka in ogrevalne in hladilne centrale. Ustrezni sistemi, ki uporabljajo ta pristop, morajo izpolnjevati zahteve iz § 6.4 (Obvezne določbe) in iz § 6.5 (Predpisana pot). 3) Metodologija proračuna energijskih stroškov (ECB – Energy Cost Budget) Metodologija ECB je predvidena za stavbne sisteme, ki ne morejo izpolnjevati določenih predpisanih zahtev. Omogoča kompromisne rešitve med različnimi stavbnimi sistemi in sestavnimi sklopi. Ustrezni sistemi, ki uporabljajo pristop ECB, morajo izpolnjevati zahteve iz § 6.4 (Obvezne določbe) in iz § 11 (Metodologija proračuna energijskih stroškov). Ta pristop je obravnavan pod 11. poglavjem tega priročnika, ki ni predviden za uporabo pri nas in zato tudi ne preveden.

6

Na spodnji sliki so prikazani pristopi k zagotavljanju skladnosti glede zahtev poglavja 6. Poglavje 7. Sistemi priprave tople sanitarne vode Splošni premisleki glede projektiranja Projektanti se morajo zavedati, da se bakterija, ki povzroča legionarsko bolezen, lažje razmnoži v sistemih ogrevane porabne vode s temperaturo nižjo od 46 °C. Zato je smiselno uvesti preventivne ukrepe, ki lahko zmanjšajo tveganje za razmnoževanje bakterije legionele. Ti ukrepi niso nujno (samo) projektantski. V zdravstvenih ustanovah ali večjih sistemih s toplo porabno vodo, kjer se vzdržuje temperatura pod 60 °C, predstavlja časovno ponavljajoče izpiranje napeljave z vodo visoke temperature ali drugačno biološko nadziranje te bakterije primeren ukrep. Za dodatne informacije sta na razpolago ASHRAE standard in smernica. Načelna priporočila glede temperature vode za nadziranje legionele so naslednja: - izstopna temperatura grete porabne vode 60 °C ali več, - temperatura porabne vode na najhladnejši točki grelnika, hranilnika ali razvodnega sistema 51 °C ali

več, - temperatura hladne porabne vode v katerem koli delu sistema največ 25 °C.

6.1 - Splošne določbe

6.2 - Definicije poti skladnosti

6.3 - Poenostavljen pristop

6.4 - Obvezne določbe

6.5 - Predpisana pot

11 – Metoda proračuna

energijskih stroškov

6.7 Predložena dokumentacija

7

Metode zagotavljanja skladnosti Pri tem poglavju obstajata samo dva pristopa k skladnosti s standardom, prikazana na sliki spodaj. Metoda ocenjevanja energijske učinkovitosti Standard ima tudi informativni dodatek »G«, ki je namenjen ocenjevanju energijske učinkovitosti stavb v smislu »izboljšanja odstotkov«. Pri tem je pomembno razumeti prikaz »izboljšanja odstotkov«. Standard ASHRAE primerja letni strošek energije predlagane stavbe v primerjavi z osnovno stavbo, pri čemer slednja ravno izpolnjuje zahteve standarda. Letni stroški za energijo se uporabljajo zato, ker so ti razumljivi vsem, tudi arhitektom, lastnikom stavb, upravnikom, računovodjem in stanovalcem, ne zgolj inženirjem. Vsakdo razume, kako nekaj stane 10 odstotkov manj, ne razume pa vsakdo referenčnega okvirja kilovatnih ur (kWh) ali ton ogljikovega dioksida in podobno. To metodo ocenjevanja energijske učinkovitosti uporablja kot eno od meril tudi v svetu najbolj uveljavljen sistem trajnostnega certificiranja stavb LEED. Zaključek V MSS se bomo trudili, da bomo uporabnikom standarda nudili tehnično podporo v smislu podajanja potrebnih tolmačenj, ki so sicer na razpolago v uradnem priročniku za njegovo uporabo (90.1 User's Guide), oziroma s predajanjem vprašanj in dilem neposredno avtorju, inženirskemu združenju ASHRAE. Prav tako bomo sprotno prevajali in objavljali vse njegove popravke, spremembe in dopolnitve. Želimo si, da bodo oba prevedena dela standarda slovenski inženirji sprejeli in ju pri svojem delu uporabljali. V primeru pozitivnega odziva strojnih inženirjev se bomo v MSS potrudili in prevedli še ustrezne dele ASHRAE/USGBC/IESNA Standarda 189.1, ki je v pomoč tistim, ki si prizadevajo za načrtovanje, izgradnjo in upravljanje trajnostno grajenih zgradb. Vezano na energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije ta standard postavlja zahteve, ki presegajo tiste v standardu 90.1, s tem pa potiska gradbeno industrijo k cilju prihodnosti – gradnji »skoraj nič-energijskih stavb«! Še predstavitev inženirskega združenja ASHRAE, American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers, Inc. (Ameriško združenje inženirjev ogrevanja, hlajenja in klimatizacije). Ustanovljeno je bilo leta 1894 in je danes mednarodna ustanova z več kot 50.000 člani. ASHRAE izpolnjuje svoje poslanstvo neprestanega približevanja ogrevanja, hlajenja in klimatizacije človekovim potrebam in pospeševanja trajnostne gradnje skozi raziskovanja, izdajo standardov, objave in neprestano izobraževanje.



7.5 - Predpisana pot 11 - Metoda proračuna energijskih stroškov



7.8 - Podatki o proizvodu

8

2. KLIMATSKI PODATKI Pregled Ameriško združenje ASHRAE je za potrebe dimenzioniranja klimatskih sistemov ter računanja energijskih potreb teh sistemov v stavbi razdelilo svet na sedemnajst klimatskih področij, pri čemer je prvi ločevalni dejavnik toplotno merilo, imenovano »stopinja-dan«2, drugi dejavnik pa zunanja vlažnost. Prvi dejavnik je naveden s številko, drugi s črko. V nadaljevanju je za razumevanje tega področja podano z obrazložitvijo zgolj najnujnejše. »Stopinja-dan« (DD – Degree-Day) predstavlja temperaturno razliko med zunanjo srednjo temperaturo (najvišja + najnižja polovica) v 24-urnem obdobju in privzeto izhodiščno temperaturo. V namen določitve gradbenih zahtev za stavbni ovoj in za določene tehnične sisteme stavbe se uporablja naslednja opredelitev: »Hladilna stopinja-dan z osnovo 10 °C« (CDD10 – Cooling Degree Day 10): za kateri koli dan, ko je srednja temperatura višja od 10 °C, obstaja toliko »stopinj-dni«, kot znaša razlika med srednjo temperaturo dneva in izhodiščno temperaturo 10 °C. Letno število »hladilnih stopinj-dni« je vsota »stopinj-dni« preko koledarskega leta. »Ogrevalna stopinja-dan z osnovo 18 °C« (HDD18 – Heating Degree Day 18): za kateri koli dan, ko je srednja temperatura nižja od 18 °C, obstaja toliko »stopinj-dni«, kot znaša razlika med srednjo temperaturo dneva in izhodiščno temperaturo 18 °C. Letno število »ogrevalnih stopinj-dni« je vsota »stopinj-dni« preko koledarskega leta. Klimatska področja so glede na toplotno merilo predstavljena v spodnji tabeli:

Toplotno področje Ime Merilo za opredelitev 1 Zelo vroče – vlažno (1A)

Zelo vroče – suho (1B) 5000 < CDD10

2 Vroče – vlažno (2A) Vroče – suho (2B)

3500 < CDD10 ≤ 5000

3A in 3B Toplo – vlažno (3A) Toplo – suho (3B)

2500 < CDD10 ≤ 3500

3C Toplo – morsko (3C) CDD10 ≤ 2500 in HDD18 ≤ 2000

4A in 4B Mešano – vlažno (4A) Mešano – suho (4B)

CDD10 ≤ 2500 in 2000 < HDD18 ≤ 3000

4C Mešano – morsko (4C) 2000 < HDD18 ≤ 3000 5A, 5B in 5C Hladno – vlažno (5A)

Hladno – suho (5B) Hladno – morsko (5C)

3000 < HDD18 ≤ 4000

6A in 6B Mrzlo – vlažno (6A) Mrzlo – suho (6B)

4000 < HDD18 ≤ 5000

7 Zelo mrzlo (7) 5000 < HDD18 ≤ 7000 8 Podarktično/arktično (8) 7000 < HDD18

Tabela 1: Klimatska področja glede na toplotna področja

Klimatska področja so glede zunanje vlažnosti razdeljena na naslednji način: Področje C – morsko je tisto, ki izpolni vsa štiri spodnja merila: srednja temperatura najhladnejšega meseca je med –3 °C in 18 °C;

2 Opozorilo, vezano na »stopinjo-dan«: Slovenska tehnična smernica pozna izraz »temperaturni primanjkljaj« (z oznako DD in enoto »dan K«), ki pa ga ne gre zamenjati z zgoraj predstavljenim »Degree-Day«. Slovenski temperaturni primanjkljaj predstavlja vsoto razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka po vseh dneh ogrevalne sezone. Temperaturni primanjkljaj upošteva le dneve, ko je bila povprečna temperatura zraka nižja od 12 °C.

9

srednja temperatura najtoplejšega meseca <22 °C; najmanj štirje meseci imajo povprečje temperature preko 10 °C; suho obdobje nastopi poleti. Mesec z največ padavinami v hladnem obdobju ima najmanj trikrat več padavin kot mesec z najmanj padavinami v preostalem delu leta. Hladno obdobje nastopi na severni polobli od oktobra do marca in na južni polobli od aprila do septembra. Področje B – suho je tisto, ki izpolni naslednji merili: ni morsko; P < 2,0 x (T + 7), pri čemer je: P letna količina padavin v cm T srednja letna temperatura v °C Področje A – vlažno je tisto, ki ni morsko in ne suho. Klimatski področji, pomembni za Slovenijo, sta predvsem dve, 4A in 5A, obmorski del se spogleduje tudi s 3A, saj je Portorož ravno še umeščen v območje 4A, Trst pa že v 3A. Primeri slovenskih mest in krajev z navedbo klimatskih območij so prikazani na Sliki 1.

Slika 1: Slovenski in Sloveniji bližnji kraji in mesta z navedbo klimatskega področja Na koncu poglavja so podani klimatski podatki, potrebni za načrtovanje sedmih slovenskih krajev oziroma mest ter Trsta, pri čemer so v nadaljevanju podani pomeni okrajšav. Obrazložitev pomena okrajšav CDDn hladilna stopinja-dan na osnovi n °C, °C-dan CDHn hladilna stopinja-ura na osnovi n °C, °C-ura DB temperatura suhega termometra, °C DP temperatura točke rosišča, °C Ebn,noon intenzivnost sončnega sevanja na normalno površino ob jasnem dnevu opoldne, W/m2

10

Edh,noon intenzivnost difuznega sočnega sevanja na horizontalno površino ob jasnem dnevu opoldne, W/m2 Elev nadmorska višina, m Enth entalpija, kJ/kg HDDn ogrevalna stopinja-dan na osnovi n °C, °C-dan Hours 8/4 & 12,8/20,6 število ur med 8.00 in 16.00 z DB med 12,8 in 20,6 °C HR absolutna vlažnost, g/kg (g vlage na kg suhega zraka) Lat zemljepisna širina, ° Long zemljepisna dolžina, ° MCDB srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C MCDBR srednje sovpadajoče območje temperature suhega termometra, °C MCDP srednja sovpadajoča temperatura točke rosišča, °C MCWB srednja sovpadajoča temperatura vlažnega termometra, °C MCWBR srednje sovpadajoče območje temperature vlažnega termometra, °C MCWS srednja sovpadajoča hitrost vetra, m/s MDBR srednje območje temperature suhega termometra, °C PCWD prevladujoča sovpadajoča smer vetra, ° (0 = sever, 90 = vzhod) Period leta, uporabljena za izračun projektnih pogojev PrecAvg povprečne padavine, mm PrecSD standardna deviacija padavin, mm PrecMin najmanjša količina padavin, mm PrecMax največja količina padavin, mm Sd standardna deviacija dnevnih povprečnih temperatur, °C StdP standardni tlak na mestu nadmorske višine vremenske postaje, kPa taub optična globina sončnega sevanja ob jasnem dnevu taud optična globina difuznega sončnega sevanja ob jasnem dnevu Tavg povprečna temperatura, °C Time Tone ure pred ali za UTC in oznaka časovnega pasu WB temperatura vlažnega termometra, °C WBAN številka vremenskega urada vojske/mornarice WMO# identifikacijska številka vremenske postaje WS hitrost vetra, m/s Letni projektni pogoji za ogrevanje in vlaženje

najhladnejši mesec (tj. mesec s povprečno najnižjo temperaturo suhega termometra; 1 = januar, 12 = december)

temperatura suhega termometra odgovarja 99,6- in 99,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja (pogoji mraza), °C

temperatura rosišča odgovarja 99,6- in 99,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja, °C; odgovarjajoča absolutna vlažnost, izračunana pri standardnem atmosferskem tlaku na višini vremenske postaje, g/kg; srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

hitrost vetra, odgovarjajoča 0,4- in 1,0-% kumulativni pogostosti nastopanja za najhladnejši mesec, m/s; srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

srednja hitrost vetra, odgovarjajoča 99,6-% temperaturi suhega termometra, m/s; odgovarja najpogostejši smeri vetra, ° glede na sever (vzhod = 90)

Letni projektni pogoji za hlajenje, razvlaževanje in entalpijo

najtoplejši mesec (tj. mesec s povprečno najvišjo temperaturo suhega termometra; 1 = januar, 12 = december)

temperaturni razpon za najtoplejši mesec, °C (opredeljen kot temperaturna razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo suhega termometra)

temperatura suhega termometra, odgovarjajoča 0,4-, 1,0- in 2,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja (pogoji vročine), °C; srednja sovpadajoča temperatura vlažnega termometra, °C

temperatura vlažnega termometra, odgovarjajoča 0,4-, 1,0- in 2,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja, °C; srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

srednja hitrost vetra, odgovarjajoča 0,4-% temperaturi suhega termometra, m/s; odgovarja najpogostejši smeri vetra, ° glede na sever (vzhod = 90)

11

temperatura rosišča, odgovarjajoča 0,4-, 1,0- in 2,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja, °C; odgovarjajoča absolutna vlažnost, izračunana pri standardnem atmosferskem tlaku na višini vremenske postaje, g/kg; srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

entalpija, odgovarjajoča 0,4, 1,0 in 2,0 % letne kumulativne pogostosti nastopanja, kJ/kg; srednja sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

število ur med 8.00 in 16.00 (vključno) s temperaturo suhega termometra med 12,8 in 20,6 °C Letni izjemni pogoji

hitrost vetra. odgovarjajoča 1,0-, 2,5- in 5,0-% letni kumulativni pogostosti nastopanja, m/s izjemna temperatura vlažnega termometra, °C srednja in standardna deviacija izjemnih letnih najnižjih in najvišjih temperatur suhega

termometra, °C 5-, 10-, 20- in 50-letno obdobje ponovitve najnižje in najvišje temperature suhega termometra, °C

Mesečni projektni pogoji

povprečne mesečne temperature, °C. Ta kazalnik je prvi pokazatelj klimatskega področja in služi tudi za izračun hladilnih in ogrevalnih stopinj-dni na kateri koli osnovi

standardna deviacija povprečne dnevne temperature, °C. Ta kazalnik je uporaben za izračun hladilnih in ogrevalnih stopinj-dni na kateri koli osnovi

hladilne in ogrevalne stopinje-dnevi (na osnovi 10 ali 18,3 °C). Ti kazalniki so uporabni za različne metode energijskega vrednotenja. Uporabljajo se tudi za razvrstitev krajev in mest v klimatska področja po ASHRAE Standardu 169

hladilne stopinje-dnevi (na osnovi 23,3 in 26,7 °C). Uporabljajo se v različnih standardih, kot na primer v ASHRAE Standardu 90.2-2004

povprečne padavine, mm. Ta kazalnik se uporablja za določitev klimatskih področij po ASHRAE Standardu 169 in se uporablja tudi pri načrtovanju zelenih stavbnih tehnologij (zelene strehe)

standardna deviacija padavin, mm. Ta kazalnik kaže na spremenljivost padavin na mestu samem

najmanjša in največja količina padavin, mm. Ti kazalniki podajo izjemne količine padavin, ki so uporabne za načrtovanje zelenih stavbnih tehnologij in upravljanje z deževnico

temperatura suhega termometra, odgovarjajoča 0,4, 2,0, 5,0 in 10,0 % kumulativne pogostosti nastopanja za določeni mesec, °C; srednja mesečna sovpadajoča temperatura vlažnega termometra, °C

temperatura vlažnega termometra, odgovarjajoča 0,4, 2,0, 5,0 in 10,0 % kumulativne pogostosti nastopanja za določeni mesec, °C; srednja mesečna sovpadajoča temperatura suhega termometra, °C

srednji temperaturni razpon za določeni mesec, °C (opredeljen kot temperaturna razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo suhega termometra)

srednji dnevni temperaturni razpon suhega in mokrega termometra, ki sovpada s 5-% mesečno temperaturo suhega termometra. To je temperaturna razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo suhega ali vlažnega termometra oziroma povprečje vseh dni, ko najvišja dnevna temperatura suhega termometra presega 5-% mesečno temperaturo suhega termometra

srednji dnevni temperaturni razpon suhega in mokrega termometra, ki sovpada s 5-% mesečno temperaturo vlažnega termometra. To je temperaturna razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo suhega ali vlažnega termometra oziroma povprečje vseh dni, ko najvišja dnevna temperatura vlažnega termometra presega 5-% mesečno temperaturo vlažnega termometra

optična globina sončnega sevanja ob jasnem dnevu, ki se uporabljajo za izračun celovitega in difuznega sevanja, kot pojasnjeno v ASHRAE priročniku osnov

intenzivnost celovitega sočnega sevanja na normalno površino in difuznega sončnega sevanja na horizontalno površino ob jasnem dnevu opoldne. Ti dve vrednosti se lahko izračuna s pomočjo optične globine sončnega sevanja, vendar sta tu podani zaradi priročnosti

Primernost uporabe projektnih pogojev Letni projektni pogoji za ogrevanje in vlaženje so primerni ob uporabi vrednosti suhega termometra 99,6 % in 99,0 % za določitev potrebne velikosti opreme ogrevanja, pri čemer je prva primerna za zahtevnejše zgradbe (npr. bolnišnice), druga za manj zahtevne (npr. stanovanja). Rosiščna temperatura in absolutna

12

vlažnost zraka sta primerni za načrtovanje sistemov vlaženja. Podatki o vetru so uporabni za izračun infiltracije ob vršni ogrevalni obremenitvi. Letni projektni pogoji za hlajenje, razvlaževanje in entalpijo so primerni ob uporabi vrednosti suhega termometra 0,4 %, 1,0 in 2,0 % ob sočasni vrednosti vlažnega termometra za določitev potrebne velikosti opreme hlajenja – generatorje hladu in prezračevalno-klimatske naprave. Vrednosti temperatur vlažnega termometra predstavljajo osnovo za načrtovanje hladilnih stolpov, hlapilnih hladilnikov in prezračevalno-klimatskih sistemov za obdelavo zunanjega zraka. Podatki o vetru so uporabni za izračun infiltracije ob vršni hladilni obremenitvi. Izjemne vrednosti rosiščnih temperatur in absolutne vlažnosti, ki nastopajo ob precej nižjih vrednostih temperature suhega termometra od sicer izjemnih, so primerne za načrtovanje sistemov za vzdrževanje vlažnosti notranjega zraka in/ali sušilnega hlajenja. Entalpijske vrednosti omogočajo preprosto računanje obremenitev zaradi infiltracije zraka. Izjemni letni pogoji so za primer podatka o vetru primerni za načrtovanje sistemov za odvod dima ali za načrtovanje posebno občutljivih klimatskih sistemov.

Slika 2: Hladilne stopinje-dnevi po Evropi na podlagi ASHRAE metode

22

ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013

Energy Standard for Buildings

Except Low-Rise Residential Buildings

(SI Edition)

Section 6 of ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013 has been translated into the Slovenian language by Section of Mechanical Engineers of Slovenian Chamber of Engineers. ASHRAE assumes no responsibility for the accuracy of the translation. To purchase the English language edition, visit www.ashrae.org/bookstore or contact ASHRAE, 1791 Tullie Circle, NE, Atlanta, GA 30329-2305 USA, www.ashrae.org. All rights reserved.

Energijski standard

za stavbe razen za nizke

stanovanjske stavbe (SI izdaja)

POGLAVJE 6 – OGREVANJE,

PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

Poglavje 6 Standarda ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013 je v slovenski jezik prevedla Matična sekcija strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije. ASHRAE ne prevzema nobene odgovornosti glede natančnosti prevoda. Za nabavo angleške izdaje standarda obišči www.ashrae.org/bookstore ali se obrni na ASHRAE, 1791 Tullie Circle, NE, Atlanta, GA 30329-2305 ZDA, www.ashrae.org. Vse pravice pridržane.

23

6. OGREVANJE, PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

6.1 Splošno

6.1.1 Obseg 6.1.1.1 Nove zgradbe. Strojna oprema in sistemi za pokrivanje potreb po ogrevanju, hlajenju ali

prezračevanju v novih zgradbah morajo izpolnjevati zahteve tega poglavja kot opisano v točki 6.2. 6.1.1.2 Prizidki k obstoječim zgradbam. Strojna oprema in sistemi za pokrivanje potreb po

ogrevanju, hlajenju ali prezračevanju v prizidkih k obstoječim zgradbam morajo izpolnjevati zahteve tega poglavja kot opisano v točki 6.2.

Izjema: Kadar so ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija za prizidek predvideni z obstoječimi sistemi in opremo ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, za te sisteme in opremo ni potrebno, da so v skladu s tem standardom. Vendar pa morajo vsi novo vgrajeni sistemi ali oprema biti v skladu s specifičnimi zahtevami, ki veljajo za te sisteme in opremo.

6.1.1.3 Spremembe pri ogrevanju, prezračevanju in klimatizaciji v obstoječih zgradbah 6.1.1.3.1 Nova oprema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, ki neposredno nadomešča

obstoječo tovrstno opremo, mora odgovarjati specifičnim zahtevam glede minimalne učinkovitosti, ki veljajo za tovrstno opremo.

6.1.1.3.2 Novi sistemi hlajenja, ki se vgrajujejo za potrebe prej nehlajenih prostorov, morajo izpolnjevati zahteve tega poglavja kot opisano v točki 6.2.

6.1.1.3.3 Spremembe na obstoječih sistemih hlajenja ne smejo zmanjšati zmogljivost prostega hlajenja, razen če je sistem v skladu s točko 6.5.1.

6.1.1.3.4 Novo in nadomestno omrežje zračnih kanalov mora biti v skladu s točkama 6.4.4.1 in 6.4.4.2.

6.1.1.3.5 Novo in nadomestno cevno omrežje mora biti v skladu s točko 6.4.4.1. Izjeme: Skladnost se ne zahteva

1. za opremo, ki je predelana ali popravljena, vendar ni zamenjana, pod pogojem, da se zaradi takšnih predelav oziroma popravil ne poveča letna poraba energije pri tej opremi in pri isti vrsti energije;

2. kjer zamenjava ali sprememba na opremi zahteva obsežne spremembe pri drugih sistemih, opremi oziroma elementih v objektu in takšna zamenjana ali spremenjena oprema predstavlja zamenjavo enako za enako;

3. za zamenjavo hladiva pri obstoječi opremi; 4. za spremembo mesta postavitve obstoječe opreme ali 5. za zračne kanale in cevi, pri katerih ni dovolj prostora oziroma ni primernega dostopa za

izpolnitev teh zahtev.



6.3 - Poenostavljen pristop

6.4 - Obvezne določbe

6.5 - Predpisana pot

11 – Metoda proračuna

energijskih stroškov


24

6.2 Doseganje skladnosti 6.2.1 Skladnost. Skladnost s točko 6 bo dosežena z izpolnitvijo vseh zahtev iz točke 6.1 “Splošno”; točke 6.7 “Predložena dokumentacija”; točke 6.8 “Tabele minimalne učinkovitosti opreme” bodisi zahtev: a.Točka 6.3 “Možnost poenostavljenega pristopa za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije” b.Točka 6.4 “Obvezne določbe” in 6.5 “Predpisana pot” c.Točka 6.4 “Obvezne določbe” in 6.6 “Alternativne poti” 6.2.2 Projekti, pri katerih se uporablja metodologija izračuna stroškov energije (glej poglavje 11 tega standarda), morajo biti v skladu s točko 6.4 kot z obveznimi določbami tega poglavja. 6.3 Poenostavljen pristop za sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije 6.3.1 Obseg. Poenostavljen pristop se uporablja v primeru, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a.Zgradba je visoka največ dve etaži. b.Bruto površina je manjša od 2300 m2. c.Vsak sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije v zgradbi je skladen z zahtevami, navedenimi pod točko 6.3.2. 6.3.2 Kriterij. Sistem ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije mora izpolniti vse naslednje kriterije: a.Sistem služi samo eni coni ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. b.Oprema mora izpolnjevati zahteve po spremenljivem pretoku iz točke 6.5.3.2.1. c.Hlajenje (če obstaja) mora biti predvideno z enovito ali deljeno klimatsko napravo, ki je zračno ali hlapilno hlajena in je njena učinkovitost skladna z zahtevami, navedenimi v Tabeli 6.8.1-1 (klimatske naprave), Tabeli 6.8.1-2 (toplotne črpalke) ali Tabeli 6.8.1-4, (enovite zaključne in sobne klimatske naprave in toplotne črpalke) za uporabljeno kategorijo opreme. d.Sistem mora omogočati prosto hlajenje v skladu z zahtevami iz točke 6.5.1. e.Ogrevanje (če obstaja) mora biti predvideno z enovito ali deljeno toplotno črpalko, ki izpolnjuje ustrezne zahteve glede učinkovitosti iz Tabele 6.8.1-2 (toplotne črpalke) ali Tabele 6.8.1-4 (enovite zaključne in sobne klimatske naprave in toplotne črpalke), s pečjo na gorivo, ki izpolnjuje ustrezne zahteve glede učinkovitosti iz Tabele 6.8.1-5 (peči, kanalske peči in grelniki), z električnim uporovnim grelnikom ali z ogrevalnim sistemom po zunanjem obodu, priključenim na kotel, ki izpolnjuje ustrezne zahteve glede učinkovitosti iz Tabele 6.8.1-6 (kotli). f.Sistem mora izpolnjevati zahteve glede zajemanja energije iz zavrženega zraka, navedene pod točko 6.5.6.1. g.Krmiljenje sistema mora biti predvideno z ročnim preklopom ali z dvotočkovnim termostatom. h.Če je vgrajena toplotna črpalka opremljena s pomožnimi internimi električnimi uporovnimi grelniki, je treba predvideti regulacijo, ki onemogoča delovanje dodatnega grelnika, kadar je ogrevalno obremenitev mogoče pokriti samo s toplotno črpalko, tako pri običajnem obratovanju kot tudi ob prehodu z znižanega načina ogrevanja. Delovanje dodatnega grelnika je dovoljeno samo v času odmrzovanja zunanjega toplotnega menjalnika. Toplotna črpalka mora biti krmiljena bodisi (1) z digitalnim ali elektronskim termostatom za toplotne črpalke, ki dodatno ogrevanje vklopi samo, kadar zmogljivost toplotne črpalke ne zadostuje za vzdrževanje nastavljene vrednosti temperature ali pa za hitrejše segrevanje prostora, ali pa (2) z večstopenjskim prostorskim termostatom in s termostatom za zunanji zrak, ki je vezan tako, da se dodatno ogrevanje vklopi samo na zadnji stopnji prostorskega termostata in kadar je temperatura zunanjega zraka nižja od 4,4 °C. Izjema: Toplotne črpalke, ki so skladne z naslednjim: 1.Imajo najnižjo učinkovitost predpisano z NAECA 2.Izpolnjujejo zahteve iz Tabele 6.8.1-2 3.Vsa uporaba vključuje notranje električno uporovno gretje i.Krmiljenje sistema ne sme dovoliti dogrevanja oziroma katere koli druge oblike istočasnega ogrevanja in hlajenja zaradi regulacije vlažnosti. j.Sistemi, ki služijo za oskrbo prostorov, razen sob za goste v hotelih ali motelih in prostorov, ki zahtevajo neprekinjeno obratovanje, katerih zmogljivost hlajenja oziroma ogrevanja je večja od 4,4 kW in moč motorja dovodnega ventilatorja večja od 0,56 kW, morajo imeti stikalno uro, ki (1) lahko vključuje sistem po različnih urnikih za sedem različnih tipov dni v tednu, (2) je sposobna ob izpadu elektrike ohraniti programsko in časovno nastavitev za najmanj deset ur, (3) vključuje možnost ročnega posega v krmiljenje, ki omogoča začasno do dveurno upravljanje sistema, (4) je sposobna v času izven delovnega časa znižati temperaturo na 13 °C in (5) je sposobna v času izven delovnega časa zvišati temperaturo do 32 °C. k.Razen cevi znotraj tovarniško izdelanih naprav mora biti cevno omrežje izolirano skladno s Tabelama 6.8.3-1 in 6.8.3-2. Vremenskim razmeram izpostavljena izolacija mora biti primerna za zunanjo uporabo, na primer zaščitena z aluminijem, s pločevino, z barvanim platnom ali prekrita s plastiko. Izolacija s

25

celično strukturo mora biti zaščitena po zgornjem opisu ali prebarvana s premazom, ki je odporen na vodo in nudi zaščito pred sončnim sevanjem. l.Omrežje zračnih kanalov in kanalske komore morajo biti izolirani v skladu s Tabelama 6.8.2-1 in 6.8.2-2 ter zatesnjeni v skladu s točko 6.4.4.2.1. m.V izvedbeni dokumentaciji mora biti zahteva, da je sistem zračnih kanalov zračno uravnotežen v skladu s predpisi oziroma z ustaljeno prakso. n.Sistemi za zajem zunanjega zraka in za odvod zraka morajo biti skladni z zahtevami iz točke 6.4.3.4. o.Kjer ločena oprema za ogrevanje in hlajenje oskrbuje isto temperaturno cono, mora krmiljenje onemogočati istočasno ogrevanje in hlajenje. p.Sistem z načrtovano vtočno količino zraka večjo od 5000 l/s mora v krmiljenje zajemati optimalni vklop. q.Sistem mora izpolnjevati zahteve za prezračevanje na podlagi potreb iz točke 6.4.3.8. r.Sistem odgovarja zahtevam glede stikala vrat iz točke 6.5.10. 6.4 Obvezne določbe 6.4.1 Zahteve za učinkovitost opreme, preverjanje in označevanje 6.4.1.1 Minimalne učinkovitosti opreme – Navedena oprema – Standardni nazivni in obratovalni pogoji. Oprema, navedena v Tabelah od 6.8.1-1 do 6.8.1-13, mora imeti pri preskušanju v skladu z določenim preskusnim postopkom minimalno delovno zmogljivost pri določenih nazivnih pogojih. Kjer je podanih več zahtev glede nazivnih pogojev oziroma delovne zmogljivosti, mora oprema zadostiti vsem navedenim zahtevam, razen če to v opombah pod črto v tabeli ni drugače izvzeto. Oprema, zajeta v zveznem zakonu o energijski politiki iz leta 1992 (Federal Energy Policy Act of 1992 – EPACT), nima zahteve glede minimalne učinkovitosti za obratovanje pri minimalni zmogljivosti ali pri nestandardnih nazivnih pogojih. Oprema, ki se uporablja za ogrevanje vode, kot del nekega kombiniranega sistema, mora zadostiti vsem navedenim zahtevam, ki veljajo za ustrezno kategorijo prostorskega ogrevanja ali hlajenja. Tabele so naslednje: a.Tabela 6.8.1-1 – Klimatske naprave in kondenzatorsko-kompresorske enote b.Tabela 6.8.1-2 – Električno delujoče komfortne in namenske toplotne črpalke – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti c.Tabela 6.8.1-3 – Enoviti generatorji hlajene vode – Zahteve glede energijske učinkovitosti (glej točko 6.4.1.2 za vodno hlajene centrifugalne generatorje hlajene vode, ki so načrtovani za delovanje pri nestandardnih pogojih.) d. Tabela 6.8.1-4 – Električno delujoče enovite terminalne klimatske naprave, enovite terminalne toplotne črpalke, enovite pokončne klimatske naprave, enovite pokončne toplotne črpalke, sobne klimatske naprave in sobne toplotne črpalke – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti e.Tabela 6.8.1-5 – Toplozračne peči, toplozračne peči/klimatske enote, toplozračne kanalske peči in grelne enote f.Tabela 6.8.1-6 – Plinski in oljni kotli – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti g.Tabela 6.8.1-7 – Zahteve glede učinkovitosti naprav za odvajanje toplote h.Tabela 6.8.1-8 – Oprema za prenos toplote i.Tabela 6.8.1-9 – Električno delujoči klimatizerji s spremenljivim pretokom hladiva – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti j.Tabela 6.8.1-10 – Električno delujoči klimatizerji s spremenljivim pretokom hladiva zrak-zrak in namenske toplotne črpalke – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti k.Tabela 6.8.1-11 – Klimatizerji in kondenzatorske enote za računalniške prostore l.Tabela 6.8.1-12 – Trgovski hladilniki in zamrzovalniki m.Tabela 6.8.1-13 – Trgovsko hlajenje – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti Vse peči z vhodno nazivno močjo ≥65 kW, vključno električne peči, ki niso v klimatiziranem prostoru, morajo imeti izgube plašča manjše od 0,75 % vhodne nazivne moči. Klimatske naprave, ki so primarno namenjene računalniškim prostorom in zajete v ASHRAE Standardu 127, morajo biti skladne z zahtevami iz Tabele 6.8.1-11. Vse druge klimatske naprave morajo odgovarjati zahtevam iz Tabele 6.8.1-1. 6.4.1.2 Minimalne učinkovitosti opreme – Navedena oprema – Nestandardni pogoji 6.4.1.2.1 Vodno hlajeni centrifugalni generatorji hlajene vode. Oprema, ki ni predvidena za obratovanje pri preizkuševalnih pogojih standarda AHRI 551/591, pri izhodni temperaturi 7,0 °C in vstopni temperaturi 12,0 °C hlajene tekočine skozi uparjalnik ter vstopni temperaturi 35,0 °C in izstopni temperaturi 43,0 °C hladilne tekočine skozi kondenzator, mora imeti vrednosti količnika energijske učinkovitosti pri polni obremenitvi (FL) COP in pri delnih obremenitvah prilagojene s pomočjo naslednje enačbe:

26

FLadj = FL Kadj

PLVadj = IPLV Kadj

Kadj = A × B,

kjer

FL = pri polni obremenitvi iz Tabele 6.8.1-3

FLadj = minimalna vrednost , prilagojena nestandardnim pogojem

IPLV = IPLV vrednost iz Tabele 6.8.1-3

PLVadj = minimalna vrednost NPLV, prilagojena nestandardnim pogojem

A = 0,0000015318 × (LIFT)4 – 0,000202076 × (LIFT)3 + 0,0101800 × (LIFT)2 – 0,264958 × LIFT + 3,930196

B = 0,0027 × LvgEvap + 0,9

LIFT = LvgCond – LvgEvap

LvgCond = temperatura tekočine na izstopu kondenzatorja pri polni obremenitvi (°C)

LvgEvap = temperatura tekočine na izstopu uparjalnika pri polni obremenitvi

Vrednosti FLadj in vrednosti PLVadj veljajo le za centrifugalne generatorje hlajene vode, ki odgovarjajo

vsem naslednjim projektnim območjem pri polni obremenitvi:

• Najnižja temperatura na izstopu uparjalnika: 2,2 °C

• Najvišja temperatura na izstopu kondenzatorja: 46 °C

• 11,0 °C ≤ LIFT ≤ 4

Proizvajalci morajo izračunati vrednosti FLadj in PLVadj pred odločitvijo, ali bodo označili generator hlajene vode po točki 6.4.1.5. Skladnost s standardom 90.1-2007, 2010, 2013 oziroma z vsemi mora biti označena na generatorjih hlajene vode v okviru obsega tega standarda.

Centrifugalni generatorji hlajene vode, ki so predvideni za obratovanje izven teh območij, niso pokriti s tem standardom.

Primer: Pot A; 2110 kW centrifugalni generator hlajene vode po Tabeli 6.8.1-3 z uveljavitvijo energijske učinkovitosti z datumom 1/1/2015:

FL = 6,286 COP

IPLV = 7,041 COP

LvgCond = 37,0 °C

LvgEvap = 6,0 °C

LIFT = 37,0 – 6,0 = 31 °C

Kadj = A × B

A = 0,0000015318 × (30,0)4 – 0,000202076 × (30,0)3 + 0,0101800 × (30,0)2 – 0,264958 × 30,0 + 3,930196 = 0,9282

B = 0,0027 × 6,0 + 0,9811 = 0,9973

FLadj = 6,286 × 0,9302 × 0,9973 = 5,831 COP

PLVadj = 7,041 × 0,9302 × 0,9973 = 6,531 COP

6.4.1.2.2 Generatorji hlajene vode (zračno in vodno hlajeni) s kompresorji, delujočimi na

osnovi zmanjšanja prostornine. Oprema s temperaturo tekočine na izstopu uparjalnika višjo od 0 °C in vodno hlajeni generatorji s kompresorji, delujočimi na osnovi zmanjšanja prostornine s temperaturo tekočine na izstopu kondenzatorja nižjo od 46 °C, mora biti skladna s Tabelo 6.8.1-3, če je preizkušena oziroma certificirana z vodo pri standardnih nazivnih pogojih in po navedenem preskusnem postopku.

6.4.1.3 Nenavedena oprema. Oprema, ki ni navedena v tabelah v točkah 6.4.1.1 in 6.4.1.2, se lahko uporablja.

6.4.1.4 Preverjanje učinkovitosti opreme. Podatke o učinkovitosti opreme, ki jih posredujejo proizvajalci, je treba preveriti na enega od naslednjih načinov: a. Oprema, zajeta pod EPACT, mora biti skladna s certifikacijskimi zahtevami ameriškega ministrstva za

energijo (U.S. Department of Energy).

27

b. Če za določen izdelek obstaja program certificiranja in zajema tudi določbe za preverjanje in preskušanje nazivne učinkovitosti opreme, mora biti ta izdelek naveden v certifikacijskem programu.

c. Če za določen izdelek obstaja certifikacijski program in zajema tudi določbe za preverjanje in preskušanje nazivne učinkovitosti opreme, vendar pa ta izdelek ni naveden v obstoječem certifikacijskem programu, je treba te nazivne vrednosti preveriti s poročilom neodvisnega testnega laboratorija.

d. Če za določen izdelek certifikacijski program ne obstaja, morajo biti nazivne vrednosti učinkovitosti opreme podprte s podatki, ki jih predloži proizvajalec.

e. Če se uporabljajo sestavni deli, kot na primer notranje ali zunanje enote različnih proizvajalcev, mora projektant sistema določiti učinkovitost posameznih delov, njihova skupna učinkovitost pa izpolnjevati zahteve za minimalno učinkovitost opreme iz točke 6.4.1.

f. Zahteve za ploščne prenosnike toplote vrsta tekočina-tekočina so navedene v Tabeli 6.8.1-8. 6.4.1.5 Označevanje

6.4.1.5.1 Strojna oprema. Strojna oprema, ki ni zajeta v ameriškem zakonu o ohranjanju energije naprav (U.S. National Appliance Energy Conservation Act (NAECA) iz leta 1987, mora nositi stalno proizvajalčevo oznako, na kateri je navedeno, da je oprema skladna z zahtevami standarda 90.1.

6.4.1.5.2 Enovite terminalne klimatske naprave. Enovite terminalne klimatske naprave in toplotne črpalke nestandardnih velikosti, z odprtino v zunanji steni nižjo od 46 cm in ožjo od 107 cm ter s presekom manjšim od 4323 cm2, morajo nositi naslednjo tovarniško oznako: Izdelane samo za namene z nestandardnimi dimenzijami: Ne smejo biti vgrajene v nove gradbene projekte.

6.4.2 Izračuni 6.4.2.1 Izračun obremenitev. Projektne obremenitve ogrevalnega in hladilnega sistema, ki služijo

dimenzioniranju sistemov in opreme, morajo biti določene v skladu s ANSI/ASHRAE/ACCA Standardom 183, Izračuni vršnih hladilnih in ogrevalnih obremenitev v zgradbah, razen v nizkih, stanovanjskih.

6.4.2.2 Tlačna višina črpalke. Tlačna razlika črpalke (tlačna višina), ki služi za dimenzioniranje črpalk, mora biti določena v skladu s splošno sprejetimi tehniškimi standardi in priročniki, sprejemljivimi za pristojni organ. Pri projektnih pogojih je treba izračunati tlačni padec v vsaki napravi in vsakem delu cevovoda ključnega krogotoka.

6.4.3 Krmiljenje 6.4.3.1 Consko termostatsko krmiljenje

6.4.3.1.1 Splošno. Dovod ogrevalne in hladilne energije do vsake cone mora biti individualno nadzorovan s termostatskimi napravami, ki se odzivajo na temperaturo v pripadajoči coni. Za namene tega poglavja se bivalna enota lahko smatra kot ena cona.

Izjeme: Neodvisni obodni sistemi, ki so predvideni samo za pokrivanje obremenitev ovoja zgradbe, lahko služijo eni ali več conam, ki jih oskrbuje tudi že nek notranji sistem, pod pogojem, da 1. ima ta obodni sistem vsaj eno cono s termostatsko regulacijo za vsak izpostavljeni del

zgradbe, pri kateri je 15 stičnih metrov ali več zunanjih sten obrnjenih samo v eno smer, in 2. dovod ogrevanja in hlajenja za ta obodni sistem je nadzorovan s termostatsko krmilno

napravo (napravami), locirano (lociranimi) znotraj te cone (con), ki jo (jih) ta sistem oskrbuje. Za zunanje stene se privzame, da so usmerjene različno, če se smeri, v katere so obrnjene,

razlikujejo za več kot 45 stopinj. 6.4.3.1.2 Mrtvi pas. Kjer se za krmiljenje ogrevanja in hlajenja uporabljajo conske termostatske

naprave, morajo slednje omogočati temperaturno območje oziroma mrtvi pas najmanj 3 °C, znotraj katerega se dotični coni dovod ogrevalne ali hladilne energije zapre oziroma zmanjša na minimum.

Izjeme: 1. Termostati, pri katerih je treba izvesti ročni preklop med režimom ogrevanja in hlajenja. 2. Posebni prostori oziroma posebni nameni uporabe, kjer večja temperaturna območja niso

sprejemljiva (kot so domovi za ostarele, procesne uporabe, muzeji, nekateri bolnišnični oddelki) in jih potrdi pristojni organ.

6.4.3.2 Omejitev prekrivanja nastavitvene točke. Kjer sta ogrevanje in hlajenje določene cone nadzorovani z ločenimi conskimi termostatskimi napravami znotraj te cone, morajo biti predvidena sredstva (kot so mejna stikala, mehanske izklopne naprave ali programiranje sistemov neposrednega digitalnega krmiljenja (DDC – Direct Digital Control), s katerimi se prepreči, da bi nastavitvena točka ogrevanja presegla nastavitveno točko hlajenja, zmanjšana za ustrezni proporcionalni pas.

6.4.3.3 Krmiljenje izven delovnega časa. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije morajo imeti krmilne naprave za čas izven delovnega časa, kot navajajo zahteve pod točkami 6.4.3.3.1 do 6.4.3.3.4.

Izjeme: 1. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, predvideni za neprekinjeno obratovanje. 2. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, ki imajo projektno kapaciteto ogrevanja in

hlajenja manjšo od 4,4 kW in so opremljeni z lahko dostopnimi ročnimi vklopno-izklopnimi napravami.

28

6.4.3.3.1 Samodejna zaustavitev. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije morajo biti opremljeni vsaj z enim od naslednjega: a. Krmilne naprave, ki sistem lahko vklopijo in izklopijo po različnih urnikih za sedem različnih dni v

tednu, so zmožne ohraniti programsko in časovno nastavitev za najmanj deset ur v času električnega izpada in vključujejo tudi možnost zasilnega ročnega krmiljenja ali enakovredno funkcijo, ki omogoča začasno, največ dvourno obratovanje sistema.

b. Zaznavalo prisotnosti, ki lahko izklopi sistem, če v času do 30 minut ne zazna nikogar. c. Ročno krmiljena stikalna ura, ki se lahko nastavi za delovanje sistema do dveh ur. d. Medsebojna povezanost z varnostnim sistemom, ki sistem izključi, kadar je ta vključen.

Izjema: V stanovanjskih prostorih se lahko uporabljajo naprave, ki sistem lahko vklopijo ali izklopijo po dveh različnih tedenskih urnikih.

TABELA 6.4.4.3 Največje puščanje loput in žaluzij, l/s pri 250 Pa

Podnebna cona

Zajem zraka Izpih/izpust

Brez motornega pogonaa

Z motornim pogonom

Brez motornega pogonaa

Z motornim pogonom

1, 2 — — — —

Katera koli višina 100 20 100 20

3 — — — —

Katera koli višina 100 50 100 50

4, 5b, 5c — — — —

Manj kot tri etaže ND 50 100 50

Tri ali več etaž ND 50 ND 50

5a, 6, 7, 8 — — — —

Manj kot tri etaže ND 20 100 20

Tri ali več etaž ND 20 ND 20

a. Lopute in žaluzije manjše od ali enako imajo lahko puščanje . ND = ni dovoljeno

6.4.3.3.2 Krmiljenje znižanega obratovanja. Ogrevalni sistemi morajo imeti naprave za samodejni

ponovni zagon in začasno obratovanje sistema za vzdrževanje conske temperature na znižanem nivoju ogrevanja, ki je nastavljiv za najmanj 5,6 °C pod nastavitveno točko v delovnem času. Hladilni sistemi morajo imeti naprave za samodejni ponovni zagon in začasno obratovanje sistema za vzdrževanje conske temperature na znižanem nivoju hlajenja, ki je nastavljiv za najmanj 2,8 °C nad nastavitveno točko v delovnem času, oziroma da se preprečijo previsoke prostorske vlažnosti.

Izjema: Sistemi sevalnega ogrevanja, ki so predvideni za obratovanje na znižanem nivoju ogrevanja za najmanj 2 °C pod nastavitveno točko v delovnem času. 6.4.3.3.3 Krmiljenje optimalnega vklopa. Posamezni ogrevalni in hladilni sistemi s krmiljenjem

znižanega obratovanja, ki uporabljajo neposredno digitalno krmiljenje, morajo imeti krmiljenje optimalnega vklopa. Algoritem tega krmiljenja mora biti, kot najmanj, funkcija razlike med dejansko prostorsko temperaturo in želeno vrednostjo v času zasedenosti ter dolžino časa pred načrtovano zasedenostjo. Sevalni sistemi masivnih talnih plošč morajo vključevati v algoritem optimalnega vklopa temperaturo tal.

6.4.3.3.4 Ločitev con. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, namenjeni oskrbovanju con s predvideno ne istočasno uporabo oziroma zasedenostjo, morajo biti razdeljeni v ločena območja. Cone so lahko združene v eno ločeno območje, ki pa ne sme presegati 2300 m2 klimatizirane površine in lahko pokriva največ eno etažo. Vsako ločeno območje mora biti opremljeno z ločilnimi napravami, ki lahko samodejno izključijo vtok klimatiziranega zraka in zunanjega zraka, ter odvodom zraka iz tega območja. Vsako ločeno območje mora biti nadzorovano neodvisno, z napravo, ki je v skladu z zahtevami iz točke 6.4.3.3.1. Za centralne sisteme in postrojenja morajo biti predvidene krmilne in druge naprave, ki

29

omogočajo stabilno obratovanje sistema in opreme za poljubno dolžino časa, medtem ko služijo le najmanjšemu ločenemu območju, ki ga ta sistem oziroma postrojenje oskrbuje.

Izjema: Ločilne in krmilne naprave niso potrebne za 1. priključke zavrženega in zunanjega zraka za ločene cone, če je skupna zmogljivost

ventilatorskega sistema, na katerega so priključeni, manjša od 2400 l/s; 2. zavrženi zrak iz ene ločene cone, če ta ne presega 10 % skupnega projektiranega pretoka

sistema zavrženega zraka, na katerega je priključen; ali 3. cone, predvidene za neprekinjeno obratovanje oziroma cone, za katere je predvideno, da ne

obratujejo samo takrat, ko tudi vse ostale cone niso v obratovanju. 6.4.3.4 Krmiljenje prezračevalnega sistema

6.4.3.4.1 Prezračevalne odprtine stopnišč in jaškov. Prezračevalne odprtine stopnišč in jaškov dvigal morajo biti opremljene z motornimi loputami, ki se pri običajnem obratovanju zgradbe lahko samodejno zaprejo, vendar so povezane tako, da se odprejo na zahtevo sistemov za odkrivanje in javljanje požara.

6.4.3.4.2 Krmiljenje zapornih loput. Vsi sistemi za zajem zunanjega zraka in za odvod zavrženega zraka morajo biti opremljeni z motornimi loputami, ki se samodejno zaprejo, kadar se ti sistemi oziroma prostori, ki jih oskrbujejo, ne uporabljajo. Prezračevalne lopute za dovod zunanjega zraka in za odvod/izpust zraka se morajo samodejno zapreti, ko se zgradba pred zasedenostjo segreva oziroma ohlaja oziroma v času znižanega obratovanja, razen v primeru, ko se s prezračevanjem znižajo stroški za energijo oziroma kadar prezračevanje zahtevajo predpisi.

Izjeme: 1. Nepovratne samopadne zračne lopute (brez motorja) so primerne za izpih in izpust

zavrženega zraka v zgradbah z manj kot tremi etažami in za zajem prezračevalnega zraka in lopute za izpih/izpust zraka v zgradbah vseh velikosti, ki so v podnebnih conah 1, 2 in 3. Nepovratne lopute za zajem zunanjega zraka za prezračevanje morajo biti zaščitene pred neposredno izpostavljenostjo vetru.

2. Nepovratne samopadne zračne lopute (brez motorja) so primerne za sisteme, ki imajo projektno sposobnost dovoda zunanjega zraka oziroma odvoda zavrženega zraka 140 l/s ali manj.

3. Lopute niso potrebne pri prezračevalnih ali odvodnih sistemih, ki so namenjeni neklimatiziranim prostorom.

4. Lopute niso potrebne pri sistemih za odvod zraka iz kuhinjskih nap tipa 1. 6.4.3.4.3 Netesnost loput. Kadar so v skladu s točko 6.4.3.4.1 zahtevane lopute za dovod zunanjega

zraka in za izpih/izpust zavrženega zraka, sme biti pri preskušanju v skladu s standardom AMCA Standard 500 največja količina puščanja, kot je navedeno v Tabeli 6.4.3.4.3.

6.4.3.4.4 Krmiljenje prezračevalnih ventilatorjev. Ventilatorji z motorji, močnejšimi od 0,56 kW, morajo imeti samodejno krmiljenje v skladu s točko 6.4.3.3.1, ki ventilatorje izključi, kadar ti niso potrebni.

Izjema: Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, predvideni za neprekinjeno obratovanje. 6.4.3.4.5 Prezračevanje zaprtih parkirnih garaž. Prezračevalni sistemi za zaprte parkirne garaže

morajo samodejno zaznati onesnaženost ter morajo znižati pretočne količine zraka na 50 % ali manj projektirane vrednosti, pod pogojem, da se vzdržujejo sprejemljivi nivoji onesnaževanja.

Izjeme: 1. Garaže s površino manjšo od 2800 m2 in s prezračevalnimi sistemi, ki ne uporabljajo

mehanskega hlajenja oziroma mehanskega ogrevanja. 2. Garaže, pri katerih je količnik garažne površine in nazivne moči motorja prezračevalnega

sistema večji od 187 m2/kW in ki ne uporabljajo mehanskega hlajenja oziroma mehanskega ogrevanja.

3. Kjer ni dovoljeno s strani pristojnega organa. 6.4.3.5 Krmiljenje pomožnega grelnika pri toplotni črpalki. Pri toplotnih črpalkah z internim

električnim uporovnim grelnikom mora biti preprečeno delovanje tega grelnika, kadar se ogrevalna obremenitev lahko pokriva samo s toplotno črpalko, tako pri običajnem obratovanju kot tudi v času ponovnega segrevanja prostorov po znižanem obratovanju. Delovanje dodatnega grelnika je dovoljeno med odtaljevanjem zunanjega toplotnega menjalnika.

Izjema: Toplotne črpalke, katerih najnižja učinkovitost je predpisana z NAECA in katerih učinkovitost izpolnjuje zahteve iz Tabele 6.8.1-2 in vsa uporaba vključuje notranje uporovno električno gretje.

6.4.3.6 Vlaženje in razvlaževanje. 6.4.3.6 Krmiljenje mora preprečiti uporabo fosilnih goriv ali električne energije za vzdrževanje

vlažnosti nad 30 % v najtoplejši coni, oskrbovani s sistemom vlaženja, in pod 60 % v najhladnejši coni, oskrbovani s sistemom razvlaževanja. Kjer določeno cono oskrbuje sistem ali sistemi, ki omogoča(jo) vlaženje in razvlaževanje, morajo biti predvidena sredstva (kot so mejna stikala, mehanske izklopne naprave ali programiranje sistemov neposrednega digitalnega krmiljenja), ki preprečijo hkratno obratovanje opreme za vlaženje in razvlaževanje.

30

Izjeme: 1. Cone, oskrbovane s sušilnimi sistemi, ki uporabljajo hlapilno hlajenje in dogrevanje

zaporedno. 2. Sistemi za oskrbovanje con, v katerih se zahtevajo specifični nivoji vlažnosti, kot so muzeji in

bolnišnice, in so odobreni s strani pristojnega organa ali zahtevani s strani akreditiranih standardov in je krmiljenje vlage zasnovano z vzdrževanjem mrtvega pasu najmanj 10 % relativne vlažnosti, kjer ne poteka ne aktivno vlaženje ne razvlaževanje.

3. Sistemi, ki oskrbujejo cone, kjer so zahtevani nivoji vzdrževanja vlažnosti znotraj natančnosti ±5 %, da ustrezajo uporabljenim pravilnikom, akreditiranim standardom, ali kot odobreno s strani pristojnih organov.

6.4.3.7 Sistemi za zaščito proti zmrzali in sistemi za taljenje snega in ledu. Sistemi za protizmrzovalno zaščito, kot na primer ogrevanje zunanjih cevi in prenosnikov toplote, kot tudi samokrmilni grelni kabli, morajo imeti samodejno krmiljenje za njihov izklop pri zunanjih temperaturah nad 4,4 °C oziroma kadar pogoji ščitene tekočine ne omogočajo zmrzovanja. Sistemi za taljenje ledu in snega morajo imeti krmiljenje, ki te sisteme izključi, kadar je temperatura tal višja od 10 °C in ni padavin, ter ročno krmiljeno ali samodejno napravo, ki sistem izključi, kadar so zunanje temperature višje od 4,4 °C, ko je nevarnost nabiranja ledu ali snega zanemarljivo majhna.

6.4.3.8 Krmiljenje prezračevanja v prostorih visoke zasedenosti. Za prostore, večje od 50 m2, in za prostore, kjer je načrtovana zasedenost večja od 25 oseb na 100 m2 površine poda, se zahteva od potreb krmiljeno prezračevanje (DCV – Demand Control Ventilation) s sistemi, ki morajo izpolnjevati eno ali več naslednjih pogojev: a. Prosto hlajenje na zračni strani b. Samodejno zvezno krmiljenje lopute za zunanji zrak c. Projektna količina zunanjega zraka večja od 1

Izjeme: 1. Sistemi, pri katerih je zajem energije iz zavrženega zraka v skladu s točko 6.5.6.1 2. Večconski sistemi brez neposrednega digitalnega krmiljenja posameznih con, ki bi izmenjevali

podatke z osrednjo krmilno ploščo 3. Sistemi, pri katerih je projektna količina zunanjega zraka manjša od 375 l/s 4. Prostori, kjer je >75-% količina zunanjega zraka zahtevana za nadomestitev odvedenega

zraka iz prostora ali prehodnega zraka za nadomestitev odvedenega zraka iz drugega(ih) prostora(ov)

5. Prostori z eno od naslednjih kategorij zasedenosti upoštevajoč ASHRAE Standard 62.1: zaporne celice, bolniške sobe, namenjene dnevni oskrbi, znanstveni laboratoriji, brivnice, kozmetični saloni in območja sedišč na kegljiščih

6.4.3.9 Ogrevanje v predprostorih. Ogrevanje predprostorov, skladno s točko 5.4.3.4 in z zračnimi zavesami, mora vključevati samodejno krmiljenje, ki izklopi ogrevalni sistem, ko zunanja temperatura preseže 7 °C. Sistemi ogrevanja predprostorov morajo biti krmiljeni preko termostata v predprostoru, katerega nastavitvena točka je omejena na največ 15,5 °C.

Izjema: Predprostori brez sistema ogrevanja ali pa so ogrevani s prehodnim zrakom, ki bi bil drugače zavržen.

TABELA 6.4.3.10.1 Uporaba neposrednega digitalnega krmiljenja in usposobljenosti

Stanje zgradbe Uporaba Usposobljenosti

Nova zgradba Prezračevalno-klimatski sistem in vse z njim oskrbovane cone

Posamezni sistemi, ki oskrbujejo več kot tri cone in z ventilatorjem moči 7,45 kW

Nova zgradba Postrojenje za pripravo hlajene vode z vsemi toplotnimi menjalniki in terminalnimi porabniki, oskrbovanimi iz sistema

Posamezna postrojenja, ki oskrbujejo več kot tri cone in s projektno hladilno kapaciteto 87,9 kW in več

Nova zgradba Postroj za pripravo grete vode z vsemi toplotnimi menjalniki in terminalnimi porabniki, oskrbovanimi iz sistema

Posamezna postrojenja, ki oskrbujejo več kot tri cone in s projektno ogrevno kapaciteto 87,9 kW in več

31

Sprememba ali prizidava Conska terminalna enota kot VAV regulator Kadar so obstoječe cone oskrbovane z istega prezračevalno-klimatskega sistema, sistema hlajenja ali sistema ogrevanja, imajo neposredno digitalno krmiljenje (DDC)

Sprememba ali prizidava Prezračevalno-klimatski sistem ali ventilatorski konvektor

Kadar so obstoječ(i) prezračevalno-klimatski sistem(i) in ventilatorski konvektor(ji) oskrbovani iz istega sistema, ima(jo) neposredno digitalno krmiljenje (DDC)

Sprememba ali prizidava Nov prezračevalno-klimatski sistem in vse nove cone, ki jih sistem oskrbuje

Posamezni sistemi z močjo ventilatorja 7,45 kW in več, ki oskrbujejo več kot tri cone in je več kot 75 % con novih

Sprememba ali prizidava Novo ali nadgrajeno postrojenje za pripravo hlajene vode

Kadar so generatorji hladu novi in ima hladilno postrojenje projektno hladilno kapaciteto 87,9 kW in več

Sprememba ali prizidava Novo ali nadgrajeno postrojenje za pripravo grete vode

Kadar so kotli novi in ima ogrevalno postrojenje projektno ogrevno kapaciteto 87,9 kW in več

6.4.3.10 Zahteve za neposredno digitalno krmiljenje (DDC – Direct Digital Control). Neposredno

digitalno krmiljenje je zahtevano kot sledi. 6.4.3.10.1 Uporaba neposrednega digitalnega krmiljenja. Neposredno digitalno krmiljenje mora

biti vzpostavljeno v primerih uporabe in usposobljeno kot navedeno v Tabeli 6.4.3.10.1. Izjema: Uporaba neposrednega digitalnega krmiljenja ni zahtevana za sisteme, ki uporabljajo

metodo poenostavljenega pristopa doseganja skladnosti upoštevajoč točko 6.3. 6.4.3.10.2 Neposredno digitalno krmiljenje. Kjer je zahtevano neposredno digitalno krmiljenje po

točki 6.4.3.10.1, potem mora biti sistem neposrednega digitalnega krmiljenja sposoben vsega spodaj naštetega, da zagotavlja logiko krmiljena kot zahteva točka 6.5: a. Spremljanje zahtev cone in sistema po tlaku ventilatorja, tlaku črpalke, ogrevanju in hlajenju b. Prenos podatkov o zahtevah cone in sistema od con do krmilnikov razvoda zraka in od teh do

krmilnikov postrojenj sistemov ogrevanja in hlajenja c. Samodejno zaznavanje tistih con in sistemov, ki bi lahko s svojimi prekomernimi stanji kazali na

potrebo po ponastavitvah in povzročijo alarm ali kako drugače na to opozorijo upravnika sistema d. Zlahka omogoča upravniku sistema odstranitev con(e) iz algoritma ponastavitev

6.4.3.10.3 Prikaz neposrednega digitalnega krmiljenja. Kjer je glede na točko 6.4.3.10.1 za nove zgradbe zahtevano neposredno digitalno krmiljenje, mora biti ta sistem zmožen beleženja stanj in slikovnega prikaza vhodnih in izhodnih točk.

6.4.4 Konstrukcija in izolacija sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije 6.4.4.1 Izolacija

6.4.4.1.1 Splošno. Pod tem poglavjem zahtevana izolacija mora biti vgrajena v skladu z industrijskimi standardi (glej informativno prilogo E). Te zahteve se ne nanašajo na opremo ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije. Izolacija mora biti zaščitena pred poškodbami, tudi tistimi, ki jih povzročajo sonce, vlaga, vzdrževalna dela na opremi in veter, vendar ne omejena na naslednje: a. Vremenu izpostavljena izolacija mora biti primerna za zunanjo uporabo in zato na primer zaščitena z

aluminijem, s pločevino, z barvanim platnom ali s plastiko. Izolacija iz pene celične strukture mora biti zaščitena kot navedeno zgoraj ali prebarvana s premazom, ki je vodoodbojen in zagotavlja zaščito pred sončnim sevanjem, ki lahko povzroči razpadanje materiala.

b. Izolacija za cevi hlajene vode, sesalne cevi hladiva ali za hlajene zračne kanale, ki potekajo zunaj klimatiziranega prostora, mora vključevati tudi parno zaporo zunaj izolacije (razen če je izolacija že sama parozaporna), vsi preboji in spoji izolacije morajo biti zatesnjeni. 6.4.4.1.2 Izolacija zračnih kanalov in komor. 6.4.4.1.2 Vsi dovodni in odvodni zračni kanali ter komore, vgrajeni kot del sistema za razvod zraka,

morajo biti toplotno izolirani v skladu s Tabelama 6.8.2-1 in 6.8.2-2. Izjeme:

1. Tovarniško vgrajene komore, ohišja oziroma zračni kanali, dobavljeni kot del opreme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, preizkušeni ter ocenjeni v skladu s točko 6.4.1.

2. Kanali ali komore v ogrevanih prostorih, pol ogrevanih prostorih ali v hlajenih prostorih.

32

3. Pri priključkih distribucijskih elementov, krajših od 3 m, zadošča, da je nazivna R-vrednost izolacije manjša ali enaka R-0,6.

4. Za hrbtne strani izstopnih odprtin in izstopnih komor, izpostavljenih neklimatiziranim ali posredno klimatiziranim prostorom s čelno površino večjo od 0,5 m2, zadošča R-vrednost izolacije do 0,4; površine z velikostjo 0,5 m2 ali manj ni treba izolirati.

6.4.4.1.3 Izolacija cevnega omrežja. Cevno omrežje mora biti toplotno izolirano v skladu s Tabelama 6.8.3-1 in 6.8.3-2.

Izjeme: 1. Tovarniško vgrajene cevi znotraj opreme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije,

preizkušene ter ocenjene v skladu s točko 6.4.1. 2. Cevi za pretok tekočin s projektno obratovalno temperaturo v območju od vključno od 16 °C

do 41 °C. 3. Cevi za pretok tekočin, ki niso ogrete ali ohlajene s fosilnimi gorivi ali z elektriko (kot so

strešni odtoki in odtoki za kondenzat, cevi za porabno hladno vodo, cevi za zemeljski plin). 4. Kjer toplotni dobitek oziroma toplotna izguba ne poveča porabe energije (kot so cevi za

tekoče hladivo). 5. V cevnem omrežju nazivne velikosti 25 mm ali manj izolacija ni potrebna za lovilnike

nečistoč, krmilne ventile in ventile, namenjene uravnovešanju. 6.4.4.1.4 Izolacija grelnih plošč. Vse toplotno neučinkovite površine grelnih plošč, vključno U-loki in

razdelilniki, morajo biti izolirane z najmanj R-0,62. 6.4.4.1.4 Pripadajoča izolacija zunanjega ovoja velja kot izpolnitev te zahteve. 6.4.4.1.5 Sevalno podno ogrevanje. Spodnje površine podnih konstrukcij z vgrajenim podnim

gretjem morajo biti izolirane najmanj z R-0,62. Pripadajoča izolacija zunanjega ovoja velja kot izpolnitev te zahteve.

Izjema: Zahteve za talne plošče na nivoju okolice, ki imajo vgrajeno sevalno podno ogrevanje, so podane v poglavju 5.

6.4.4.2 Netesnost zračnih kanalov iz komor 6.4.4.2.1 Tesnjenje zračnih kanalov. Sistem zračnih kanalov in vse zračne komore z nazivnimi

tlačnimi stopnjami morajo biti izvedeni tako, da zagotavljajo tesnjenje razreda A, s čimer so izpolnjene zahteve iz točke 6.4.4.2.2 in zahteve splošne industrijske prakse (glej informativno prilogo E). Odprtine za vrtljive gredi morajo biti zatesnjene s pušami ali z drugimi pripravami, ki preprečujejo puščanje zraka. Za primarno tesnilno sredstvo se ne sme uporabljati tlačno občutljivega traka, razen če je trak certificiran v skladu z UL-181A ali UL-181B s strani neodvisnega preskusnega laboratorija in se uporablja v skladu s tem certifikatom. Vsi priključki morajo biti zatesnjeni, vključno, a ne omejeno na kanalske navrtne odcepe, cevne odcepe, druge odcepne priključke, vrata za dostopanje, dostopne pokrove in priključke kanalov na opremo. Spiralnih zapornih šivov ni treba zatesniti. Vse nazivne tlačne stopnje kanalov morajo biti navedene v projektni dokumentaciji.

6.4.4.2.2 Preskusi netesnosti zračnih kanalov. Sistem zračnih kanalov, predviden za obratovanje pri statičnem tlaku nad 750 Pa in vsi zunanji zračni kanali morajo biti preskušeni na netesnost v skladu z industrijskimi postopki preskušanja (glej informativno prilogo E). Reprezentativni odseki, ki obsegajo najmanj 25 % celotne površine vgrajenih zračnih kanalov določene tlačne stopnje, morajo biti preskušeni. Vse odseke mora izbrati lastnik objekta ali njegov zastopnik. Preskus netesnosti z nadtlakom je sprejemljiv za sistem zračnih kanalov s podtlakom. Maksimalna dopustna netesnost zračnih kanalov mora biti

Lmax = CL(P0,65/1000),

kjer je Lmax = maksimalna dopustna netesnost, l/s na m2 površine zračnega kanala CL = 5,08; stopnja puščanja zračnega kanala, l/s na m2 površine kanala pri 250 Pa P = preskusni tlak, ki mora biti enak projektirani nazivni tlačni stopnji kanala

6.4.5 Hladilniki in zamrzovalniki, ki omogočajo vstopanje. Na licu mesta sestavljeni ali zgrajeni hladilniki in zamrzovalniki, ki omogočajo vstopanje, morajo odgovarjati naslednjim zahtevam: a. Morajo biti opremljeni s samodejnim zapiralom vrat, ki čvrsto zapre vstopna vrata vse do 25 mm do

polnega zaprtja. Izjema: Vrata širša od 1,1 m ali višja od 2,1 m.

b. Vratne odprtine morajo imeti viseče trakove (zavese), krilna vrata z vzmetjo ali drugo metodo za zmanjšanje infiltracije, ko so vrata odprta.

c. Hladilniki, ki omogočajo vstopanje, morajo imeti stene, strop in vrata z izolacijo najmanj R-4,4, in zamrzovalniki, ki omogočajo vstopanje, najmanj R-5,6.

Izjema: Zastekljeni deli vrat ali strukturnih delov. d. Zamrzovalniki, ki omogočajo vstopanje, morajo imeti tla z izolacijo najmanj R-.

33

e. Motorji ventilatorja uparjalnika, ki imajo manj kot 0,75 kW in manj kot 460 V morajo uporabljati elektronsko komutirane motorje (brezkrtačni enosmerni motorji) ali trifazne motorje.

f. Svetila morajo uporabiti vire svetlobe z učinkovitostjo 40 lm/W ali več, vključujoč izgube v predstikalnih napravah (če so). Viri svetlobe z učinkovitostjo manj kot 40 lm/W, vključujoč izgube v predstikalnih napravah (če so), se lahko uporabljajo v povezavi s časovnim stikalom ali z napravo, ki izklopi svetila v 15 minutah, ko v hladilniku ali zamrzovalniku, ki omogoča vstopanje, ni več oseb.

g. Prozorna dostopna vrata in okna zamrzovalnika, ki omogoča vstopanje, morajo imeti troslojno zasteklitev, bodisi napolnjeno z inertnim plinom ali iz toplotno obdelanega odsevnega stekla.

h. Prozorna dostopna vrata in okna hladilnika, ki omogoča vstopanje, morajo imeti dvoslojno zasteklitev iz toplotno obdelanega odsevnega stekla in s polnitvijo plina ali troslojno zasteklitev, bodisi napolnjeno z inertnim plinom ali iz toplotno obdelanega odsevnega stekla.

i. Grelniki za preprečevanje rosenja na tračnici, steklu in okvirju vrat, ki nimajo krmiljenja, smejo imeti skupno električno moč ≤76 W/m2 na površino vrat zamrzovalnika in 32 W/m2 na površino vrat hladilnika.

j. Krmiljenje grelnika za preprečevanje rosenja mora zniževati rabo energije v odvisnosti od relativne vlage v zraku na zunanji strani vrat ali kondenzacije na notranji stekleni plošči.

k. Motorji ventilatorja kondenzatorja, ki imajo manj kot 0,75 kW, morajo uporabljati elektronsko komutirane motorje, motorje s trajno ločenim kondenzatorjem (PSC) ali trifazne motorje.

l. Vsi zamrzovalniki, ki omogočajo vstopanje, morajo vključevati nadzor odmrzovanja na osnovi temperature s privzeto časovno omejitvijo. Cikel odmrzovanja se najprej zaključi na podlagi prekoračitve zgornje temperaturne meje in drugič na podlagi prekoračitve časovne mejne vrednosti.

Izjema: Kombinirani zamrzovalniki in hladilniki, ki omogočajo vstopanje in so v skupnem ohišju s površino, večjo od 280 m2.

6.4.6 Razstavne hladilne vitrine a. Vse razstavne hladilne vitrine morajo odgovarjati zahtevam točke 6.4.1.1 in Tabel od 6.8.1-1 do 6.8.1-

13. b. Svetila v razstavnih hladilnih vitrinah in steklenih vratih na hladilnikih in zamrzovalnikih, ki omogočajo

vstopanje, morajo biti krmiljena na enega od naslednjih načinov: 1. Samodejno izklapljanje svetil v času izven delovnega časa. V razstavnih hladilnih vitrinah ali v

zamrzovalnikih in hladilnikih, ki omogočajo vstopanje, se lahko za vklop luči uporabi časovna premostitev za največ eno uro in s samodejnim izklopom po preteku nastavljenega časa.

2. Krmiljenje na podlagi vgradnje zaznaval gibanja oseb na vsaki od razstavnih hladilnih vitrin ali na območju vstopnih vrat, ki po treh minutah, ko zaznavalo ne zazna več gibanja, zniža moč svetil za najmanj 50 %.

c. Vse nizkotemperaturne razstavne hladilne vitrine morajo vključevati nadzor odmrzovanja na osnovi temperature s privzeto časovno omejitvijo. Cikel odmrzovanja se najprej zaključi na podlagi prekoračitve zgornje temperaturne meje in drugič na podlagi prekoračitve časovne mejne vrednosti.

d. Krmiljenje grelnika za preprečevanje rosenja mora zniževati rabo energije v odvisnosti od relativne vlage v zraku na zunanji strani vrat ali kondenzacije na notranji stekleni plošči.

6.5 Predpisana pot

6.5.1 Prosto hlajenje. Vsak hladilni sistem z ventilatorjem mora vključevati tudi prosto hlajenje z zrakom ali vodo, ki izpolnjuje zahteve iz točk 6.5.1.1 do 6.5.1.6.

Izjeme: Prosto hlajenje ni zahtevano za naslednje sisteme: 1. Posamezne ventilatorske hladilne naprave, katerih dovodna moč ne dosega minimalne

vrednosti, navedene v Tabeli 6.5.1-1 za komfortno hlajenje in v Tabeli 6.5.1-2 za računalniške prostore.

2. Sistemi, ki vključujejo dodatno pripravo zunanjega zraka, ne samo s filtracijo delcev, kot to zahteva točka 6.2.1 v standardu 62.1.

3. V bolnišnicah in ambulantnih operacijskih centrih, kjer je več kot 75 % zraka, ki ga dovaja ta sistem, namenjenega prostorom, ki morajo biti vlaženi nad temperaturo rosišča 2 °C, da so v skladu z veljavnimi predpisi ali akreditiranimi standardi. V vseh drugih zgradbah, kjer je več kot 25 % zraka, ki ga dovaja ta sistem, namenjenega prostorom, ki morajo biti vlaženi nad temperaturo rosišča 2° C, da zadostijo potrebam tehnološkega procesa. Ta izjema se ne nanaša na računalniške prostore.

34

TABELA 6.5.1-1 Minimalna hladilna kapaciteta pri

komfortnem hlajenju, pri kateri je zahtevano prosto hlajenje

Podnebna cona Hladilna kapaciteta, pri kateri je zahtevano prosto hlajenje

1a, 1b Ni zahteve za prosto hlajenje

2a, 2b, 3a, 4a, 5a, 6a 3b, 3c, 4b, 4c, 5b, 5c, 6b, 7, 8 16 kW

TABELA 6.5.1-2 Minimalna hladilna kapaciteta pri hlajenju računalniških prostorov, pri kateri je zahtevano prosto

hlajenje

Podnebna cona Hladilna kapaciteta, pri kateri je zahtevano prosto hlajenje

1a, 1b, 2a, 3a, 4a Ni zahteve za prosto hlajenje

2b, 5a, 6a, 7, 8 40 kW

3b, 3c, 4b, 4c, 5b, 5c, 6b 19 kW

4. Sistemi, ki vključujejo sistem za zajem kondenzatorske toplote z minimalno sposobnostjo, določeno v točki 6.5.6.2.2.

5. Sistemi za oskrbo stanovanjskih prostorov, kjer kapaciteta sistema ne dosega petkratne vrednosti zahteve iz Tabele 6.5.1-1.

6. Sistemi, ki oskrbujejo prostore, katerih občutena hladilna obremenitev pri projektnih pogojih, brez transmisijskih in infiltracijskih obremenitev, je manjša oziroma enaka transmisijskim in infiltracijskim izgubam pri zunanji temperaturi 16 °C.

7. Sistemi, ki naj bi obratovali manj kot 20 ur na teden. 8. Kjer bi uporaba zunanjega zraka za hlajenje vplivala na sisteme odprtih hladilnih vitrin v

nakupovalnih centrih. 9. Za komfortno hlajenje, kjer učinkovitost mehanskega hlajenja izpolnjuje oziroma presega

zahteve za izboljšanje učinkovitosti iz Tabele 6.5.1-3. 10. Sistemi, ki prvenstveno služijo računalniškim prostorom, kjer

a. je skupna projektna hladilna obremenitev vseh računalniških prostorov v zgradbi manjša od 880 kW, in zgradbe, v kateri so ti prostori, ne oskrbuje centralno postrojenje za pripravo hlajene vode;

b. je skupna projektna hladilna obremenitev prostora manjša od 175 kW, in je zgradba, v kateri so ti prostori, oskrbovana s centralnim postrojenjem za pripravo hlajene vode;

c. področno podjetje za oskrbo z vodo ne dovoli hladilnih stolpov ali d. je v računalniškem prostoru dodano manj kot 175 kW hladilne opreme neki obstoječi

zgradbi.

35

TABELA 6.5.1-3 Odpravljena zahteva po prostem hlajenju pri komfortnem hlajenju zaradi izboljšanja

učinkovitosti mehanskega hlajenja

Podnebna cona Izboljšanje učinkovitostia

2a 17 %

2b 21 %

3a 27 %

3b 32 %

3c 65 %

4a 42 %

4b 49 %

4c 64 %

5a 49 %

5b 59 %

5c 74 %

6a 56 %

6b 65 %

7 72 %

8 77 %

a. Če je naprava ocenjena z IPLV, IEER ali SEER, je treba za odpravo sicer zahtevanega prostega hlajenja z zrakom ali vodo minimalno zahtevano učinkovitost hlajenja naprave povečati za prikazani odstotek. Če je naprava ocenjena le za polno obremenitev, kot je na primer EER, potem je treba tega povečati za prikazani odstotek.

11. Sistemi, namenjeni računalniškim prostorom, kjer najmanj 75 % projektne obremenitve služi

a. prostorom, ki so opredeljeni kot objekt izrednega pomena, b. prostorom, ki so načrtovani za stopnjo IV, določeno v ANSI/TIA-942, c. prostorom, uvrščenim po NFPA 70, 708. člen – Elektroenergetski sistemi za kritično

obratovanje (Critical Operations Power Systems - COPS), ali d. prostorom, kjer se izvajajo storitve ključnih obračunov in poravnav, tako da bi v primeru

neuspešne poravnave nadaljnjih finančnih transakcij to lahko predstavljajo sistemsko tveganje po opisu v “The Interagency Paper on Sound Practices to Strengthen the Resilience of the US Financial System, April 7, 2003”.

6.5.1.1 Prosto hlajenje z zrakom 6.5.1.1.1 Projektna kapaciteta. Sistemi prostega hlajenja z zrakom morajo omogočati krmiljenje

loput zunanjega in povratnega zraka do uporabe 100 % količine zunanjega zraka kot vtočnega zraka za hlajenje.

36

6.5.1.1.2 Krmilni signal. Krmiljenje loput za prosto hlajenje mora biti zmožno potekati v sosledju z mehansko hladilno opremo in ne sme biti krmiljeno samo s temperaturo mešanega zraka.

Izjema: Uporaba krmiljenja z omejevanjem temperature mešanega zraka mora biti dovoljena za sisteme, krmiljene s prostorsko temperaturo (kot so enoconski sistemi).

6.5.1.1.3 Zapiranje pri gornji mejni vrednosti. Vsa prosta hlajenja z zrakom morajo biti sposobna zmanjšati količino zunanjega zraka na minimalno projektno količino takrat, ko se z zajemom zunanjega zraka ne zmanjšuje več poraba hladilne energije. Vrsta krmiljenja za zapiranje pri gornji mejni vrednosti in pripadajoče nastavitvene točke za posamezna podnebna območja se izberejo iz Tabele 6.5.1.1.3.

6.5.1.1.4 Lopute. Lopute povratnega, zavrženega in zunanjega zraka morajo izpolnjevati zahteve točke 6.4.3.4.3.

6.5.1.1.5 Izpust odvečnega zraka. Sistemi morajo imeti predviden izpust odvečnega zunanjega zraka med obratovanjem prostega hlajenja, s čimer se prepreči prevelik nadtlak v zgradbi. Odprtina za izpust zraka mora biti na takšnem mestu, da ne pride do ponovnega vstopa zraka vanjo.

6.5.1.1.6 Natančnost tipal. Tipala zunanjega, odtočnega, mešanega in vtočnega zraka morajo biti umerjena znotraj naslednje natančnosti: a. Temperature suhega in vlažnega termometra morajo biti natančne do ± 1,1 °C v območju med 4,4 °C

do 27 °C. b. Entalpija in vrednost tipala entalpijske razlike mora biti natančna do ± 5 kJ/kg v območju med 35 do

63 kJ/kg. c. Relativna vlažnost mora biti natančna do ±5 % v območju od 20 % do 80 %.

6.5.1.2 Prosto hlajenje z vodo 6.5.1.2.1 Projektna kapaciteta. Sistemi prostega hlajenja z vodo morajo biti sposobni ohladiti vtočni

zrak s posrednim hlapilnim hlajenjem in zagotavljati 100-% pričakovano hladilno obremenitev sistema pri zunanjih temperaturah zraka suhega termometra/mokrega termometra in nižje navzdol.

Izjeme: 1. Sistemi, ki služijo prvenstveno računalniškim prostorom, kjer se 100-% pričakovane hladilne

obremenitve sistema pokrijejo pri temperaturah suhega termometra, navedenih v Tabeli 6.5.1.2.1, s hlapilnim prostim hlajenjem z vodo

2. Sistemi, ki služijo prvenstveno računalniškim prostorom, kjer se 100-% pričakovane hladilne obremenitve sistema pokrijejo pri temperaturah suhega termometra, navedenih v Tabeli 6.5.1.2.1, s prostim hlajenjem z uporabo suhega hladilnika

3. Sistemi, kjer zahtev za razvlaževanje ni možno izpolniti s temperaturami zunanjega zraka 10 °C suhega termometra/7 °C mokrega termometra in kjer se 100-% pričakovane hladilne obremenitve sistema pri zunanjem stanju zraka 7 °C suhega termometra/4 °C mokrega termometra pokrije s hlapilnim prostim hlajenjem z vodo

6.5.1.2.2 Največji padec tlaka. Predhladilniki zraka in prenosniki toplote voda-voda, ki se uporabljajo kot del sistema prostega hlajenja z vodo, morajo imeti tlačni padec na vodni strani manjši od 45 kPa ali pa mora biti predvidena sekundarna zanka, tako da obtočne črpalke ne zaznajo tlačnega padca v predhladilniku oziroma prenosniku toplote, ko sistem obratuje v običajnem hladilnem režimu (brez prostega hlajenja).

TABELA 6.5.1.1.3 Nastavitve za krmiljenje prostega hlajenja z zrakom pri gornji mejni vrednostib

Vrsta krmiljenja Dovoljeno samo v podnebni coni kot navedena nastavitvena točka

Zahtevana gornja mejna vrednost (Prosto hlajenje ne deluje, kadar …):

Enačba Opis

Nespremenljiva temperatura suhega termometra

1b, 2b, 3b, 3c, 4b, 4c, 5b, 5c, 6b, 7, 8

TOA > 24 °C Zunanja temperatura presega 24 °C

5a, 6a TOA > 21 °C Zunanja temperatura presega 21 °C

1a, 2a, 3a, 4a, TOA > 18 °C Zunanja temperatura presega 18 °C

Razlika temperatur suhega termometra

1b, 2b, 3b, 3c, 4b, 4c, 5a, 5b, 5c, 6a, 6b, 7, 8

TOA > TRA Zunanja temperatura presega temperaturo odtočnega zraka

37

Nespremenljiva entalpija pri nespremenljivi temperaturi suhega termometra

V vseh hOA > 47 kJ/kga

ali TOA > 24 °C

Zunanja entalpija presega 47 kJ/kga suhega zrakaa ali temperatura zunanjega zraka presega 24 °C

Razlika entalpij z nespremenljivo temperaturo suhega termometra

V vseh hOA > hRA

ali TOA > 24 °C

Zunanja entalpija presega entalpijo odtočnega zraka ali temperatura zunanjega zraka presega 24 °C

a. Pri nadmorskih višinah bistveno višjih od morske gladine mora biti nespremenljiva omejitev entalpije nastavljena na vrednost entalpije pri 24 °C pri 50-% relativni vlažnosti. Kot primer, pri višini približno 1830 m znaša nespremenljiva vrednost entalpije približno 53,5 kJ/kg.

b. Naprave z izbirno namesto nastavljivo nastavitveno točko morajo imeti omogočeno nastavitev v območju 1,1 °C in 3,4 kJ/kg navedene nastavitvene točke.

TABELA 6.5.1.2.1 Zahteve za temperature suhega in mokrega termometra pri načrtovanju prostega

hlajenja z vodo za računalniške prostore

Klimatsko področje

Hlapilno prosto hlajenje Prosto hlajenje s

suhim hladilnikom

Suhi termometer,

°C

Mokri termometer,

°C

Suhi termometer, °C

1 A NZ NZ

1 B NZ NZ

2 A 4,4 1,7 –1,1

2 B 1,7 –1,1 –1,1

3 A 4,4 1,7 –3,9

3 B –1,1 –3,9 –3,9

3 C –1,1 –3,9 –1,1

4 A 4,4 1,7 –3,9

4 B –1,1 –3,9 –3,9

4 C –1,1 –3,9 –3,9

5 A 4,4 1,7 –6,7

5 B –1,1 –3,9 –6,7

5 C –1,1 –3,9 –3,9

38

6.5.1.3 Integrirano krmiljenje prostega hlajenja. Sistemi s prostim hlajenjem morajo biti integrirani s

sistemom mehanskega hlajenja in morajo zagotavljati delno hlajenje, tudi kadar je za pokrivanje preostale hladilne obremenitve potrebno dodatno mehansko hlajenje. Krmiljenje ne sme napačno obremeniti sistema mehanskega hlajenja z omejevanjem ali onemogočanjem prostega hlajenja ali na kateri koli drug način, kot na primer z obvodom vročega plina, razen na najnižji stopnji mehanskega hlajenja.

Enota, ki vključuje prosto hlajenje, mora izpolnjevati naslednje: a. Enota ima krmiljenje zmogljivosti mehanskega hlajenja povezano s krmiljenjem prostega hlajenja z

zrakom tako, da je loputa zunanjega zraka v 100 % odprtem položaju, ko je mehansko hlajenje v delovanju, in se loputa zunanjega zraka ne začne zapirati, da bi preprečila zamrznitev toplotnega menjalnika zaradi časovno potrebnega najkrajšega delovanja kompresorja, dokler temperatura zraka na izstopu ni nižja od 7 °C.

b. Enota z neposredno ekspanzijo hladiva, ki krmili kapaciteto mehanskega hlajenja neposredno na osnovi temperature prostora, mora imeti najmanj dve stopnji kapacitete mehanskega hlajenja z naslednjima datumoma:

≥ nazivne kapacitete – s 1/1/2014 ≥ nazivne kapacitete – s 1/1/2016

6.5.1.4 S 1/1/2014 morajo vse druge enote z neposredno ekspanzijo hladiva, vključno s tistimi, ki krmilijo temperaturo prostora s spreminjanjem pretoka zraka v prostor, biti v skladu z zahtevami iz Tabele 6.5.1.4.

6.5.1.5 Vpliv prostega hlajenja na ogrevalni sistem. Načrtovanje sistema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije in krmiljenje prostega hlajenja morata biti takšni, da pri običajnem obratovanju ne povečata rabe energije za ogrevanje.

Izjeme: Prosto hlajenje pri sistemih s spremenljivim pretokom zraka, ki zaradi znižane temperature vtočnega zraka na conskem nivoju povečajo ogrevanje.

TABELA 6.5.1.4 Zahteve za stopenjsko hlajenje pri neposrednem uparjanju hladiva z napravami s spremenljivim pretokom zraka

Nazivna kapaciteta, kW Najmanjše število stopenj

mehanskega hlajenja Najmanjša razbremenitev

kompresorjaa

18 in <70 3 ≤35 % polne obremenitve

70 4 ≤25 % polne obremenitve

a. Pri krmiljenju stopenj mehanskega hlajenja, ki pri razbremenjevanju ne uporablja krajšanja poti bata kompresorja, se odstotek razbremenitve ovrednoti glede na polno obremenitev kompresorja pri nazivnih pogojih.

6.5.1.6 Vpliv prostega hlajenja na sistem vlaženja. Sistemi s tekočinskim hlajenjem in sistemi

vlaženja, načrtovani za vzdrževanje notranje vlažnosti pri rosiščni temperaturi večji od 2 °C, morajo uporabljati prosto hlajenje z vodo, če je prosto hlajenje zahtevano v točki 6.5.1.

6.5.2 Omejevanje sočasnega ogrevanja in hlajenja 6.5.2.1 Consko krmiljenje. Consko termostatsko krmiljenje mora preprečiti

a. dogrevanje; b. dohlajevanje;

6 A 1,7 –1,1 –6,7

6 B –1,1 –3,9 –6,7

7 –1,1 –3,9 –6,7

8 –1,1 –3,9 –6,7

NZ – ni zahteve

39

c. mešanje oziroma istočasno dovajanje vtočnega zraka, ki je bil predhodno mehansko ogrevan, in zraka, ki je bil predhodno hlajen, bodisi s sistemom mehanskega hlajenja ali s sistemom prostega hlajenja; in

d. drugo istočasno obratovanje ogrevalnih in hladilnih sistemov za potrebe iste cone. Izjeme:

1. Cone brez neposrednega digitalnega krmiljenja, za katere je količina dogretega, dohlajenega zraka ali mešanica obeh manjša od največje spodaj navedene vrednosti: a. 30 % vršne projektne vtočne količine te cone b. Količina zunanjega zraka, potrebna za izpolnitev prezračevalnih zahtev po ASHRAE

Standard 62.1 za to cono c. Katera koli večja pretočna količina, s katero je mogoče pristojnemu organu dokazati, da

znižuje skupno letno porabo energije sistema z izravnavo izgub pri dogrevanju oz. dohlajevanju tako, da se zmanjša zajem zunanjega zraka za ta sistem

d. Pretočna količina zraka, potrebna za izpolnitev veljavnih predpisov ali akreditiranih standardov, kot so tlačna razmerja ali minimalne količine izmenjave zraka

2. Cone z neposrednim digitalnim krmiljenjem, ki so v skladu s spodaj navedenim: a. Pretočna količina zraka v mrtvem pasu med ogrevanjem in hlajenjem ne presega večje od

spodaj navedenih vrednosti: (1) 20 % od projektne vršne vtočne količine za to cono (2) Količina zunanjega zraka, potrebna za izpolnitev prezračevalnih zahtev po ASHRAE

Standardu 62.1 za to cono (3) Katera koli večja količina zraka, s katero je mogoče pristojnemu organu dokazati, da

znižuje skupno letno porabo energije sistema z izravnavo izgub pri dogrevanju oz. dohlajevanju tako, da se zmanjša zajem zunanjega zraka

(4) Pretočna količina zraka, potrebna za izpolnitev veljavnih predpisov in akreditiranih standardov, kot so tlačna razmerja ali minimalne količine izmenjave zraka

b. Količina dogretega, dohlajenega ali mešanega zraka pri vršni potrebi mora biti manjša od 50 % projektne vršne vtočne količine zraka za dotično cono.

c. Prvo stopnjo ogrevanja predstavlja spreminjanje nastavitvene točke temperature vtočnega zraka vse do najvišje nastavitvene točke, medtem ko je pretočna količina zraka vzdrževana v svojem mrtvem pasu.

d. Drugo stopnjo ogrevanja predstavlja spreminjanje pretočne količine zraka od vrednosti v mrtvem pasu do maksimalne pretočne količine za ogrevanje.

3. Laboratorijski odvodni sistemi, ki so v skladu s točko 6.5.7.2. 4. Cone, kjer se najmanj 75 % energije za dogrevanje ali za pripravo toplega zraka v sistemih z

mešanjem zagotovi na mestu samem z zajemanjem zavržene energije (vključno s kondenzatorsko toploto) ali z virom sončne energije.

6.5.2.1.1 Omejitev temperature dogrevanja vtočnemu zraku. Kjer je v drugih delih tega standarda dogrevanje dovoljeno, se v conah, v katerih so odprtine za dovod zraka in za odvod oziroma izpust zraka višje od 2 m nad tlemi, ne sme dovajati ogrevnega zraka s temperaturo višjo od 11 °C nad nastavitveno točko temperature prostora.

Izjeme: 1. Laboratorijski odvodni sistemi v skladu s točko 6.5.7.2. 2. Med segrevanjem zgradbe, preden je ta zasedena, in v času znižanega nivoja ogrevanja.

6.5.2.2 Krmiljenje hidroničnega sistema. Ogrevanje tekočin v hidroničnih sistemih, ki so bile predhodno mehansko hlajene, in hlajenje tekočin, ki so bile predhodno mehansko ogrevane, mora biti omejeno v skladu s točkami od 6.5.2.2.1 do 6.5.2.2.3.

6.5.2.2.1 Tricevni sistem. Hidronični sistemi, ki uporabljajo skupni sistem za vrnitev grete in hlajene vode, se ne smejo uporabljati.

6.5.2.2.2 Dvocevni sistem s preklapljanjem. Sistemi, ki uporabljajo skupni razvodni sistem za dovod ogrevane in hlajene vode, so sprejemljivi pod naslednjimi pogoji: a. Sistem med preklopom iz enega načina delovanja na drugega dopušča mrtvi pas spremembe

zunanje temperature za vsaj 8 °C. b. Sistem je predviden za obratovanje in s krmiljenjem, s katerim je omogočeno najmanj štiriurno

obratovanje v enem načinu pred preklopom na drug način obratovanja. c. Izvedeno je krmiljenje prenastavitve, ki na točki preklopa omogoča, da dovodni temperaturi sistema

ogrevanja in hlajenja nista več kot 17 °C narazen. 6.5.2.2.3 Hidronični (vodna zanka) sistemi s toplotno črpalko. Hidronične toplotne črpalke,

priključene na skupno vodno zanko s centralnimi napravami za odvod toplote (npr. hladilni stolp) in za dodajanje toplote (npr. kotel) morajo imeti naslednje:

40

a. Krmilne naprave, ki omogočajo, da znaša mrtvi pas dovodne temperature toplotne črpalke najmanj 11 °C od začetka odvajanja toplote do dodajanja toplote s temi centralnimi napravami (npr. hladilni stolp in kotel).

b. Za podnebne cone od 3 do 8 in ob uporabi zaprtega kroga za odvod toplote (suhi hladilnik) mora biti vgrajen, ali samodejni ventil za obvod vsega, razen minimalno potrebnega pretoka vode mimo hladilnika tekočin (za protizmrzovalno zaščito), ali pa morajo biti predvidene zaporne lopute, ki dobro tesnijo. Če se v zanki toplotne črpalke uporabi odprt hladilni stolp neposredno, mora biti vgrajen samodejni ventil za obvod vsega vodnega pretoka toplotne črpalke mimo hladilnega stolpa. Če se uporabi odprt hladilni stolp v povezavi z ločenim prenosnikom toplote za ločitev hladilnega stolpa od zanke toplotne črpalke, je treba toplotno izgubo nadzirati z izklopom obtočne črpalke v zanki hladilnega stolpa. Izjema: Kjer se za optimizacijo temperature v zanki sistema uporablja krmilnik, s katerim se določi

najučinkovitejša obratovalna temperatura na osnovi potreb in kapacitete v dejanskem času, morajo biti dovoljeni mrtvi pasovi, manjši od 12 °C.

6.5.2.3 Razvlaževanje. Kjer so predvidene naprave za vzdrževanje relativne vlažnosti, morajo te preprečevati dogrevanje, mešanje toplih in mrzlih zračnih tokov oziroma druge načine istočasnega ogrevanja in hlajenja istega zračnega toka.

Izjeme: 1. Sistem je sposoben znižati količino vtočnega zraka na 50 % ali manj projektnega pretoka

zraka oziroma na minimalno pretočno količino zunanjega zraka za prezračevanje, ki je določena v Standardu ASHRAE 62.1 ali v drugem veljavnem zveznem, državnem, lokalnem predpisu ali priznanem standardu, katera od teh je večja, preden pride do istočasnega ogrevanja in hlajenja.

2. Posamezna ventilatorska hladilna naprava s projektno kapaciteto hlajenja 19 kW ali manj je sposobna znižati kapaciteto na 50 %, preden pride do istočasnega ogrevanja in hlajenja.

3. Posamezna mehanska hladilna naprava s projektno kapaciteto hlajenja 12 kW ali manj. Posamezna mehanska hladilna naprava je sistem, sestavljen iz ventilatorja oziroma ventilatorjev in hladilnega toplotnega menjalnika, ki zagotavljajo mehansko hlajenje.

4. Sistemi za oskrbo prostorov, ki zahtevajo posebne nivoje vlažnosti za potrebe procesov, ki se v njih izvajajo, kot so vivariji, muzeji, kirurške enote in objekti s hladilnimi sistemi, kot so nakupovalni centri, skladišča, hladilnice in ledene arene ter zgradbe, v katerih se na mestu samem zajema zavržena energija ali je toplota pridobljena od sonca v višini najmanj 75 % letnih potreb za dogrevanje ali za pridobitev toplega zraka v sistemih z mešanjem. Ta izjema ne velja za računalniške prostore.

5. Najmanj 90 % energije za dogrevanje ali za pripravo toplega zraka v sistemih z mešanjem prihaja iz vira na podlagi zajemanja zavržene energije na objektu (vključno kondenzatorske toplote) ali iz lokalnega vira sončne energije.

6. Sistemi, kjer zračnemu toku dodana toplota nastaja zaradi uporabe sušilnega sistema in kjer se 75 % te s sistemom sušenja dodane toplote odvede s prenosnikom toplote, bodisi pred ali za sušilnim sistemom, z zajemanjem energije.

6.5.2.4 Vlaženje 6.5.2.4.1 Vlažilnik s predgretjem plašča, nameščenega v zračnem toku, mora biti opremljen s

samodejnim ventilom za izklop predgretja, ko vlaženje ni zahtevano. 6.5.2.4.2 Vroče površine delilne cevi vlažilnika v zračnem toku kanalov ali klimatskih naprav morajo

biti izolirane s proizvodom z vrednostjo najmanj R-0,09. Izjeme: Sistemi, kjer se mehansko hlajenje, vključno z delovanjem prostega hlajenja, ne izvaja

istočasno z vlaženjem. 6.5.2.5 Toplotni menjalniki za predgretje. Toplotni menjalniki za predgrevanje zraka morajo imeti

krmiljenje, ki izklopi njihovo delovanje takrat, ko se izvaja mehansko ali prosto hlajenje. 6.5.3 Projektiranje in krmiljenje zračnega sistema. Vsak sistem ogrevanja, prezračevanja in

klimatizacije, katerega skupna nazivna moč ventilatorskega sistema je večja od 4 kW, mora biti v skladu z določili iz točk od 6.5.3.1 do 6.5.3.5.

6.5.3.1.1 Moč in učinkovitost ventilatorskega sistema. Ventilatorski sistem vsakega sistema ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije pri projektnih pogojih ne sme preseči dovoljene moči motorja, podane na napisni ploščici (kW) (opcija 1) oziroma vhodne moči ventilatorskega sistema (opcija 2), kot navedeno v Tabeli 6.5.3.1-1. To vključuje ventilatorje vtočnega zraka, ventilatorje odvodnega/izpustnega zraka, ventilatorje zavrženega zraka in ventilatorske terminalne naprave, povezane s sistemi za ogrevanje ali hlajenje. Enoconski sistemi s spremenljivim volumskim pretokom zraka morajo biti v skladu z omejevanjem ventilatorske moči pri nespremenljivem volumskem pretoku.

Izjeme: 1. Sistemi za bolnišnice, vivarije in laboratorije z napravami za krmiljenje pretoka na strani

zavrženega oziroma odvodnega zraka za vzdrževanje ustreznih prostorskih tlačnih razmerij,

41

potrebnih za zdravje in varnost ljudi v prostoru in za okoljski nadzor, lahko uporabljajo omejevanje ventilatorske moči pri spremenljivem volumskem pretoku.

TABELA 6.5.3.1-1 Omejevanje moči ventilatorjaa

Omejitev Nespremenljiv pretok Spremenljiv pretok

Opcija 1: Napisna ploščica motorja ventilatorja, kW

Dopustna moč motorja na napisni ploščici, kW

kW ≤ lS · 0,0017 kW ≤ lS · 0,0024

Opcija 2: Vhodna moč ventilatorja, kWi

Dopustna vhodna moč ventilatorja, kWi

kWi ≤ lS · 0,0015 + A kWi ≤ lS · 0,0021 + A

a. kjer l/sS = največja projektirana vtočna količina zraka za klimatizirane prostore po sistemu v l/s kW = največja moč na napisni ploščici motorja v kW kWi = največja vhodna moč ventilatorja kWi A = vsota (PD × l/sD/65.000),

kjer PD = vsak uporabljen popravek padca tlaka iz Tabele 6.5.3.1-2 v Pa

l/sD = projektni pretok zraka skozi vsako od naprav iz Tabele 6.5.3.1-2 v l/s

TABELA 6.5.3.1-2 Popravek omejevanja moči ventilatorja zaradi padca tlaka

Naprava Popravek

Dodatki

V celoti kanalski sistem za odvod povratnega ali zavrženega zraka

125 Pa (535 Pa za sisteme laboratorija in vivarija)

Naprave za krmiljenje povratnega ali zavrženega zraka 125 Pa

Filtri, čistilniki in druga obdelava zavrženega zraka Padec tlaka, izračunan pri projektni vrednosti

Filter zračnih delcev: MERV 9 do 12 (G4 do M6 po EN 779)

125 Pa

Filter zračnih delcev: MERV 13 do 15 (F7 do F9 po EN 779)

225 Pa

Filter zračnih delcev: MERV 16 in več (H10 in več po EN 1882) ter elektronsko okrepljeni filtri

Padec tlaka se izračuna 2× padec tlaka v čistem filtru pri projektnih pogojih ventilatorja

Ogljeni in drugi plinski filtri Padec tlaka v čistem filtru pri projektnih pogojih ventilatorja

Omara za biozaščito Padec tlaka v napravi pri projektnih pogojih ventilatorja

Naprava za zajemanje energije, drugačna od cevne zanke toplotnih menjalnikov

(350 × učinkovitost zajemanja energije ) – 125 Pa za vsak zračni tok

Cevna zanka toplotnih menjalnikov 150 Pa za vsak zračni tok

Hlapilni vlažilnik/hladilnik v zaporedju z drugim hladilnim menjalnikom toplote

Padec tlaka v napravi pri projektnih pogojih

Dušilnik zvoka (ventilatorji so namenjeni prostorom s ciljnim hrupom ozadja pod NC35)

38 Pa

Sistemi zavrženega zraka, ki služijo napam 85 Pa

Sistemi laboratorijev in vivarijev v visokih zgradbah 60 Pa/30 m pri navpično vodenih kanalih, ki prekoračujejo 25 m

42

Odbitki

Sistemi brez centralne hladilne enote 150 Pa

Sistemi brez centralne grelne enote 75 Pa

Sistemi s centralnim električnim uporovnim gretjem 50 Pa

2. Posamezni ventilatorji zavrženega zraka za napisno ploščico motorja 0,75 ali manj.

6.5.3.1.2 Napisna ploščica motorja. Izbrani motor pri vseh ventilatorjih ne sme biti večji od prve razpoložljive velikosti motorja, ki je večja od potrebne vhodne moči. Potrebna moč motorja mora biti navedena v projektni dokumentaciji, da pristojni organ lahko preveri skladnost s pravilnikom.

Izjeme: 1. Za ventilatorje z močjo, manjšo od 4,5 kW, pri katerih ima prvi razpoložljivi motor, ki je večji

od potrebne vhodne moči, nazivno moč v okviru 50 % potrebne moči, lahko izberemo naslednjo večjo velikost motorja.

2. Za ventilatorje z močjo 4,5 kW in več, pri katerih ima prvi razpoložljivi motor, ki je večji od potrebne vhodne moči, nazivno moč v okviru 30 % potrebne moči, lahko izberemo naslednjo večjo velikost motorja.

3. Sistemi, ki so skladni s točko 6.5.3.1.1, opcija 1. 6.5.3.1.3 Učinkovitost ventilatorja. Ventilatorji morajo imeti stopnjo učinkovitosti (Fan Efficiency

Grade (FEG) 67 ali več, privzeto na osnovi certificiranega podatka proizvajalca, kot določeno z AMCA 205. Skupna učinkovitost ventilatorja v projektni točki delovanja mora biti znotraj 15 % točk maksimalne skupne učinkovitosti ventilatorja.

TABELA 6.5.3.2.1 Datumi stopanja v veljavo za krmiljenje ventilatorja

Vrsta sistema hlajenja Velikost motorja ventilatorja, kW

Kapaciteta mehanskega hlajenja, kW

Datum stopanja v veljavo

Hlajenja z neposredno ekspanzijo hladiva

Katera koli

≥32

≥22 1/1/2014

≥19 1/1/2016

Tekočinsko hlajenje in hlapilno hlajenje

≥0,75 Katera koli

≥0,2 Katera koli 1/1/2014

Izjeme:

1. Posamezni ventilatorji z motorjem z napisno ploščico 4 kW ali manj 2. Več ventilatorjev vzporedno ali zaporedno (npr. ventilatorji v matriki) s kombinirano napisno

ploščico 4 kW ali manj in funkcijsko delujejo enakovredno kot en sam ventilator 3. Ventilatorji, ki so del opreme, navedene v točki 6.4.1.1 4. Ventilatorji, ki so vključeni v paket opreme in nosijo certifikacijski pečat tretje strani za svoje

zračne ali energijske lastnosti 5. Stenski/strešni ventilatorji 6. Ventilatorji izven obsega AMCA 205 7. Ventilatorji, ki so namenjeni delovanju v izrednih okoliščinah

6.5.3.2 Krmiljenje ventilatorja 6.5.3.2.1 Krmiljenje pretočne količine zraka Vsak sistem hlajenja, naveden v Tabeli 6.5.3.2.1,

mora biti načrtovan za spremenljiv pretok zraka preko ventilatorja kot funkcijo obremenitve in mora odgovarjati naslednjim zahtevam: a. Hladilne naprave z neposredno ekspanzijo hladiva in s tekočinskim hlajenjem, ki krmilijo kapaciteto

mehanskemu hlajenju neposredno na osnovi temperature prostora, mora imeti najmanj dve stopnji krmiljenja ventilatorja. Nizka ali minimalna hitrost ne sme presegati 66 % polne hitrosti. Pri nizki ali minimalni hitrosti ventilatorski sistem ne sme imeti porabe energije več kot 40 % pri polni hitrosti.

43

Nizka ali minimalna hitrost se mora uporabljati v obdobjih nizke hladilne obremenitve in pri obratovanju samo za potrebe prezračevanja.

b. Vse ostale enote, vključno z enotami z neposredno ekspanzijo hladiva in enotami s tekočinskim hlajenjem, ki krmilijo temperature prostora s spreminjanjem vtočne količine zraka v prostor, morajo imeti izvedeno krmiljenje ventilatorja. Minimalna hitrost ne sme prekoračiti 50 % polne hitrosti. Pri minimalni hitrosti ventilatorski sistem ne sme imeti porabe energije več kot 30 % pri polni hitrosti. Nizka ali minimalna hitrost se mora uporabljati v obdobjih nizke hladilne obremenitve in pri obratovanju samo za potrebe prezračevanja.

c. Enote, ki vključujejo prosto hlajenje z zrakom, da bi izpolnile zahteve iz točke 6.5.1, morajo imeti najmanj dve hitrosti vrtenja ventilatorja med delovanjem v načinu prostega hlajenja. Izjeme:

1. Krmiljenje ventilatorja ni zahtevano za enote s tekočinskim in hlapilnim hlajenjem z motorjem moči <0,75 kW, če enote niso predvidene za prezračevanje in ventilator v njih deluje v odvisnosti od obremenitev.

2. Če zahtevana količina zunanjega zraka za izpolnitev prezračevalnih zahtev iz Standarda 62.1 pri nizki hitrosti presega količino zraka, ki bi bila dobavljena pri hitrosti določeni v točki 6.5.3.2.1(a) ali 6.5.3.2.1(b), potem se minimalna hitrost izbere na podlagi izpolnitve zahteve po prezračevanju.

6.5.3.2.2 Mesto postavitve tipala statičnega tlaka v sistemih s spremenljivim pretokom zraka. Tipala statičnega tlaka za krmiljenje ventilatorjev sistemov s spremenljivim pretokom zraka se morajo namestiti na takšna mesta, da nastavitvena točka statičnega tlaka ni višja od 300 Pa. Če je zaradi tega tipalo nameščeno za glavnimi kanalskimi odcepi, mora biti v vsakem glavnem odcepu vgrajenih več tipal, da se statični tlak vzdržuje v vseh odsekih.

Izjema: Sistemi, ki so skladni s točko 6.5.3.2.3. 6.5.3.2.3 Ponastavitev nastavitvene točke statičnega tlaka. Za sisteme z neposrednim digitalnim

krmiljenjem posameznih con, ki poročajo centralni krmilni plošči, je treba ponastaviti statični tlak glede na cono, ki zahteva največ tlaka, kar pomeni, da je nastavitvena točka na novo nastavljena nižje, dokler en regulator pretoka ni skoraj popolnoma odprt.

6.5.3.2.3 Krmiljenje mora izvajati naslednje: a. Spremljati položaj lopute regulatorja pretoka v coni ali drugačen kazalnik potrebe glede statičnega

tlaka b. Samodejno zaznati tiste cone, ki bi lahko izrecno vodile k logiki po ponastavitvi in povzročile alarm

upravniku sistema d. Omogočati upravniku preprosto odstranitev con(e) iz algoritma ponastavitve

6.5.3.3 Optimiranje krmiljenja večconskega prezračevanja s spremenljivim pretokom 6.5.3.3 Večconski sistemi z neposrednim digitalnim krmiljenjem posameznih con, kjer posamezni

regulatorji pretoka poročajo centralni krmilni plošči, morajo vključevati tudi načine, s katerimi se zajem zunanjega zraka samodejno zniža pod projektno količino, kot odziv na spremenjeno učinkovitost prezračevalnega sistema, kot določa Standard ASHRAE 62.1, Priloga A.

Izjeme: 1. Sistemi s spremenljivim pretokom zraka s conskimi obtočnimi ventilatorji, ki vrtijo zrak iz

drugih con, ne da bi ga neposredno mešali z zunanjim zrakom, dvokanalski, dvoventilatorski sistemi s spremenljivim pretokom zraka in sistemi s spremenljivim pretokom zraka z ventilatorskimi terminalnimi napravami.

2. Sistemi, pri katerih mora biti zajem energije zavrženega zraka v skladu s točko 6.5.6.1. 3. Sistemi, kjer skupna projektna količina zavrženega zraka znaša več kot 70 % zahtevane

skupne projektne količine zajema zunanjega zraka. 6.5.3.4 Ponastavitev nastavitvene točke temperature vtočnega zraka. Večconski sistemi

ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije morajo imeti naprave za samodejno ponastavitev temperature vtočnega zraka, kot odziv na reprezentativne obremenitve zgradbe oziroma na temperaturo zunanjega zraka. Takšno krmiljenje mora ponastaviti temperaturo vtočnega zraka za najmanj 25 % razlike med projektno temperaturo vtočnega zraka in projektno sobno temperaturo zraka. Dovoljeno je krmiljenje, s katerim se ponastavitev nastavi na osnovi conske vlažnosti. Cone, kjer je pričakovati sorazmerno nespremenljive obremenitve, kot na primer prostori z elektronsko opremo, morajo biti projektirane za popolno ponastavitev vtočne temperature.

Izjeme: 1. Podnebne cone 1a, 2a, in 3a 2. Sistemi, ki preprečujejo dogrevanje, dohlajevanje ali mešanje ogrevanega in hlajenega

vtočnega zraka 3. Sistemi, pri katerih je najmanj 75 % energije za dogrevanje (na letni ravni) pridobljene na

mestu samem z zajemom zavržene energije ali z energijo sonca

44

6.5.3.5 Motorji ventilatorjev kot del opreme. Motorji ventilatorjev, z močjo večjo od 62,1 W in manjšo od 0,746 kW morajo biti elektronsko komutirani ali morajo imeti minimalno učinkovitost motorja 70 %, kadar so ocenjevani skladno z DOE 10 CFR 431. Ti motorji morajo imeti tudi sredstva za prilagoditev hitrosti za nastavitev pri uravnovešanju sistema ali za daljinsko krmiljenje. Jermensko gnani ventilatorji lahko pri uravnovešanju uporabijo kolesce za prilagoditev pretoka zraka namesto spreminjanja hitrosti motorja.

Izjeme: 1. Motorji v zračnih tokovih ventilatorskih konvektorjev in terminalnih enot, ki obratujejo samo v

primerih zagotavljanja ogrevanja prostoru 2. Motorji, nameščeni v klimatski opremi prostora, certificirano skladno s točko 6.4.1 3. Motorji, zajeti v Tabeli 10.8-4 ali 10.8-5

6.5.4 Načrtovanje in krmiljenje hidroničnega sistema 6.5.4.1 Znižanje obremenitve kotla. Kotlovski sistemi s toplotno obremenitvijo najmanj 293kW morajo

izpolniti zahteve glede razmerja znižanja obremenitve iz Tabele 6.5.4.1. Zahteva za znižanje obremenitve sistema se lahko izpolni z uporabo več kotlov z enostopenjskim

obratovanjem, enega ali več kotlov z moduliranim obratovanjem, ali s kombinacijo kotlov z enostopenjskim obratovanjem in kotlov z moduliranim obratovanjem.

Vsi kotli morajo izpolniti zahteve glede učinkovitosti iz Tabele 6.8.1-6. 6.5.4.2 Hidročnični sistemi s spremenljivim pretokom. Črpalni sistemi, s skupno močjo črpalnega

sistema nad 7,5 kW, ki vključujejo krmilne ventile za zvezno oziroma stopenjsko odpiranje in zapiranje, kot funkcijo obremenitve, morajo biti projektirani za spremenljivi pretok tekočine in morajo omogočati zmanjšanje pretočne količine na 50 % ali manj projektne pretočne količine. Posamezne črpalke hlajene vode za sisteme s spremenljivim pretokom z motorji z močjo nad 3,7 kW morajo imeti krmilne in/ali druge naprave (kot je krmiljenje s spremenljivo hitrostjo), ki pripomorejo k temu, da je potreba motorja črpalke samo 30 % projektne kilovatne moči pri 50 % projektnega pretoka vode. Krmilne in druge naprave morajo biti krmiljene kot funkcija želenega pretoka ali morajo vzdrževati minimalno zahtevano razliko tlaka. Ta se mora meriti na ali čim bližje najbolj oddaljenem prenosniku toplote ali pri prenosniku toplote, ki zahteva največjo razliko tlaka. Nastavitvena točka razlike tlaka ne sme biti večja od 110 % potrebnega tlaka za doseganje projektnega tlaka skozi prenosnik toplote. Kjer se za izpolnitev zahtev tega poglavja uporablja krmiljenje razlike tlaka, in se uporabljajo sistemi neposrednega digitalnega krmiljenja, je treba nastavitveno točko prenastaviti nižje, glede na položaje ventilov, dokler en ventil ni skoraj popolnoma odprt.

TABELA 6.5.4.1 Znižanje obremenitve kotla

Projektirana obremenitev kotlovskega sistema, kW

Najmanjše razmerje znižanja obremenitve

≥293 in 1465 3 proti 1

>1465 in 2931 4 proti 1

>2931 5 proti 1

Izjeme:

1. Sistemi, pri katerih je minimalni pretok manjši od minimalnega pretoka, ki ga proizvajalec opreme zahteva za pravilno obratovanje opreme, ki jo ta sistem oskrbuje, kot na primer generatorji hladu, in kjer skupna moč črpalnega sistema znaša 56 kW ali manj

2. Sistemi, ki zajemajo največ tri krmilne ventile 6.5.4.3 Ločitev generatorja hladu in kotla

6.5.4.3.1 Kadar je v hladilni centrali več generatorjev hladu, je treba predvideti možnost samodejne zaustavitve pretoka skozi generator hladu, ki ne deluje. Generatorji hladu, ki so cevno zaporedno povezani zaradi večje temperaturne razlike, se smatrajo kot en generator hladu. Kadar so za pretok hlajene vode skozi uparjalnike ali hladilne vode skozi kondenzatorje več generatorjev hladu uporabljene črpalke z nespremenljivim pretokom, mora biti njihovo število ne manjše, kot je število generatorjev hladu, njihovo vklapljanje in izklapljanje pa se izvajati skupaj z njimi.

45

6.5.4.3.2 Če je v kotlovnici več kotlov, je treba predvideti možnost samodejne zaustavitve pretoka skozi kotel, ki ne deluje. Kadar so za pretok grete vode skozi več kotlov uporabljene črpalke z nespremenljivim pretokom, mora biti njihovo število ne manjše, kot je število kotlov, njihovo vklapljanje in izklapljanje pa se izvajati skupaj z njimi.

6.5.4.4 Krmiljenje ponastavitve temperature hlajene in grete vode. Sistemi hlajene in grete vode s projektno kapacitete nad 88 kW, za dovod hlajene in/ali grete vode (ali obeh) komfortnim klimatskim sistemom, morajo imeti krmilne naprave, ki v odvisnosti reprezentativnih obremenitev zgradbe (vključno s temperaturo povratne vode) ali s temperaturo zunanjega zraka samodejno ponastavijo temperature v dovodu vode.

Izjeme: 1. Kjer bi vključitev krmiljenja za ponastavitev temperature v dovodu povzročila nepravilno

delovanje sistemov za ogrevanje, hlajenje, vlaženje ali razvlaževanje 2. Hidronični sistemi, na primer kot zahtevani pod točko 6.5.4.1, ki za zmanjšanje energije

črpanja uporabljajo spremenljivi pretok

TABELA 6.5.4.6 Maksimalni pretok cevnega sistema v l/s

Obratovalne ure/leto ≤2000 ure/leto >2000 in ≤4400 ure/leto >4400 ure/leto

Nazivna velikost cevi Drugo

Spremenljiv pretok/

spremenljiva hitrost

Drugo

Spremenljiv pretok/


Drugo

Spremenljiv pretok/


75 8 11 5 8 4 7

90 11 17 9 13 7 11

110 22 33 16 25 13 20

140 26 39 20 30 16 23

160 47 69 36 54 28 43

225 76 114 57 88 44 69

280 114 170 82 126 63 101

315 158 240 120 183 95 145

Največja hitrost za cevi nazivne velikosti več kot 355–

600 mm 2,6 m/s 4,0 m/s 2,0 m/s 2,9 m/s 1,5 m/s 2,3 m/s

6.5.4.5 Hidronične (vodna zanka) toplotne črpalke in vodno hlajene terminalne klimatske

naprave 6.5.4.5.1 Vse hidronične toplotne črpalke in vodno hlajene terminalne klimatske naprave morajo imeti

dvopoložajni samodejni ventil, ki pri izključenem kompresorju zapre pretok vode. Izjema: Enote, ki uporabljajo prosto hlajenje.

6.5.4.5.2 Hidronične toplotne črpalke in vodno hlajene terminalne klimatske naprave, katerih skupna moč črpalnega sistema presega 3,7 kW, morajo imeti krmilne in/ali druge naprave (kot je krmiljenje s spremenljivo hitrostjo), ki pripomorejo k temu, da je potreba moč črpalnega sistema samo 30 % projektne moči pri 50-% projektnem pretoku.

6.5.4.6 Dimenzioniranje cevi. Vse cevi hlajene vode in kondenzatorske hladilne vode morajo biti projektirane tako, da ob ustreznem skupnem letnem številu obratovalnih ur projektna pretočna količina v vsakem sklopu cevovoda ne presega vrednosti iz Tabele 6.5.4.6. Dimenzije cevi za sisteme, ki obratujejo pri spremenljivih pretočnih razmerah (npr. zvezno delujoči prehodni ventili pri toplotnih menjalnikih) in ki

46

imajo črpalke s spremenljivo hitrostjo, se izbirajo pod stolpci “Spremenljiv pretok/Spremenljiva hitrost”. Za ostale se dimenzije izbirajo pod stolpci “Ostalo”.

Izjemi: 1. Projektne pretočne količine, ki presegajo vrednosti iz Tabele 6.5.4.6, so dovoljene v določenih

cevnih odsekih, če dotična cev ni v kritičnem krogotoku pri projektnih pogojih in če ni pričakovati, da bo v tem kritičnem krogotoku dalj kot 30 % obratovalnih ur

2. Cevni sistemi, ki imajo enak oziroma nižji skupni tlačni padec kot isti sistem iz standardnih jeklenih cevi, s cevmi in spojnimi kosi, dimenzioniranimi po 6.5.4.6

6.5.5 Oprema za odvod toplote 6.5.5.1 Splošno. Točka 6.5.5 se nanaša na opremo za odvod toplote za komfortne hladilne sisteme,

kot so zračno hlajeni kondenzatorji, suhi hladilniki, odprti hladilni stolpi, hladilni stolpi zaprtega kroga in hlapilni kondenzatorji.

Izjema: Naprave za odvod toplote, katerih poraba energije je vključena v nazivne vrednosti učinkovitosti opreme, navedene v Tabelah od 6.8.1-1 do 6.8.1-4.

6.5.5.2 Krmiljenje hitrosti ventilatorja 6.5.5.2.1 Vsak ventilator, ki ga poganja motor z močjo 5,6 kW ali več, mora omogočati obratovanje

tega ventilatorja pri dveh tretjinah polne hitrosti ali manj ter mora imeti naprave za samodejno spremembo hitrosti ventilatorja, s čimer se krmili izhodna temperatura tekočine oziroma temperature/tlaka kondenzacije pri napravi za odvod toplote.

Izjeme: 1. Kondenzatorski ventilatorji, ki služijo več hladilnim krogotokom hladiva 2. Ventilatorji, ki služijo poplavljenim kondenzatorjem 3. Inštalacije v podnebnih conah 1 in 2

6.5.5.2.2 Oprema za odvod toplote, ki sestoji iz več celic in krmiljenja spremenljivega pretoka ventilatorjev, mora a. obratovati z največjim številom ventilatorjev, ki so dovoljeni v skladu z zahtevami proizvajalca za vse

komponente sistema, in b. krmiliti vse ventilatorje na isto hitrost, potrebno za trenutni odvod toplote, namesto z izvajanjem

(vklop/izklop) delovanja. Minimalna hitrost ventilatorja mora biti skladna z najnižjo dovoljeno hitrostjo pogonskega sistema ventilatorja po priporočilih proizvajalca.

6.5.5.3 Omejitve za centrifugalne ventilatorje odprtih hladilnih stolpov. Odprti hladilni stolpi s centrifugalnimi ventilatorji, s kombinirano nazivno kapaciteto 69 l/s ali več, pri temperaturi vrnitve kondenzatorske vode 35 °C, pri temperaturi dovoda kondenzatorske vode 29 °C in pri temperaturi zunanjega zraka mokrega termometra 24 °C, morajo izpolniti zahtevo glede energijske učinkovitosti hladilnih stolpov odprtega kroga z aksialnimi ventilatorji, navedeno v Tabeli 6.8.1-7.

TABELA 6.5.6.1-1 Zahteve za zajem energije zavrženega zraka za prezračevalne sisteme, ki delujejo manj kot 8000 ur na leto

Cona

% delež zunanjega zraka pri polni projektni pretočni količini zraka

≥10 % in

<20 %

≥20 % in

<30 %

≥30 % in

<40 %

≥40 % in

<50 %

≥50 % in

<60 %

≥60 % in

<70 %

≥70 % in

<80 % ≥80 %

Projektna vtočna količina zraka, l/s

3B, 3C, 4B, 4C, 5B NZ NZ NZ NZ NZ NZ NZ NZ

1B, 2B, 5C NZ NZ NZ NZ ≥12271 ≥5663 ≥2360 ≥1888

6B ≥13215 ≥12507 ≥5191 ≥2596 ≥2124 ≥1652 ≥1180 ≥708

1A, 2A, 3A, 4A, 5A, 6A ≥12271 ≥7551 ≥2596 ≥2124 ≥1652 ≥944 ≥472 >0

7, 8 ≥2124 ≥1888 ≥1180 ≥472 >0 >0 >0 >0

NZ — ni zahteve

47

TABELA 6.5.6.1-2 Zahteve za zajem energije zavrženega zraka za prezračevalne sisteme, ki delujejo več ali enako kot 8000 ur na leto

Cona

% delež zunanjega zraka pri polni projektni pretočni količini zraka

≥10 % in

<20 %

≥20 % in

<30 %

≥30 % in

<40 %

≥40 % in

<50 %

≥50 % in

<60 %

≥60 % in

<70%

≥70 % in

<80 % ≥80 %

Projektna vtočna količina zraka, l/s

3C NZ NZ NZ NZ NZ NZ NZ NZ

1B, 2B, 3B, 4C, 5C NZ ≥9203 ≥4248 ≥2360 ≥1888 ≥1416 ≥708 >0

1A, 2A, 3A, 4B, 5B ≥1180 ≥944 ≥472 ≥236 >0 >0 >0 >0

4A, 5A, 6A, 6B, 7, 8 >0 >0 >0 >0 >0 >0 >0 >0

NZ — ni zahteve

Izjema: Centrifugalni ventilatorji hladilnih stolpov odprtega kroga, ki imajo zračne kanale (dovod ali

odvod) ali ki potrebujejo zunanje dušenje zvoka. 6.5.5.4 Znižanje kapacitete hladilnega stolpa. Odprti hladilni stolpi, uporabljeni pri vodno hlajenih

generatorjih hlajene tekočine, ki so predvideni z več ali hitrostno krmiljenimi kondenzatorskimi črpalkami, morajo biti načrtovani tako, da vse celice odprtega hladilnega stolpa delujejo vzporedno z večjim od a. pretoka, ki ga povzroča najmanjša od črpalk pri njenem minimalnem pričakovanem pretoku, ali b. 50 % načrtovanega pretoka za celico.

6.5.6 Vračanje energije 6.5.6.1 Vračanje energije zavrženega zraka. Vsak ventilatorski sistem mora imeti sistem za vračanje

energije zavrženega zraka, če vtočna količina zraka sistema presega vrednost, navedeno v Tabelah 6.5.6.1-1 in 6.5.6.1-2, na osnovi podnebne cone in deleža količine zunanjega zraka pri projektnih pogojih.

6.5.6.1 Tabela 6.5.6.1-1 se uporablja za prezračevalne sisteme, ki obratujejo manj kot 8000 ur na leto, Tabela 6.5.6.1-2 se uporablja za prezračevalne sisteme, ki obratujejo 8000 ali več ur na leto.

Sistemi za vračanje energije, po zahtevi tega poglavja, morajo imeti najmanj 50-% učinkovitost vračanja. To pomeni spremembo entalpije v dovodu zunanjega zraka, ki je enaka 50-% razliki med entalpijo zunanjega zraka in entalpijo zavrženega zraka pri projektnih pogojih. Zagotovljen mora biti obvod ali krmiljenje sistema vračanja energije, da je omogočeno delovanje prostega hlajenja zraka po zahtevi iz točke 6.5.1.1.

Izjeme: 1. Laboratorijski sistemi v skladu s točko 6.5.7.2 2. Sistemi za oskrbo prostorov, ki se ne hladijo in se ogrevajo na manj kot 16 °C 3. Sistemi, katerih izpuh vsebuje toksične, vnetljive, korozivne pare, pare barv ali prah 4. Odvodne nape v komercialnih kuhinjah za zbiranje in odstranjevanje maščobnih par in dima 5. Kjer je več kot 60 % energije za ogrevanje zunanjega zraka pridobljene z zajemanjem

zavržene energije na mestu samem ali iz lokalnega vira sončne energije

48

TABELA 6.5.7.1.3 Največja neto količina zavrženega zraka, l/s

Vrsta nape Lahko

obremenjujoči kuhinjski aparati

Srednje obremenjujoči

kuhinjski aparati

Težko obremenjujoči kuhinjski aparati

Izredno težko obremenjujoči

kuhinjski aparati

Na steno obešena 217 325 433 596

Prosto viseča – enojna 433 541 650 758

Prosto viseča – dvojna (na vsako stran)

271 325 433 596

Nameščena nad kuhinjskimi aparati

271 271 ND ND

Nizko nameščena/nad izdajnim pultom

325 325 433 ND

ND = ni dovoljeno

6. Zajem energije za ogrevanje v podnebnih conah 1 in 2. 7. Zajem energije za hlajenje v podnebnih conah 3c, 4c, 5b, 5c, 6b, 7 in 8. 8. Kjer največji vir zavrženega zraka na posamezni lokaciji na zunanjosti zgradbe znaša manj kot

75 % projektne vtočne količine zunanjega zraka. 9. Sistemi, kjer se zahteva razvlaževanje, ki vključuje vračanje energije zaporedno s hlajenjem. 10. Sistemi, za katere se predvideva manj kot 20 ur obratovanja na teden pri deležu zunanjega

zraka, kot je naveden v 6.5.6.1-1. 6.5.6.2 Vračanje energije za pripravo tople porabne vode

6.5.6.2.1 Za ogrevanje ali predgretje porabne tople vode morajo biti vgrajeni sistemi za zajem toplote kondenzatorja, pod pogojem, da velja vse spodaj navedeno: a. Zgradba obratuje 24 ur na dan. b. Skupna instalirana kapaciteta odvoda toplote pri vodno hlajenih sistemih presega 1800 kW odvedene

toplote. c. Projektna ogrevalna obremenitev porabne vode presega 300 kW.

6.5.6.2.2 Zahtevani sistem za vračanje toplote mora imeti takšno kapaciteto, da zagotavlja manjše od spodaj navedenega a. 60 % vršne obremenitve odvoda toplote pri projektnih pogojih ali b. predgretje vršnega odjema tople porabne vode na 29 °C.

Izjemi: 1. Objekti, ki zajemanje kondenzatorske toplote uporabljajo za prostorsko ogrevanje, kjer

načrtovan zajem toplote presega 30 % vršne obremenitve vodno hlajenega kondenzatorja pri projektnih pogojih

2. Objekti, ki 60 % svojega ogrevanja porabne vode pridobijo iz lokalnega vira sončne energije ali iz zavržene energije, zajete na mestu samem, ali iz drugih virov

6.5.7 Sistemi zavrženega zraka 6.5.7.1 Sistemi zavrženega zraka iz kuhinj

6.5.7.1.1 Nadomestni zrak, voden neposredno v notranjost kuhinjske odvodne nape, ne sme presegati 10 % skozi napo odvedene količine zraka.

6.5.7.1.2 Klimatizirani vtočni zrak, doveden preko kuhinjske nape v kateri koli prostor, ne sme presegati večje od spodnjih vrednosti a. vtočne količine zraka, potrebne za pokrivanje ogrevalne oziroma hladilne obremenitve, ali b. količine skozi napo odvedenega zraka, zmanjšane za razpoložljiv zrak, ki prehaja iz sosednjih

prostorov. Ta razpoložljivi zrak je tisti del zunanjega prezračevalnega zraka, ki ni potreben za pokritje drugih potreb po odvodu zraka, kot so na primer sanitarije, in ki ni potreben za vzdrževanje tlačnih razmer v sosednjih prostorih. 6.5.7.1.3 Kadar v kuhinji/jedilnici skupna količina zraka, odvedenega skozi kuhinjsko napo, presega

2360 l/s, mora biti odvedena količina zraka vsake nape v skladu s Tabelo 6.5.7.1.3. Če je posamezna napa ali del nape vgrajen nad kuhinjskimi aparati z različnimi nazivnimi delovnimi močmi, potem

49

maksimalni dopustni pretok zraka pri tej napi oziroma delu nape ne sme presegati vrednosti v Tabeli 6.5.7.1.3 za največjo delovno moč kuhinjskega aparata pod to napo oziroma pod delom nape. Definicije tipov sesalnih nap, delovna moč kuhinjskih aparatov in neto odvodne količine so navedene v ASHRAE Standardu 154.

Izjema: Najmanj 75 % vsega nadomestnega zraka je prehodni zrak, ki bi bil sicer zavržen. 6.5.7.1.4 Kadar v kuhinji/jedilnici skupna količina zraka, odvedenega skozi kuhinjsko napo, presega

2360 l/s, mora biti izpolnjen eden od spodnjih pogojev: a. Najmanj 50 % vsega nadomestnega zraka je prehodni zrak, ki bi bil sicer zavržen. b. Sistem(i) prezračevanja delujočega na osnovi potreb, ki deluje z najmanj 75 % zavrženega zraka.

Takšni sistemi morajo biti sposobni za najmanj 50 % zmanjšati pretočni količini zavrženega in prehodnega zraka ter morajo vključevati tudi potrebne krmilne naprave, s katerimi spreminjajo zračni pretok glede na obratovanje kuhinjskih aparatov ter vzdržujejo popoln zajem in zajezitev dima, izpustov in produktov zgorevanja med kuhanjem in v mirovanju.

d. Navedene naprave za zajem energije, z najmanj 40-% učinkovitostjo, zajemajo občutene toplote pri vsaj 50-% skupni odvodni količini zavrženega zraka. 6.5.7.1.5 Preizkušanje delovne zmogljivosti. Za ovrednotenje projektnih pretočnih količin zraka in

za prikaz pravilnega delovanja zajema in zajezitve pri vgrajenih sistemih za odvod zraka iz komercialnih kuhinj se uporablja potrjena metoda preizkušanja na licu mesta. Kjer se uporabljajo prezračevalni sistemi na osnovi potreb, v skladu s točko 6.5.7.1.4, je potrebno še dodatno preizkušanje delovne zmogljivosti, s katerim se prikaže pravilni zajem in zajezitev pri minimalnem pretoku zraka.

6.5.7.2 Sistemi zavrženega zraka iz laboratorijev. Zgradbe z laboratorijskimi odvodnimi sistemi, katerih skupna količina zavrženega zraka je večja od 2360 l/s, morajo imeti vsaj eno od naslednjih značilnosti: a. Laboratorijski sistem spremenljive količine zavrženega in vtočnega zraka mora biti sposoben

zmanjšati pretočni količini zavrženega in nadomestnega zunanjega zraka oziroma mora imeti vgrajen sistem za zajem toplote iz laboratorijskega izpuha za predpripravo nadomestnega zunanjega zraka, ki mora izpolniti naslednjo zahtevo:

A + B × (E/M) ≥ 50 %,

kjer A = odstotek, za katerega se z ozirom na projektne pogoje lahko zmanjšajo

pretočne količine zavrženega in nadomestnega zunanjega zraka B = odstotek temperaturnega izkoristka zajemanja toplote E = količina zraka, odvedenega skozi napravo za zajemanje toplote pri projektnih pogojih M = količina nadomestnega zunanjega zraka sistema pri projektnih pogojih

b. Laboratorijski sistemi spremenljive količine zavrženega in vtočnega zraka, pri katerih morajo biti minimalne obtočne količine zraka v skladu z akreditiranimi standardi in morajo biti sposobni zmanjšati v coni pretočne količine zavrženega in nadomestnega zunanjega zraka na krmiljene minimalne obtočne vrednosti oziroma na minimum, ki je potreben za izpolnitev zahtev glede na vzdrževanje tlačnih razmer. Nekrmiljene cone morajo biti sposobne zmanjšati pretočne količine zavrženega in nadomestnega zunanjega zraka na 50 % conskih projektnih vrednosti oziroma na minimum, ki je potreben za izpolnitev zahtev glede vzdrževanja tlačnih razmer.

e. Neposredni vtok nadomestnega (pomožnega) zraka, ki je enak najmanj 75 % količine zavrženega zraka, ogretega ne več kot 1,1 °C pod nastavljeno sobno temperaturo in hlajenega ne več kot 1,7 °C nad nastavljeno sobno temperaturo, brez dodanega vlaženja in brez sočasnega ogrevanja in hlajenja, ki se uporablja za krmiljenja razvlaževanja.

6.5.8 Sevalni sistemi ogrevanja 6.5.8.1 Ogrevanje odprtih prostorov. Sevalno ogrevanje se mora uporabiti za ogrevanje odprtih

prostorov. Izjema: Nakladalne rampe, opremljene z zračnimi zavesami. 6.5.8.2 Ogrevanje zaprtih prostorov. Sevalni sistemi ogrevanja, ki se uporabljajo kot primarni ali

dopolnilni sistem za ogrevanje zaprtih prostorov, morajo biti v skladu z veljavnimi določili standarda, vključno, vendar ne omejeno samo na to, z naslednjim: a. Sevalni hidronični stropni ali talni paneli (za ogrevanje ali hlajenje) b. Kombinirani ali hibridni sistemi, z vgrajenimi sevalnimi grelnimi (ali hladilnimi) paneli f. Sevalni grelni (ali hladilni) paneli, ki se uporabljajo skupaj z drugimi sistemi, kot so sistemi s

spremenljivim pretokom ali toplotno akumulacijski sistemi 6.5.9 Omejitve obvoda vročega plina. Hladilni sistemi ne smejo uporabljati sistemov z obvodom

vročega plina ali drugih sistemov za krmiljenje tlaka uparjalnika, razen če ima tak sistem predvidenih več stopenj razbremenitve ali pa zvezno krmiljenje kapacitete. Kapaciteta obvoda vročega plina mora biti omejena na vrednosti v Tabeli 6.5.9 za enote s spremenljivim pretokom in enoconske enote s

50

spremenljivim pretokom. Obvod vročega plina se ne sme uporabljati pri enotah z nespremenljivim pretokom zraka.

6.5.10 Stikala vrat. Vsak kondicioniran prostor z vrati, vključno z vrati, ki so več kot polovico zastekljena, odpirajo pa se na prosto, mora biti opremljen s krmiljenjem, ki, kadar so vrata odprta

TABELA 6.5.9 Omejitve obvoda vročega plina

Nazivna kapaciteta Maksimalni obvod vročega

plina, % polne kapacitete

≤70 kW 15 %

>70 kW 10 %

a. onemogoči mehansko ogrevanje ali prenastavi nastavitveno točko ogrevanja na 13 °C ali nižje po

preteku obdobja petih minut odprtih vrat in b. onemogoči mehansko hlajenje ali prenastavi nastavitveno točko hlajenja na 32 °C po preteku

obdobja petih minut odprtih vrat. Mehansko hlajenje lahko ostane v delovanju, če je temperatura zunanjega zraka nižja od temperature prostora.

Izjeme: 1. Vhodna vrata v zgradbe s samodejnimi zapirali 2. Vsak prostor brez termostatskega krmiljenja 3. Spremembe v obstoječih zgradbah 4. Nakladalne rampe

6.5.11 Hladilni sistemi. Hladilni sistemi, ki jih tvorijo hladilne vitrine, hladilnik z možnostjo vstopanja ali zamrzovalniki z možnostjo vstopanja in so povezani z oddaljenimi kompresorji, oddaljenimi kondenzatorji ali oddaljenimi kompresorsko-kondenzatorskimi enotami, morajo izpolniti zahteve iz točk 6.5.11.1 in 6.5.11.2.

Izjema: Sistemi, ki uporabljajo transkritični hladilni tokokrog ali amonijak kot hladivo. 6.5.11.1 Kondenzatorji, uporabljeni v hladilnih sistemih. Z ventilatorji opremljeni kondenzatorji

morajo ustrezati naslednjim zahtevam: a. Projektna temperatura nasičenja pri kondenzaciji znaša za zračno hlajene kondenzatorje manj ali

enako projektni temperaturi suhega termometra, povečani za 5,5 °C za nizkotemperaturno hlajenje in manj, ali enako projektni temperaturi suhega termometra, povečani za 8 °C za srednje-temperaturno hlajenje. 1. Temperatura nasičenja pri kondenzaciji se za mešanice hladiv določi s povprečjem temperatur

pare in tekočine, ki izhaja iz preračuna tlaka na izstoku iz kondenzatorja. b. Motorji kondenzatorja, katerih moč je manjša od 75 kW, morajo biti elektronsko komutirani, s trajno

ločenim kondenzatorjem (PSC) ali trifazni. c. Vsi ventilatorji zračno hlajenih kondenzatorjev, hlapilno hlajenih kondenzatorjev in suhih ali mokrih hladilni kov tekočin oziroma hladilnih stolpov morajo vključevati enega od naslednjih zvezno vodenih krmiljenj spreminjanja hitrosti vrtenja ventilatorja in zmanjševati njegovo porabo na ne več kot 30 % projektne moči pri 50-% projektnem pretoku zraka:

1. Krmiljenje kondenzacijskega tlaka hladilnega sistema zračno hlajenih kondenzatorjev mora uporabljati spremenljivo nastavitveno točko temperature kondenzacije v odvisnosti od zunanje temperature suhega termometra.

2. Krmiljenje kondenzacijskega tlaka hladilnega sistema hlapilno hlajenih kondenzatorjev mora uporabljati spremenljivo nastavitveno točko temperature kondenzacije v odvisnosti od zunanje temperature mokrega termometra.

d. Kondenzatorji z več ventilatorji morajo biti krmiljeni usklajeno. e. Najnižja nastavitvena točka temperature kondenzacije ne sme biti višja od 21 °C.

6.5.11.2 Kompresorski sistemi. Sistemi hladilnih kompresorjev morajo izpolnjevati naslednje zahteve: a. Krmiljenje sesalnega tlaka skupine sistema kompresorjev in večkompresorskega sistema mora

vključevati logiko drseče nastavitvene točke sesalnega tlaka, ki spreminja ciljno temperaturo sesalnega tlaka v odvisnosti od temperaturnih zahtev priključenih hladilnih vitrin ali zamrzovalnikov in hladilnikov, ki omogočajo vstopanje.

Izjeme: 1. Sistemi z enim kompresorjem, ki nimajo sposobnosti spreminjanja kapacitete

51

2. Skupine kompresorjev, katerih projektna temperatura nasičenja pri sesanju znaša enako ali več od –1,1 °C, skupine kompresorjev druge stopnje pri dvostopenjskih ali kaskadnih sistemih, ali skupine kompresorjev, ki služijo generatorjem hlajenja sekundarnih tekočin

b. Podhladitev utekočinjenega hladiva mora biti izvedena za vse nizkotemperaturne kompresorske sisteme s projektno hladilno kapaciteto enako ali večjo od 29,3 kW s projektno temperaturo nasičenja pri sesanju enako ali nižjo od –23,3 °C. Temperatura podhladitve utekočinjenega hladiva mora biti krmiljena s točko nastavitve maksimalne temperature 10 °C na izstopu iz enote za podhladitev z uporabo vmesnega vbrizgavanja hladiva v kompresor med stiskanjem ali z uporabo ločene kompresorske skupine, delujoče pri temperaturi nasičenja pri sesanju enaki ali večji od –7,8 °C. 1. Cevovodi podhlajenega hladiva so predmet izolacijskih zahtev iz Tabele 6.8.3-2.

c. Vsi kompresorji, ki vključujejo notranje ali zunanje grelnike oljnega ohišja, morajo imeti sredstva, ki izklopijo grelnike med delovanjem kompresorja.

6.6 Alternativna pot skladnosti

6.6.1 Sistemi računalniških sob. Sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije, namenjeni pokrivanju ogrevalnih, hladilnih ali prezračevalnih potreb računalniške sobe, morajo izpolnjevati zahteve točk 6.1, 6.4, 6.6.1.1 ali 6.6.1.2, 6.6.1.3, 6.7 in 6.8.

6.6.1.1 PUE1 računalniške sobe mora biti manjši ali enak vrednostim, navedenim v Tabeli 6.6.1. Urna simulacija projektirane tehnične rešitve, v namen računanja PUE1, mora imeti osnovo v metodologiji simulacije iz ASHRAE Standarda 90.1, Dodatek G.

Izjeme: Ta pot skladnosti ni dovoljena pri projektirani tehnični rešitvi računalniške sobe, ki vključuje sistem sočasne proizvodnje električne energije in toplote.

6.6.1.2 PUE0 računalniške sobe je manjša ali enaka vrednostim, navedenim v Tabeli 6.6.1, najvišja vrednost mora biti določena pri zunanjih projektnih temperaturah in mora biti omejena na sisteme, ki uporabljajo samo električno energijo kot vir energije. PUE0 mora biti izračunana za dva pogoja: energija za 100-% projektirano IT opremo in energija za 50-% projektirano IT opremo.

TABELA 6.6.1 Maksimum učinkovitosti uporabe električne energije (PUE – Power Usage Effectiveness)

Podnebna cona PUEa

1A 1,61

2A 1,49

3A 1,41

4A 1,36

5A 1,36

6A 1,34

1B 1,53

2B 1,45

3B 1,42

4B 1,38

5B 1,33

52

6B 1,33

3C 1,39

4C 1,38

5C 1,36

7 1,32

8 1,30

a. PUE0 in PUE1 ne vključujeta energije za polnjenje baterij.

Obrazložitev pojmov k tabeli 6.6.1.: PUE - Power Usage Effectivene: Učinkovitost uporabe električne energije predstavlja potrebno energijo računalniškega prostora deljeno z energijo IT opreme računano skladno z industrijsko sprejetim standardom (glej dodatek E). PUE - kategorija 0: vršna potrebna električna energija (kW) za celoten računalniški prostor, vključno z IT opremo in podporno infrastrukturo, deljeno z vršno električno potrebo (kW) IT opreme. PUE - kategorija 1: letno potrebna električna energija (kW) za celoten računalniški prostor, vključno z IT opremo in podporno infrastrukturo, deljeno z letno električno potrebo (kW) IT opreme.

6.6.1.3 Na razpolago mora biti dokumentacija, ki vključuje razčlembo rabe ali potreb energije najmanj po naslednjih sklopih: IT oprema, izgube pri razvodu izven IT opreme, sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije ter razsvetljava. 6.7 Predložena dokumentacija

6.7.1 Splošno. Pristojni organ lahko zahteva predložitev dokumentacije o skladnosti in dodatne informacije v skladu s točko 4.2.2 tega standarda.

6.7.2 Zahteve glede izpolnitve. V nadaljevanju navedene zahteve so obvezne določbe in se zahtevajo za doseganje skladnosti s tem standardom.

6.7.2.1 Načrti. V izvedbeni dokumentaciji mora biti zahtevano, da je treba v 90 dneh od dneva prevzema sistema lastniku objekta ali njegovemu imenovanemu zastopniku predložiti načrte dejansko izvedene instalacije. Načrti izvedenih del morajo vsebovati najmanj podatke o lokaciji, o delovni zmogljivosti vsakega kosa opreme, splošno konfiguracijo razvodnega sistema zračnih kanalov in cevi vključno z dimenzijami in s projektnimi količinami zraka oziroma pretoka vode.

6.7.2.2 Navodila. V izvedbeni dokumentaciji mora biti zahtevano, da je treba lastniku objekta oziroma njegovemu zastopniku izročiti navodila za obratovanje in vzdrževanje, in sicer v 90 dneh po datumu prevzema sistema. Navodila morajo biti v skladu z industrijskimi standardi (glej informativno prilogo E) in morajo vsebovati najmanj naslednje: a. Podatke o velikosti in dodatni opremi za vsako napravo, ki potrebuje vzdrževanje. b. Navodila za obratovanje in vzdrževanje za vsak kos opreme in sistem, ki potrebuje vzdrževanje,

razen za opremo, ki ni dobavljena kot del projekta. Natančno morajo biti navedena vsa opravila rednega vzdrževanja.

c. Ime in naslovne podatke najmanj ene servisne službe. d. Podatke za vzdrževanje in umerjanje vrednosti krmilnega sistema ogrevanja, prezračevanja in

hlajenja, vključno s shemami ožičenja, funkcionalnimi shemami in z opisi sosledij delovanja. Na načrtih samodejnega krmiljenja je treba navesti želene ali na licu mesta določene vrednosti nastavitvenih točk oziroma pri digitalnih sistemih krmiljenja v njihovih navodilih za programiranje.

e. Celovit opis predvidenega obratovanja posameznega sistema, vključno s predvidenimi vrednostmi nastavitvenih točk.

6.7.2.3 Uravnoteženje sistema 6.7.2.3.1 Splošno. V izvedbeni dokumentaciji mora biti zahtevano, da so vsi sistemi ogrevanja,

prezračevanja in klimatizacije uravnoteženi v skladu s splošno sprejetimi inženirskimi standardi (glej informativno prilogo E). V izvedbeni dokumentaciji mora biti zahtevano, da je treba lastniku objekta oziroma njegovemu zastopniku predložiti pisno poročilo o uravnoteženju za cone, ki jih sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije oskrbujejo in katerih skupna klimatizirana površina je večja od 460 m2.

53

6.7.2.3.2 Uravnoteženje zračnih sistemov. Zračni sistemi morajo biti uravnoteženi tako, da se najprej na minimum zmanjšajo izgube dušenja. Nato je treba pri ventilatorjih z močjo nad 0,75 kW nastaviti hitrost ventilatorja v skladu s projektnim pretokom.

6.7.2.3.3 Uravnoteženje hidroničnih sistemov. Hidronične sisteme je treba uravnotežiti proporcionalno, in sicer tako, da se najprej na minimum zmanjšajo izgube dušenja; nato pa je treba rotor oziroma hitrost črpalke nastaviti v skladu s projektnim pretokom.

Izjeme: Nastavitev rotorja oziroma hitrosti črpalke ni potrebna 1. pri črpalkah z motorji z močjo 7,5 kW ali manj oziroma 2. če potrebno dušenje ne predstavlja več kot 5 % nazivne moči črpalke oziroma 2,2 kW, kar je

pač večje, nad vrednostjo, zahtevano z nastavljenim rotorjem. 6.7.2.4 Spuščanje sistemov na obratovanje. Samodejno krmiljenje naprav ogrevanja, prezračevanja

in klimatizacije mora biti preizkušeno, s čimer se zagotovi, da so krmilni elementi umerjeni in nastavljeni ter v dobrem obratovalnem stanju. Za projekte, kjer klimatizirane površine presegajo 4600 m2, razen skladišč in pol-ogrevanih prostorov, mora projektant v svojih načrtih in specifikacijah navesti natančna navodila za spuščanje sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije v obratovanje (glej informativno prilogo E). 6.8 Tabele minimalne učinkovitosti opreme

6.8.1 Zahteve glede minimalne učinkovitosti navedene opreme – Standardne nazivne vrednosti in obratovalni pogoji

6.8.2 Tabele izolacije kanalov 6.8.3 Tabele izolacije cevi

TABELA 6.8.1-1 Električno gnane klimatske naprave in kompresorsko-kondenzatorske enote – Minimalne zahteve za

energijsko učinkovitost

Tip opreme Velikostna kategorija

Tip enote za gretje

Podkategorija ali ocenjevalni pogoji

Minimalna učinkovitost Postopek preizkuša

njaa

Klimatske naprave,

zračno hlajene <19 kWb Vse

Ločen sistem 3,81 SCOPC

AHRI 210/240

Enovita izvedba

3,81 SCOPC (pred 20/1/15) 4,10 SCOPC

(od 1/1/2015)

Skozi steno, zračno hlajene

≤9 kWb Vse Ločen sistem 3,51 SCOPC

Enovita izvedba 3,51 SCOPC

Mali kanali z veliko hitrostjo, zračno hlajene

<19 kWb Vse Ločen sistem 2,93 SCOPC

Klimatske naprave,

zračno hlajene

≥19 kW in <40 kW

Električno uporovno (ali brez)

Ločen sistem ali enovita izvedba

3,28 COPC

3,34 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,78 ICOPC

(od 1/1/2016 AHRI

340/360

Vse drugo Ločen sistem ali enovita izvedba

3,22 COPC

3,28 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,76 ICOPC

(od 1/1/2016)

54

≥40 kW in <70 kW



3,22 COPC

3,28 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,75 ICOPC

(od 1/1/2016)


3,16 COPC

3,22 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,72 ICOPC (od 1/1/2016)

≥70 kW in <223 kW



2,93 COPC

2,96 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,40 ICOPC (od 1/1/2016)


2,87 COPC

2,90 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,34 ICOPC

(od 1/1/2016)

≥223 kW



2,84 COPC

2,87 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,28 ICOPC

(od 1/1/2016)


2,78 COPC

2,81 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,22 ICOPC

(od 1/1/2016)

Klimatske naprave,

vodno hlajene

<19 kW Vse Ločen sistem ali enovita izvedba

3,54 COPC

3,60 ICOPC AHRI

210/240

≥19 kW in <40 kW



3,54 COPC 3,60 ICOPC

(pred 1/1/2016) 4,07 ICOPC

(od 1/1/2016)

AHRI 340/360


3,48 COPC

3,54 ICOPC (pred 1/1/2016)

4,02 ICOPC (od 1/1/2016)

≥40 kW in <70 kW



3,66 COPC

3,66 ICOPC (pred 1/1/2016)

4,07 ICOPC (od 1/1/2016)



(pred 1/1/2016) 4,02 ICOPC

(od 1/1/2016)

55

≥70 kW in <223 kW




(pred 1/1/2016) 3,99 ICOPC

(od 1/1/2016) AHRI

340/360



(pred 1/1/2016) 3,93 ICOPC

(od 1/1/2016)

≥223 kW



3,57 COPC

3,63 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,96 ICOPC (od 1/1/2016)

AHRI 340/360


3,51 COPC

3,57 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,90 ICOPC (od 1/1/2016)

Klimatske naprave, hlapilno

hlajene

<19 kWb Vse Ločen sistem ali enovita izvedba


AHRI 210/240

≥19 kW and <40 kW



3,54 COPC

3,60 ICOPC

AHRI 340/360


3,48 COPC

3,54 ICOPC

≥40 kW and <70 kW





3,46 COPC

3,51 ICOPC

≥70 kW in <223 kW



3,48 COPC

3,54 ICOPC


3,43 COPC

3,48 ICOPC

≥223 kW



3,43 COPC

3,48 ICOPC


3,37 COPC

3,43 ICOPC

Kondenzacijske enote,

zračno hlajene ≥40 kW

3,07 COPC

3,46 ICOPC AHRI 365 Kondenzacijske

enote, vodno hlajene

≥40 kW 3,95 COPC

4,10 ICOPC

56

Kondenzacijske enote,

hlapilno hlajene ≥40 kW

3,95 COPC

4,10 ICOPC

a. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. b. Enofazne zračno hlajene klimatske naprave <19 kW ureja NAECA. SEER vrednosti so tiste, določene s strani NAECA.

TABELA 6.8.1-2 Električno gnane komfortne in namenske toplotne črpalke – Minimalne zahteve za energijsko učinkovitost


Tip enote za gretje Podkategorija ali

ocenjevalni pogoji

Minimalna učinkovitost

Postopek preizkušanj

aa

Zračno hlajene (hlajenje)

<19 kWb Vse

Ločen sistem

3,81 SCOPC

(pred 1/1/2015) 4,10 SCOPC

(od 1/1/2015)

AHRI 210/240

Enovita izvedba

3,81 SCOPC

(pred 1/1/2015) 4,10 SCOPC

(od 1/1/2015)


(hlajenje) ≤9 kWb Vse

Ločen sistem 3,52 SCOPC

Enovita izvedba 3,52 SCOPC

Majhno-kanalne, veliko-hitrostne, zračno hlajene

<19 kWb Vse Ločen sistem 2,93 SCOPC

Zračno hlajene (hlajenje)

≥19 kW in <40 kW


Ločen sistem in enovita izvedba

3,22 COPC

3,28 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,57 ICOPC

(od 1/1/2016)

AHRI 340/360

Vse ostalo Ločen sistem in enovita izvedba

3,17 COPC

3,22 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,52 ICOPC

(od 1/1/2016)

≥40 kW in <70 kW



3,11 COPC

3,13 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,40 ICOPC

(od 1/1/2016)

57


3,05 COPC

3,08 ICOPC (pred 1/1/2016)

3,34 ICOPC

(od 1/1/2016)

≥70 kW



2,78 COPC

2,81 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,11 ICOPC

(od 1/1/2016)


2,72 COPC

2,75 ICOPC

(pred 1/1/2016) 3,05 ICOPC

(od 1/1/2016)

Voda/zrak, vodna zanka

(hlajenje)

<5 kW Vse 30 °C vstopna

voda 3,57 COPC

ISO 13256-1

≥5 kW in <19 kW

Vse 30 °C vstopna

voda 3,81 COPC

≥19 kW in <40 kW

Vse 30 °C vstopna

voda 3,81 COPC

Voda/zrak, zemeljska voda

(hlajenje) <40 kW Vse

15 °C vstopna voda

5,27 COPC

Slanica/zrak, zemeljska zanka


25 °C vstopna voda

4,13 COPC

Voda/voda, vodna zanka


30 °C vstopna voda

3,10 COPC

ISO 13256-2

Voda/voda, zemeljska voda


15 °C vstopna voda

4,77 COPC

Slanica/voda, zemeljska zanka


25 °C vstopna voda

3,55 COPC

58

Zračno hlajene (ogrevanje)

<19 kWb

(hladilna kapaciteta)

—

Ločen sistem

2,26 SCOPH (pred 1/1/2015)

2,40 SCOPH

(od 1/1/2015)

AHRI 210/240

Enovita izvedba

2,26 SCOPH (pred 1/1/2015)

3,34 SCOPH

(od1/1/2015)


(ogrevanje)

≤9 kWb

(hladilna kapaciteta)

—

Ločen sistem 2,17 SCOPH

Enovita izvedba 2,17 SCOPH

Majhno-kanalne, veliko-hitrostne, zračno hlajene

(ogrevanje)

<19 kWb — Ločen sistem 2,0 SCOPH

Zračno hlajene (ogrevanje)

≥19 kW in <40 kW (hladilna

kapaciteta)

—

8,3 °C suh/6,1 °C vlaž.

zunanji zrak 3,3 COPH

AHRI 340/360

–8,3 °C suh/–9,4 °C vlaž.


≥40 kW (hladilna

kapaciteta) —

8,3 °C suh/6,1 °C vlaž.


–8,3 °C suh/–9,4 °C vlaž.


Voda/zrak, vodna zanka (ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) —

20 °C vstopna voda

4,3 COPH

ISO 13256-1

Voda/zrak, zemeljska voda

(ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) —

10 °C vstopna voda

3,7 COPH

Slanica/zrak, zemeljska zanka

(ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) — 0 °C vstopna voda 3,2 COPH

59

Voda/voda, vodna zanka (ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) —

20 °C vstopna voda

3,7 COPH

ISO 13256-2

Voda/voda, zemeljska voda

(ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) —

10 °C vstopna voda

3,1 COPH

Slanica/voda, zemeljska zanka

(ogrevanje)

<40 kW (hladilna

kapaciteta) — 0 °C vstopna voda 2,5 COPH

a. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. b. Enofazne zračno hlajene klimatske naprave <19 kW ureja NAECA. SEER vrednosti so tiste, določene s strani NAECA.

TABELA 6.8.1-3 Enoviti generatorji hlajene vode – Zahteve glede energijske učinkovitosti a,b,e

Tip opreme Velikostna kategorija Enote

Z uveljavitvijo 1/1/2010 Z uveljavitvijo 1/1/2015 Postopek preizkušan

jac Pot A Pot B Pot A Pot B

Zračno hlajeni generatorji hlajene vode

<528 kW

COP (W/W)

≥2,826 FL

NUd

≥2,985 FL ≥2,866 FL

≥3,694 IPLV

≥4,048 IPLV

≥4,669 IPLV

≥528 kW

≥2,826 FL

NUd

≥2,985 FL ≥2,866 FL

≥3,768 IPLV

≥4,137 IPLV

≥4,758 IPLV

Zračno hlajeni brez kondenzatorja, električno

gnani Vse kapacitete

COP (W/W)

Zračno hlajeni brez kondenzatorja morajo biti vrednoteni s pripadajočim kondenzatorjem in morajo

izpolnjevati zahteve zračno hlajenih generatorjev hlajene vode

Vodno hlajeni, električno gnani in delujoči na osnovi zmanjšanja prostornine

<264 kW

COP (W/W)

≤4,513 FL ≤4,400 FL ≤4,694 FL ≤4,513 FL

AHRI 551/591

≤5,588 FL ≤5,867 IPLV ≤5,867 IPLV

≤7,041 IPLV

≥264 kW in <528 kW

≤4,542 FL ≤4,456 FL ≤4,889 FL ≤4,694 FL

≤5,724 IPLV

≤6,007 IPLV ≤6,286 IPLV

≤7,184 IPLV

≥528 kW in <1055 kW

≤5,177 FL ≤4,903 FL ≤5,334 FL ≤5,177 FL

≤6,070 IPLV

≤6,519 IPLV ≤6,519 IPLV

≤8,001 IPLV

≥1055kW in <2110 kW

≤5,678 FL ≤5,509 FL ≤5,771 FL ≤5,633 FL

≤6,519 IPLV

≤7,184 IPLV ≤6,770 IPLV

≤8,586 IPLV

≥2100 kW

≤5,678 FL ≤5,509 FL ≤6,286 FL ≤6,018 FL

≤6,519 IPLV

≤7,184 IPLV ≤7,041 IPLV

≤9,264 IPLV

60

Vodno hlajeni, električno gnani centrifugalni

<528 kW

COP (W/W)

≤5,553 FL ≤5,509 FL ≤5,771 FL ≤5,065 FL

≤5,907 IPLV

≤7,823 IPLV ≤6,401 IPLV

≤8,001 IPLV

≥528 kW in <1055 kW

≤5,553 FL ≤5,509 FL ≤5,771 FL ≤5,544 FL

≤5,907 IPLV

≤7,823 IPLV ≤6,401 IPLV

≤8,801 IPLV

≥1055 kW in <1407kW

≤6,112 FL ≤5,867 FL ≤6,286 FL ≤5,917 FL

≤6,412 IPLV

≤8,801 IPLV ≤6,770 IPLV

≤9,027 IPLV

≥1407 kW in <2110 kW

≤6,112 FL ≤5,867 FL ≤6,286 FL ≤6,018 FL

≤6,412 IPLV

≤8,801 IPLV ≤7,041 IPLV

≤9,264 IPLV

≥2110 kW

≤6,176 FL ≤5,967 FL ≤6,286 FL ≤6,018 FL

≤6,531 IPLV

≤8,801 IPLV ≤7,041 IPLV

≤9,264 IPLV

Zračno hlajeni absorpcijski,enostopenjski

Vse kapacitete COP

(W/W) ≥0,600 FL NUd ≥0,600 FL NUd

AHRI 560

Vodno hlajeni absorpcijski, enostopenjski

Vse kapacitete COP

(W/W) ≥0,700 FL NUd ≥0,700 FL NUd

Absorpcijski dvostopenjski, posredno gnani

Vse kapacitete COP

(W/W)

≥1,000 FL

NUd

≥1,000 FL

NUd ≥1,050 IPLV

≥1,050 IPLV

Absorpcijski dvostopenjski, neposredno gnani

Vse kapacitete COP

(W/W)

≥1,000 FL

NUd

≥1,000 FL

NUd ≥1,000 IPLV

≥1,000 IPLV

a. Zahteve za centrifugalne generatorje hladne vode se uskladijo za nestandardne pogoje ocenjevanja s točko 6.4.1.2.1 in se uporabljajo samo za tam našteta omejevalna območja. Zahteve za zračno in vodno hlajene generatorje, delujoče na osnovi zmanjšanja prostornine in absorpcijsko delujoče, veljajo pri standardnih ocenjevalnih pogojih, opredeljenih v referenčnih postopkih preizkušanja.

b. Oboje, zahteve pri polni moči (FL) in za IPLV, mora biti izpolnjeno ali preseženo po tem standardu. Kadar je navedena možnost uporabe poti B, se skladnost lahko izbere za vse namene uporabe po poti A ali po poti B.

c. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. d. NU pomeni, da se zahteve ne uporabljajo za pot B in se za ugotavljanje skladnosti lahko uporabi samo pot A. e. FL pomeni zahteve pri polni obremenitvi (Full-Load) in IPLV pomeni zahtevo pri integrirani delni obremenitvi (Integrated Part-Load Value).

TABELA 6.8.1-4 Električno delujoče enovite terminalne klimatske naprave, enovite terminalne toplotne črpalke, enovite pokončne klimatske naprave, enovite pokončne toplotne črpalke, sobne klimatske naprave in sobne toplotne

črpalke – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti


(vhodna) Podkategorija ali

ocenjevalni pogoji Minimalna učinkovitost

Postopek preizkušanj

aa

PTAC – paketna terminalna klimatska naprava (hlajenje),

standardna velikost Vse kapacitete

35,0 °C suh zunanji zrak

4,04 – (0,300 × Kap/1000)c COPC (pred

1/1/2015) 4,10 – (0,300 ×

Kap/1000)c

COPC (od 1/1/2015)

AHRI 310/380

61

PTAC – paketna terminalna klimatska naprava (hlajenje),

nestandardna velikosta Vse kapacitete


3,19 – (0,213 × Kap/1000)c COPC

PTHP – paketna terminalna toplotna črpalka (hlajenje),

standardna velikost Vse kapacitete


4,10 – (0,300 × Kap/1000)c COPC

PTHP – paketna terminalna toplotna črpalka (hlajenje),

nestandardna velikostb Vse kapacitete


3,16 – (0,213 × Kap/1000)c COPC

PTHP – paketna terminalna toplotna črpalka (ogrevanje),

standardna velikost Vse kapacitete —

3,7 – (0,052 × Kap/1000)c COPH

PTHP – paketna terminalna toplotna črpalka (ogrevanje),

nestandardna velikostb Vse kapacitete —

2,9 – (0,026 × Kap/1000)c COPH

SPVAC – enovita stoječa toplotna črpalka (hlajenje)

<19 kW 35,0 °C suh/23,9 °C vlaž.

zunanji zrak 2,93 COPC

AHRI 390

≥19 kW in <40 kW 35,0 °C suh/23,9 °C vlaž.




SPVHP – enovita stoječa toplotna črpalka (hlajenje)

<19 kW 35,0 °C suh/23,9 °C vlaž.






SPVHP – enovita stoječa toplotna črpalka (ogrevanje)

<19 kW 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji

zrak 3,0 COPH

≥19 kW in <40 kW 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji

zrak 3,0 COPH

≥40 kW in <70 kW 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji

zrak 3,0 COPH

Sobna klimatska naprava z rešetkastimi stranicami

<1,8 kW

—

2,84 COPC

ANSI/AHAMRAC-1

≥1,8 kW in <2,3 kW 2,84 COPC

≥2,3 kW in <4,1 kW 2,87 COPC

62

≥4,1 kW in <5,9 kW 2,84 COPC

≥5,9 kW 2,49 COPC

SPVAC – enovita stoječa klimatska naprava (hlajenje), z omejitvami glede zaščite

pred vremenskimi vplivi

≤9 kW 35 °C suh/23,9 °C vlaž.


AHRI 390

>9 kW in ≤11 kW 35 °C suh/23,9 °C vlaž.


SPVHP – enovita stoječa toplotna črpalka (hlajenje), z omejitvami glede zaščite


≤9 kW 35 °C suh/23,9 °C vlaž.


>9 kW in ≤11 kW 35 °C suh/23,9 °C vlaž.


SPVHP – enovita stoječa toplotna črpalka (ogrevanje), z omejitvami glede zaščite


≤9 kW 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji

zrak 3,0 COPH

>9 kW in ≤11 kW 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji

zrak 3,0 COPH

Sobna klimatska naprava brez rešetkastih stranic

<2,3 kW

—

2,64 COPC

ANSI/AHAMRAC-1

≥2,3 kW in <5,9 kW

2,49 COPC

≥5,9 kW 2,49 COPC

Sobna klimatska naprava/toplotna črpalka z

rešetkastimi stranicami

<5,9 kW

—

2,65 COPC

≥5,9 kW 2,49 COPC

Sobna klimatska naprava/toplotna črpalka brez

rešetkastih stranic

<4,1 kW

—

2,49 COPC

≥4,1 kW 2,34 COPC

Sobna klimatska naprava, samo okenska

Vse kapacitete — 2,55 COPC

Sobna klimatska naprava, drsno-okenska

Vse kapacitete — 2,78 COPC

63

a. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. b. Enote nestandardnih velikosti morajo nositi naslednjo tovarniško oznako: »IZDELANE SAMO ZA NAMENE Z NESTANDARDNIMI DIMENZIJAMI; NE SMEJO

BITI VGRAJENE V NOVE GRADBENE PROJEKTE.« Učinkovitost nestandardne opreme se nanaša samo na opremo, ki se vgrajuje v obstoječe odprtine v zunanjih zidovih, visokih manj ali enako kot 0,45 m in širokih manj ali enako 1,0 m in imajo presečno odprtino manjšo od 0,4 m2.

c. “Kap” pomeni nazivno hladilno moč izdelka v kW. Če je kapaciteta izdelka manjša od 2,1 kW, uporabi pri izračunu vrednost 2,1 kW. Če je kapaciteta enote večja od 4,4 kW, uporabi pri izračunu vrednost 4,4 kW.

TABELA 6.8.1-5 Toplozračne peči, toplozračne peči/klimatske enote, toplozračne kanalske peči in grelne enote


(vhodna) Podkategorija ali

ocenjevalni pogoji Minimalna učinkovitost Postopek preizkušanjaa

Toplozračna peč, plinska

<66 kW Maksimalna kapacitetac 78 % AFUE ali 80 % Et b,d DOE 10 CFR del 430 ali

točka 2.39, Toplotna učinkovitost, ANSI Z21.47

≥66 kW Maksimalna kapacitetac 80 % Etd

točka 2.39, Toplotna učinkovitost, ANSI Z21.47

Toplozračna peč, oljna

<66 kW Maksimalna kapacitetac 78 % AFUE ali 80 % Et

b,d DOE 10 CFR del 430 ali

točka 42, Zgorevanje, UL 727

≥66 kW Maksimalna kapacitetac 81 % Etd točka 42, Zgorevanje, UL 727

Toplozračna kanalska peč, plinska

Vse kapacitete Maksimalna kapacitetac 80 % Ece

točka 2.10, Učinkovitost, ANSI Z83.8

Toplozračni kalorifer, plinski Vse kapacitete Maksimalna kapacitetac 80 % Ece,f

točka 2.10, Učinkovitost, ANSI Z83.8

Toplozračni kalorifer, oljni Vse kapacitete Maksimalna kapacitetac80 % Ec

e,f točka 40, Zgorevanje, UL 731

a. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. b. Kombinirane enote, ki niso zajete v NAECA (trifazno napajanje ali zmogljivosti hlajenja, večja ali enaka 19 kW), so lahko v skladu z enimi ali drugimi pogoji

ocenjevanja. c. Skladnost enot, ki uporabljajo različne energijske vire, se določa pri največji kapaciteti od teh. d. Et = toplotna učinkovitost. Enote morajo vključevati tudi napravo za prekinjeno vžiganje (IID – Intermittent Ignition Device), ki ima izgube plašča manjše od 0,75

% vhodne moči in ima ali prisilni vlek ali loputo dimnih plinov. Prisilni vlek predstavlja alternativo dimni loputi pri tistih pečeh, ki zgorevalni zrak sesajo iz kondicioniranega prostora.

e. Ec = učinek zgorevanja (100 % manj izgube dimnih plinov). Glej postopke preizkušanja za natančno obravnavo. f. Od 8. avgusta 2008 dalje, skladno z »Zakonom o energijski politiki« iz 2005, morajo enote vključevati napravo za prekinjeno vžiganje (IID – Intermittent Ignition

Device) in imeti ali prisilni vlek ali loputo dimnih plinov.

TABELA 6.8.1-6 Plinski in oljni kotli – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti

Tip opremea Podkategorija ali ocenjevalni pogoji

Kategorija velikosti (vhodna)

Minimalna učinkovitost

Učinkovitost od 2/3/2020

Postopek preizkušanja

Kotli, toplovodni

Plinski

<88 kWf,g 82 % AFUE 82 % AFUE 10 CFR del 430

≥88 kW in

≤733 kW 80 % Et 80 % Et

10 CFR del 431

>733 kWa 82 % Ec 82 % Ec

Oljnie

<88 kWg 84 % AFUE 84 % AFUE 10 CFR del 430

≥88 kW in

≤733 kW 82 % Et 82 % Et

10 CFR del 431

>733 kWa 84 % Ec 84 % Ec

Kotli, Plinski <88 kWf 80 % AFUE 80 % AFUE 10 CFR del 430

64

parni Plinski

— vsi, razen z naravnim

vlekom

≥88 kW in

≤733 kW 79 % Et 79 % Et

10 CFR del 431

>733 kWa 79 % Et 79 % Et

Plinski —

z naravnim vlekom

≥88 kW in

≤733 kW 77 % Et 79 % Et

>733 kWa 77 % Et 79 % Et

Oljnie

<88 kW 82 % AFUE 82 % AFUE 10 CFR del 430

≥88 kW in

≤733 kW 81 % Et 81 % Et

10 CFR del 431

>733 kWa 81 % Et 81 % Et

a. Te zahteve veljajo za kotle nazivne vhodne moči 2346 kW ali manj, ki so ali niso enovite izvedbe. Zahteve glede minimalne učinkovitosti veljajo za vse kotle enovite izvedbe.

b. Ec = učinkovitost zgorevanja (100 % manj izgube dimnih plinov). Glej postopke preizkušanja za natančno obravnavo. c. Et = toplotna učinkovitost. Glej postopke preizkušanja za natančno obravnavo. d. Maksimalna kapaciteta — minimalni in maksimalni obratovalni pogoji, kot jih omogoča krmiljenje naprave. e. Vključuje kurjene z oljem (mazut). f. Kotli ne smejo biti opremljeni s stalno gorečim pilotnim plamenom. g. Kotli, ki niso opremljeni s toplotnim menjalnikom porabne tople vode, morajo imeti samodejna sredstva za prilagoditev temperature vode kot postopno

spreminjanje temperature v odvisnosti od spreminjanja toplotnih obremenitev.

TABELA 6.8.1-7 Zahteve glede učinkovitosti naprav za odvajanje toplote

Tip opreme

Skupna kapaciteta sistema za odvajanje

toplote pri ocenjevalnih pogojih

Podkategorija ali ocenjevalni pogojih

Zahtevane lastnostia,b,c,d,f,g

Postopek preizkušanjae

Odprti hladilni stolpi s propelerskim ali z

aksialnim ventilatorjem Vse

35,0 °C vstopna voda 29,4 °C izstopna voda 23,9 °C vstopni vlažni

termometer

≥3,40 l/s·kW CTI ATC-105 in CTI STD-201

Odprti hladilni stolpi s centrifugalnim ventilatorjem

Vse


termometer

≥1,7 l/s·kW CTI ATC-105 in CTI STD-201

Zaprti hladilni stolpi s propelerskim ali z



termometer

≥1,18 l/s·kW CTI ATC-105S in

CTI STD-201

Zaprti hladilni stolpi s centrifugalnim ventilatorjem

Vse


termometer

≥0,59 l/s·kW CTI ATC-105S in

CTI STD-201

Hlapilni kondenzatorji s propelerskim ali z


R-507A preizkusno hladivo 73,9 °C vstopna temperatura

plina 40,6 °C kondenzacijska

temperatura 23,9 °C vstopni vlažni

termometer

≥61,6 COP CTI ATC-106

65

Hlapilni kondenzatorji s propelerskim ali z


Amonijak preizkusno hladivo 60 °C vstopna temperatura



termometer


Hlapilni kondenzatorji s centrifugalnim ventilatorjem

Vse

R-507A preizkusno hladivo 73,9 °C vstopna temperatura


temperatura 23,9° C vstopni vlažni

termometer


Hlapilni kondenzatorji s centrifugalnim ventilatorjem

Vse

Amonijak preizkusno hladivo 60 °C vstopna temperatura



termometer


Zračno hlajeni kondenzatorji

Vse

52 °C kondenzacijska temperatura

88 °C vstopna temperatura plina

8 °C podhladitev 35 °C vstopni suhi termometer

≥69 COP AHRI 460

a. Za namene te tabele so lastnosti odprtega hladilnega stolpa določene s pretokom vode pri toplotnih ocenjevalnih pogojih, navedenih v Tabeli 6.8.1-7, deljenim z na napisni ploščici motorja ventilatorja navedeno nazivno močjo.

b. Za namene te tabele so lastnosti zaprtega hladilnega stolpa določene s pretokom vode pri toplotnih ocenjevalnih pogojih, navedenih v Tabeli 6.8.1-7, deljenim z vsoto z na napisni ploščici motorja ventilatorja navedeno nazivno močjo in z na napisni ploščici motorja pršilne črpalke navedeno nazivno močjo.

c. Za namene te tabele so lastnosti zračno hlajenega kondenzatorja določene s toploto, odvedeno s hladiva, deljeno z na napisni ploščici motorja ventilatorja navedeno nazivno močjo.

d. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. e. Učinkovitost in postopki preizkušanja za odprte in zaprte hladilne stolpe niso uporabni za hibridne hladilne stolpe, ki vsebujejo ločene mokre in suhe dele

toplotnih menjalnikov. Postopki preizkušanja niso uporabni za na licu mesta postavljene hladilne stolpe. f. Vsi hladilni stolpi morajo izpolnjevati minimalno v tabeli navedeno učinkovitost za določeno vrsto hladilnega stolpa skupaj s hladilno kapaciteto, ki jo povzročijo

za posamezni projekt predvideni dodatki in/ali vključena oprema. g. Za namene te tabele so lastnosti hlapilnih kondenzatorjev določene s toploto pri ocenjevalnih pogojih, navedenih v tabeli, deljene z vsoto z na napisni ploščici

motorja ventilatorja navedeno nazivno močjo in z na napisni ploščici motorja pršilne črpalke navedeno nazivno močjo. h. Zahteve za hlapilne kondenzatorje so navedene z amonijakom (R-717) in R-507A kot preizkusnima hladivoma. Hlapilni kondenzatorji, namenjeni uporabi s

hladivi na osnovi halogeniranih ogljikovodikov, drugačnih od R-507A, morajo izpolniti zahteve glede energijske učinkovitosti, navedene v tabeli za preizkusno hladivo R-507A.

TABELA 6.8.1-8 Oprema za prenos toplote

Tip opreme Podkategorija Minimalna učinkovitosta Postopek preizkušanjab

Toplotni menjalnik tekočina-tekočina

Ploščni NZ AHRI 400

a. NZ = ni zahtev b. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje.

66

TABELA 6.8.1-9 Električno delujoči klimatizerji s spremenljivim pretokom hladiva – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti


Tip enote za gretje


Minimalna učinkovitost Postopek

preizkušanja

VRF klimatizer, zračno hlajen

<19 kW Vse VRF multisplit

sistem 3,81 SCOPC

AHRI 1230

≥19 kW in <40 kW Električno uporovno (ali brez)

VRF multisplit sistem

3,28 COPC

3,84 ICOPC

≥40 kW in <70 kW Električno uporovno (ali brez)



≥70 kW Električno uporovno (ali brez)


2,93 COPC

3,40 ICOPC

Opomba: VRF – Variable Refrigerant Flow (spremenljiv pretok hladiva)

TABELA 6.8.1-10 Električno delujoči klimatizerji s spremenljivim pretokom hladiva zrak-zrak in namenske toplotne črpalke – Minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti


Tip enote za gretjePodkategorija ali

ocenjevalni pogoji Minimalna

učinkovitost Postopek

preizkušanja

VRF, zračno hlajen (hlajenje)

<19 kW Vse VRF multisplit

sistem 3,81 SCOPC

AHRI 1230

≥19 kW in <40 kW Električno uporovno

(ali brez) VRF multisplit

sistem 3,22 COPC

3,60 ICOPC


(ali brez) VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote

3,16 COPC 3,55 ICOP C


(ali brez) VRF multisplit

sistem 3,11 COPC

3,46 ICOPC



3,05 COPC 3,40 ICOP C

≥70 kW Električno uporovno

(ali brez) VRF multisplit sistem


≥70 kW Električno uporovno



67

VRF, vodno hlajen (hlajenje)

<19 kW Vse VRF multisplit sistem 30 °C vstopna voda

3,52 COPC

AHRI 1230

<19 kW Vse VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote 30 °C vstopna voda

3,46 COPC

≥19 kW in <40 kW Vse VRF multisplit sistem 30 °C vstopna voda

3,52 COPC

≥19 kW in <40 kW Vse VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote 30 °C vstopna voda

3,46 COPC

≥40 kW Vse VRF multisplit sistem 30 °C vstopna voda

2,93 COPC

≥40 kW Vse VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote 30 °C vstopna voda

2,87 COPC

VRF zemeljska voda

(hlajenje)


4,75 COPC

AHRI 1230

<40 kW Vse

VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote

15 °C vstopna temperatura

4,69 COPC

≥40 kW

Vse VRF multisplit sistem 15 °C vstopna voda

4,04 COPC

≥40 kW Vse



3,98 COPC

VRF zemeljska voda

(hlajenje)


3,93 COPC

AHRI 1230

<40 kW Vse VRF multisplit sistem z zajemanjem toplote 25 °C vstopna voda

3,87 COPC

≥40 kW Vse VRF multisplit sistem 25 °C vstopna voda

3,22 COPC

≥40 kW Vse



3,16 COPC

VRF zračno hlajen (ogrevanje)

<19 kW (hlajenje)

— VRF multisplit sistem 2,25 SCOPH AHRI 1230

68

≥19 kW in <40 kW

—

VRF multisplit sistem 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž. zunanji zrak

3,3 COPH

–8,3 °C suh/–9,4 °C vlaž. zunanji zrak

2,25 COPH

≥40 kW (hladilna kapaciteta)

—

VRF multisplit sistem 8,3 °C suh/6,1 °C vlaž.


–8,3 °C suh/–9,4 °C vlaž. zunanji zrak

2,05 COPH

VRF vodni vir (ogrevanje)

<40 kW (hladilna kapaciteta)

— VRF multisplit sistem 20 °C vstopna voda

4,2 COPH

AHRI 1230



3,9 COPH

VRF zemeljska voda

(ogrevanje)

<40 kW

(hladilna kapaciteta) —

VRF multisplit sistem 10 °C vstopna voda

3,6 COPH

AHRI 1230



3,3 COPH

VRF zemeljska voda

(ogrevanje)

<40 kW

(hladilna kapaciteta) —

VRF multisplit sistem 0 °C vstopna voda

3,1 COPH

AHRI 1230


— VRF multisplit sistem

0 °C vstopna voda 2,8 COPH

Opomba: VRF – Variable Refrigerant Flow (spremenljiv pretok hladiva)

TABELA 6.8.1-11 Klimatizerji in kondenzatorske enote za računalniške prostore

Tip opreme Neto senzibilna hladilna

kapacitetaa

Minimalna SCOP-127b učinkovitost,

enote s tokom navzdol/enote s tokom navzgor

Postopek preizkušanja

Zračni klimatizerji, zračno hlajeni

<19 kW 2,20 / 2,09

ANSI/ASHRAE 127≥19 kW in <

70 kW 2,10 / 1,99

≥70 kW 1,90 / 1,79

Zračni klimatizerji, vodno hlajeni

<19 kW 2,60 / 2,49

ANSI/ASHRAE 127≥19 kW in <70 kW 2,50 / 2,39

≥70 kW 2,40 / 2,29

69

Zračni klimatizerji, vodno hlajeni s

tekočinskim prostim hlajenjem

<19 kW 2,55 / 2,44


≥70 kW 2,35 / 2,24

Zračni klimatizerji, glikolsko hlajeni

(ocenjevani s 40-% propilen glikolom)

<19 kW 2,50 / 2,39


≥70 kW 2,10 / 1,99

Zračni klimatizerji, glikolsko hlajeni

(ocenjevani s 40-% propilen glikolom) in

s tekočinskim prostim hlajenjem

<19 kW 2,45 / 2,34


≥70 kW 2,05 / 1,94

a. Neto senzibilna hladilna kapaciteta: totalna hladilna kapaciteta manj latentna hladilna kapaciteta manj energija sistema za kroženje zraka. (totalna kapaciteta – latentna kapaciteta – moč ventilatorja).

b. Senzibilni koeficient učinkovitosti (SCOP-127): razmerje, izračunano z delitvijo neto senzibilne hladilne kapacitete v W s totalno električno vhodno močjo v W (brez dogrelnikov in vlažilnikov) pri pogojih, določenih v ASHRAE Standardu 127. Neto senzibilna hladilna kapaciteta je skupna senzibilna kapaciteta manj v hlajen prostor sproščena energija ventilatorskega sistema.

TABELA 6.8.1-12 Trgovski hladilniki in zamrzovalniki

Tip opreme Namen Omejitve rabe energije,

kWh/dan Postopek

preizkušanja

Hladilnik s polnimi vrati

Vzdrževana temperatura

3,53 × V + 2,04

AHRI 1200

Hladilnik s prosojnimi vrati 4,24 × V + 3,34

Zamrzovalniki s polnimi vrati 14,13 × V + 1,38

Zamrzovalniki s prosojnimi vrati 26,49 × V + 4,10

Hladilniki/zamrzovalniki s polnimi vrati Večji od 4,24 × V + 3,34 ali 0,70

Trgovski hladilniki Ohlajanje 4,45 × V + 3,51

V = velikost hlajene ali zamrzovalne prostornine (m3), kot je določena v Standardu HRF-1 Združenja proizvajalcev gospodinjskih aparatov (Association of Home Appliance Manufacturers).

70

TABELA 6.8.1-13 Trgovsko hlajenje – Minimalna energijska učinkovitost

Tip opreme Omejitve rabe energije

od 1/1/2012,b,c

kWh/dan

Postopek preizkušanjaRazred

opremea Družina Način delovanja

Ocenjevano delovno območje

VOP.RC.M Pokončen odprt Ločen kondenzator Srednja temperatura 8,83 × TDA + 4,07

AHRI 1200

SVO.RC.M Polpokončen odprt Ločen kondenzator Srednja temperatura 8,93 × TDA + 3,18

HZO.RC.M Ležeč odprt Ločen kondenzator Srednja temperatura 3,77 × TDA + 2,88

VOP.RC.L Pokončen odprt Ločen kondenzator Nizka temperatura 24,43 × TDA + 6,85

HZO.RC.L Ležeč odprt Ločen kondenzator Nizka temperatura 6,14 × TDA + 6,88

VCT.RC.M Pokončen s prosojnimi

vrati Ločen kondenzator Srednja temperatura 2,37 × TDA + 1,95

VCT.RC.L Pokončen s prosojnimi

vrati Ločen kondenzator Nizka temperatura 6,03 × TDA + 2,61

SOC.RC.M Poslovanje preko prodajne

mize Ločen kondenzator Srednja temperatura 5,49 × TDA + 0,11

VOP.SC.M Pokončen odprt Samostojen Srednja temperatura 18,73 × TDA + 4,71

SVO.SC.M Polpokončen odprt Samostojen Srednja temperatura 18,62 × TDA + 4.59

HZO.SC.M Ležeč odprt Samostojen Srednja temperatura 8,29 × TDA + 5,55

HZO.SC.L Ležeč odprt Samostojen Nizka temperatura 20,67 × TDA + 7,08

VCT.SC.I Pokončen s prosojnimi

vrati Samostojen Sladoled 7,21 × TDA + 3,29

VCS.SC.I Pokončen s polnimi vrati Samostojen Sladoled 13,42 × V + 0,88

HCT.SC.I Ležeč s prosojnimi vrati Samostojen Sladoled 6,03 × TDA + 0,43

SVO.RC.L Polpokončen odprt Ločen kondenzator Nizka temperatura 24,43 × TDA + 6,85

71

VOP.RC.I Pokončen odprt Ločen kondenzator Sladoled 31,11 × TDA + 8,7

SVO.RC.I Polpokončen odprt Ločen kondenzator Sladoled 31,11 × TDA + 8,7

HZO.RC.I Ležeč odprt Ločen kondenzator Sladoled 7,75 × TDA + 8,74

VCT.RC.I Pokončen s prosojnimi

vrati Ločen kondenzator Sladoled 7,10 × TDA + 3,05

HCT.RC.M Ležeč s prosojnimi vrati Ločen kondenzator Srednja temperatura 1,72 × TDA + 0,13

AHRI 1200

HCT.RC.L Ležeč s prosojnimi vrati Ločen kondenzator Nizka temperatura 3,66 × TDA + 0,26

HCT.RC.I Ležeč s prosojnimi vrati Ločen kondenzator Sladoled 4,31 × TDA + 0,31

VCS.RC.M Pokončen s polnimi vrati Ločen kondenzator Srednja temperatura 3,88 × V + 0,26

VCS.RC.L Pokončen s polnimi vrati Ločen kondenzator Nizka temperatura 8,12 × V + 0,54

VCS.RC.I Pokončen s polnimi vrati Ločen kondenzator Sladoled 9,53 × V + 0,63

HCS.RC.M Ležeč s polnimi vrati Ločen kondenzator Srednja temperatura 3,88 × V + 0,26

HCS.RC.L Ležeč s polnimi vrati Ločen kondenzator Nizka temperatura 8,12 × V + 0,54

HCS.RC.I Ležeč s polnimi vrati Ločen kondenzator Sladoled 9,53 × V + 0,63

HCS.RC.I Ležeč s polnimi vrati Ločen kondenzator Sladoled 9,53 × V + 0,63

SOC.RC.L Poslovanje preko prodajne

mize Ločen kondenzator Nizka temperatura 11,63 × TDA + 0,22

SOC.RC.I Poslovanje preko prodajne

mize Ločen kondenzator Sladoled 13,56 × TDA + 0,26

VOP.SC.L Pokončen odprt Samostojen Nizka temperatura 47,04 × TDA + 11,82

VOP.SC.I Pokončen odprt Samostojen Sladoled 59,74 × TDA + 15,02

SVO.SC.L Polpokončen odprt Samostojen Nizka temperatura 46,72 × TDA + 11,51

72

SVO.SC.I Polpokončen odprt Samostojen Sladoled 5,52 × TDA + 14,63

HZO.SC.I Vodoraven odprt Samostojen Sladoled 59,42 × TDA + 9,0

SOC.SC.I Poslovanje preko prodajne

mize Samostojen Sladoled 18,94 × TDA + 0,36

HCS.SC.I Ležeč s polnimi vrati Samostojen Sladoled 13,42 × TDA + 0,88

a. Oznake razredov opreme so sestavljene iz kombinacije (v zaporedju ločeno s pikami (AAA).(BB).(C) naslednjega: (AAA) — oznake družine (VOP = vertical open, SVO = semivertical open, HZO = horizontal open, VCT = vertical transparent doors, VCS = vertical solid doors,

HCT = horizontal transparent doors, HCS = horizontal solid doors in SOC = service over counter); (BB) — oznake načina delovanja (RC = remote condensing in SC = self contained) in (C) — oznake ocenjevanega delovnega območja (M = medium temperature [3,3 °C], L = low temperature [–17,8 °C] ali I = ice cream temperature [–9,4 °C]). Na primer razred opreme: “VOP.RC.M” se nanaša na »pokončen odprt, ločen kondenzator, srednja temperatura (“vertical open, remote condensing, medium temperature”).

b. V je prostornina zaboja (m3), merjeno po AHRI Standardu 1200, Dodatek C. c. TDA pomeni celotno razstavno površino zaboja (Total Display Area) (m3), merjeno po AHRI Standardu 1200, Dodatek D.

TABELA 6.8.2-1 Minimalna R-vrednost izolacije kanalov,a kanali vtočnega in povratnega zraka v primerih samo hlajenja in samo ogrevanja ter kanali povratnega zraka

Klimatska cona

Mesto vodenja kanala

Zunaj V prezračeva-

nem podstrešju

V neprezrače-vanem

podstrešju nad izoliranim

stropom

V neprezrače-vanem

podstrešju z izolirano strehoa

V nekondicionira-nem prostorub

V posredno kondicionira-nem prostoruc

Vkopano

Kanali samo za gretje

1, 2 Brez Brez Brez Brez Brez Brez Brez

3 R-0,62 Brez Brez Brez Brez Brez Brez

4 R-0,62 Brez Brez Brez Brez Brez Brez

5 R-1,06 R-0,62 Brez Brez Brez Brez R-0,62

6 R-1,06 R-1,06 R-0,62 Brez Brez Brez R-0,62

7 R-1,41 R-1,06 R-1,06 Brez R-0,62 Brez R-0,62

8 R-1,41 R-1,41 R-1,06 Brez R-1,06 Brez R-1,06

Kanali samo za hlajenje

1 R-1,06 R-1,06 R-1,41 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

2 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

3 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,62 R-0,34 Brez Brez

4 R-0,62 R-0,62 R-1,06 R-0,34 R-0,34 Brez Brez

5, 6 R-0,62 R-0,34 R-0,62 R-0,34 R-0,34 Brez Brez

7, 8 R-0,34 R-0,34 R-0,34 R-0,34 R-0,34 Brez Brez

73

Kanali povratnega zraka

1 do 8 R-0,62 R-0,62 R-0,62 Brez Brez Brez Brez

a. R-vrednosti izolacije, podane v (m2·K)/W, veljajo za nameščeno izolacijo in ne vključujejo koeficientov toplotne prehodnosti (α). Minimalna debelina izolacije ne upošteva zahtev za preprečevanje prehajanja vlage in preprečevanje kondenzacije. Kadar so zunanji zidovi uporabljeni kot del zračnega prostora za razvod zraka, mora debelina izolacije izpolnjevati strožje od zahtev iz točke 6.4.4.2 ali poglavja 5. Toplotna upornost je merjena vodoravno skladno z ASTM C518 pri srednji temperaturi 23,9 °C in za vgrajeno debelino.

b. Vključuje nizke prostore, prezračevane in neprezračevane. c. Vključuje zračne prostore za razvod povratnega zraka, z ali brez izpostavljene strehe nad njimi.

TABELA 6.8.2-2 Minimalna R-vrednost izolacije kanalov,a

kanali vtočnega in povratnega zraka v primerih kombiniranega hlajenja in ogrevanja ter kanali povratnega zraka

Klimatska cona

Mesto vodenja kanala

Zunaj V prezračeva-

nem podstrešju

V neprezrače-vanem

podstrešju nad

izoliranim stropom

V neprezrače-vanem

podstrešju z izolirano strehoa

V nekondicionira-nem prostorub

V posredno kondicionira-nem prostoruc

Vkopano

Kanali vtočnega zraka

1 R-1,06 R-1,06 R-1,41 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

2 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

3 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

4 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,62 R-0,62 Brez R-0,62

5 R-1,06 R-1,06 R-1,06 R-0,34 R-0,62 Brez R-0,62

6 R-1,41 R-1,06 R-1,06 R-0,34 R-0,62 Brez R-0,62

7 R-1,41 R-1,06 R-1,06 R-0,34 R-0,62 Brez R-0,62

8 R-1,41 R-1,41 R-1,41 R-0,34 R-1,06 Brez R-1,06

Kanali odtočnega zraka

1 do 8 R-0,62 R-0,62 R-0,62 Brez Brez Brez Brez

a. R-vrednosti izolacije, podane v (m2·K)/W, veljajo za nameščeno izolacijo in ne vključujejo koeficientov toplotne prehodnosti (α). Minimalna debelina izolacije ne upošteva zahtev za preprečevanje prehajanja vlage in preprečevanje kondenzacije. Kadar so zunanji zidovi uporabljeni kot del zračnega prostora za razvod zraka, mora debelina izolacije izpolnjevati strožje od zahtev iz točke 6.4.4.2 ali poglavja 5. Toplotna upornost je merjena vodoravno skladno z ASTM C518 pri srednji temperaturi 23,9 °C in za vgrajeno debelino.

b. Vključuje nizke prostore, prezračevane in neprezračevane. c. Vključuje zračne prostore za razvod povratnega zraka, z ali brez izpostavljene strehe nad njimi.

74

TABELA 6.8.3-1 Minimalna debelina izolacije cevovodov, sistemi ogrevanja in tople vodea,b,c,d,e

(para, parni kondenzat, toplovodno ogrevanje in topla sanitarna voda)

Operativno temperaturno

območje fluida (°C) in uporaba

Prevodnost izolacije ≥Nazivni premer cevovoda, mm

Prevodnost, W/(m·K)

Srednja temperatura

ocenjevanja, °C <25

25 do <40

40 do <100

100 do <200

≥200

Debelina izolacije, mm

>177 °C 0,046–0,049 121 115 125 125 125 125

122 °C –177 °C 0,042–0,046 93 80 100 115 115 115

94 °C –121 °C 0,039–0,043 66 65 65 80 80 80

61 °C –93 °C 0,036–0,042 52 40 40 50 50 50

41 °C –60 °C 0,032–0,040 38 25 25 40 40 40

a. Za izolacijo izven določenega območja prevodnosti se minimalna debelina (T) določi na naslednji način: T = r{(1 + t/r)K/k – 1}, kjer je T = minimalna debelina izolacije (mm), r = dejanski zunanji premer cevi (mm), t = debelina izolacije, navedena v tej tabeli za

uporabljeno temperaturo fluida in velikost cevi, K = prevodnost nadomestnega materiala pri srednji temperaturi, ocenjevana za uporabno temperaturno območje fluida (W/(mK)), in k = najvišja vrednost prevodnosti v navedenem območju te tabele za uporabno temperaturno območje fluida.

b. Te debeline so navedene samo iz razloga upoštevanja energijske učinkovitosti. Dodatna izolacija je včasih potrebna zaradi varnosti/površinske temperature. c. Za cevovode, manjše od 40 mm in postavljene v predelnih konstrukcijah znotraj klimatiziranih prostorov, se lahko dovoli znižanje debeline za 25 mm (pred

prilagoditvijo debeline iz opombe [a]), vendar ne pod debelino 25 mm. d. Za neposredno vkopane cevovode ogrevanja in tople vode je dovoljeno znižanje za 40 mm (pred prilagoditvijo debeline iz opombe [a]), vendar ne pod

debelino 25 mm. e. Tabela uporablja za osnovo jeklene cevi. Za nekovinske cevi debeline stene razreda 80 (odgovarja jeklenim srednje težkim cevem) ali manj se uporabljajo

vrednosti iz te tabele. Za ostale nekovinske cevi, ki imajo toplotno upornost večjo od jeklenih cevi, je dovoljena tanjša debelina izolacije, ki dokumentirano potrjuje, da cev z izolacijo nima večjega prehoda toplote na dolžinski meter kot jeklena cev enake velikosti z debelino izolacije iz tabele.

75

TABELA 6.8.3-2 Minimalna debelina izolacije cevovodov, sistemi hlajenja (hlajena voda, slanica in hladivo)a,b,c,d

Operativno temperaturno

območje fluida (°C) in uporaba

Prevodnost izolacije Nazivni premer cevovoda, mm

Prevodnost, W/(m·K)

Srednja temperatura

ocenjevanja, °C

<25 25 do <40

40 do <100

100 do <200

≥200

Debelina izolacije, mm

4 °C –16 °C 0,030–0,039 24 15 15 25 25 25

<4 °C 0,029–0,037 10 15 25 25 25 40

a. Za izolacijo izven določenega območja prevodnosti se minimalna debelina (T) določi na naslednji način: T = r{(1 + t/r)K/k – 1}, kjer je T = minimalna debelina izolacije (mm), r = dejanski zunanji premer cevi (mm), t = debelina izolacije, navedena v tej tabeli za

uporabljeno temperaturo fluida in velikost cevi, K = prevodnost nadomestnega materiala pri srednji temperaturi, ocenjevana za uporabno temperaturno območje fluida (W/(mK)) in k = najvišja vrednost prevodnosti v navedenem območju te tabele za uporabno temperaturno območje fluida.

b. Te debeline so navedene samo iz razloga upoštevanja energijske učinkovitosti. Vodna para ali površinska kondenzacija včasih zahtevata parno zaporo ali dodatno izolacijo.

c. Za neposredno vkopane sisteme cevovoda izolacija ni potrebna. d. Tabela uporablja za osnovo jeklene cevi. Za nekovinske cevi debeline stene razreda 80 (odgovarja jeklenim srednje težkim cevem) ali manj se uporabljajo

vrednosti iz te tabele. Za ostale nekovinske cevi, ki imajo toplotno upornost večjo od jeklenih cevi, je dovoljena tanjša debelina izolacije, ki dokumentirano potrjuje, da cev z izolacijo nima večjega prehoda toplote na dolžinski meter kot jeklena cev enake velikosti z debelino izolacije iz tabele.

76

ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013

Energy Standard for Buildings

Except Low-Rise Residential Buildings

(SI Edition)

Section 7 of ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013 has been translated into the Slovenian language by Section of Mechanical Engineers of Slovenian Chamber of Engineers. ASHRAE assumes no responsibility for the accuracy of the translation. To purchase the English language edition, visit www.ashrae.org/bookstore or contact ASHRAE, 1791 Tullie Circle, NE, Atlanta, GA 30329-2305 USA, www.ashrae.org. All rights reserved.

Energijski standard

za stavbe razen za nizke

stanovanjske stavbe (SI izdaja)

POGLAVJE 7 – OGREVANJE PORABNE

VODE

Poglavje 7 Standarda ANSI/ASHRAE/IES 90.1-2013 je v slovenski jezik prevedla Matična sekcija strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije. ASHRAE ne prevzema nobene odgovornosti glede natančnosti prevoda. Za nabavo angleške izdaje standarda obišči www.ashrae.org/bookstore ali se obrni na ASHRAE, 1791 Tullie Circle, NE, Atlanta, GA 30329-2305 ZDA, www.ashrae.org. Vse pravice pridržane.

77

7. OGREVANJE PORABNE VODE 7.1 Splošno

7.1.1 Obseg ogrevanja porabne vode 7.1.1.1 Nove zgradbe. Sistemi in oprema za ogrevanje porabne vode morajo biti v skladu z zahtevami

tega dela standarda pod točko 7.2. 7.1.1.2 Prizidki k obstoječim zgradbam. Sistemi in oprema za ogrevanje porabne vode morajo biti v

skladu z zahtevami tega dela standarda. Izjema: Če se porabna voda v prizidku ogreva z obstoječimi sistemi in opremo za ogrevanje porabne

vode, ni treba, da so ti sistemi in oprema v skladu s tem standardom. Vsi novi sistemi in oprema pa morajo biti v skladu s specifičnimi zahtevami, ki veljajo za te sisteme in opremo.

7.1.1.3 Spremembe v obstoječih zgradbah. Oprema za ogrevanje porabne vode v obstoječi zgradbi, ki predstavlja neposredno zamenjavo za obstoječo opremo za ogrevanje porabne vode v obstoječi zgradbi, mora biti v skladu z zahtevami iz 7. poglavja, ki se nanaša na zamenjano opremo. Nove in nadomestne cevi morajo biti v skladu s točko 7.4.3.

Izjema: Skladnost se ne zahteva v primeru, ko ni dovolj prostora oziroma primernega dostopa za izpolnitev teh zahtev.

7.2 Poti skladnosti

7.2.1 Skladnost. Skladnost se doseže z izpolnitvijo zahtev iz točke 7.1, “Splošno”; točke 7.4, “Obvezne določbe”; točke 7.5, “Predpisana pot”; točke 7.7, “Predložena dokumentacija”; in točke 7.8, “Podatki o proizvodu”. 7.3 Projekti, pri katerih se uporablja metodologija izračuna stroškov energije (11. poglavje) za prikaz skladnosti s tem standardom, morajo izpolniti zahteve iz točke 7.4, “Obvezne določbe”, v povezavi z 11. poglavjem, “Metodologija izračuna stroškov energije”. 7.3 Poenostavljena opcija/opcija za majhne zgradbe (Se ne uporablja) 7.4 Obvezne določbe

7.4.1 Izračuni obremenitve. Projektne obremenitve za sisteme ogrevanja porabne vode, ki služijo za dimenzioniranje sistemov in opreme, se določajo v skladu s proizvajalčevimi navodili za dimenzioniranje



7.5 - Predpisana pot 11 - Metoda proračuna energijskih stroškov



7.8 - Podatki o proizvodu

78

ali s splošno sprejetimi tehničnimi standardi in smernicami, ki so sprejemljivi za upravni organ (npr. ASHRAE Priročnik – Uporaba sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije).

7.4.2 Učinkovitost opreme. Vsa oprema za ogrevanje vode, kotli za oskrbo s toplo vodo, ki se uporabljajo samo za ogrevanje pitne vode, bazenski grelniki in zalogovniki tople vode morajo odgovarjati zahtevam iz Tabele 7.8. Če je navedeno več kriterijev, morajo biti izpolnjeni vsi. Opustitev minimalnih zahtev glede delovne zmogljivosti za določene razrede opreme ne pomeni, da se te opreme ne sme uporabljati, kjer je to primerno. Za opremo, ki ni navedena v Tabeli 7.8, ni zahtev glede minimalne delovne zmogljivosti.

Izjeme: Pri vseh grelnikih vode in kotlih za oskrbo s toplo vodo z več kot 530 l akumulacije ni treba izpolniti zahtev glede toplotnih izgub v stanju pripravljenosti (standby loss = SL) v Tabeli 7.8, če:

a. je površina rezervoarja toplotno izolirana z izolacijo R-2.2, b. ni vgrajen stalni pilotni plamen in c. imajo plinski ali oljni akumulacijski vodni grelniki dimovodno loputo ali ventilatorsko podprto

zgorevanje. 7.4.3 Izolacija cevi za toplo porabno vodo. Spodaj navedene cevi morajo biti izolirane skladno z

zahtevami v 6. poglavju, Tabela 6.8.3-1: a. Krožni sistem cevovoda, vključno dovodne in povratne cevi grelnika vode z obtočnim zalogovnikom b. Začetnih 2,4 m dolžine odvodne cevi iz zalogovnika brez obtoka s konstantno temperaturo c. Dotočni cevovod med zalogovnikom in termosifonsko zanko pri sistemu brez obtoka d. Cevovod, ki je ogrevan od zunaj (kot z grelnimi cevmi ali uporovnim gretjem)

7.4.4 Krmiljenje sistemov ogrevanja porabne vode 7.4.4.1 Regulacija temperature. Naprave za regulacijo temperature morajo omogočati nastavitev

temperature hrambe od 49 °C ali manj do maksimalne temperature, ki je primerna za predvideni namen uporabe.

Izjema: Kadar je v navodilih proizvajalca določena višja minimalna nastavitev termostata, da se na ta način na minimum zmanjša kondenzacija in s tem posledično korozija.

7.4.4.2 Vzdrževanje temperature. Sistemi, predvideni za vzdrževanje ustrezne temperature v cevovodih, kot so obtočni toplovodni sistemi ali spremljevalno ogrevanje, morajo imeti avtomatska časovna stikala ali druge naprave, ki jih je moč nastaviti za izklop sistema v času, ko topla voda ni potrebna.

7.4.4.3 Krmiljenje iztočne temperature vode. Predvidene morajo biti krmilne naprave za omejevanje maksimalne temperature iztočne vode iz pip umivalnikov v javnih sanitarijah na največ 43 °C.

7.4.4.4 Regulacija obtočnih črpalk. Za vzdrževanje temperature vode v zalogovniku morajo biti obtočne črpalke opremljene z napravami za omejevanje obratovalnega časa, in sicer od začetka ogrevalnega ciklusa do največ pet minut po koncu ciklusa ogrevanja.

7.4.5 Bazeni 7.4.5.1 Bazenski grelniki. Grelniki za bazene morajo biti opremljeni z dostopnim VKLOP/IZKLOP

stikalom za neposredni izklop grelnika brez nastavljanja termostata. Bazenski grelniki na zemeljski plin ne smejo imeti stalnega pilotnega plamena.

7.4.5.2 Bazenska pokrivala. Ogrevani bazeni morajo na vodni površini ali ob njej imeti pokrivala, ki preprečujejo izhlapevanje vode. Bazeni, ogrevani na več kot 32 °C, morajo imeti bazenska pokrivala z minimalno izolacijo R-2.1.

Izjema: Bazeni, ki več kot 60 % energije za ogrevanje pridobivajo z zajemanjem zavržene energije na samem objektu ali s sončno energijo.

7.4.5.3 Časovna stikala. Na grelnikih in črpalkah plavalnih bazenov morajo biti vgrajena časovna stikala.

Izjeme: 1. Kjer standardi javnega zdravstva zahtevajo 24-urno delovanje črpalk 2. Kjer se črpalke uporabljajo za obratovanje bazenskih ogrevalnih sistemov s sončno energijo in

z zajemanjem zavržene toplote 7.4.6 Termosifonske zanke. Vertikalni dvižni cevni vodi za oskrbo akumulacijskih grelnikov vode in

zalogovnikov, ki nimajo vgrajenih termosifonskih zank in oskrbujejo sistem brez kroženja vode, morajo imeti termosifonske zanke na dotočnih in odtočnih ceveh, čim bliže zalogovniku. Termosifonska zanka je sredstvo, ki deluje proti naravnem gibanju ogrevane vode v navpičnem cevovodu. To sredstvo je lahko naprava, ki je posebej predvidena za ta namen, ali pa sistem cevi, ki tvori 360-stopinjsko zanko oziroma cevovod, ki od priključnega mesta do grelnika vode (vstop ali izstop) vključuje neko navzdol usmerjeno dolžino cevi, pred priključkom na navpični cevovod za dovod vode ali na sistem za razvod tople vode, kar pač pride v poštev.

79

7.5 Predpisana pot

7.5.1 Prostorsko ogrevanje in ogrevanje vode. Uporaba plinskega ali oljnega kotlovskega sistema za prostorsko ogrevanje, ki je sicer v skladu s 6. poglavjem in ki zagotavlja kompletno ogrevanje objekta in ogrevanje sanitarne vode, je dovoljena, če je izpolnjen eden od spodaj navedenih pogojev: a. Enojni kotel za prostorsko ogrevanje oziroma ena komponenta modularnega sistema oziroma sistem

z več kotli, ki je namenjen za segrevanje porabne vode, sme imeti toplotne izgube v stanju pripravljenosti v kW, ki niso večje od

(3,7 x 106 x pmd + 117)/n, kjer je pmd verjetna maksimalna potreba v m3/s, določena v skladu s postopki, opisanimi v splošno veljavnih tehniških standardih in smernicah, in n tisti del leta, ko je zunanja srednja dnevna temperatura višja od 18,3 °C. Izgube v stanju pripravljenosti se določijo za čas trajanja 24-urnega preskusa, ob vzdrževanju temperature vode v kotlu na najmanj 50 °C nad temperaturo okolice, pri čemer je temperatura okolice med 16 °C in 32 °C. Pri kotlu z modulacijskim gorilnikom je treba preskus izvesti pri najnižji vhodni vrednosti.

b. V zadoščenje pristojnega organa je prikazano, da bo z uporabo samo enega vira toplote poraba energije manjša kot pri uporabi ločenih naprav.

c. Vhodna energija v primeru kombinacije kotlovskega sistema in sistema z grelnikom vode je manjša od 44 kW.

7.5.2 Oprema za ogrevanje porabne vode. Oprema za ogrevanje porabne vode, ki omogoča tudi dodatno funkcijo prostorskega ogrevanja kot dela kombiniranega (integriranega) sistema, mora izpolniti vse navedene zahteve za opremo za ogrevanje porabne vode.

7.5.3 Zgradbe s sistemi ogrevanja porabne vode z visoko kapaciteto. Nove zgradbe s plinskimi sistemi porabne tople vode z vgrajeno vhodno kapaciteto 293 kW ali več morajo imeti plinsko opremo z minimalno termično učinkovitostjo (Et) 90 %. Iz več enot sestavljena plinska oprema za ogrevanje porabne vode je dovoljena za izpolnitev te zahteve, če vhodna kapaciteta ogrevanja opreme s termično učinkovitostjo (Et) nad in pod 90 % zagotavlja srednjo povprečno vrednost termične učinkovitosti najmanj 90 %.

Zahteve iz točke 7.5.3 vstopijo v veljavo 30. julija 2015. Izjeme:

1. Kadar je 25 % letnih potreb po ogrevanju porabne vode pokritih s sistemom sončnega ogrevanja ali z zajemanjem zavržene toplote na mestu samem.

2. Grelniki vode, vgrajeni v stanovanjskih enotah. 3. Posamezni grelniki vode z vstopno kapaciteto ne večjo od 29 kW.

7.6 Alternativna pot skladnosti (Se ne uporablja) 7.7 Predložena dokumentacija

7.7.1 Splošno. Pristojni organ lahko zahteva predložitev dokumentacije o skladnosti in dopolnilne informacije, v skladu s točko 4.2.2 tega standarda. 7.8 Informacije o izdelku

80

TABELA 7.8 Zahtevane lastnosti za opremo ogrevanja vode

Tip opreme Velikostna kategorija (vhodna)


Zahtevane lastnostia Postopek

preizkušanjab,c

Električni namizni grelniki vode

≤12 kW Uporovno ≥75,7 l

0,93–0,00035V EF DOE 10 CFR

Del 430

Električni vodni grelniki

≤12 kW Uporovno ≥75,7 l

0,97–0,00035V EF DOE 10 CFR

Del 430

>12 kW Uporovno ≥75,7 l

0,3 + 27/Vm %/h Točka G.2 ANSI

Z21.10.3

≤24 A in ≤250 V

Toplotna črpalka 0,93–0,00035V EF DOE 10 CFR

Del 430

Plinski grelniki z zalogovnikom

≤22,98 kW ≥75,7 l 0,67–0,0005V EF DOE 10 CFR

Part 430

>22,98 kW <309,75 W/l 80 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W

Točki G.1 in G.2 ANSI Z21.10.3

Plinski trenutni grelniki vode

>14,66 kW in <58,62 kW

≥309,75 W/l in <7,57 l

0,62–0,0005V EF DOE 10 CFR

Del 430

≥58,62 kWd ≥309,75 W/l

in ≥37,85 l

80 % Et


≥58,62 kW ≥309,75 W/l

in ≥37,85 l

80 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W

Oljni grelniki z zalogovnikom

≤30,78 kW ≥75,7 l 0,59–0,0005V EF DOE 10 CFR

Part 430

>30,78 kW <309,75 W/l 80 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W


Oljni trenutni grelniki vode

≤61,55 kW ≥309,75 W/l

in <7,57 l 0,59–0,0005V EF

DOE 10 CFR Part 430

>61,55 kW ≥309,75 W/l in <37,85 l

80 % Et Točki G.1 in G.2

of ANSI Z21.10.3

81

>61,55 kW ≥309,75 W/l in ≥37,85 l

78 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W

Kotli za dobavo tople vode, plinski in oljni

≥61,55 kW in <3663,8 kW

≥309,75 W/l in <37,85 L

80 % Et


Kotli za dobavo tople vode, plinski

≥309,75 W/l in ≥37,85 l

80 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W

Kotli za dobavo tople vode, oljni

≥309,75 W/l in ≥37,85 l

78 % Et (Q/799 + 16,6 V ) SL, W

Bazenski grelniki, oljni in plinski

Vsi 78 % Et ASHRAE 146

Bazenski grelniki, toplotne črpalke

Vsi 4,0 COP AHRI 1160

Zalogovniki Vsi R-2,2 (brez)

a. Energijski faktor (EF) in termična učinkovitost (Et) sta minimalni zahtevi, medtem ko predstavljajo izgube ob mirovanju (SL) največji toplotni tok v W ob temperaturni razliki 38,9 °C med shranjeno vodo in okolico. V enačbi EF predstavlja V nazivno prostornino v litrih. V enačbi SL predstavlja V nazivno prostornino v litrih in Q nazivno vhodno moč s ploščice v W. Vm predstavlja merjeno prostornino zbiralnika.

b. Poglavje 12 vključuje celovito navedbo vseh preizkusnih standardov, vključno z letnico izdaje. c. Točka G.1 je naslovljena “Metode preizkušanja za ugotovitev termične učinkovitosti” in točka G.2 je naslovljena “Metode preizkušanja za ugotovitev izgub ob

mirovanju”. d. Trenutni grelniki vode z vhodno kapaciteto manj kot 58,62 W morajo odgovarjati tem zahtevam, če so projektirani za ogrevanje vode na temperaturo 82,2 °C ali

višje. e. Električni grelniki vode z vhodno kapaciteto 12 kW morajo odgovarjati tem zahtevam, če so projektirani za ogrevanje vode na temperaturo 82,2 °C ali višje. f. Glej točko 7.5.3 za dodatne zahteve za plinske zalogovnike in trenutne grelnike vode ter za kotle za dobavo tople vode.

ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1-2013 - Spreminjamo … · 3 1. UVOD ANSI/ASHRAE/IES Standard...

Documents

Transcript of ANSI/ASHRAE/IES Standard 90.1-2013 - Spreminjamo … · 3 1. UVOD ANSI/ASHRAE/IES Standard...