Anksiozna motnja pri mladih ženskah
Transcript of Anksiozna motnja pri mladih ženskah
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za socialno delo
Maja Sitar
Anksiozna motnja pri mladih ženskah
Diplomsko delo
Ljubljana, 2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za socialno delo
Maja Sitar
Anksiozna motnja pri mladih ženskah
Diplomsko delo
Mentorica: doc. dr. Petra Videmšek
Ljubljana, 2019
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem doc. dr. Petri Videmšek
za mentorstvo in strokovno pomoč.
Zahvaljujem se vsem svojim sogovornicam,
brez katerih tega izdelka ne bi bilo.
Posebna zahvala pa gre moji družini in prijateljem,
ki so me podpirali med študijem ter me spodbujali
pri pisanju diplomskega dela.
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
Ime in priimek: Maja Sitar
Naslov diplomske naloge: Anksiozna motnja pri mladih ženskah
Mentorica: doc. dr. Petra Videmšek
Kraj: Ljubljana
Leto: 2019
Število strani: 150
Število prilog: 4
Ključne besede: duševno zdravje, tesnoba, panični napadi, stigmatizacija, pomoč in podpora,
socialno delo.
Povzetek:
V diplomskem delu sem raziskovala doživljanje anksiozne motnje pri mladih ženskah. V
teoretičnem delu sem najprej predstavila, kaj so anksiozne motnje, s kakšnimi problemi se
soočajo osebe, na kakšen način se anksiozne motnje lahko obvladujejo in kakšno vlogo ima pri
tem socialno delo. Anksiozne motnje negativno vplivajo na kakovost življenja in na človekovo
delovanje nasploh, njihova prepoznavnost pa še vedno ni zadovoljiva. Kljub temu da je
ozaveščenost danes boljša kot pred leti, mnogi posamezniki pri sebi ali pri bližnjih ne
prepoznajo simptomov in znakov anksiozne motnje. Opravila sem kvalitativno raziskavo in
intervjuvala šest oseb. Populacija raziskovanja so bile prebivalke Slovenije, stare od 18 do 35
let, ki se spopadajo z anksioznimi motnjami. Empirično gradivo sem analizirala kvalitativno ,
in sicer sem pogovore parafrazirala ter jim določila enote kodiranja, nato pa sem opravila odprto
in osno kodiranje. V nalogi je opisano, na kakšen način intervjuvanke doživljajo anksiozno
motnjo. Zajeti so podatki o tem, kakšno je bilo prvo srečanje z anksiozno motnjo, kakšen je bil
povod za njo, kateri so tipični znaki, kako izgledajo krize, kakšni občutki jih preplavijo in kako
danes sprejemajo anksiozno motnjo. Predstavljeni so tudi odziv okolice in predsodki, s katerimi
so se srečale. Pobližje spoznamo vse načine in tehnike spopadanja z anksiozno motnjo, prav
tako pa izvemo, kakšne posledice je pustila. Poleg tega so podane informacije o tem, kako
obvladujejo stanje in kakšno izkušnjo imajo s stroko. Na podlagi rezultatov sem sklepala, da je
pojavnost anksioznih motenj pri mladih ženskah nedvomna, intervjuvanke pa jo večinoma
doživljajo v obliki tesnobnih in paničnih napadov. Ključni dejavniki, ki sprožijo anksiozno
motnjo, so izčrpanost, stres in izgorelost. Spopadanje s tovrstno motnjo je težko, vendar so
intervjuvanke našle načine, kako jo obvladovati. Psihoterapija je ključen element pri
obvladovanju anksiozne motnje, velik vpliv pa imajo tudi zdravila in samopomoč. Izkušnje s
stroko so različne, na splošno so boljše pri samoplačniških strokovnjakih kot v sklopu javnega
zdravstva. Na koncu sem na podlagi rezultatov podala še nekaj svojih predlogov, za katere
upam, da se bodo nekoč uresničili.
Author: Maja Sitar
Title of Graduation Thesis: Anxiety Disorder in Young Women
Name of Mentor: doc. dr. Petra Videmšek
Location: Ljubljana
Year: 2019
Number of pages: 150
Number of appendixes: 4
Key words: mental health, anxiety, panic attacks, stigmatization, help and support, social
work.
Graduation Thesis Abstract:
In my graduation thesis, I researched anxiety disorder in young women. In the theoretical part
I presented anxiety disorders, the problems which they cause, how people can control them and
how social work can be of help in this respect. Anxiety disorders have an adverse impact on the
quality of life and human activity in general. The rate of recognition of anxiety disorder is still
not satisfactory. Even though it is much better now than it was a few years ago, many
individuals still don not recognize the symptoms in themselves or in their friends and family
members. I made qualitative research, interviewing six individuals. The population of my
research consisted of Slovenian women, aged 18 to 35 years, who suffer from an anxiety
disorder. I made qualitative analysis of empirical material, paraphrased all the conversations
and defined the units of encryption. Then I performed open encryption and axis encryption. The
thesis deals with how the interviewees experience anxiety disorder. We learn how they first
encountered anxiety disorder, what caused it, what the typical symptoms are, how crisis looks,
what feelings and thoughts they have during attacks and how they accept it today. In addition,
we learn how other people accepted it and what kind of stigmatization they have faced. We find
out about all the techniques on how to fight anxiety disorder and also the consequences it leaves
behind. The interviewees tell us about how they control their anxiety disorder and what
experience they have with mental health experts. Based on the results, I concluded that the
incidence of anxiety disorders in young women is unquestionable and the interviewees mostly
experience it in the form of anxiety and panic attacks. The key factors that trigger anxiety
disorder are exhaustion, stress and burnout. Confrontation is difficult, however the interviewees
have found their ways to deal with the disorder. Psychotherapy is a key element in dealing with
anxiety disorder, while medicines and self-help are very important as well. The experience with
professionals differs, yet it is generally better with self-funded professionals than with the
public health sector. Based on the results, I presented some of my suggestions in the end, which
I hope will come true someday in the future.
KAZALO:
1. TEORETSKI UVOD ...................................................................................................... 1
1.1 Anksiozne motnje .................................................................................................... 3
1.2 Doživljanje anksiozne motnje .................................................................................. 8
1.3 Obvladovanje anksiozne motnje ............................................................................. 11
1.4 Anksiozne motnje in socialno delo ......................................................................... 13
2. FORMULACIJA PROBLEMA .................................................................................... 16
3. METODOLOGIJA ....................................................................................................... 19
3.1 Vrsta raziskave ...................................................................................................... 19
3.2 Spremenljivke oz. teme raziskovanja ..................................................................... 19
3.3 Merski instrumenti ali viri podatkov ...................................................................... 19
3.4 Opredelitev enot raziskovanja – populacija, vzorec ................................................ 20
3.5 Zbiranje podatkov oz. empiričnega gradiva ............................................................ 20
3.6 Obdelava gradiva ................................................................................................... 20
4. REZULTATI ............................................................................................................... 22
4.1 DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE .............................................................. 22
4.2 ODZIV OKOLICE ................................................................................................ 23
4.3 SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO ........................................................... 25
4.4 POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE .................................................................. 29
4.5 OBVLADOVANJE STANJA ................................................................................ 32
4.6 IZKUŠNJA S STROKO ........................................................................................ 33
5. RAZPRAVA IN SKLEPI ............................................................................................. 36
6. PREDLOGI .................................................................................................................. 45
7. UPORABLJENA LITERATURA ................................................................................ 47
8. PRILOGE .................................................................................................................... 50
Priloga 1: Vprašalnik........................................................................................................ 50
Priloga 2: Zapis intervjujev in določitev enot kodiranja .................................................... 51
Priloga 3: Odprto kodiranje .............................................................................................. 74
Priloga 4: Osno kodiranje ............................................................................................... 137
1
1. TEORETSKI UVOD
Sernec (2015, str. 14), doktorica medicine s Centra za mentalno zdravje Ljubljana, navaja,
da današnja družba duševnega zdravja ne razume več ozko medicinsko, temveč ga razume
kot širšo kategorijo, ki predstavlja temelj človekovega zdravja. Duševno zdravje je
ključnega pomena za našo zmožnost zaznavanja, razumevanja in interpretiranja okolja.
Kaže se v zmožnosti sprejemanja dnevnih stresov in naporov, v dobrih in izpolnjujočih
medosebnih odnosih, v življenjski moči, v dolgotrajni vitalnosti ter v volji do dela in
povezovanja. Težave v duševnem zdravju so imele v zgodovini različna poimenovanja, kot
so čudaštvo, norost, bolezen in motnja z magično močjo. Odnos posameznika in družbe do
težav v duševnem zdravju se je postopoma spreminjal, zahvaljujoč novim znanstvenim
dognanjem (Sernec, 2015, str. 16). Vsaka sedma oseba se v življenju sreča z vsaj eno
motnjo duševnega zdravja, vsakdo pa se v življenju srečuje z duševnimi krizami. Vpliv se
kaže na življenju posameznika, škoda pa je lahko psihološka, duhovna ali celo materialna.
Kot kažejo raziskave, so osebe s težavami v duševnem zdravju pogosto nagnjene k
samomorom in zasvojenosti (Ravter, 2004, str. 36). Slovenija ima enega najvišjih
količnikov samomora v Evropski uniji, depresija in anksiozne motnje pa so ene
najpogostejših težav v duševnem zdravju na splošno. Težave v duševnem zdravju
pogosteje prepoznajo ženske in zaradi njih poiščejo ustrezno strokovno pomoč, pri moških
pa je več smrti zaradi samomora.
Na ameriškem Državnem inštitutu za mentalno zdravje so strokovnjaki opravili različne
raziskave med osebami s težavami v duševnem zdravju in ugotovili, da so glede na
pogostost pri ženskah anksiozne motnje na prvem mestu, pri moških pa na tretjem mestu,
takoj za zlorabo alkohola in drog (Xu idr., 2011, str. 14). Anksiozne motnje so posledica
številnih dejavnikov, ključno vlogo pa ima nakopičen stres v daljšem obdobju. Naše okolje
in družbeni red sta se v zadnjih tridesetih letih korenito spremenila, digitalna informacijska
tehnologija pa je drastično posegla v naša življenja. Vse to močno vpliva na raven stresa,
ki ga doživljamo ljudje zahodne družbe, poleg tega pa nam spremembe in hitrejši ritem ne
dopuščajo, da bi se temu načinu življenja prilagodili. Prihodnost je vse bolj nejasna, takšne
razmere pa vodijo do tega, da družba postaja vse bolj tesnobna in negotova (Bourne, 2014,
str. 13). Na pomembnost dobrega počutja v življenju nas opozarjajo razne revije, nasveti
strokovnjakov v časopisih, reklame na televiziji in spletu. Čeprav tovrstne vsebine niso
zahtevne, lahko vseeno trdimo, da živimo v času, ko so priporočila za ohranjanje
duševnega zdravja dostopna prav vsakemu državljanu. Kljub temu strokovnjaki s področja
2
duševnega zdravja ugotavljajo, da dostopnost do informacij današnje družbe ne zmanjšuje
stisk, problemov in težav. Kot kaže, je družbeni napredek ustvaril nove probleme, po
evropski statistiki pa anksiozne motnje v zadnjih letih naraščajo. K temu pripomorejo
družbeno okolje, hiter tempo življenja, kultura in sodobni čas, ki prinaša konstantne nove
izzive. Tako pridemo do zaključka, da je današnji človek preobremenjen. Kot živ
organizem, ki čustvuje, misli in se odziva, ima obdobja, ko enostavno ne zmore več in se
šele takrat zave svojega duševnega stanja (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 12).
Kot navaja Teršek (2009, str. 11), se vedno več ljudi vsakodnevno srečuje z občutki strahu
in tesnobe, pri soočanju s tovrstnimi težavami pa je najtežje predvsem nerazumevanje tega,
kaj se človeku dogaja. Korak k boljšemu počutju je zagotovo razumevanje, kaj so
anksiozna stanja in strahovi, kdaj so običajni in kdaj posameznika ovirajo. Le z
razumevanjem se je možno soočiti z neobičajnimi mislimi in občutki, se z njimi spopasti
ter jih obvladovati. Za današnjo družbo je promocija duševnega zdravja vse bolj
pomembna, saj se na ta način širijo informacije in pripomorejo k temu, da posamezniki
lažje razumejo svoja stanja.
Osebe s težavami v duševnem zdravju se pogosto srečujejo z diskriminacijo, stigmo in
kršenjem človekovih pravic, kar še dodatno poškoduje duševno zdravje. Zaradi strahu pred
stigmatizacijo se bojijo spregovoriti o svojih stiskah, okolica pa se žal pogosto odzove
pokroviteljsko, vzvišeno in ignorantsko. Prav tako se borijo za dostojanstvo, saj je tisto,
kar je za zdravega posameznika samoumevno, za bolnega le še želja. Ohraniti želijo
dostojanstvo v življenju z diagnozo in dostojanstvo med zdravljenjem, saj je to ena izmed
najpomembnejših vrednot in temeljnih človekovih pravic (Teršek, 2009, str. 12). V družbi
prevladujejo miti, da imajo težave v duševnem zdravju ljudje šibkega značaja, da so
posamezniki sami krivi za svoje stanje, da so nasilni ali da ne morejo opravljati odgovornih
in pomembnih služb. Na žalost tudi med strokovnjaki prevladuje predsodek, da so težave v
duševnem zdravju neozdravljive. Zato je učinkovita preventiva usmerjena proti
predsodkom, skladna pa je s principom socialne enakosti in enakih možnosti. Prav tako je
pri sodelovanju med strokovnjaki in uporabniki treba ohraniti dostojanstvo, izboljšati
dostopnost in kakovost storitev ter organizirati raznovrstno pomoč (Švab, 2015, str. 112).
Anksiozne motnje pomembno vplivajo na posameznikovo duševno zdravje, saj s seboj
prinesejo različne izzive in posledice. Stanje duševnega blagostanja je nato odvisno od
tega, kako posameznik razume anksiozno motnjo, kako se z njo spoprijema ter kakšen
3
način življenja posledično razvije. V nadaljevanju so zajete temeljne značilnosti anksioznih
motenj, kako jih posamezniki pogosto doživljajo in obvladujejo ter kako socialno delo
pripomore k boljšemu duševnemu blagostanju oseb z anksiozno motnjo.
1.1 Anksiozne motnje
Anksioznost je čustvo, sestavljeno iz občutkov izredne tesnobe in zaskrbljenosti. Lahko se
začne nenadno ali pa se pojavlja postopoma. Lahko je komaj zaznavna in traja nekaj minut,
lahko pa se kaže v obliki paničnih napadov (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36).
Anksioznost vpliva na celotno bitje, saj zajema hkrati psihični, fiziološki in vedenjski
odziv. Od panike in strahu se loči tako fiziološko kot tudi emocionalno. Panika in strah sta
usmerjena na tukaj in zdaj, torej na trenutno situacijo, in nas pripravljata na takojšnji odziv
– beg ali boj. Kadar se posameznik nečesa boji, je ta strah usmerjen proti določeni situaciji
ali objektu, dogodek pa je navadno v okvirih mogočega, npr. izpit v šoli, razgovor za
službo, plačilo položnice (Bourne, 2014, str. 16). Tesnoba spremlja strah in paniko ter
lahko povzroči, da panični napad preraste v panično motnjo. Tesnoba nas spravlja v stanje
velike odzivnosti, skrbne pozornosti in pripravljenosti za delovanje, vendar nas hkrati
hromi. Tesnoba ni nikoli vzrok, temveč je posledica težjih čutenj v ozadju. Je predvsem
obramba (Erzar, 2007, str. 75).
Anksioznost nikomur ni tuja, saj je tesnoba del vsakdanjega življenja in nas je večina že
izkusila epizode neprijetne tesnobe, npr. pred govornim nastopom, med prepirom ali pred
zmenkom s simpatijo. Te epizode so bile najverjetneje kratke in so minile same od sebe.
Tesnoba preraste v anksiozne motnje takrat, ko posamezniku predstavlja ogromno breme
in moti njegovo običajno delovanje (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 40). V
sodobni družbi je anksioznost neizogiben del življenja, zato je pomembno, da prepoznamo
situacije, v katerih je razumno in primerno, da se odzovemo z neko mero tesnobe. Če v
odzivu na izgubo ali neuspeh ne bi čutili nobene zaskrbljenosti, bi bil to znak, da je nekaj
narobe. Od vsakdanje, običajne tesnobe se anksiozne motnje razlikujejo po tem, da je
anksioznost intenzivnejša, dolgotrajnejša in vodi v fobije, ki ovirajo vsakodnevno življenje
(Bourne, 2014, str. 18).
Za bolezensko tesnobo ali anksiozne motnje gre takrat, ko je tesnoba tako močna, da ovira
posameznika pri vsakodnevnem življenju ter vztraja tudi, ko nevarnosti ni več. Značilno je,
da posameznik tesnobnosti ne more nadzorovati, ampak tesnobnost nadzoruje njega
(Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36).
4
Število oseb z anksioznimi motnjami narašča že desetletja, življenje pa še nikoli ni bilo
tako zapleteno, kot je dandanes. Na to kažejo hiter tempo življenja, vse večja pričakovanja
okolice, konstantne spremembe in potreba po prilagajanju napredni družbi. Kljub
stresnemu načinu življenja le malo ljudi, ki trpijo za anksioznimi motnjami, dejansko
poišče pomoč. Anksioznost povzroča zelo pestro paleto simptomov, vsak posameznik pa
doživlja nekoliko drugačno kombinacijo. Znaki anksiozne motnje se kažejo na različne
načine, in sicer v obliki čustev, misli, telesnih občutkov in v različnih oblikah vedenja.
Nekateri posamezniki doživljajo anksioznost na vse štiri načine, drugi pa zaznajo le enega
ali dva načina. Znaki se med seboj pogosto prepletajo in vzajemno spodbujajo (Smith in
Elliot, 2010, str. 12).
Značilna čustva ob doživljanju anksiozne motnje so tesnoba, napetost, strah, panika,
razdražljivost, jokavost, čustvena nestabilnost in nihanje razpoloženja (Dernovšek, Gorenc
in Jeriček, 2006, str. 40). V psihološkem smislu je anksioznost stanje bojazni, saj se
pogosto zgodi, da posameznik izgubi stik s seboj in celo dobi strah, da bo umrl ali
zblaznel. Osebe z anksioznostjo razmišljajo nekoliko drugače kot ostali. Najpogostejše
misli so: osramotil se bom, tega ne morem obvladovati, zmešalo se mi bo, vsi me bodo
zapustili, popolnoma sem odvisen od drugih (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 40).
Osebe z anksioznostjo so odvisne od potrditve in se obremenjujejo s tem, kaj si ljudje
mislijo. Pogosto jih skrbi zaradi stvari, ki so jim pomembne, hkrati pa paničarijo in
napihujejo pomen dohodkov. Živijo v prihodnosti in napovedujejo najhujše možne izide,
vsaka napaka pa je popoln polom. Anksiozni ljudje pogosto pravijo, da imajo slabo
koncentracijo, se težko osredotočijo in begajo z mislimi. Prav tako imajo težave v
oblikovanju misli, mišljenju in vodenju pogovorov. Značilno vedenje za osebe z anksiozno
motnjo je izogibanje. Poskušajo se ogniti vsemu, kar v njih povzroča aknsioznost. Vedno
iščejo načine, kako bi ubežali določenim krajem, osebam ali predmetom. Kratkoročno
izogibanje olajša anksioznost, dolgoročno pa jo ohranja in celo okrepi. Pogoste so nočne
more in nespečnost. Osebe z anksioznimi motnjami imajo lahko zmanjšano sposobnost za
sprostitev in doživljanje ugodja ter sposobnost za premagovanje vsakodnevnega stresa in
hrupa. Značilno je manjše potrpljenje, lahko imajo povečano prizadevanje po kontroli nad
ljudmi ter dogodki (Erzar, 2007, str. 75). Za dodatno poslabšanje anksioznosti skrbijo
tarnanje in pritoževanje, pitje alkohola in uživanje drog, upanje na čudež, iskanje tolažbe,
pretiran trud, psihoanaliza ter jemanje zdravil kot edina možnost (Smith in Elliot, 2010, str.
16). Najpogostejši telesni simptomi so izčrpanost, utrujenost, bolečine v prsih, želodcu,
5
glavi in mišicah. Človek vloži napor v umirjanje ali premagovanje tesnobe, kar se kaže v
skrčenih obraznih mišicah, napetih očeh in togi drži. Značilni so potenje, tresenje, slabost,
pospešen utrip srca, oteženo dihanje, napetost v mišicah, vrtoglavica, dvig krvnega tlaka,
krči, pordelost ali bledost in cmok v grlu. Napetost in tesnoba se kažeta tudi s
ponavljajočimi se gibi, kot so pokašljevanje, žvečenje, prikimavanje, popravljanje očal,
tleskanje z jezikom itd. (Erzar, 2007, str. 76).
Anksioznost ne pride kar od nikoder, ampak se pri posamezniku običajno prepletajo
različni dejavniki. Nikoli ne moremo z gotovostjo določiti natančnega vzroka za
anksioznost, vedno pa lahko preučimo družinsko preteklost in razne dogodke v življenju
posameznika. Na genetske dejavnike vplivajo prisotnost anksioznih motenj v družini ter
genetske predispozicije za pretirano aktivnost nekaterih možganskih struktur. Okoljski
dejavniki se nanašajo na travmatične in stresne izkušnje posameznika ter pretirano
zaščitniški vzgojni stil ali zavrnitev s strani staršev. Na nastanek anksioznih motenj pa
močno vplivajo osebnostni dejavniki, kot so vedenjska inhibicija, čustvena nestabilnost,
perfekcionizem, potreba po varnosti in nadzoru, nizko samospoštovanje in pa tudi ženski
spol (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016, str. 6).
Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2006, str. 38) navajajo tri različne vrste dejavnikov, ki se
med seboj prepletajo in so prisotni med razvojem motnje:
Dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj.
To so dejavniki, ki so prisotni že dlje časa pred razvojem motnje. Zajemajo
anksiozne motnje v družini, določene osebnostne lastnosti in prirojeno nagnjenost k
tesnobnosti.
Dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje.
Ti dejavniki so prisotni tik pred nastankom težav zaradi tesnobe, zajemajo pa
neprijetne dogodke v okolju, zdravstvene težave, izgube in osamljenost.
Dejavniki, ki vzdržujejo anksiozne motnje.
Običajno so dejavniki podobni kot pri prvih dveh točkah, pogosto pa se dodatno
pojavijo težave, ki jih povzroči povečana tesnoba. Ti dejavniki so nezaupanje vase
in v možnost rešitve, težave v službi in medosebnih odnosih, nizka samopodoba itd.
Ameriško psihiatrično združenje je določilo kriterije za diagnosticiranje posameznih
anksioznih motenj, ki so navedeni v DSM-IV (Diagnostični in statistični priročnik
duševnih motenj). Osnovne kategorije so: generalizirana anksiozna motnja, panična
6
motnja, socialna fobija, agorafobija, specifične fobije, posttravmatska stresna motnja in
obsesivno-kompulzivna motnja.
GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM)
Za generalizirano anksiozno motnjo se pogovorno in pisno pogosto uporablja kratica
GAM. Glavna značilnost generalizirane anksiozne motnje je dolgotrajno in konstantno
stanje zaskrbljenosti ter izredne napetosti. Gre za zaskrbljenost zaradi stvari, ki so nam
pomembne in predstavljajo vrednoto. To so na primer zdravje, partnerska zveza, denar,
uspeh, študijski uspeh, strah pred neuspehom, strah pred zapustitvijo itd. Oseba z GAM
pogosto dvomi vase in v možnosti rešitve. Ukvarja se z negativnimi mislimi, dvomi in
skrbmi, najbolj značilni telesni simptomi pa so nemir, hitro bitje srca, težave s prebavo in
spanjem ter napetost v mišicah. Normalno delovanje ovirajo tudi razdražljivost, stalno
nelagodje in duševna napetost (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36). Realistične
skrbi, kot so finančno stanje, izguba službe ali opravljanje strokovnega izpita, še ne kažejo
na to, da trpite za GAM. Če pa ste v zadnjih šestih mesecih vsak dan občutili anksioznost
in se nenehno obremenjujete z denarjem, zdravjem, uspehom ali katero koli drugo stvarjo,
potem pa vendarle morda trpite za GAM (Smith in Elliot, 2010, str. 23).
GAM označuje kronična anksioznost oziroma zaskrbljenost, ki jo posameznik doživlja vsaj
šest mesecev, hkrati pa nima napadov panike in ga ne spremljajo fobije ali obsesije. Osebe
z GAM mučijo razne vsakodnevne skrbi, nadzora nad mislimi in zaskrbljenostjo pa
nimajo. Značilno je tudi, da sta pogostost in intenzivnost nesorazmerni dejanski verjetnosti,
da se bodo dogodki, ki se jih posameznik boji, zares zgodili. GAM se zelo pogosto pojavlja
skupaj z depresijo, takšnemu stanju pa se lahko reče mešana anksiozno-depresivna motnja.
Lahko se razvije pri kateri koli starosti, pri ženskah pa je nekoliko pogostejša kot pri
moških. Stresne situacije GAM le še zaostrijo. To so na primer zakonski konflikti, telesne
bolezni, zahteva po nastopanju ali vsaka situacija, ki poveča dojemanje ogroženosti ali
nevarnosti (Bourne, 2014, str. 28).
PANIČNA MOTNJA
Nenadne epizode hudega strahu ali akutne zaskrbljenosti, ki se pojavijo brez očitnega
razloga, so značilne za panično motnjo. Intenzivna panika traja nekaj minut, medtem pa se
pojavijo simptomi, kot so pospešen srčni utrip, razbijanje srca, oteženo dihanje, občutek
dušenja, omotica, tresenje, mravljinčenje, bolečine v prsih, potenje, oblivanje, slabost,
občutek neresničnosti oziroma depersonalizacije. Kadar so prisotni vsaj štirje simptomi,
7
govorimo o popolnoma razvitem paničnem napadu (Bourne, 2014, str. 18). Diagnoza
panične motnje je potrjena, ko posameznik doživi vsaj dva nepričakovana panična napada,
sledi pa mesec ali več skrbi pred novim napadom. Značilna je izjemna skrb posameznika,
da bo izgubil zdrav razum in nadzor nad seboj ter da bo zblaznel. Ob paničnem napadu ima
posameznik občutek, da ne bo zmogel nadzorovati svojega vedenja in da bo umrl zaradi
tako hude tesnobe, ki jo doživlja (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36). Panični
napadi se pričnejo s sprožilnim dogodkom, ki povzroči telesne odzive, kot je na primer
povečana količina adrenalina. Posameznik, ki trpi za paničnimi napadi, običajno narobe
interpretira pomen telesnih simptomov. Namesto kot nekaj normalnega jih zazna kot znak,
da se dogaja nekaj nevarnega, npr. srčni napad ali možganska kap. Ta interpretacija
povzroči še večji strah in s tem več telesne vznemirjenosti. Ljudje s panično motnjo so
zaskrbljeni glede nadaljnjih napadov in tega, da bodo izgubili nadzor. Za diagnozo panične
motnje se morajo panični napadi ponavljati, ljudem pa se pogosto zgodi, da v življenju
doživijo le en panični napad, potem pa nobenega več (Smith in Elliot, 2010, str. 27).
Panična motnja sama po sebi ne vsebuje fobij, panika pa se pogosto pojavi, ker
posameznik razmišlja o fobični situaciji. Možno je, da več paničnim napadom sledi mirno
obdobje, nato pa se čez nekaj mesecev vrnejo. Medtem lahko oseba razvije anticipatorno
anksioznost, tj. bojazen, ki se osredotoča na strah pred novim napadom. Vzroki za panično
motnjo so kombinacija kemičnih neravnovesij v možganih, osebnega stresa in dednosti.
Napade navadno sprožijo večje spremembe v življenju ali pa nenadna izguba. Panična
motnja se pri polovici ljudi razvije pred 24. letom, verjetnost pa je pri ženskah približno
dvakrat večja kot pri moških (Bourne, 2014, str. 20).
SOCIALNA FOBIJA
Za socialno fobijo je značilna opazna in trajna tesnoba v stikih z ljudmi, na javnih nastopih
in prireditvah. Socialna fobija ni samo trema, sramežljivost ali plahost, temveč vsebuje
intenziven stres in tesnobo, strah pred izpostavljenostjo in osramotitvijo. Značilen je strah
pred tem, da bi okolica opazila posameznikovo nemoč in fizične znake, kar bi ga še
dodatno osramotilo. Nekateri se bojijo, da bi v situacijah izgubili zavest, onemeli ali
izgubili kontrolo nad telesnimi potrebami, okolica pa bi jih imela za šibke, neumne in
nesposobne. Tesnoba socialne fobije se pojavi tudi pred napovedanimi dogodki in se začne
že dneve ali tedne pred dogodkom. Najbolj jih je strah neuspeha, sramotenja in
izpostavljanja posmehu (Erzar, 2007, str. 89). Socialna fobija je imenovana tudi socialna
anksioznost, pri kateri je strah veliko močnejši od navadne anksioznosti, ki jo v podobnih
8
situacijah občuti večina ljudi brez socialne fobije. Skrb je nesorazmerna s situacijo,
posamezniki pa se tega navadno zavedajo. Pogosti simptomi socialne fobije so zardevanje,
potenje in drhtenje (Bourne, 2014, str. 24).
Ljudje s socialno fobijo se bojijo izpostavljenosti in kritike drugih. Groza jih je govorjenja,
nastopanja, spoznavanja novih ljudi, udeleževanja zabav, telefonskih pogovorov, vstopanja
v skupine, jesti v restavracijah, izpolnjevanja obrazcev pred drugimi in interakcij z ljudmi
na višjem položaju. Ker od drugih pričakujejo sramotilne ali ponižujoče sodbe, se jim
tovrstne situacije zdijo boleče. Prepričani so, da so na nek način neprimerni in
predvidevajo, da bodo nekaj storili narobe. Obremenjujejo se tudi glede tega, kaj si o njih
mislijo drugi. Vsakemu od nas je kdaj nerodno in smo nervozni, posebej v novih situacijah,
kot so zamenjava službe ali selitev v novo sosesko. Socialna fobija pa je značilna za osebe,
ki se bojijo situacij, ko srečujejo neznane ljudi, ali situacij, ko so ocenjevani. Značilno je,
da se osebe s socialno fobijo izogibajo situacijam, ki se jih bojijo (Smith in Elliot, 2010,
str. 25).
1.2 Doživljanje anksiozne motnje
Način doživljanja anksiozne motnje je relativen oziroma odvisen od vsakega posameznika.
Nekatere ljudi anksioznost v življenju minimalno ovira, pri drugih pa je stopnja izjemno
visoka. Posledice se kažejo na različnih področjih, kot so medosebni odnosi, izobrazba,
kariera, samopodoba, soočanje s čustvi, telesno zdravje …
Ko se posameznik prvič sreča z anksiozno motnjo, potrebuje ogromno informacij o sami
motnji, zdravljenju ter o možnostih pomoči, ki jo lahko dobi. Situacijo že od začetka
spremljata strah in negotovost. Prvi korak, ki ga mora posameznik storiti, je sprejemanje
svoje nove situacije in prilagoditev življenja slednji. To pomeni, da sprejme dejstvo, da je
anksiozna motnja del njegovega življenja in da se mora naučiti spretnosti in veščin, ki
bodo omogočile nadzor nad življenjem. Šele ko je anksiozna motnja ozaveščena in
sprejeta, se lahko prične zdravljenje. Če je anksiozna motnja kratkotrajna ali blaga, se
težave lažje obvladuje in manj prizadenejo življenje, kot če je dolgotrajna in hujša. Oseba z
anksiozno motnjo se v življenju srečuje s težavami, kot so zmanjšani socialni stiki,
zmanjšanje socialnih veščin in spretnosti, slabše psihično in fizično zdravje, zmanjšane
zmožnosti vsakdanjega funkcioniranja, zmanjšana motivacija za prevzemanje
odgovornosti, nezmožnost dela in samostojnega življenja. Dodatne težave jim lahko
povzročajo stranski učinki zdravil (Zgonc, 2015, str. 22).
9
Pogosto se zgodi, da posamezniki z anksiozno motnjo zavračajo zdravila in terapije, ki bi
znatno olajšale situacijo. Razlogi so v tem, da nekateri enostavno ne sprejmejo svoje
bolezni in se na vse načine upirajo zdravljenju. Število raziskav o problemu nesprejemanja
svoje bolezni v zadnjih dvajsetih letih narašča, eno prvih raziskav pa je leta 2000 opravilo
Ameriško združenje za psihiatrijo. Ugotovitve so zapisane v Diagnostičnem in statističnem
priročniku za duševne bolezni IV-TR ter kažejo, da kar 50 % ljudi s težavami v duševnem
zdravju ne jemlje zdravil, saj ne verjamejo, da so bolni oziroma se svoje bolezni sploh ne
zavedajo. Večina teh uporabnikov ima hujše težave, kot so shizofrenija, psihoza in
bipolarna motnja, v manjšem odstotku pa se pojavljajo tudi osebe z depresijo in
anksioznimi motnjami. Če se težave v duševnem zdravju ne zdravijo, se bolezensko stanje
le še poslabša (Ameriško združenje za psihiatrijo, 2000, str. 358).
Ker anksiozne motnje tako kot druge duševne motnje na žalost še vedno prinašajo stigmo,
se posamezniki zaradi tega pogosto umaknejo iz okolja. Posamezniki so z »nalepko«
označeni za drugačne in manjvredne spoštovanja, posledica pa je izogibanje. Koncept
stigme združuje komponente stereotipiziranja, označevanja, kognitivnega ločevanja in
diskriminacije. Socialna, čustvena in kognitivna komponenta se izrazijo tako, da
posameznik z anksiozno motnjo izgubi status oziroma položaj v družbi (Švab, 2009, str. 9).
Proces označevanja se pojavlja tudi v strokovnih službah, ki naj bi bile v pomoč ljudem z
duševnimi motnjami. Dandanes je pri strokovnjakih še vedno zaznati strah pred
dopuščanjem okrevanja uporabnika in pred normalizacijo, kar zagotovo izhaja iz
zakoreninjenih profesionalnih vlog, ki v določeni meri težijo k pokroviteljstvu (Švab,
2015, str. 24).
Osebe z anksioznimi motnjami se srečujejo s stereotipnimi slikami o sebi, ki jih
predstavljajo kot nore, nerazumne, blazne, nevarne, nepredvidljive in predvsem
nesposobne. Tipični stereotipi o osebah z anksioznimi motnjami so, da so šibki in
funkcionirajo na prilagojen način. Osebe v psihiatričnih bolnišnicah so nore in zmešane,
funkcioniranje je odvisno od sodelovanja, ozdravitev pa ni mogoča. Če družba verjame
negativnim stereotipom, se oblikujejo predsodki, ki generirajo negativne odzive. Predsodki
so napačna prepričanja, ki slonijo na poenostavitvah, na primer – »duševni bolniki so
nevarni«. Delujejo na način, da vzpodbudijo sovraštvo, odklanjanje in avtoritarno držo. Za
psihiatrične bolnike predsodki pomenijo večjo nevarnost za ponovitev bolezni in slabšo
kakovost življenja. V okolici se sprožijo močni čustveni odzivi, med katerimi je
najpomembnejši strah. Mnogo ljudi živi v prepričanju, da se bodo, če bodo v stiku z osebo
10
z anksiozno motnjo, kmalu »nalezli« tudi sami. Splošen strah pred duševnimi bolniki pa
izhaja iz stereotipa o njihovi nepredvidljivosti in nevarnosti. Raziskave kažejo, da duševne
motnje, kot sta depresija in anksioznost, nimajo povezave z nasilnim vedenjem do drugih
oseb. Ker ljudje, ki so okrevali po duševni bolezni, o njej ne govorijo, se začaran krog
povečevanja predsodkov krepi. Večina oseb z anksiozno motnjo, ki so bile hospitalizirane,
skriva svojo diagnozo in bolezen, saj jih poleg predsodkov spremljajo občutki krivde in
sramu. Kot posledica predsodkov pa so osebe z anksiozno motnjo pogosto žrtve
diskriminacije. Družba se do njih vede na način, da jih odklanjajo, nad njimi izvajajo
nasilje in jih marginalizirajo. To se najpogosteje kaže kot vzpostavljanje socialne distance
in izogibanje. Mnogim osebam z anksiozno motnjo se zgodi, da na podlagi diskriminacije
izgubijo zaposlitev, stike z družino, prijatelje in znance ter da so izredno osamljeni.
Nekateri pa zaradi naučenih predsodkov že vnaprej pričakujejo, da bodo diskriminirani, saj
je družbeni vtis o duševnih motnjah pod izrednim vplivom medijev. Dejstvo je, da socialna
distanca do ljudi z anksioznimi motnjami povečuje njihovo stigmo in poslabšuje potek
bolezni. Diskriminacija, predsodki in stereotipi jim na žalost onemogočajo doseganje ciljev
in jih oropajo pomembnih življenjskih priložnosti (Švab, 2009, str. 12).
Ljudje z mnogimi predsodki težko pridejo do soglasja o temeljnih vrednotah, med katerimi
pa bi nujno moralo biti tudi človekovo dostojanstvo. Dostojanstvo je namreč prirojena
vrednota, ki pripada vsakemu posamezniku že zato, ker je človek. Človekova pravica je
zahtevati spoštovanje človekove avtonomije, integritete in svobode življenja v skladu z
lastnimi željami in ideali (Rutz, 2004, str. 11). Vsaka družba ima ranljive ljudi, kot so
osebe z ovirami, revni, stari, migranti, osebe z duševnimi motnjami … Okoliščine terjajo
svojevrstne izzive, vendar same po sebi še ne jemljejo dostojanstva, temveč to stori okolica
oziroma odziv drugih ljudi. Žal se ravno ljudem z nesrečnimi okoliščinami pogosto krati
pravica do človeškega dostojanstva, deležni pa so zbadljivk, kot so nesposobnež, neumnež,
ničvreden in nezaželen. Osebe z anksioznimi motnjami pa niso izjema (Jacobson, 2009, str.
40).
Telesno in duševno zdravje nista neodvisna eden od drugega, zato tudi zdravljenje telesne
bolezni ne more biti popolnoma učinkovito, če se zanemarja psihološko delovanje človeka.
Ko gre za zagotavljanje optimalne zdravstvene oskrbe ob telesnih težavah in za
uveljavljanje pacientovih pravic, so osebe z duševno motnjo žal v depriviligiranem
položaju. Prizadevati si je treba za integracijo duševno-zdravstvenih storitev v sisteme
primarnega zdravstva, saj bomo le tako lahko govorili o enakopravni obravnavi telesnega
11
in duševnega zdravja. S tem bo prišlo do zmanjšanja stigme duševnih motenj, pozornost bo
namenjena sopojavnosti, saj so duševne in telesne bolezni pogosto trdno povezane,
izboljšani bosta dostopnost storitev in socialna integracija oseb z duševno motnjo (Temnik,
2009, str. 82).
1.3 Obvladovanje anksiozne motnje
Za obvladovanje anksiozne motnje so potrebni določeni pogoji, ki omogočajo kontrolo nad
boleznijo in posameznikovim življenjem. Poleg ustreznega zdravljenja in prilagoditve
načina življenja je v prvi vrsti pomembno sprejetje svojega stanja. Pogosto se zgodi, da je
pri določenih osebah anksioznost že sama po sebi zelo huda, poleg tega pa se
obremenjujejo še zaradi tega, ker imajo to motnjo. Takšno ravnanje pogosto vključuje
kritične in ostre sodbe, kar pa predstavlja oviro pri sprejetju. Posamezniki morajo najti pot,
kako sprejeti samega sebe in odkriti, da anksioznost ni povezana s tem, koliko so vredni
kot človeško bitje (Smith in Elliot, 2010, str. 51).
Anksiozne motnje so v 90 odstotkih ozdravljive, iskanje pomoči pa ni sramotno, ampak je
znak, da smo težavo prepoznali in sprejeli ter jo želimo rešiti. Premagovanja tesnobe, ki
človeka ovira pri njegovem vsakodnevnem delovanju, se lahko lotimo na različne načine.
Sprva lahko nastanek tesnobe poskušamo omiliti s spreminjanjem negativnih misli, s
sproščanjem, meditacijo, sprehodi … Če tovrstni načini ne pomagajo in ima oseba
občutek, da je že storila vse, da bi tesnobo obvladala, potem je treba poiskati zdravniško
pomoč (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 43). Splošni zdravnik opravi pregled, nato
pa postavi diagnozo ali napiše napotnico za psihiatrični pregled. Oseba z anksiozno motnjo
se potem odpravi na pregled k psihiatru specialistu, pomoč pa lahko poišče tudi pri
psihoterapevtih in nevladnih organizacijah s področja duševnega zdravja (Dernovšek,
Oreški in Hrast, 2010, str. 26).
Anksiozne motnje se z medicinskega pogleda zdravi z antidepresivi, ki so učinkoviti,
hkrati pa ne povzročajo odvisnosti. Primarno so sicer namenjeni zdravljenju depresije,
vendar so kot dolgoročno zdravilo učinkoviti tudi proti anksioznosti. Ob hudi tesnobi
zdravnik za hitro delovanje predpiše anksiolitike in pomirjevala, ki se jih sicer lahko jemlje
največ štiri tedne, saj povzročajo odvisnost (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 42).
Širok razpon zdravljenja anksioznih motenj ponujajo tudi strokovnjaki za duševno zdravje.
Po več kot dvajsetletnih izkušnjah dela na kognitivno-vedenjskem inštitutu v
Albuquerqueju v Novi Mehiki sta Smith in Elliot ugotovila, da se pri spopadanju z
12
anksioznimi motnjami odlično odrežeta kognitivna in vedenjska terapija, še bolje pa
kombinacija obeh – kognitivno-vedenjska terapija. Kognitivna terapija se osredotoča
predvsem na usvajanje in učenje novih načinov mišljenja, razmišljanja, razumevanja.
Vedenjska terapija temelji na tem, da če posameznik spremeni način vedenja, s tem
spremeni tudi svoje občutke do stvari, ki se mu godijo v življenju (Smith in Elliot, 2010,
str. 61).
Kognitivno-vedenjska terapija oziroma KVT temelji na tem, kako ljudje razmišljajo in
ravnajo ter na podlagi tega pomaga pri čustvenih in vedenjskih težavah. Učinkovitost KVT
je raziskana obširneje kot drugi psihoterapevtski pristopi, njen sloves pa neprestano raste.
Pri zdravljenju anksioznih motenj je učinkovitejša kot zdravljenje samo z zdravili, osebe,
ki si pomagajo s KVT, pa dlje časa ostanejo zdrave in težave se pojavijo redkeje (Branch
in Wilson, 2011, str. 10).
Kot zelo učinkovita metoda se je izkazala kombinacija zdravljenja s psihoterapijo in z
zdravili. Mnogi posamezniki so ugotovili, da lahko zdravila počasi opustijo ali zmanjšajo,
pomagajo pa si z metodami samopomoči. To zajema pozitivne spremembe v prehrani,
dnevno izvajanje sproščanja in meditacije, telesno vadbo, spremembe v samopogovoru,
podporo bližnjih in zmanjšanje stresa s poenostavitvijo življenja (Bourne, 2014, str. 398).
Osebe, ki trpijo za generalizirano anksioznostjo, paničnimi napadi in fobijami, so pogosto
nagnjene k negativnemu samogovoru. To so besede, ki spodbujajo zaskrbljenost,
kritičnost, vlogo žrtve in perfekcionizem. Sprememba se zgodi, ko posameznik prične
nasprotovati negativnemu samogovoru ter ga nadomesti s pozitivnim samogovorom in
spodbudnimi besedami, ki krepijo sposobnost obvladovanja situacije.
Pomemben del vsakega programa za premagovanje anksioznosti, paničnih napadov ali
fobij je zagotovo sposobnost sproščanja. Da bo sproščanje prineslo spremembe v spopadu
z anksioznostjo, ga je treba izvajati redno in vsakodnevno. Globoka sprostitev je nasprotje
tistemu, kar telo doživlja med paničnim napadom ali stresom. Fiziološke spremembe se
kažejo v obliki upočasnjenega srčnega utripa, znižanega krvnega tlaka, upočasnjenega
dihanja, zmanjšane napetosti v mišicah, upočasnitve presnove, upada analitičnega
mišljenja in povečanja aktivnosti valov v alfa možganih. Za doseganje globoke
sproščenosti se uporabljajo različne metode, kot so dihalne vaje, sproščanje mišic,
meditacija, vodena vizualizacija, joga in pomirjajoča glasba. V nasprotju s sproščanjem pa
je ena najučinkovitejših metod za lajšanje anksioznosti telesna vadba. Osebe z anksiozno
13
motnjo, ki redno telovadijo, so manj dovzetne za panične napade, zmanjšana je nagnjenost
k anksioznosti, okrevanje od vseh vrst fobij pa se pospeši.
Spopadanje s fobijo je najbolj učinkovito, če se posameznik z njo preprosto sooči. Če se
namreč situaciji, ki ga plaši, konstantno izogiba, fobijo zgolj ohranja pri življenju.
Soočenje s situacijo se sprva zdi neizvedljivo in zastrašujoče, pa vendarle je naloga
izvedljiva. Treba jo je le razdeliti na manjše stopnje, tako da se soočenje izvede postopno,
po majhnih korakih (Bourne, 2014, str. 156).
Za osebe, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, je izrednega pomena podpora, ki jo dobijo
od svojih bližnjih. Včasih nam bližnji stojijo ob strani in nam nudijo ljubezen, spet drugič
nas te isti ljudje pripravijo do tega, da bi najraje izginili za nekaj časa. Čeprav partnerji,
družina in prijatelji včasih povzročajo stres, po drugi strani dobri, pristni in tesni odnosi
močno izboljšajo človekovo blagostanje. Ohranjanje medsebojnih stikov se obrestuje v
močno izboljšanem telesnem in duševnem zdravju, zato je zelo pomembno krepiti
družinske, skupnostne in prijateljske vezi (Smith in Elliot, 2010, str. 168).
1.4 Anksiozne motnje in socialno delo
Na vseh področjih socialnega dela se strokovnjaki lahko srečajo z osebami, ki imajo težave
v duševnem zdravju, njihov način dela pa lahko bistveno vpliva na življenje uporabnikov.
Pri delu na področju duševnega zdravja je izrednega pomena prepoznavanje simptomov ter
ustrezno in pravočasno nudenje pomoči ter podpore osebi, ki se spopada z duševnimi
težavami. Socialni delavec mora skupaj z uporabnikom raziskovati življenjski svet, nato pa
ga pravilno usmeriti ter skupaj z njim iskati rešitve. S svojim znanjem pripomore k
boljšemu počutju osebe z anksiozno motnjo, to pa stori z zgodnjim prepoznavanjem in
ustreznim ukrepanjem. Informiranje je za uporabnika ključno, zato mora socialni delavec
znati obrazložiti, kaj so anksiozne motnje, katere vrste obstajajo, kako jih običajno
prepoznamo in kako poteka zdravljenje. Z znanjem strokovnjak potrdi svojo
profesionalnost, uporabnik pa poglobi zaupanje v stroko socialnega dela.
Socialno delo najpogosteje nudi pomoč za osebe z anksioznimi motnjami v sklopu centra
za socialno delo ali nevladnih organizacij (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 29):
Storitev osebne pomoči nudijo vsi centri za socialno delo v Sloveniji. Dobijo jo
posamezniki, ki jih duševna motnja ovira pri vsakodnevnem življenju in jih osebna
pomoč vodi k temu, da živijo bolj kakovostno.
14
Pomoč družini za dom je storitev, zagotovljena osebam s težavami v duševnem
zdravju v primeru, da imajo mladoletne otroke. Če ne morejo ustrezno skrbeti za
družino in dom, jim na centru za socialno delo zagotovijo pomoč, ki vključuje
svetovanje in pomoč pri reševanju družinskih stisk, ter urejanje opravkov, ki so
potrebni, da lahko družina funkcionira.
Koordinirana obravnava v skupnosti omogoča načrt obravnave in njegovo
izvajanje. Pogosto se izvaja v sodelovanju z uporabniki, ki so ravno zapustili
psihiatrično ustanovo in potrebujejo pomoč pri urejanju bivalnih razmer,
zaposlitve, socialne varnosti, podpore pri opravljanju dnevnih opravil, podpore pri
zagotavljanju socialnih stikov ter drugih potreb, ki vplivajo na dvig kakovosti
življenja.
Svetovanje in informiranje poteka tudi v sklopu nevladnih organizacij, ki z
informiranjem, osebno pomočjo ali s svetovalnimi pogovori pomagajo osebi s
težavami v duševnem zdravju ter njenim bližnjim.
Skupine za samopomoč omogočajo uporabnikom izmenjavo izkušenj in doživljanj
ter iskanje rešitev s pomočjo oseb, ki imajo podobne težave. Člani se dobivajo
redno tedensko, upoštevati pa morajo vnaprej določena pravila.
Programi dnevnih centrov omogočajo vključitev v različne dejavnosti, druženje,
učenje socialnih spretnosti in veščin, spoznavanje novih ljudi, delavnice za učenje
samopomoči in medsebojne pomoči. Programi organizirajo tudi izlete, piknike,
zabave in druge dogodke, s pomočjo katerih krepijo socialne stike med uporabniki,
hkrati pa spodbujajo širitev njihove socialne mreže.
Krizni telefoni nudijo zaupen pogovor, v okviru katerega uporabniki lahko zaupajo
svojo duševno stisko in praviloma ostanejo anonimni. Posamezniku pomagajo pri
umiritvi, osamljenosti ali razbremenitvi, omogočajo pa osnovno svetovanje o
nadaljnji napotitvi k strokovnjaku.
Pri sodelovanju z ljudmi s težavami v duševnem zdravju je danes še vedno problematičen
pojav stigme v strokovnih službah. Osebe s težavami v duševnem zdravju poleg okolice
stigmatizirajo tudi nekateri strokovnjaki. To se kaže predvsem v neustreznem odnosu, ki je
podkrepljen z besedami, ravnanji, držo, apatijo in ignoriranjem uporabnikovih potreb
(Lauber, Nordt, Braunschweig in Rossler, 2006, str. 113). Stigma v strokovnih službah
vodi v to, da uporabniki prekinejo zdravljenje oziroma sodelovanje, saj so nezadovoljni in
razočarani nad strokovnjaki. Eden od razlogov za stigmatizacijo je pesimizem glede
15
okrevanja oseb s težavami v duševnem zdravju, drugi razlogi pa so potrebe po
večvrednosti, distanci in pokroviteljstvu. Uporabniki strokovnjake pogosto zaznavajo kot
vzvišene in nerazumevajoče, kar predstavlja velik problem za osebe, ki so se zatekle po
pomoč in pričakujejo spodbudo. Osebe s težavami v duševnem zdravju se srečujejo s
pomanjkljivo oskrbo v vseh službah in socialno delo ni izjema. Odnos, ki ga imajo nekateri
strokovnjaki do svojih uporabnikov, vpliva tudi na vedenje drugih ljudi. Namreč, s svojimi
ravnanji okolici predajajo sporočilo, kako se obnašati do uporabnika v domačem okolju
(Švab, 2009, str. 59). Kot v vseh poklicih tudi v stroki socialnega dela obstajajo boljši in
slabši delavci. Kot primer dobre prakse in zgled nam morajo biti strokovnjaki, ki v svojem
poklicu poleg zaslužka vidijo poslanstvo in cenijo uporabnikove uspehe. Socialni delavci
morajo težiti k temu, da s svojim delom in odnosom uporabniku izkažejo spoštovanje ter
skupaj z njim sodelujejo na poti k rešitvi. Prav tako ne smejo težiti h klasificiranju
uporabnikov na podlagi težav v duševnem zdravju, temveč jih morajo obravnavati kot
posameznike, ki so se znašli v določenih okoliščinah, ki ovirajo zmožnost uspešnega
funkcioniranja v družbi (Corcoran in Walsh, 2006).
Za proces pomoči v socialnem delu je treba vzpostaviti delovni odnos in osebni stik z
uporabnikom. To pomeni, da je treba upoštevati vse elemente delovnega odnosa kot tudi tri
nujna dopolnila. To so sistemsko socialno delo, v rešitev usmerjena kratka družinska
terapija in dve vrsti pogovora – v soustvarjanje rešitev usmerjen pogovor in v nadaljevanja
pogovora usmerjen pogovor (Čačinovič Vogrinčič, 2005, str. 9).
Etika udeleženosti in perspektiva moči sta zelo pomembna koncepta delovnega odnosa v
socialnem delu, ki sta ključna pri procesu pomoči in pri sodelovanju z osebami z anksiozno
motnjo. Etika udeleženosti usmerja v to, da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pripada,
nadomestita pa jo skupno iskanje in raziskovanje situacije. Med socialnim delavcem in
uporabnikom se vzpostavi sodelovanje, s katerim se soustvarjajo rešitve in nihče nima
zadnje besede. Ravnanje iz perspektive moči se kaže v obliki sodelovanja, pri čemer so v
ospredju viri, talenti, sposobnosti in znanja uporabnika. Socialni delavec v sodelovanju z
uporabnikom spoštljivo išče njegovo moč in vire, sprašuje ga po želenih razpletih, sanjah,
upanju in dobrih izidih. Osredotočen je predvsem na izjeme, dobre izkušnje iz preteklosti
in na oporo v skupnosti. Koncept pomoči, ki temelji na perspektivi moči in etiki
udeleženosti, sedanjost ubesedi na nov način, tako da se ubesedijo novi viri moči in smisla
(Čačinovič Vogrinčič, 2005, str. 13).
16
2. FORMULACIJA PROBLEMA
Za pisanje o anksioznih motnjah sem se odločila, ker v zadnjem času odkrivam vse več
zgodb znank in prijateljic, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami. Menim, da živimo v času,
ko podiramo tabu duševnega zdravja in se o njem vse več govori. Zavedamo se, da težave
v duševnem zdravju niso nekaj oddaljenega, ampak so prisotne v vseh strukturah družbe in
imajo osrednjo vlogo pri posameznikovem telesnem zdravju, splošnem počutju in
uspešnem življenju. Preko medijev zaznavam, da so osebe s težavami v duševnem zdravju
vedno bolj pripravljene deliti svoje zgodbe s širšo javnostjo. O izkušnjah z anksiozno
motnjo berem na blogih, družbenih omrežjih, forumih in drugih spletnih straneh. Na ta
način sem se tudi sama prvič bližje spoznala s to tematiko ter dobila uvid, kako osebe
doživljajo tovrstno stisko. Prav tako sem opazila, da se osebe preko spleta povezujejo in
delijo izkušnje ter si nudijo medsebojno pomoč v obliki svetovanja, opore, spodbude itd.
Anksiozne motnje so razširjene težave v duševnem zdravju, ki negativno vplivajo na
kakovost življenja in na človekovo delovanje nasploh. Kljub temu da se kažejo na različne
načine in za seboj puščajo škodljive posledice, se jih tako posamezniki kot njihova okolica
pogosto ne zavedajo. Ker se problema ne zavedajo, se z njim ne morejo soočiti in ga
učinkovito rešiti oziroma blažiti. Imam znanko, ki je za svojo diagnozo anksiozne motnje
izvedela šele lansko leto, čeprav se že celo življene sooča s tesnobo in strahom. Živimo v
prepričanju, da smo vsi kdaj nervozni in občutimo tremo ter strah. Toda osebe z
anksioznimi motnjami to doživljajo veliko bolj intenzivno in pogosteje, zato jim to
predstavlja oviro v vsakdanjem življenju. Menim, da je ozaveščenost o tovrstnih motnjah
slaba, zato mnogi posamezniki pri sebi ne prepoznajo simptomov in znakov. Prav tako
znakov ne opazijo starši in bližnji, ki bi posameznikom lahko pomagali. Pogosto pa se
zgodi, da posamezniki vedo, da imajo anksiozno motnjo, vendar ne vedo, kako se spopasti
z njo ali pa bolezen zanikajo. Kljub temu da je današnji svet poln stresa in napetosti, poišče
pomoč le peščica ljudi, ki trpi za anksioznimi motnjami. O tem sta pisala že Danton in
Antonuccio (1997), ki sta opozarjala na to, da se le 25 % oseb z anksioznimi motnjami
odloči za zdravljenje. Menim, da je to velik problem, saj anksioznost povzroča stisko in
čustveno bolečino, ko resno načne posameznikovo življenje, pa lahko prispeva tudi k
samomoru. Pri raziskovanju se nisem osredotočala na vrsto anksiozne motnje, ampak
predvsem na to, kako jo osebe doživljajo in kako se s tem spopadajo. Po podatkih
Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2016) se v Evropski uniji anksiozne motnje
pojavljajo pri 14 % populacije, to pa jih uvršča med ene najpogostejših duševnih motenj.
17
Raziskave kažejo, da se pri ženskah pojavljajo veliko pogosteje kot pri moških, in sicer v
razmerju dva proti ena. Odločila sem se, da bom raziskovala in se osredotočila na načine
obvladovanja anksiozne motnje pri ženskah, saj so po mojem mnenju zaradi pogostosti
bolj zanimive. Nadalje sem se odločila, da bodo moja populacija ženske, stare od 18 do 35
let, saj menim, da je to obdobje pomembnih preskokov v življenju. V teh letih ženske (prav
tako kot moški) postajamo bolj samostojne, začnemo načrtovati svojo prihodnost,
obiskujemo fakulteto, dobimo svojo prvo zaposlitev, razvijamo kariero, se odločamo za
selitev in ustvarjanje družine itd. Po mojem mnenju vsi ti faktorji vplivajo na dodaten stres,
strah in stisko, kar pri nekaterih posameznikih morda še bolj pripomore k težavam v
duševnem zdravju.
Ključne teme, ki so me zanimale pri raziskovanju, so:
simptomi in doživljanje,
odziv bližnjih in okolice,
način spopadanja/lajšanja v akutnem stanju,
preventivni ukrepi, strategije,
posledice anksiozne motnje,
obvladovanje anksiozne motnje (zdravila/terapija/samopomoč) in
izkušnja s strokovnimi delavci na področju duševnega zdravja.
Raziskovalna vprašanja:
Kako osebe doživljajo anksiozno motnjo?
Na kakšen način se spopadajo z anksiozno motnjo?
Kako se kažejo posledice anksiozne motnje v vsakdanjem življenju?
Kakšne izkušnje imajo s strokovnjaki v procesu pomoči?
Namen moje raziskovalne naloge je bil pridobiti čim več informacij o tem, kako
posameznice doživljajo anksiozno motnjo in kako se z njo spopadajo. Zanimale so me
strategije preživetja, torej na kakšen način si lajšajo stisko v akutnem času tesnobe ter
kakšne preventivne ukrepe izvajajo. Zanimal me je tudi odnos strokovnjakov različnih
strok do oseb z anksioznimi motnjami. Želim tudi ozavestiti ljudi o tovrstnih motnjah, da
bodo lažje prepoznavali svoje simptome in lažje obvladovali bolezen. Opozoriti želim na
problem anksiozne motnje, saj je v družbi razširjena in jo pogosto spregledamo. Moja
18
raziskovalna naloga nudi informacije o tem, na kakšne načine si osebe z anksioznimi
motnjami lahko uspešno lajšajo stisko in kakšne preventivne strategije obstajajo. Z
raziskavo želim opozoriti na življenjski položaj oseb z anksioznimi motnjami. Ugotavljala
sem predvsem načine spoprijemanja z anksioznostjo, doživljanje, kako razumejo svojo
motnjo in izkušnje s pomočjo. Poleg tega se mi zdi tema pomembna za socialno delo, saj
se strokovnjaki na vseh področjih socialnega dela lahko srečajo z osebami, ki imajo težave
v duševnem zdravju. Rada bi opozorila na pomembno vlogo, ki jo imajo socialni delavci
pri prepoznavanju anksiozne motnje. Zdi se mi izrednega pomena, da so strokovnjaki
ustrezno usposobljeni in izobraženi, saj lahko le tako kakovostno opravljajo svoje delo in
na podlagi svojega znanja nudijo strokovno pomoč, podporo in svetovanje. Socialni
delavec lahko s svojim znanjem pripomore k boljšemu počutju osebe z anksiozno motnjo,
to pa stori z zgodnjim prepoznavanjem in ustreznim ukrepanjem. Informiranje je za
uporabnika ključno, zato mora socialni delavec znati obrazložiti, kaj so anksiozne motnje,
katere vrste obstajajo, kako jih običajno prepoznamo in kako poteka zdravljenje. Z
znanjem strokovnjak potrdi svojo profesionalnost, uporabnik pa poglobi zaupanje v stroko
socialnega dela.
19
3. METODOLOGIJA
3.1 Vrsta raziskave
Vrsta raziskave je kvalitativna. To je vrsta raziskave, pri kateri sestavljajo osnovno
izkustveno gradivo besedni opisi ali pripovedi (Mesec, 1997). Te sem pridobila z
nestandardiziranimi merskimi postopki, in sicer sem opravila pogovor s šestimi osebami.
Pripravila sem vprašalnik z 20 vprašanji, ki so bili iztočnica za pogovor. Gradivo sem
obdelala in analizirala na besedni način, uporabila sem odprto in osno kodiranje. Raziskava
je eksplorativna ali poizvedovalna, saj sem želela odkriti, kako posameznice doživljajo
anksiozno motnjo, na kakšne načine si lajšajo stisko, kakšnih preventivnih strategij se
poslužujejo, kako razumejo svojo motnjo in kakšne izkušnje imajo s pomočjo.
3.2 Spremenljivke oz. teme raziskovanja
Doživljanje anksiozne motnje (na kakšen način se je oseba prvič srečala z njo, na
kakšne načine se motnja kaže, kako oseba to doživlja)
Odziv okolice (kako so se odzvali bližnji in okolica, na kakšen način nudijo
podporo in pomoč)
Posledice (vpliv na medosebne odnose, kariero, samopodobo itd. )
Način spopadanja in strategije (na kakšen način se je oseba spopadla s simptomi,
kako jih lajša v akutnem času tesnobe, kakšne strategije je oseba razvila v izogib
napadu/tesnobi )
Obvladovanje stanja (zdravila, terapije, samopomoč)
Izkušnja s stroko (socialni delavci, psihiatri, psihoterapevti)
3.3 Merski instrumenti ali viri podatkov
Uporabila sem odprti delno standardizirani intervju. To pomeni, da so bili teme in
vprašanja določeni vnaprej ter zapisani kot opomnik (Hlebec, 2009). Sama sem se odločila
za zaporedje in formulacijo vprašanj. Zaradi morebitnega prepletanja odgovorov so bila
vprašanja zame zapisana kot opomnik, med intervjujem pa sem bila pozorna, da nisem
postavila vprašanj, na katere sem že dobila odgovor. Osebe, s katerimi sem opravila
pogovor, so dobile enaka vprašanja, vrstni red pa je bil odvisen od razpleta pogovora.
Odgovori niso bili določeni vnaprej.
20
3.4 Opredelitev enot raziskovanja – populacija, vzorec
Stvarna opredelitev: populacija mojega raziskovanja so prebivalke Slovenije, stare 18 do
35 let, ki se spopadajo z anksioznimi motnjami. Velikost vzorca predstavlja šest
posameznic z anksiozno motnjo, ki jo je potrdil strokovnjak
(psiholog/psihoterapevt/zdravnik). Zanimale so me ženske, ki se z boleznijo spopadajo
trenutno oziroma od nje ni minilo več kot eno leto. Izbrala sem neslučajnostni in
priložnostni vzorec. To pomeni, da enote populacije niso imele enake možnosti, da bi bile
izbrane v vzorec, temveč sem izbrala tiste enote, ki so mi najbolj dostopne.
Krajevna opredelitev populacije oziroma vzorca: Slovenija.
3.5 Zbiranje podatkov oz. empiričnega gradiva
Empirično gradivo sem zbrala po metodi spraševanja, intervju pa sem izvedla z vsako
osebo individualno. Z vsemi osebami sem se preko elektronske pošte ali po telefonu
dogovorila za srečanje na lokaciji, ki jim je ustrezala. Pogovora časovno nisem omejila, saj
sem želela v miru predelati vsa vprašanja. Ker so sogovornice privolile, sem pogovor
snemala in ga nato čim bolj dobesedno zapisala v Wordov dokument. Če sogovornice ne bi
privolile v snemanje, bi pogovor takoj po srečanju po spominu zapisala v Wordov
dokument.
Intervju sem izvedla z osebami, ki jih osebno poznam, oziroma z osebami, ki jih poznajo
moji znanci.
3.6 Obdelava gradiva
Empirično gradivo sem analizirala kvalitativno. Intervjuje sem snemala s telefonom, pred
tem pa sem sogovornice prosila za dovoljenje. Nato sem pogovor čim bolj dobesedno
zapisala v Wordov dokument. Če katera od sogovornic ne bi privolila v snemanje, bi
pogovor takoj po najinem srečanju po spominu zapisala v Wordov dokument. Nato sem
podatke ročno kvalitativno obdelala. Pogovore sem prepisala v računalnik in uporabila
parafraziranje. Naredila sem izbor enot kodiranja in izbrala izjave, ki so se mi zdele
primerne in smiselne za vključitev v analizo. Vsaka izjava je dobila svojo oznako (črko in
številko). Intervjuvank je bilo šest, zato sem uporabila črke A, B, C, D, E in F. Sledilo je
odprto kodiranje s pomočjo tabele. Prvi stolpec sem uporabila za zaporedno črko in
številko izjave, pripisala pa sem dejansko izjavo. V naslednjih stolpcih sem določila pojem
(ključni pomen izjave), kategorijo in temo. Nato sem se lotila osnega oziroma aksialnega
21
kodiranja. Izpostavila sem temo, nato pa sem naštela vse kategorije. Kategorijam sem
dodala vse dane pojme, dopisala pa sem tudi zaporedno črko in številko izjave.
Primer odprtega kodiranja:
Izjava:
Vseeno pa je prisotna tudi konstantna skrb glede vsega, šole, odnosov, službe,
zdravja ... (B18)
Tabela:
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B18 Vseeno pa je prisotna
tudi konstantna skrb
glede vsega, šole,
odnosov, službe, zdravja
…
stalna
zaskrbljenost
znaki anksiozne
motnje
doživljanje
Primer osnega kodiranja:
Tema 3: SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO
Sprostitev
medicinska hipnoza (A82)
progresivna mišična relaksacija (A83)
čuječnost (A84)
joga (A85)(F82)
umiritev telesa (A86)
uporaba tehnik (B82)
šport (B83)(E24)(F82)
sprehod (C54)(D76)
gozd (C55)
sproščanje (C61)(C32)
hobi (D172)
22
4. REZULTATI
4.1 DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE
Sogovornice so se z anksiozno motnjo prvič srečale med 9. in 32. letom, na podlagi česar
sklepam, da se anksioznost lahko pojavi kadar koli v življenju. Najpogostejši prvi znaki so
bili razbijanje srca, utrujenost, vrtoglavica, oblivanje, omotičnost, glavobol, tresenje,
tiščanje v prsih, slabost, nezmožnost dihanja, nekontroliranje telesa, občutek kapi in
umiranja. /Nato me je med vožnjo začelo oblivati, bilo mi je vroče, srce mi je razbijalo,
tresti sem se začela in mislila sem, da me bo kap.(A6)/ /Ko sem se vračala domov, mi je
bilo slabo, bruhala sem do jutra, vrtelo se mi je, nekontrolirano sem se tresla.(F15)/ /Zdelo
se mi je, kot da bom umrla, začelo me je stiskati.(D4)/ Po besedah sogovornic so nekatere
doživele panični napad. Situacijo so razumele kot fizično bolezen, kot da je z njihovim
fizičnim telesom nekaj narobe. Značilno čustvo je bilo strah, saj niso razumele situacije in
so občutile preplah. /Ker nisem vedela, kaj je to, sem se ustrašila.(B6)/ Nekatere izmed njih
so takoj odšle v zdravstveni dom ali na urgentno psihiatrijo, nekatere pa so simptome vzele
neresno in znake anksiozne motnje ignorirale. /Anksiozne motnje si zaradi sramu nisem
priznala in sem diagnozo ignorirala.(E4)/ Napadi so se v prihodnosti stopnjevali. /Nato se
je pa po dveh tednih ponovilo in vedno znova se je ponavljalo.(D12)/ Glavni povod za
anksiozno motnjo pri sogovornicah je bila izčrpanost, prav tako izgorelost, nemirno
življenje, stresne okoliščine in mnoge aktivnosti. /Bilo je po dnevu, ko sem bila očitno
izgorela.(B3)/ /Šla sem živet nazaj k staršem, dobila sem novo službo, mami je izgubila
službo, starša sta šla narazen, z dolgoletnim fantom sem šla narazen na zelo grd način,
diplomo sem pisala.(A2)/ Kot povod je služilo tudi ustvarjanje situacij v glavi, samomor
znanca, slabo obdobje na fakulteti, konec zveze in oziranje na mnenje drugih. /To pa je
bilo obdobje, ko sem končala s fantom in mi je bilo zelo težko.(F13)/ Sogovornice so
doživljanje najhujše stiske opisale s paničnim ali tesnobnim napadom. /Znaki pa so bili pri
meni vedno enaki, v obliki paničnih napadov.(C14)/ /Doživljala sem tesnobne
napade.(F24)/ /Pri meni je najprej prišlo do paničnih napadov(A22), šele nato sem razvila
anksioznost, ki pa je v bistvu konstanten strah pred naslednjim paničnim napadom.(A23)/
Anksioznost so opisale kot občutek tesnobe, ki ga spremljajo bojazljivi občutki: strah, da
bo nekaj narobe, strah pred novim napadom, strah, da nihče ne bo znal pomagati, stalna
zaskrbljenost. /Nikamor si nisem upala iti sama, saj sem samo čakala in razmišljala o tem,
kaj če ravno sedaj dobim panični napad.(C13)/ /Da bom na primer v trgovini in se mi bo
nekaj zgodilo, nihče pa mi ne bo znal pomagati.(B15)/ Prav tako so občutile vrtoglavico,
23
izgubo ravnotežja, fizično izčrpanost in izžetost, spremenjeno vedenje. Značilni občutki so
tudi razbijanje srca, mravljinčenje, občutek neprisebnosti, nezmožnost dela, občutek
norosti, zmeda, nervoza, krivda itd. /Počutila sem se, kot da sem izven svojega telesa, kot
da sploh nisem zares jaz in zares tam.(A11)/ Trajanje hujšega obdobja z najpogostejšimi
tesnobnimi in paničnimi napadi je bilo pri sogovornicah povsem različno, od dveh
mesecev do enega leta. /Trajalo je približno eno leto, dogajalo pa se mi je enkrat na mesec
povprečno.(F30)/ Pri nobeni od sogovornic ni minilo več kot eno leto od zadnjega napada
tesnobe. Doživele so ga različno: pred tremi tedni, pretekli mesec, pretekli vikend, pred
nekaj tedni, pred enim letom ali pa trenutno prestajajo obdobje krize. /Huje je bilo pa
prejšnji mesec, ko je umrl oči in sem morala iti v bolnico.(D153)/ Trenutno sem v obdobju
krize.(E34)/
Sogovornice so mnenja, da je seveda boljše živeti brez anksiozne motnje in če bi lahko
izbirale, je raje ne bi imele. /Boljše bi bilo, da je ne bi bilo.(A112)/ Takšno življenje ni
prijetno, saj je polno slabih dni in vprašanj: Zakaj jaz? /Pogosto sem se spraševala, zakaj
ravno jaz.(F108)/ Nekatere imajo še vedno predsodke o anksioznih motnjah. /Do
anksioznosti imam predsodek sama.(E11)/ Vsi se v življenju kdaj spopadamo s stiskami in
stanje je odvisno od tega, kako se z njimi soočimo. Sogovornice menijo, da so dobile
priložnost za življenjsko lekcijo, skozi katero so bolje spoznale same sebe in to razumejo
kot pozitivno izkušnjo. Anksiozno motnjo so sprejele kot del sebe, se je ne bojijo, temveč
jim je odprla oči. Sedaj lažje obvladujejo stanje, izražajo hvaležnost, spreminjajo sebe na
bolje, so bolj odprte za pogovor o tem in so sprijaznjenje s situacijo. /Danes ji jaz kar
rečem moja sestrica, je del mene in sprejemam jo.(D155)/ /Sedaj več govorim o sebi,
postala sem bolj odprta in stvari okoli sebe vidim pozitivne.(B120)/ /Danes se svoje
anksiozne motnje ne ustrašim in se je ne bojim.(C90)/
4.2 ODZIV OKOLICE
Odzivi okolice so bili različni, sogovornicam pa je bil najpomembnejši odziv bližnjih.
Nekatere družine so pokazale nerazumevanje, saj od prej niso imele izkušenj in znanja o
anksioznih motnjah. /Bližnji niso razumeli, kaj se dogaja z mano.(B25)/ Zato so bili
nekateri odzivi zelo negativni, ostri in zanikajoči. Ko pa so jim sogovornice pojasnile, kaj
se dogaja in se o tem pogovorile, so družine postopno spoznavale, da gre za motnjo. /Ko
sem jim povedala, s kakšnimi občutki se soočam, pa so bili tudi doma razumevajoči.(F38)/
24
Nekatere družine pa sploh niso zaznale, da bi bilo kaj narobe, zato se na problem niso
odzvale. /Večinoma se niso kaj posebno odzvali, sklepam, da niso vedeli, kaj je to.(E8)/
Kljub nekaterim negativnim odzivom ali spregledanju problema so družine sogovornicam
večinoma nudile podporo v obliki pogovorov, spremljanja in iskanja strokovne pomoči.
Prav tako so jim družine stale ob strani in jim izkazovale razumevanje. /Podporo sem
čutila predvsem v tem, da so šli z mano kamor koli, ko sama nisem zmogla.(A42)/ /In takrat
so mi pričeli pomagati iskati pomoč, usmerjali so me.(B29)/ Kot pomemben oporni steber
so sogovornice izpostavile svoje mame. Njim so najbolj zaupale in z njimi delile svoje
občutke. Ključen je bil pogovor, prav tako pa so bile mame stalno prisotne in v stalni
pripravljenosti, če bi se kaj zgodilo. /Mami je bila vedno zraven tudi ob napadih
tesnobe.(B36)/ /Ob treh ponoči sva se igrali igrice in namizne igre.(B40)/ Večinoma so
bile mame vedno na voljo ter so v času krize svoje hčerke poskušale zaposliti in jim
pomagati. Podporo so izkazale z iskanjem strokovnjakov in nudenjem prostora. /Ker mi v
situacijah tesnobe paše samota, se je mami zelo potrudila, da mi je nudila prostor, da
sama predelam.(F39)/ Očetovska podpora sicer ni bila toliko izražena kot materinska, pa
vendar so sogovornice povedale, da so jim očetje stali ob strani in jim nudili pogovor ter
svetovanje. /Zelo veliko se je pogovarjal z mano, spraševal me je, kako se počutim. (D32)/
/Svetoval mi je, me vodil, vedela sem, da me bo vozil k zdravnikom.(D33)/
Sogovornice so imele različne izkušnje z odzivi prijateljev. Večina je bila razumevajoča in
podporna, vendar pa je prišlo tudi do izgube prijateljstev. /Večina je razumela in sem imela
zelo pozitivno izkušnjo.(F43)/ /Potem sem pa kar izgubila socialne kroge.(D29)/ Vedno so
bili nekateri posamezniki, ki so kazali nerazumevanje in sogovornico dojeli kot osebo z
izgovori, ki se smili sama sebi. /Govorile so mi v smislu, kaj se smiliš sama sebi, saj imaš
vse urejeno, pri meni je veliko slabše.(A35)/ /Ljudje rečejo, da imam vedno izgovore, saj si
želim iti ven, ampak ne morem.(A37)/ Ob tem so sogovornice občutile bolečino, krivdo,
sram in ponižanje. /Reakcije drugih mi dajo občutek, da sem res sama kriva in potem
seveda nastopi sram, da imam anksiozno motnjo.(A49)/ V nekaterih primerih so se
sogovornice zavestno odločile, da bodo določene osebe odstranile iz svojega življenja. Ob
tem so se počutile osvobajajoče. /To je bilo zelo osvobajajoče.(F58)/ Prijatelji in partnerji
so podporo kazali v obliki pogovorov, prejema sporočil, obiskov in klicev. /Prijateljici sta
hodili k meni, mi nosili hrano in se ogromno pogovarjali z mano.(C27)/ Prav tako niso
imeli proti, če je sogovornica odpovedala druženje ali je prej odšla domov. /Tudi če bom v
situaciji, ko mi ne bo prijetno, da lahko rečem ne in mi ni treba priti.(F41)/
25
Sogovornice se pogosto srečujejo s stigmatizacijo in predsodki okolice. Največkrat so
deležne nerazumevajočih pripomb, neprimernih vprašanj, obsodb in označevanja. /Znanci,
ljudje, ki mi sicer niso ravno blizu, so imeli najbolj nerazumevajoče pripombe.(A45)/
/Večina ljudi meni, da si sam kriv za nastalo situacijo.(F46)/ Okolica jih obtožuje
izkoriščanja in izsiljevanja, prav tako jih označujejo za odklon od pričakovanj družbe. Ena
sogovornica se je srečala s stigmatizacijo in predsodki okolice šele ob odhodu v bolnico,
dve sogovornici pa se nikoli nista srečali z njo. /Ko sem bila v bolnici, je bilo pa katastrofa,
kakšen odnos so imeli do mene.(D37)/ /S predsodki ostalih ljudi pa nimam izkušenj.(E12)/
Dve sogovornici sta povedali, da sta predsodke opazili predvsem s strani moških, ki jih
teme duševnega zdravja spravijo v neprijeten položaj. Pri partnerju sta opazili sram in
zanikanje bolezni, zato je prišlo do razhoda. Tudi nasploh sogovornice pravijo, da so
ženske bolj razumevajoče pri takšnih temah. /In sploh z moškimi, če se želim o tem
pogovarjati, opazim, da jim je tabu tema.(F51)/
4.3 SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO
Sogovornice so mi zaupale, da so se na začetku zelo težko spopadale z anksiozno motnjo.
/Na začetku sem se spopadala zelo slabo.(D22)/ Ena je celo priznala, da je na začetku
zanikala svojo bolezen in zato ignorirala diagnozo. /Zaradi sramu si je nisem priznala in
sem diagnozo ignorirala.(E4)/ Po pomoč so se najprej obrnile k osebnemu zdravniku ali k
strokovnjakom s področja duševnega zdravja. To so psihiatri, otroški psihologi,
psihoterapevti in učitelji za osebno rast. /Začela sem hoditi k psihiatrinji, h kateri sem
hodila eno leto.(D21)/ /Poslužujem se coachinga – svetovanja za osebnostno rast in
psihoterapije.(E22)/ Ob spopadanju z anksiozno motnjo pridejo prav strokovni nasveti,
kako se odzvati oziroma kako ravnati. Sogovornice so nasvete prejele tudi od družine in
prijateljev, prav tako so za nasvet poklicale krizi telefon. /Pomaga mi tudi telefon v stiski
Samarijan, kjer se pogovorim o svojih občutkih in mislih.(D84)/ Ko se posameznik sreča z
anksiozno motnjo, je zelo pomembno, da o tem poišče čim več informacij in se izobrazi o
tej tematiki. Sogovornice so se tega lotile z branjem najrazličnejše literature in s pomočjo
spletnih virov. Z informiranjem se zmanjšata zmeda in strah, kaj se sploh dogaja s
posameznikom. /Dala mi je knjige o anksioznih motnjah in meni je branje zelo
pomagalo.(A27)/ /Idejo o tem, da bi bila lahko anksioznost, sem dobila sama, ko sem
prebirala po internetu.(B88)/ Ko je človek brez moči, mora najti nekoga, ki mu lahko
pomaga. To so lahko prijatelji, vrstniki s podobnimi težavami ali strokovnjaki. Iskanje
26
pomoči ni tabu ali znak šibkosti, ampak je naložba vase in v svoje zdravje. /Menim, da je
to najboljša naložba, torej naložba vase.(F115)/ /Predvsem, da vejo da niso sami, da se
povežejo z drugimi, ki imajo podobne težave.(D167)/ Stisko zagotovo močno olajša iskren,
zaupen pogovor. Sogovornice so svoje zaupnike našle med vrstniki s podobnimi težavami,
s katerimi so se lahko odprto pogovorile o svojih problemih. /Ogromno sem se pogovarjala
z vrstniki, z ljudmi, ki so podobne težave že imeli.(F31)/ /Čim več se je treba pogovarjati o
tem in dati iz sebe.(B125)/ Ob takšnih druženjih so se vrstniki odprli in prav tako delili
svoje zgodbe, ob tem pa so sogovornice dobile občutek, da niso same. /Ko enkrat omeniš
svoje težave, se ti ljudje kar odprejo.(F32)/
Eden od načinov lajšanja stiske je seveda uporaba zdravil. Za anksiozne motnje se
večinoma uporabljajo antidepresivi in pomirjevala. /Psihiater mi je predpisal antidepresive
Prozac, ki sem jih jedla šest mesecev.(A29)/ /Do pred pol leta sem vedno jedla
pomirjevala, tudi če je bila najmanjša stiska.(D74)/ Kot obvezen način spoprijemanja z
anksiozno motnjo pa so sogovornice izpostavile psihoterapijo. /Zato sva se z mami
dogovorili, da bova izvajali terapijo.(A31)/ Poleg zdravil in psihoterapije so sogovornice
našle tudi druge načine samopomoči, ki so jim pomagali. Ob akutnem tesnobnem oziroma
paničnem napadu so dihalne vaje zelo pomembne. Pomaga globoko dihanje ali dihanje v
vrečko. /Dihanje je definitivno treba umiriti, če je panični napad, z vrečko.(C52)/ Eni
sogovornici pa dihanje ne pomaga. /V akutnih stiskah mi dihanje sploh ne pomaga, ker
diham neenakomerno in kar nekaj požiram.(D77)/ Prav tako jim pomaga, če se zamotijo.
To je lahko na kakršen koli način, na primer s štetjem predmetov, pogovorom, družabnimi
igrami, delom ali raznimi aktivnostmi. /Preusmerjanje misli, štetje listja na drevesu,
kakšne barve so na sliki, kar koli.(C53)/ /Pomaga mi, da se zamotim, da se pogovorim s
kom.(D78)/ Sogovornice so opazile, da jim ob akutni tesnobi pomaga hlad. To je lahko kar
koli, na primer hladna klima, hladen tuš, pitje mrzle vode, sladoled ali izhod iz hiše na
mrzel zrak. /Pa hladnejše okolje, npr. klima.(A74)/ /Mrzel zrak, mrzel tuš in mrzla voda za
spiti.(D76)/ Pri spopadanju z anksiozno motnjo ima velik vpliv prehrana. Sogovornice
menijo, da se bolje počutijo, če jedo zdravo hrano oziroma individualno ustrezno hrano.
Prav tako je pomembno pitje zadostne količine vode. /Vsak mora pri sebi ugotoviti, katera
živila mu ustrezajo in mu umirjajo živčni sistem.(A88)/ /Pomaga mi, če jem zdravo.(E24)/
V akutnem trenutku tesnobnega napada sogovornice potrebujejo prostor zase, tako da
lahko same v miru predelajo svojo situacijo in se pomirijo. /Super je, da imam prostor, da
27
se umaknem in se sama umirim.(B72)/ /Sama potem to predelam in se spravim k
sebi.(F71)/
Po besedah sogovornic kakršna koli sprostitev pomaga v akutnem času tesnobnega napada
kot tudi na splošno kot preventiva, da do tesnobe sploh ne pride. Poudarile so šport, ki je
lahko bolj naporen (npr. tek) ali pa bolj umirjen (npr. joga ali sprehod). /Telovadba pri
meni preprečuje stres, stres pa povzroča tesnobne napade.(B83)/ /Joga je super, ker umiri
živčni sistem in vsi, ki imamo anksiozno motnjo, imamo zelo hitro vzburjen živčni
sistem.(A85)/ Za sproščanje se poslužujejo tudi drugih tehnik, kot so medicinska hipnoza,
progresivna mišična relaksacija, meditacija, čuječnost, globoko dihanje in sproščanje v
naravi. /Gozd me izpopolnjuje, saj me pomiri in me napolni z energijo.(C55)/ Hišni
ljubljenčki blagodejno vplivajo na počutje človeka in tudi sogovornice so to potrdile.
/Sedaj pa mi najbolj pomaga moj zajček, torej božanje in stiskanje.(D75)/ Sogovornice so
zaupale, kako pozitivno je imeti motivacijo in razlog, zakaj se boriti. To je lahko kar koli –
oseba, hišni ljubljenček, vrednota, hobi … /Hčerka in partner sta mi bila kot motivacija, da
moram za njiju ozdraveti.(C47)/
Pri premagovanju anksiozne motnje je preusmerjanje misli bistvenega pomena.
Sogovornice mu predpisujejo velik pomen, večinoma pa so se vaj in tehnik naučile na
kognitivno-vedenjski terapiji. /Po knjigah in s terapevtom delam kognitivno-vedenjsko
terapijo, kjer svoje misli preusmerjam iz negativnih v pozitivne.(D86)/ S kontroliranjem
misli bolje spoznajo svojo anksiozno motnjo, nato pa spreminjajo način razmišljanja in
misli preoblikujejo v bolj pozitivne. Za preusmeritev misli obstajajo različne vaje, ki
vključujejo podporne stavke, petje, afirmacije in vzpostavljanje povezave med občutki iz
otroštva in občutki danes. /Potolažim pa se na takšen način, da poskušam svoje trenutno
počutje povezati z občutki, ki sem jih imela v otroštvu.(F76)/ Misli so vzrok tesnob,
preusmeritev na pozitivno pa omogoči pomiritev posameznika. /Misli pa so vzrok vsega,
tesnobe in paničnih napadov, zato je potrebno preusmerjanje in spreminjanje.(C63)/
Pozitivni samogovor je pripomoček pri preusmerjanju misli. Sogovornice so si na ta način
zbistrile misli in opredelile, kaj si želijo. Prigovarjale so se k pozitivnemu razpletu
situacije. /Zelo pa mi je pomagalo tudi to, da sem se sama s sabo pogovarjala na glas in si
govorila: Tesnoba, nisva prijateljici. Pojdi nekam drugam.(C56)/ Tudi pohvala je
pripomoček pri preusmerjanju misli, saj se naši možgani pozitivno odzovejo na pohvale ne
glede na to, kdo jih izreče. Pohvala dvigne vibracijo in poveča samozavest. /Psihologinja
mi je rekla, da se moram prav vsak dan pohvaliti.(C58)/ Kakovost našega življenja je
28
odvisna od tega, na kakšen način preživljamo svoje dneve in kakšne prioritete imamo.
Sogovornice menijo, da si moramo sami ustvariti čim več dobrih občutkov in biti v
situacijah, ki nas osrečujejo. To pomeni, da moramo predvsem poslušati sebe in si vzeti čas
za svoje potrebe in želje. /Ugotovila sem, da si moram vzeti čas zase in da moram početi
stvari, ki me izpolnjujejo.(C49)/ Ne smemo čakati na bolezen, da začnemo skrbeti zase in
se ceniti. Zdrav način življenja je zelo pomemben, kar vključuje tudi umirjenost in osebno
zadovoljstvo. /Držim se ritma, zaradi katerega hodim prej spat.(E24)/ /Ko sem precej
izčrpana, se poskušam ustaviti in si vzeti čas zase.(F80)/ Pri spopadanju z anksiozno
motnjo so sogovornice ugotovile, kako pomembna je ljubezen do sebe. Z delom na sebi so
bolje spoznale sebe kot tudi izvor napadov. /Zaradi te izkušnje v življenju ne bo slabše,
ampak prej boljše, saj podrobno spoznaš sebe.(F116)/ Poudarile so predvsem skrb zase in
postavitev sebe na prvo mesto. /Res je treba poskrbeti zase, moraš biti malo egoista.(C98)/
Treba je pozabiti na pričakovanja družbe in poslušati sebe ter uživati v danem trenutku.
/Jaz sem vedno v preteklosti ali pa v prihodnosti, zato zadnje čase delam vaje za
čuječnost.(D85)/ Ko se posameznik v življenju spopada z anksioznostjo, je pomembno, da
jo dobro spozna in se nauči, kako s tem živeti. Obvladovanje situacije znatno zmanjša
stisko. /Treba je zlesti ven iz tega in znati s tem komunicirati.(C19)/ Prav tako se je s
situacijo treba spopasti tako, da se iz nje potegne čim več novega znanja. /Iz bolezni pa
skušaš potegniti ven čim več, kar lahko.(A121)/ K boljšemu razumevanju anksiozne motnje
pripomore raziskovanje svojih prepričanj, od kod izvirajo in zakaj jim tako trdno
verjamemo. /Raziskujem tudi, od kod prihajajo neka prepričanja in zakaj jim slepo
verjamem.(A81)/ /Pogosto se usedem in poskusim ugotoviti, zakaj se mi to dogaja.(F73)/
Ko posameznik pri sebi prepozna sprožilce, ki vodijo v tesnobni ali panični napad, se jim
lahko izogne in s tem prepreči napad. /Na primer pitje kave ali pa telovadba pozno zvečer,
to so moji triggerji, zato se teh aktivnosti izogibam.(B87)/ Izogibanje problemom jih včasih
le še okrepi, zato sogovornicam pomaga, če se soočijo s svojim strahom in ga na ta način
premagajo. /Imela sem strah pred vožnjo avtomobila, ampak sem se s tem soočila in sedaj
normalno vozim avto.(B85)/
Po besedah sogovornic je izredno pomembno dati svoja čustva iz sebe in jih izraziti.
Največja napaka je potlačitev čustev in pa čustvena hladnost. /Ni dobro biti tiho, čeprav je
težko, je dobro to dati iz sebe in govoriti o tem.(D168)/ /Naj ne tlačijo čustev, če so
žalostni, naj bodo, če jih je strah, naj povedo, da jih je strah.(D169)/ Zato so sogovornice
izpostavile nujo po ohranjanju odnosov, saj so v času krize hitro izgubile željo po druženju
29
in socializiranju, s tem pa je prišlo do odtujitve z nekaterimi osebami. /Pa čeprav v takšnih
trenutkih paše samota in izolacija, naj se vseeno poskušajo družiti s prijatelji oziroma vsaj
ohranjati stik.(D173)/ /Trudim se, da bi vzdrževala pogoste stike s prijatelji.(E24)/
4.4 POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE
Posledice anksiozne motnje se po besedah sogovornic kažejo na različne načine. Izrazito se
kažejo v odnosih z drugimi ljudmi. Pri sogovornicah so se nekateri odnosi izboljšali.
Okrepili so se odnosi z bližnjimi, v službi, boljši je odnos v partnerstvu, pogovori so bolj
iskreni in odprti, okolica je na voljo za pogovor v težkih trenutkih. /Z najboljšo prijateljico
mi je okrepilo odnos, pred tem sva se na trenutke počutili nepovezani.(F53)/ /V službi so se
odnosi okrepili, saj so bili zelo podporni in obzirni do mene.(C30)/ Nekateri odnosi pa so
se skrhali. Sogovornice težko vzdržujejo in vzpostavljajo odnose, odnose prekinjajo in
menjajo kroge prijateljev, redkeje imajo odnose z družino in pogosti so konflikti s
partnerji. /Odnosi z družino so postali redkejši.(E13)/ /S fantom težko vzdržujem miren
odnos brez konfliktov.(E14)/ Vse to vpliva na to, da se zaradi anksiozne motnje
sogovornice pogosto spopadajo z osamljenostjo. Ko niso zmožne za druženje, so večinoma
same v obdobju krize. /Sploh kadar so krize, imam res obdobja izjemne
osamljenosti.(A63)/ Po besedah sogovornic so se posledice anksiozne motnje kazale v
spremembah socialnega kroga. Ob sebi so obdržale le bližnje osebe, ki jim zaupajo in se z
njimi počutijo sproščene. /Začela sem se družiti le s tistimi osebami, ki so mi res
blizu.(A50)/ Iz svojega življenja so odstranile določene posameznike, katerih družba jim ni
ugajala ali pa so bili le bežni prijatelji. Tri sogovornice so priznale, da v obdobju krize
same niso bile družabne, sicer pa se nihče od prijateljev ni sam od sebe umaknil zaradi
tega. /Nihče se zaradi moje situacije ni umaknil od moje družbe.(C38)/ Sogovornice se
zaradi težav s tesnobo težko spustijo v resno zvezo, saj imajo pomisleke in razmišljajo o
tem, kako bodo morebitnemu partnerju razložile svojo situacijo. /Vedno me skrbi, če bom
šla s kakšnim fantom na zmenek, kako bom razložila svojo situacijo in mu predstavila svojo
težavo.(F60)/ Prav tako so samokritične, saj ne vidijo smisla, zakaj bi nekdo želel biti v
razmerju s takšno osebo. /Kateri fant bo to prenašal in zakaj bi kdo sploh hotel imet takšno
punco?(A62)/
Posledice se kažejo v spremenjenem vedenju sogovornic. Kažejo se predvsem v
nezanesljivosti, izolaciji, prekinitvi odnosov, obsesijah in v stalnem pregledovanju in
30
preverjanju. /Bila sem nezmožna se držati dogovorov, ker je vmes prišla tesnoba in za
druge sem bila zelo nezanesljiva.(B51)/ /Od prijateljev se občasno izoliram.(E15)/ /Jaz
imam planer in ga dvajsetkrat zaporedoma odprem in pregledujem, če sem si prav
zapisala, da ne bo šlo kaj narobe.(D71)/ Prav tako ne želijo zapuščati doma, ki jim
predstavlja varen prostor. /Nikamor nisem hotela iti zaradi strahu, da se spet pojavi
tesnobni napad.(B11)/ Posledice se kažejo tudi v hobijih, sogovornice zaradi tesnobe težko
vzdržujejo določene hobije in se težko lotijo novih. /Vpliva tudi na hobije, predvsem je
težko vzdrževati kakšne stare, kot so meni hribi.(A64)/ Dogaja pa se tudi, da se šele zdaj
posvečajo svojim hobijem, ki so jih prej zanemarjale.
Posledice se zagotovo kažejo na področju službe in dela. Sogovornice se zaradi stiske
pogosto čutijo nezmožne za delo, zato delodajalcem rečejo, da so zbolele. /Nisem se dobro
počutila in nisem bila zmožna za delo.(F62)/ /Tudi če me v kakšni službi rabijo konstantno,
me že začne stiskati in rečem da sem bolna.(D63)/ Ena sogovornica sedaj dela za polovični
delovni čas, tri sogovornice študentke pa zelo težko najdejo primerna študentska dela, saj
doživijo stisko, če so predaleč ali predolgo časa od doma. Zgodilo se je tudi, da so se
osredotočile na delo in razne aktivnosti le zato, da si zaposlijo misli in ne razmišljajo o
težavah. /Glede kariere – ker sem želela zaposliti svoje misli, sem veliko delala, zato imam
kar nekaj različnih delovnih izkušenj. (E17)/ Sogovornice opažajo, da se zaradi anksiozne
motnje ne morejo izraziti in pokazati, kakšne so v resnici. Dogaja se, da pride do krize
ravno ob neprimernem času, zato na primer delodajalci v sogovornicah ne vidijo
marljivosti in vestnosti, čeprav same vedo, da so to njihove vrednote. Prav tako
sogovornice v družbi izpadejo nezanesljive, čeprav so druženje odpovedale zaradi
tesnobnega napada. V času krize težko pokažejo svoje talente in vrline, težko stojijo za
svojimi vrednotami. /V službi sem se hotela dokazati, pa tudi če sem bila sposobna za neko
delo, me je telo izdalo in nisem mogla vstati iz postelje ali pa sem zbolela.(B67)/ /Vem,
kakšen karakter imam in katere vrednote spoštujem, vendar se pokažem v drugačni
luči.(B70)/ Podobno je tudi na področju študija, kjer se sogovornice srečujejo z različnimi
problemi. Izpostavile so upad motivacije in koncentracije, občutek nezmožnosti in nemoči.
/Pri zaključevanju obeh stopenj sem se srečala z ovirami zaradi pomanjkanja motivacije in
zbranosti.(E16)/ Nekatere so se odločile za neustrezen študij ali pa so zamujale izpitna
obdobja. /V drugem letniku sem tudi hodila na vaje in predavanja, vendar sem zopet
zamudila vsa tri izpitna obdobja, ker sem bila v bolnici.(D58)/ Pogosto so opravljale izpite
za nazaj, ena pa je celo zaprosila za izredno dodatno leto. Na področju šolanja se posledice
31
kažejo v obliki pogostih izostankov, doživljanja močnega stresa in obupa. /Največjo krizo
sem imela ob prehodu v gimnazijo, saj mi je to predstavljalo ogromen stres.(B55)/
/Izostanki so se nadaljevali v srednji šoli, saj me je bilo strah pred napadi tesnobe.(B56)/
Po besedah sogovornic se posledice kažejo na samopodobi, in sicer v obliki drugačnega
dojemanja sebe. Težko se sprejemajo, primerjajo se z vrstniki, imajo stalne dileme in
občutke nesposobnosti, manjvrednosti in krivde. /Zaradi občutkov krivde in manjvrednosti
je moja samopodoba zelo nizka.(E18)/ /Sama sebi sem se zdela nesposobna.(B62)/ Dve
sogovornici pa posledic na samopodobi ne opazita.
Sogovornice so spremenile perspektivo in svoj pogled na različna področja življenja. Na
drugačen način gledajo na svet, na življenje, na odnose in na ostale ljudi. /Imam drugačen
pogled na svet in na druge.(A66)/ /Bolj sem uvidevna in poskušam razumeti druge.(A67)/
Prav tako bolje razumevajo in sprejemajo drugačnost, v njihovem življenju pa so se
spremenili prioritete, želje in cilji. Zaradi takšne izkušnje sedaj mnogo bolj poslušajo sebe
in sledijo svojim občutkom. Dovolijo si uživati, vzamejo si več časa zase in ga izkoristijo
za hobije, bližnje in druge lastne interese. /Sedaj imam čisto druge prioritete, kot so hobiji
in moj čas.(C44)/ Nekatere sogovornice imajo sedaj boljši nadzor nad mislimi, na vse
gledajo bolj pozitivno in sebe postavljajo na prvo mesto. /Prepričanja in misli res vplivajo
na življenje in sedaj imam boljši nadzor.(A116)/ Nekatere pa imajo zelo nerealne misli, si
ustvarjajo pretirane zgodbe v glavi, na vse gledajo pesimistično in izgubljajo pogum.
/Razvila sem zelo pesimističen pogled in vedno pričakujem najhujše stvari.(E21)/
Posledice anksiozne motnje se kažejo tudi v fizičnem zdravju. Nekatere intervjuvanke
pravijo, da imajo fizično zdravje povsem uničeno, prav tako se spopadajo s težavami z
želodcem, z izgubo apetita in z motnjami spanja. /Fizično se mi vse to kaže na želodcu in
razvil se mi je kronični gastritis, zato imam zdravniško dieto in bolečine.(D69)/ /Z
anksioznostjo izgubljam apetit, v trenutkih, ko imam stresno obdobje, začnem izgubljati na
teži.(F66)/ Zaradi anksiozne motnje so se pri sogovornicah spremenile lastne potrebe.
Sedaj potrebujejo več časa zase in več počivanja. /Moram več počivati, je kar naporno
zame.(C43)/
32
4.5 OBVLADOVANJE STANJA
Uporaba zdravil pri anksiozni motnji je odvisna od stopnje resnosti. Štiri sogovornice so
jedle antidepresive v preteklosti ali pa se jih danes še vedno poslužujejo, dve sogovornici
pa jih nikoli nista jedli. Za nekatere so antidepresivi v kritičnih trenutkih nujni, zato da
vzpostavijo ravnovesje in si zbistrijo glavo. Šele ko se stanje umiri, lahko delajo naprej.
/Najprej so bila zdravila tista, ki so vzpostavila neko ravnovesje.(B90)/ /Na začetku sem
jedla antidepresive.(A92)/ Ker se zavedajo, da jemanje tablet ni rešitev, želijo počasi
zmanjšati ali ukiniti konzumiranje. Antidepresive navadno predpiše psihiater. Včasih
sogovornice jemljejo tudi pomirjevala, vendar samo v trenutkih močne tesnobe. Njihova
pretirana uporaba lahko vodi v odvisnost, zato je priporočljiva le občasna uporaba. Ena
sogovornica ima tudi izkušnjo z jemanjem antipsihotikov, vendar je ta izkušnja izredno
negativna. /Prej sem jedla še antipsihotike in pomirjevala, ampak sem jih sama
opustila.(D93)/ /Na vsake toliko časa pa vzamem pomirjevalo Persen.(F86)/
Po izkušnjah mojih sogovornic je psihoterapija ključen element pri obvladovanju
anksiozne motnje. S pomočjo psihoterapije so bolje spoznale sebe, svoje vzorce vedenja in
svojo preteklost. /Še vedno imam minimalno dozo zdravil, ampak po letu in pol terapij
ugotavljam, da je to tisto, kar mi najbolj pomaga.(B94)/ /Najbolj pomagata terapija in
delo na sebi.(D98)/ Prav tako s terapevti izvajajo vaje za nadzor misli in prepričanj,
medicinsko hipnozo in druge tehnike. Pogosto delajo po principih kognitivno-vedenjske
terapije. Psihoterapijo izvajajo psihoterapevti, v nekaterih primerih pa tudi drugi
strokovnjaki, kot so psihologi, socialni delavci in duhovni učitelji. Po besedah sogovornic
sta pri terapevtskem odnosu ključna zaupanje in sproščenost. Psihoterapija sicer
predstavlja kar precejšen finančni zalogaj, vendar je naložba za celo življenje. /Zaupanje v
strokovnjaka in tudi to, da ti je na voljo izven svojega delovnika.(C69)/ /Terapije najbolj
pomagajo, ampak so tudi finančni zalogaj.(F89)/
Poleg zdravil in psihoterapije je obvezna samopomoč. Izvajajo jo na različne načine, kot je
že bilo navedeno v poglavju Spopadanje z anksiozno motnjo. Uporaba različnih tehnik
deluje kot preventiva, da do tesnobnih in paničnih napadov sploh ne pride. /Samopomoči se
najbolj poslužujem v zadnjem letu, tehnik pa sem se naučila pri terapiji.(B97)/ /Vaje za
nadzor misli in prepričanj, joga, progresivno sproščanje, medicinska hipnoza.(A98)/
/Samopomoč pa seveda, kot sem že prej omenila, kot preventiva, da do tesnobe in paničnih
napadov sploh ne pride.(C70)/
33
Sogovornice so mi zaupale, da danes večinoma uspešno obvladujejo svojo anksiozno
motnjo. Do trenutkov krize sicer še vedno prihaja, ampak imajo stvari pod kontrolo.
/Drugače pa se trenutki krize pojavljajo, ampak za kratek čas v blagi obliki in jih
obvladujem.(A111)/ Večinoma jim to uspe s pomočjo dihalnih vaj, preusmeritve misli in z
razmislekom o identifikaciji sprožilca. /In sem ga uspešno obvladovala, naredila sem
dihalne vaje in se umirila.(B112)/ /Delala sem dihalne vaje, skušala sem preusmeriti misli
in govorila sem si, da bo vse v redu.(C88)/ Če jim to ne pomaga, v kriznih primerih
vzamejo pomirjevalo ali pa se obrnejo na psihoterapevta. Do neuspešnega obvladovanja
anksiozne motnje danes večinoma prihaja ob zelo težkih življenjskih preizkušnjah. /Da ga
nisem obvladovala, je bilo pa eno leto nazaj, ko mi je umrl ata.(B114)/
4.6 IZKUŠNJA S STROKO
Pri sogovornicah ne gre za samodiagnozo ali predvidevanje, da imajo anksiozno motnjo,
temveč so vse dobile strokovno potrditev. S strokovnjaki imajo različne izkušnje, sicer pa
so pomoč poiskale pri strokah socialnega dela, psihiatrije, psihologije, psihoterapije in
splošnega zdravstva.
S socialnimi delavci so imele izkušnjo tri sogovornice. Z njimi so imele dobre izkušnje v
osnovni šoli, na centru za mentalno zdravje in na centru za socialno delo. Z odnosom so
bile zadovoljne, saj sta bila med njimi vzpostavljena zaupanje in odprt prostor za pogovor.
/S socialno delavko sem imela izkušnjo v osnovni šoli, saj sem k njej hodila na svetovalni
pogovor.(B98)/ Slabo izkušnjo so zaznale na nevladni organizaciji duševnega zdravja, kjer
je imela socialna delavka katastrofalen odnos, ki je vključeval grozen odziv, pridige in
užaljenost. /Hotela mi je vzbuditi krivdo, njen odnos je bil katastrofalen.(D108)/ Nekatere
sogovornice pa s socialnimi delavci sploh niso imele izkušnje. Povedale so, da sploh
nimajo informacij o tem, kakšno pomoč jim socialno delo lahko nudi. /Iskreno niti ne vem,
kaj mi socialno delo lahko nudi.(F91)/
Sogovornice so prišle v stik s psihiatrom, ko jim je postavil diagnozo. /In psihiatrinja je
opredelila, da imam res anksiozno motnjo in mi razložila, kaj to je.(B89)/ Po njihovih
besedah imajo zelo slabe izkušnje s psihiatri, saj si ne vzamejo časa za uporabnike, ampak
samo predpišejo zdravila in to je vse. Sogovornice so pri psihiatrih pogrešale pogovor,
namesto tega pa so doživele časovni pritisk, saj psihiatri nikoli niso imeli časa, da bi
raziskali doživljanje uporabnice. /Nobenega pogovora ni, psihiater samo predpiše
34
zdravila.(C66)/ Moteče so tudi zelo dolge čakalne vrste, poleg tega pa so nekatere
sogovornice dobile napačno diagnozo, kot se je izkazalo pozneje. /Na Centru za
izvenbolnišnično zdravje so potrebovali pol leta, da so mi dodelili termin.(D111)/ Ena
sogovornica s psihiatri ni imele izkušnje.
Sogovornice so pridobile različne izkušnje s psihoterapevti. Večinoma so imele dobre
izkušnje, ko so bili psihoterapevti močna oporna točka. Nudili so pomoč v kriznih stanjih,
izvajali so različne tehnike pomoči, vzpostavljali zaupen in varen prostor za pogovor, prav
tako so izražali razumevanje in sočutje ter sogovornice učili metod in orodij za
obvladovanje stresnih situacij. S pomočjo psihoterapevta sedaj sogovornice lažje
nadzorujejo svojo motnjo in se učijo samostojnega reševanja težav. Večinoma so jim nudili
razumno ceno za svoje storitve, nekateri so tudi dodelili diagnozo. /Hodila sem k
psihoterapevtki, s katero sem bila izredno zadovoljna.(F93) Njen pristop mi je bil všeč,
stalno mi je dajala občutek, da bo vse v redu.(F94)/ Nekatere so imele s psihoterapevti
negativne izkušnje, saj so z njihove strani doživele napadalen odnos, kritiziranje in
pokroviteljstvo. Ti terapevti niso vzpostavili psihoterapevtskega odnosa, temveč so z
uporabniki sodelovali na napadalen način. /Z drugo terapevtko sem imela dokaj podobno
izkušnjo, prav tako me je na nek način napadla in sploh ni bil pravilen pristop.(B105)/ Ena
sogovornica pa s psihoterapevti ni imele izkušnje.
Izkušnjo s psihologi je imelo pet sogovornic. Psihologi so prav tako nudili psihoterapijo in
skupinsko terapijo, skupaj so raziskovali izvore tesnobe, odkrivali stare rane in ugotavljali
povod za anksiozno motnjo. /Našla sem psihologinjo, s katero sva imeli najprej
individualne pogovore, sedaj pa obiskujem skupinsko terapijo.(C77)/ Izkušnjo so imele
tudi s kliničnim psihologom pri dodelitvi diagnoze, sicer pa so pri njih znane dolge čakalne
vrste. /Za kliničnega psihologa sem imela čakalno dobo dve leti in pol, katastrofa.(D113)/
Sogovornice so imele z osebnim zdravnikom zelo slabo izkušnjo, kar se tiče anksiozne
motnje. Povedale so, da nekateri osebni zdravniki sploh niso prepoznali diagnoze, čeprav
so bili znaki očitni, zgodilo pa se je tudi, da so podali napačno diagnozo. /Osebna
zdravnica ni zaznala, da bi lahko imela anksiozno motnjo.(B24)/ Prav tako so zelo slabo
informirani in imajo premalo znanja o napotitvi k psihiatru ali psihologu. Osebni zdravnik
sogovornicam ni podal informacij o brezplačni pomoči in skupinski terapiji pri psihologu v
zdravstvenem domu. /Meni moj ni nič povedal, pa sem bila čisto na tleh.(C73)/ Zgodilo se
35
je tudi, da je osebni zdravnik predpisal povsem napačne antidepresive. /Dobila sem tudi
dve pomirjevali Helex na dan, poleg antidepresivov, ki mi sploh niso ustrezali.(D20)/
Štiri sogovornice niso imele izkušnje s hospitalizacijo, dve pa sta imeli večinoma
negativne izkušnje. Sogovornica E je bila zelo redkobesedna, tako da sem informacije o
hospitalizaciji večinoma dobila od sogovornice D. Dobro izkušnjo je imela na Centru za
mentalno zdravje na psihoterapevtskem oddelku, kjer so bili dobri programi in prijazno
osebje. Negativna stran je bila ta, da so bile med uporabniki in osebjem občutne socialne
razlike. Z oddelkom za krizne intervencije je imela negativno izkušnjo. /Ko sem bila
zadnje tri mesece hospitalizirana na psihoterapevtskem oddelku na CMZ, pa imam boljšo
izkušnjo, ampak sem bila med drugimi privilegirana.(D115)/ V Polju na zaprtem oddelku
je imela izredno negativno izkušnjo, saj je bil odnos tamkajšnjega osebja skrajno
neprimeren. Sogovornica je navedla psihično nasilje in pokroviteljstvo osebja, nevzdržne
bivalne pogoje in pomanjkanje varovanja, pomanjkanje pogovorov, podrejenost in nemoč
uporabnikov ter neizobraženost kadra na področju duševnega zdravja. Tudi soba za
privezovanje naj bi bila redno v uporabi. Edina dobra izkušnja na zaprtem oddelku je bila z
delovno terapevtko. /Odnos zaposlenih je bil katastrofalen, izživljali so se nad nami in
dobesedno izvajali psihično nasilje nad nami.(D124)/ Na odprtem oddelku za psihoze je
bilo boljše kot na zaprtem, saj so imeli uporabniki več svobode. Sogovornica je povedala,
da je tam prihajalo do nadlegovanja s strani moških uporabnikov, saj skupine niso bile
ločene po spolu. Osebje je bilo prijazno, skrajno neprijetna pa je bila skupinska vizita. Tudi
terapevtske skupine so bile neprimerne. /Terapevtske skupine so bile tudi katastrofa, kot da
imamo program za vrtec in smo nesposobni.(D142)/
Sogovornice menijo, da stroka na področju duševnega zdravja zelo slabo sodeluje med
seboj. Uporabnikom s težavami v duševnem zdravju ne nudijo celostne obravnave, prav
tako so zelo slabo informirani o napotitvah k drugim strokovnjakom. /Strokovnjaki med
seboj res slabo sodelujejo, vsak po svoje.(C83)/ /Tukaj ni neke celostne obravnave in sem
povsem razočarana.(C84)/ Zaradi negativnih izkušenj uporabniki izgubijo zaupanje v
stroko. /Zdi se mi, da strokovnjaki, ki bi morali nuditi največ opore, v tem izvisijo.(B48)/ S
samoplačniško obravnavo imajo vse sogovornice dobro izkušnjo za razliko od javnega
brezplačnega zdravstva, v okviru katerega je lahko posameznik deležen dobre ali pa
katastrofalne obravnave. /Preko javnega zdravstva imamo tako dobro kot slabo
izkušnjo.(E32)/
36
5. RAZPRAVA IN SKLEPI
Raziskavo sem opravila z ženskami, starimi od 18 do 35 let, ki se spopadajo z anksioznimi
motnjami. Velikost vzorca je predstavljalo šest posameznic, ki se z boleznijo spopadajo
trenutno oziroma od tega ni minilo več kot eno leto. Med pogovorom smo obdelale
različne teme, in sicer doživljanje anksiozne motnje, odziv okolice, spopadanje z
anksiozno motnjo, posledice anksiozne motnje, obvladovanje stanja in izkušnjo s stroko.
V okviru doživljanja anksiozne motnje sem ugotovila, da so se sogovornice z anksiozno
motnjo prvič srečale od 9. do 32. leta, torej od obdobja otroštva oziroma pubertete pa do
obdobja odraslosti. Znaki so bili predvsem fizične narave, sogovornice so jih opisale kot
tesnobni ali panični napad. Ob tem so se pojavljali tipični občutki strahu, zmede in panike.
Večina sogovornic je odšla k splošnemu zdravniku, saj so svoje stanje dojemale kot fizično
bolezen, nekatere pa so že na začetku odpeljali na urgentno psihiatrijo. Po prvem srečanju
z anksiozno motnjo so se takšna občutja in napadi v prihodnosti še naprej ponavljali.
O razlogih za anksiozno motnjo težko govorimo, saj se pri posameznikih običajno
prepletajo različni dejavniki. Po Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2006, str. 38) so to
dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj, dejavniki, ki
sprožijo anksiozne motnje, in dejavniki, ki vzdržujejo anksiozne motnje.
Dejavniki, ki so sprožili anksiozne motnje oziroma so bili po besedah sogovornic povod za
pričetek tesnobnih in paničnih napadov, so predstavljali različne situacije. V večini so
izpostavile izčrpanost in stresno obdobje. Po njihovih besedah je bilo to obdobje mnogih
aktivnosti, zadolžitev in opravkov, kar pa je vodilo v izgorelost. Kot pravi Bourne (2014,
str. 13) so anksiozne motnje posledica številnih dejavnikov, ključno vlogo pa ima
nakopičen stres v daljšem obdobju. Poleg tega so bile pri sogovornicah ključne tudi osebne
okoliščine, kot so razveza, samomor znanca, stresno obdobje na fakulteti itd.
Znaki anksiozne motnje se pri sogovornicah kažejo v obliki paničnih in tesnobnih
napadov. Sogovornice so jih opisale s fizičnimi znaki in s čustvi. Tipični fizični znaki
napadov so vrtoglavica, slabost, razbijanje srca, stiskanje v prsih, občutek neprisebnosti,
potenje, tresenje in utrujenost. Čustva, ki se pojavljajo, pa so zmeda, strah, krivda, občutek
norosti in razmišljanje o najhujših scenarijih. Poleg teh občutkov je značilen strah, da bo
šlo nekaj narobe. To vključuje strah pred novim napadom ali pa strah, da okolica ne bo
priskočila na pomoč.
37
Pri sogovornicah je obdobje najhujše krize trajalo od dveh mesecev do enega leta. To velja
za pet sogovornic, ki menijo, da so najhujše že dale skozi. Ena izmed sogovornic pa po
njenem mnenju trenutno doživlja najhujšo krizo. Kljub temu da so nekatere najhujše
obdobje krize že prebrodile, se še vedno srečujejo s stiskami in občasnimi napadi. Ob tem
se še vedno počutijo neprijetno in čutijo tesnobo, vendar v blažji obliki. Pri nobeni od njih
ni minilo več kot eno leto od zadnjega trenutka krize.
Kot pravita Smith in Elliot (2010, str. 51), morajo posamezniki najti pot, kako sprejeti
samega sebe in odkriti, da anksioznost ni povezana s tem, koliko so vredni kot človeško
bitje. Sogovornice anksiozno motnjo danes večinoma sprejemajo kot pozitivno. Sicer je
dejstvo, da je bolje živeti brez anksiozne motnje in je to skrajno neprijetna izkušnja. Pa
vendar so sogovornice na ta način dobile življenjsko lekcijo, skozi katero so bolje spoznale
sebe in si šele zdaj dvignile kakovost svojega življenja. Anksiozne motnje se ne bojijo več,
ampak so jo sprejele kot del sebe. Danes večina sogovornic že ve, kako obvladovati napade
in kako pozitivno preusmerjati misli. Poleg sprijaznitve s situacijo večinoma odprto
govorijo o tem in jih ni več sram.
V okviru odziva okolice sem ugotovila, da so se družine sogovornic na začetku pogosto
odzvale negativno, saj o anksioznih motnjah niso imele znanja in niso vedele, kako naj se
spopadejo s tem. Poleg tega sem zaznala, da sta se pri bližnjih na začetku pojavila šok in
tabu tema duševnega zdravja. Po mnogih pogovorih in novih informacijah so večinoma
postali razumevajoči in pripravljeni nuditi pomoč. Sogovornicam so nudili podporo v
obliki pogovorov, spremljanja in iskanja strokovne pomoči. Mame so bile pogosto glavni
oporni steber, na katerega so se sogovornice lahko oprle. Bile so stalno prisotne in v
pripravljenosti, če bi se kaj zgodilo. Prav tako so jih v času napadov poskušale zaposliti ali
pa so jim nudile prostor in mir. Očetovska podpora ni bila toliko izražena kot materinska,
pa vendar so tudi očetje sogovornicam stali ob strani in jim nudili pogovor ter svetovanje.
Podporo so nudili tudi partnerji, ki so bili na voljo za pogovor in spremljanje.
Izkušnje z odzivom prijateljev so bile različne. Predvsem bližnji prijatelji so bili
razumevajoči in so želeli sogovornicam pomagati pri njihovih težavah. Do prekinitve
stikov pa je prišlo v primerih bežnih prijateljstev ali posameznikov, ki resnično niso
sprejemali realnosti sogovornic. Na žalost so bili v nekaterih primerih to tudi bližnji
družinski člani. Sicer pa so prijatelji nudili oporo v obliki pogovorov, obiskov in klicev.
38
Prav tako so kazali popolno razumevanje, če je sogovornica odpovedala druženje ali prej
odšla domov.
Nekatere sogovornice so slabo izkušnjo doživele s sošolci ali sodelavci na študentskem
delu. Ker niso razumeli, kaj se dogaja s sogovornico, je prišlo do neprimernih in žaljivih
komentarjev. Do predsodkov in stigmatizacije pa je prihajalo tudi v drugih okoliščinah, ko
so bili v ospredju nerazumevajoče pripombe, neprimerna vprašanja in označevanje.
Izkušnje sogovornic so, da jih je okolica obtožila izkoriščanja, igranja in izsiljevanja za
svojo korist. Poleg tega je okolica menila, da pretiravajo in iščejo pozornost. Kot pravi
Švab (2009, str.9), so posamezniki z »nalepko« označeni za drugačne in manjvredne
spoštovanja, to pa vodi v izogibanje. Nekatere sogovornice so opazile, da so se predsodki
pojavljali predvsem s strani moških, ki jih teme duševnega zdravja spravijo v neprijeten
položaj. Po njihovih izkušnjah so ženske nasploh bolj razumevajoče in empatične, ko gre
za teme o duševnem zdravju.
V okviru spopadanja z anksiozno motnjo sem skušala raziskati vse možne načine, kako si
sogovornice pomagajo. Vključeni so načini, ki pomagajo blažiti akutno tesnobo, in tudi
strategije, ki pomagajo, da do tesnobnih napadov sploh ne pride.
Kot sem predvidevala, so se na začetku sogovornice zelo težko spopadle z anksiozno
motnjo. Nekatere so celo zanikale svojo bolezen in ignorirale diagnozo. Vendar so vedele,
da morajo nekako najti rešitev, zato so poiskale pomoč. Vse so si poiskale strokovno
pomoč, ki so jo nudili osebni zdravnik, psiholog, psihoterapevt, učitelj za osebno rast … K
njim so se obrnile za informacije in nasvete ter nadaljnjo obravnavo. Po nasvete so se
obrnile tudi na bližnje in prijatelje, nekatere so poklicale krizni telefon. Krizni telefon je
odlična izbira za pogovor, saj nudi zaupen in varen prostor, da uporabniki lahko zaupajo
svojo stisko in praviloma ostanejo anonimni (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 29).
Sogovornice so dodatne informacije pridobile z branjem literature in brskanjem po spletu.
Ko je človek v stanju nemoči, mora najti nekoga za pogovor. To so lahko vrstniki s
podobnimi težavami, s katerimi je možen iskren in zaupen pogovor o občutkih in
doživljanjih.
Eden od načinov lajšanja anksiozne motnje je uporaba zdravil. Za anksiozne motnje se
večinoma uporabljajo antidepresivi in pomirjevala, ki se jih poslužujejo tudi moje
sogovornice. Zavedajo se, da jemanje zdravil ne bo rešilo situacije, zato težijo k
zmanjšanju ali prenehanju uporabe. Po besedah sogovornic je najbolj koristen način
39
pomoči psihoterapija. Posameznice s pomočjo strokovnjaka raziskujejo sebe in svoje
miselne vzorce ter se tako borijo proti tesnobnim in paničnim napadom.
Obstaja mnogo načinov in tehnik, ki sogovornicam pomagajo pri spopadanju z anksiozno
motnjo. V akutnem času tesnobe jim najbolj pomaga, da se z nečim zamotijo. To je lahko
štetje, pogovor ali družabna igra. Poleg tega pomagajo dihalne vaje, hladno okolje, božanje
domače živali, preusmeritev misli in sproščanje. Pripomoček k preusmeritvi misli sta
pohvala in pozitivni samogovor. Kot pravi Bourne (2014, str. 156), se sprememba zgodi,
ko posameznik nadomesti negativni samogovor s pozitivnim samogovorom in s
spodbudnimi besedami, ki krepijo sposobnost obvladovanja situacije. Nekatere
sogovornice zgolj počakajo, da napad mine. Kot preventiva, da do tesnobnih napadov
sploh ne pride, sogovornice izpostavljajo sprostitev. Šport, meditacija, čuječnost in
sproščanje v naravi imajo izredno blagodejne učinke. Tudi Bourne (2014, str. 156) pravi,
da je pomemben del premagovanja anksioznosti in paničnih napadov zagotovo sposobnost
sproščanja. Prav tako je pomemben način življenja, pri katerem sogovornice izpostavljajo
umirjenost, poslušanje sebe in čas za svoje potrebe in želje. Zdrav način življenja vključuje
tudi zdravo prehrano, saj se sogovornice po izkušnjah bolje počutijo, če jedo individualno
ustrezno hrano.
V času spopadanja z anksiozno motnjo so sogovornice pričele z delom na sebi. S pomočjo
terapij in samopomoči so bolje spoznale sebe in ugotovile, kaj jim je v življenju res
pomembno. Poudarile so skrb in ljubezen do sebe. Pričakovanja družbe in mnenja drugih
je treba dati na stran in poskrbeti za to, da se uživa v danem trenutku. Anksiozna motnja je
lekcija, iz katere se da ogromno naučiti in nekatere sogovornice menijo, da jim je bila v
življenje poslana z namenom. Treba se je le naučiti, kako živeti z anksiozno motnjo in
kako jo obvladovati, saj to znatno zmanjša stisko.
K boljšemu razumevanju anksiozne motnje pripomore raziskovanje prepričanj in
prepoznavanje sprožilcev. Sogovornice se nekaterim sprožilcem namerno izognejo in tako
preprečijo napad. V nekaterih primerih pa izogibanje probleme le okrepi, zato je
priporočeno soočenje s strahom.
Sogovornice so povedale, da pri spopadanju z anksiozno motnjo pomaga motivacija
oziroma razlog, zakaj se boriti. Tako imajo še več moči, da rešijo težave. Prav tako je
pomembno izražanje svojih čustev, saj sta tlačenje čustev in čustvena hladnost velika
napaka. V človeku se to lahko nabira in potem naenkrat samo izbruhne. Sicer v akutnem
40
trenutku tesnobe sogovornicam pogosto ustrezata samota in prostor zase, ampak morajo
biti pozorne, da ne zabredejo v popolno izoliranost. Ohranjanje odnosov je nujno, saj v
času krize hitro izgubijo željo do socializacije, tako pa pride do odtujitve z nekaterimi
osebami. Kot pravita Smith in Elliot (2010, str. 168), se ohranjanje medsebojnih stikov
obrestuje v močno izboljšanem telesnem in duševnem zdravju, zato je zelo pomembno
krepiti družinske, skupnostne in prijateljske vezi.
V okviru posledic anksiozne motnje sem ugotovila, da se kažejo na različnih področjih. Pri
sogovornicah so se spremenile lastne potrebe, saj sedaj potrebujejo več časa zase. Prav
tako zaradi te izkušnje bolje poslušajo sebe, sledijo svojim občutkom in čas izkoristijo za
aktivnosti, ki jih osrečujejo. Sicer zaradi tesnobe pogosto težko vzdržujejo stare hobije,
zato pa se lotijo drugih, ustreznejših.
Posledice anksiozne motnje so izrazite v odnosih z drugimi ljudmi. Nekateri odnosi so se
okrepili, predvsem odnosi z bližnjimi in s partnerjem. V nekaterih primerih pa so se odnosi
skrhali, saj jih zaradi anksiozne motnje sogovornice težko vzdržujejo in vzpostavljajo.
Sogovornice se sedaj več družijo z bližnjimi osebami, saj jim zaupajo in se počutijo
sproščene. Iz svojega življenja pa so zavestno odstranile nekatere posameznike. Zaradi
težav s tesnobo se sogovornice težko spustijo v resno zvezo, prav tako pa se na trenutke
spopadajo z osamljenostjo, saj niso zmožne za druženje.
Posledice se kažejo v vedenju, saj so sogovornice zaradi anksiozne motnje pogosto postale
bolj nezanesljive, izolirane in dvomljive. Zaradi tega jim je težko na področju dela, saj se
zaradi tesnobe čutijo nezmožne za delo. Podobno je tudi na področju študija in šolanja, saj
se sogovornice srečujejo z upadom motivacije in koncentracije ter občutki nemoči. O tem
je govoril že Zgonc (2015, str. 22), ki pravi, da se osebe z anksiozno motnjo v življenju
srečujejo s težavami, kot so zmanjšani socialni stiki, zmanjšanje socialnih veščin in
spretnosti, slabše psihično in fizično zdravje, zmanjšane zmožnosti vsakdanjega
funkcioniranja, zmanjšana motivacija za prevzemanje odgovornosti, nezmožnost dela in
samostojnega življenja.
Anksiozna motnja v obdobju rednih tesnobnih napadov pogosto negativno vpliva na
samopodobo. Sogovornice so težko sprejele sebe in so se stalno primerjale z drugimi.
Danes večina sogovornic nase ne gleda več tako črnogledo, temveč so spremenile pogled.
Drugače gledajo nase, na življenje, odnose ter ostale ljudi. Danes imajo sogovornice tudi
41
boljši nadzor nad mislimi in tako lažje obvladujejo anksiozno motnjo. Seveda se še vedno
pojavljajo obdobja nerealnih in pesimističnih misli, vendar v večini napredujejo.
Posledice se kažejo tudi v nezmožnosti izražanja sebe. To so sogovornice opisale tako, da
okolici ne morejo pokazati, kakšne so v resnici. Rade bi pokazale določene talente, vrline
in vrednote, pa jih zaradi tesnobe ne morejo izraziti. Pogosto jih izda tudi fizično zdravje.
Sogovornice pravijo, da se spopadajo z mnogimi težavam, kot so bolečine v želodcu,
izguba apetita, motnje spanja …
V okviru obvladovanje stanja sem ugotovila, da se sogovornice poslužujejo uporabe
zdravil, psihoterapije in samopomoči. Izkušnjo z zdravili imajo vse sogovornice, to pa
vključuje antidepresive in pomirjevala. Nekatere sogovornice so antidepresive jedle samo
v preteklosti, nekatere jih še vedno, nekatere pa jih nikoli niso. Vse sogovornice v času
hude krize uporabljajo pomirjevala. Psihoterapija je ključen element pri obvladovanju
anksiozne motnje, in sicer so sogovornice delale po principih kognitivno-vedenjske
terapije. Kognitivno-vedenjska terapija temelji na tem, kako ljudje razmišljajo in ravnajo
ter na podlagi tega pomaga pri čustvenih in vedenjskih težavah (Branch in Wilson, 2011,
str. 10). Poleg zdravil in psihoterapije je po besedah sogovornic nujna tudi samopomoč, saj
uporaba tehnik deluje kot preventiva, da ne pride do tesnobnih ali paničnih napadov.
Sogovornice danes večinoma uspešno obvladujejo svoje tesnobne in panične napade,
čeprav še vedno prihaja do trenutkov krize. V trenutku akutne tesnobe situacijo
obvladujejo same s pomočjo dihanja in raznih tehnik, če je treba, pa vzamejo pomirjevalo.
Do neuspešnega obvladovanja stanja prihaja ob težkih življenjskih preizkušnjah.
V okviru izkušnje s stroko so sogovornice delile izkušnje s strokovnimi delavci, ki so jim
pomagali na področju anksiozne motnje. Polovica sogovornic ni imela izkušnje s
socialnimi delavci, polovica pa je imela pozitivne in negativne izkušnje. Nekateri socialni
delavci so vzpostavili delovni odnos in osebni stik, sodelovanje z njimi pa je bilo
pozitivno. Nekateri socialni delavci pa do uporabnikov niso imeli primernega pristopa,
zato so sogovornice sodelovanje označile kot negativno. S psihiatri imajo sogovornice
večinoma negativno izkušnjo, saj menijo, da ti strokovnjak ne more predpisati ustreznih
zdravil po nekajminutnem pogovoru. Kot so navedle, bi si morali psihiatri vzeti več časa za
posameznega uporabnika in se mu bolj celostno posvetiti. S psihoterapevti imajo
sogovornice tako pozitivne kot negativne izkušnje. Zelo podobno kot pri socialnih delavcih
so tudi psihiatri boljši in slabši. Po besedah sogovornic so bili nekateri močna oporna
42
točka, saj so nudili pomoč v kriznih stanjih, izvajali različne tehnike pomoči in vzpostavili
zaupen ter varen prostor za pogovor. Nekateri pa žal niso uporabili primernega načina za
odnos z uporabnico, zato so sodelovanje označile kot negativno. Kot pravi Švab (2015, str.
24), je dandanes pri strokovnjakih še vedno zaznati strah pred dopuščanjem okrevanja
uporabnika in pred normalizacijo, kar izhaja iz zakoreninjenih profesionalnih vlog, ki v
določeni meri težijo k pokroviteljstvu.
S psihologi so imele sogovornice večinoma dobre izkušnje, večinoma so bili v vlogi
psihoterapevtov. Negativne so predvsem čakalne dobe za klinične psihologe, ki trajajo tudi
do tri leta. Z osebnimi zdravniki so imele sogovornice različne izkušnje, vendar je bil
problem predvsem v njihovi širini znanja. Osebni zdravniki večinoma niso prepoznali
simptomov anksiozne motnje, če pa so jih, o tem niso znali veliko povedati. Sogovornice
so pogrešale predvsem osnovne informacij in napotke za naprej. Poleg napotitve k
psihologu ali psihiatru bi lahko podali še druge koristne informacije, na kakšne načine si
posameznice lahko pomagajo. Tu se kaže neenakopravnost med obravnavo telesnega in
duševnega zdravja, saj zdravniki očitno posvečajo večjo pozornost fizičnemu telesu. Kot
pravi Temnik (2009, str. 82), si je treba prizadevati za integracijo duševno-zdravstvenih
storitev v sisteme primarnega zdravstva.
Večina sogovornic ni imela izkušnje s hospitalizacijo, druge pa so imele večinoma
negativne izkušnje. Sicer je to odvisno od ustanove, vendar pa so povsod luknje in
primanjkljaji. Po besedah sogovornic je problem v osebju, programih in celotni
organizaciji oddelkov, zaznale so nujno potrebo po spremembah. Po besedah sogovornic
strokovnjaki zelo slabo sodelujejo med seboj. Manjkajo jim širše znanje o delu drugih
strokovnjakov na področju duševnega zdravja ter medsebojno sodelovanje in pomoč. S
samoplačniško obravnavo imajo sogovornice pozitivne izkušnje, kar zadeva brezplačno
zdravstvo, pa so možne mnoge izboljšave.
Kritična ocena metodologije
Zavedam se, da bi svojo raziskavo lahko še dodatno izpopolnila ter podatke še bolj
natančno analizirala. Za točnejše rezultate bi morala raziskavo razdeliti na posameznice, ki
so najhujšo krizo že predelale, in na posameznice, ki se trenutno spopadajo z njo. V
konkretnem primeru bi morala dodati še nekaj posameznic, ki se trenutno spopadajo s
krizo. Prav tako bi za točnejše rezultate morala v raziskavo dodati več posameznic, ki bi
43
imele izkušnjo s hospitalizacijo, da bi dobila bolj relevantne rezultate. Kljub temu menim,
da je vsaka od šestih sogovornic z mano delila pomembne informacije.
SKLEPI:
Pojavnost anksioznih motenj pri mladih ženskah je nedvomna. O številkah na
podlagi te raziskave ne morem govoriti, vendar po moji izkušnji sogovornic ni
težko najti.
Z anksiozno motnjo se ženske prvič srečajo v različnih starostnih obdobjih, tako da
ne moremo sklepati, v katerih letih so ženske bolj dovzetne za tovrstno motnjo.
Intervjuvanke anksiozno motnjo večinoma doživljajo v obliki tesnobnih ali
paničnih napadov. To vključuje fizične in psihične simptome.
Dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje, so med drugim izčrpanost, stres in
izgorelost.
Osebe, ki so obdobje najhujše krize že dale skozi, imajo bolj pozitiven pogled na
anksiozno motnjo in se iz izkušnje poskušajo čim več naučiti. Osebe, ki so trenutno
v obdobju krize, na anksiozno motnjo gledajo izrazito negativno.
Okolica se na anksiozno motnjo odziva negativno, če o njej nima dovolj informacij.
Družina in prijatelji, ki so se najprej odzvali negativno, so z informiranjem
izboljšali razumevanje in nato lažje sprejeli, da ima intervjuvanka anksiozno
motnjo. Družina in bližnji prijatelji večinoma nudijo podporo.
Intervjuvanke so iz svojega življenja zavestno odstranile osebe, ki jim niso zares
blizu.
Intervjuvanke se srečujejo s predsodki in stigmatizacijo, predvsem so deležne
nerazumevajočih pripomb, neprimernih vprašanj in obtožb izsiljevanja.
Spopadanje z anksiozno motnjo je na začetku zelo težko. Vendar ko posameznik
najde ustrezne tehnike in načine, kako motnjo obvladovati, vse skupaj postane
lažje. V vsakem primeru je treba najti pomoč, to pa lahko nudijo strokovnjaki,
bližnji ali prijatelji.
Načini spopadanja z anksiozno motnjo so uporaba zdravil, posluževanje
psihoterapije in izvajanje različnih tehnik ter vaj.
V akutnem času tesnobnega ali paničnega napada pomagajo tehnike, kot so dihalne
vaje, zamotitev, preusmeritev misli in sproščanje.
44
Kot preventiva, da do tesnobnih ali paničnih napadov sploh ne pride, blagodejno
vplivajo šport, meditacija, čuječnost, sproščanje v naravi in delo na sebi.
Posledice anksiozne motnje se kažejo na različnih področjih, predvsem na odnosih,
potrebah in vedenju posameznic.
Za zdravljenje anksiozne motnje se uporabljajo antidepresivi. Priporočeni so
predvsem za obdobje najhujše krize, potem pa je dobro, da se posameznice naučijo
obvladovati situacijo brez njih. V nepričakovanih trenutkih krize se uporabljajo tudi
pomirjevala.
Psihoterapija je ključen element pri obvladovanju anksiozne motnje, primerna pa je
izvedba kognitivno-vedenjske terapije.
Izkušnje s stroko so različne, saj obstajajo dobri in slabi strokovnjaki. Problem
stroke socialnega dela vidim v tem, da ljudje nimajo informacij o tem, kaj jim
socialno delo sploh lahko nudi, zato se niti ne poslužujejo tovrstne pomoči.
Problem se kaže tudi v psihiatriji, saj so ambulantne obravnave prekratke za
kvaliteten proces dela. Večinoma je izkušnja pozitivna s plačljivimi strokovnjaki,
izkušnja z javnim zdravstvom pa ni najboljša. Problem so dolge čakalne vrste,
predvsem pa pomanjkljivo znanje strokovnjakov. Izkazalo se je, da imajo splošni
zdravniki nezadostno znanje o duševnem zdravju, saj intervjuvankam niso znali
dodeliti diagnoz, jim razložiti kaj anksiozne motnje so, niti jih niso znali ustrezno
napotiti k drugemu strokovnjaku.
Institucije za duševno zdravje temeljijo na medicinskem modelu, poleg tega pa
imajo na nekaterih oddelkih zaposleno osebje, ki sploh ni izobraženo na področju
duševnega zdravja.
Strokovnjaki duševnega zdravja med seboj zelo slabo sodelujejo, zato tudi
uporabnike težko informirajo o ostalih možnostih zdravljenja.
45
6. PREDLOGI
Moji predlogi na podlagi rezultatov raziskave so:
Glede na to, da je današnji človek vse bolj obremenjen in da težave v duševnem
zdravju naraščajo, se mi zdi nujno dodatno izobraževanje o teh temah na vseh
študijskih programih, kjer bodo bodoči strokovnjaki delali z ljudmi. Anksiozne
motnje so ena najpogostejših težav v duševnem zdravju, zato je še toliko bolj
pomembno, da se študenti z njimi spoznajo čim prej. Poudarjam pomen
pravočasnega prepoznavanja in ukrepanja. Dodatna izobraževanja na temo
anksioznih motenj bi svetovala na Fakulteti za socialno delo, Pedagoški fakulteti,
Zdravstveni fakulteti, Fakulteti za medicino in na Filozofski fakulteti – smer
psihologija.
Poleg študentov se mi zdi dodatno izobraževanje obvezno tudi za strokovnjake teh
področij, ki vsakodnevno sodelujejo z ljudmi, ki imajo morebiti anksiozno motnjo.
Zopet poudarjam pomen zgodnjega prepoznavanja in usmerjanja uporabnika.
Strokovnjake je treba izobraziti o tem, katere vrste pomoči obstajajo, kateri
strokovnjaki jih izvajajo in kakšne so razlike. Osebam z anksiozno motnjo sploh v
trenutkih nemoči koristijo vse informacije, ki jim lahko prihranijo ogromno
nepotrebne bolečine.
V sistemih pomoči in v družbi nasploh se je treba zavzemati za destigmatizacijo
oseb z anksiozno motnjo. Prepogosto se zgodi, da so osebe z anksiozno motnjo
zaradi osebnih okoliščin odrinjene na rob družbe in označene za šibke. Okolica se
negativno odzove takrat, ko o določenem pojavu nima znanja in informacij. Sicer je
danes ozaveščanje o težavah v duševnem zdravju mnogo boljše, kot je bilo pred
leti, pa vendar. Predlagam dodatno ozaveščanje o anksioznih motnjah, predvsem s
strani strokovnjakov in medijev.
Kljub temu da obstaja mnogo knjig in spletnih člankov o anksioznih motnjah,
predlagam izdelavo letakov s ključnimi informacijami o tem, kaj je anksiozna
motnja in predvsem kakšni načini pomoči obstajajo v Sloveniji. Letak bi vseboval
informacije o tem, kakšno pomoč nudijo zdravstveni dom, center za socialno delo,
Psihiatrična klinika Ljubljana, psihoterapevti, društvo DAM itd. Te letake bi morali
imeti vsi strokovnjaki, pri katerih obstaja možnost, da bodo sodelovali z osebo, ki
ima anksiozno motnjo. Kot kaže moja raziskava, imajo zdravstveni domovi
46
največjo potrebo po teh letakih, saj se večina oseb ob prvem srečanju z anksiozno
motnjo obrne na osebnega zdravnika.
Predlagam krepitev obstoječih in oblikovanje novih preventivnih programov za
lažje obvladovanje vsakodnevnih stisk. Takšni preventivni programi zajemajo
treninge za premagovanje stresa, krepitev samopodobe in samozavesti, krepitev
pozitivnega razmišljanja, trike za vsak dan, premagovanje slabih navad itd.
V osnovnih šolah bi v redni učni program morali vnesti vsebine, pri katerih se več
govori o tem, kako deluje človeški um, kako različni smo si ljudje, kako pomembno
je sprejemanje sebe in drugih, kako si ustvariti dobro mnenje o samem sebi, ter pri
katerih se poudarja predvsem to, da je v redu, če enostavno si to, kar si.
Smiselno se mi zdi ustanoviti skupino za samopomoč, ki bo namenjena osebam z
anksiozno motnjo. Organizirana bi bila redna srečanja, kjer bi osebe z ankisozno
motnjo delile svoje izkušnje, občutke, želje, strahove, dileme … Takšen program bi
moral delovati v okviru centrov za socialno delo, kjer bi socialni delavci na različne
načine sodelovali s skupino. Poleg nudenja varnega prostora za pogovor in
izražanje stisk, bi vodili še preventivne programe, ki jih omenjam v eni izmed
prejšnjih točk.
47
7. UPORABLJENA LITERATURA
Ameriško združenje za psihiatrijo. (2000). Diagnostični in statistični priročnik za duševne
bolezni, IV-TR.
Bourne, E. J. (2014). Anksioznost in fobije: priročnik – peta izdaja. Ljubljana: Modrijan.
Branch, R., Wilson, R. (2011). Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. Ljubljana:
Pasadena.
Corcoran, J., Walsh, J. (2006). Clinical Assessment and Diagnosis in Social Work
Practice. New York: Oxford University Press.
Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., Možina, M. (2005). Vzpostavljanje
delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Danton, W., Antonuccio, D. (1997). A focused empirical analysis of treatments for panic
and anxiety. V Fisher, S., Greenberg, R. (ur.), From placebo to panacea: Putting
psyhiatric drugs to the test. (str. 229–280). New York: Wiley.
Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., & Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in
zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
Dernovšek, M. Z., Oreški, S., Hrast, I. (2010). Kam in kako po pomoč v duševni stiski.
Ljubljana: Izobraževalni raziskovalni inštitut.
Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM IV-TR. (2000). London:
American Psychiatric Publishing.
Erzar, T. (2007). Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Celje:
Celjska Mohorjeva družba.
Hlebec, V. (2009). Metodologija samoevalvacije. Pridobljeno 30. 10. 2018 s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/
ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_33Metodologija.pdf
Jacobson, N. (2009). Dostojanstvo in zdravje – pregled. V Teršek, A. (ur.), Človekovo
dostojanstvo in duševno zdravje (str. 35–52). Klub Revus – Center za raziskovanje
evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo Slovenije.
Lauber, C., Nordt, C., Braunschweig, C., Rossler, W. (2006). Do mental health
professionals stigmatize their patients. Acta Psychiatrica Scandinavica.
48
Mesec, Bl. (1997). Metodologija raziskovanja v socialnem delu 2 (skripta), Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Anksiozne motnje, kako jih prepoznati in
premagati? Pridobljeno 3. 10. 2018 s http://www.nijz.si/files/publikacije-
datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf
Ravter, S. (ur). (2004). Živeti s težavami v duševnem zdravju. Ljubljana: Ozara Slovenija.
Rutz, W. (2004). Med psihiatričnimi bolnišnicami in nevladnimi organizacijami. V Ravter,
S. (ur.), Živeti s težavami v duševnem zdravju (str. 10–12). Ljubljana: Ozara Slovenija.
Sernec, K. (2015). Duševno zdravje. V Klančar, T., Hodnik, T., Maraž, D. (ur.), Za
duševno zdravje v Ljubljani (str. 14–16). Mestna občina Ljubljana: Oddelek za zdravje in
socialno varstvo Ljubljana – zdravo mesto.
Smith, L. L., Elliot, C. H. (2010). Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana:
Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: OZARA
Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja.
Švab, V. (2015). Obravnava v skupnosti. Ljubljana: Šent, Slovensko združenje za duševno
zdravje.
Švab, V. (2009). Duševna bolezen in stigma. Ljubljana: Šent, Slovensko združenje za
duševno zdravje.
Temnik, S. (2009). Telesno bolni in duševno zdravi? V Teršek, A. (ur.), Človekovo
dostojanstvo in duševno zdravje (str. 77–88). Klub Revus – Center za raziskovanje
evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo Slovenije.
Teršek, A. (ur). (2009). Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje. Klub Revus – Center
za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo
Slovenije.
Xu, Y., Schneier, F., Heimberg, R. G., Princisvalle, K., Liebowitz, M. R., Wang, S.,
Blanco, C. (2011). Gender differences in social anxiety disorder: Results from the national
epidemiologic sample on alcohol and related conditions. Pridobljeno 5. 10. 2018 s
https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/44352854/Gender_differences_in_soc
ial_anxiety_dis20160403-20234-
ugmnn0.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIWOWYYGZ2Y53UL3A&Expires=1548945275&
49
Signature=n9t8Wdyl%2BDKcgsqJDkjTOAalmIQ%3D&response-content-
disposition=inline%3B%20filename%3DGender_differences_in_social_anxiety_dis.pdf
Zgonc, Š. (2015). Vsakdanje življenje posameznika z duševno motnjo. V Klančar, T.,
Hodnik, T., Maraž, D. (ur.), Za duševno zdravje v Ljubljani (str. 14–16). Mestna občina
Ljubljana: Oddelek za zdravje in socialno varstvo Ljubljana – zdravo mesto.
50
8. PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik
Spol: Ženski
Starost:
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
7. Kako je bolezen vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev, sošolcev,
sodelavcev,…)?
8. Kako je bolezen vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
9. Kako je bolezen vplivala na vašo samopodobo?
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice vaše bolezni?
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
51
Priloga 2: Zapis intervjujev in določitev enot kodiranja
INTERVJU 1
Spol: Ženski
Starost: 29
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
Prvič, da sem se zavedala, je bilo leta 2014, bila sem stara 24 let.(A1) Ko sem prišla iz Švedske, kjer sem bila
na izmenjavi in se mi je življenje obrnilo na glavo. Šla sem živet nazaj k staršem, dobila sem novo službo,
mami je izgubila službo, starša sta šla narazen, z dolgoletnim fantom sem šla narazen na zelo grd način,
diplomo sem pisala...(A2) Eno leto sem intenzivno počela milijon stvari, saj sem hodila okoli, se zabavala s
prijatelji in veliko delala.(A3) Nato sem fizično začela čutit, da nekaj ni v redu.(A4) Utrujenost, vrtoglavice,
omotičnost, glavobol, razbijanje srca.(A5) Ampak to je bilo na vsake toliko časa. Nato pa smo šli s službo v
Poreč na neki dogodek, kjer smo imel zabavo in je bilo res dobro. In naslednji dan, preden smo šli domov, je
meni po kosilu postalo neverjetno slabo. Nato me je med vožnjo začelo oblivat, bilo mi je vroče, srce mi je
razbijalo, tresti sem se začela in mislila sem, da me bo kap.(A6) Nekako je najhujše minilo, vmes sem pa tudi
bruhala. Mislila sem, da imam mačka od prejšnje noči.(A7) Res sem se slabo počutila in rabila sem nekaj
dni, da sem prišla k sebi. V naslednjih tednih pa so bili panični napadi še pogostejši.(A8)
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
Naslednji hujši napad se je zgodil na letališču, ko sem se odločila, da nočem iti v tujino.(A9) Kot da se ti
malo zmeša mi je kliknilo v glavi, da nočem iti.(A10) Nisem vedela kaj mi je, samo vedela sem da je nekaj
narobe z mano. Počutila sem se, kot da sem izven svojega telesa, kot da sploh nisem zares jaz in zares
tam.(A11) In ko sem prišla domov, je bilo takrat 2 meseca zares hudo.(A12) Neverjetno se mi je poslabšalo,
nisem mogla normalno delat,(A13) nisem si upala do Ljubljane, nikamor nisem upala.(A14) Ob napadu je
prevladovala vrtoglavica, kot da nisem imela ravnotežja, nisem imela kontrole nad okončinami, mravljinčilo
me je, nabijalo mi je srce.(A15) Zelo intenziven je bil občutek, kot da sem nekje drugje.(A16) Fizično sem
bila povsem izčrpana, brez energije, izžeta.(A17) Poznalo je mi je tudi na obnašanju, čeprav sem družaben
človek se mi ni dalo pogovarjati in dobivati z nikomer.(A18) Menstruacije nisem imela 1 leto.(A19) Ampak
še vedno sem imela v glavi, da je z mano nekaj fizično narobe.(A20) Povod za mojo tesnobo je bila sigurno
izčrpanost, saj telo ni več zmoglo.(A21) Drugače pa se mi anksioznost kaže na dva načina, eno je tesnobnost,
drugo pa je panika. Pri meni je najprej prišlo do paničnih napadov(A22), šele nato sem razvila anksioznost,
ki pa je v bistvu konstanten strah pred naslednjim paničnim napadom.(A23)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Ker se je začelo s fizičnimi znaki, sem takrat hodila po zdravnikih in raznih pregledih.(A24) Kljub vsemu je
bila pri meni ključna izčrpanost in vse je prišlo za mano.(A25) Ker je mami psihologinja, mi je že od samega
začetka govorila da bi to lahko bila anksiozna motnja.(A26) Dala mi je knjige o anksioznih motnjah in meni
je branje zelo pomagalo.(A27) Šla pa sem tudi do psihiatra v študentski zdravstveni dom,(A28) on pa mi je
52
predpisal antidepresive Prozac, ki sem jih jedla 6 mesecev.(A29) Ampak psihiater ti da zdravila, tam si 15
minut in to je to.(A30) Zato sva se z mami dogovorili, da bova izvajali terapijo.(A31)
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
V obdobju daljše krize sem bila v družbi neaktivna ali pa na srečanje sploh nisem prišla, nehala sem piti
alkohol, nehala sem se ličiti.(A32) Nisem bila depresivna, ampak me je bilo konstantno strah da bi prišlo da
je z mano nekaj narobe.(A33) Prijateljice so bile najprej zelo razumevajoče in podporne, čez čas pa niso bile
več toliko.(A34) Govorile so mi v smislu, kaj se smiliš sama sebi saj imaš vse urejeno, pri meni je veliko
slabše.(A35) Enostavno niso razumele moje stiske.(A36) Ljudje rečejo, da imam vedno izgovore, saj si želim
iti ven ampak ne morem.(A37) In takrat mi je težko, krivo se počitim.(A38) Tudi besede prijateljic: Kako, da
še nisi ok? Ali spet, ali nisi blia že bolje?… Bolijo, vendar jim ne zamerim.(A39)
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
Mami je psihologinja in sem enkrat na teden hodila k njej na terapije, delali sva vaje za sproščanje in se
predvsem veliko pogovarjali.(A40) Tudi z očetom, bratom, sestričnami in tetami, z vsemi sem se ogromno
pogovarjala.(A41) Podporo sem čutila predvsem v tem, da so šli z mano kamorkoli, ko sama nisem
zmogla.(A42) Večino podpore sem dobila od očeta in mame.(A43) Od prijateljic sem bila že vesela, da sem
dobila kakšen sms.(A44)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Znanci, ljudje ki mi sicer niso ravno blizu so imeli najbolj nerazumevajoče pripombe,(A45) v smislu: Kako
te je lahko strah? Kako ti pretiravaš. Kar nekaj si depresivna. Kako si lahko slabo, saj imaš vse potrebno v
življenju? Ali veš takrat, ko se ti je malo zmešalo?(A46) Občutek sem dobila, da ljudje mislijo, da sem si
sama povzročila in da imam samo v glavi, da sem šibka in pretiravam.(A47) Če ima kdo sladkorno bolezen
se vsem smili pa ga razumejo, če imaš pa anksiozno motnjo se pa okolica obnaša, kot da si sam kriv da jo
imaš.(A48) Reakcije drugih mi dajo občutek, da sem res sama kriva in potem seveda nastopi sram, da imam
anksiozno motnjo.(A49)
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
Začela sem se družiti le s tistimi osebami, ki so mi res blizu.(A50) S tistimi bežnimi kolegi se mi ni dalo več
ubadati.(A51) Včasih sem res veliko stvari počela, sedaj pa rabim več časa zase.(A52)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
Kompletno se mi je ustavilo vse. Sama sebe sem silila v pisanje magistrske naloge, nato pa sem padla dol in
obležala.(A53) V tistem obdobju jaz ne bi mogla iti delat kamorkoli, saj nisem bila zmožna.(A54) Še dobro,
da sva bili z mami že v naprej dogovorjeni, da bom delala pri njej, drugače res ne vem kako bi pričela svojo
karierno pot. Vpliva močno tudi na želje in na cilje v karieri in v življenju nasploh.(A55) Vpliva pa tudi na
motivacijo in koncentracijo.(A56)
53
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Na samopodobo pa anksiozna motnja še najbolj vpliva. V času krize sem sama sebe popolnoma drugače
dojemala, kot da to nisem jaz.(A57) Zelo težko mi je bilo sprejeti samo sebe, težko sem se sprijaznila da
imam to in da bo verjetno z mano celo življenje.(A58) Pogosto se vprašam: Ali ljudem sploh še paše moja
družba? Ali sem še zabavna? Kdo se sploh rad z mano druži?(A59) Tudi nesposobno sem se počutila, kako
me je lahko strah pri teh letih. (A60) Sovrstniki gradijo kariere in potujejo po svetu, jaz pa sama doma.(A61)
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Najbrž paše k medosebnim odnosom, ampak o zvezi razmišljam drugače. Kakšen fant bo to prenašal in zakaj
bi kdo sploh hotel imet takšno punco?(A62) Kar dosti pa vpliva na osamljenost. Sploh kadar so krize, imam
res obdobja izjemne osamljenosti.(A63) Vpliva tudi na hobije, predvsem težko je vzdrževati kakšne stare, kot
so meni hribi.(A64) Na potovanje ne morem iti kar tako, brez pomislekov kot večina sovrstnikov.(A65)
Drugačen imam pogled na svet in na druge.(A66) Bolj sem uvidevna in poskušam razumeti druge.(A67) Tudi
ko se imam lepo, si veliko bolj pustim uživati, doživeti trenutek, ga čutiti.(A68)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Najbolj mi pomagajo dihalne vaje, klasičen abdominalen način dihanja s predpono.(A69) Če je bilo zelo
hudo, mi je pomagalo tudi štetje česarkoli, avtomobilov, ljudi, dreves.(A70) Karkoli, s čimer sem zamotila
možgane.(A71) Če je bila res kriza, sem vzela Helex, da sem se pomirila.(A72) Nujno moram imeti vodo ob
sebi,(A73) pa hladnejše okolje, npr. klima.(A74) Če pa je kdo zraven, se moram pa čim več pogovarjati,
spraševati me morate o X stvareh, samo da se zamotim in razmišljam nekaj drugega.(A75) Če postanem
slabotna mi pogosto pomaga, da kaj pojem kot so oreščki ali pa kaj podobnega.(A76)
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Najbolj pomembne so zagotovo misli in ko opazim potrebo, naredim vaje za preusmeritev misli.(A77) Za
prekinitev negativnih misli uporabljam podporne stavke kot so: saj zmoreš, v tebi je moč.(A78) Ko imam
skrbi o tem kaj se mi lahko zgodi, sem si tudi že pela.(A79) Ko peljem psa na sprehod po gozdu in pomislim,
da se mi lahko kaj zgodi in mi nihče ne bo mogel pomagati, takrat si pojem Kekčevo pesem. Najbolj
pomembno mi je torej preusmerjanje misli.(A80) Raziskujem tudi, od kod prihajajo neka prepričanja in zakaj
jim slepo verjamem.(A81) Z mami sva delali tudi medicinsko hipnozo, ki je v bistvu kot neka vodena
meditacija in mi je zelo pomagalo,(A82) telo se mi je sprostilo. Preizkusila sem tudi progresivno mišično
relaksacijo, kar mi je umirilo misli in prekrvavitev.(A83) To sem lahko sama izvajala. Vadila sem čuječnost,
predvsem ko sem peljala psa na sprehod pa sem si rekla, zdaj pa samo opazujem gozd, ali pa sem zaprla oči
in samo poslušala okolico.(A84) Pričela sem tudi z jogo, na katero sem najprej hodila v društvo, zdaj pa jo
zaradi časovne stiske raje delam kar doma. Joga je super, ker umiri živčni sistem in vsi, ki imamo anksiozno
motnjo imamo zelo hitro vzburjen živčni sistem.(A85) Joga pa pomaga, da se počasneje vzburi. Tehnike
sproščanja res ogromno pripomorejo k temu, da do napada ali anksioznosti sploh ne pride. Ko umiriš telo in
um, tudi lažje vidiš situacijo iz druge perspektive, bolj realno.(A86) Zelo pomembna je tudi hrana, saj če
lepše jem, mi definitivno pripomore k boljšemu počutju.(A87) Vsak mora pri sebi ugotoviti, katera živila mu
54
ustrezajo in mu umirjajo živčni sistem.(A88) Beljakovine, vitamini, super-živila, karkoli. Znati moraš najti
način, kako umiriti misli in živčni sistem, nato pa to nadzorovati. Najbolj pomembno je to, da v življenju
dobiš več dobrih občutkov kot slabih.(A89) In sami moramo poskrbeti za to, da jih res dobimo. Ustvariti si
moramo situacije, katere nas osrečujejo, ponavljati stvari, v katerih uživamo in se imamo lepo.(A90)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
Leta 2014, psihiater v Študentskem zdravstvenem domu,(A91) tudi mami psihologinja in osebna zdravnica
sta se strinjali.
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
Na začetku sem jedla antidepresive.(A92) Ampak sem jih opustila, saj so antidepresivi le 'bergla', katera ti ne
dovoli napredka.(A93) Zdi se mi, da kdor večkrat je tablete, jih potem ne more opustiti.(A94) Tudi sama
nočem biti odvisna od kemije, ampak najti druge načine, ki mi bodo pomagali obvladovati bolezen.(A95) Zdi
se mi, da je sodelovanje s terapevtom zelo pomembno, saj te pravilno vodi in obrazloži zadeve.(A96) Najbolj
mi pomaga terapija z mami(A97), vaje za nadzor misli in prepričanj, joga, progresivno sproščanje,
medicinska hipnoza.(A98) Vmes sem imela seveda misli, da bi šla nazaj na tablete ker je tako mnogo lažje,
vendar na srečo še vedno vztrajam pri terapijah in samopomoči.(A99) Pomirjevala Helex imam za vsak
slučaj vedno pri sebi, ampak mi v bistvu že samo to da občutek pomirjenosti.(A100)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
Nimam izkušnje s socialnimi delavci, saj imam doma mami in ni bilo potrebe.(A101)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Psihiater mi je v študentskem zdravstvenem domu dal diagnozo, vendar si ni vzel časa zame sploh.(A102)
Hospitalizirana nisem bila nikoli.(A103)
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Ker je mami psihologinja sem vse terapije in vaje izvajala z njo,(A104) čeprav je to veliko ljudi odsvetovalo.
Ampak sama nisem imela potrebe, da bi morala obiskati kakšnega drugega psihoterapevta.(A106)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Da je bil res hud, je bilo januarja, ko smo šle s prijateljicami na večerjo.(A107) Doživela sem občutek, ko ti
srce za trenutek zastane, nato pa nadaljuje.(A108) Je res grozen občutek, zavrtelo se mi je in v sekundi sem
stekla iz restavracije.(A109) Bilo me je panika, ampak sem vzela pomirjevalo Henex in izvedla dihalne vaje s
predpono, hitro je bilo boljše.(A110) Drugače pa se trenutki krize pojavljajo, ampak za kratek čas v blagi
obliki in jih obvladujem.(A111)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
Boljše bi bilo, da je nebi bilo.(A112)Saj iz vsake stvari odneseš nekaj dobrega in se nekaj naučiš. Jaz sedaj
drugače gledam na svet, vse boljše razumem, sprejemam drugačne, sebe bolje poznam in vem, kako se
odzvati na določene situacije, bolje doživljam svet.(A113) Ampak če bi lahko izbirala, da grem lahko brez
55
slabe misli v Afriko jutri, bi takoj sprejela, samo da nimam anksioznosti.(A114) Menim, da ima vsak v
življenju situacijo, ki mora iti čez njo in ga res spremeni.(A115) Prepričanja in misli res vplivajo na življenje
in imam sedaj boljši nadzor. (A116)
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Najprej bi svetovala, naj si o tem preberejo čim več literature in spoznajo samega sebe.(A117) Poleg tega je
pomembno, da si najdejo strokovnjaka, s katerim bodo šli čez vse to, da stoji ob strani, saj bolje razloži, da to
ni nič takega in da se da obvladovati.(A118) Hkrati je pomembno, da si vsak posameznik vzame čas in ne sili
v to, da okreva.(A119) Ne moreš se prisiliti, da si dobro, ampak si moraš pustiti čas da se pozdraviš, si
vzameš čas zase.(A120) Iz bolezni pa skušaš potegniti ven čim več, kar lahko.(A121)
INTERVJU 2
Spol: Ženski
Starost: 23
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
Pri 9 letih(B1) in sicer je bilo kot nek panični napad.(B2) Bilo je po dnevu, ko sem bila očitno izgorela.(B3)
Imela sem šolo, 2 treninga plesa in košarke, verouk, pa še k maši sem šla.(B4) In tam me je začelo tiščat v
prsih, slabo mi je bilo.(B5) Ker nisem vedela, kaj je to, sem se ustrašila.(B6) Razumela sem kot neko fizično
bolezen,(B7) saj sem se potila, srce mi je noro bilo, tresla sem se.(B8)
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
V obliki teh tesnobnih napadov,(B9) zato tudi nisem hotela v šolo.(B10) Nikamor nisem hotela iti zaradi
strahu, da se spet pojavi tesnoben napad.(B11) Razvila sem strah, da se bo ponovno zgodilo, če zapustim
svoje varno okolje, se pravi hišo.(B12) Nato so se mi vedno te tesnobni napadi kazali na enak način.
Simptomi so bili različni. V srednji šoli in kasneje se je pojavila še vrtoglavica in nestabilnost, kar je bilo še
bolj zastrašujoče.(B13) To je bilo včasih zelo izrazito, strah pred novim tesnobnim napadom.(B14) Da bom
na primer v trgovini in se mi bo nekaj zgodilo, nihče pa mi ne bo znal pomagati.(B15) Danes pa tega nimam
več, ker vem, da tudi če do tega pride, znam situacijo obvladovati.(B16) Tesnobne napade sem sama zaznala
kot bolj problematične, saj so me ovirali v vsakdanjem življenju.(B17) Vseeno pa je prisotna tudi konstantna
skrb glede vsega, šole, odnosov, službe, zdravja, itd.(B18)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Napad tesnobe sem skušala le preživet.(B19) Nisem iskala pomoči ker niti nisem razumela, da je to lahko
anksiozna motnja.(B20) Nihče mi tega ni znal razložit.(B21) Osebna zdravnica me je sicer napotila k otroški
psihologinji, kjer sva mal pogovarjali.(B22) To mi ni nič pomagalo in enostavno sem samo skušala preživeti
trenutke tesnobe, samo da je bilo mimo in potem naprej funkcionirat.(B23) Niti osebna zdravnica niti
psihologinja nista zaznali, da bi lahko imela anksiozno motnjo.(B24)
56
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
Bližnji niso razumeli, kaj se z mano dogaja.(B25) Razumeli so kot neko trmo ali pa kot upiranje otroka,
odziv otroka ko nekaj izkorišča.(B26) O teh stvareh res niso nič vedeli, ker se ni govorilo o tem.(B27) Čez
leta, ko se je moje vedenje začelo ponavljati, so ugotovili da ni to neka trma in vedenje, ki ga povzročam
nalašč.(B28) In takrat so mi pričeli pomagati iskati pomoč, usmerjali so me.(B29) V šoli sem pa v bistvu
takrat res veliko manjkala, nisem sošolcem povedala kaj se z mano dogaja.(B30) Ampak tudi ko sem bila v
šoli, so imeli do mene odnos: Ta je pa čudna; Ta pa kar nekaj joka; kaj ji ni jasno.(B31) In iz tega razloga jim
nisem nič razlagala, saj že sama nisem dobro razumela kaj se mi dogaja, kako bodo šele drugi.(B32) Ko so se
v srednji šoli stvari začele stabilizirati, sem pa spregovorila s sošolkami, tudi za nazaj.(B33) Odzivi so bili
zelo različni,(B34) nekateri so bili prestrašeni, s strani so name gledali, bila sem čudna in niso mogli
razumeti.(B35)
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
Mami je bila vedno zraven tudi ob napadih tesnobe.(B36) Ves čas je bila v pripravljenosti, da se lahko kaj
zgodi.(B37) Bila mi je na voljo tudi ko je bila v službi, sredi noči.(B38) In vedno me je skušala pomirit tako,
da me je zaposlila.(B39) Ob 3 ponoči sva se igrale igrice in namizne igre. (B40) Pomagala mi je pa tudi z
iskanjem različnih strokovnjakov, na katere bi se lahko obrnila.(B41) Pa tudi od ostalih članov družine sem
čutila, da mi stojijo ob strani. (B42)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Med sošolci, označevali so me za nesposobno, čudno, šibko, nemočno.(B43) Tako so me obravnavali zato,
ker sem se vedla drugače, kot je družba pričakovala.(B44)V šoli so mi rekli, da s takšnim vedenjem samo
izkoriščam.(B45) Prav tako ena psihoterapevtka me je označila za nesposobno, tako sem jaz razumela.(B46)
In počutila sem se slabo, ponižano.(B47) Zdi se mi, da strokovnjaki, ki bi morali nuditi največ opore, v tem
izvesijo.(B48)
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
V času konca osnovne šole in začetek srenje šole, ko bi človek moral bit najbolj družaben, to pri meni ni bilo
možno.(B49) Nisem mogla obdržat prejšnjih odnosov, niti vzpostavljati novih.(B50) Bila sem nezmožna se
držat dogovorov, ker je vmes prišla tesnoba in za druge sem bila zelo nezanesljiva.(B51) S tega vidika mi je
anksiozna motnja skrhala odnose.(B52) Kasneje mi je pa okrepilo odnose s tistimi ljudmi, s katerimi sem
razvila globje odnose.(B53)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
Velik bolj sem se mogla trudit že v osnovni šoli, ker sem imela toliko izostankov.(B54) Največjo krizo sem
imela v prehodu v gimnazijo, saj mi je predstavljalo ogromen stres.(B55) Izostanki so se nadaljevali v srednji
šoli, saj me je bilo strah pred napadi tesnobe.(B56) Dodaten pritisk in stres pa sem doživela v zadnjih
letnikih, ko sem želela imeti čim več točk za vpis na željeno fakulteto.(B57)V sebi sem videla, da tega ne
zmorem in nisem videla možnosti.(B58) Na podlagi tega sem se odločila za fakulteto, ki sploh ni bila
57
primerna zame in to je še podaljšalo iskanje smeri, ki me res veseli.(B59) V času študija ni bilo več
simptomatike in fizičnih znakov bolezni, ampak se mi je odražalo predvsem v mislih.(B60) Imela sem se za
nezmožno in to je pa res preprečilo, da bi lahko kamorkoli napredovala in uspela.(B61)
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Zelo močno, saj sem se sama sebi zdela nesposobna.(B62) In tudi drugačno sem se počutila, kot da mi na
čelu piše, da sem čudna.(B63) Enostavno se nisem počutila dobro v svoji koži.(B64) Na samopodobo je
vplivalo tudi to, da sem vmes težko jedla in sem se želela zrediti zaradi kritik sošolcev.(B65)
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Jaz sem zase vedno vedla, da sem marljiva in vestna, anksiozna motnja pa me je ovirala in tega nikoli nisem
mogla zares pokazat.(B66) V službi sem se hotela dokazat, pa tudi če sem bila sposobna za neko delo, me je
telo izdalo in nisem mogla ustat iz postelje ali pa sem zbolela.(B67) Enostavno tisto kar imam v sebi, zaradi
anksiozne motnje ne morem pokazat in se izrazit.(B68) Vem, da sem v sebi zanesljiva, motnja pa me ovira in
se okolici prikažem kot nezanesljiva.(B69) Vem, kakšen karakter imam in katere vrednote spoštujem, vendar
se pokažem v drugačni luči.(B70)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Prva stvar je v tem, da sem najraje sama.(B71) Super je, da imam prostor da se umaknem in se sama
umirim.(B72) Pomaga mi globoko dihanje.(B73) Obvladujem tudi tako, da vem da to ni nekaj fizičnega da bi
lahko umrla, ampak je to moja anksiozna motnja in že vem, kako poteka.(B74) Zagotovo pomaga
spreminjanje misli.(B75)
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Spremenila sem način razmišljanja.(B76) Negativne misli preusmerjam na pozitivno.(B77) Odkar pozitivno
razmišljam, se je število tesnobnih napadov zmanjšalo.(B78) Pazim, da se zjutraj zbudim in vstanem počasi,
saj potrebujem počasen tempo.(B79) Hitenje in panika je že možni sprožilec.(B80) Vedno tudi pazim, da
nisem preobremenjena in se poslušam.(B81) Ko začutim preobremenjenost in rahle občutke tesnobe, takoj
poskušam s tehniko, ki sem se jo naučila na psihoterapiji.(B82) Telovadba pri meni preprečuje stres, stres pa
povzroča tesnobne napade.(B83) Pomaga mi tudi soočenje.(B84) Imela sem strah pred vožnjo avtomobila
ampak se s tem soočila in sedaj normalno vozim avto.(B85) Pa tudi prepoznavanje sprožilcev, da tega ne
ponavljam več.(B86) Na primer pitje kave ali pa telovadba pozno zvečer, to so moji 'triggerji', zato se teh
aktivnosti izogibam.(B87)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
Idejo o tem, da bi bila lahko anksioznost sem dobila sama, ko sem prebirala po internetu.(B88) In sem se
odločila, da bom šla do psihiatra na polikliniki na oddelku za izven-bolnišnično zdravljenje. In psihiatrinja je
opredelila, da imam res anksiozno motnjo in mi razložila, kaj to je.(B89)
58
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
Najprej so bila zdravila tista, ki so neko ravnovesje vzpostavila.(B90) Te mi je pripisala psihiatrinja.(B91)
Ko je bilo najhujše obdobje, sem jedla tudi pomirjevala, vendar kratko obdobje.(B92) Nato pa so mi
priporočali psihoterapije, in sedaj sem končno našla primerno psihoterapevtko.(B93) Še vedno imam
minimalno dozo zdravil, ampak po letu in pol terapij ugotavljam, da je to tisto, kar mi najbolj pomaga.(B94)
Zdravila pomagajo vzpostaviti ravnovesje, ne morejo pa odstraniti vzroka mojih tesnob.(B95) Kljub temu jih
v minimalni dozi še vedno jemljem in sicer Cipralex.(B96) Samopomoči pa se najbolj poslužujem v zadnjem
letu, tehnik pa sem se naučila pri terapiji.(B97)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
S socialno delavko sem imela izkušnjo v osnovni šoli, saj sem k njej hodila na svetovalni pogovor.(B98)
Kadar sem se slabo počutila, sva se pogovarjali in sem se s tem zamotila.(B99) Pomagalo mi je prebroditi, da
so te tesnobe minile, lahko sem ji zaupala strahove in sem ji zaupala.(B100)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Psihiatrinja mi je dodelila diagnozo, s hospitalizacijo pa nimam izkušnje.(B101)
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Najprej sem imela eno terapevtko in iz njene strani ni bilo pravega odnosa oziroma ga nisva niti pričele
graditi.(B102) Bilo je samo direktno napadalno: Kaj je, povej, kaj je narobe?(B103) In takrat mi je bilo že
tako težko o tem govorit in sem se odmaknila.(B104) Z drugo terapevtko sem imela dokaj podobno izkušnjo,
prav tako me je na nek način napadla in sploh ni bil pravilen pristop.(B105) Jaz sem se opogumila in prišla k
njej po pomoč, ona pa me je začela kritizirati, kako lahko ponavljam letnik, kaj sploh delam v
življenju.(B106) V tistem trenutku je bila to zame ena najbolj obremenjujočih stvari, kar sem jih
doživela.(B107) Zato sem poiskala novo terapevtko, pri kateri pa je bil na srečo odnos povsem
drugačen.(B108) Veliko sva delali na terapevtskem odnosu, ubesedili sva tudi pričakovanja ene in
druge.(B109) Zelo počasi se je proces premikal in sem zelo zadovoljna.(B110)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Zadnji je bil nekaj tednov nazaj, ko sem zelo pozno telovadila in sem potem ponoči spet dobila nekakšen
tesnoben napad.(B111) In sem ga uspešno obvladovala, naredila sem dihalne vaje in se umirila.(B112) Jaz
vem, da je vedno en sprožilec, ki sproži tesnobo in tako sem razmislila, kaj bi lahko bilo in tako sem
ugotovila, da je bilo zaradi telovadbe.(B113) Da ga pa nisem obvladovala, je bilo pa 1 leto nazaj, ko mi je
umrl ata.(B114) Ker sem videla, da situacije ne obvladujem sem takoj kontaktirala terapevtko in s se s tem
rešila, da ni šlo na slabše.(B115)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
Sedaj sem hvaležna, saj sem vedla, da se bom nekaj dobrega naučila iz tega.(B116) Ni prijetno, seveda je
zelo hudo in boli.(B117) Sem pa hvaležna, ker sem se toliko stvari iz tega naučila, kako biti hvaležen za vse,
59
za odnose, ljudi, zdravje.(B118) Naučila sem se pogovarjati, čisto sem sebe spoznala.(B119) Sedaj več
govorim o sebi, postala sem bolj odprta in stvari okoli sebe vidim pozitivne.(B120) Je bilo težko in nebi
priporočala nikomur, vendar ko ugotoviš, kako obvladovati situacijo, vidiš da se da normalno funkcionirati in
si urediti življenje.(B121)
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Treba je ozavestit kaj je to oziroma spoznat.(B122) Ko nekdo pri sebi začne opažat takšne simptome, naj si
kaj prebere in bo že to zmanjšalo strah.(B123) Nato pa vztrajat pri iskanju osebe, ki bi lahko
pomagala.(B124) Ni nujno strokovnjak, čim več se pogovarjati o tem in dati iz sebe.(B125) Vse to zniža
psihične bolečine, nato pa naprej iskati rešitve.(B126)
INTERVJU 3
Spol: Ženski
Starost: 35
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
Pred 3 leti, stara sem bila 32 let.(C1) Bilo je tako da se je leto pred tem kazalo v totalni izčrpanosti,
utrujenosti, zbolevala sem, viroze, glavoboli, fizične reči.(C2) In neprestano sem morala ostajat doma, zato
da prespim.(C3) Ko pa je bilo konec šolskega leta v vrtcu, ko je ves adrenalin popustil, sem pa popolnoma
obležala in se je začelo s paničnimi napadi.(C4) Grozna tesnoba v prsih, tiščanje, ne moreš dihat, misliš da
boš umrl, težko je opisati če ne doživiš.(C5) Ko je prvič prišlo do paničnega napada, sem bila doma.(C6 )Iz
nič, utrujena sem se zbudila in nisem zmogla iti v službo.(C7) Začela sem težko dihati, tiščalo me je v prsih,
enostavno sem se cela tresla in nisem vedla, kaj se je dogajalo z mano.(C8) Partner me je nato odpeljal na
urgentno psihiatrijo, kjer sem takoj dobila pomirjevala.(C9)
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
Nadaljevalo se je s takšnimi paničnimi napadi.(C10) Treseš se, glavoboli, utrujen si konstantno, popolnoma
te izčrpajo te napadi, ne moreš jesti, spati.(C11) Ne moreš se sprostit, neprestano v strahu in krču.(C12)
Nikamor si nisem upala iti sama, saj sem samo čakala in razmišljala o tem, kaj če ravno sedaj dobim panični
napad.(C13) Znaki pa so bili pri meni vedno enaki, v obliki paničnih napadov.(C14) Najhujše obdobje je
trajalo kar pol leta.(C15) Prisoten je tudi konstanten strah glede vsega, financ, bližnjih, zdravja.(C16)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Ko pričneš delat na sebi, šele začneš spoznavat svoje točke, iz katerih izvirajo napadi.(C17) In sam težko
prideš do tega, rabiš strokovno pomoč.(C18) Treba je zlesti ven iz tega in znati s tem komunicirati.(C19) Ni
dovolj, da samo veš kaj ti je, ampak se moraš s tem spopasti.(C20)
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
Ko sem izvedela za diagnozo, je partner vedel in mi stal 100% ob strani.(C21)Pred hčerko pa sem to skrivala
in se delala, da v spalnici spim.(C22) V resnici pa se mi je grozno vrtelo in nisem zmogla biti pokonci.(C23)
Čisto sem bila izčrpana in brez moči.(C24) Le dve prijateljici sta še vedeli za mojo diagnozo.(C25)
60
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
Mož je bil ob meni in bil v stalni pripravljenosti, če bi kaj bilo.(C26) Prijateljici sta hodili k meni, mi nosili
hrano in se ogromno pogovarjali z mano.(C27)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Ne, te izkušnje sploh nimam.(C28) Prej nasprotno, kličejo me znanke, ki mi sploh niso blizu, če rabim
kakšno pomoč.(C29)
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
V službi so se odnosi okrepili, saj so bili zelo podporni in obzirni do mene.(C30) Stali so mi ob strani,
vodstvo mi je uredilo delo za 4 ure.(C31) S partnerjem se je odnos spremenil na mnogo boljše, še nikoli ni
bilo toliko pogovorov, kot jih imava zdaj.(C32) Tudi on se je popolnoma spremenil, drugače je začel gledati
na življenje.(C33) Tudi hči ne vidi več strahu pred tem, kar je bil včasih tabu.(C34) Pred zelo dobro
prijateljico sem skrivala,(C35) saj ji nisem imela moči povedati in ko me je videla na obisku, me pa ni
spustila iz rok.(C36) In se ogromno pogovarjava in mi veliko to pomeni.(C37) Nihče se zaradi moje situacije
ni umaknil od moje družbe (C38), je pa res da sem sama umaknila tiste osebe, katerih nisem več potrebovala
v svojem življenju.(C39) Krog prijateljev se mi je popolnoma zamenjal in mi je sedaj top.(C40)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
V službi so mi prilagodili delovni čas in urnik, da sem zmogla.(C41) Sedaj spet delam 8 urni delovni čas, pa
moram reči da se zelo pozna.(C42) Moram več počivati, je kar naporno zame. (C43) Sedaj imam čisto druge
prioritete, kot so hobiji in moj čas.(C44)
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Ni, čisto nič.(C45) O tem nisem imela časa razmišljati, samo o tem kako bom ozdravela in kako bom splezala
ven iz tega in zaživela.(C46) Hčerka in partner sta mi bila kot neka motivacija, da moram za njiju
ozdraveti.(C47)
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Pri meni je šlo vse na pozitivno.(C48) Ugotovila sem, da si moram vzeti čas za sebe in da moram početi
stvari, ki me izpolnjujejo.(C49) Ne smemo čakati na to, da zbolimo, v življenju ni samo služba in ugajanje
drugim.(C50) Ni glavno zadovoljiti pričakovanja družbe, ampak najti čas zase.(C51)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Dihanje je definitivno potrebno umiriti, če je panični napad z vrečko.(C52) Preusmerjanje misli, štetje listja
na drevesu, kakšne barve so na sliki, karkoli.(C53) Sprehod je nekaj, kar je meni najbolj pomagalo.(C54)
Sploh gozd me izpopolnjuje, saj me pomiri in me napolni z energijo.(C55) Zelo pa mi je pomagalo tudi to, da
sem se sama s sabo pogovarjala na glas in si govorila: Tesnoba, nisva prijateljici. Pojdi nekam drugam.(C56)
Veliko sem se pogovarjala s svojo tesnobo.(C57)
61
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Psihologinja mi je rekla, da se moram prav vsak dan pohvalit.(C58) Naši možgani so itak tok neumni, da
sporočilo prejmejo ne glede na to, kdo ga pošlje. In ker vsak dan to govorim, mi je počasi prišlo v
podzavest.(C59) Glavno je to, da poslušam same sebe.(C60) Sprehodi, rekreacija, sprostitev, joga,
meditacija.(C61) Sprosti se obremenjenost, stres, izčrpanost.(C62) Misli so pa vzrok vsega, tesnobe in
paničnih napadov, zato je potrebno preusmerjanje in spreminjanje.(C63)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
3 leta nazaj mi je osebni zdravnik povedal, da gre najverjetneje za anksiozno motnjo.(C64) Nato pa sem
pričela hoditi k psihiatrinji in ona mi je povedala, da gre za generalizirano anksiozno motnjo.(C65) To ni
nobenega pogovora, psihiater samo predpiše zdravila.(C66)
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
V akutnem stanju morajo nujno biti zdravila(C67), potem pa naprej obvezno psihoterapija.(C68) Zaupanje v
strokovnjaka in tudi to, da ti je na voljo izven svojega delovnika.(C69) Samopomoč pa seveda, kot sem že
prej omenila kot preventiva, da do tesnobe in paničnih napadov sploh ne pride.(C70)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
Ne, s socialnimi delavci nimam izkušenj.(C70) Šele zdaj sem izvedela, da tudi centri za socialno delo
izvajajo osebno pomoč.(C71) Poleg tega tudi do pred kratkim nisem vedela, da ima tudi zdravstveni dom
brezplačno pomoč in sicer pri psihologu ter tudi skupinsko terapijo, ki jo na napotnico izda osebni
zdravnik.(C72) Meni moj ni nič povedal, pa sem bila čisto na tleh.(C73) Se mi zdi, da imajo strokovnjaki
premalo splošnega znanja, da bi nas uporabnike vsaj napotili k drugemu strokovnjaku ali nam dali nasvet, kaj
naj storimo.(C74)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Psihiatrinja mi je dala diagnozo,(C75) s hospitalizacijo pa nimam izkušnje.(C76)
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Našla sem psihologinjo, s katero sva imeli najprej individualne pogovore, sedaj pa obiskujem skupinsko
terapijo.(C77) Tam sva se poglobljeno posvetili temu, iz kje izvira moja tesnoba in rezultat je v
otroštvu.(C78) Ugotovila sem tudi, da je sodelavka, s katero sem preživela 6 ur na dan, izredno negativno
vplivala name.(C79) S svojo energijo in vedenjem je v meni odprla toliko starih ran iz podzavesti, da se je v
meni vse sesulo.(C80) S psihiatri pa imam slabo izkušnjo.(C81) Časovno so omejeni in si ne morejo vzeti
časa za pacienta, kar je pa poglavitno, da sploh lahko ugotovijo, kaj je s človekom narobe.(C82) Strokovnjaki
62
med seboj res slabo sodelujejo, vsak po svoje.(C83) Tukaj ni neke celostne obravnave in sem razočarana
čist.(C84)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Nazadnje je bilo 1 leto nazaj, ko sva šli s hčerko na izlet.(C85) Bila je strašna vročina in grozna kolona na
avtocesti. Takrat mi je začelo srce razbijati, potiti sem se začela in tresti.(C86) Ker sem vozila sem hčerko
prosila, če lahko vozi. Nato sva se zamenjali, jaz sem zaprla oči in se poskušala pomiriti.(C87) Delala sem
dihalne vaje, skušala sem preusmeriti misli in sem si govorila, da bo vse v redu.(C88) Pa je minilo in šlo
mimo, tako da sem res uspešno obvladovala.(C89)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
Danes se svoje anksiozne motnje ne ustrašim in se je ne bojim.(C90) Je del mene, to sem jaz. (C91) Odprla
mi je oči v boljši svet in boljše življenje.(C92) Spoznala sem dobre ljudi in zame je to pozitivna
izkušnja.(C93) Ni fino, da to mam ker je boleče in če bi izbrala, je raje nebi imela.(C94) Ampak se enostavno
ne bojim več, vem na koga se lahko obrnem in kako si pomagat.(C95)
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Skrb zase je na prvem mestu.(C96) Najprej je treba sebe v red spravit, da smo lahko dobri za otroka ali za
partnerja.(C97) Res je treba poskrbeti zase, moraš biti mal egoista.(C98) Pa tudi pričakovanja družbe in
perfekcionizem je treba dati malo na stran.(C99) To te spravlja v kot, vedno si napet in to ni v redu, poskrbeti
moraš zase.(C100)
INTERVJU 4
Spol: Ženski
Starost: 21
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
V prvem letniku gimnazije, torej sem bila stara 15 let,(D1) ampak takrat še nisem vedela, da gre za anksiozno
motnjo.(D2) Dobila pa sem panični strah pred smrtjo.(D3) Zdelo se mi je, kot da bom umrla, začelo me je
stiskat.(D4) Znanec je naredil takrat samomor, skočil je iz nebotičnika in to je morda v meni vzbudilo ta
strah.(D5) Prav tako resno, da sem se morala začet zdravit, pa je bilo 2 leti nazaj.(D6) Bila sem v 1. letniku
faksa, mogla bi iti na vlak za Beograd s prijateljico.(D7) Oči me je prišel iskat da bi me peljal na železniško
postajo, mene pa je pričelo stiskat v prsih.(D8) Doživela sem panični napad.(D9) Ker smo mislili, da je nekaj
fizično narobe z mano, nisva šli v Beograd,(D10) naslednji dan pa so mi v zdravstvenem domu rekli, da je z
mano vse v redu.(D11) Nato se je pa po 2 tednih ponovilo in vedno znova se je ponavljalo.(D12)
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
Panični napadi so se ponavljali,(D13) jaz pa nisem vedela kaj se z mano dogaja. Mislila sem, da bom umrla,
da se mi meša.(D14) Iskala sem razloge, če sem preveč kave spila ali bila premalo na zraku.(D15) Nisem
vedela zakaj se gre.(D16) Nato je postalo tako hudo, da nisem želela več od doma (D17) in so me odpeljali k
osebni zdravnici, ki je rekla, da je to panična motnja.(D18) Predpisala mi je antidepresive, pa naj povem da je
63
bila to napačna diagnoza.(D19) Dobila sem tudi 2 pomirjevali Helex na dan, poleg antidepresivov, ki mi
sploh niso ustrezali.(D20) Začela sem tudi hoditi k psihiatrinji, h kateri sem hodila 1 leto.(D21)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Na začetku sem se spopadala zelo slabo.(D22) Totalno sem se izolirala, cele dneve sem bila doma, nisem
imela prijateljev, jedla sem pomirjevala in gledala slovensko serijo.(D23) Od mene ni bilo nič, pustila sem
faks, službo in vse.(D24)
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
Najbolj mi je ob strani stal oči,(D25) mami in sestra pa sta zelo slabo sprejeli.(D26) Bili sta ostri, v smislu
kaj se pretvarjam in naj že grem ven.(D27) Prijateljice so bile na začetku še podporne,(D28) potem sem pa
kar izgubila socialne kroge.(D29) Totalno sem se izolirala, sama sem bila v sobi cele dneve.(D30)
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
Oči je šel z mano do psihiatrov, zdravnikov, svetoval mi je za kakšne dihalne vaje.(D31) Zelo veliko se je
pogovarjal z mano, spraševal me je kako se počutim.(D32) Svetoval mi je, me vodil, vedela sem da me bo
vozil k zdravnikom.(D33) Namesto mene je urejal stvari, v tem času sva se res povezala in skupaj začela
hoditi na kosila.(D34)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Dokler ni prišlo do hospitalizacije še nisem čutila toliko stigmatizacije(D35), okolica je bila podporna ampak
še vedno niso razumeli, za kaj gre.(D36) Ko sem bila v bolnici, potem je bila pa katastrofa, kakšen odnos so
imeli do mene. (D37) Največjo izkušnjo stigmatizacije sem imela s fantom.(D38) Skupaj sva bila do takrat,
ko sem šla v Polje. (D39) Meni se je zdravstveno stanje slabšalo, on pa tega ni razumel in je tudi rekel, da
nikoli ne bo.(D40) Potem, ko sem šla v bolnico in mu povedala kje sem, je bil šokiran in mi rekel, da je to za
nore.(D41) Naslednji dan je prišel na obisk, ampak ni hotel priti do oddelka da ga ne bo kdo videl.(D42) Šla
sva na kavo spodaj, kjer mi je rekel naj zapustim bolnico, ker ne bo imel punce tukaj notri.(D43) Ko sem šla
ven, sva celotne novoletne praznike preživela skupaj, meni pa se je stanje slabšalo. Prišlo je do tega, da sem
hotela narediti samomor.(D44) In njegova reakcija je bila grozna, saj je rekel da mi v bolnico ne pusti več
nazaj, da je to njemu popolnoma nesprejemljivo in naj se pred mami delam, da sem 'normalna'.(D45) To mi
je dodatno poslabšalo stanje, morala sem nazaj v Polje. Takrat so mi pa predpisali antipsihotike, to so zelo
močni tableti in delujejo kot uspavalo. In takrat mi je potem fant rekel, da ne more več prenašati mojih stisk
in naj greva narazen.(D46) Takrat sem se popolnoma sesula in nato v bolnici poskušala narediti samomor,
vzela sem tablete.(D47)
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
V obdobjih, ko sem bila hospitalizirana sem ostala brez prijateljev, brez fanta. (D48) Ko sem bila v bolnici,
so se prijateljice postopno pričele oddaljevati od mene, ker jim nisem bila več na voljo.(D49) Bila sem
celotno poletje sama, nihče me ni poklical niti za ven niti za morje.(D50) Ko sem bila bolje in prišla iz
64
bolnice se mi je socialni krog razširil, ko pa sem šla v bolnico nazaj pa se je spet zožil. (D51) Edino družina
mi ostaja ob strani v vseh obdobjih.(D52) Na odnose mi močno vpliva, bolj kot je intimen odnos, težje
je.(D53) Meni družina in partnerstvo ogromno pomenita, ampak ne morem v noben odnos.(D54) Takoj ko
postane resno in pomislim da bi bilo lahko resno, postanem tesnobna in dobim močan strah pred
zapustitvijo.(D55)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
V prvem letniku fakultete sem se zelo trudila, kljub temu da sem bila hospitalizirana vmes in da sem
zamudila izpitno obdobje.(D56) Bila sem doma in sem se učila, tako da sem poleti naredila vse izpite za
nazaj.(D57) V drugem letniku sem tudi hodila na vaje in predavanja, vendar sem zopet zamudila vsa 3
izpitna obdobja, ker sem bila v bolnici.(D58) Tako da sedaj imam izredno dodatno leto.(D59) Tablete pa itak
vplivajo koncentracijo, jaz besede nisem mogla prebrat.(D60) Kar se tiče službe je pa tako, zaradi
separacijske anksiozne motnje moram biti zelo pozorna, kakšno študentsko delo iščem.(D61) Imam stiske, če
sem predaleč od doma ali preveč časa od doma.(D62) Tudi če me v kakšni službi rabijo konstantno, me že
začne stiskati in rečem da sem bolna.(D63)
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj imam tudi diagnozo mejne osebnostne motnje.(D64) In meni
samopodoba niha, včasih se vidim kot najboljša, najlepša in najpametnejša, naslednjič pa sem nič.(D65)
Konstantno mi niha, tako da težko to povežem z anksiozno motnjo.
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Fizično zdravje, to sem si pa vse uničila.(D66) Ker sem bila pod konstantnim stresom, vedno sem zaskrbljena
in se sprašujem, kaj pa če bo to, kaj pa to.(D67) To je znak moje generalizirane anksiozne motnje, imam pa
še separacijsko anskiozno motnjo in MOM.(D68) Fizično se mi vse to kaže na želodcu in se mi je razvil
kronični gastritis, zato imam zdravniško dieto in bolečine.(D69) Drugače generalizirana mi vpliva na
vsakodnevno življenje, ki malo kaže na obsesije.(D70) Jaz imam planer in ga dvajsetkrat zaporedoma
odprem in pregledujem, če sem si prav zapisala, da ne bo šlo kaj narobe.(D71) Zgodbe si pletem v glavi, svet
vidim kot nek strašen prostor, kjer se vse lahko zgodi.(D72) Imam nerealne misli, za katere me ne bi smelo
skrbeti.(D73)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Do pred pol leta sem vedno jedla pomirjevala, tudi če je bila najmanjša stiska.(D74) Sedaj pa mi najbolj
pomaga moj zajček, torej božanje in stiskanje.(D75) Na splošno živali mi dajo občutek da nisem sama,
narava mi pomaga, sprehod, mrzel zrak, mrzel tuš in mrzla voda za spit.(D76)V akutnih stiskah mi dihanje
sploh ne pomaga, ker diham neenakomerno in kar nekaj požiram.(D77) Pomaga mi da se zamotim, da se
pogovorim s kom.(D78) Zadnje čase pa sem ob akutnih tesnobah vedno odšla v bolnico.(D79) Naj še povem,
da je bila diagnoza panične motnje napačna in meni se anksiozna motnja kaže bolj v obdobjih močne
tesnobe, kjer je občasno prisotna tudi psihotična epizoda ali pa samo povišana tesnoba.(D80) Zdaj že točno
vem, katere situacije mi povzročijo krizo in večino teh situacij si ustvarim sama v glavi.(D81)
65
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Meni pomaga rutina, da grem spat ponoči, da ne spim podnevi, da ne pijem alkohola.(D82) Vem, da meni
najbolj pomaga to, da se vzdržujem intimnih odnosov, ker me to meče v stiske.(D83) Pomaga mi tudi telefon
v stiski Samarijan, kjer se pogovorim o svojih občutkih in mislih.(D84) Jaz sem vedno v preteklosti ali pa
prihodnosti, zato zadnje čase delam vaje za čuječnost.(D85) Po knjigah in s terapevtom delam kognitivno-
vedenjsko terapijo, kjer svoje misli preusmerjam iz negativnih v pozitivne.(D86)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
Psihiatrinja mi je dala napačno diagnozo panične motnje.(D87) Točno diagnozo pa sem dobila letos poleti v
CMC, torej generalizirana anksiozna motnja, separacijska anksiozna motnja in mejna osebnostna
motnja.(D88) Jaz bi vse te diagnoze vrgla v en koš anksioznosti, ker se vse tako prepleta.(D89)
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
Zdravila imam antidepresive Asentra, najvišjo dovoljeno dozo v Sloveniji. (D90) Rada bi zmanjšala, ampak
čakam na psihiatra.(D91) Vsak dan vzamem 200 enot.(D92) Prej sem še jedla antipsihotike in pomirjevala,
ampak sem jih sama opustila.(D93)Antipsihotiki so najhujša zdravila, jaz sem bila popolnoma omotična,
utrujena, zase nisem vedela.(D94) Namenjeni so takojšnji pomiritvi, v resnici si pa samo na mrtvo
zadet.(D95) Na terapijo hodim enkrat na teden(D96), pa pri psihiatru sem drug teden naročena.(D97) Najbolj
pomaga terapija in delo na sebi.(D98) Asentra pa je edini tablet, ki meni pomaga, čez najhujšo tesnobo mi je
pomagala.(D99) Samopomoč pa seveda stalno ob terapiji in zdravilih.(D100)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
Na centru za mentalno zdravje sta bila dva socialna delavca, s katerima imam super izkušnjo.(D101) Ostali
uporabniki niso marali dela s socialno delavko, ker so bili povsem pod medicinskim vplivom in so samo
čakali, katera zdravila dobijo.(D102) Meni pa je bil ta del najbolj pomemben, ker lahko pomaga.(D103)
Slabo izkušnjo pa mam s socialno delavko, ki je bila moja mentorica na učni bazi za prakso na Altri.(D104)
Ko sem ji povedala, da moram v bolnico in da ne bom mogla več delati prakse, je bil odziv grozen.(D105)
Rekla je, če zaradi take malenkosti bom prakso pustila, bila je užaljena in zahtevala, da napišem pisno
soglasje da bom prenehala s prakso.(D106) In takrat mi je 1 uro pridigala, da jaz ne morem delati z ljudmi s
težavami v duševnem zdravju, če mam sama težave.(D107) Hotela mi je vzbuditi krivdo, njen odnos je bil
katastrofalen.(D108)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Z ambulantno psihiatrinjo nisem imela dobre izkušnje, saj me je poslušala in potem rekla, da imajo takšne
težave vse študentke na faksu.(D109) Prepisala mi je tablete in to je bilo to.(D110) Na centru za izven
bolnišnično zdravje so potrebovali pol leta, da so mi dodelili termin.(D111) Potem psihiatrinje sploh ni bilo
66
in sem dobila nov termin, spet 3 mesece čakanja.(D112) Za kliničnega psihologa sem imela čakalno dobo 2
leti pa pol. Katastrofa.(D113) Večkrat sem bila hospitalizirana, izkušnje pa večinoma negativne.(D114) Ko
sem bila zadnje 3 mesece hospitalizirana na psihoterapevtskem oddelku na CMZ, pa imam boljšo izkušnjo
ampak sem bila med drugimi privilegirana.(D115) Menim da zato, ker sem mlada in izgledam kot da sem iz
neke normalne družine in da je zame še upanje, kot za ostale z duševno boleznijo.(D116) Drugo je glavni
psihoterapevt poznal mojega očija, pa je zato pazil name.(D117) Hkrati pa sem se stalno borila za naše
pravice, dokler niso spremenil pravila in so me imeli vrh glave, ampak sem dosegla veliko stvari.(D118)
Menim, da se v bolnicah delajo socialne razlike, kar ni prav.(D119) V Polje so me neprostovoljno odpeljali,
kjer je bil odnos katastrofalen.(D120) Hladni odnosi, takoj sem se morala sleči pa so bili vsi medicinski
tehniki zraven, nevzdržni bivalni pogoji kjer se niti zračiti ni smelo.(D121). Čisto neosebno so mi takoj
naredili EKG, vzeli urin in kri.(D122) Nismo smeli hoditi ven, 1x na dan pravica do maila.(D123) Odnos
zaposlenih je bil katastrofalen, izživljali so se nad nami in dobesedno izvajali psihično nasilje nad
nami.(D124) Bili so vzvišeni in pokroviteljski.(D125) V smislu: če ne boš ubogala bodo posledice; če ne boš
vzela tablet ti jih bomo pa kako drugače dal.(D126) Ponoči ni bilo nobenega varovanja ker so vsi zaposleni
spali in mene je neka ženska hotela zadavit, pa mi nihče ni pomagal.(D127) Edina svetla točka je bila
delovna terapija, kjer je bila terapevtka zelo prijazna.(D128) Med vizito je tam 5 zdravnikov in si samo nekaj
zapisujejo, povsem hladno.(D129) Nobene pomoči ali pogovora, samo zasujejo te s tabletami.(D130) Soba za
privezovanje še vedno obstaja in jo realno še vedno uporabljajo, ženske za cel dan privežejo gor.(D131) Tam
si popolnoma podrejen in brez moči, nič jim ne moreš reči.(D132) Problem je v tem, da niti niso izobraženi
za delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju.(D133) To so direkt iz zdravstvene fakultete ali celo srednje
šole, psihiatra pa vidiš samo med vizito.(D134) Na zaprtem oddelku sem bila 4 dni, najdlje si pa lahko 30
dni, toliko da ti dajo diagnozo.(D135) Nato sem šla pa na odprti oddelek, oddelek za psihoze, kar pa sploh ni
bila moja diagnoza.(D136) Tam si prost in se giblješ v okolici bolnice, ne smeš pa ven.(D137) Bilo je bolje,
vendar smo bili z moškimi pomešani in so me kar nadlegovali.(D138) Psihiater je bil v redu pa tudi sestre so
bile prijazne.(D139) Na zaprtem je bila boljša vizita ker je bila individualna, na odprtem pa sem morala pred
vsemi ostalimi govoriti o svojih problemih.(D140) Vsi uporabniki smo bili v krogu in psihiater je šel po
imenih, to ni bilo prijetno.(D141) Terapevtske skupine so bile tudi katastrofa, kot da imamo program za vrtec
in smo nesposobni.(D142) Bila sem tudi na CMZ-ju in iz oddelka za krizne intervencije imam zelo slabo
izkušnjo.(D143)
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Jaz imam 1 terapevta, ki je po izobrazbi socialni delavec.(D144) Ima tečaj psihoterapija pa tudi duhovni
terapevt je.(D145) Delava na tak način, da on tudi razlaga o sferah duhovnosti, meditacija, prehrana…(D146)
Lani sem hodila pol leta, v času bolnišnice sem nehala, sedaj pa spet hodim.(D147) To je samoplačniško, čim
je nekaj zastonj je pa katastrofa.(D148) Razen oddelek za izven-bolnišnično zdravljenje ima čudovito
osebje.(D149) Moj terapevt je res super, računa 40€ na uro pa sem včasih tudi po 2 uri pri njem.(D150)
Ukvarja se z mano, pokličem ga lahko kadarkoli, zelo sem zadovoljna.(D151)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Ta vikend, ko sem morala z mami v bolnico, me je potrlo in sem imela mogoče malo samomorilne misli, ker
sem imela strah pred zapustitvijo, da bo mami umrla.(D152) Huje je bilo pa prejšnji mesec, ko je umrl oči in
67
sem morala iti v bolnico.(D153) Res sem dobro obvladovala situacijo, v veliko boljšem mentalnem stanju
sem, kot 1 leto nazaj.(D154)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
Danes ji jaz kar rečem moja sestrica, je del mene in sprejemam jo.(D155) Takšna sem, ne jemljem več kot da
sem bolna.(D156) Se mi zdi, da nič več stigma ker se vsak od nas spopada s stiskami.(D157) Tudi odprto
govorim o tem, 1 leto nazaj sem začela pisati blog in karkoli me kdo vpraša, z veseljem odgovorim.(D158)
Večinoma pa punce, res ogromno punc poznam z anksiozno motnjo.(D159) Fantje se mi zdi, da imajo pa
veliko pogosteje psihoze, kot punce.(D160) Takšno izkušnjo imam tudi iz CMZ-ja, pa večinoma so bili
mladi.(D161) To je današnji čas, hiter tempo in pričakovanja družbe.(D162) In v obdobju, ko greš iz otroštva
v odraslost, je pretežko iti v tak svet, zato pa se razvijejo najrazličnejše motnje.(D163) Tudi šolski sistem je
polom, med-vrstniško nasilje, spolne zlorabe, nasilje doma, vse to vzpodbudi nastanek motenj.(D164)
Zanimivo mi je bilo, da so bili z mano uporabniki, ki so visoko izobraženi- študenti, diplomanti, gimnazijci,
znan novinar, vodja policije.(D165) Osebe, ki so večinoma izpostavljene stresu.(D166)
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Predvsem, da vejo da niso sami, da se povežejo z drugimi ki imajo podobne težave.(D167) Ni dobro biti tiho,
čeprav je težko je dobro to dati iz sebe in govoriti o tem.(D168) Naj ne tlačijo čustev, če so žalostni naj bodo,
če jih je strah naj povedo, da jih je strah.(D169) Preveč ljudi se danes dela, da so čustveno hladni in čustva
tlačijo, nato pa eksplodirajo.(D170) Pravila za zdravo življenje zelo pomagajo, čeprav je težko vse
izpolnjevat.(D171) Pa najti nek hobi, ki jih veseli in osrečuje.(D172) Pa čeprav v takšnih trenutkih paše
samota in izolacija, naj se vseeno poskušajo družiti s prijatelji oziroma vsaj ohranjati stik.(D173)
INTERVJU 5
Spol: Ženski
Starost: 26 let
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
Nanjo sem sprva naletela na fakulteti pri psihologiji.(E1) Nekaj simptomov sem opazila pri sebi, a nisem
verjela, da bi jo lahko imela tudi sama.(E2) Kasneje so mi jo potrdili, ko sem bila hospitalizirana(E3), a si je
zaradi sramu nisem priznala in sem diagnozo ignorirala.(E4)
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
Z nenehno zaskrbljenostjo, nervozo, živčnostjo, težavami s koncentracijo, občutki krivde, ponavljajočimi se
spomini, krivdiranjem in depresiranjem.(E5)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Z ignoriranjem (E6) - tako da sem se zamotila z drugimi stvarmi, z vzporednim študijem, z delom, tudi s
prostovoljnim delom in podobnimi aktivnostmi.(E7)
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
Večinoma se niso kaj posebno odzvali, sklepam, da niso vedeli kaj je to.(E8)Takrat mi je bilo v redu, saj sem
bila tudi sama mnenja, da so mi zdravniki kar nekaj diagnosticirali.(E9)
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
68
Je niso, ker nisem želela govoriti o njej.(E10)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Do anksioznosti sem imela predsodek sama(E11), s predsodki ostalih ljudi pa nimam izkušenj.(E12)
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
Odnosi z družino so postali redkejši(E13), s fantom težko vzdržujem miren odnos brez konfliktov(E14), od
prijateljev se občasno izoliram.(E15)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
Pri zaključevanju obeh stopenj sem se srečala z ovirami zaradi pomanjkanja motivacije in zbranosti.(E16)
Glede kariere: ker sem želela zaposliti svoje misli, sem veliko delala, zato imam kar nekaj različnih delovnih
izkušenj.(E17)
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Zaradi občutkov krivde in manjvrednosti je zelo nizka.(E18)
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Ne zmorem dokončati študija(E19) in zbrati poguma, veselja in motivacije, da bi začela odraslo
življenje.(E20) Razvila sem zelo pesimističen pogled in vedno pričakujem najhujše stvari.(E21)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Poslužujem se coachinga - svetovanja za osebnostno rast in psihoterapije.(E22) Obe svetovalki sta mi
predstavili več strategij za prepoznavanje in ozaveščanje misli ter njihovo preusmerjanje.(E23)
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Trudim se, da bi vzdrževala pogoste stike s prijatelji, držim se ritma, zaradi katerega hodim prej spat, jem
zdravo, se gibam…(E24)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
Leta 2013, ko sem bila hospitalizirana mi je dal diagnozo klinični psiholog.(E25)
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
Terapija in samopomoč.(E26) Menim, da mi ta kombinacija najbolj pomaga, ker želim ozavestiti vzorce, ki
se jih poslužujem in delati na sebi, da bi dvignila kakovost svojega življenja in odnosov.(E27)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
Dobre. Na CSD-ju sem bila vključena v eno od vrst pomoči (ne spomnim se, ali je šlo za osebno pomoč, prvo
socialno pomoč ali pomoč žrtvam nasilja).(E28), v sklopu katere mi je socialna delavka preko realitetne
terapije pomagala, da sem uvidela, da na svoje počutje vplivam z mislimi.(E29)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Ko sem bila hospitalizirana mi je bilo grozno in sem želela čim prej oditi,(E30) čeprav danes vidim, da mi je
takrat najbolj pomagala.(E31)
69
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Preko javnega zdravstva imamo tako dobro kot slabo izkušnjo(E32), kot samoplačnica pa imam zaenkrat
samo dobro izkušnjo.(E33)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Trenutno sem v obdobju krize.(E34) Zadovoljivo jo obvladujem s pomočjo tedenskih srečanj s
psihoterapevtko in svetovalko za osebno rast.(E35)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
Sprejemam jo lažje kot včasih.(E36) Priznala sem si, da se soočam z njo.(E37)
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Da naj jih ne bo sram(E38) in naj jim ne bo žal dati denarja za svoje psihično zdravje.(E39)
INTERVJU 6
Spol: Ženski
Starost: 23
1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?
Z anksioznimi motnjami sem se srečala 5 let nazaj, stara sem bila 18 let(F1), s tem da takrat nisem dobro
razumela, zakaj se gre.(F2) Bila sem precej izčrpana(F3) pa tudi slabo obdobje sem imela na faksu, se
spomnim da mi nič ni šlo(F4). Usedla sem se na kavo in mi je postalo zelo neprijetno.(F5) Slabo mi je ratal,
vrteti se mi je začelo.(F6) Potem sem klicala domov in so me prišli iskati. Prepričana sem bila, da sem
zbolela, da imam virozo.(F7) Potem pa se mi je ta isti občutek, da nimam kontrole nad svojim telesom
večkrat ponovil.(F8) In sicer večinoma takrat, ko sem menjala lokacijo.(F9) Recimo, ko sva šla na dopust s
fantom, ali pa če sem bila v kakšni novi družbi.(F10) Prvič, ko sem dojela da gre za nekaj mentalnega in da
gre za anksioznost, je bilo pa po pogovoru z eno prijateljico.(F11) Rekla mi je, da so morda težave kje
drugje, naj razmislim, če me kaj muči.(F12) To pa je bilo obdobje, ko sem končala s fantom in mi je bilo zelo
težko.(F13) Bila sem na neki večerji in tam je bil tudi moj bivši fant, kjer mi je bilo blazno neprijetno.(F14)
Ko sem se vračala domov, mi je bilo slabo, bruhala sem do jutra, vrtelo se mi je, nekontrolirano sem se
tresla.(F15) In takrat je bilo najhujše in sem se tudi naročila na psihoterapijo.(F16) Ko sem se prijavila na
psihoterapijo, me je vprašala zakaj prihajam. In sem ji povedala, da se zadnje čase ne počutim dobro, sem
precej slabe volje in pred kratkim sem končala s fantom.(F17) To je bilo moje mišljenje, zakaj do teh težav
sploh prihaja.(F18) Ko sem bila drugič na terapiji, pa mi je povedala, da imam težave s samopodobo in se
trudim ugajat družbi.(F19) Najprej se nisem strinjala, po več obiskih pa sem začela razumevat, kaj mi želi
povedat.(F20) Pri sebi ugotavljam, da v kakršnikoli situaciji, vedno poskušam ugajat drugim ljudem.(F21) Za
usluge ne znam reči ne, tudi če je izven mojih omejitev.(F22) Pa tudi preveč sem se ozirala na mnenja
drugih.(F23)
70
2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?
Doživljala sem tesnobne napade(F24), skozi terapijo pa sem se naučila, kako to nadzorovat.(F25) Bila sem
zmožna prepoznat simptome, še predno me je stisnilo.(F26) Dogajalo se je v različnih situacijah, ampak
odkar sem ugotovila, da je to mentalna težava, je vedno boljše.(F27) Probala sem se sprijazniti, da te stvari
ne bodo odšle same od sebe, ampak moram delat na tem.(F28) Tudi danes me še kdaj ujame slab dan, ampak
ni več tako intenzivno, kot je bilo tisto začetno obdobje.(F29) Trajalo je približno 1 leto, dogajalo pa se mi je
enkrat na mesec povprečno.(F30)
3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?
Ogromno sem se pogovarjala s sovrstniki, z ljudmi, ki so podobne težave že imeli.(F31) Ko enkrat omeniš
svoje težave, se ti ljudje kar odprejo.(F32) Na kavi sem se dobila tudi s tistimi, ki se prej nismo veliko
družili, pa smo se potem pogovarjali o tem.(F33) Občutek sem dobila, da nisem sama in da ni tako grozno,
kot se sliši.(F34)
4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?
Doma najprej niso dobro sprejeli,(F35) govorili so mi, da ne vedo od koga sem to podedovala in da tega
nimamo v družini.(F36) Nato pa sem jim poskušala razložiti, kaj se dogaja z mano in zakaj je do tega
prišlo.(F37) Ko sem jim povedala, s kakšnimi občutki se soočam, pa so bili tudi doma razumevajoči.(F38)
5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?
Ker mi v situacijah tesnobe paše samota, se je mami zelo potrudila, da mi je nudila prostor, da sama
predelam.(F39) Kar nekaj ljudi mi je tudi reklo, da če potrebujem pomoč, jih lahko pokličem.(F40) Tudi, če
bom v situaciji, ko mi ne bo prijetno, da lahko rečem ne in mi ni treba prit.(F41) Pri določenih ljudeh sem
opazila, da niso razumeli in si niso predstavljali, kaj doživljam.(F42) Večina pa je razumela in sem imela
zelo pozitivno izkušnjo.(F43) S prijateljicami, ki se ne spopadajo s tem sem o anksiozni motnji lahko
govorila, vendar sem se na neki točki ustavila.(F44) Videla sem, da ne razumejo, zato sem malo priredila
zgodbo.(F45)
6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?
Večina ljudi meni, da si sam kriv za nastalo situacijo.(F46) Menijo, da moraš biti v življenju hvaležen,
življenje je samo eno, nič ti ne manjka, doma maš vse, daj se postavi na noge.(F47) Tako vidim, da nekateri
ljudje nikoli ne bodo razumeli, s čem se spopadam.(F48) S stigmatizacijo in predsodki pa se predvsem
srečam v moški družbi.(F49) Odkar sem pričela hodit na terapije lažje vidim, da so ljudem okoli mene
določene stvari težke, jih motijo in jih spravijo v neprijetno situacijo.(F50) In sploh z moškimi, če se želim o
tem pogovarjati, opazim da jim je tabu tema.(F51) Menim, da se ženskam lažje odprem in so bolj
razumevajoče.(F52)
71
7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,
sošolcev, sodelavcev,…)?
Z najboljšo prijateljico mi je okrepilo odnos, pred tem sva se na trenutke počutili nepovezani.(F53) Tudi ona
se spopada s svojimi težavami in potem najdeva skupne točke, o katerih se lahko pogovarjava in se
pokličeva, ko nama je težko.(F54) Z določenimi ljudmi pa sem na ta račun izgubila stik.(F55) Naučila sem se
postaviti sebe na prvo mesto, saj sem opazila da mi nekateri ljudje pijejo veliko energije in imajo slabo
mnenje o meni. (F56) Zato sem se na lep način zavestno odločila, da ne bom imela več tako pogostih stikov
z njimi.(F57) To je bilo zelo osvobajajoče.(F58) Precej mi vpliva sedaj, ko gre za partnersko zvezo.(F59)
Vedno me skrbi, če bom šla s kakšnim fantom na zmenek, kako bom razložila svojo situacijo in mu
predstavila svojo težavo.(F60)
8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?
V službi je bilo tako, da sem imela veliko slabih dni, ampak nisem mogla priti delat.(F61) Nisem se dobro
počutila in nisem bila zmožna za delo.(F62) Na fakulteti pa se mi je dogajalo, da sem zgubila voljo do vsega,
zato sem dodiplomski del toliko časa vlekla.(F63) Odkar sem pričela na terapijo hodit, sem na enkrat spet
redno začela delat izpite in tudi vse za nazaj.(F64)
9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?
Menim, da sem imela težave s samopodobo že pred pojavom anksiozne motnje, tako da anksioznost ni
vplivala na to.(F65)
10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?
Z anksioznostjo izgubljam apetit, v trenutkih ko imam stresno obdobje, začnem izgubljati na teži. (F66)
Slabo mi postane, težave z želodcem se mi vlečejo več tednov.(F67) Čisto me izčrpa, veliko več spim.(F68)
V trenutkih ko imam slaba obdobja, bom veliko več spala, tudi po 10-12 ur.(F69)
11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?
Pri meni je najbolje, da me v tistem trenutku vsi pustijo samo.(F70) Sama potem to predelam in se spravim k
sebi.(F71) Eno strategijo imam, da štejem od 100 do 7 nazaj.(F72) Pogosto se usedem in poizkusim ugotovit,
zakaj se mi to dogaja.(F73) Če ugotovim, kaj je privedlo do začetne tesnobe se mi ustavi.(F74) Če pa ne
ugotovim, od kje prihaja začetna tesnoba, potem pa lahko vodi v napad.(F75) Potolažim pa se na takšen
način, da poskušam svoje trenutno počutje povezat z občutki, ki sem jih imela v otroštvu.(F76) To temelji na
kognitivno-vedenjski terapiji.(F77) Če mi da nekdo slab komentar, se spomnim, kdaj v otroštvu sem imela
enak občutek in zakaj sem se takrat slabo počutila.(F78) In si rečem, da je vse OK in da sem danes drugačna,
kot sem bila takrat in moram drugače sprejet te komentarje.(F79)
12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti
tesnobne napade?
Ko sem precej izčrpana se poskušam ustavit in si vzet čas zase.(F80) Probam se umirit, pač si prižgem serijo
in jo gledam cel dan.(F81) Bom si pa sigurno našla kakšen šport ali pa jogo, da bom imela tudi za dolgi rok
72
nekaj, kar me bo sprostilo.(F82) Grem pa rada s prijatelji na kave in mi tudi to na nek način lajša
zadeve.(F83)
13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to
potrdil?
3 leta nazaj, ko sem šla na psihoterapijo in mi je terapevtka v kontekstu pojasnila, kaj se mi dogaja.(F84)
14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?
(zdravila/terapija/samopomoč)
Antidepresivov nisem nikoli jedla(F85), na vsake toliko časa pa vzamem pomirjevalo Persen.(F86)
Razmišljam o nakupu CBD-ja, ki je izvleček iz konoplje in menda naj bi imel pomirjevalne učinke.(F87) Prej
sem hodila na terapije, sedaj 1 leto ko ne hodim več pa se poslužujem samopomoči.(F88) Terapije najbolj
pomagajo, ampak so tudi finančni zalogaj.(F89)
15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,
zdravstveni domovi…)
Nimam izkušnje.(F90) Iskreno niti ne vem, kaj mi socialno delo lahko nudi.(F91)
16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?
Tudi te izkušnje nimam.(F92)
17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?
Hodila sem k psihoterapevtki, s katero sem bila izredno zadovoljna.(F93) Njen pristop mi je bil všeč, stalno
mi je dajala občutek, da bo vse v redu.(F94) Kadar sem končala s terapijo sem se zelo dobro počutila.(F95)
Dala mi je orodja, kako se v stresnih situacijah lahko sama znajdem.(F96) Torej kako si lahko pomagam in to
mi je močno olajšalo zadevo.(F97) Ko sva končali s terapijo, sem se odločila da bom vzela čas zase, ko bom
sama poskušala premagati težave.(F98) Ona me je naučila čisto vse, kar sedaj znam, ampak sedaj hočem biti
sama v tem.(F99) Ko se znajdem v stiski, da se znam tudi sama soočiti z njo, ne da takoj kličem
terapevtko.(F100) Drugače sem pa hodila k njej eno leto, enkrat na teden po eno uro.(F101)
18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?
Bilo je tri tedne nazaj na fakulteti, mi je šel en izpit ekstremno slabo.(F102) Bilo mi je neprijetno, ker sem
toliko truda vložila in sem bila res izčrpana od vsega.(F103) Ni bilo tako hudo kot včasih, ampak vseeno sem
čutila tesnobo.(F104) Situacijo sem obvladovala veliko boljše, kot bi jo par let nazaj.(F105)
19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?
V bistvu sem hvaležna.(F106) Poskušala sem se navaditi, da je to del mene.(F107) Pogosto sem se
spraševala, zakaj ravno jaz.(F108) Stvar je v tem, da se moraš sprijazniti s tem.(F109) Vsak ima kdaj slab
dan in različni ljudje ga na različne načine sprejemajo.(F110) Skušam čim bolj pozitivno razmišljat, ker ni
najhujša stvar v življenju.(F111)
73
20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?
Če ima posameznik občutek, da si sam ne more pomagati in da se situacija že dlje časa vleč, naj si poišče
pomoč.(F112) To je stvar, ki ne bi smela biti tabu. (F113) Pri nas v Sloveniji je to tabu in si ''šibek'', če boš
šel na terapijo.(F114) Menim, da je to najboljša naložba, torej naložba vase.(F115) Zaradi te izkušnje v
življenju ne bo slabše, ampak prej boljše, saj podrobno spoznaš sebe.(F116)
74
Priloga 3: Odprto kodiranje
INTERVJU 1
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
A1 Prvič, da sem se zavedala
je bilo leta 2014, bila sem
stara 24 let..
Starost 24 let Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
A2 Šla sem živet nazaj k
staršem, dobila sem novo
službo, mami je izgubila
službo, starša sta šla
narazen, z dolgoletnim
fantom sem šla narazen
na zelo grd način,
diplomo sem pisala.
Stresne okoliščine Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
A3 Eno leto sem intenzivno
počela milijon stvari, saj
sem hudila okoli, se
zabavala s prijatelji in
veliko delala.
Nemirno življenje Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
A4 Fizično sem začela čutit,
da nekaj ni v redu.
Sumljivi občutki Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
A5 Utrujenost, vrtoglavice,
omotičnost, glavobol,
razbijanje srca.
Utrujenost,
vrtoglavice,
omotičnost,
glavobol,
razbijanje srca
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
A6 Med vožnjo me je začelo
oblivat, bilo mi je vroče,
srce mi je razbijalo, tresti
sem se začela in mislila
sem, da me bo kap.
Oblivanje,
vročica, razbijanje
srca, tresenje,
občutek kapi
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
A7 Mislila sem, da imam
mačka od prejšnje noči.
Občutek mačka Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
A8 V naslednjih tednih so
bili panični napadi še
pogostejši.
Panični napad Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A9 Naslednji hujši napad se
je zgodil na letališču, ko
sem se odločila, da
nočem iti v tujino.
Panični napad Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
75
A10 Pač, kot da se ti malo
zmeša mi je kliknilo v
glavi, da nočem iti.
Klik v glavi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A11 Počutila sem se, kot da
sem izven svojega telesa,
kot da sploh nisem zares
jaz in zares tam.
Nenavadni občutki Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A12 In ko sem prišla domov,
je bilo takrat 2 meseca
zares hudo
2 meseca Trajanje najhujše
krize
Doživljanje
A13 Neverjetno se mi je
poslabšalo, nisem mogla
normalno delat,
Nezmožnost dela Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A14 Nisem si upala do
Ljubljane, nikamor nisem
upala.
Strah Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A15 Ob napadu je
prevladovala vrtoglavica,
kot da nisem imela
ravnotežja, nisem imela
kontrole nad okončinami,
mravljinčilo me je,
nabijalo mi je srce.
Vrtoglavica, brez
ravnotežja, brez
kontrole nad
telesom,
mravljinčenje,
razbijanje srca.
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A16 Zelo intenziven je bil
občutek, kot da sem nekje
drugje.
Občutek
neprisebnosti
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A17 Fizično sem bila povsem
izčrpana, brez energije,
izžeta.
Fizična izčrpanost,
brez energije,
izžetost
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A18 Poznalo je mi je tudi na
obnašanju, čeprav sem
družaben človek se mi ni
dalo pogovarjati in
dobivati z nikomer.
Spremenjeno
vedenje
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A19 Menstruacije nisem imela
1 leto.
Zaostajanje
menstruacije
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A20 V glavi sem imela, da je z
mano nekaj fizično
narobe.
Prepričanje v
fizično bolezen
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A21 Povod za mojo tesnobo je
bila sigurno izčrpanost,
saj telo ni več zmoglo.
Izčrpanost Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
76
A22 Pri meni je najprej prišlo
do paničnih napadov.
Panični napadi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A23 šele nato sem razvila
anksioznost, ki pa je v
bistvu konstanten strah
pred naslednjim paničnim
napadom.
Anksioznost Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A25 Kljub vsemu je bila pri
meni ključna izčrpanost
in vse je prišlo za mano.
Izčrpanost Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
A32 V obdobju daljše krize
sem bila v družbi
neaktivna ali pa na
srečanje sploh nisem
prišla, nehala sem piti
alkohol, nehala sem se
ličiti.
Spremenjeno
vedenje
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A33 Nisem bila depresivna,
ampak me je bilo
konstantno strah da bi
prišlo da je z mano nekaj
narobe.
Konstanten strah Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
A38 In takrat mi je težko,
krivo se počitim.
Težki občutki Občutki ob odzivu
okolice
Doživljanje
A39 Tudi besede prijateljic:
kako, da še nisi ok? a
spe,t a nisi bla že
bolje?… Bolijo, vendar
jim ne zamerim.
Boleče besede
prijateljic
Občutki ob odzivu
okolice
Doživljanje
A49 Reakcije drugih mi dajo
občutek, da sem res sama
kriva in potem seveda
nastopi sram, da imam
anksiozno motnjo.
Sram Občutki ob odzivu
okolice
Doživljanje
A107 Da je bil res hud, je bilo
januarja, ko smo šle s
prijateljicami na večerjo.
Januar Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
A108 Doživela sem občutek, ko
ti srce za trenutek
zastane, nato pa
nadaljuje.
Občutek zastoja
srca
Znaki ankskozne
motnje
Doživljanje
A109 Je res grozen občutek,
zavrtelo se mi je in v
Vrtoglavica Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
77
sekundi sem stekla iz
restavracije.
A112 Boljše bi bilo, da je nebi
bilo.
Boljše brez Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
A114 Ampak če bi lahko
izbirala, da grem lahko
brez slabe misli v Afriko
jutri, bi takoj sprejela,
samo da nimam
anksioznosti.
Raje brez Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
A115 Menim, da ima vsak v
življenju situacijo, ki
mora iti čez njo in ga res
spremeni.
Lekcija Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
A34 Prijateljice so bile najprej
zelo razumevajoče in
podporne, čez čas pa niso
bile več toliko.
Nihanje podpore Podpora prijateljev Odziv okolice
A35 Govorile so mi v smislu,
kaj se smiliš sama sebi saj
imaš vse urejeno, pri meni
je veliko slabše.
Smiljenje sama
sebi
Odziv prijateljev Odziv okolice
A36 Enostavno niso razumele
moje stiske.
Nerazumevanje Odziv prijateljev Odziv okolice
A37 Rečejo, da imam vedno
izgovore, saj si želim iti
ven ampak ne morem.
Izgovori Odziv prijateljev Odziv okolice
A40 Mami je psihologinja in
sem enkrat na teden
hodila k njej na terapije,
delali sva vaje za
sproščanje in se predvsem
veliko pogovarjali.
Terapija in
pogovor
Podpora mame Odziv okolice
A41 Tudi z očetom, bratom,
sestričnam in tatam, z
vsemi sem se ogromno
pogovarjala.
Pogovor Podpora družine Odziv okolice
A42 Podporo sem čutila
predvsem v tem, da so šli
Spremljanje Podpora družine Odziv okolice
78
z mano kamorkoli, ko
sama nisem zmogla.
A43 Večino podpore sem
dobila od očeta in mame.
Večina podpore Podpora družine Odziv okolice
A44 Od prijateljic sem bila že
vesela, da sem dobila
kakšen sms.
Prejetje sporočil Podpora prijateljev Odziv okolice
A45 Znanci, ljudje ki mi sicer
niso ravno blizu so imeli
najbolj nerazumevajoče
pripombe
Nerazumevajoče
pripombe
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
A46 Kako te je lahko strah,
kok ti pretiravaš, kar neki
si depresivna, Kako si
lahko slabo, sej maš vse v
lajfu? aveš takrat, ko se ti
je mal zmešal?
Neprimerna
vprašanja
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
A47 Občutek sem dobila, da
ljudje mislijo, da sem si to
sama povzročila in da
imam samo v glavi, da
sem šibka in pretiravam.
Obsodbe Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
A48 Če ima kdo sladkorno
bolezen se vsem smili pa
ga razumejo, če imaš pa
anksiozno motnjo se pa
okolica obnaša, kot da si
sam kriv da jo imaš.
Dvojni standardi Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
A24 Ker se je začelo s
fizičnimi znaki, sem
takrat hodila po
zdravnikih in raznih
pregledih.
Osebni zdravnik Strokovna pomoč Spopadanje
A26 Ker je mami psihologinja,
mi je že od samega
začetka govorila da bi to
lahko bila anksiozna
motnja.
Mami
psihologinja
Nasveti Spopadanje
A27 Dala mi je knjige o
anksioznih motnjah in
Knjige Informiranje Spopadanje
79
meni je branje zelo
pomagalo.
A28 Šla pa sem tudi do
psihiatra v študentski
zdravstveni dom.
Psihiater Strokovna pomoč Spopadanje
A29 On pa mi je predpisal
antidepresive Prozac, ki
sem jih jedla 6 mesecev.
Antidepresivi Medikalizacija Spopadanje
A31 Zato sva se z mami
dogovorili, da bova
izvajali terapijo.
Mami
psihologinja
Psihoterapija Spopadanje
A69 Najbolj mi pomagajo
dihalne vaje, klasičen
abdominalen način
dihanja s predpono.
Abdominalen
način
Dihalne vaje Spopadanje
A70 Če je bilo zelo hudo, mi je
pomagalo tudi štetje
česarkoli, avtomobilov,
ljudi, dreves.
Štetje Zamotiti se Spopadanje
A71 Karkoli, s čimer sem
zamotila možgane.
Karkoli Zamotiti se Spopadanje
A72 Če je bila res kriza sem
vzela Helex, da sem se
pomirila.
Pomirjevalo Helex Medikalizacija Spopadanje
A73 Nujno moram imeti vodo
ob sebi
Voda Prehrana Spopadanje
A74 pa hladnejše okolje, npr.
klima
Klima Hladno okolje Spopadanje
A75 Moram se čim več
pogovarjati, spraševati
me morate o X stvareh,
samo da se zamotim in
razmišljam nekaj
drugega.
Pogovor Zamotiti se Spopadanje
A76 Če postanem slabotna mi
pogosto pomaga, da kaj
pojem kot so oreščki ali
pa kaj podobnega.
Oreščki Prehrana Spopadanje
A77 Najbolj pomembne so
zagotovo misli in ko
opazim potrebo, naredim
Vaje Preusmeritev misli Spopadanje
80
vaje za preusmeritev
misli.
A78 Za prekinitev negativnih
misli uporabljam
podporne stavke kot so:
saj zmoreš, v tebi je moč.
Podporni stavki Preusmeritev misli Spopadanje
A79 Ko imam skrbi o tem kaj
se mi lahko zgodi, sem si
tudi že pela.
Petje Preusmeritev misli Spopadanje
A80 Najbolj pomembno mi je
torej preusmerjanje misli.
Velik pomen Preusmeritev misli Spopadanje
A81 Raziskujem tudi, od kod
prihajajo neka
prepričanja in zakaj jim
slepo verjamem.
Izvor Raziskovanje
prepričanj
Spopadanje
A82 Z mami sva delali tudi
medicinsko hipnozo, ki je
v bistvu kot neka vodena
meditacija in mi je zelo
pomagalo.
Medicinska
hipnoza
Sprostitev Spopadanje
A83 Preizkusila sem tudi
progresivno mišično
relaksacijo, kar mi je
umirilo misli in
prekrvavitev
Progresivna
mišična
relaksacija
Sprostitev Spopadanje
A84 Vadila sem čuječnost,
predvsem ko sem peljala
psa na sprehod pa sem si
rekla, zdaj pa samo
opazujem gozd, ali pa
sem zaprla oči in samo
poslušala okolico.
Čuječnost Sprostitev Spopadanje
A85 Joga je super, ker umiri
živčni sistem in vsi, ki
imamo anksiozno motnjo
imamo zelo hitro vzburjen
živčni sistem.
Joga Sprostitev Spopadanje
A86 Ko umiriš telo in um, tudi
lažje vidiš situacijo iz
druge perspektive, bolj
realno.
Umiritev telesa Sprostitev Spopadanje
A87 Zelo pomembna je tudi
hrana, saj če lepše jem,
Zdrava hrana Prehrana Spopadanje
81
mi definitivno pripomore
k boljšemu počutju.
A88 Vsak mora pri sebi
ugotoviti, katera živila
mu ustrezajo in mu
umirjajo živčni sistem.
Individualno
ustrezna hrana
Prehrana Spopadanje
A89 Najbolj pomembno je to,
da v življenju dobiš več
dobrih občutkov kot
slabih.
Dobri občutki Način življenja Spopadanje
A90 Ustvariti si moramo
situacije, katere nas
osrečujejo, ponavljati
stvari, v katerih uživamo
in se imamo lepo.
Situacije, ki
osrečujejo
Način življenja Spopadanje
A117 Najprej bi svetovala, naj
si o tem preberejo čim
več literature in spoznajo
samega sebe.
Branje literature Informiranje Spopadanje
A118 Poleg tega je pomembno,
da si najdejo
strokovnjaka, s katerim
bodo šli čez vse to, da
stoji ob strani, saj bolje
razloži, da to ni nič
takega in da se da
obvladovati.
Strokovnjak tega
področja
Strokovna pomoč Spopadanje
A119 Hkrati je pomembno, da
si vsak posameznik vzame
čas in ne sili v to, da
okreva.
Vzeti si čas Način življenja Spopadanje
A120 Ne moreš se prisiliti, da
si dobro, ampak si moraš
pustiti čas da se
pozdraviš, si vzameš čas
zase.
Čas zase Način življenja Spopadanje
A121 Iz bolezni pa skušaš
potegniti ven čim več, kar
lahko.
Nova spoznanja Lekcija Spopadanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
82
A50 Začela sem se družiti le s
tistimi osebami, ki so mi
res blizu.
Samo bližnje
osebe
Druženje Posledice
A51 S tistimi bežnimi kolegi se
mi ni dalo več ubadati.
Odstranitev
posameznikov
Druženje Posledice
A52 Včasih sem res veliko
stvari počela, sedaj pa
rabim več časa zase.
Več časa zase Potrebe Posledice
A53 Sama sebe sem silila v
pisanje magisterske
naloge, nato pa sem
padla dol in obležala.
Izguba moči Poslušanje sebe Posledice
A54 V tistem obdobju jaz ne bi
mogla iti delat kamorkoli,
saj nisem bila zmožna.
Nezmožnost dela Delo Posledice
A55 Vpliva močno tudi na
želje in na cilje v karieri
in življenju nasploh.
Želje in cilji Perspektiva Posledice
A56 Vpliva pa tudi na
motivacijo in
koncentracijo.
Upad motivacije in
koncentracije
Študij Posledice
A57 V času krize sem sama
sebe popolnoma drugače
dojemala, kot da to nisem
jaz.
Drugačno
dojemanje sebe
Samopodoba Posledice
A58 Zelo težko mi je bilo
sprejeti samo sebe, težko
sem se sprijaznila da
imam to in da bo verjetno
z mano celo življenje.
Težko sprejemanje
sebe
Samopodoba Posledice
A59 Pogosto se vprašam: Ali
ljudem sploh še paše
moja družba? Ali sem še
zabavna? Kdo se sploh
rad z mano druži?
Stalne dileme Samopodoba Posledice
A60 Tudi nesposobno sem se
počutila, kako me je
lahko strah pri teh letih.
Občutek
nesposobnosti
Samopodoba Posledice
A61 Sovrstniki gradijo kariere
in potujejo po svetu, jaz
pa sama doma.
Primerjanje s
sovrstniki
Samopodoba Posledice
A62 Kakšen fant bo to
prenašal in zakaj bi kdo
Samokritičnost Zveza Posledice
83
sploh hotel imet takšno
punco?
A63 Sploh kadar so krize,
imam res obdobja
izjemne osamljenosti.
Osamljenost v
obdobju krize
Osamljenost Posledice
A64 Vpliva tudi na hobije,
predvsem težko je
vzdrževati kakšne stare,
kot so meni hribi.
Težko vzdrževanje
hobijev
Hobiji Posledice
A65 Na potovanje ne morem
iti kar tako, brez
pomislekov kot večina
sovrstnikov.
Pomisleki glede
potovanj
Hobiji Posledice
A66 Drugačen imam pogled
na svet in na druge.
Drugačen pogled
na svet in druge
Perspektiva Posledice
A67 Bolj sem uvidevna in
poskušam razumeti
druge.
Večja uvidevnost Vedenje Posledice
A68 Tudi ko se imam lepo, si
veliko bolj pustim uživati,
doživeti trenutek, ga
čutiti.
Dovoliti si uživati Poslušanje sebe Posledice
A113 Jaz sedaj drugače gledam
na svet, vse boljše
razumem, sprejemam
drugačne, sebe bolje
poznam in vem, kako se
odzvati na določene
situacije, bolje doživljam
svet.
Boljše
razumevanje in
sprejemanje
drugačnosti
Perspektiva Posledice
A116 Prepričanja in misli res
vplivajo na življenje in
imam sedaj boljši nadzor.
Boljši nadzor Prepričanja in
misli
Posledice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
A92 Na začetku sem jedla
antidepresive.
Antidepresivi DA Medikalizacija Obvladovanje
stanja
A93 Ampak sem jih opustila,
saj so antidepresivi le
'bergla', katera ti ne
dovoli napredka.
Opustitev
antidepresivov
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
84
A94 Zdi se mi, da kdor
večkrat je tablete, jih
potem ne more opustiti.
Težka opustitev
tablet
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
A95 Tudi sama nočem biti
odvisna od kemije,
ampak najti druge
načine, ki mi bodo
pomagali obvladovati
bolezen
Odvisnost od
tablet
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
A96 Zdi se mi, da je
sodelovanje s terapevtom
zelo pomembno, saj te
pravilno vodi in obrazloži
zadeve.
Sodelovanje s
strokovnjakom
pomembno
Psihoterapija Obvladovanje
stanja
A97 Najbolj mi pomaga
terapija z mami.
Mami psihologinja Psihoterapija Obvladovanje
stanja
A98 vaje za nadzor misli in
prepričanj, joga,
progresivno sproščanje,
medicinska hipnoza.
Razne tehnike Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
A99 Vmes sem imela seveda
misli, da bi šla nazaj na
tablete ker je tako mnogo
lažje, vendar na srečo še
vedno vztrajam pri
terapijah in samopomoči.
Vztrajanje Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
A100 Pomirjevala Helex imam
za vsak slučaj vedno pri
sebi, ampak mi v bistvu
že samo to da občutek
pomirjenosti.
Pomirjevalo Helex Medikalizacija Obvladovanje
stanja
A110 Bilo me je panika, ampak
sem vzela pomirjevalo
Henex in izvedla dihalne
vaje s predpono, hitro je
bilo boljše.
Pomirjevalo in
dihalne vaje
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
A111 Drugače pa se trenutki
krize pojavljajo, ampak
za kratek čas v blagi
obliki in jih obvladujem
Trenutki krize so,
ampak
obvladujem
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
85
A30 Ampak psihitater ti da
zdravila, tam si 15 minut
in to je to.
Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko
A91 Leta 2014, psihiater v
Študentskem zdravstvenem
domu
Dodelitev
diagnoze
Psihiater Izkušnja s stroko
A101 Nimam izkušnje s
socialnimi delavci, saj
imam doma mami in ni
bilo potrebe.
Brez izkušnje Socialni delavec Izkušnja s stroko
A102 Psihiater mi je v
študentskem zdravstvenem
domu dal diagnozo,
vendar si ni vzel časa
zame sploh.
Ni si vzel časa Psihiater Izkušnja s stroko
A103 Hospitalizirana nisem bila
nikoli.
Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko
A104 Ker je mami psihologinja
sem vse terapije in vaje
izvajala z njo
Dobra izkušnja Psiholog Izkušnja s stroko
A106 Ampak sama nisem imela
potrebe, da bi morala
obiskati kakšnega
drugega psihoterapevta.
Brez izkušnje Psihoterapevt Izkušnja s stroko
INTERVJU 2
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B1 Pri 9 letih Starost 9 let Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
B2 Bilo je kot nek panični
napad.
Panični napad Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
B3 Bilo je po dnevu, ko sem
bila očitno izgorela.
Izgorelost Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
B4 Imela sem šolo, 2
treninga plesa in košarke,
verouk, pa še k maši sem
šla.
Mnogo aktivnosti Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
B5 In tam me je začelo tiščat
v prsih, slabo mi je bilo.
Tiščanje v prsih,
slabost
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
86
B6 Ker nisem vedela, kaj je
to, sem se ustrašila.
Preplah Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
B7 Razumela sem kot neko
fizično bolezen
Razumevanje kot
fizična bolezen
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
B8 saj sem se potila, srce mi
je noro bilo, tresla sem
se.
Potenje, bitje srca,
tresenje
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
B9 V obliki teh tesnobnih
napadov
Tesnobni napad Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B13 V srednji šoli in kasneje
se je pojavila še
vrtoglavica in
nestabilnost, kar je bilo
še bolj zastrašujoče.
Vrtoglavica,
nestabilnost.
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B14 To je bilo včasih zelo
izrazito, strah pred novim
tesnobnim napadom.
Strah pred
tesnobnim
napadom
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B15 Da bom na primer v
trgovini in se mi bo nekaj
zgodilo, nihče pa mi ne
bo znal pomagati.
Strah, da nihče ne
bo znal pomagati.
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B18 Vseeno pa je prisotna tudi
konstantna skrb glede
vsega, šole, odnosov,
službe, zdravja, itd.
Stalna
zaskrbljenost
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B47 In počutila sem se slabo,
ponižano.
Ponižanje Občutki ob odzivu
okolice
Doživljanje
B48 Zdi se mi, da
strokovnjaki, ki bi morali
nuditi največ opore, v tem
izvisijo.
Pomanjkanje
podpore s strani
strokovnjakov
Občutki zaradi
neprimernega
odnosa
strokovnjakov
Doživljanje
B60 V času študija ni bilo več
simptomatike in fizičnih
znakov bolezni, ampak se
mi je odražalo predvsem
v mislih.
Tesnobne misli Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
B104 In takrat mi je bilo že
tako težko o tem govorit
in sem se odmaknila.
Odmaknila sem se Občutki zaradi
neprimernega
odnosa
strokovnjakinje
Doživljanje
B107 V tistem trenutku je bila
to zame ena najbolj
Obremenitev Občutki zaradi
neprimernega
Doživljanje
87
obremenjujočih stvari,
kar sem jih doživela.
odnosa
strokovnjakinje
B111 Zadnji je bil nekaj tednov
nazaj, ko sem zelo pozno
telovadila in sem potem
ponoči spet dobila
nekakšen tesnoben napad
Nekaj tednov
nazaj, Pozna
telovadba
Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
B116 Sedaj sem hvaležna, saj
sem vedla, da se bom
nekaj dobrega naučila iz
tega.
Nauk, Lekcija Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
B117 Ni prijetno, seveda je zelo
hudo in boli.
Ni prijetno Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
B118 Sem pa hvaležna, ker sem
se toliko stvari iz tega
naučila, kako biti
hvaležen za vse, za
odnose, ljudi, zdravje.
Hvaležnost Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
B119 Naučila sem se
pogovarjati, čisto sem
sebe spoznala.
Spoznavanje sebe Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
B120 Sedaj več govorim o sebi,
postala sem bolj odprta in
stvari okoli sebe vidim
pozitivne.
Spreminjanje sebe Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
B121 Ko ugotoviš, kako
obvladovati situacijo,
vidiš da se da normalno
funkcionirati in si urediti
življenje.
Zmožnost
obvladovanje
stanja
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B25 Bližnji niso razumeli, kaj
se z mano dogaja.
Nerazumevanje Odziv družine Odziv okolice
B26 Razumeli so kot neko
trmo ali pa kot upiranje
otroka, odziv otroka ko
nekaj izkorišča.
Napačno
razumevanje
Odziv družine Odziv okolice
B27 O teh stvareh res niso nič
vedeli, ker se ni govorilo
o tem.
Neznanje o
anksioznih
motnjah
Odziv družine Odziv okolice
88
B28 Čez leta, ko se je moje
vedenje začelo ponavljati,
so ugotovili da ni to neka
trma in vedenje, ki ga
povzročam nalašč.
Postopno
spoznavanje, da
gre za motnjo
Odziv družine Odziv okolice
B29 In takrat so mi pričeli
pomagati iskati pomoč,
usmerjali so me.
Iskanje pomoči in
usmerjanje
Podpora družine Odziv okolice
B30 V šoli sem pa v bistvu
takrat res veliko
manjkala, nisem sošolcem
povedala kaj se z mano
dogaja.
Niso vedeli Odziv sošolcev Odziv okolice
B31 Ampak tudi ko sem bila v
šoli, so imeli do mene
odnos: Ta je pa čudna; Ta
pa kar neki joka; kaj ji ni
jasno.
Negativen odziv Odziv sošolcev Odziv okolice
B32 In iz tega razloga jim
nisem nič razlagala, saj
že sama nisem dobro
razumela kaj se mi
dogaja, kako bodo šele
drugi.
Niso razumeli Odziv sošolcev Odziv okolice
B33 Ko so se v srednji šoli
stvari začele stabilizirati,
sem pa spregovorila s
sošolkami, tudi za nazaj.
Izpoved v srednji
šoli
Odziv sošolcev Odziv okolice
B34 Odzivi so bili zelo različni Različni odzivi Odziv sošolcev Odziv okolice
B35 nekateri so bili
prestrašeni, s strani so
name gledali, bila sem
čudna in niso mogli
razumeti.
Negativni odziv Odziv sošolcev Odziv okolice
B36 Mami je bila vedno
zraven tudi ob napadih
tesnobe.
Stalna prisotnost
mame
Podpora mame Odziv okolice
B37 Ves čas je bila v
pripravljenosti, da se
lahko kaj zgodi.
Stalna
pripravljenost
mame
Podpora mame Odziv okolice
B38 Bila mi je na voljo tudi ko
je bila v službi, sredi noči.
Mama vedno na
voljo
Podpora mame Odziv okolice
89
B39 In vedno me je skušala
pomirit tako, da me je
zaposlila.
Zaposlitev Podpora mame Odziv okolice
B40 Ob 3 ponoči sva se igrale
igrice in namizne igre.
Namizne igre Podpora mame Odziv okolice
B41 Pomagala mi je pa tudi z
iskanjem različnih
strokovnjakov, na katere
bi se lahko obrnila.
Iskanje
strokovnjakov
Podpora mame Odziv okolice
B42 Pa tudi od ostalih članov
družine sem čutila, da mi
stojijo ob strani.
Stojijo ob strani Podpora družine Odziv okolice
B43 Med sošolci, označevali
so me za nesposobno,
čudno, šibko, nemočno.
Označevanje s
strani sošolcev
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
B44 Tako so me obravnavali
zato, ker sem se vedla
drugače, kot je družba
pričakovala.
Odklon od
pričakovanj družbe
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
B45 V šoli so mi rekli, da s
takšnim vedenjem samo
izkoriščam.
Enačenje z
izkoriščanjem
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
B46 Prav tako ena
psihoterapevtka me je
označila za nesposobno,
tako sem jaz razumela.
Označevanje s
strani
psihoterapevtke
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B19 Napad tesnobe sem
skušala le preživet.
Preživeti Čakanje, da mine Spopadanje
B20 Nisem iskala pomoči ker
niti nisem razumela, da
je to lahko anksiozna
motnja.
Nisem iskala
pomoči
Iskanje pomoči Spopadanje
B21 Nihče mi tega ni znal
razložit.
Nisem dobila
razlage.
Iskanje pomoči Spopadanje
B22 Osebna zdravnica me je
sicer napotila k otroški
psihologinji, kjer sva
mal pogovarjali.
Otroška
psihologinja
Strokovna pomoč Spopadanje
90
B23 skušala preživeti
trenutke tesnobe, samo
da je bilo mimo in potem
naprej funkcionirat.
Preživeti Čakanje, da mine Spopadanje
B71 Prva stvar je v tem, da
sem najraje sama.
Samota Samota Spopadanje
B72 Super je, da imam
prostor da se umaknem
in se sama umirim.
Prostor zase Samota Spopadanje
B73 Pomaga mi globoko
dihanje.
Globoko dihanje Dihanje Spopadanje
B74 Obvladujem tudi tako,
da vem da to ni nekaj
fizičnega da bi lahko
umrla, ampak je to moja
anksiozna motnja in že
vem, kako poteka.
Poznavanje
anksiozne motnje
Preusmeritev misli Spopadanje
B75 Zagotovo pomaga
spreminjanje misli.
Spreminjanje
misli
Preusmeritev misli Spopadanje
B76 Spremenila sem način
razmišljanja.
Spreminjanje
razmišljanja
Preusmeritev misli Spopadanje
B77 Negativne misli
preusmerjam na
pozitivno
Pozitivno
razmišljanje
Preusmeritev misli Spopadanje
B78 Odkar pozitivno
razmišljam, se je število
tesnobnih napadov
zmanjšalo.
Pozitivno
razmišljanje
Preusmeritev misli Spopadanje
B79 Pazim, da se zjutraj
zbudim in vstanem
počasi, saj potrebujem
počasen tempo.
Počasen tempo Način življenja Spopadanje
B80 Hitenje in panika je že
možni sprožilec.
Hitenje je
sprožilec
Način življenja Spopadanje
B81 Vedno tudi pazim, da
nisem preobremenjena
in se poslušam.
Poslušanje sebe Način življenja Spopadanje
B82 Ko začutim
preobremenjenost in
rahle občutke tesnobe,
takoj poskušam s
Uporaba tehnik Sprostitev Spopadanje
91
tehniko, ki sem se jo
naučila na psihoterapiji.
B83 Telovadba pri meni
preprečuje stres, stres pa
povzroča tesnobne
napade.
Šport Sprostitev Spopadanje
B84 Pomaga mi tudi
soočenje.
Soočenje Soočenje Spopadanje
B85 Imela sem strah pred
vožnjo avtomobila
ampak se s tem soočila
in sedaj normalno vozim
avto.
Vožnja
avtomobila
Soočenje Spopadanje
B86 Pa tudi prepoznavanje
sprožilcev, da tega ne
ponavljam več.
Prepoznavanje
sprožilcev
Prepoznavanje
sprožilcev
Spopadanje
B87 Na primer pitje kave ali
pa telovadba pozno
zvečer, to so moji
triggerji, zato se teh
aktivnosti izogibam.
Pitje kave,
telovadba
Prepoznavanje
sprožilcev
Spopadanje
B88 Idejo o tem, da bi bila
lahko anksioznost sem
dobila sama, ko sem
prebirala po internetu.
Spletni vir Informiranje Spopadanje
B122 Treba je ozavestit kaj je
to oziroma spoznat.
Spoznavanje
svoje motnje
Informiranje Spopadanje
B123 Ko nekdo pri sebi začne
opažat takšne simptome,
naj si kaj prebere in bo
že to zmanjšalo strah.
Manjši strah Informiranje Spopadanje
B124 Nato pa vztrajat pri
iskanju osebe, ki bi
lahko pomagala.
Pomoč Strokovna pomoč Spopadanje
B125 Ni nujno strokovnjak,
čim več se pogovarjati o
tem in dati iz sebe.
Pogovor Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
B126 Vse to zniža psihične
bolečine, nato pa naprej
iskati rešitve.
Zmanjša psihične
bolečine
Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
92
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B10 Zato tudi nisem hotela v
šolo.
Izostajanje Šola Posledice
B11 Nikamor nisem hotela iti
zaradi strahu, da se spet
pojavi tesnoben napad.
Brez izhodov od
doma
Vedenje Posledice
B12 Razvila sem strah, da se
bo ponovno zgodilo, če
zapustim svoje varno
okolje, se pravi hišo.
Strah pred
zapustitvijo
varnega okolja
Vedenje Posledice
B49 V času konca osnovne
šole in začetek srenje
šole, ko bi človek moral
bit najbolj družaben, to
pri meni ni bilo možno.
Nisem bila
družabna
Druženje Posledice
B50 Nisem mogla obdržat
prejšnjih odnosov, niti
vzpostavljati novih.
Težko vzdrževanje
in vzpostavljanje
Odnosi Posledice
B51 Bila sem nezmožna se
držat dogovorov, ker je
vmes prišla tesnoba in za
druge sem bila zelo
nezanesljiva.
Nezanesljivost Vedenje Posledice
B52 S tega vidika mi je
anksiozna motnja skrhala
odnose.
Skrhani odnosi Odnosi Posledice
B53 Kasneje mi je pa okrepilo
odnose s tistimi ljudmi, s
katerimi sem razvila
globje odnose.
Okrepljeni odnosi
z bližnjimi
Odnosi Posledice
B54 Velik bolj sem se mogla
trudit že v osnovni šoli,
ker sem imela toliko
izostankov.
Izostajanje Šola Posledice
B55 Največjo krizo sem imela
v prehodu v gimnazijo,
saj mi je predstavljalo
ogromen stres.
Stres Šola Posledice
B56 Izostanki so se
nadaljevali v srednji šoli,
saj me je bilo strah pred
napadi tesnobe.
Izostanki Šola Posledice
93
B57 Dodaten pritisk in stres
pa sem doživela v zadnjih
letnikih, ko sem želela
imeti čim več točk za vpis
na željeno fakulteto.
Pritisk in stres Šola Posledice
B58 V sebi sem videla, da tega
ne zmorem in nisem
videla možnosti.
Obup Šola Posledice
B59 Na podlagi tega sem se
odločila za fakulteto, ki
sploh ni bila primerna
zame in to je še
podaljšalo iskanje smeri,
ki me res veseli.
Neprimerna
odločitev za študij
Študij Posledice
B61 Imela sem se za
nezmožno in to je pa res
preprečilo, da bi lahko
kamorkoli napredovala in
uspela.
Občutek
nezmožnosti
Študij Posledice
B62 Zelo močno, saj sem se
sama sebi zdela
nesposobna.
Občutek
nesposobnosti
Samopodoba Posledice
B63 In tudi drugačno sem se
počutila, kot da mi na
čelu piše, da sem čudna.
Drugačno
dojemanje sebe
Samopodoba Posledice
B64 Enostavno se nisem
počutila dobro v svoji
koži.
Težko sprejemanje
sebe
Samopodoba Posledice
B65 Na samopodobo je
vplivalo tudi to, da sem
vmes težko jedla in sem se
želela zrediti zaradi kritik
sošolcev.
Kritike sošolcev Samopodoba Posledice
B66 Jaz sem zase vedno vedla,
da sem marljiva in
vestna, anksiozna motnja
pa me je ovirala in tega
nikoli nisem mogla zares
pokazat.
Marljivost in
vestnost
Nezmožnost
izražanja sebe
Posledice
B67 V službi sem se hotela
dokazat, pa tudi če sem
bila sposobna za neko
delo, me je telo izdalo in
nisem mogla ustat iz
Kriza v
neprimernem času
Nezmožnost
izražanja sebe
Posledice
94
postelje ali pa sem
zbolela.
B68 Enostavno tisto kar imam
v sebi, zaradi anksiozne
motnje ne morem pokazat
in se izrazit.
Talenti, vrline Nezmožnost
izražanja sebe
Posledice
B69 Vem, da sem v sebi
zanesljiva, motnja pa me
ovira in se okolici
prikažem kot
nezanesljiva.
Zanesljivost Nezmožnost
izražanja sebe
Posledice
B70 Vem, kakšen karakter
imam in katere vrednote
spoštujem, vendar se
pokažem v drugačni luči.
Vrednote Nezmožnost
izražanja sebe
Posledice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B16 Danes pa tega nimam
več, ker vem, da tudi če
do tega pride, znam
situacijo obvladovati.
Obvladujem
situacijo
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
B17 Tesnobne napade sem
sama zaznala kot bolj
problematične, saj so me
ovirali v vsakdanjem
življenju.
Ovira v življenju Zaznavanje
problematike
Obvladovanje
stanja
B90 Najprej so bila zdravila
tista, ki so neko
ravnovesje vzpostavila.
Zdravila-
antidepresivi
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
B91 Te mi je predpisala
psihiatrinja.
Psihiatrinja Medikalizacija Obvladovanje
stanja
B92 Ko je bilo najhujše
obdobje, sem jedla tudi
pomirjevala, vendar
kratko obdobje.
Pomirjevala Medikalizacija Obvladovanje
stanja
B93 Nato pa so mi priporočali
psihoterapije, in sedaj
sem končno našla
primerno
psihoterapevtko.
Psihoterapevtka Psihoterapija Obvladovanje
stanja
95
B94 Še vedno imam
minimalno dozo zdravil,
ampak po letu in pol
terapij ugotavljam, da je
to tisto, kar mi najbolj
pomaga.
Najbolj pomaga Psihoterapija Obvladovanje
stanja
B95 Zdravila pomagajo
vzpostaviti ravnovesje, ne
morejo pa odstraniti
vzroka mojih tesnob.
Zdravila
vzpostavijo
ravnovesje
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
B96 Kljub temu jih v
minimalni dozi še vedno
jemljem in sicer Cipralex.
Cipralex Medikalizacija Obvladovanje
stanja
B97 Samopomoči pa se
najbolj poslužujem v
zadnjem letu, tehnik pa
sem se naučila pri
terapiji.
Razne tehnike Samopomoč Obvladovanje
stanja
B112 In sem ga uspešno
obvladovala, naredila
sem dihalne vaje in se
umirila.
Dihalne vaje Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
B113 Jaz vem, da je vedno en
sprožilec, ki sproži
tesnobo in tako sem
razmislila, kaj bi lahko
bilo in tako sem
ugotovila, da je bilo
zaradi telovadbe.
Identifikacija
sprožilca
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
B114 Da ga pa nisem
obvladovala, je bilo pa 1
leto nazaj, ko mi je umrl
ata.
Smrt dedka Zadnje neuspešno
obvladovanje
Obvladovanje
stanja
B115 Ker sem videla, da
situacije ne obvladujem
sem takoj kontaktirala
terapevtko in s se s tem
rešila, da ni šlo na
slabše.
Kontaktiranje
terapevtke
Zadnje neuspešno
obvladovanje
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
B24 Niti osebna zdravnica niti
psihologinja nista zaznali,
Brez dodelitve
diagnoze
Osebna zdravnica
in psihologinja
Izkušnja s stroko
96
da bi lahko imela
anksiozno motnjo.
B89 In psihiatrinja na
polikliniki je opredelila,
da imam res anksiozno
motnjo in mi razložila, kaj
to je.
Dodelitev
diagnoze
Psihiatrinja Izkušnja s stroko
B98 S socialno delavko sem
imela izkušnjo v osnovni
šoli, saj sem k njej hodila
na svetovalni pogovor.
Svetovalni
pogovor
Socialna delavka Izkušnja s stroko
B99 Kadar sem se slabo
počutila, sva se
pogovarjali in sem se s
tem zamotila.
Pogovor Socialna delavka Izkušnja s stroko
B100 Pomagalo mi je
prebroditi, da so te
tesnobe minile, lahko sem
ji zaupala strahove in sem
ji zaupala.
Zaupanje strahov Socialna delavka Izkušnja s stroko
B101 s hospitalizacijo pa
nimam izkušnje
Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko
B102 Najprej sem imela eno
terapevtko in iz njene
strani ni bilo pravega
odnosa oziroma ga nisva
niti pričele graditi.
Brez pravega
odnosa
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
B103 Bilo je samo direktno
napadalno: Kaj je, povej,
kaj je narobe?
Napadalen odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko
B105 Z drugo terapevtko sem
imela dokaj podobno
izkušnjo, prav tako me je
na nek način napadla in
sploh ni bil pravilen
pristop.
Napadalen odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko
B106 Jaz sem se opogumila in
prišla k njej po pomoč,
ona pa me je začela
kritizirati, kako lahko
ponavljam letnik, kaj
sploh delam v življenju.
Kritiziranje
psihoterapevtke
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
97
B108 Zato sem poiskala novo
terapevtko, pri kateri pa
je bil na srečo odnos
povsem drugačen.
Nova
psihoterapevtka –
dobra izkušnja
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
B109 Veliko sva delali na
terapevtskem odnosu,
ubesedili sva tudi
pričakovanja ene in
druge.
Terapevtski odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko
B110 Zelo počasi se je proces
premikal in sem zelo
zadovoljna.
Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
INTERVJU 3
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C1 Pred 3 leti, stara sem bila
32 let.
Starost 32 let Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C2 Kazalo se je v totalni
izčrpanosti, utrujenosti,
zbolevala sem, viroze,
glavoboli, fizične reči.
Izčrpanost,
utrujenost, viroze,
glavoboli.
Prvo srečanje z
anksiozno
motnjo/povod
Doživljanje
C3 In neprestano sem morala
ostajat doma, zato da
prespim.
Ostajanje doma,
spanje
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C4 Ko pa je bilo konec
šolskega leta v vrtcu, ko
je ves adrenalin popustil,
sem pa popolnoma
obležala in se je začelo s
paničnimi napadi.
Panični napadi Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C5 Grozna tesnoba v prsih,
tiščanje, ne moreš dihat,
misliš da boš umrl, težko
je opisati če ne doživiš.
Tesnoba v prsih,
tiščanje,
nezmožnost
dihanja, občutek
umiranja.
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C6 Ko je prvič prišlo do
paničnega napada, sem
bila doma.
Prvi panični napad
doma
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C7 Iz nič, utrujena sem se
zbudila in nisem zmogla
iti v službo.
Utrujenost,
nezmožnost dela
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
98
C8 Začela sem težko dihati,
tiščalo me je v prsih,
enostavno sem se cela
tresla in nisem vedla, kaj
se je dogajalo z mano.
Težko dihanje,
tiščanje v prsih,
tresenje.
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C9 Partner me je nato
odpeljal na urgentno
psihiatrijo, kjer sem takoj
dobila pomirjevala.
Urgentna
psihiatrija,
pomirjevala
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
C10 Nadaljevalo se je s
takšnimi paničnimi
napadi.
Panični napadi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C11 Treseš se, glavoboli,
utrujen si konstantno,
popolnoma te izčrpajo te
napadi, ne moreš jesti,
spati.
Tresenje,
glavobol,
utrujenost,
izčrpanost.
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C12 Ne moreš se sprostit,
neprestano v strahu in
krču.
Neprestan strah Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C13 Nikamor si nisem upala
iti sama, saj sem samo
čakala in razmišljala o
tem, kaj če ravno sedaj
dobim panični napad.
Strah pred novim
napadom
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C14 Znaki pa so bili pri meni
vedno enaki, v obliki
paničnih napadov.
Panični napadi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C15 Najhujše obdobje je
trajalo kar pol leta.
Pol leta Trajanje najhujše
krize
Doživljanje
C16 Prisoten je tudi
konstanten strah glede
vsega, financ, bližnjih,
zdravja.
Neprestan strah Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C23 V resnici pa se mi je
grozno vrtelo in nisem
zmogla biti pokonci.
Vrtoglavica Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C24 Čisto sem bila izčrpana
in brez moči.
Izčrpanost Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C85 Nazadnje je bilo 1 leto
nazaj, ko sva šli s hčerko
na izlet.
1 leto nazaj Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
99
C86 Takrat mi je začelo srce
razbijati, potiti sem se
začela in tresti.
Simptomi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
C90 Danes se svoje anksiozne
motnje ne ustrašim in se
je ne bojim.
Se ne bojim Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
C91 Je del mene, to sem jaz. Je del mene. Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
C92 Odprla mi je oči v boljši
svet in boljše življenje.
Odprla mi je oči Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
C93 Spoznala sem dobre ljudi
in zame je to pozitivna
izkušnja.
Pozitivna izkušnja Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
C94 Ni fino, da to mam ker je
boleče in če bi izbrala, je
raje nebi imela.
Raje je nebi imela Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
C95 Ampak se enostavno ne
bojim več, vem na koga
se lahko obrnem in kako
si pomagat.
Sedaj vem, kako
si pomagat
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C21 Ko sem izvedela za
diagnozo, je partner vedel
in mi stal 100% ob strani.
Partner stal 100%
ob strani
Podpora partnerja Odziv okolice
C22 Pred hčerko pa sem to
skrivala in se delala, da v
spalnici spim.
Skrivanje pred
hčerko
Odziv družine Odziv okolice
C25 Le dve prijateljici sta še
vedeli za mojo diagnozo.
Le dve prijateljici
vedeli
Odziv prijateljev Odziv okolice
C26 Mož je bil ob meni in bil v
stalni pripravljenosti, če
bi kaj bilo.
Stalna
pripravljenost
Podpora partnerja Odziv okolice
C27 Prijateljici sta hodili k
meni, mi nosili hrano in
se ogromno pogovarjali z
mano.
Pogovor Podpora prijateljev Odziv okolice
C28 Ne, te izkušnje sploh
nimam.
Brez izkušnje Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
100
C29 Prej nasprotno, kličejo me
znanke, ki mi sploh niso
blizu, če rabim kakšno
pomoč.
Nasprotno Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
C35 Pred zelo dobro
prijateljico sem skrivala.
Skrivanje pred
prijateljico
Odziv prijateljev Odziv okolice
C36 Ko me je videla na obisku,
me pa ni spustila iz rok.
Obisk Podpora prijateljev Odziv okolice
C37 In se ogromno
pogovarjava in mi veliko
to pomeni.
Pogovor Podpora prijateljev Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C17 Ko pričneš delat na sebi,
šele začneš spoznavat
svoje točke, iz katerih
izvirajo napadi.
Spoznaš izvor
napadov
Delo na sebi Spopadanje
C18 In sam težko prideš do
tega, rabiš strokovno
pomoč.
Obisk
strokovnjaka
Strokovna pomoč Spopadanje
C19 Treba je zlesti ven iz tega
in znati s tem
komunicirati.
Obvladovanje Naučiti se, kako
živeti z anksiozno
motnjo
Spopadanje
C20 Ni dovolj, da samo veš
kaj ti je, ampak se moraš
s tem spopasti.
Spopadanje Naučiti se, kako
živeti z anksiozno
motnjo
Spopadanje
C47 Hčerka in partner sta mi
bila kot neka motivacija,
da moram za njiju
ozdraveti.
Hčerka in partner Najti motivacijo Spopadanje
C49 Ugotovila sem, da si
moram vzeti čas za sebe
in da moram početi
stvari, ki me izpolnjujejo.
Čas zase Način življenja Spopadanje
C50 Ne smemo čakati na to,
da zbolimo, v življenju ni
samo služba in ugajanje
drugim.
Ne smemo čakati
na bolezen
Način življenja Spopadanje
101
C51 Ni glavno zadovoljiti
pričakovanja družbe,
ampak najti čas zase.
Čas zase Način življenja Spopadanje
C52 Dihanje je definitivno
potrebno umiriti, če je
panični napad z vrečko.
Dihanje Dihalne vaje Spopadanje
C53 Preusmerjanje misli,
štetje listja na drevesu,
kakšne barve so na sliki,
karkoli.
Tehnike Preusmeritev misli
Zamotiti se
Spopadanje
C54 Sprehod je nekaj, kar je
meni najbolj pomagalo.
Sprehod Sprostitev Spopadanje
C55 Sploh gozd me
izpopolnjuje, saj me
pomiri in me napolni z
energijo.
Gozd Sprostitev Spopadanje
C56 Zelo pa mi je pomagalo
tudi to, da sem se sama s
sabo pogovarjala na glas
in si govorila: Tesnoba,
nisva prijateljici. Pojdi
nekam drugam.
Pogovor z
anksiozno motnjo
Pozitivni
samogovor
Spopadanje
C57 Veliko sem se
pogovarjala s svojo
tesnobo.
Pogovor z
anksiozno motnjo
Pozitivni
samogovor
Spopadanje
C58 Psihologinja mi je rekla,
da se moram prav vsak
dan pohvalit.
Sebe pohvalim Pohvala Spopadanje
C59 In ker vsak dan to
govorim, mi je počasi
prišlo v podzavest.
Pride v podzavest Pohvala Spopadanje
C60 Glavno je to, da poslušam
same sebe.
Poslušanje sebe Način življenja Spopadanje
C61 Sprehodi, rekreacija,
sprostitev, joga,
meditacija.
Sproščanje Sprostitev Spopadanje
C62 Sprosti se obremenjenost,
stres, izčrpanost.
Sproščanje Sprostitev Spopadanje
C63 Misli so pa vzrok vsega,
tesnobe in paničnih
napadov, zato je potrebno
Misli vzrok vsega Preusmeritev misli Spopadanje
102
preusmerjanje in
spreminjanje.
C87 jaz sem zaprla oči in se
poskušala pomiriti.
Pomiritev Preusmeritev misli Spopadanje
C88 Delala sem dihalne vaje,
skušala sem preusmeriti
misli in sem si govorila,
da bo vse v redu.
Vse bo v redu Pozitivni
samogovor
Spopadanje
C96 Skrb zase je na prvem
mestu.
Skrb zase Delo na sebi Spopadanje
C97 Najprej je treba sebe v
red spravit, da smo lahko
dobri za otroka ali za
partnerja.
Spraviti se v red Delo na sebi Spopadanje
C98 Res je treba poskrbeti
zase, moraš biti mal
egoista.
Egoizem Delo na sebi Spopadanje
C99 Pa tudi pričakovanja
družbe in perfekcionizem
je treba dati malo na
stran.
Pozabiti na
pričakovanja
družbe
Delo na sebi Spopadanje
C100 To te spravlja v kot,
vedno si napet in to ni v
redu, poskrbeti moraš
zase.
Skrb zase Delo na sebi Spopadanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C30 V službi so se odnosi
okrepili, saj so bili zelo
podporni in obzirni do
mene.
Okrepitev odnosov
v službi
Odnosi Posledice
C31 Stali so mi ob strani,
vodstvo mi je uredilo delo
za 4 ure.
Delo za 4 ure Delo Posledice
C32 S partnerjem se je odnos
spremenil na mnogo
boljše, še nikoli ni bilo
toliko pogovorov, kot jih
imava zdaj.
Boljši odnos v
partnerstvu
Odnosi Posledice
103
C33 Tudi on se je popolnoma
spremenil, drugače je
začel gledati na življenje.
Sprememba v
partnerju
Odnosi Posledice
C34 Tudi hči ne vidi več
strahu pred tem, kar je bil
včasih tabu.
Odprt pogovor s
hčerko
Odnosi Posledice
C38 Nihče se zaradi moje
situacije ni umaknil od
moje družbe.
Nihče se ni
umaknil
Druženje Posledice
C39 je pa res da sem sama
umaknila tiste osebe,
katerih nisem več
potrebovala v svojem
življenju.
Odstranitev
posameznikov
Druženje Posledice
C40 Krog prijateljev se mi je
popolnoma zamenjal in
mi je sedaj top.
Menjava
prijateljev
Odnosi Posledice
C41 V službi so mi prilagodili
delovni čas in urnik, da
sem zmogla.
Prilagoditev
delovnega časa
Delo Posledice
C42 Sedaj spet delam 8 urni
delovni čas, pa moram
reči da se zelo pozna.
Delo za 8 ur Delo Posledice
C43 Moram več počivati, je
kar naporno zame.
Več počivanja Potrebe Posledice
C44 Sedaj imam čisto druge
prioritete, kot so hobiji in
moj čas.
Hobiji in čas zase Poslušanje sebe Posledice
C45 Ni, čisto nič. Brez posledic Samopodoba Posledice
C46 O tem nisem imela časa
razmišljati, samo o tem
kako bom ozdravela in
kako bom splezala ven iz
tega in zaživela.
Brez misli o tem Samopodoba Posledice
C48 Pri meni je šlo vse na
pozitivno.
Vse bolj pozitivno Prepričanja in
misli
Posledice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C67 V akutnem stanju morajo
nujno biti zdravila
Zdravila Medikalizacija Obvladovanje
stanja
104
C68 potem pa naprej obvezno
psihoterapija.
Psihologinja Psihoterapija Obvladovanje
stanja
C69 Zaupanje v strokovnjaka
in tudi to, da ti je na voljo
izven svojega delovnika.
Zaupanje Psihoterapija Obvladovanje
stanja
C70 Samopomoč pa seveda,
kot sem že prej omenila
kot preventiva, da do
tesnobe in paničnih
napadov sploh ne pride.
Preventiva Samopomoč Obvladovanje
stanja
C89 Pa je minilo in šlo mimo,
tako da sem res uspešno
obvladovala.
Zadnja kriza Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
C64 3 leta nazaj mi je osebni
zdravnik povedal, da gre
najverjetneje za
anksiozno motnjo.
Dodelitev
diagnoze
Osebni zdravnik Izkušnja s stroko
C65 Nato pa sem pričela
hoditi k psihiatrinji in ona
mi je povedala, da gre za
generalizirano anksiozno
motnjo.
Dodelitev
diagnoze
Psihiatrinja Izkušnja s stroko
C66 To ni nobenega pogovora,
psihiater samo predpiše
zdravila.
Brez pogovora, le
predpis zdravil
Psihiater Izkušnja s stroko
C70 Ne, s socialnimi delavci
nimam izkušenj.
Brez izkušnje Socialno delo Izkušnja s stroko
C71 Šele zdaj sem izvedela, da
tudi centri za socialno
delo izvajajo osebno
pomoč.
Brez informacij o
osebni pomoči
CSD
Socialno delo Izkušnja s stroko
C72 Poleg tega tudi do pred
kratkim nisem vedela, da
ima tudi zdravstveni dom
brezplačno pomoč in sicer
pri psihologu ter tudi
skupinsko terapijo, ki jo
na napotnico izda osebni
zdravnik.
Brez informacij o
brezplačni pomoči
in skupinski
terapiji pri
psihologu
Osebni zdravnik Izkušnja s stroko
105
C73 Meni moj ni nič povedal,
pa sem bila čisto na tleh.
Zelo slabo
informiranje
Osebni zdravnik Izkušnja s stroko
C74 Se mi zdi, da imajo
strokovnjaki premalo
splošnega znanja, da bi
nas uporabnike vsaj
napotili k drugemu
strokovnjaku ali nam dali
nasvet, kaj naj storimo.
Premalo znanja o
napotitvi naprej ali
svetovanju
Osebni zdravnik Izkušnja s stroko
C75 Psihiatrinja mi je dala
diagnozo
Dodelitev
diagnoze
Psihiatrinja Izkušnja s stroko
C76 s hospitalizacijo pa
nimam izkušnje.
Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko
C77 Našla sem psihologinjo, s
katero sva imeli najprej
individualne pogovore,
sedaj pa obiskujem
skupinsko terapijo.
Psihoterapija in
skupinska terapija
Psihologinja Izkušnja s stroko
C78 Tam sva se poglobljeno
posvetili temu, iz kje
izvira moja tesnoba in
rezultat je v otroštvu.
Raziskovanje
izvora tesnobe na
terapiji
Psihologinja Izkušnja s stroko
C79 Ugotovila sem tudi, da je
sodelavka, s katero sem
preživela 6 ur na dan,
izredno negativno
vplivala name.
Ugotavljanje
povoda za
anksiozno motnjo
na terapiji
Psihologinja Izkušnja s stroko
C80 S svojo energijo in
vedenjem je v meni odprla
toliko starih ran iz
podzavesti, da se je v
meni vse sesulo.
Odkrivanje starih
ran na terapiji
Psihologinja Izkušnja s stroko
C81 S psihiatri pa imam slabo
izkušnjo.
Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko
C82 Časovno so omejeni in si
ne morejo vzeti časa za
pacienta, kar je pa
poglavitno, da sploh
lahko ugotovijo, kaj je s
človekom narobe.
Časovno omejeni,
ne vzamejo si časa
za uporabnika.
Psihiater Izkušnja s stroko
C83 Strokovnjaki med seboj
res slabo sodelujejo, vsak
po svoje.
Slabo sodelovanje Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
106
C84 Tukaj ni neke celostne
obravnave in sem
razočarana čist.
Ni celostne
obravnave
Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
INTERVJU 4
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
D1 V prvem letniku
gimnazije, torej sem bila
stara 15 let.
Starost 15 let Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D2 ampak takrat še nisem
vedela, da gre za
anksiozno motnjo.
Nerazumevanje
situacije
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D3 Dobila pa sem panični
strah pred smrtjo.
Strah pred smrtjo Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D4 Zdelo se mi je, kot da
bom umrla, začelo me je
stiskat.
Občutek umiranja Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D5 Znanec je naredil takrat
samomor, skočil je iz
nebotičnika in to je
morda v meni vzbudilo ta
strah.
Samomor znanca Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
D6 Prav tako resno, da sem
se morala začet zdravit,
pa je bilo 2 leti nazaj.
Resno stanje 2 leti
nazaj (18 let)
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D7 Bila sem v 1. letniku
faksa, mogla bi iti na vlak
za Beograd s prijateljico.
Planiran izlet Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D8 Oči me je prišel iskat da
bi me peljal na železniško
postajo, mene pa je
pričelo stiskat v prsih.
Stiskanje v prsih Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D9 Doživela sem panični
napad.
Panični napad Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D10 Ker smo mislili, da je
nekaj fizično narobe z
mano, nisva šli v
Beograd,
Razumevanje kot
fizična bolezen
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
107
D11 naslednji dan pa so mi v
zdravstvenem domu rekli,
da je z mano vse v redu.
Zdravstveni dom –
vse v redu
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D12 Nato se je pa po 2 tednih
ponovilo in vedno znova
se je ponavljalo.
Ponavljanje
napadov
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
D13 Panični napadi so se
ponavljali
Panični napadi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D14 Mislila sem, da bom
umrla, da se mi meša.
Občutek
zmešanosti
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D15 Iskala sem razloge, če
sem preveč kave spila ali
bila premalo na zraku.
Kava in zrak Iskanje povoda za
napad
Doživljanje
D16 Nisem vedela zakaj se
gre.
Zmeda Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D17 Nato je postalo tako
hudo, da nisem želela več
od doma.
Želja biti doma Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D44 Prišlo je do tega, da sem
hotela narediti samomor.
Samomor Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D47 Takrat sem se popolnoma
sesula in nato v bolnici
poskušala narediti
samomor, vzela sem
tablete.
Samomor – zaradi
zapustitve fanta
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D64 Na to vprašanje težko
odgovorim, saj imam tudi
diagnozo mejne
osebnostne motnje.
Mejna osebnostna
motnja
Diagnoza Doživljanje
D65 In meni samopodoba
niha, včasih se vidim kot
najboljša, najlepša in
najpametnejša, naslednjič
pa sem nič.
Nihanje
samopodobe
zaradi mejne
osebnostne motnje
Diagnoza Doživljanje
D67 Ker sem bila pod
konstantnim stresom,
vedno sem zaskrbljena in
se sprašujem, kaj pa če
bo to, kaj pa to.
Stalna
zaskrbljenost
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D68 To je znak moje
generalizirane anksiozne
motnje, imam pa še
GAM, SAM,
MOM
Diagnoza Doživljanje
108
separacijsko anskiozno
motnjo in MOM.
D80 Naj še povem, da je bila
diagnoza panične motnje
napačna in meni se
anksiozna motnja kaže
bolj v obdobjih močne
tesnobe, kjer je občasno
prisotna tudi psihotična
epizoda ali pa samo
povišana tesnoba.
Tesnoba Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
D81 Zdaj že točno vem, katere
situacije mi povzročijo
krizo in večino teh
situacij si ustvarim sama
v glavi.
Ustvarjanje
situacij v glavi
Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
D89 Jaz bi vse te diagnoze
vrgla v en koš
anksioznosti, ker se vse
tako prepleta.
Anksioznost
skupna diagnoza
Diagnoza Doživljanje
D94 Antipsihotiki so najhujša
zdravila, jaz sem bila
popolnoma omotična,
utrujena, zase nisem
vedela.
Antipsihotiki
najhujše zdravilo
Mnenje o
antipsihotikih
Doživljanje
D95 Namenjeni so takojšnji
pomiritvi, v resnici si pa
samo na mrtvo zadet.
Zadetost Mnenje o
antipsihotikih
Doživljanje
D152 Ta vikend, ko sem morala
z mami v bolnico, me je
potrlo in sem imela
mogoče malo
samomorilne misli, ker
sem imela strah pred
zapustitvijo, da bo mami
umrla.
Pretekli vikend –
strah pred
zapustitvijo
Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
D153 Huje je bilo pa prejšnji
mesec, ko je umrl oči in
sem morala iti v bolnico.
Pretekli mesec –
smrt očeta
Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
D155 Danes ji jaz kar rečem
moja sestrica, je del mene
in sprejemam jo.
Je moja sestrica Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
D156 Takšna sem, ne jemljem
več kot da sem bolna.
Nisem bolna Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
109
D157 Se mi zdi, da nič več
stigma ker se vsak od nas
spopada s stiskami.
Vsi se spopadamo
s stiskami
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
D158 Tudi odprto govorim o
tem, 1 leto nazaj sem
začela pisati blog in
karkoli me kdo vpraša, z
veseljem odgovorim.
Večja odprtost Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
D159 Večinoma pa punce, res
ogromno punc poznam z
anksiozno motnjo.
Večinoma punce Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D160 Fantje se mi zdi, da imajo
pa veliko pogosteje
psihoze, kot punce.
Fantje bolj psihoze Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D161 Takšno izkušnjo imam
tudi iz CMZ-ja, pa
večinoma so bili mladi.
Večinoma mladi Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D162 To je današnji čas, hiter
tempo in pričakovanja
družbe.
Hiter tempo in
pričakovanja
družbe
Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D163 In v obdobju, ko greš iz
otroštva v odraslost, je
pretežko iti v tak svet,
zato pa se razvijejo
najrazličnejše motnje.
Težko obdobje
prehoda iz otroštva
v odraslost
Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D164 Tudi šolski sistem je
polom, med-vrstniško
nasilje, spolne zlorabe,
nasilje doma, vse to
vzpodbudi nastanek
motenj.
Slab šolski sistem,
med-vrstniško
nasilje, spolne
zlorabe, nasilje
doma.
Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D165 Zanimivo mi je bilo, da so
bili z mano uporabniki, ki
so visoko izobraženi-
študenti, diplomanti,
gimnazijci, znan novinar,
vodja policije.
Visoko izobraženi
ljudje
Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
D166 Osebe, ki so večinoma
izpostavljene stresu.
Izpostavljenost
stresu
Mnenje o
pojavnosti
anksioznih motenj
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
110
D25 Najbolj mi je ob strani
stal oči
Stal ob strani Podpora očeta Odziv okolice
D26 mami in sestra pa sta zelo
slabo sprejeli.
Slabo sprejetje Odziv družine Odziv okolice
D27 Bili sta ostri, v smislu kaj
se pretvarjam in naj že
grem ven.
Ostrost Odziv družine Odziv okolice
D28 Prijateljice so bile na
začetku še podporne,
Na začetku
podpora
Podpora prijateljev Odziv okolice
D29 potem sem pa kar izgubila
socialne kroge.
Izguba prijateljic Odziv prijateljev Odziv okolice
D31 Oči je šel z mano do
psihiatrov, zdravnikov,
svetoval mi je za kakšne
dihalne vaje.
Spremstvo Podpora očeta Odziv okolice
D32 Zelo veliko se je
pogovarjal z mano,
spraševal me je kako se
počutim.
Pogovor Podpora očeta Odziv okolice
D33 Svetoval mi je, me vodil,
vedela sem da me bo vozil
k zdravnikom.
Svetovanje Podpora očeta Odziv okolice
D35 Dokler ni prišlo do
hospitalizacije še nisem
čutila toliko
stigmatizacije
Na začetku ni bilo
stigmatizacije
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D36 okolica je bila podporna
ampak še vedno niso
razumeli, za kaj gre.
Na začetku okolica
podporna
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D37 Ko sem bila v bolnici,
potem je bila pa
katastrofa, kakšen odnos
so imeli do mene.
Sprememba ob
odhodu v bolnico
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D38 Največjo izkušnjo
stigmatizacije sem imela s
fantom.
Označujoč fant Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D39 Skupaj sva bila do takrat,
ko sem šla v Polje.
Razhod ob odhodu
v bolnico
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D40 Meni se je zdravstveno
stanje slabšalo, on pa
Nerazumevanje
fanta
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
111
tega ni razumel in je tudi
rekel, da nikoli ne bo.
D41 Potem, ko sem šla v
bolnico in mu povedala
kje sem, je bil šokiran in
mi rekel, da je to za nore.
Šokiran fant Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D42 Naslednji dan je prišel na
obisk, ampak ni hotel priti
do oddelka da ga ne bo
kdo videl.
Sram s strani fanta Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D43 Šla sva na kavo spodaj,
kjer mi je rekel naj
zapustim bolnico, ker ne
bo imel punce tukaj notri.
Zanikanje bolezni
s strani fanta
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D45 In njegova reakcija je bila
grozna, saj je rekel da mi
v bolnico ne pusti več
nazaj, da je to njemu
popolnoma
nesprejemljivo in naj se
pred mami delam, da sem
'normalna'.
Zanikanje bolezni
s strani fanta
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
D46 Morala sem nazaj v Polje
in takrat mi je potem fant
rekel, da ne more več
prenašati mojih stisk in
naj greva narazen.
Razhod zaradi
vrnitve v Polje
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
D21 Začela sem tudi hoditi k
psihiatrinji, h kateri sem
hodila 1 leto.
Psihiatrinja Strokovna pomoč Spopadanje
D22 Na začetku sem se
spopadala zelo slabo.
Slabo spopadanje Težko spopadanje Spopadanje
D74 Do pred pol leta sem
vedno jedla pomirjevala,
tudi če je bila najmanjša
stiska.
Pomirjevala Medikalizacija Spopadanje
D75 Sedaj pa mi najbolj
pomaga moj zajček, torej
božanje in stiskanje.
Zajček Domača žival Spopadanje
112
D76 Na splošno živali mi dajo
občutek da nisem sama,
narava mi pomaga,
sprehod, mrzel zrak,
mrzel tuš in mrzla voda za
spit.
Sprehod, tuš, voda Narava in vse
mrzlo
Spopadanje
D77 V akutnih stiskah mi
dihanje sploh ne pomaga,
ker diham neenakomerno
in kar nekaj požiram.
Dihanje NE
pomaga
Dihalne vaje Spopadanje
D78 Pomaga mi da se
zamotim, da se
pogovorim s kom.
Pogovor Zamotiti se in
pogovor
Spopadanje
D79 Zadnje čase pa sem ob
akutnih tesnobah vedno
odšla v bolnico.
Odhod v bolnico Hospitalizacija Spopadanje
D82 Meni pomaga rutina, da
grem spat ponoči, da ne
spim podnevi, da ne pijem
alkohola.
Rutina Način življenja Spopadanje
D83 Vem, da meni najbolj
pomaga to, da se
vzdržujem intimnih
odnosov, ker me to meče
v stiske.
Vzdrževanje
intimnih odnosov
Način življenja Spopadanje
D84 Pomaga mi tudi telefon v
stiski Samarijan, kjer se
pogovorim o svojih
občutkih in mislih.
Telefon v stiski
Samarijan
Nasveti in pogovor Spopadanje
D85 Jaz sem vedno v
preteklosti ali pa
prihodnosti, zato zadnje
čase delam vaje za
čuječnost.
Vaje za čuječnost Delo na sebi Spopadanje
D86 Po knjigah in s
terapevtom delam
kognitivno-vedenjsko
terapijo, kjer svoje misli
preusmerjam iz
negativnih v pozitivne.
Kognitivno-
vedenjska terapija
Preusmeritev misli Spopadanje
D167 Predvsem, da vejo da niso
sami, da se povežejo z
drugimi ki imajo podobne
težave.
Povezava z
drugimi s
podobnimi
težavami
Iskanje pomoči Spopadanje
113
D168 Ni dobro biti tiho, čeprav
je težko je dobro to dati iz
sebe in govoriti o tem.
Dati iz sebe Izraziti čustva Spopadanje
D169 Naj ne tlačijo čustev, če
so žalostni naj bodo, če
jih je strah naj povedo, da
jih je strah.
Ne tlačiti čustev Izraziti čustva Spopadanje
D170 Preveč ljudi se danes
dela, da so čustveno
hladni in čustva tlačijo,
nato pa eksplodirajo.
Ne biti čustveno
hladen
Izraziti čustva Spopadanje
D171 Pravila za zdravo
življenje zelo pomagajo,
čeprav je težko vse
izpolnjevat.
Zdravo življenje Način življenja Spopadanje
D172 Pa najti nek hobi, ki jih
veseli in osrečuje.
Hobi Sprostitev Spopadanje
D173 Pa čeprav v takšnih
trenutkih paše samota in
izolacija, naj se vseeno
poskušajo družiti s
prijatelji oziroma vsaj
ohranjati stik.
Druženje Ohranjanje
odnosov
Spopadanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
D23 Totalno sem se izolirala,
cele dneve sem bila doma,
nisem imela prijateljev,
jedla sem pomirjevala in
gledala slovensko serijo.
Izolacija Vedenje Posledice
D24 Od mene ni bilo nič,
pustila sem faks, službo in
vse.
Prekinitev vsega Vedenje Posledice
D30 Totalno sem se izolirala,
sama sem bila v sobi cele
dneve.
Izolacija Vedenje Posledice
D34 v tem času sva se res
povezala in skupaj začela
hoditi na kosila.
Zbližanje z
očetom
Odnosi Posledice
D48 V obdobjih, ko sem bila
hospitalizirana sem
Prekinitev mnogih
odnosov
Odnosi Posledice
114
ostala brez prijateljev,
brez fanta.
D49 Ko sem bila v bolnici, so
se prijateljice postopno
pričele oddaljevati od
mene, ker jim nisem bila
več na voljo.
Oddaljevanje
prijateljic
Odnosi Posledice
D50 Bila sem celotno poletje
sama, nihče me ni
poklical niti za ven niti za
morje.
Samota celo
poletje
Osamljenost Posledice
D51 Ko sem bila bolje in
prišla iz bolnice se mi je
socialni krog razširil, ko
pa sem šla v bolnico
nazaj pa se je spet zožil.
Širjenje in oženje
socialnega kroga
Odnosi Posledice
D52 Edino družina mi ostaja
ob strani v vseh obdobjih.
Podpora v vseh
obdobjih s strani
družine
Odnosi Posledice
D53 Na odnose mi močno
vpliva, bolj kot je intimen
odnos, težje je.
Težko
ohranjevanje
odnosov
Odnosi Posledice
D54 Meni družina in
partnerstvo ogromno
pomenita, ampak ne
morem v noben odnos.
Težek vstop v
odnos
Odnosi Posledice
D55 Takoj ko postane resno in
pomislim da bi bilo lahko
resno, postanem tesnobna
in dobim močan strah
pred zapustitvijo.
Strah pred
zapustitvijo
Odnosi Posledice
D56 V prvem letniku fakultete
sem se zelo trudila, kljub
temu da sem bila
hospitalizirana vmes in
da sem zamudila izpitno
obdobje.
Zamuda izpitnega
obdobja
Študij Posledice
D57 Bila sem doma in sem se
učila, tako da sem poleti
naredila vse izpite za
nazaj.
Oprava izpitov za
nazaj
Študij Posledice
D58 V drugem letniku sem tudi
hodila na vaje in
predavanja, vendar sem
Zamuda 3 izpitnih
obdobij
Študij Posledice
115
zopet zamudila vsa 3
izpitna obdobja, ker sem
bila v bolnici.
D59 Tako da sedaj imam
izredno dodatno leto.
Izredno dodatno
leto
Študij Posledice
D60 Tablete pa itak vplivajo
koncentracijo, jaz besede
nisem mogla prebrat.
Nezmožnost
koncentracije
Študij Posledice
D61 Kar se tiče službe je pa
tako, zaradi separacijske
anksiozne motnje moram
biti zelo pozorna, kakšno
študentsko delo iščem.
Redka primerna
študentska dela
Delo Posledice
D62 Imam stiske, če sem
predaleč od doma ali
preveč časa od doma.
Stiske predaleč ali
predolgo od doma
Delo Posledice
D63 Tudi če me v kakšni službi
rabijo konstantno, me že
začne stiskati in rečem da
sem bolna.
Izgovori za
bolezen
Delo Posledice
D66 Fizično zdravje, to sem si
pa vse uničila.
Fizično zdravje
uničeno
Fizično zdravje Posledice
D69 Fizično se mi vse to kaže
na želodcu in se mi je
razvil kronični gastritis,
zato imam zdravniško
dieto in bolečine.
Kronični gastritis Fizično zdravje Posledice
D70 Drugače generalizirana
mi vpliva na vsakodnevno
življenje, ki malo kaže na
obsesije.
Obsesije Vedenje Posledice
D71 Jaz imam planer in ga
dvajsetkrat zaporedoma
odprem in pregledujem,
če sem si prav zapisala,
da ne bo šlo kaj narobe.
Pregledovanje in
preverjanje
Vedenje Posledice
D72 Zgodbe si pletem v glavi,
svet vidim kot nek strašen
prostor, kjer se vse lahko
zgodi.
Zgodbe v glavi Prepričanja in
misli
Posledice
D73 Imam nerealne misli, za
katere me ne bi smelo
skrbeti.
Nerealne misli Prepričanja in
misli
Posledice
116
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
D90 Zdravila imam
antidepresive Asentra,
najvišjo dovoljeno dozo v
Sloveniji.
Antidepresivi
Asentra
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
D91 Rada bi zmanjšala,
ampak čakam na
psihiatra.
Želja po
zmanjšanju
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
D92 Vsak dan vzamem 200
enot.
200 enot Medikalizacija Obvladovanje
stanja
D93 Prej sem še jedla
antipsihotike in
pomirjevala, ampak sem
jih sama opustila.
Antipsihotiki in
pomirjevala –
opustila
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
D96 Na terapijo hodim enkrat
na teden.
Psihoterapevt Psihoterapija Obvladovanje
stanja
D97 pa pri psihiatru sem drug
teden naročena.
Psihiater Psihiater Obvladovanje
stanja
D98 Najbolj pomaga terapija
in delo na sebi.
Terapija Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
D99 Asentra pa je edini tablet,
ki meni pomaga, čez
najhujšo tesnobo mi je
pomagala.
Asentra Medikalizacija Obvladovanje
stanja
D100 Samopomoč pa seveda
stalno ob terapiji in
zdravilih.
Nujno stalno
zraven
Samopomoč Obvladovanje
stanja
D154 Res sem dobro
obvladovala situacijo, v
veliko boljšem mentalnem
stanju sem, kot 1 leto
nazaj.
Boljše mentalno
stanje
Uspešno
obvladovanje
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
D18 so me odpeljali k osebni
zdravnici, ki je rekla, da
je to panična motnja.
Napačna dodelitev
diagnoze
Osebna zdravnica Izkušnja s stroko
117
D19 Predpisala mi je
antidepresive, pa naj
povem da je bila to
napačna diagnoza.
Predpis napačnih
antidepresivov
Osebna zdravnica Izkušnja s stroko
D20 Dobila sem tudi 2
pomirjevali Helex na dan,
poleg antidepresivov, ki
mi sploh niso ustrezali.
Predpis napačnih
antidepresivov
Osebna zdravnica Izkušnja s stroko
D87 Psihiatrinja mi je dala
napačno diagnozo
panične motnje.
Napačna dodelitev
diagnoze
Psihiater Izkušnja s stroko
D88 Točno diagnozo pa sem
dobila letos poleti v CMC,
torej generalizirana
anksiozna motnja,
separacijska anksiozna
motnja in mejna
osebnostna motnja.
CMZ- sem dobila
ustrezno diagnozo
Psihiater Izkušnja s stroko
D101 Na centru za mentalno
zdravje sta bila dva
socialna delavca, s
katerima imam super
izkušnjo.
Center za
mentalno zdravje –
dobra izkušnja
Socialni delavec Izkušnja s stroko
D102 Ostali uporabniki niso
marali dela s socialno
delavko, ker so bili
povsem pod medicinskim
vplivom in so samo čakali,
katera zdravila dobijo.
Negativno mnenje
ostalih
uporabnikov
zaradi
medicinskega
modela
Socialni delavec Izkušnja s stroko
D103 Meni pa je bil ta del
najbolj pomemben, ker
lahko pomaga.
Najbolj pomemben
del
Socialni delavec Izkušnja s stroko
D104 Slabo izkušnjo pa mam s
socialno delavko, ki je
bila moja mentorica na
učni bazi za prakso na
Altri.
Slaba izkušnja na
Altri
Socialni delavec Izkušnja s stroko
D105 Ko sem ji povedala, da
moram v bolnico in da ne
bom mogla več delati
prakse, je bil odziv
grozen.
Grozen odziv Socialni delavec Izkušnja s stroko
D106 Rekla je, če zaradi take
malenkosti bom prakso
pustila, bila je užaljena in
Užaljenost Socialni delavec Izkušnja s stroko
118
zahtevala, da napišem
pisno soglasje da bom
prenehala s prakso.
D107 In takrat mi je 1 uro
pridigala, da jaz ne
morem delati z ljudmi s
težavami v duševnem
zdravju, če mam sama
težave.
Pridige Socialni delavec Izkušnja s stroko
D108 Hotela mi je vzbuditi
krivdo, njen odnos je bil
katastrofalen.
Katastrofalen
odnos
Socialni delavec Izkušnja s stroko
D109 Z ambulantno psihiatrinjo
nisem imela dobre
izkušnje, saj me je
poslušala in potem rekla,
da imajo takšne težave vse
študentke na faksu.
Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko
D110 Prepisala mi je tablete in
to je bilo to.
Le predpis zdravil Psihiater Izkušnja s stroko
D111 Na centru za izven
bolnišnično zdravje so
potrebovali pol leta, da so
mi dodelili termin.
Center za izven
bolnišnično
zdravljenje – dolge
čakalne dobe
Psihiater Izkušnja s stroko
D112 Potem psihiatrinje sploh
ni bilo in sem dobila nov
termin, spet 3 mesece
čakanja.
Center za izven
bolnišnično
zdravljenje – dolge
čakalne dobe
Psihiater Izkušnja s stroko
D113 Za kliničnega psihologa
sem imela čakalno dobo 2
leti pa pol. Katastrofa.
Klinični psiholog –
dolge čakalne dobe
Psiholog Izkušnja s stroko
D114 Večkrat sem bila
hospitalizirana, izkušnje
pa večinoma negativne.
Večinoma
negativne izkušnje
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D115 Ko sem bila zadnje 3
mesece hospitalizirana na
psihoterapevtskem
oddelku na CMZ, pa
imam boljšo izkušnjo
ampak sem bila med
drugimi privilegirana.
Psihoterapevtski
oddelek na CMZ –
dobra izkušnja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D116 Menim da zato, ker sem
mlada in izgledam kot da
sem iz neke normalne
CMZ - Občutek
privilegiranosti –
punca iz normalne
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
119
družine in da je zame še
upanje, kot za ostale z
duševno boleznijo.
družine – še
upanje
D117 Drugo je glavni
psihoterapevt poznal
mojega očija, pa je zato
pazil name.
CMZ - Občutek
privilegiranosti -
Poznanstvo
psihoterapevta
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D118 Hkrati pa sem se stalno
borila za naše pravice,
dokler niso spremenil
pravila in so me imeli vrh
glave, ampak sem dosegla
veliko stvari.
CMZ - Občutek
privilegiranosti -
Borba za pravice
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D119 Menim, da se v bolnicah
delajo socialne razlike,
kar ni prav.
CMZ - Občutne
socialne razlike
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D120 V Polje so me
neprostovoljno odpeljali,
kjer je bil odnos
katastrofalen.
Polje ZO –
katastrofalen
odnos osebja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D121 Hladni odnosi, takoj sem
se morala sleči pa so bili
vsi medicinski tehniki
zraven, nevzdržni bivalni
pogoji kjer se niti zračiti
ni smelo.
Polje ZO – hladni
odnosi, nevzdržni
bivalni pogoji
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D122 Čisto neosebno so mi
takoj naredili EKG, vzeli
urin in kri.
Polje ZO –
neoseben odnos
osebja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D123 Nismo smeli hoditi ven, 1x
na dan pravica do maila.
Polje ZO -Brez
izhoda
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D124 Odnos zaposlenih je bil
katastrofalen, izživljali so
se nad nami in dobesedno
izvajali psihično nasilje
nad nami.
Polje ZO -
psihično nasilje
osebja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D125 Bili so vzvišeni in
pokroviteljski.
Polje ZO –
pokroviteljstvo
osebja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D126 V smislu: če ne boš
ubogala bodo posledice;
če ne boš vzela tablet ti jih
bomo pa kako drugače
dal.
Polje ZO –
psihično nasilje
osebja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
120
D127 Ponoči ni bilo nobenega
varovanja ker so vsi
zaposleni spali in mene je
neka ženska hotela
zadavit, pa mi nihče ni
pomagal.
Polje ZO – brez
varovanja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D128 Edina svetla točka je bila
delovna terapija, kjer je
bila terapevtka zelo
prijazna.
Polje ZO – dobra
izkušnja z delovno
terapevtko
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D129 Med vizito je tam 5
zdravnikov in si samo
nekaj zapisujejo, povsem
hladno.
Polje ZO – na
viziti hladno
osebje
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D130 Nobene pomoči ali
pogovora, samo zasujejo
te s tabletami.
Polje ZO – brez
pogovora, samo
zdravila
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D131 Soba za privezovanje še
vedno obstaja in jo realno
še vedno uporabljajo,
ženske za cel dan
privežejo gor.
Polje ZO –soba za
privezovanje redno
v uporabi
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D132 Tam si popolnoma
podrejen in brez moči, nič
jim ne moreš reči.
Polje ZO –
podrejenost,
nemoč
uporabnikov
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D133 Problem je v tem, da niti
niso izobraženi za delo z
ljudmi s težavami v
duševnem zdravju.
Polje ZO –
neizobraženost
kadra na področju
duševnega zdravja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D134 To so direkt iz zdravstvene
fakultete ali celo srednje
šole, psihiatra pa vidiš
samo med vizito.
Polje ZO -
neizobraženost
kadra na področju
duševnega zdravja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D135 Na zaprtem oddelku sem
bila 4 dni, najdlje si pa
lahko 30 dni, toliko da ti
dajo diagnozo.
Polje ZO – 4 dni Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D136 Nato sem šla pa na odprti
oddelek, oddelek za
psihoze, kar pa sploh ni
bila moja diagnoza.
Polje OO –
oddelek za
psihoze, napačna
diagnoza
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
121
D137 Tam si prost in se giblješ
v okolici bolnice, ne smeš
pa ven.
Polje OO – več
svobode na
odprtem oddelku
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D138 Bilo je bolje, vendar smo
bili z moškimi pomešani in
so me kar nadlegovali.
Polje OO –
nadlegovanje
moških
uporabnikov
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D139 Psihiater je bil v redu pa
tudi sestre so bile
prijazne.
Polje OO –
prijazno osebje
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D140 Na zaprtem je bila boljša
vizita ker je bila
individualna, na odprtem
pa sem morala pred vsemi
ostalimi govoriti o svojih
problemih.
Polje OO – vizita v
skupini
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D141 Vsi uporabniki smo bili v
krogu in psihiater je šel
po imenih, to ni bilo
prijetno.
Polje OO –
neprijetna vizita v
skupini
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D142 Terapevtske skupine so
bile tudi katastrofa, kot da
imamo program za vrtec
in smo nesposobni.
Polje OO –
neprimerne
terapevtske
skupine
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D143 Bila sem tudi na CMZ-ju
in iz oddelka za krizne
intervencije imam zelo
slabo izkušnjo.
CMZ – oddelek za
krizne intervencije
– slaba izkušnja
Hospitalizacija Izkušnja s stroko
D144 Jaz imam 1 terapevta, ki
je po izobrazbi socialni
delavec.
Terapevt po
izobrazbi socialni
delavec
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
D145 Ima tečaj psihoterapija pa
tudi duhovni terapevt je.
Psihoterapevt in
duhovni terapevt
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
D146 Delava na tak način, da
on tudi razlaga o sferah
duhovnosti, meditacija,
prehrana…
Raznovrstno delo Psihoterapevt Izkušnja s stroko
D147 Lani sem hodila pol leta, v
času bolnišnice sem
nehala, sedaj pa spet
hodim.
Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
122
D148 To je samoplačniško, čim
je nekaj zastonj je pa
katastrofa.
Brezplačna pomoč
katastrofa
Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
D149 Razen oddelek za izven-
bolnišnično zdravljenje
ima čudovito osebje.
Oddelek za izven
bolnišnično
zdravljenje –
čudovito osebje
Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
D150 Moj terapevt je res super,
računa 40€ na uro pa sem
včasih tudi po 2 uri pri
njem.
Razumna cena in
neomejenost s
časom
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
D151 Ukvarja se z mano,
pokličem ga lahko
kadarkoli, zelo sem
zadovoljna.
Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
INTERVJU 5
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E1 Nanjo sem sprva naletela
na fakulteti pri
psihologiji.
Na fakulteti Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
E2 Nekaj simptomov sem
opazila pri sebi, a nisem
verjela, da bi jo lahko
imela tudi sama.
Neresno jemanje
simptomov
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
E3 Kasneje so mi jo potrdili,
ko sem bila
hospitalizirana
Hospitalizacija Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
E4 a si je zaradi sramu
nisem priznala in sem
diagnozo ignorirala.
Ignoriranje
diagnoze
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
E5 Z nenehno
zaskrbljenostjo, nervozo,
živčnostjo, težavami s
koncentracijo, občutki
krivde, ponavljajočimi se
spomini, krivdiranjem in
depresiranjem.
Nenehna
zaskrbljenost,
nervoza, težave v
koncentraciji,
občutek krivde
Zanki anksiozne
motnje
Doživljanje
E9 Takrat mi je bilo v redu,
saj sem bila tudi sama
mnenja, da so mi
Ignoriranje
diagnoze
Prvo srečanje z
anskiozno motnjo
Doživljanje
123
zdravniki kar nekaj
diagnosticirali.
E11 Do anksioznosti sem
imela predsodek sama
Sama imam
predsodek
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
E34 Trenutno sem v obdobju
krize.
Obdobje krize Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
E36 Sprejemam jo lažje kot
včasih.
Lažje sprejemanje Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
E37 Priznala sem si, da se
soočam z njo.
Soočenje s
stanjem
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E8 Večinoma se niso kaj
posebno odzvali, sklepam,
da niso vedeli kaj je to.
Brez odzivov Odziv družine Odziv okolice
E10 Je niso, ker nisem želela
govoriti o njej.
Brez podpore Podpora družine Odziv okolice
E12 s predsodki ostalih ljudi
pa nimam izkušenj.
Brez izkušnje Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E6 Z ignoriranjem Ignoriranje Zanikanje bolezni Spopadanje
E7 tako da sem se zamotila z
drugimi stvarmi, z
vzporednim študijem, z
delom, tudi s
prostovoljnim delom in
podobnimi aktivnostmi.
Študij, služba,
prostovoljno delo,
aktivnosti
Zamotiti se Spopadanje
E22 Poslužujem se coachinga
- svetovanja za
osebnostno rast in
psihoterapije.
Coaching in
psihoterapija
Strokovna pomoč Spopadanje
E23 Obe svetovalki sta mi
predstavili več strategij
za prepoznavanje in
ozaveščanje misli ter
njihovo preusmerjanje.
Prepoznavanja
misli
Preusmeritev misli Spopadanje
124
E24 Trudim se, da bi
vzdrževala pogoste stike s
prijatelji, držim se ritma,
zaradi katerega hodim
prej spat, jem zdravo, se
gibam…
Vzdrževanje
stikov, ritem
spanja, zdrava
prehrana, šport.
Način življenja Spopadanje
E38 Da naj jih ne bo sram Ni razloga za sram Preusmeritev misli
in prepričanj
Spopadanje
E39 in naj jim ne bo žal dati
denarja za svoje psihično
zdravje.
Psihoterapija je
vredno finančno
breme
Strokovna pomoč Spopadanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E13 Odnosi z družino so
postali redkejši
Redkejši odnosi z
družino
Odnosi Posledice
E14 s fantom težko vzdržujem
miren odnos brez
konfliktov
Konflikti s fantom Odnosi Posledice
E15 od prijateljev se občasno
izoliram.
Izolacija Vedenje Posledice
E16 Pri zaključevanju obeh
stopenj sem se srečala z
ovirami zaradi
pomanjkanja motivacije
in zbranosti.
Pomanjkanje
motivacije in
zbranosti
Študij Posledice
E17 Glede kariere: ker sem
želela zaposliti svoje
misli, sem veliko delala,
zato imam kar nekaj
različnih delovnih
izkušenj.
Delo-holizem za
zaposlitev misli
Delo Posledice
E18 Zaradi občutkov krivde in
manjvrednosti je zelo
nizka.
Občutki krivde in
manjvrednosti
Samopodoba Posledice
E19 Ne zmorem dokončati
študija
Brez moči za
študij
Študij Posledice
E20 in zbrati poguma, veselja
in motivacije, da bi začela
odraslo življenje.
Brez poguma Prepričanja in
misli
Posledice
125
E21 Razvila sem zelo
pesimističen pogled in
vedno pričakujem
najhujše stvari.
Pesimističen
pogled
Prepričanja in
misli
Posledice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E26 Terapija in samopomoč. Terapija in
samopomoč
Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
E27 Menim, da mi ta
kombinacija najbolj
pomaga, ker želim
ozavestiti vzorce, ki se jih
poslužujem in delati na
sebi, da bi dvignila
kakovost svojega življenja
in odnosov.
Delo na sebi Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
E35 Zadovoljivo jo
obvladujem s pomočjo
tedenskih srečanj s
psihoterapevtko in
svetovalko za osebno
rast.
Obvladovanje s
pomočjo
terapevtke
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
E25 Leta 2013, ko sem bila
hospitalizirana mi je dal
diagnozo klinični
psiholog.
Klinični psiholog
– dodelitev
diagnoze
Psiholog Izkušnja s stroko
E28 Na CSD-ju sem bila
vključena v eno od vrst
pomoči (ne spomnim se,
ali je šlo za osebno
pomoč, prvo socialno
pomoč ali pomoč žrtvam
nasilja)
Osebna pomoč Socialni delavec Izkušnja s stroko
E29 v sklopu katere mi je
socialna delavka preko
realitetne terapije
pomagala, da sem
Realitetna terapija Socialni delavec Izkušnja s stroko
126
uvidela, da na svoje
počutje vplivam z mislimi.
E30 Ko sem bila
hospitalizirana mi je bilo
grozno in sem želela čim
prej oditi,
Grozna izkušnja Hospitalizacija Izkušnja s stroko
E31 čeprav danes vidim, da mi
je takrat najbolj
pomagala.
Je pomagalo Hospitalizacija Izkušnja s stroko
E32 Preko javnega zdravstva
imamo tako dobro kot
slabo izkušnjo
Javno zdravstvo –
dobra in slaba
izkušnja
Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
E33 kot samoplačnica pa
imam zaenkrat samo
dobro izkušnjo
Samoplačniško –
dobra izkušnja
Stroka na področju
duševnega zdravja
Izkušnja s stroko
INTERVJU 6
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
F1 Z anksioznimi motnjami
sem se srečala 5 let
nazaj, stara sem bila 18
let.
Starost 18 let Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F2 s tem da takrat nisem
dobro razumela, zakaj se
gre.
Nerazumevanje
situacije
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F3 Bila sem precej izčrpana Izčrpanost Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F4 pa tudi slabo obdobje
sem imela na faksu, se
spomnim da mi nič ni šlo
Slabo obdobje na
fakulteti
Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F5 Usedla sem se na kavo in
mi je postalo zelo
neprijetno.
Neprijeten občutek Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F6 Slabo mi je ratal, vrteti se
mi je začelo.
Slabost in
vrtoglavica
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F7 Prepričana sem bila, da
sem zbolela, da imam
virozo.
Razumevanje kot
fizična bolezen
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
127
F8 Potem pa se mi je ta isti
občutek, da nimam
kontrole nad svojim
telesom večkrat ponovil.
Brez kontrole nad
telesom
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F9 In sicer večinoma takrat,
ko sem menjala lokacijo.
Ob menjavi
lokacije
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F10 Recimo, ko sva šla na
dopust s fantom, ali pa če
sem bila v kakšni novi
družbi.
Dopust, nova
družba
Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F11 Prvič, ko sem dojela da
gre za nekaj mentalnega
in da gre za anksioznost,
je bilo pa po pogovoru z
eno prijateljico.
Namig prijateljice Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F12 Rekla mi je, da so morda
težave kje drugje, naj
razmislim, če me kaj
muči.
Razmislek o stiski Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F13 To pa je bilo obdobje, ko
sem končala s fantom in
mi je bilo zelo težko.
Konec zveze Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F14 Bila sem na neki večerji
in tam je bil tudi moj
bivši fant, kjer mi je bilo
blazno neprijetno.
Neprijeten občutek Prvo srečanje z
anksiozno motnjo
Doživljanje
F15 Ko sem se vračala
domov, mi je bilo slabo,
bruhala sem do jutra,
vrtelo se mi je,
nekontrolirano sem se
tresla.
Simptomi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
F21 Pri sebi ugotavljam, da v
kakršnikoli situaciji,
vedno poskušam ugajat
drugim ljudem.
Poskušanje ugajati
drugim
Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F22 Za usluge ne znam reči
ne, tudi če je izven mojih
omejitev.
Nezmožnost reči
ne
Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F23 Pa tudi preveč sem se
ozirala na mnenja drugih.
Oziranje na
mnenje drugih
Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F24 Doživljala sem tesnobne
napade
Tesnobni napadi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
128
F27 Dogajalo se je v različnih
situacijah, ampak odkar
sem ugotovila, da je to
mentalna težava, je vedno
boljše.
Različne situacije Povod za
anksiozno motnjo
Doživljanje
F28 Probala sem se
sprijazniti, da te stvari ne
bodo odšle same od sebe,
ampak moram delat na
tem.
Delo na sebi Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
F29 Tudi danes me še kdaj
ujame slab dan, ampak ni
več tako intenzivno, kot je
bilo tisto začetno
obdobje.
Včasih je bilo bolj
intenzivno
Znaki anksiozne
motnje
Doživljanje
F30 Trajalo je približno 1
leto, dogajalo pa se mi je
enkrat na mesec
povprečno.
Eno leto-enkrat na
mesec
Trajanje najhujše
krize
Doživljanje
F58 To je bilo zelo
osvobajajoče.
Osvobajajoč
občutek
Občutki ob
prekinitvi stikov
Doživljanje
F102 Bilo je tri tedne nazaj na
fakulteti, mi je šel en izpit
ekstremno slabo.
3 tedne nazaj Zadnji trenutek
krize
Doživljanje
F103 Bilo mi je neprijetno, ker
sem toliko truda vložila in
sem bila res izčrpana od
vsega.
Neprijeten občutek Občutek ob
zadnjem trenutku
krize
Doživljanje
F104 Ni bilo tako hudo kot
včasih, ampak vseeno
sem čutila tesnobo.
Rahla tesnoba Občutek ob
zadnjem trenutku
krize
Doživljanje
F106 V bistvu sem hvaležna. Hvaležnost Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
F107 Poskušala sem se
navaditi, da je to del
mene.
Del mene Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
F108 Pogosto sem se
spraševala, zakaj ravno
jaz.
Zakaj jaz? Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
F109 Stvar je v tem, da se
moraš sprijazniti s tem.
Sprijaznjenje Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
129
F110 Vsak ima kdaj slab dan in
različni ljudje ga na
različne načine
sprejemajo.
Slabi dnevi Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
F111 Skušam čim bolj
pozitivno razmišljat, ker
ni najhujša stvar v
življenju.
Pozitivno
razmišljanje
Sprejemanje
anksiozne motnje
Doživljanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
F35 Doma najprej niso dobro
sprejeli,
Slabo sprejeli Odziv družine Odziv okolice
F36 govorili so mi, da ne vedo
od koga sem to
podedovala in da tega
nimamo v družini.
Iskanje razlogov Odziv družine
družine
Odziv okolice
F37 Nato pa sem jim
poskušala razložiti, kaj se
dogaja z mano in zakaj je
do tega prišlo.
Pogovor in razlaga Odziv družine
družine
Odziv okolice
F38 Ko sem jim povedala, s
kakšnimi občutki se
soočam, pa so bili tudi
doma razumevajoči.
Razumevanje Podpora družine Odziv okolice
F39 Ker mi v situacijah
tesnobe paše samota, se
je mami zelo potrudila,
da mi je nudila prostor,
da sama predelam.
Nudenje prostora Podpora mame Odziv okolice
F40 Kar nekaj ljudi mi je tudi
reklo, da če potrebujem
pomoč, jih lahko
pokličem.
Lahko pokličem Podpora prijateljev Odziv okolice
F41 Tudi, če bom v situaciji,
ko mi ne bo prijetno, da
lahko rečem ne in mi ni
treba prit.
Lahko ne pridem Podpora prijateljev Odziv okolice
F42 Pri določenih ljudeh sem
opazila, da niso razumeli
in si niso predstavljali,
kaj doživljam.
Nekateri niso
razumeli
Odziv prijateljev Odziv okolice
130
F43 Večina pa je razumela in
sem imela zelo pozitivno
izkušnjo.
Večina je razumela Odziv prijateljev Odziv okolice
F44 S prijateljicami, ki se ne
spopadajo s tem sem o
anksiozni motnji lahko
govorila, vendar sem se
na neki točki ustavila.
Omejitev zgodbe Odziv prijateljev Odziv okolice
F45 Videla sem, da ne
razumejo, zato sem malo
priredila zgodbo.
Priredba zgodbe Odziv prijateljev
prijateljev
Odziv okolice
F46 Večina ljudi meni, da si
sam kriv za nastalo
situacijo.
Sam si kriv Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F47 Menijo, da moraš biti v
življenju hvaležen,
življenje je samo eno, nič
ti ne manjka, doma maš
vse, daj se postavi na
noge.
Nerazumevajoče
pripombe
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F48 Tako vidim, da nekateri
ljudje nikoli ne bodo
razumeli, s čem se
spopadam.
Nekateri ne bodo
nikoli razumeli
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F49 S stigmatizacijo in
predsodki pa se predvsem
srečam v moški družbi.
Moška družba Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F50 Odkar sem pričela hodit
na terapije lažje vidim, da
so ljudem okoli mene
določene stvari težke, jih
motijo in jih spravijo v
neprijetno situacijo.
Neprijetna
situacija
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F51 In sploh z moškimi, če se
želim o tem pogovarjati,
opazim da jim je tabu
tema.
Tabu tema Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
F52 Menim, da se ženskam
lažje odprem in so bolj
razumevajoče.
Ženske bolj
razumevajoče
Stigmatizacija in
predsodki
Odziv okolice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
131
F28 Probala sem se
sprijazniti, da te stvari
ne bodo odšle same od
sebe, ampak moram
delat na tem.
Skrb zase Delo na sebi Spopadanje
F31 Ogromno sem se
pogovarjala s
sovrstniki, z ljudmi, ki
so podobne težave že
imeli.
Sovrstniki s
podobnimi
težavami
Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
F32 Ko enkrat omeniš svoje
težave, se ti ljudje kar
odprejo.
Ljudje se odprejo Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
F33 Na kavi sem se dobila
tudi s tistimi, ki se prej
nismo veliko družili, pa
smo se potem
pogovarjali o tem.
Kave in druženje Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
F34 Občutek sem dobila, da
nisem sama in da ni
tako grozno, kot se sliši.
Občutek, da
nisem sama
Najti
sogovornika/zaupnika
Spopadanje
F70 Pri meni je najbolje, da
me v tistem trenutku vsi
pustijo samo.
Prostor zase Samota Spopadanje
F71 Sama potem to
predelam in se spravim
k sebi.
Sama predelam Samota Spopadanje
F72 Eno strategijo imam, da
štejem od 100 do 7
nazaj.
Štetje Zamotiti se Spopadanje
F73 Pogosto se usedem in
poizkusim ugotovit,
zakaj se mi to dogaja.
Zakaj se dogaja Raziskovanje
prepričanj
Spopadanje
F74 Če ugotovim, kaj je
privedlo do začetne
tesnobe se mi ustavi.
Tesnoba se lahko
ustavi
Raziskovanje
prepričanj
Spopadanje
F75 Če pa ne ugotovim, od
kje prihaja začetna
tesnoba, potem pa lahko
vodi v napad.
Tesnoba lahko
vodi v napad
Raziskovanje
prepričanj
Spopadanje
F76 Potolažim pa se na
takšen način, da
poskušam svoje trenutno
počutje povezat z
Povezava
občutkov iz
otroštva
Preusmeritev misli Spopadanje
132
občutki, ki sem jih imela
v otroštvu.
F77 To temelji na
kognitivno-vedenjski
terapiji.
Kognitivno-
vedenjska terapija
Preusmeritev misli Spopadanje
F78 Če mi da nekdo slab
komentar, se spomnim,
kdaj v otroštvu sem
imela enak občutek in
zakaj sem se takrat
slabo počutila.
Občutek iz
otroštva
Preusmeritev misli Spopadanje
F79 In si rečem, da je vse
OK in da sem danes
drugačna, kot sem bila
takrat in moram
drugače sprejet te
komentarje.
Danes drugače
sprejmem
komentarje
Preusmeritev misli Spopadanje
F80 Ko sem precej izčrpana
se poskušam ustavit in si
vzet čas zase.
Čas zase Način življenja Spopadanje
F81 Probam se umirit, pač si
prižgem serijo in jo
gledam cel dan.
Umiritev, vzeti si
čas
Način življenja Spopadanje
F82 Bom si pa sigurno našla
kakšen šport ali pa jogo,
da bom imela tudi za
dolgi rok nekaj, kar me
bo sprostilo.
Šport ali joga Sprostitev Spopadanje
F83 Grem pa rada s
prijatelji na kave in mi
tudi to na nek način
lajša zadeve.
Druženje s
prijatelji
Sprostitev Spopadanje
F112 Če ima posameznik
občutek, da si sam ne
more pomagati in da se
situacija že dlje časa
vleč, naj si poišče
pomoč.
Ko si brez moči Iskanje pomoči Spopadanje
F113 To je stvar, ki ne bi
smela biti tabu.
Ni tabu Iskanje pomoči Spopadanje
F114 Pri nas v Sloveniji je to
tabu in si ''šibek'', če boš
šel na terapijo.
Ni znak šibkosti Iskanje pomoči Spopadanje
133
F115 Menim, da je to
najboljša naložba, torej
naložba vase.
Naložba vase Iskanje pomoči Spopadanje
F116 Zaradi te izkušnje v
življenju ne bo slabše,
ampak prej boljše, saj
podrobno spoznaš sebe.
Spoznavanje sebe Delo na sebi Spopadanje
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
F53 Z najboljšo prijateljico mi
je okrepilo odnos, pred
tem sva se na trenutke
počutili nepovezani.
Okrepitev odnosa
z najboljšo
prijateljico
Odnosi Posledice
F54 Tudi ona se spopada s
svojimi težavami in potem
najdeva skupne točke, o
katerih se lahko
pogovarjava in se
pokličeva, ko nama je
težko.
Možnost
pogovora, ko je
težko
Odnosi Posledice
F55 Z določenimi ljudmi pa
sem na ta račun izgubila
stik.
Prekinitev mnogih
odnosov
Odnosi Posledice
F56 Naučila sem se postaviti
sebe na prvo mesto, saj
sem opazila da mi
nekateri ljudje pijejo
veliko energije in imajo
slabo mnenje o meni.
Postavitev sebe na
prvo mesto
Prepričanja in
misli
Posledice
F57 Zato sem se na lep način
zavestno odločila, da ne
bom imela več tako
pogostih stikov z njimi.
Prekinitev stikov Odnosi Posledice
F59 Precej mi vpliva sedaj, ko
gre za partnersko zvezo.
Pomisleki pred
zvezo
Zveza Posledice
F60 Vedno me skrbi, če bom
šla s kakšnim fantom na
zmenek, kako bom
razložila svojo situacijo
in mu predstavila svojo
težavo.
Težka
predstavitev svoje
situacije
Zveza Posledice
F61 V službi je bilo tako, da
sem imela veliko slabih
Nezmožnost dela Delo Posledice
134
dni, ampak nisem mogla
priti delat.
F62 Nisem se dobro počutila
in nisem bila zmožna za
delo.
Slabo počutje Delo Posledice
F63 Na fakulteti pa se mi je
dogajalo, da sem zgubila
voljo do vsega, zato sem
dodiplomski del toliko
časa vlekla.
Izguba volje in
motivacije
Študij Posledice
F64 Odkar sem pričela na
terapijo hodit, sem na
enkrat spet redno začela
delat izpite in tudi vse za
nazaj.
Pomoč terapije Študij Posledice
F65 Menim, da sem imela
težave s samopodobo že
pred pojavom anksiozne
motnje, tako da
anksioznost ni vplivala na
to.
Anskioznost ni
vplivala
Samopodoba Posledice
F66 Z anksioznostjo izgubljam
apetit, v trenutkih ko
imam stresno obdobje,
začnem izgubljati na teži.
Izguba apetita Fizično zdravje Posledice
F67 Slabo mi postane, težave z
želodcem se mi vlečejo
več tednov.
Težave z
želodcem
Fizično zdravje Posledice
F68 Čisto me izčrpa, veliko
več spim.
Več spim Fizično zdravje Posledice
F69 V trenutkih ko imam
slaba obdobja, bom
veliko več spala, tudi po
10-12 ur.
10-12 ur spim Fizično zdravje Posledice
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
F29 Tudi danes me še kdaj
ujame slab dan, ampak ni
več tako intenzivno, kot je
bilo tisto začetno
obdobje.
Včasih je bilo bolj
intenzivno
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
135
F85 Antidepresivov nisem
nikoli jedla.
Antidepresivi
nikoli
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
F86 na vsake toliko časa pa
vzamem pomirjevalo
Persen.
Pomirjevalo
Persen
Medikalizacija Obvladovanje
stanja
F87 Razmišljam o nakupu
CBD-ja, ki je izvleček iz
konoplje in menda naj bi
imel pomirjevalne učinke.
CBD Medikalizacija Obvladovanje
stanja
F88 Prej sem hodila na
terapije, sedaj 1 leto ko
ne hodim več pa se
poslužujem samopomoči.
Terapija in 1 leto
samopomoč
Psihoterapija in
samopomoč
Obvladovanje
stanja
F89 Terapije najbolj
pomagajo, ampak so tudi
finančni zalogaj.
Finančni zalogaj Psihoterapija Obvladovanje
stanja
F105 Situacijo sem
obvladovala veliko
boljše, kot bi jo par let
nazaj.
Boljše, kot pred
leti
Uspešno
obvladovanje
danes
Obvladovanje
stanja
ŠTEVILKA
IZJAVE
IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA
F16 In takrat je bilo najhujše
in sem se tudi naročila na
psihoterapijo.
Pomoč v krizi Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F17 In sem ji povedala, da se
zadnje čase ne počutim
dobro, sem precej slabe
volje in pred kratkim sem
končala s fantom.
Zaupanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F18 To je bilo moje mišljenje,
zakaj do teh težav sploh
prihaja.
Izražanje mnenja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F19 Ko sem bila drugič na
terapiji, pa mi je
povedala, da imam težave
s samopodobo in se
trudim ugajat družbi.
Ocena stanja -
težave s
samopodobo
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F20 Najprej se nisem
strinjala, po več obiskih
Razumevanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko
136
pa sem začela razumevat,
kaj mi želi povedat.
F25 skozi terapijo pa sem se
naučila, kako to
nadzorovat.
Nadzorovanje
motnje
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F26 Bila sem zmožna
prepoznat simptome, še
predno me je stisnilo.
Prepoznavanje
simptomov
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F84 3 leta nazaj, ko sem šla na
psihoterapijo in mi je
terapevtka v kontekstu
pojasnila, kaj se mi
dogaja.
Dodelitev
diagnoze
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F90 Nimam izkušnje. Brez izkušnje Socialni delavec Izkušnja s stroko
F91 Iskreno niti ne vem, kaj
mi socialno delo lahko
nudi.
Ne vem, kaj mi
lahko SD nudi
Socialni delavec Izkušnja s stroko
F92 Tudi te izkušnje nimam. Brez izkušnje Psihiater in
hospitalizacija
Izkušnja s stroko
F93 Hodila sem k
psihoterapevtki, s katero
sem bila izredno
zadovoljna.
Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F94 Njen pristop mi je bil
všeč, stalno mi je dajala
občutek, da bo vse v redu.
Pravilen pristop Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F95 Kadar sem končala s
terapijo sem se zelo dobro
počutila.
Dober občutek po
koncu
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F96 Dala mi je orodja, kako
se v stresnih situacijah
lahko sama znajdem.
Orodja za stresne
situacije
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F97 Torej kako si lahko
pomagam in to mi je
močno olajšalo zadevo.
Olajšanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F98 Ko sva končali s terapijo,
sem se odločila da bom
vzela čas zase, ko bom
sama poskušala
premagati težave.
Samostojno
premagovanje
težav
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F99 Ona me je naučila čisto
vse, kar sedaj znam,
Predaja znanja Psihoterapevt Izkušnja s stroko
137
ampak sedaj hočem biti
sama v tem.
F100 Ko se znajdem v stiski, da
se znam tudi sama soočiti
z njo, ne da takoj kličem
terapevtko.
Znanje za
soočenje s stisko
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
F101 Drugače sem pa hodila k
njej eno leto, enkrat na
teden po eno uro.
Psihoterapija 1
leto
Psihoterapevt Izkušnja s stroko
Priloga 4: Osno kodiranje
Tema 1: DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE
Prvo srečanje z anksiozno motnjo
Starost 24 let (A1)
Sumljivi občutki (A4)
Utrujenost (A5)(C2)
Vrtoglavica (A5)(F6)
Omotičnost (A5)
Glavobol (A5)(C2)
Razbijanje srca (A5)(A6)(B8)
Oblivanje (A6)(B8)
Vročica, občutek kapi (A6)
Občutek mačka (A7)
Starost 9 let (B1)
Panični napadi (B2)(C4)(D9)
Tresenje (A6)(B8)(C8)
Tiščanje v prsih (B5)(C5)(D8)
Slabost (B5)(F6)
Preplah (B6)
Razumevanje kot fizična bolezen (B7)(D10)(F7)
Viroza (C2)
Nezmožnost dihanja (C5)
Občutek umiranja (C5)(D4)
Nezmožnost dela (C7)
Brez kontrole nad telesom (D8)
Starost 32 let (C1)
Ostajanje doma, spanje (C3)
Prvi panični napad doma (C6)
Urgentna psihiatrija, pomirjevala (C9)
Starost 15 let (D1)
Strah pred smrtjo (D3)
Zdravstveni dom- vse v redu (D11)
Ponavljanje napadov (D12)
138
Na fakulteti (E1)
Neresno jemanje simptomov (E2)
Hospitalizacija (E3)
Ignoriranje diagnoze (E4)
Starost 18 let (F1)(D6)
Nerazumevanje situacije (F2)(D2)
Neprijeten občutek (F5)(F14)
Ob menjavi lokacije (F9)(D7)(F10)
Namig prijateljice (F11)
Razmislek o stiski (F12)
Povod za anskiozno motnjo
Stresne okoliščine (A2)
Nemirno življenje (A3)
Izčrpanost (A21)(A25)(C2)(F3)
Izgorelost (B3)
Mnogo aktivnosti (B4)
Samomor znanca (D5)
Ustvarjanje situacij v glavi (D81)
Slabo obdobje na fakulteti (F4)
Konec zveze (F13)
Poskušanje ugajati drugim (F21)
Nezmožnost reči ne (F22)
Oziranje na mnenje drugih (F23)
Različne situacije (F27)
Znaki anksiozne motnje
Panični napad (A8)(A9)(A22)(C10)(C14)(D13)
Klik v glavi (A10)
Nenavadni občutki (A11)
Nezmožnost dela (A13)
Strah, da bo nekaj narobe (A14)(C16)
Strah pred napadom (B14)(A33)(C13)
Strah, da ne bo nihče znal pomagati (B15)
Stalna zaskrbljenost (B18)(C12)(D67)(E5)
Vrtoglavica (A15)(A109)(B13)(C23)
Brez ravnotežja (A15)(B13)
Brez kontrole nad telesom (A15)
Mravljinčenje (A15)
Razbijanje srca (A15)
Občutek neprisebnosti (A16)
Fizična izčrpanost (A17)
Brez energije (A17)(C11)
Izžetost (A17)(C11)(C24)
Spremenjeno vedenje (A18)(A32)
Zaostajanje menstruacije (A19)
Prepričanje v fizično bolezen (A20)
Anksioznost (A23)(B60)(D80)
Občutek zastoja srca (A108)
139
Tesnobni napad (B9)(F24)
Tresenje (C11)
Glavobol (C11)
Občutek zmešanosti (D14)
Zmeda (D16)
Želja biti doma (D7)
Samomor (D8) (D47)
Nervoza (E5)
Težave s koncentracijo (E5)
Občutek krivde (E5)
Trajanje najhujše krize
2 meseca (A12)
Pol leta (C15)
Eno leto – enkrat na mesec (F30)
Zadnji trenutek krize
Januar – 10 mesecev nazaj (A107)
Nekaj tednov nazaj (B111)
1 leto nazaj (C85)
Pretekli vikend (D152)
Pretekli mesec (D153)
Trenutno obdobje krize (E34)
3 tedne nazaj (F102)
Občutki ob odzivu okolice
Težki občutki (A38)
Boleče besede prijateljic (A39)
Sram (A49)
Ponižanje (B47)
Občutki zaradi neprimernega odnosa strokovnjakov
Odmaknila sem se (B104)
Obremenitev (B107)
Pomanjkanje podpore s strani strokovnjakov (B48)
Občutki ob prekinitvi stikov
Osvobajajoč občutek (F58)
Občutki ob zadnjem trenutku krize
Neprijeten občutek (F103)
Rahla tesnoba (F104)
Diagnoza
Mejna osebnostna motnja (D64)
Nihanje samopodobe zaradi mejne osebnostne motnje(D65)
Generalizirana anksiozna motnja, separacijska anksiozna motnja in mejna
osebnostna motnja (D68)
Anksioznost skupna diagnoza (D89)
Mnenje o antipsihotikih
Antipsihotiki najhujše zdravilo (D94)
Zadetost (D95)
Mnenje o pojavnosti anksioznih motenj – izkušnja iz ustanove
Večinoma punce (D159)
Fantje imajo pogosteje psihoze (D160)
140
Večinoma mladi (D161)
Visoko izobraženi ljudje (D165)
Hiter tempo in pričakovanja družbe (D162)
Izpostavljenost stresu (D166)
Težko obdobje prehoda iz otroštva v odraslost (D163)
Slab šolski sistem, med-vrstniško nasilje, spolne zlorabe, nasilje doma. (D164)
Sprejemanje anksiozne motnje
Boljše brez (A112)
Raje brez (A114)(C94)
Lekcija (A115) (B116)
Ni prijetno (B117)
Hvaležnost (B118)(F106)
Spoznavanje sebe (B119)
Spreminjanje sebe (B120)
Zmožnost obvladovanja stanja (B121)(C95)
Se ne bojim (C90)
Je del mene (C91)(E36)(F107)
Odprla mi je oči (C92)
Pozitivna izkušnja (C93)(F111)
Je moja sestrica (D155)
Nisem bolna (D156)
Vsi se spopadamo s stiskami (D157)
Večja odprtost (D158)
Sama imam predsodek (E11)
Soočenje s stanjem (E37)
Zakaj jaz? (F108)
Sprijaznjenje (F109)
Slabi dnevi (F110)
Tema 2: ODZIV OKOLICE
Odziv družine
Nerazumevanje (B25)
Napačno razumevanje (B26)
Neznanje o anksioznih motnjah (B27)
Postopno spoznavanje, da gre za motnjo (B28)
Skrivanje pred hčerko (C22)
Slabo sprejetje (D26)(F35)
Ostrost (D27)
Brez odzivov (E8)
Iskanje razlogov (F36)
Pogovor in razlaga (F37)
Podpora družine
Pogovor (A41)
Spremljanje (A42)(B29)
Večina podpore (A43)
Iskanje pomoči (B29)
Stojijo ob strani (B42)
141
Brez podpore (E10)
Razumevanje (F38)
Podpora mame
Terapija (A40)
Pogovor (A40)
Stalna prisotnost (B36)
Stalna pripravljenost (B37)
Vedno na voljo (B28)
Zaposlitev (B39)(B40)
Iskanje strokovnjakov (B41)
Nudenje prostora (F39)
Podpora očeta
Stal ob strani (D25)
Spremstvo (D31)
Pogovor (D32)
Svetovanje (D33)
Podpora partnerja
Stalna pripravljenost (C26)
Partner stal 100% ob strani (C21)
Odziv prijateljev
Smiljenje sama sebi (A35)
Nerazumevanje (A36)(F42)
Izgovori (A37)
Le dve prijateljici vedeli (C25)
Skrivanje pred najboljšo prijateljico (C35)
Izguba prijateljic (D29)
Večina je razumela (F43)
Omejitev zgodbe (F44)
Priredba zgodbe (F45)
Podpora prijateljev
Nihanje podpore (A34)
Prejetje sporočil (A44)
Pogovor (C27)(C37)
Obiski (C36)
Na začetku podpora (D28)
Lahko pokličem (F40)
Lahko ne pridem (F41)
Odziv sošolcev
Niso vedeli (B30)
Negativen odziv (B31)(B35)
Niso razumeli (B32)
Izpoved v srednji šoli (B33)
Različni odzivi (B34)
Stigmatizacija in predsodki
Nerazumevajoče pripombe (A45)(D40)(F47)
Neprimerna vprašanja (A46)
Obsodbe (A47)(F48)
Dvojni standardi (A48)
142
Označevanje s strani sošolcev (B43)
Odklon od pričakovanj družbe (B44)
Enačenje z izkoriščanjem (B45)
Označevanje s strani psihoterapevtke (B46)
Brez izkušnje (C28)(E12)
Celo nasprotno - podpora (C29)(D36)
Na začetku ni bilo stigmatizacije (D35)
Sprememba ob odhodu v bolnico (D37)
Označujoč fant (D38)
Konec zveze ob odhodu v bolnico (D39)(D46)
Šok (D41)
Sram s strani fanta (D42)
Zanikanje bolezni s strani fanta (D45)
Sam si kriv (F46)
S strani moških, neprijetna situacija in tabu tema (F49) (F50)(F51)
Ženske so bolj razumevajoče (F52)
Tema 3: SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO
Strokovna pomoč
Osebni zdravnik (A24)
Psihiater (A28)(D21)
Strokovnjak tega področja (A118)(C18)
Otroška psihologinja (B22)
Pomoč (B124)
Coaching (E22)
Psihoterapija (E22)
Psihoterapija je vredno finančno breme (E39)
Nasveti
Mami psihologinja (A24)
Telefon v stiski Samarijan (D84)
Informiranje
Knjige (A27)
Branje literature (A117)
Spletni vir (B88)
Manjši strah (B123)
Spoznavanje svoje motnje (B122)
Medikalizacija
Antidepresivi (A29)
Pomirjevala (A72)(D74)
Psihoterapija
Mami psihologinja (A31)
Dihalne vaje
Abdominalen način (A69)
Globoko dihanje (B73)(C52)
Dihanje NE pomaga (D77)
Zamotiti se
Štetje (A70)(C53)(F72)
143
Karkoli (A71)(D78)
Pogovor (A75)(D78)
Študij, služba, prostovoljno delo, aktivnosti (E7)
Hladno okolje
Klima (A74)
Tuš (D76)
Voda (D76)
Prehrana
Oreščki (A76)
Voda (A73)
Zdrava hrana (A87)(E24)
Individualno ustrezna hrana (A88)
Preusmeritev misli
Vaje (A77)(C53)
Podporni stavki (A78)
Petje (A79)
Velik pomen (A81)
Poznavanje anksiozne motnje (B74)
Spreminjanje misli (B75)(E23)
Spreminjanje razmišljanja (B76)
Pozitivno razmišljanje (B77)(B78)
Misli vzrok vsega (C63)
Pomiritev (C87)
Kognitivno-vedenjska terapija (D86)(F77) (F78)
Ni razloga za sram (E38)
Povezava občutkov iz otroštva (F76)
Danes drugače sprejemam komentarje (F79)
Raziskovanje prepričanj
Izvor (A81)(F73)
Tesnoba se lahko ustavi (F74)
Tesnoba lahko vodi v napad (F75)
Sprostitev
Medicinska hipnoza (A82)
Progresivna mišična relaksacija (A83)
Čuječnost (A84)
Joga (A85)(F82)
Umiritev telesa (A86)
Uporaba tehnik (B82)
Šport (B83)(E24)(F82)
Sprehod (C54)(D76)
Gozd (C55)
Sproščanje (C61)(C32)
Hobi (D172)
Način življenja
Dobri občutki (A89)
Situacije, ki osrečujejo (A90)
Vzeti si čas (A119)(F81)
Čas zase (A120)(C49)(C51)(F80)
144
Poslušanje sebe (B81)(C60)
Ne smemo čakati na bolezen (C50)
Rutina (D82)(E24)
Vzdrževanje intimnih odnosov (D83)
Zdravo življenje (D171)
Počasen tempo (B79)
Hitenje je sprožilec (B80)
Lekcija
Nova spoznanja (A121)
Čakanje, da mine
Preživeti (B19) (B23)
Iskanje pomoči
Nisem iskala pomoči (B20)
Nisem dobila razlage (B21)
Povezava z drugimi s podobnimi težavami (D167)
Ko si brez moči (F112)
Ni tabu (F113)
Ni znak šibkosti (F114)
Naložba vase (F115)
Samota
Prostor zase (B71)(B72)(F70)
Sama predelam (F71)
Soočenje
Vožnja avtomobila (B85)
Prepoznavanje sprožilcev
Pitje kave (B87)
Telovadba(B87)
Najti sogovornika/zaupnika
Pogovor (B125)
Sovrstniki s podobnimi težavami (F31)
Ljudje se odprejo (F32)
Kave in druženje (F33)
Občutek, da nisem sama (F34)
Zmanjša psihične bolečine (B126)
Delo na sebi
Spoznaš izvor napadov (C17)
Skrb zase (C96)(C100)(F28)
Spraviti se v red (C97)
Egoizem (C98)
Pozabiti na pričakovanja družbe (C99)
Vaje za čuječnost (D85)
Spoznavanje sebe (F116)
Naučiti se, kako živeti z anksiozno motnjo
Obvladovanje (C19)
Motivacija
Hčerka in partner (C47)
Pozitivni samogovor
Pogovor z anksiozno motnjo (C56) (C57)
145
Vse bo v redu (C88)
Pohvala
Sebe pohvalim (C58)
Pride v podzavest (C59)
Težko spopadanje
Slabo spopadanje (D22)
Domača žival
Zajček (D75)
Hospitalizacija
Odhod v bolnico (D79)
Izražanje čustev
Dati iz sebe (D168)
Ne tlačiti čustev (D169)
Ne biti čustveno hladen (D170)
Ohranjanje odnosov
Druženje (D173)(E24)
Zanikanje bolezni
Ignoriranje (E4)
Tema 4: POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE
Druženje
Samo bližnje osebe (A50)
Odstranitev posameznikov (A51)(C39)
Nisem bila družabna (B49)
Nihče se ni umaknil (C38)
Potrebe
Več časa zase (A52)
Več počivanja (C43)
Poslušanje sebe
Izguba moči (A53)
Hobiji (C44)
Čas zase (C44)
Dovoliti si uživati (A68)
Delo
Nezmožnost dela (A54)(F61)
Želje in cilji (A55)
Delo za 4 ure (C31)(C41)
Delo za 8 ur (C42)
Redka primerna študentska dela (D61)
Stiske predaleč ali predolgo od doma (D62)
Izgovori za bolezen (D63)(F62)
Delo-holizem za zaposlitev misli (E17)
Študij
Upad motivacije (A56)(E16)(F63)
Upad koncentracije (A56)(D60)(E16)
Neprimerna odločitev za študij (B95)
Občutek nezmožnosti (B61)
146
Zamuda izpitnega obdobja (D56)(D58)
Oprava izpitov za nazaj (D57)
Izredno dodatno leto (D59)
Brez moči za študij (E19)
Pomoč terapije (F64)
Samopodoba
Drugačno dojemanje sebe (A57)(B63)
Težko sprejemanje sebe (A58)(B64)
Stalne dileme (A59)
Občutek nesposobnosti (A60)(B62)
Primerjanje s sovrstniki (A61)
Kritike sošolcev (B65)
Brez posledic (C45)(F65)
Brez misli o tem (C46)
Občutek krivde (E18)
Občutek manjvrednosti (E18)
Zveza
Samokritičnost (A62)
Pomisleki pred zvezo (F59)
Težka predstavitev svoje situacije (F60)
Osamljenost
Osamljenost v obdobju krize (A63)
Samota celo poletje (D50)
Hobiji
Težko vzdrževanje hobijev (A64)
Pomisleki glede potovanj (A65)
Perspektiva
Drugačen pogled na svet in druge (A66)
Boljše razumevanje in sprejemanje drugačnosti (A113)
Želje in cilji (A55)
Vedenje
Večja uvidevnost (A67)
Nezanesljivost (B51)
Izolacija (D23) (D30) (E15)
Prekinitev vsega (D24)
Obsesije (D70)
Pregledovanje in preverjanje (D71)
Prepričanja in misli
Boljši nadzor (A116)
Vse bolj pozitivno (C48)
Zgodbe v glavi (D72)
Nerealne misli (D73)
Brez poguma (E20)
Pesimističen pogled (E21)
Postavitev sebe na prvo mesto (F56)
Šola
Izostajanje (B10)(B54)(B56)
Stres (B55) (B57)
147
Obup (B58)
Izhod od doma
Strah pred tesnobnim napadom (B11)(B12)
Odnosi
Skrhani odnosi (B52)
Okrepljeni odnosi z bližnjimi (B53)(F53)(D52)
Težko vzdrževanje in vzpostavljanje (B50)(D53)(D54)
Okrepitev odnosov v službi (C30)
Boljši odnos v partnerstvu (C32)
Sprememba v partnerju (C33)
Odprt pogovor s hčerko (C34)
Menjava prijateljev (C40)
Zbližanje z očetom (D34)
Prekinitev mnogih odnosov (D48)(F55)(F57)
Oddaljevanje prijateljic (D49)
Širjenje in oženje socialnega kroga (D51)
Strah pred zapustitvijo (D55)
Redkejši odnosi z družino (E13)
Konflikti s fantom (E14)
Možnost pogovora, ko je težko (F54)
Nezmožnost izražanja sebe
Kriza v neprimernem času (B67)
Marljivost in vestnost (B66)
Talenti in vrline (B68)
Zanesljivost (B69)
Vrednote (B70)
Fizično zdravje
Fizično zdravje uničeno (D66)
Težave z želodcem (D69)(F67)
Izguba apetita (F66)
Veliko spanja (F68)(F69)
Tema 5: OBVLADOVANJE STANJA
Medikalizacija
Antidepresivi DA (A92)(B90)(B96)(C67)(D90)(D92)(D99)
Opustitev antidepresivov (A93)
Antidepresivi NIKOLI (F85)
Težka opustitev tablet (A94)(A99)(A95)
Pomirjevala (A100)(B92)(D93)(F86)
Predpis psihiatra (B91)(D97)
Zdravila vzpostavijo ravnovesje (B95)
Želja po zmanjšanju (D91)
Opustitev antipsihotikov (D93)
CBD (D87)
Psihoterapija
Psihologinja (A97)(A96)(C68)
Vaje za nadzor misli in prepričanj (A98)
148
Medicinska hipnoza (A98)
Psihoterapevt (B93)(D96)(E26)(F88)
Najbolj pomaga (B94)(D98)
Pomembno zaupanje (C69)
Finančni zalogaj (F89)
Samopomoč
Joga (A98)
Razne tehnike (B97)(E26)(F88)
Preventiva (C70)
Delo na sebi (D98)(E27)
Nujno stalno zraven terapije in tablet (D100)
Uspešno obvladovanje danes
Pomirjevalo (A110)
Dihalne vaje (A110)(B112)
Trenutki krize so, ampak obvladujem (A111)(B16)(C89)(D154)(F29)(F89)
Identifikacija sprožilca (B113)
Obvladovanje s pomočjo terapevtke (E35)
Zadnje neuspešno obvladovanje
Smrt dedka (B114)
Kontaktiranje terapevtke (B115)
Tema 6: IZKUŠNJA S STROKO
Socialni delavec
Brez izkušnje (A101)(C70)(F92)
Svetovalni pogovor v šoli (B98)(B99)
Zaupanje (B100)
Brez informacij o pomoči socialnega dela (C71)(F91)
CMZ – dobra izkušnja (D101)
Negativno mnenje ostalih uporabnikov zaradi medicinskega modela (D102)
Najbolj pomemben del (D103)
Altra – slaba izkušnja (D104)
Grozen odziv (D105)
Užaljenost (D106)
Pridige (D107)
Katastrofalen odnos (D108)
Osebna pomoč (E28)
Realitetna terapija (E29)
Psihiater
Slaba izkušnja (A30)(C81)(D109)
Dodelitev diagnoze (A91)(B89)(C65)(C75)
Ni si vzel časa (A102)(C82)
Brez pogovora, le predpis zdravil (C66) (D110)
Napačna dodelitev diagnoze (D87)
CMZ – dobila ustrezno diagnozo (D88)
Center za izven bolnišnično zdravljenje – dolge čakalne dobe (D111)(D112)
Brez izkušnje (F92)
149
Psihoterapevt
Brez izkušnje (A106)
Brez pravega odnosa (B102)
Napadalen odnos (B103)(B105)
Kritiziranje psihoterapevtke (B106)
Nova psihoterapevtka – dobra izkušnja (B108)
Terapevtski odnos (B109)(F94)
Dobra izkušnja (B110)(D147)(D151)(F93)(F95)
Psihoterapevt po izobrazbi socialni delavec (D144)
Tudi duhovni terapevt (D145)
Raznovrstno delo (D146)
Razumna cena (D150)
Pomoč v krizi (F16)
Zaupanje (F17)
Izražanje mnenja (F18)
Ocena stanja (F19)
Razumevanje (F20)
Nadzorovanje motnje (F25)
Dodelitev diagnoze (F84)
Orodja za stresne situacije (F96)
Olajšanje (F97)
Učenje samostojnega reševanja težav (F98) (F99) (F100)
1 leto sodelovanja (F101)
Psiholog
Dobra izkušnja (A104)
Brez dodelitve diagnoze (B24)
Psihoterapija in skupinska terapija (C77)
Raziskovanja izvora tesnobe (C78)
Ugotavljanje povoda za anksiozno motnjo (C79)
Odkrivanje starih ran (C80)
Klinični psiholog – dolge čakalne vrste (D112)
Klinični psiholog – dodelitev diagnoze (E25)
Osebni zdravnik
Brez dodelitve diagnoze (B24)
Dodelitev diagnoze (C64)
Brez informacij o brezplačni pomoči in skupinski terapiji pri psihologu
(C72)
Zelo slabo informiranje (C73)
Premalo znanja o napotitvi naprej ali svetovanju (C74)
Napačna dodelitev diagnoze (D18)
Predpis napačnih antidepresivov (D19) (D20)
Hospitalizacija
Brez izkušnje (A103)(B101)(C76)(F92)
Večinoma negativne izkušnje (D114)
CMZ – psihoterapevtski oddelek - dobra izkušnja (D115)
CMZ – občutek privilegiranosti (D116)(D117)(D118)
CMZ – občutne socialne razlike (A119)
Polje ZO – katastrofalen odnos osebja (D120)(D121)(D122)(D130)
150
Polje ZO – nevzdržni bivalni pogoji (D121)
Polje ZO – brez izhoda (D123)
Polje ZO – Psihično nasilje osebja (D124) (D126)
Polje ZO – pokroviteljstvo osebja (D125)
Polje ZO – brez varovanja (D127)
Polje ZO – dobra izkušnja z delovno terapevtko (D128)
Polje ZO – soba za privezovanje redno v uporabi (D131)
Polje ZO – brez pogovora, samo zdravila (D130)
Polje ZO – podrejenost, nemoč uporabnikov (D132)
Polje ZO – neizobraženost kadra na področju duševnega zdravja
(D133)(D134)
Polje ZO – 4 dni (D135)
Polje OO – oddelek za psihoze, napačna diagnoza (D136)
Polje OO – več svobode (D137)
Polje OO – nadlegovanje s strani moških uporabnikov (D138)
Polje OO – prijazno osebje (D139)
Polje OO – neprijetna vizita v skupini (D139)(D140)
Polje OO – neprimerne terapevtske skupine (D142)
CMZ – oddelek za krizne intervencije – slaba izkušnja (D143)
Grozna izkušnja (E30)
Je pomagalo (E31)
Stroka na področju duševnega zdravja
Slabo sodelovanje (C83)
Ni celostne obravnave (C84)
Brezplačna pomoč katastrofa (D148)
Oddelek za izven bolnišnično zdravljenje – čudovito osebje (D149)
Javno zdravstvo – dobra in slaba izkušnja (E32)
Samoplačniško – dobra izkušnja (E33)