ANALIZA IZDELAVE PREDKALKULACIJE NOVEGA IZDELKA · Kalkulacija je računovodsko poročilo, v kateri...
Transcript of ANALIZA IZDELAVE PREDKALKULACIJE NOVEGA IZDELKA · Kalkulacija je računovodsko poročilo, v kateri...
Magistrsko delo
Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov
ANALIZA IZDELAVE PREDKALKULACIJE
NOVEGA IZDELKA
Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Kandidat: Dejan Šinkovec
Kranj, junij 2013
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Alešu Novaku za pomoč in nasvete pri izdelavi
magistrskega dela.
Zahvaljujem se vsem sodelavcem v Koncernu Kolektor, še posebno mag. Anici Uršič
Vončina, Mateji Petrič, mag. Boštjanu Moretu in dr. Francu Lahajnarju za nasvete in
pomoč pri oblikovanju naloge.
Nenazadnje se zahvaljujem tudi svoji družini za vso izkazano pomoč in strpnost v
času celotnega študija.
POVZETEK
Magistrsko delo obravnava analizo izdelave predkalkulacije novega izdelka na
konkretnem primeru v podjetju Kolektor Group d. o. o., program Elektronika in
pogoni. Izdelava predkalkulacij nam omogoča določanje lastne cene izdelka, ki je
predpogoj za pripravo ponudbe oz. oblikovanje prodajne cene izdelka. Živimo v
času, v katerem je cena izdelka ali storitve pomemben faktor pri sprejemu odločitve
o nakupu. Zato je še toliko bolj pomembno, da ima podjetje dobro razvit proces
določanja lastne cene. Delo poleg teoretičnih osnov zajema tudi konkretni primer
izdelave predkalkulacije, opis in predloge za izboljšanje ter prenovo procesa. Skozi
analizo procesa je izpostavljena vloga kontrolinga, ki managementu pomaga pri
sprejemanju odločitev in vodenju podjetja. Koncern Kolektor vedno bolj širi paleto
svojih proizvodov. Eno izmed področji, na katerem se uveljavlja v zadnjem času, je
tudi Elektronika in pogoni. Spoznavamo, da obstoječi način izdelave predkalkulacij
ni optimalen. Zaradi pomembnosti postopka določanja lastne cene izdelka želimo ta
proces izboljšati in ga čim bolj približati uveljavljenemu načinu dela v koncernu.
KLJUČNE BESEDE:
- predkalkulacija,
- cena,
- proces,
- kontroling.
ABSTRACT
The master's thesis presents an analysis of a new product precalculation on a
concrete case in company Kolektor Group Ltd., in the department of Electronics and
drives. Precalculations enable determining the product price which presents a
precondition for preparing an offer or setting the product selling price. We live in an
era when the price of a product or service is an important element in our decision for
purchase. Therefore, it is even more important that a company possesses a well-
developed price determination process. The thesis consists of theoretical bases as
well as it gives a concrete example of a precalculation, its description and
suggestions for improvement and renewal of the process. Through the process
analysis, a role of controllership is exposed as it helps the management in decision
making and leadership. Concern Kolektor is expanding its range of products. One of
the fields getting more focus lately is Electronics and drives. We have found out that
the present method of precalculation is not optimal. Due to the importance of
determination of our own product price we wish to improve the process and bring it
closer to the already established working process in the group.
KEY WORDS:
- precalculation,
- price,
- process,
- controllership.
KAZALO
1. UVOD ...................................................................................................................... 1
1.1. PROBLEMATIKA IN NAMEN MAGISTRSKEGA DELA .......................... 1
1.2. CILJ IN TEZE MAGISTRSKEGA DELA ...................................................... 2
1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE MAGISTRSKEGA DELA ...................... 3
1.4. METODE DELA .............................................................................................. 3
1.5. PREDSTAVITEV PODJETJA ......................................................................... 4
1.5.1. ORGANIZACIJA KOLEKTORJA ........................................................... 5
1.5.2. PROGRAM ELEKTRONIKA IN POGONI ............................................. 7
2. TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................ 8
2.1. STROŠKI .......................................................................................................... 8
2.2. DELITEV STROŠKOV ................................................................................... 8
2.3. NEPOSREDNI IN POSREDNI STROŠKI ...................................................... 9
2.4. STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI ........................................................ 9
2.5. KALKULACIJA ............................................................................................. 11
2.6. VRSTE KALKULACIJ .................................................................................. 13
2.7. KALKULACIJE LASTNE CENE IZDELKA ............................................... 14
2.8. PONUDBENA PREDKALKULACIJA ......................................................... 15
2.9. VRSTE PREDKALKULACIJ ........................................................................ 16
3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ................................................................. 18
3.1. OPIS POTEKA KALKULACIJE V KOLEKTORJU .................................... 18
3.2. IZDELAVA PONUDBENE PREDKALKULACIJE NA KONKRETNEM
PRIMERU .............................................................................................................. 21
3.2.1. IZDELAVA PREDKALKULACIJE ....................................................... 21
3.2.2. GRAFIČNA PREDSTAVITEV PROCESA ........................................... 22
3.3. PODROBNEJŠI OPIS POSAMEZNIH KORAKOV NA KONKRETNEM
PRIMERU .............................................................................................................. 24
3.3.1. PREJEM POVPRAŠEVANJA IN OPIS PROJEKTA ............................ 24
3.3.2. PREGLED TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI IZDELAVE .......................... 27
3.3.3. PRERAČUN KAPACITET ..................................................................... 27
3.3.4. POPIS OPERACIJ IN OCENA ČASA ZA IZDELAVO ........................ 34
3.3.5. OBLIKOVANJE PREDKALKULACIJE Z OKVIRNO POSTAVITVIJO
CENE ................................................................................................................. 37
3.4. PRAKTIČNA IZDELAVA PREDKALKULACIJE ...................................... 39
3.5. OCENA OBSTOJEČEGA STANJA .............................................................. 41
4. PRENOVA PROCESA IZDELAVE PREDKALKULACIJE .............................. 44
4.1. VLOGA KONTROLINGA V PODJETJU..................................................... 44
4.2. PROCESNI VIDIK DELOVANJA KONTROLINGA ................................. 45
4.3. VLOGA KONTROLINGA V PROCESU IZDELAVE KALKULACIJE .... 46
4.4. ODDELEK KONTROLINGA V KOLEKTORJU......................................... 47
4.4.1. TEMELJNI PROCESI SLUŽBE KONTROLINGA ............................... 48
4.5. PREDLOGI ZA PRENOVO .......................................................................... 50
4.5.1. OPIS PRENOVLJENEGA PROCESA ................................................... 53
5. ZAKLJUČKI ......................................................................................................... 55
5.1. PREGLED PREDNOSTI IN SLABOSTI PRENOVLJENEGA PROCESA. 55
5.2. PREVERJANJE TEZ ..................................................................................... 57
5.4. MOŽNOSTI NADALNJEGA RAZVOJA ..................................................... 58
5.5. SKLEP ............................................................................................................ 59
6. LITERATURA IN VIRI ........................................................................................ 61
7. KAZALO SLIK ..................................................................................................... 63
8. KAZALO PREGLEDNIC ..................................................................................... 64
9. POJMOVNIK ........................................................................................................ 65
10. KRATICE IN AKRONIMI ................................................................................. 66
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 1
1. UVOD
1.1. PROBLEMATIKA IN NAMEN MAGISTRSKEGA DELA
Danes so uspešna podjetja tista podjetja, ki imajo sposobnost prepoznavanja
poslovne priložnosti, so inovativna in so se sposobna hitro odzivati in prilagajati
neprestano spreminjajočemu trgu oz. poslovnemu okolju. Tako podjetje si želi rasti
in lahko raste in to je dandanes pot, ki ob zdravi rasti pripelje do uspešnosti podjetja
oziroma skupine. Podjetje lahko izbere različne strategije rasti podjetja.
Najpogostejša izbira je generična rast ali diverzifikacija.
Poleg strategije rasti podjetja pa je pomembno imeti dobre proizvode, sposoben,
inovativen razvoj in imeti znanje, kako pridobiti nove kupce, torej sposoben
marketing. Izredno pomembni so tudi zadovoljni, zdravi in motivirani zaposleni.
Različna podjetja se zavzemajo za dosego različnih ciljev, vsem pa je skupno eno -
doseči največjo možno dodano vrednost glede na dane pogoje poslovanja.
Poslovni uspeh podjetja je praviloma odraz poslovnega uspeha celotne skupine
izdelkov, ki jih podjetje proizvaja. Zaradi tega je pomembno vedeti, koliko vsak iz
nabora izdelkov prispeva k poslovnemu uspehu ali neuspehu. To lahko storimo s
pomočjo analiz kalkulacije, glede na njene rezultate pa primerno ukrepamo. Torej iz
tega je razvidno, da je izrednega pomena lastnost podjetja, da je sposobno svoje
stroške prepoznati, jih meriti in obvladovati.
Kalkuliranje stroškov je ob vedno večji konkurenci in zahtevnih svetovnih trgih zelo
pomembno, da organizacije v procesu poslovanja lahko sprejemajo pravilne
poslovne odločitve. Pomembno je, da organizacija vsako od svojih aktivnosti s čim
manj napakami opravi takoj, za kar potrebuje natančne in pravočasne informacije, ki
jih lahko dobi s pomočjo kalkulacij stroškov poslovanja (Milčinovič, 2006: 40).
Kalkulacija je računovodsko poročilo, v kateri so na voljo računovodski podatki in
informacije o posameznih vrstah stroškov, o lastni (stroškovni) ceni, o prodajni ceni
ter o poslovnem rezultatu. Zato je tudi kalkulacija osnova za poslovno ukrepanje v
podjetju, saj na podlagi kalkulacije podjetje načrtuje poslovno uspešnost, realnejše
postavlja prodajne cene in izvaja analize gibanja stroškov in poslovne uspešnosti v
času (Milčinovič, 2006: 40).
Nemalokrat se lahko zgodi, da se ob postopkih pokalkuliranja izdelkov ugotovi
vzroke za neuspeh v slabi predkalkulaciji. Iz tega razloga je pomembno, da ob
razvoju lastnega izdelka ali ob prejemu povpraševanja za izdelavo nekega produkta
pravilno postopamo, smo natančni, čim bolje predvidevamo, predvsem pa zelo dobro
poznamo, koliko nas posamezna stopnja v celotnem procesu stane s finančnega
vidika.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 2
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh sklopov. Prvi del obsega teoretične osnove o
kalkulaciji in stroških. V drugem delu pa želimo prikazati primer izdelave
predkalkulacije na konkretnem primeru. Ta del bo vseboval dve predkalkulaciji za
isti proizvod, samo za različne količine. Kritično bomo analizirali trenutno stanje in
podali predloge za izboljšanje.
1.2. CILJ IN TEZE MAGISTRSKEGA DELA
Osnovni cilj magistrskega dela je izdelati in analizirati izdelavo kalkulacije na
konkretnem primeru v podjetju Kolektor Group, natančneje v oddelku Elektronika in
pogoni. Opisali bomo težave, s katerimi smo se srečali ob samem postopku izdelave.
V zadnjem delu bomo podali kritično analizo obstoječega stanja in podali predloge
za izboljšanje. Vse skupaj bomo podprli tudi s teoretičnimi osnovami iz različnih
strokovnih virov.
Pomembne teze, ki jih bomo skozi nalogo poizkušali dokazati so:
Teza 1:
Točnost izdelane predkalkulacije in oblikovanje prodajne cene izdelka odločilno
vplivata na poslovni uspeh podjetja.
Skozi izdelavo magistrskega dela bomo skušali ugotoviti pomen natančnosti izdelave
kalkulacij.
Teza 2:
V procesu izdelave predkalkulacije mora sodelovati oddelek kontrolinga.
V sklopu kritične analize procesa bomo raziskali vlogo službe kontrolinga v podjetju
in v samem procesu izdelave predkalkulacije. Raziskali bomo pomen vključitve
kontrolinga v proces izdelave predkalkulacije.
Teza 3:
Enak način izdelave predkalkulacij se lahko uporablja v vseh programih in
podjetjih v skupini Kolektor.
Preverili bomo načine izdelave predkalkulacij v drugih programih in podjetjih ter
preverili, ali je mogoče uporabiti enak način, kot je sicer standard v Kolektorju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 3
1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE MAGISTRSKEGA DELA
Predpostavke magistrskega dela so:
Točnost izdelane predkalkulacije je lahko odločujočega pomena pri poslovni
uspešnosti nekega projekta.
Postopek izdelave predkalkulacije je potrebno optimirati in ga narediti
zanesljivega.
Ker bomo v nalogi opisovali konkreten primer, predpostavljamo, da bomo
lahko uporabili znanje, ki smo ga osvojili v času svoje zaposlitve v skupini
Kolektor in ga dopolnili z znanjem pridobljenim tekom študija.
Predpostavljamo, da lahko oddelek kontrolinga pripomore k natančnosti in
verodostojnosti izdelane kalkulacije.
Morda podoben način izdelave predkalkulacij že obstaja v katerem izmed
kolektorjevih oddelkov ali podjetij.
Omejitve magistrskega dela so:
Zaposleni znotraj oddelka Elektronika in pogoni, ki sodelujejo v procesu
izdelave predkalkulacije, morda ne vidijo potrebe po spremembi postopka.
Zaposleni v oddelku kontrolinga se morda bojijo dodatnega dela in
odgovornosti v povezavi z izdelavo predkalkulacij na oddelku Elektronika in
pogoni.
Neenotnost glede predlagane rešitve optimizacije procesa izdelave
predkalkulacije med zaposlenimi.
1.4. METODE DELA
Predvidene metode dela, ki jih bomo uporabili pri izdelavi magistrskega dela so:
zbiranje in preučevanje literature,
primerjava pridobljenih informacij in ugotovitev,
metoda deskripcije za opis projekta in procesa,
metoda komparacije, s katero bomo primerjali obstoječe in prenovljeno
stanje,
metoda grafičnega prikazovanja procesov in drugih podatkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 4
1.5. PREDSTAVITEV PODJETJA
Šestdeseta leta 20. stoletja so v zgodovini Slovenije in tudi Jugoslavije pomembno
obdobje, saj pomenijo znaten poskus spremembe gospodarske in socialne podobe
Slovenije. Izvajale so se gospodarske reforme, ki naj bi zagotovile večjo učinkovitost
gospodarjenja, višji dohodek podjetij in višjo konkurenčnost gospodarstva na tujih
trgih (Lazarević, 2012: 19). V tem obdobju pa so se začeli tudi začetki današnjega
Koncerna Kolektor (1963).
Podjetje Kolektor je po letu 2002 šlo po poti temeljite preobrazbe. V celoti je
izpolnilo svoje strateške cilje. Iz podjetja, ki so ga obvladovali drugi, se je Kolektor
preobrazil v podjetje, ki obvladuje druge. Iz posnemovalca tehnologije je postalo
najprej stroškovno vodilno podjetje, hkrati s tem tudi tehnološki prvak na področju
komutatorjev, eno najpomembnejših podjetij za proizvodnjo komutatorjev na svetu.
Nekoč majhno enovito podjetje je postalo svetovno podjetje z razvejano mrežo
podjetij različnih poslovnih profilov in usmeritev (Lazarević, 2012: 125).
Danes je koncern Kolektor transnacionalna skupina, ki na strateških svetovnih trgih
povezuje skoraj 30 podjetij. Podjetja v koncernu so organizacijsko povezana po
panožnem principu. Programi so razvojno in poslovno vodeni v poslovnih divizijah:
Komponente in sistemi
Stavbna tehnika in produkti za dom
Industrijska tehnika in energetika.
Z vzajemnim izkoriščanjem sinergij na programskem in tehnološkem področju vsako
podjetje prispeva k uspešnemu poslovanju celotne skupine in tako uresničuje skupne
dolgoročne cilje (www.kolektor.com).
Slika 1: Nekaj produktov koncerna Kolektor
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 5
Koncern Kolektor se ponaša s tradicijo v visoko specializirani industrijski
proizvodnji. V petdesetih letih delovanja se je Kolektor razvil v globalno družbo s
sedežem v Sloveniji ter široko razvejano mrežo podjetij in podružnic v Evropi,
Ameriki in Aziji. Strateški položaj sedeža v središču Evrope ter globalna tržna in
proizvodna prisotnost na vseh pomembnih svetovnih trgih mu omogočata učinkovito
obvladovanje potreb trga in optimalne poslovne rešitve. Razvojno in tehnološko
napredni procesi potrjujejo Kolektorjeva prizadevanja za zadovoljevanje potreb
kupcev s takojšnjimi in odgovornimi rešitvami (www.kolektor.com).
Slika 2: Koncern Kolektor po svetu (Lazarević, 2012: 128)
1.5.1. ORGANIZACIJA KOLEKTORJA
Podjetje Kolektor Group je krovno podjetje (vodstvo koncerna), ki ima osnovno
dejavnost ustanavljanje, vodenje in upravljanje tehnološko povezanih družb.
Najvišje vodstvo skupine predstavljata predsednik uprave (zeleno področje na
organigramu) in pa glavni generalni izvršni direktor (modro področje na
organigramu). Njima sledijo generalni izvršni direktorji, ki so odgovorni za
posamezna področja, kot so razvoj, raziskave, finance, kontroling …). Vsak
generalni izvršni direktor vodi vodje programov ali posameznih področij v podjetju,
kot je razvidno z organigrama (glej sliko 3).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 6
Slika 3: Organigram podjetja Kolektor Group (intranet koncern Kolektor)
Divizijska organiziranost koncerna:
Slika 4: Podjetja v koncernu Kolektor (www.kolektor.com)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 7
1.5.2. PROGRAM ELEKTRONIKA IN POGONI
Kot smo že zgoraj omenili, so programi razvojno in poslovno vodeni v treh
poslovnih divizijah. Program Elektronika in pogoni spada v divizijo Avtomobilska
tehnika. Program pokriva inovativne, razvojne in proizvodne rešitve s področja
tehnološko naprednih izdelkov za vodenje elektromotorjev, katerih uporaba se
aplicira v električnih vozilih, električnih orodjih in gospodinjskih aparatih ter
industrijskih aplikacijah. Posledica znanja in kompetenc predvsem s področja
materialov in elektronike je razvoj pogonskih sistemov, ki se aplicirajo v
kompaktnem brezkrtačnem motorju (www.kolektor.com).
V programu Elektronika in pogoni je avtor naloge zaposlen od leta 2010 kot vodja
proizvodnje. Proizvodnja je s 24 zaposlenimi ena izmed manjših v skupini Kolektor,
vendar postaja čedalje pomembnejša. Dan danes se elektronika pojavlja praktično v
vsakem izdelku. Če želi podjetje ponuditi na trg izdelek kot celoto, je torej tudi to
ena izmed kompetenc podjetja, ki podjetju ponuja konkurenčno prednost.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 8
2. TEORETIČNE OSNOVE
2.1. STROŠKI
Stroški so neugodna sestavina poslovnega izida. Če namreč nastajajo v poslovnem
sistemu stroški, ne da bi ob tem nastajali tudi novi učinki, so taki stroški izguba. Če
zaradi nastajanja novih opredmetenih učinkov nastajajo stroški, novi učinki pa
ostajajo neprodani, se pravzaprav le spreminja izhodiščna vrsta sredstev v izvirno, v
zalogo novih učinkov (Melavc in Novak, 2002: 304).
Poslovni sistem si prizadeva uresničiti svoj temeljni cilj najprej tako, da si priskrbi
sredstva. Denarno podobo sredstev spreminja v različne nedenarne oblike sredstev,
potrebne za oblikovanje učinkov, ki jih želi prodati. Zaradi oblikovanja novih
učinkov se sredstva zmanjšujejo in se spreminjajo v stroške, npr. osnovna sredstva se
skozi amortizacijski postopek spreminjajo v amortizacijo ali zaloge materiala se
skozi porabo materiala spreminjajo v stroške porabljenega materiala (Melavc in
Novak, 2002: 302, 303).
2.2. DELITEV STROŠKOV
Za oblikovanje novih učinkov so v poslovnem postopku določenega poslovnega
sistema potrebne tudi sprotne storitve in človek. Porabljene sprotne kupljene storitve
in porabljena delovna sposobnost človeka se spreminjata v stroške zaradi
zmanjševanja denarnih sredstev ob nujnem trošenju ali kasneje, ko zapadejo
obveznosti iz naslova nakupa sprotnih storitev in nakupa delovne sposobnosti
človeka. Stroški določenega poslovnega sistema so tedaj posledica zmanjševanja
nedenarnih in denarnih oblik sredstev zaradi oblikovanja novih učinkov. Tako lahko
zapišemo, da se v poslovnem sistemu pojavljajo naslednje vrste stroškov:
- amortizacija osnovnih sredstev zaradi njihovega amortiziranja,
- stroški porabljenega materiala zaradi zmanjšanja zalog materiala,
- stroški porabljenih sprotnih storitev zaradi zmanjšanja denarnih sredstev,
- stroški dela zaradi zmanjšanja denarnih sredstev (Melavc in Novak, 2002: 303).
Gre za izvirne vrste stroškov. Taka razdelitev vrst stroškov je značilna za
računovodski informacijski sistem, ki tudi zagotavlja informacije o stroških
poslovnega sistema. So strokovna podlaga za odločanje o stroških in gospodarskih
kategorijah, ki so povezane z njimi (Melavc in Novak, 2002: 303).
Zgoraj naštete stroške bi lahko označili tudi kot razdelitev po obliki, lahko pa jih
delimo še po času:
- mesečni,
- četrtletni,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 9
- polletni in
- letni.
Glede na to, da stroški v podjetju nastanejo na različnih mestih, lahko stroške
razdelimo tudi po nastanku:
- izdelovalni stroški (stroški, ki nastanejo ob izvajanju delovnega procesa),
- skladiščni stroški (stroški skladiščenja materiala, surovine, izdelkov …),
- režijski stroški (stroški vodij, inženirjev, tehnikov …) in
- upravni stroški (stroški vodenja podjetja in administracije).
2.3. NEPOSREDNI IN POSREDNI STROŠKI
Stroški se delijo tudi glede na to ali je mogoče natančno ugotoviti, na kateri izdelek
ali storitev se nanašajo. Glede na to jih lahko razdelimo v neposredne in posredne
stroške. Neposredni stroški so tisti, pri katerih lahko natančno ugotovimo, kateri
izdelek ali storitev jih povzroči. Pri posrednih stroških pa je ravno obratno. To so
splošni stroški, ki se nanašajo na celotno poslovanje.
Kadar se stroški nanašajo na natančno določen izdelek, je to mogoče upoštevati pri
kalkuliranju, kar rezultira v natančni kalkulaciji. Težave nastanejo pri ugotavljanju
posrednih stroškov in njihovi porazdelitvi na posamezne izdelke ali storitve. Ti
stroški so:
- amortizacija strojev, naprav, zgradb,
- obresti od posojil,
- režijski stroški in podobno.
Pogosto je smotrno, da nekatere neposredne stroške, ki bi jih lahko ugotovili za
posamezni izdelek, obravnavamo tudi kot posredne stroške (Potočnik, 1999: 15).
2.4. STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI
Celotni stroški določenega poslovnega sistema za določeno razdobje so odvisni tudi
od obsega dejavnosti poslovnega sistema. Nekatere vrste celotnih stroškov se
spreminjajo skladno s spreminjanjem obsega dejavnosti. Nekatere vrste celotnih
stroškov pa so znotraj določenih meja neobčutljive na tako spreminjanje. Slednji se
torej znotraj danega možnega obsega dejavnosti določenega poslovnega sistema ne
spreminjajo. Taka zakonitost v zvezi s celotnimi stroški izhaja iz različnih možnih
načinov spreminjanja posameznih vrst sredstev v stroške. Tako bodo določene vrste
sredstev določenega poslovnega sistema spremenjene v stroške sorazmerno z
obsegom dejavnosti tega poslovnega sistema. Gre za spremenljive stroške, ki
nastajajo z nastajanjem novih učinkov. Občutljivost višine posamezne vrste stroškov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 10
na spreminjanje obsega dejavnosti poslovnega sistema ali na tok časa je vzrok za
delitev celotnih stroškov na spremenljive in stalne stroške (Melavc in Novak, 2002:
310).
Spremenljivi stroški so tisti stroški, ki se neposredno in sorazmerno spreminjajo z
obsegom dejavnosti podjetja. Najpogostejši primeri spremenljivih stroškov so stroški
materiala, ki je uporabljen v proizvodnji, stroški energije, stroški dela delavcev in
stroški strojev, če so le ti odvisni od obsega proizvodnje oziroma opravljenih
storitev.
V vsakdanjem življenju ima beseda “spremenljivi” pomen, da se nekaj spreminja, v
računovodstvu je njen pomen veliko bolj zožen. Beseda “spremenljivi” se v
računovodstvu ne nanaša na spremembe v stroških, ki so rezultat časa (na primer
dvig cen), niti se ne nanaša na spremembe v stroških zaradi sezonskih vplivov.
Spremenljivi stroški so v računovodstvu opredeljeni le s spreminjanjem stroškov z
obsegom dejavnosti podjetja. Le če se je določeni strošek povečal, ker se je povečal
obseg dejavnosti, je to spremenljivi strošek, sicer pa to ni (Hočevar, 2008: 3, 4).
Stalni stroški se ne spreminjajo z obsegom dejavnosti podjetja. Najpogostejši primeri
stalnih stroškov so amortizacija zgradb in strojev, če podjetje uporablja metodo
časovnega amortiziranja, stroški najemnine, stroški plač poslovodij in režije
(računovodij, pravnikov, raziskovalcev itd.), stroški prispevkov in dajatev (za
elektriko, telefon, komunalo). Povečanje stalnih stroškov je največkrat posledica časa
in ne posledica spremenjenega obsega dejavnosti (Hočevar, 2008: 4).
Slika 5: Odzivanje stroškov na spremembe poslovanja (Jan, 2010: 9)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 11
Stroške je pomembno obravnavati tudi iz naslednjih vidikov:
- ugotavljanje praga donosnosti izdelkov,
- ugotavljanje in določanje optimalnega obsega poslovanja podjetja,
- kratkoročno poslovodsko načrtovanje in nadziranje,
- dolgoročno poslovodsko načrtovanje in nadziranje,
- planiranje stroškov.
2.5. KALKULACIJA
Na spletu,v knjigah in drugi dokumentaciji lahko zasledimo različne definicije, kaj je
kalkulacija. Ena izmed njih pravi, da je kalkulacija računski postopek, s katerim
ugotavljamo nabavne, lastne, prodajne in druge cene, hkrati pa je to tudi razporejanje
stroškov na tiste izdelke in storitve, ki so njihov nastanek povzročili (tj. stroškovne
nosilce) (Potočnik, 1999: 47). Pogosto stroške preračunavamo na enoto. Največkrat
je ta enota proizvod ali storitev. Z določanjem cene na enoto ali storitev pa tej storitvi
ali izdelku določimo njegovo lastno ceno.
S postopkom kalkuliranja torej razumemo proces ugotavljanja stroškov na količinsko
enoto izdelka ali storitve. Poleg tega pa je kalkulacija tudi računovodsko poročilo, v
katerem so na voljo računovodski podatki in informacije o zneskih sredstev, o
zneskih posameznih vrst stroškov, o lastni (stroškovni) ceni, o prodajni ceni ter tudi o
poslovnem izidu. Zato so kalkulacije osnova za poslovno ukrepanje v podjetju, saj na
podlagi kalkulacij podjetje načrtuje poslovno uspešnost, smotrno postavlja prodajne
cene in izvaja številne analize gibanja stroškov in poslovne uspešnosti (Potočnik,
1999: 47).
Ravno zaradi zgoraj naštetega in ker želimo, da kalkulacija dejansko prikaže vse
nastale stroške povezane z proizvodnjo nekega izdelka ali izvajanjem storitve, se
moramo zavedati pomena zajemanja, spremljanja in analiziranja stroškov v podjetju.
Pravilna kalkulacija je nujna pri (Križman in Rajter, 2009: 70):
- planiranju in nadziranju stroškov,
- oblikovanju prodajne strategije,
- napovedi poslovnega izida,
- pripravi in izvajanju projektov (kjer moramo finančno ovrednotiti projekt),
- pri ostalih poslovnih odločitvah …
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 12
Slika 6: Sistem obvladovanja stroškov (Filipan Kraljič, 2005: 2)
Pri izdelavi kalkulacij upoštevamo splošno uveljavljena sledeča načela (Križman in
Rajter, 2009: 70):
1. Načelo prilagodljivosti – podjetje izbere takšen tip kalkulacije, ki najbolj ustreza
njegovemu načinu poslovanja.
2. Načelo natančnosti – zahteva zajetje vseh stroškov, ki jih povzroča stroškovni
nosilec.
3. Načelo dokumentiranosti – vsi zneski, navedeni v kalkulaciji, morajo biti
razvidni iz knjigovodskih in ostalih listin v podjetju.
4. Načelo časovne razmejitve – zajemamo vse stroške, ki so nastali v določenem
obdobju.
5. Načelo jasnosti – kalkulacije morajo biti relativno enostavne in razumljive vsem
uporabnikom.
6. Načelo primerljivosti – kalkulacije različnih izdelkov morajo biti medsebojno
primerljive.
Pokalkulacija
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 13
2.6. VRSTE KALKULACIJ
Poznamo različne vrste kalkulacij, ki jih delimo glede na različna merila,
najpogosteje pa jih delimo glede na čas, obseg in ceno. V spodnji preglednici je
narejena razdelitev kalkulacij glede na upoštevanje teh kriterijev.
Kriterij Vrsta Opis
Čas
Predhodna ali predkalkulacija
Pomeni predračun oz. načrt celotnih
stroškov in stroškov na enoto izdelka
ali storitve. Uporabna je predvsem za
vodenje poslovne politike v podjetju oz.
za sprejemanje poslovnih odločitev
Sprotna ali tekoča kalkulacija
Pripravljamo jo hkrati s poslovnim
procesom, omogoča sprotni nadzor
nad poslovnim procesom, pa tudi
sprotno ukrepanje, če prihaja do
odmikov med načrtovanimi in
dejanskimi stroški
Obračunska ali poznejša
kalkulacija
Z njo obračunamo dejanske stroške na
enoto izdelka. Računamo jo po
končanem poslovnem procesu.
Natančno nam pokaže dosežene uspehe
pri nadzoru nad stroški, ki jih
povzročajo posamezne vrste izdelkov
oz. storitev.
Obseg
Posamična (individualna)
kalkulacija
Tu nas zanima višina stroškov, ki jih
povzroča posamezni izdelek
Skupinska (zbirna) kalkulacija Pove nam koliko stroškov je nastalo z
določeno skupino izdelkov
Cena
Kalkulacija nabavne cene
Npr. uvozne cene, izvozne cene,
nabavna cena opreme
Kalkulacija lastne cene
Kalkulacija prodajne cene
Kalkulacija drugih cen
Preglednica 1: Vrste kalkulacij (Potočnik, 1999: 48, 49) Lastna priredba
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 14
2.7. KALKULACIJE LASTNE CENE IZDELKA
Za podjetje je bistvenega pomena, da stroškovne nosilce (izdelke ali storitve)
obremeni s tistimi stroški, ki so resnično nastali pri njihovi izdelavi ali izvajanju
storitev. Za izračun lastne cene izdelka poznamo različne metode. Z vidika
proizvodnega podjetja so to sledeče (Križman in Rajter, 2009: 70 - 74):
1. Delitvena kalkulacija
Delitvena kalkulacija spada med najenostavnejše kalkulacije, saj zberemo vse stroške
v podjetju in jih delimo s celotno količino izdelkov ali storitev. Delitvena kalkulacija
je smiselna le za množično proizvodnjo enakih izdelkov.
2. Kalkulacija z dodatki
Uporabna je predvsem tam, kjer proizvajajo več vrst različnih izdelkov. Lastno ceno
izračunamo tako, da najprej porazdelimo na stroškovne nosilce neposredne stroške,
nato pa s pomočjo sodila (ali več sodil) še posredne stroške. Ko smo dobili vse
stroške, ki bremenijo posamezno vrsto izdelkov, bomo sedaj celotne stroške delili s
proizvedeno količino tega izdelka in tako prišli do lastne cene izdelka.
3. Kalkulacija z enakovrednimi števili
Uporabljajo jo podjetja, ki proizvajajo več različnih izdelkov, vendar pa obstajajo
med stroški teh izdelkov neka stalna razmerja (npr. v proizvodnji žaganega lesa
žagamo deske različnih debelin). Lastno ceno torej izračunamo na osnovi obstoječih
stalnih razmerij med stroški in izoblikujemo enakovredna števila, ki jih potem
pomnožimo s številom proizvedenih izdelkov in dobimo pogojne enote.
4. Kalkulacija vezanih ali vzporednih proizvodov
Uporabljamo jo takrat, ko v proizvodnji iz iste surovine proizvedemo še enega ali
več stranskih proizvodov (npr. pri predelavi nafte, ko dobimo različne frakcije).
Najprej izračunamo celotne stroške, od katerih odbijemo prodajno vrednost stranskih
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 15
proizvodov. Lastno ceno dobimo nato tako, da razliko delimo s proizvedeno količino
glavnega proizvoda.
5. Kalkulacija po variabilnih stroških
Izhajamo iz osnovne delitve stroškov na fiksne in variabilne stroške. Ker se višina
fiksnih stroškov vsaj v omejenem obsegu proizvodnje ne spreminja (absolutno fiksni
stroški), jih nima smisla razporejati na posamezne vrste izdelkov. Razporejamo le
variabilne stroške, ki so odvisni od obsega proizvodnje. Seveda moramo pri
kalkulaciji prodajne cene upoštevati vse stroške, vendar fiksne stroške obračunamo s
prispevkom za kritje, ki predstavlja razliko med prodajno ceno in variabilnimi stroški
na enoto prodanih izdelkov. Masa pokritja je zmnožek prispevka za kritje s številom
proizvedenih izdelkov. Stopnja pokritja pa predstavlja razmerje med prispevkom za
kritje in prodajno ceno izdelka.
Seštevek mas za pokritje vseh izdelkov v podjetju mora biti večji od celotnih fiksnih
stroškov – takrat bo poslovanje pozitivno (ustvarjen dobiček).
Podjetju se splača proizvajati tiste izdelke, pri katerih skupna masa za pokritje
presega celotne fiksne stroške. Zato težimo k proizvodnji izdelkov s čim večjim
prispevkom za kritje (Križman in Rajter, 2009: 70−74).
2.8. PONUDBENA PREDKALKULACIJA
Da bi stroške lahko nadzorovali, jih je potrebno najprej predvideti in oceniti.
Predkalkulacija je instrument za ocenjevanje stroškov v ponudbeni fazi, ko je
poznana samo preliminarna zasnova izdelka. Izdelamo jo lahko na osnovi ocenjenih
parametrov. V procesu izdelave prodajno osebje sodeluje z razvojnim oddelkom. Za
lažje sledenje stroškom v naslednjih procesih moramo ponudbeno predkalkulacijo
izdelati stopenjsko in ločiti vsaj glavne vrste stroškov izdelka. Sočasno tako izdelana
predkalkulacija omogoča fleksibilnost v procesu pogajanja z naročnikom (Filipan
Kraljič, 2005: 2−3).
Osnovni namen predkalkuliranja je, da nam služi kot osnova za odločanje o prodajni
ceni izdelka ali storitve, torej določanje njene realne vrednosti. Prav tako nam
pomaga pri določanju o ustreznosti, ki je eno od glavnih meril za presojo uspešnosti
glede dosežene ravni stroškov, potrebnih za uresničenje proizvoda v proizvodnji.
Poleg tega ob pripravi predkalkulacije vedno razmišljamo tudi glede ustreznosti
proizvoda, tehnološkega procesa, da so stvari optimalne.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 16
Vsebinsko vsaka predkalkulacija zajema stroške dela, amortizacije, material in UPS
– upravno prodajne stroške. Svoj smoter pa predkalkulacija doseže šele, če je dovolj
natančna. Če predkalkulacija ni natančna, ne vsebuje pravih stroškov, je taka
kalkulacija vzrok, da se o vseh zgoraj naštetih stvareh odločamo narobe.
2.9. VRSTE PREDKALKULACIJ
Po pristopu k izvedbi ločimo tri vrste predkalkulacij, od katerih se vsaka uporablja v
določenih primerih oziroma okoliščinah. To so (Hohnjec in Jeraj, 2006: 50):
Predkalkulacija na osnovi cene
Njena značilnost je, da skušamo pri njej oceniti pričakovane stroške brez točno
določene predstave o proizvodu/storitvi. Osnovo za ceno nam v takem primeru
predstavlja določena skica, slika, prospektno gradivo ali pa le osnovni parameter
nekega proizvoda, npr. teža (Hohnjec in Jeraj, 2006: 50).
V takem primeru imamo opraviti s precejšnjo stopnjo tveganja. Predkalkulacija na
osnovi ocene se uporablja pri manjših poslih, pri enkratnih poslih ali kjer smo delo
prisiljeni sprejeti ne glede na stroške. Srečamo pa se z njo tudi pri velikih naročilih,
zlasti v primeru pomanjkanja časa (Hohnjec in Jeraj, 2006: 50).
Predkalkulacija na osnovi primerjave
Tudi pri tej kalkulaciji sodeluje več strokovnjakov s svojega področja, razlika pa je v
tem, da moramo včasih napraviti predkalkulacijo za sestavne dele nekega proizvoda
ali pa kar za cel proizvod (storitev), ki se le v določenih zahtevah ločijo od drugih,
katerih proizvodni stroški so nam že znani (Hohnjec in Jeraj, 2006: 51).
To pride pogosto v poštev pri raznih izboljšavah, spremembah tipov itd. Prav tako
pride v poštev pri kooperantskih odnosih. Vedno pa izhajamo iz (Hohnjec in Jeraj,
2006: 51):
neke obstoječe predkalkulacije,
ugotavljanja razlike med priloženim proizvodom (storitvijo) in proizvodom,
ki nam služi za osnovo,
tam, kjer razlike nastopajo bodisi v delu ali gradivu, ustrezne vrednosti
prištejemo oziroma odštejemo.
Podrobna predkalkulacija
Kadar je zahtevana večja točnost, pride v poštev le podrobna predkalkulacija. V tem
primeru je treba v podrobnosti razčleniti tako potrebno gradivo kakor tudi delo. Še
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 17
posebej podrobno moramo razčleniti tehnološki proces, kjer le tako lahko ocenimo
potrebna vlaganja v proizvodna sredstva in pripomočke za delo kjer ima tem večji
vpliv na stroške čim bolj proces avtomatiziramo (Hohnjec in Jeraj, 2006: 51).
Potrebni podatki za izdelavo podrobne predkalkulacije (Hohnjec in Jeraj, 2006: 51):
risbe,
normativi gradiva in polizdelkov,
zahteve glede gradiva (proizvoda) in njegove kakovosti,
celotna predvidena količina,
proizvodni tempo,
pričakovana povprečna velikost naročila.
Postopek pri izdelavi potrebne predkalkulacije (Hohnjec in Jeraj, 2006: 51):
predhodna analiza,
podrobna analiza:
o razčlenitev vseh proizvodnih postopkov,
o razčlenitev vseh sestavov in podsestavov,
o stroške za pripomočke za delo,
o stroške vlaganj v osnovna sredstva,
o zbirnik začetnih vlaganj,
o prikaz bremenitev delovnih mest (sistemov),
o razpored delovnih mest (sistemov),
o zbirnik stroškov za proizvod.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 18
3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
V tem delu naloge bomo opisali trenutno stanje poteka izdelave kalkulacij na ravni
skupine Kolektor, ki ga popisuje interni predpis z naslovom Poslovanje in
organizacija prodajne službe. V nadaljevanju naloge se bomo opredelili na obstoječi
postopek izdelave predkalkulacije v oddelku Elektronika in pogoni. Opisali bomo
posamezne korake izdelave na konkretnem primeru izdelave predkalkulacije in
proces tudi grafično predstavili.
3.1. OPIS POTEKA KALKULACIJE V KOLEKTORJU
Postopke izdelave kalkulacije v Kolektorju popisuje interni predpis z naslovom
Poslovanje in organizacija prodajne službe. Sama kalkulacija je popisana v procesu
izdelave ponudbe.
Opis izdelave ponudbe
Proces komercialnega poslovanja z novim ali obstoječim kupcem se prične s
kupčevim zahtevkom za ponudbo izdelka, ki je lahko v pisni obliki, telefonska
zahteva, pobuda ob priliki sestanka ali pa z namenom pridobitve novih naročil na
pobudo komerciale.
Pri tem obstajajo tri možnosti:
zahtevani izdelek je iz obstoječe tehnologije,
kupec zahteva spremembo izdelka (že obstoječi izdelek),
povpraševanje po novih izdelkih (nova konstrukcija, tehnologija izdelka).
Odločitev o izdelavi ponudbe da globalni tržni manager. Odločitev o lokaciji
proizvodnje se sprejme na podlagi naslednjih informacij:
lokacije kupca,
programa, ki ga ima posamezna divizija oz. proizvodnje, ki jo ima posamezno
podjetje
razpoložljive kapacitete,
konkurenčnosti posameznega proizvodnega podjetja na določenem
programu/tehnologiji (vključuje tudi kalkulacije) in
ostalih tržnih in tehničnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na kupčevo izbiro
ustreznega dobavitelja.
Morebitna zavrnitev povpraševanja mora biti kupcu pisno posredovana.
Če je povpraševani izdelek iz obstoječe tehnologije in so zanj na voljo vsa potrebna
orodja in ostala oprema, pomeni, da imamo že izdelano pripadajočo dokumentacijo.
Kalkulacijo je potrebno v vsakem primeru posebej izdelati (tudi glede na izbrane
proizvodne lokacije). Na podlagi kalkulacije in drugih prodajnih dejavnikov se
določi prodajno ceno in ostale pogoje ponudbe. V primeru, da gre za spremembo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 19
izdelka (že obstoječa konstrukcija) ali za nov izdelek (nova konstrukcija, tehnologija
izdelka), se izvede celoten postopek izdelave ponudbe.
Tehnično izvedljivost preuči in analizira razvojno-tehnološki oddelek. Ali je izdelava
izvedljiva, ugotovi tehnika oz. razvoj nato se nadaljuje z aktivnostmi za izvedbo. V
primeru da se izkaže, da ni izvedljivo oz. da potrebni ukrepi, ki omogočijo
izvedljivost, ekonomsko niso upravičeni, tržni manager oz. globalni tržni manager
kupca pisno obvesti o neizvedljivost. Izvedljivost spremlja tudi direktor komerciale
oz. poslovodstvo, ki se seznani z dejstvi, zakaj ni izvedljivo in kakšne ukrepe bi bilo
potrebno sprejeti za izvedljivost ponudbe. S kupcem se poskuša uskladiti tehnične
oz. komercialne nejasnosti (Interni predpis Kolektor, 2010).
Slika 7: Izdelava ponudbe (Interni predpis Kolektor, 2010)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 20
Kot je razvidno iz zgoraj predstavljenega poteka, se bomo v nadaljevanju ukvarjali
predvsem s točko 2.7. – izdelava kalkulacije. La te je v internem prepisu opisana na
sledeči način.
Izdelava kalkulacije:
Kalkulacija je dokument, ki vsebuje normativ porabe materiala, časovne opredelitve
proizvodnih operacij, participacije stroškov orodij, stroškov uprave in prodaje,
lokacije proizvodnje, skratka opredeli nam lastno ceno izdelka (Interni predpis
Kolektor, 2010).
Poleg tega pa vsaka izdelana in s strani izdajatelja podpisana kalkulacija zagotavlja:
da je izdelek mogoče konstrukcijsko in tehnološko izdelati,
da je izdelek mogoče izdelati v skladu s kakovostnimi zahtevami
kupca,
da se za ponujeni izdelek za čas opcije ponudbe hrani določeno število
proizvodnih kapacitet,*
rok za izdelavo vzorčnih in serijskih orodij in rok izdelave vzorcev ter
serije izdelkov,
oceno morebitnih novih vlaganj v zgradbe ali strojne kapacitete.
* Zaradi specifičnosti proizvodnega programa in velikega števila izdanih
kalkulacij in dalje ponudb se razpoložljivost prostih proizvodnih kapacitet
rezervira ob naročilu vzorcev, naročene začetne serije izdelkov, ali ob
naročeni seriji izdelkov. Glede na postavljen rok dobave vzorcev oziroma v
času od potrditve vzorcev je podjetje v stanju organiziranja razpoložljive
proizvodne kapacitete, v tem času pa jih lahko tudi dodatno razvije.
Rezervacija proizvodnih kapacitet ob naročilu se zagotavlja in dokazuje z
vnosom v informacijski sistem na osnovi potrditve naročila.
Izdelana kalkulacija se s strani tehnike oz. razvoja dostavi do prodaje, kar ji služi kot
osnova za sestavo ponudbe. Na podlagi kalkulacijskih elementov lastne cene, tržnih
razmer in prodajne strategije sestavita tržni manager in globalni tržni manager
ponudbo v pisni obliki (Interni predpis Kolektor, 2010).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 21
3.2. IZDELAVA PONUDBENE PREDKALKULACIJE NA
KONKRETNEM PRIMERU
Primer, ki ga bomo opisali v magistrskem delu je resničen, zasnovan na različnih
podatkih. Zaradi zagotavljanja varnosti podatkov imena kupca v delu ne bomo
razkrivali. Prav tako ne bomo prikazali cen, vrednosti in podobnih podatkov. Namen
dela je osredotočiti se na postopek izdelave predkalkulacije in analizirati izboljšave
procesa, zato podatki, ki jih bomo prekrili, ne bodo imeli nikakršnega vpliva na samo
kakovost dela.
Podjetje Kolektor kot globalno podjetje na trgu ponuja različne izdelke, ki se
proizvajajo znotraj različnih programov. Če se osredotočimo na steber Avtomobilska
tehnika so ti programi naslednji:
- komutatorji in specialni drsni obroči,
- elektronske komponente,
- magnetne komponente,
- rotorji,
- hibridne komponente,
- interier in eksterier,
- elektronika in pogoni.
Izdelki, po katerih povprašujejo kupci, imajo nemalokrat elektroniko kot sestavni del
izdelka ali pa predstavlja kar celoto izdelka. V začetku programa Elektronika in
pogoni je bila zasnovana skupina razvojnih inženirjev, ki se je ukvarjala z razvojem
različnih aplikacij, ki so se proizvajale v različnih proizvodnih podjetjih, ki niso bili
del skupine Kolektor. Ko se je program razširil tudi na področje proizvodnje
elektronike, smo začeli vse izdelke lastnega razvoja proizvajati na domači lokaciji. V
zadnjem času se pogosto dogaja, da prejmemo povpraševanje za izdelavo
elektronike, ki je sestavni del neke aplikacije, za katero se dogovarjajo v drugih
Kolektorjevih programih ali podjetjih. Tudi v tem primeru gre za podoben primer.
3.2.1. IZDELAVA PREDKALKULACIJE
Izdelava predkalkulacije v našem programu poteka na sledeči način. Ko v oddelek
prodajane službe prodajni referent, odgovoren za področje elektronike, prejme
povpraševanje, ga pregleda in če v grobem oceni, da ima vse potrebne podatke,
posreduje vodji programa elektronika. Programski vodja se odloči, ali bo oddelek
sprejel povpraševanje in pripravil ponudbo, ali pa bo ponudbo zavrnil. V primeru, da
je ponudba zanimiva za program, skupaj z vodjo proizvodnje pregledata tehnološke
možnosti izdelave. Če imata na voljo vse potrebne informacije, vodja proizvodnje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 22
preveri kapacitete in pripravi predloge možne organizacijske ureditve, ki omogočajo
realizacijo projekta. Poleg tega s svojimi sodelavci pripravi popis tehnološkega
postopka izdelave. V zadnji fazi skupaj s programskim vodjem pripravita
predkalkulacijo z okvirno postavitvijo cene na izdelan kos in morebitno potrebnimi
investicijami. Ko je groba predkalkulacija pripravljena, jo posredujeta prodajnemu
referentu, ki jo primerno oblikuje, doda maržo in posreduje stranki. Seveda v tem
primeru govorimo o povpraševanju zgolj za izdelavo izdelka (proizvodnjo) in ne tudi
za razvoj izdelka, pri katerem priprave kalkulacije potekajo drugače.
3.2.2. GRAFIČNA PREDSTAVITEV PROCESA
S pomočjo orodja za grafično ponazarjanje poslovnih procesov (Aris Express) smo
grafično ponazorili potek procesa izdelave predkalkulacije na konkretnem primeru.
Iz posnetka stanje so razvidni posamezni koraki, ki jih je potrebno izvesti, da
pridemo do želenega izhoda iz procesa. Grafično ponazorjen proces nam bo služil za
lažjo predstavo obstoječega procesa, kot tudi za primerjavo sprememb, ki jih bomo
predlagali v nadaljevanju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 23
Slika 8: Posnetek obstoječega stanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 24
3.3. PODROBNEJŠI OPIS POSAMEZNIH KORAKOV NA
KONKRETNEM PRIMERU
3.3.1. PREJEM POVPRAŠEVANJA IN OPIS PROJEKTA
Povpraševanje za izdelavo projekta smo prejeli od podjetja znotraj skupine Kolektor.
Gre za električni filter, ki v izdelku skrbi za odpravljanje motenj iz signala pred
Hallovo sondo. Na splošno se filtri v elektronskih vezjih uporabljajo za izločitev
določenih neželenih frekvenc iz signala. V praksi je popolno odstranitev motenj
nemogoče doseči, lahko pa njihovo amplitudo bistveno zmanjšamo, kar pomeni, da
praktično nimajo več vpliva na osnovni signal.
Spodnja slika prikazuje idealne signale (polna črta) in praktične signale (črtkana
črta). Pri načrtovanju filtrov se poizkušamo približati čim bolj idealnim frekvenčnim
karakteristikam filtrov.
Slika 9: Karakteristike filtrov (Interna dokumentacija Kolekotor – lastna priredba)
Izdelano elektroniko bo kupec vgradili v končni izdelek in zalil z umetno maso tako,
da bo zaščitena pred zunanjimi vplivi. Natančne funkcije končnega izdelka nam
kupec ni razkril.
Na spodnjih slikah je razvidna shema tiskanega vezja in pozicij elektronskih
komponent. Kot smo zgoraj omenili, elektronika opravlja funkcijo električnega filtra
pred Hallovo sondo, s katero se meri magnetno polje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 25
Slika 10: Shema elektronike (Interna dokumentacija Kolektor)
Slika 11: Umeščenost elektronike v končni izdelek (Interna dokumentacija Kolektor)
Prejeto povpraševanje se navezuje zgolj na izdelavo elektronskega vezja. Izdelana
elektronika se bi posredovala podjetju znotraj skupine, ki je tako tudi naš kupec. To
podjetje elektroniko vgradi v ohišje in dodela ter nato proda končnemu kupcu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 26
Kot je razvidno s slik gre za relativno preprost izdelek, ki ne zahteva večjih tehničnih
posebnosti pri sami izdelavi. Kupec nam je podal več možnih scenarijev, prejeti pa je
želel ponudbo za dva izmed njih (2 in 5). Kot lahko vidimo s spodnje slike (glej sliko
12), se napovedane količine v scenariju dva in scenariju pet kar precej razlikujejo.
Trenutno naša proizvodnja letno proizvede približno 250.000 kosov. Teh količin se
med seboj seveda ne more primerjati, kajti naši obstoječi proizvodi so veliko bolj
kompleksni in zahtevajo daljše tehnološke postopke in posledično daljši proizvodni
čas. Ne glede na to bi pričetek izdelave povpraševanega projekta vplival na režim
izdelovanja v trenutni organizaciji naše proizvodnje.
Slika 12: Razmerje izdelovalnih količin
Slika 13: Različni scenariji potreb izdelka (količine x 1000) (Interna dokumentacija
Kolektor)
250000
1500000
10000000
Trenutne izdelovalnekoličine
Scenarij 2
Scenarij 5
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 27
Kupec nam je v sklopu povpraševanja podal celotno tehnično specifikacijo za
izdelavo elektronskega vezja. Tako smo imeli poleg zgoraj prikazanih slik tudi
naslednje tehnične specifikacije:
- umeščenost elektronike v končni izdelek,
- kosovnico zgradbe elektronike,
- dimenzijske risbe elektronike,
- električna shema,
- specifikacije komponent,
- napovedane izdelovalne količine.
3.3.2. PREGLED TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI IZDELAVE
Pregled možnosti izdelave za povpraševani izdelek naredita vodja razvoja in vodja
proizvodnje s svojimi sodelavci. Natančno je potrebno pregledati vse specifikacije in
razmisliti o tehnološkem postopku izdelave. Vprašanja, ki si jih zastavimo v tem
koraku, se navezujejo na način izdelave, katero tehnologijo bomo uporabili, ali sploh
imamo na voljo ustrezno opremo, ali lahko zadostimo zahtevam kupca, kakšna bo
kompleksnost izdelave ipd. Tu pridejo do izraza predvsem izkušnje tima in pa
sposobnost predvidevanja. Ob zaključku tega koraka se lahko prične z preračunom
kapacitet. V primeru, da tim nima vseh podatkov, na podlagi katerih bi se lahko
odločil o tehnološki možnosti izdelave, se prek prodajne službe obrne na naročnika o
dodatnih podatkih. Če nekaterih podatkov kljub temu ni mogoče pridobiti, je to prva
stopnja, v kateri se mora podjetje odločiti ali bo prevzelo tveganje negotovosti ali pa
bo projekt zavrnilo.
V našem primeru sva ta korak izvedla skupaj z vodjo razvoja. Glede na razpoložljive
podatke in izkušnje, ki jih imamo, sva lahko določila, kako bo potekala izdelava
projekta. Ker v samem projektu ni bilo nikakršnih nejasnosti, smo s tem korakom
dobili zeleno luč za pričetek izdelave predkalkulacije.
3.3.3. PRERAČUN KAPACITET
Kapacitete ali zmogljivosti so opredeljene kot sposobnost ali zmožnost delovnih
sredstev obrata ali podjetja, da proizvede določeno količino izdelkov ali storitev.
Ločimo dolgoročne ali fiksne zmogljivosti, ki so običajno sestavni del investicijskih
odločitev in jih težko spreminjamo brez večjih dodatnih stroškov in kratkoročnih
zmogljivosti, ki se lahko povečajo s pogodbenim delom, uvajanjem dodatnih izmen
ali najemom prostora ipd. (Bele, 2007: 42).
V proizvodnji je zmogljivost delovnega sredstva po navadi izražena s količino
proizvodov, ki jih sredstvo lahko proizvede v časovni enoti. Zmogljivost obrata ali
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 28
podjetja pa se nanaša na celo vrsto delovnih sredstev in pri istovrstnih zmogljivostih
enostavno seštejemo, pri raznovrstnih, prek katerih gre proizvod v procesu, pa je
zmogljivost enaka zmogljivosti ozkega grla (Rusjan, 1999: 78).
Odgovor, ki ga želimo dobiti v tem koraku je, ali ima proizvodnja za realizacijo
projekta dovolj resursov. Resursi, s katerimi razpolaga podjetje, so:
- fizični (stroji, naprave, stavbe itd.),
- človeški (znanje, izkušnje itd.),
- finančni (naložbe, denar itd.),
- organizacijski (strukture, procesi itd.).
Pomembno pri tej točki je, da podjetje dobro pozna svoje zmogljivosti in sicer tako
zasedene kot tudi proste, kajti povpraševanje se s časoma spreminja. Zato moramo s
planiranjem zmogljivosti čim bolje odgovarjati na trenutno povpraševanje. Naloga
vodstva proizvodnje je, da s svojimi odločitvami o zmogljivosti čim bolj optimalno
izrablja proizvodnje vire, tako da zadosti potrebam trga in obdrži proizvodnjo čim
bolj stabilno. Iz tega razloga je pomembno vedeti, kako močno bomo obremenili –
zasedli svoje kapacitete z uvedbo novega proizvoda v proizvodnjo. Poznamo različne
strategije prilagajanja oz. planiranja proizvodnih zmogljivosti glede na
povpraševanje v času. Nekatere izmed njih so prikazane na spodnji sliki (glej sliko
14).
Slika 14: Strategije povečanja zmogljivosti proizvodnje (Rusjan, 1999: 44)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 29
Kratek opis slik:
a) Zmogljivosti prehitevajo povpraševanje
To pomeni, da podjetje hitreje povečuje svoje proizvodnje zmogljivosti kot pa je
povpraševanja. Prednosti take strategije so, da lahko podjetje lažje in hitreje reagira
na povečanje povpraševanja. Stroški te strategije so veliki, zato je največkrat
uporabljena v podjetjih, kjer ob nezmožnosti realizacije povpraševanj nastanejo
veliki s tem povezani stroški.
b) Zmogljivosti zaostajajo za povpraševanjem
To je tipična strategija za proizvodna podjetja. Podjetje povečuje svoje zmogljivosti
glede na povpraševanje povpraševanja. To posledično pomeni, da ima bolje
izkoriščene kapacitete in nižje stroške. S tako strategijo tudi zmanjšamo tveganja
neizkoriščenosti zmogljivosti v primeru zmanjšanja obsega dela.
c) Zmogljivosti sledijo povpraševanju
To je strategija, ki vsebuje kombinacijo zgornjih dveh strategij. S to strategijo ravno
tako sproti prilagajamo svoje zmogljivosti glede na povpraševanje. Z uvedbo le-te
razporedimo tveganje na obdobja z večjo in manjšo zmogljivostjo od povpraševanja
(Bele, 2007: 43).
d) Obseg povečanja zmogljivosti
To je odločitev, ki jo podjetje sprejme ob možnosti lastne napovedi povpraševanja.
Torej če je podjetje sposobno oceniti, v kolikšnem obsegu se bo povpraševanje
povečalo v določenem časovnem obdobju. Taka strategija močno vpliva na
konkurenčnost podjetja.
Izbira katerekoli strategije je odvisna od politike podjetja, strategije, nagnjenosti k
tveganju, razpoložljivosti finančnih sredstev in nenazadnje tudi od strukture
proizvodov in trga.
Proizvodnja elektronike v našem podjetju je majhna proizvodnja, ki pa obvladuje vse
glavne tehnologije, ki so značilne za ta tip industrije.
Trenutno proizvodnja obvladuje naslednje tehnologije:
- površinska montaža komponent SMT (Surface mount tehnology),
- THT (Through hole technology),
- valno spajkanje,
- selektivno spajkanje,
- strojno lakiranje in silikoniranje,
- zalivanje z dvokomponentno smolo.
Iz podatkov, ki jih je predložil kupec, je razvidno, da se bo povpraševani izdelek
proizvajal na liniji za površinsko montažo komponent. Linijo sestavljajo trije stroji,
ki so med seboj povezani z manipulatorji.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 30
Slika 15: Linija za površinsko montažo komponent (Lasten vir)
Naprava za nanos paste/lepila
Z napravo za nanos lepila/paste nanesemo lepilo oziroma pasto na PCB (Printed
circuit board). Snov nanesemo prek sita na točno določene dele, na katere so kasneje
položene SMD-komponente (Sufrace mount technology). Na stroju je vgrajena
optična kontrola, ki ob vsakem nanosu preveri kvaliteto nanosa.
Naprava za polaganje SMD-komponent P&P (Pick & Place)
Napravi za nanos substrata sledi polagalna naprava. Polagalna naprava je robot, ki
polaga SMD-komponente na PCB. Robot dvigne komponento iz točno določenega
mesta ter jo položi na predpisano mesto. Polagalna roka se giblje v smeri X , Y in Z.
Na roki je nameščena glava, na kateri je več različnih prijemalk, ki so določene za
prijemanje različnih komponent. Glava prime več komponent naenkrat iz mesta kjer
se nahajajo ter se nato premakne nad PCB, kamor jih položi. Komponento prime s
pomočjo prijemalke, ki deluje po principu pnevmatike.
Naprava za sušenje
Za polagalno napravo se nahaja peč. Funkcija peči je, da posuši oziroma stali
substrat, na katerega so položene komponente in jih s tem mehansko ali električno
veže na PCB. V peči se s pomočjo različnih grelnih con nastavi točno določen profil
gretja in hlajenja, ki je predpisan za vsako vrsto substrata.
Kapacitete linije
Kapaciteto proizvodnje linije določa stroj, ki je ozko grlo v liniji. To je stroj, ki ima
med vsemi stroji postavljenimi v liniji najmanjšo kapaciteto. V našem primeru je to
stroj za polaganje SMD-komponent (Pick & Place). Njegova realna kapaciteta
polaganja komponent je 7000 komponent na uro. Trenutno linija obratuje dve izmeni
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 31
skozi vse leto in pa približno 75 % vseh sobot, enoizmensko. Trenutno potrebujemo
za realizacijo vseh naročil v povprečju 4240 delovnih ur.
Spodnja preglednica prikazuje potrebe v delovnih urah, ki bi jih morali zagotoviti za
vsakega izmed scenarijev. Preračun je narejen na najvišje napovedane količine za
posamezen scenarij.
Potrebe Ure (h) SUM (h)
Trenutne potrebe (h) 4240 /
Scenarij 1 (h) 900 5140
Scenarij 2 (h) 5750 9990
Preglednica 2: Potrebe v urah (h) za realizacijo proizvodnje
Slika 16: Prikaz obremenjenosti glede na proizvodnjo organiziranost za različne
scenarije
Zgornja slika prikazuje potrebe za izdelavo glede na proizvodne kapacitete. Kot
lahko vidimo, scenarij 1 ne bi povzročil večjih težav, kajti kose bi lahko izdelali, če
bi za določen čas linija obratovala triizmensko. V tem primeru bomo naročila
razdelili v več delov in jih nato izdelovali npr. v sedmih serijah. Pav tako za dosego
napovednih količin po prvem scenariju ne bi bilo potrebno dodatno investirati v nova
sredstva. S tem mislimo večje investicije, kot so prostori in stroji ipd. Drugače pa je
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 32
v primeru napovedanih količin po scenariju 2. V tem primeru lahko iz grafa
razberemo, da napovedane količine presegajo zmožnosti obstoječe proizvodnje linije.
Torej v tem primeru v kakršnikoli obliki reorganizacije proizvodnje ne bi zadostili
potrebam. Zato bo za realizacijo potrebno poseči po dodatnih resursih, ureditvi
prostorov in novih strojih.
Ker smo v preračunu kapacitet ugotovili, da z organizacijskimi spremembami v
proizvodnji ni mogoče dosegati predvidenih količin, po katerih povprašuje naročnik,
je bilo potrebno preveriti in pripraviti oceno investicije za povečanje proizvodnih
resursov na tako raven, ki bo omogočala realizacijo projekta. V oceno investicije
torej sodijo:
- proizvodna površina,
- stroji,
- človeški viri.
PROIZVODNE POVRŠINE
Na srečo je bil v času prejema povpraševanja že pripravljena projektna naloga za
širitev proizvodnih prostorov in pripravljen celoten projekt v fazi pridobivanja
ponudbe oz. ocene investicije. Tako so bile opcijsko že zamišljene postavitve novih
proizvodnih prostorov, med katerimi ena opcija vključuje prostor, ki bi omogočal
postavitev dodatne proizvodnje linije za površinsko montažo komponent. Na spodnji
sliki lahko vidimo postavitev obstoječih proizvodnih prostorov. Na sliki je označena
umeščenost SMD-linije.
Slika 17: Obstoječe proizvodne površine (Interna dokumentacija Kolektor)
SMD -LINIJA
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 33
Druga slika prikazuje nove proizvodne prostore, natančneje eno izmed možnosti, ki
bi omogočala postavitev dodatne proizvodnje linije za površinsko montažo
komponent. Čeprav s slike ni razvidno, gre za celotno prenovo proizvodnih površin,
kajti obstoječi prostori poleg naših trenutnih proizvodnih prostorov niso primerno
urejeni za namen proizvodnje elektronike. Prostori namenjeni proizvodnji
elektronskih vezij imajo posebne zahteve. V njih je potrebno zagotavljati ustrezne
razmere, tako z vidika elektrostatike kot tudi zračnega vpihovanja in odsesavanja.
Tako ne gre samo za postavitev dodatnih sten in prenos strojev, ampak tudi
renovacijo tlaka, klimatskih sistemov, sistemov vpihovanja zraka in odsesavanja. Ta
podatek pove, da gre za precejšno investicijo tudi v prostore in ne samo v novo linijo.
Slika 18: Načrt preureditve proizvodnih prostorov (Interna dokumentacija Kolektor)
STROJI
Poleg zgoraj naštetih investicij v proizvodne površine pa je potrebno upoštevati tudi
nakup nove proizvodnje linije. Prav tako kot je potrebno pripraviti projekt za
povpraševanje ocene investicije prenove prostorov je potrebno pripraviti tudi projekt
nakupa nove proizvodnje linije. Pregledati je potrebno več možnosti, da se lahko
odločimo za pravo.
Pri investiciji bo potrebno upoštevati naslednje stroje:
- tiskalnik paste ali lepila
- P&P,
Prostor za dodatno SMD-linijo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 34
- peč (Reflow),
- manipulatorji.
Da lahko opravimo čim bolj optimalen nakup, je potrebno narediti primerjave med
različnimi stroji in njihovimi karakteristikami ter preveriti prednosti in slabosti
posameznega proizvajalca. S pomočjo natančne primerjave strojev, cene, storitve
dobave opreme kot same, tehtanje prednosti in slabosti, se odločimo za optimalni
nakup.
ČLOVEŠKI VIRI
Ker bo delo na stroju opravljal operater, moramo v predkalkulacijo šteti tudi delo
operaterja na liniji. Linija je praktično v celoti avtomatizirana, vendar je potrebno
kljub temu posluževanje, da linija teče nemoteno. Ker pa operater z delom na liniji
ne bo stoodstotno zaseden, bo lahko izvajal tudi druge naloge, ki so vezane na ta
izdelek. Iz tega razloga bo v kalkulaciji upoštevano samo delo operaterja, delo
delavca pa ne.
3.3.4. POPIS OPERACIJ IN OCENA ČASA ZA IZDELAVO
Ob načrtovanju tehnološkega postopka izdelave novega produkta je pomembno, da
čim bolje predvidimo potek izdelave in čas posameznih operacij. Dobro zasnovan
tehnološki postopek je lahko razlog za znižanje proizvajalnih stroškov, ki se
posledično odražajo v nižji ponudbeni ceni in je tako lahko proizvajalčeva
konkurenčna prednost. V primeru slabo načrtovanega procesa pa to lahko vodi v
previsoke proizvajalne stroške ali pa prenizke. Slednji v praksi predstavljajo izgubo
finančnih sredstev za proizvajalca.
Tehnološki postopek izdelave smo razdelili v sedem faz, ali drugače povedano,
korakov izdelave. Zaradi lažjega razumevanja in boljše predstave smo ga grafično
ponazorili in vsaki fazi dodali opis. Takšen način dela zmanjšuje možnosti, da v
kalkuliranju tehnološkega postopka pozabimo upoštevati katerega izmed
proizvajalnih korakov in postopkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 35
Slika 19: Tehnološki postopek izdelave izdelka
Opis korakov
1. Delavec ročno vstavi elektronska vezja v ta namen pripravljene okvirje. Eno
elektronsko vezje vsebuje 50 elektronik. V en okvir zloži, kot je razvidno s slike 19,
9 elektronskih vezij. To pomeni, da je v enem okvirju skupaj 450 posameznih
elektronik. Takšen način dela nam omogoča manjše časovne izgube v delu stroja,
kajti linija bo imela tako manj manipulativnih časov in s tem povezanih izgub.
2. V drugem koraku vstavimo okvirje v magazin. Magazin je regal, ki ga vstavimo v
proizvodnjo linijo oz. polnilnik. Polnilnik lahko iz magazina direktno na proizvodnjo
linijo podaja tiskana vezja. Delavec ročno vstavi 26 pladnjev v zato pripravljene
odprtine. Skupno je tako v enem magazinu naloženih 11.700 elektronik.
3. Magazin se v naslednji fazi vstavi v polnilnik, iz katerega stroj samodejno nalaga
elektronike na linijo. En magazin tako omogoča delovanje linije za skoraj 7 delovnih
ur.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 36
4. V četrtem koraku se prične izključno strojno delo. Na liniji se izvede proces
izdelave elektronike. Zaporedno si sledijo naslednje operacije:
- polnjenje stroja,
- nanašanje spajkalne paste na elektronska vezja,
- polaganje SMD komponent,
- spajkanje v peči,
- polnjenje izhodnega magazina.
Končni produkt na liniji je elektronika, na kateri so položene in prispajkane SMD-
komponente, torej naš končni izdelek.
5., 6. Ker je v zadnjem polnilniku vstavljen prazen magazin (isti kot na začetku
linije) stroj končane izdelke v pladnjih nalaga v magazin. Ko je magazin poln, ga
delavec zamenja s praznim, polnega pa izprani.
7. V zadnji fazi izdelave delavec elektronike zloži okvirje z elektronskimi vezji v
pakete po 20 okvirjev (9000 kos), jih ustrezno opremi, označi in odloži na paleto.
Tako pripravljena paleta z izdelki je pripravljena na transport v centralno skladišče in
nato h kupcu.
Časovni normativi trajanja posamezne operacije
Določanje časovnih normativov trajanja posameznega koraka v tehnološkem
postopku izdelave izdelka je pomemben del izdelave predkalkulacije. To lahko
storimo na različne načine:
- Predvidevanje in ocena
Delo posamezne operacije ocenimo glede na predvidene polagalne čase (izkustveno)
za eno komponento. Ravno tako ocenimo koliko bo okvirno potrebnega ročnega dela
za posamezno operacijo. Delo se preprosto sešteje in dobimo okvirno oceno. V tem
primeru gre za zelo nesigurno ocenjeno storitev, ki je primerna zgolj v primerih
povpraševanj za zelo preproste izdelke s kratkimi tehnološkimi postopki.
- Primerjava izdelovalnih korakov s koraki v že obstoječih postopkih
Določeni deli tehnoloških postopkov so si med različnimi izdelki zelo podobni. Tako
lahko določene čase v procesu uporabimo iz obstoječih postopkov, npr. zavijanje
palete s folijo traja pri podobni dimenziji izdelka enako dolgo.
- Simulacija izdelovalnih korakov in merjenja časa
V tem primeru korake v postopku, za katere je to mogoče, preračunamo. Ostale
korake simuliramo in merimo čas, npr. polaganje okvirjev v magazin. S tem dobimo
okvirne čase v različnih procesih, na podlagi katerih lahko določimo trajanje
posamezne operacije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 37
Trajanje korakov smo določili po metodi 3.
FAZA OPERACIJA NORMATIV
1. Nalaganje PCB v okvir x
2. Polnjene magazina x
3. Vstavljanje v polnilnik x
4. Delo linije x
5. Praznjenje stroja x
6. Praznjenje stroja x
7. Pakiranje x
Preglednica 3: Tehnološki postopki z normativi
3.3.5. OBLIKOVANJE PREDKALKULACIJE Z OKVIRNO POSTAVITVIJO
CENE
Ponudbena predkalkulacija, ki jo je potrebno oblikovati preden se jo posreduje v
službo prodaje, mora vsebovati vse stroške materiala in stroške ostalih aktivnosti, ki
se izvajajo v procesu izdelave izdelka.
Stroški materiala
Stroški materiala predstavljajo količino denarja, vloženega v material. To je
material, ki je ali vgradnji material ali pa se porablja pri delu s strojem in se ga ne
vidi kot sestavni del in navadno tudi ni podan s strani kupčeve kosovnice. Ne
glede na to moramo biti pozorni in te materiala v kosovnico uvrstiti sami, kajti ti
stroški lahko predstavljajo večinski del materialnih stroškov. Če tega ne storimo
ali storimo pomanjkljivo, pomeni, da bomo določili napačno vrednost materialnih
stroškov, kar se bo posledično odražalo v nepravilni lastni vrednosti in kasneje v
prodajni vrednosti izdelka.
Preglednica 4: Kosovnica (Interna dokumentacija Kolektor)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 38
Na zgornji sliki lahko vidimo kosovnico, ki jo je podal naročnik. Material, ki ga
kupec ni uvrstil v kosovnico, je tiskano vezje. V tem primeru predstavlja ravno ta
material daleč največji delež materialnih stroškov.
Ker bomo med samim procesom porabljali tudi nekatere druge materiale, je bilo
potrebno dodati še sledeče materiale:
SMD-spajka,
embalaža (folija),
etikete.
Ker se v začetni fazi dogovarjanja s kupcem nismo uspeli dogovoriti, ali bo materiale
za izdelavo (iz kosovnice) dobavljal sam, ali bomo to storili mi, smo v nadaljevanju
pripravili ponudbo brez materiala v kosovnici podanega s strani naročnika. Prav tako
nismo upoštevali cene tiskanega vezja. V kalkulaciji je tako upoštevan samo procesni
material.
Stroški obratovanja stroja
Strošek obratovanja stroja predstavljajo stroški, ki so vezani na stroj ali napravo,
na kateri se proizvaja izdelek. Enota cene dela stroja je sestavljena iz naslednjih
stroškov:
- amortizacija strojev in orodij na delovnem mestu,
- električna energija,
- vzdrževanje strojev in orodij,
- delež stroškov od stroškovnega mesta (to so stroški osnovnih sredstev na
stroškovnem mestu, ki niso dodeljeni na delovno mesto, strošek prostora,
elektrike, energetike, vzdrževanja, popravila orodij, material naročen na to
stroškovno mesto).
Skupni stroški dela
Skupne stroške dela predstavlja delo, ki ga opravi delavec ali operater na liniji.
Urna postavka dela delavca ali operaterja torej vsebuje vse elemente stroškov
plače, vključno z dajatvami delodajalca na bruto plačo.
Stroški dela stroja in skupni stroški dela se preračunajo na uro, glede na
predvidene obratovalne ure, kar je odvisno od števila delovnih izmen.
Strošek priprave stroja
Strošek priprave stroja je sestavljen iz stroška ure dela stroja plus stroška ure dela
delavca. Natančneje povedano je to čas, ki ga tako stroj in delavec ali operater
porabita za nastavitev vsega potrebnega za pričetek izdelave projekta. To
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 39
vključuje tako mehanske nastavitve in prilagoditve linije kot tudi čas, porabljen
za pisanje programov.
UPS – upravno prodajni stroški
Upravno prodajni stroški so neproizvajalni stroški. Ti stroški vključujejo stroške
vodenja družbe, nabave, prodaje financ, logistike in druge podobne stroške, ki se
ne upoštevajo v proizvajalno lastno ceno izdelka.
Investicije
Izraza investicija ali naložba imata v literaturi in tudi v poslovni praksi različen
pomen. Najpogosteje pomenita nakup tistih delovnih sredstev, za katere se
obračunava amortizacija, kar pomeni, da gre za naložbe v tehničnem smislu, to so
naložbe, ki izboljšujejo tehnično opremljenost dela oziroma opremljenost dela z
delovnimi sredstvi. Vsako povečanje delovnih sredstev pa ima za posledico tudi
povečanje drugih prvin poslovnega procesa (materiala, ustrezno kvalificiranih
zaposlenih itd.) (Gornik, 2008: 1). Drugače povedano, investicije se v
poslovnoizidnem toku odražajo kot strošek amortizacije.
3.4. PRAKTIČNA IZDELAVA PREDKALKULACIJE
Kupca vedno zanima, koliko bo moral plačati za izdelavo enega kosa izdelka. Tako
je potrebno vse zgoraj naštete stroške združiti in preračunati na kos. Pri nas je
navada, da to storimo tako, da v MS Excel popišemo korake, čase in ceno posamezne
aktivnosti in tako dobimo lastno proizvajalno ceno izdelka.
Tudi v tem primeru smo storili enako. V program smo vpisali korake in čase, ki smo
jih definirali zgoraj, jih povezali s cenami posameznih postavk in tako dobili ceno na
izdelan kos. Celoten proces je enostaven in močno odvisen od podatkov, ki smo jih
pridobili o tehnološkem postopku in pa ceni posameznih aktivnosti.
Na spodnji sliki lahko vidimo primer izračuna.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 40
Slika 20: Primer MS Excel dokumenta za izračun cene
Po preračunu smo dobili strošek na izdelan kos X EUR. K zgornjim podatkom smo
pripisali še popis naslednjih investicij:
- Investicije v priprave
Gre za strošek izdelave okvirjev, v katere bodo naložena elektronska vezja. Po
preračunu smo ocenili, da potrebujemo vsaj 350 okvirjev, v katerih bodo nato kosi
potovali h kupcu.
- Razvoj izdelka
Gre za strošek, ki bo nastal ob dodatnem delu razvojnih inženirjev. Gre za razne
prilagoditve vezij in drugih storitev, ki jih bo potrebno izvesti, da bomo lahko izdelek
začeli proizvajati.
V nadaljevanju izdelave predkalkulacije za izdelek ponudbe za scenarij 2 nismo
izdelali. Razlog za to je, da je kupca ob prvotnem povpraševanju najprej zanimala
cena za izdelan kos za količino 1.500.000 kosov. Šele kasneje je izrazil željo, da
pripravimo ponudbo tudi za 10.000.000 kosov. To bi seveda lahko bila zgolj krinka,
ki bi jo izrabil za pridobitev podatkov, ki bi mu koristili za nižanje cene v kasnejši
fazi dogovarjanja. Zato te kalkulacije nismo pripravili. Treba je namreč vedeti, da gre
za prvo fazo povpraševanja. V primeru, da nas bo kupec obvestil, da bomo izbrani v
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 41
takoimenovani »ožji izbor«, bodo temu sledila pogajanja, še toliko bolj verjetna pa
so v primeru tako velikih količin, kot so napovedana v scenariju 2.
S tem se je izdelava kalkulacije na tehnični strani zaključila in se je posredovala v
službo prodaje. Prodaja ponudbo pregleda in ji doda maržo ter jo primerno oblikuje.
Takemu končnemu izdelku oz. dokumentu pravimo ponudba, ki se jo posreduje
kupcu.
3.5. OCENA OBSTOJEČEGA STANJA
Bistvo tega dela magistrskega dela je, da se nekoliko globlje spustimo v raziskavo
obstoječega stanja in tako identificiramo možnosti za izboljšanje. Če pogledamo
samo bolj površinsko, lahko mirno zaključimo z ugotovitvijo, da proces izdelave
predkalkulacije poteka optimalno in ne potrebuje nikakršnih sprememb in izboljšav.
Ker pa ja predmet raziskave ravno to, da analiziramo proces in poizkušamo poiskati
možnosti za izboljšanje, smo se odločili, da to storimo na sledeči način. Kljub temu
da v prvi fazi priprave ponudbe nismo kalkulirali cene za scenarij z večjimi
količinami, bomo to storili v sklopu magistrskega dela in tako identificirali možnosti
za izboljšanje. Razlog za pripravo predkalkulacije za scenarij 2 pa je tudi bolj
praktične narave, kajti želeli smo se prepričati, kakšna bi lahko bila cena za izdelan
kos pri tako veliki količini.
Dela smo se lotili ravno tako kot v primeru priprave prve predkalkulacije. Tako smo
preverili vse korake, ki veljajo za scenarij 1. Pravzaprav je vse popolnoma enako kot
v scenariju 1, razen ene velike spremembe, to so investicije.
Z vsemi investicijami, ki bi jih morali izvesti, da bi lahko pričeli s proizvodnjo
scenarija 2, bi se nam zelo povečali amortizacijski stroški. Po preračunu, ki smo ga
pripravil, se nam je tako cena na izdelan kos povečala skoraj za faktor 3. Če
upoštevamo dejstvo, da kupec navadno za večjo količino kupljenih kosov želi nižjo
ceno, potem je več kot očitno, da v našem primeru nekaj ni v redu s prvotno
kalkulacijo. Odgovor na vprašanje, zakaj kupec za večjo količino kosov želi nižjo
ceno, lahko najdemo na spodnjih dveh slikah.
Oznake v slikah pomenijo:
CVS – CELOTNI SPREMENLJIVI STROŠKI
CFS – CELOTNI STALNI STROŠKI
CS – CELOTNI STROŠKI
PVS – POVPREČNI SPREMENLJIVI STROŠKI
PFS – POVPREČNI STALNI STROŠKI
PS – POVPREČNI SKUPNI STROŠKI
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 42
Slika 21: Celotni skupni stroški (Burič, 2000: 11)
Slika 22: Povprečni skupni stroški (Burič, 2000: 11)
Spremenljivi stroški se nam torej spreminjajo glede na obseg dela (material,
energenti …). Stalni stroški pa ostajajo enaki. To pomeni, da nek določen
nespremenljivi del stroškov v povprečju ne dviguje cene ampak jo znižuje, kot to
prikazuje slika 22 in to je tudi odgovor, zakaj kupec pri večji količini kosov pričakuje
nižjo ceno.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 43
Ob preračunavanju kalkulacije za scenarij 2 smo ugotovili, da smo storili napako v
koraku izračuna cene površinske montaže komponent na izdelan kos. Napaka se je
pojavila, ker smo uporabili napačno urno postavko za delo linije. Ura dela linije, ki
smo jo uporabili v kalkulaciji, je bila prenizka, kajti v obstoječi proizvodnji liniji so
določeni stroji že amortizirani zato stroškov amortizacije s tega nalslova ni. Pravilo,
ki se ga upošteva pri postopku predkalkuliranja lastne cene izdelka ja, da se za
ponudbo upošteva ceno ure dela neamortiziranega stroja ali linije in to ravno zaradi
zgoraj navedenih razlogov. V našem primeru je tako naša prvotna cena za izdelan
kos absolutno prenizka.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 44
4. PRENOVA PROCESA IZDELAVE
PREDKALKULACIJE
Zaradi težave, ki se nam je pojavila v tem primeru priprave predkalkulacije na
programu Elektronika in pogoni, smo se odločili, da poiščemo možnost, kako
izboljšati proces, da v prihodnje ne bi prihajalo več do podobnih težav. Pri tem je
potrebno seveda omeniti, da je težava v tem primeru subjektivne narave in ne
sistemske. Vendar je za stabilen proces treba eliminirati tudi te.
Naj v začetku najprej naštejemo službe, ki so sodelovale v procesu izdelave
predkalkulacije pri tem projektu:
- Služba prodaje,
- Služba strateške nabave,
- Vodstvo razvoja,
- Vodstvo proizvodnje.
Kljub temu da je v literaturi mogoče pogosto zaslediti tesno povezanost kontrolinga s
procesom izdelave kalkulacij, le tega med zgoraj naštetimi službami ni mogoče najti.
Vendar to ne pomeni, da koncern Kolektor tudi v drugih podjetjih ali programih
izdeluje ponudbene predkalkulacije brez kakršnekoli vključitve oddelka kontrolinga.
V nadaljevanju magistrskega dela bomo raziskali vlogo kontrolinga v podjetju.
Najprej bomo zapisali nekaj teoretičnih osnov, nato pa tudi podali opis oddelka
kontrolinga v koncernu Kolektor.
4.1. VLOGA KONTROLINGA V PODJETJU
V teoriji zasledimo različne opredelitve kontrolinga. Temeljna razhajanja se
pojavljajo predvsem pri upravičenosti kontrolinga kot samostojne poslovne funkcije,
saj nekateri menijo, da je kontroling del upravljalne računovodske funkcije, drugi
menijo, da gre za koordinativni del finančne funkcije, tretji mu pripisujejo zgolj
ekonomsko-svetovalno vlogo, četrti pa pravijo, da je samostojna podporna funkcija
poslovodne funkcije. Najmanj nasprotovanj se pojavlja pri opredelitvi namena in
cilja kontrolinga, kjer so si strokovnjaki večinoma enotni, da je kontroling podpora
poslovodstvu v procesu odločanja (Jagodnik, 2010: 10).
Avtorji pri opredelitvi vsebine kontrolinga radi uporabljajo prispodobo, ki vsebino
njegovega delovanja ponazarja s primerom iz pomorstva. Kontroling namreč enačijo
z upravljanjem ali navigacijo plovila. Smer plovbe plovila je torej strategija, je
začrtana, krmilo (operativno vodenje) pa je v rokah kapitana. Pilot = kontroler, ki
pomaga kapitanu = ravnatelju (v nadaljevanju manager), da ostane na začrtani smeri
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 45
in da se izogiba čerem. Kontroling torej vsebuje tako elemente strateškega kot tudi
operativnega vodenja in upravljanja (Kaligaro, 2003; 1).
Kot je razvidno s spodnjega shematskega prikaza, ki prikazuje odnos med
kontrolerjem in managementom, izvajajo kontroling kot proces oziroma funkcijo
kontrolerji in poslovodje oziroma management, tako da vsebuje koncept kontrolinga
v bistvu princip vodenja s cilji (Management by Objectives) (Kaligaro, 2003: 1).
Slika 23: Opredelitev kontrolinga (Kaligaro, 2003: 1)
Naloge kontrolinga lahko posplošeno opredelimo kot poslovne naloge, ki zahtevajo
usmerjanje določenega poslovnega sistema k uresničevanju strateškega cilja – k
preživetju in iz tega cilja izhajajoče zahteve po uresničevanju operativnih ciljev:
uresničevanje določenega dobička in določene stopnje dobička glede na vložena
sredstva oziroma kapital (Melavc in Novak, 2002: 9).
4.2. PROCESNI VIDIK DELOVANJA KONTROLINGA
Ko govorimo o kontrolingu kot informacijski nadgradnji poslovnih procesov, ki je
namenjena oblikovanju in artikuliranju podatkov ali informaciji za namene različnih
odločitvenih ravni, govorimo o neposredni povezavi, torej o neposredni pretvorbi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 46
ključnih informacij delovanja procesov v informacijski sistem kontrolinga (Kaligaro,
2003: 4).
V tem je tudi osnovna ločnica med kontrolingom in računovodstvom. V
neposrednem črpanju podatkov iz posameznih procesov in njihovi ustrezni pretvorbi
v obliko, primernem izvajanju aktivnosti načrtovanja, analize in nadzora. V sfero
računovodenja prehajajo informacije pretežno v izvedeni obliki, medtem ko se
kontroling ukvarja z izvirnimi informacijami, med katere sodijo tudi računovodske
informacije. Zaradi tega je v evropski (svetovni) praksi vse pogostejši pristop, ki
kontroling, torej t. i. računovodenje za notranje potrebe postavlja tudi v funkcijo
uporabnika računovodskih informacij (med ostalimi, procesnimi) in ne obratno
(Kaligaro, 2003: 4).
Za lažje razumevanje organizacijskega in procesnega vidika delovanja kontrolinga je
potrebno opredeliti vsebinska področja njegovega delovanja. Zaradi že opisane
logike delovanja kontrolinga kot informacijske nadgradnje poslovnim procesom je
torej temelj njegovega delovanja upravljalno računovodstvo (v praksi evropskih
družb imenovano CAPA – Cost Performance Accounting) (Kaligaro, 2003: 5).
Načela upravljanja računovodstva temelji na šestih nosilcih vsebine njegovega
delovanja (Kaligaro, 2003: 5):
- na stroškovnih/prihodkovnih vrstah,
- na stroškovnih/prihodkovnih nosilcih,
- na stroškovnih/prihodkovnih mestih,
- na sistemu kalkuliranja in kalkulacij,
- na sistemu izračunavanja dobičkonosnosti,
- na sistemu upravljanja z odstopanji.
Medtem ko so prvi trije našteti nosilci relativno enostavni in imajo naravo
strukturiranja vsebine, so ostali posebnosti delovanja kontrolinga in predvsem zadnja
manj znana ali celo neznana v slovenskem prostoru (vsaj po obliki in vsebini njune
izvedbe). Vsi pa vsebujejo osnovni element delovanja kontrolinga, načela in
postopke analiziranja na različnih izvedbenih ravneh (Kaligaro, 2003: 5).
4.3. VLOGA KONTROLINGA V PROCESU IZDELAVE
KALKULACIJE
Poznavanje stroškov in lastne cene izdelka je pri poslovnem odločanju zelo
pomembno. Prav tako je za poslovne odločitve zelo pomembna pravilna in
pravočasna informacija o lastnih cenah polizdelkov, ki jo lahko dobimo s pomočjo
kalkulacij stroškov proizvodnje. S pomočjo kalkulacije stroškov proizvodnje se tako
postavljajo okvirne prodajne cene, spremlja se gibanje prodajnih cen in ugotavlja
razmerje prodajnih cen do stroškov (Milčinovič, 2006: 40).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 47
4.4. ODDELEK KONTROLINGA V KOLEKTORJU
Kontroling je v koncernu Kolektor organiziran kot samostojna centralna služba za
vsa podjetja v koncernu. Kot tak ima pregled nad poslovanjem celotnega koncerna in
ima pregled nad poslovnimi procesi v vseh podjetjih. Za transparentnost pri
spremljanju podjetji skrbi tako, da kombinira centralne in decentralizirane
kontrolniške funkcije. To npr. pomeni, da podjetja, ki so bila pridobljena z akvizicijo
in so že imela službo kontrolinga organizirano, bodisi kot samostojno službo, pri
manjših podjetjih pa kot del računovodske službe, so v nekaterih primerih lahko
ohranila določen način izvajanja nadzora, analiz in poročanja. Centralne funkcije, ki
se izvajajo v družbi Kolektor Group, so namenjene oblikovanju in uvajanju
standardnih vsebin in postopkov, izgradnji računalniške podpore standardiziranim
vsebinam, koordinaciji priprave planov oz. napovedi poslovanja, izvajanju
obračunov, ki se izvajajo enotno za vso skupino, izvajanju nadzora, analiz in
poročanja. Poleg tega se v matični družbi izvajajo vse kontrolniške funkcije za več
podjetij, npr. podjetja na bližnjih lokacijah ali manjša podjetja. Centralni kontroling
izvaja tudi usposabljanje kontrolerjev iz družb koncerna, kjer katero od funkcij
izvajajo (Informator, 2009: 17).
Slika 24: Umeščenost kontrolinga (intranet koncerna Kolektor - lastna priredba)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 48
4.4.1. TEMELJNI PROCESI SLUŽBE KONTROLINGA
V nadaljevanju bom predstavil in na kratko opisal temeljne procese, s katerimi se
ukvarja oddelek kontrolinga v koncernu Kolektor.
1. Prijava na razpise, poročanja
Oddelek kontrolinga spremlja in išče razpise ter pripravlja predloge vodstvu. Ob
odločitvi vodstva, v sodelovanju z drugimi oddelki (odvisno od tematike razpisa),
pripravi in odda vlogo ter kasneje pripravlja poročila in zahtevke za izplačila.
2. Priprava letnega plana
Eden izmed temeljnih procesov službe kontrolinga je tudi priprava letnih planov
poslovanja. Oddelek skupaj z direktorji družb izdela letni plan. Izdela ga na podlagi
vhodnih podatkov, ki vsebuje:
- plan prodaje,
- plan projektov,
- zastavljene cilje,
- plan investicij,
- plan kadrov,
- plan stroškov,
- planski tečaji tujih valut.
3. Izdelava (trimesečnih) napovedi poslovanja
V današnjem turbolentnem okolju so letne napovedi premalo zanesljive. Zato na
podlagi napovedi prodaje in morebitnih drugih pomembnih planskih elementov
oddelek kontrolinga v sodelovanju z direktorji družb izdela trimesečne napovedi
poslovanja.
4. Mesečni obračun proizvodnje
Poslovanje med letom se primerja tako s planom kot s poslovanjem v preteklem letu
ter pojasnjuje odstopanja in ugotavlja vzroke. To se izvaja na različne načine, z
analizo izkaza poslovnega izida, to je stroškov, prihodkov ter odhodkov. Stroške se
spremlja po različnih stroškovnih objektih; to je po stroškovnih mestih, po različnih
vrstah delovnih nalogov in projektih (Informator, 2009: 17).
Primeri obračunov so:
- mesečne analize proizvodnih in internih nalogov,
- mesečni obračun proizvodnih in internih nalogov,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 49
- mesečni obračun stroškov po stroškovnih mestih,
- mesečni obračun investicijskih nalogov
- mesečni obračun projektov.
5. Izdelava mesečnih poročil in komentarjev o poslovanju ter doseženih
rezultatih in donosnosti izdelkov
Podatke o proizvodnji, obračunanih plačah, zalogah, izkazih poslovnega izida ipd.
oddelek kontrolinga na mesečni osnovi oblikuje v primerna poročila. Primeri takih
poročil so:
- poročilo o doseganju plana,
- pregled zalog,
- primerjava realizacije na napoved,
- komentar poslovnega izida,
- izračun kazalcev,
- donosnosti po izdelkih …
Vsa ta poročila služijo vodstvu pri sprejemanju odločitev in so bistvenega pomena za
pravočasno in ustrezno ukrepanje.
6. Kalkulacije
V okvir dela kontrolinga sodijo tudi kalkulacije, tako izdelava predkalkulacij kot tudi
pokalkulacij. S kalkulacijami ter stroški in prihodki je povezana tudi ena izmed
drugih aktivnosti kontrolinga, to je spremljanje donosnosti (Informator, 2009: 16).
Oddelek na podlagi prejetih informacij s strani tehnologije in razvoja oblikuje
ustrezne vrednosti posameznih aktivnosti na podlagi katerih se izdela predlog
kalkulacije za ponudbo. Poleg tega na obstoječih izdelkih ažurira podatke in planske
cene izdelkov ter aktivnosti. Primeri nalog kontrolinga v sklopu področja kalkulacij
so:
- vzdrževanje glavnih podatkov o materialih,
- kalkulacije planskih cen izdelkov in polizdelkov,
- kalkulacija cen aktivnosti,
- urejanje podatkov o delovnih mestih in aktivnostih v SAP
- izračun medpodjetnih cen,
- kalkulacije za ponudbo.
7. Spremljanje investicij
Ena izmed nalog kontrolinga je tudi spremljanje investicij. Oddelek obdela predlog
letnega plana investicij, ki ga pripravi vodstvo posameznih oddelkov ali podjetij in
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 50
končen plan vnese v SAP. Prav tako izdeluje poročila o investicijah in skrbi za
tekoče potrjevanje investicij.
8. Upravljanje s SAP informacijskim sistemom za področje kontrolinga (ključni
uporabnik SAP sistema)
To področje zavzema procese uvajanja novih podjetij v informacijski sistem SAP in
prav tako tudi uvajanje novih funkcionalnosti. Izvajanje teh procesov je odziv na
potrebe po izgradnji sistema ali dodatnih dopolnitvah sistema. To delo vsebuje tudi
upravljanje s samimi avtorizacijami in pripravo raznih navodil za delo z novimi
funkcionalnostmi.
Poleg zgoraj navedenih procesov se oddelek kontrolinga vključuje tudi na področje
zavarovanja in nudi splošno svetovanje vodstvu na posameznih področjih, kot tudi
davčno svetovanje.
4.5. PREDLOGI ZA PRENOVO
Iz opisanega v poglavju 4.4. vidimo, da služba kontrolinga v Kolektorju obvladuje
vse pomembne procese, ki so potrebni za normalno delovanje takega podjetja in je
kot tak v pomoč poslovodstvu pri sprejemanju odločitev.
Tu se lahko vprašamo, zakaj je kljub temu prišlo do napake, ki se je pojavila pri tej
predkalkulaciji?
Odgovor na to vprašanje lahko morda iščemo v tem, da program Elektronika in
pogoni, kot edini program v koncernu izdeluje predkalkulacije na poenostavljen
način. Pri tem se pojavita vprašanji, zakaj se izdelujejo na poenostavljen način in ali
je to res smiselno. Odgovor na to lahko najdemo v nadaljevanju, v natančnejšem
opisu postopka izdelave kalkulacije, kot je uveljavljen v koncernu.
Če se navežemo na sliko 8, se v točki 2.7 prične izdelava predkalkulacije.
Predpostavimo lahko, da v tej točki oseba, ki izdeluje predkalkulacijo že pozna
podatke o tem ali gre za obstoječi ali nov izdelek in ali je sama izdelava tehnično
izvedljiva. Korak izdelave predkalkulacije se prične s sestavo kosovnice in
tehnološkega postopka, kar stori razvoj in tehnologija. Kosovnico vnesemo v
SAP/R3. Če kakšna komponenta še nima svoje identifikacijske številke, ji je le to
potrebno določiti. Prav tako je potrebno v SAP/R3 vnesti tudi tehnološki postopek.
Če kakšnega od delovnih mest v sistemu ni, se izpolni poseben obrazec Zahtevek za
kalkulacijo cene aktivnosti in se ga posreduje na kontroling. Le-ta vsebuje podatke o
delovnem mestu, kot so npr.:
- kateri stroji so vezani na delovno mesto,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 51
- priključna moč strojev,
- izkoristek strojev,
- število izmen, v katerih bo stroj deloval,
- proizvodna površina potrebna za delovno mesto …
Ko so vsa delovna mesta kreirana, se v SAP/R3 vnese celoten tehnološki postopek.
Na podlagi vnesene kosovnice in tehnološkega postopka lahko kontroling izdela
kalkulacijo za ponudbo.
Gre torej za natančno definiran proces izdelave predkalkulacije, katerega rezultat so
pregledne predkalkulacije in zanesljiv izhodni podatek. S tega vidika bi bilo
vsekakor smiselno tudi na programu Elektronika in pogoni prevzeti tak način
izdelave predkalkulacije.
Za tip izdelkov, kot je opisan v tem delu, ki ima kratko kosovnico in preprost
tehnološki postopek, bi bil tak način dela sprejemljiv. Če pa pogledamo večino
preostalih izdelkov, ki se izdelujejo na programu Elektronika in pogoni, pri katerih je
lahko v kosovnici 100 in več komponent, polizdelkov podsklopov ipd., bi tak
postopek prinesel ogromno dodatnega dela. V praksi bi to pomenilo, da bi za vsako
izmed teh komponent morali odpreti novo identifikacijsko številko in jo vnesi v
sistem. Podobno bi morali storiti tudi za nove delovne operacije. Glavni problem pri
tem pa je, da je potrebno upoštevati, da v tej fazi šele kandidiramo kot potencialni
dobavitelj in je seveda možna tudi kupčeva zavrnitev. V tem primeru bi bilo to delo
brez kakršnegakoli učinka in v sistemu SAP/R3 bi ostali podatki, ki jih morda nikoli
več ne bi potrebovali. To je tudi razlog, da se na tem programu izdeluje
predkalkulacije na poenostavljen način. Poleg tega je razlog tudi to, da je program
Elektronika in pogoni nov program, ki je v začetku deloval na poenostavljen način,
začel iz nič oz. brez kakršnekoli podlage in tudi zato kontroling ni mogel razpolagati
s potrebnimi podatki pri izračunu. Pri tem pa je potrebno povedati, da se popolnoma
isti postopek, kot je opisan zgoraj, izvede, če od potencialnega kupca prejmemo
naročilo, torej ob odločitvi kupca, da sodeluje z našim podjetjem. V tem primeru
vnesemo vse podatke v SAP/R3 in nadaljnje delo poteka na enak način kot v ostalih
podjetjih in programih v koncernu.
V opisanem primeru je nastal problem, ker smo v kalkulaciji upoštevali napačno
ceno aktivnosti. Take napake lahko v nadaljnjem delu in sodelovanju s kupcem
predstavljajo veliko težav. V primeru, da bi prodajna služba na podlagi take
predkalkulacije kupcu ponudila izdelek, bi lahko to v primeru previsoke cene za
podjetje pomenilo izgubo projekta, ali pa v nasprotnem primeru delo pod ceno.
Program Elektronika in pogoni postaja vedno bolj dodelan program, z določeno
zgodovino in podatki, zato je čas, da se vzporedno s tem približa standardnemu
postopku izdelave predkalkulacij v Kolektorju. Program je prerasel sedanji opisani
način izdelave predkalkulacij. Zato smo kot večjo možnost za izboljšanje procesa
izpostavili vključitev službe kontrolinga, bolj z vidika dodatne kontrole in nadzora.
Nemalokrat bi v službi kontrolinga ugotovili napake, ki jih lahko strokovnjaki s
tehničnega področja storijo ob pripravi kalkulacije. Drugi razlog, zaradi katerega
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 52
menimo, da mora izdelava predkalkulacije iti tudi čez roke kontrolinga, vidimo v
tem, da so v oddelku kontrolinga zaposleni ljudje z računovodskim znanjem in so
tako pozorni na popolnoma druge stvari kot tehnični kader. Le na ta način lahko
službe druga drugo izpopolnjujejo in pripomorejo pri boljšem končnem rezultatu.
Poleg tega pa vidimo dodatne možnosti za izboljšanje tudi v večji vključitvi služb
zagotavljanja kakovosti in tehnologije.
Ker smo majhen oddelek, zaposlujemo zgolj enega tehnologa. Ker je ta bolj ali manj
zaposlen z izboljševanjem proizvodnih procesov in uvajanjem novih, se ga v
pripravo predkalkulacij ne vključuje v tolikšni meri, kot bi si to želeli. Sami vidimo v
tem delu določeno pomanjkljivost, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da pri načrtovanju
procesa izdelave nekega izdelka pozabimo vključiti določen korak, ki ga je nujno
potrebno izvesti ali pa pozabimo na porabo katerega izmed procesnih materialov.
Podobno je tudi pri službi kakovosti. Kakovost stane in zato je pomembno, da ob
pripravi predkalkulacije dobro preučimo, kakšne so zahteve kupca po kakovosti
proizvedenega izdelka. Na to področje se najbolj spoznajo strokovnjaki s tega
področja. Smiselna se nam zdi vključitev službe kakovosti v proces izdelave
predkalkulacije. S tem se lahko izognemo težavam v kasnejših fazah pogajanja s
kupci ali pa že v fazi proizvodnje produkta. Zgoraj napisano ne pomeni, da se v
našem oddelku izdelujejo kalkulacije popolnoma neprofesionalno. Vse navedene
službe posredno sodelujejo pri izdelavi predkalkulacij, vendar želja je, da bi
sodelovale neposredno. Živimo v času, kjer v poslovnem svetu odločajo malenkosti,
zato menimo, da so vse opisane spremembe primerne za izboljšanje procesa in
posledično v dobrobit podjetja.
Službe, ki sodelujejo v procesu izdelave predkalkulacije po prenovi procesa:
- Služba prodaje,
- Služba kakovosti,
- Služba strateške nabave,
- Službe tehnologije,
- Vodstvo razvoja,
- Vodstvo proizvodnje,
- Kontroling.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 53
4.5.1. OPIS PRENOVLJENEGA PROCESA
Ko kupec pošlje povpraševanje v podjetje ali oddelek, le-tega prodajni referent
pregleda in posreduje vodji programa in odgovornemu za zagotavljanje kakovosti.
Vodja programa se ob izpolnjenih pogojih tako iz tehničnega vidika kot tudi vidika
kakovosti odloči o nadaljnjem poteku projekta. Če je odločitev v smeri pričetka
izdelave predkalkulacije, posreduje ustrezno dokumentacijo tehnologu in vodji
proizvodnje, ki skupaj pripravita tehnološki postopek z ustreznimi popisi trajanja
operacij. Ob popisovanju postopka sestavita tudi seznam potrebnega procesnega
materiala. Če ob preračunu kapacitet ugotovita, da podjetje nima zadostnih
zmogljivosti za realizacijo proizvodnje, o tem seznanita vodjo programa, ki sprejme
nadaljnjo odločitev. Če je odločitev pozitivna, se gre v pripravo plana investicij za
realizacijo projekta in le to oblikuje v primeren dokument.
V primeru, da zahteva izdelava izdelka novo delovno mesto, mora tehnologija
pripraviti zahtevek za kalkulacijo cene aktivnosti. Kontroling na podlagi podatkov iz
tega obrazca preračuna vrednost posamezne aktivnosti. Ko je ta del izpolnjen, vodja
proizvodnje glede na seznam operacij kot si sledijo v proizvajalnem postopku s
časovnimi normativi preračuna skupno vrednost aktivnosti. S tem lahko preračuna
ceno na izdelan kos. Po pregledu vodje programa se takšna predkalkulacija posreduje
v kontroling. Kontroling preveri ustreznost izdelane predkalkulacije, jo po potrebi
dopolni, doda UPS in posreduje v službo prodaje. Tam dokončno oblikujejo
ponudbeno ceno z ustrezno maržo in jo posredujejo kupcu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 54
Slika 25: Posnetek prenovljenega stanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 55
5. ZAKLJUČKI
V tem poglavju bomo podali zaključke in pomembne ugotovitve, do katerih smo
prišli v tem magistrskem delu. Preverili bomo tudi teze, ki smo jih postavili v
začetku. Ocenili bomo uporabnost podanih predlogov v praksi in možnosti za
realizacijo.
5.1. PREGLED PREDNOSTI IN SLABOSTI PRENOVLJENEGA
PROCESA
Kot glavno slabost obstoječega načina izdelave predkalkulacije lahko izpostavim to,
da dopušča možnosti za nastanek napak. Vendar ko se vprašamo kaj storiti, da bi te
možnosti eliminirali na čim nižjo raven, vidimo, da je izdelava predkalkulacij zelo
kompleksna, predvsem pri izdelavi izdelkov z veliko koraki, ročnim delom, skratka
pri nelinijski proizvodnji. Na drugi strani se moramo seveda zavedati tudi resnosti
problematike, ki nastane s postavitvijo napačne lastne cene izdelka. Le ta lahko
ogrozi realizacijo projekta in poslovanje oddelka oziroma podjetja. Potrebno pa se je
zavedati tudi prednosti obstoječega načina priprave predkalkulacij. Ta prednost je
nedvomno čas priprave predkalkulacije. Ker je v celotnem procesu vključenih malo
služb in tako rekoč predkalkulacijo resno pripravljata samo dve osebi, je lahko ta, če
gre za projekt podoben opisanemu v tem magistrskem delu, končan v zelo kratkem
času. Celoten proces lahko torej izvedemo hitro, brez pretirane birokratizacije in
mrtvih časov, ki se navadno pojavijo vedno, kadar je v nek proces vključenih več
različnih služb ali oddelkov.
Torej kot že omenjeno, lahko za prenovljen proces izpostavimo kot glavno slabost
podaljšanje časa priprave predkalkulacije, ki bi se vsekakor precej podaljšal.
Natančno dolžino podaljšanja je težko opredeliti. Za točen podatek bi morali
simulirati proces in okvirno oceniti čas, kar pa v tem primeru ni smiselno. Lahko
predvidevamo, da bi največ k podaljšanju prispevalo odpiranje identifikacijskih
številk, kreiranje novih delovnih mest in vnos podatkov v SAP/R3.
Kjerkoli govorimo o podaljšanju časa izdelave, mrtvih časih, vključitvi več služb
ipd., vse skupaj hitro začnemo povezovati tudi z večjimi stroški. Zato lahko
zapišemo, da nas obstoječi proces stane manj, kot pa nas bi stal prenovljeni. Tudi ta
podatek torej ne govori v prid prenove procesa.
Poleg časa in cene je slabost prenovljenega procesa tudi več birokratizacije. Če
pomislimo na izdelavo predkalkulacije za zelo kompleksen izdelek z veliko ročnimi
operacijami in z dolgimi tehnološkimi postopki, si lahko predstavljamo, da bi bil
popis dokumenta, na podlagi katerega bi oddelek kontrolinga izdelal predkalkulacijo
zelo obsežen. Potrebno pa je vedeti, da to vodi do večje standardizacije procesa. S
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 56
tem mislimo predvsem na ponovljivost izdelave. To pomeni, da so stvari jasno
definirane in so zato lahko vedno narejene na enak način. Tako je manjša verjetnost,
da bi za isti projekt ob večkratnem preračunavanju vsakič prišlo do drugačne cene.
To lastnost lahko pripišemo kot pozitivno za prenovljeni proces. Poleg tega pa je tu
še nekaj dejstev, ki govorijo v prid prenove procesa. Tu mislimo predvsem na večjo
preglednost in zanesljivost procesa.
OBSTOJEČI PROCES PRENOVLJENI PROCES
Čas izdelave
Večja preglednost
Cena izdelave
Večja zanesljivost
Malo birokracije
Standardna izdelava
Nepreglednost
Čas izdelave
Manjša zanesljivost
Cena izdelave
Ne standardna izdelava
Več birokracije
Preglednica 5: Pregled prednosti in slabosti procesov
Ob pogledu na preglednico 5 lahko vidimo, da se ob prenovitvi procesa pravzaprav
odločamo med bolj zanesljivim in manj zanesljivim. Ob enem se zavedamo tudi
večjega začetnega vložka, torej bi lahko zapisali, da z vidika cene tehtamo med
večjim začetnim vložkom in med potencialno napačno ovrednoteno lastno ceno
izdelka, ki posledično lahko vodi v izgubo projekta ali izdelavo izdelka pod ceno.
Menim, da se je v današnjem času in razmerah na trgu potrebno odločiti za točnost in
zanesljivost, vendar ne prek vseh meja. Z uvedbo predlaganih sprememb v tem delu,
bi naš proces postal bolj zanesljiv in transparenten, kar je tudi naš glavni cilj.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 57
5.2. PREVERJANJE TEZ
Teze, ki smo jih že zapisali, bomo v nadaljevanju glede na pridobljena znanja
preverili in jih potrdili ali ovrgli.
Teza 1:
Točnost izdelane predkalkulacije in oblikovanje prodajne cene izdelka odločilno
vplivata na poslovni uspeh podjetja.
Skozi celotno nalogo smo se ukvarjali z analizo izdelave predkalkulacije, katere
proces smo poizkušali optimirati oziroma oblikovati tako, da je zanesljivost
izhodnega podatka na čim višji ravni. Razlog je seveda v pomembnosti izhodnega
podatka. Tezo, da točnost izdelane predkalkulacije lahko odločilno vpliva na
poslovni uspeh podjetja, lahko v celoti potrdimo. Dejstvo je, da je zelo odvisno za
kako pomemben ali velik projekt gre. Vendar kakorkoli pogledamo, ni dobro imeti v
podjetju izdelka, ki se ga izdeluje brez dobička, razen če ima podjetje od takega
izdelka kakšno drugačno korist (sodelovanje, povezovanje, reference …). Kot smo že
v uvodu zapisali, je poslovni uspeh podjetja odvisen od poslovnega uspeha izdelkov,
ki jih proizvaja in prodaja na trgu. Da lahko management sprejema pravilne
odločitve, potrebuje točne podatke. Proces izdelave predkalkulacij lahko torej
označimo kot zelo pomemben proces za poslovanje podjetja.
Teza 2:
V proces izdelave predkalkulacije je potrebno vključiti oddelek kontrolinga.
Tudi to tezo lahko potrdimo. Koncern Kolektor ima zelo dobro organiziran in voden
oddelek kontrolinga, ki se vključuje na vsa področja, kjer lahko s svojim delom
pripomore k boljšemu poslovanju podjetja. Prav tako je oddelek kontrolinga
bistvenega pomena v procesu izdelave predkalkulacij. Oddelek oblikuje cene
aktivnosti, ki jih nato upoštevamo v kalkuliranju lastne cene izdelka. Če vrednost
aktivnosti ni pravilna, lahko pride do napačno vrednotene lastne cene izdelka. Če je
ta previsoka, se lahko zgodi, da se kupec ne bo odločil za sodelovanje z našim
podjetjem, če pa je vrednost prenizka, gremo v lastno škodo, zaradi česar izdelek
prodajamo pod ceno in tako delamo izgubo.
Teza 3:
Enak način izdelave predkalkulacij se lahko uporablja v vseh programih in
podjetjih v skupini Kolektor.
V sklopu izdelave magistrske naloge smo predvsem ob raziskovanju vloge
kontrolinga v koncernu Kolektor izvedeli več tudi o načinu izdelave kalkulacij v
drugih oddelkih. Ugotovili smo, da je težavnost in kompleksnost izdelave
predkalkulacije zelo odvisna od strukture izdelka in seveda v kakšnem tipu
proizvodnje se proizvaja. Tip izdelka kot je komutator in elektronika sta si zelo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 58
različna. Zelo različen je tudi tehnološki postopek, ki je v procesu izdelave
elektronike zelo razdrobljen. Ne moremo torej potrditi, da se lahko popolnoma enak
način izdelave predkalkulacij uporablja v vseh podjetjih in vseh oddelkih. Lahko pa
potrdimo, da gre za podoben model.
5.4. MOŽNOSTI NADALNJEGA RAZVOJA
Možnosti nadaljnjega razvoja na področju izdelave predkalkulacij so seveda mogoče.
Tako kot vsak proces je tudi tega mogoče preoblikovati, izpopolniti in dopolniti.
Nekaj predlogov smo podali v tem delu. Predlogi so plod dela v podjetju in
pridobljenega znanja tekom študija. Torej gre za predloge, ki sicer še niso izvedeni v
praksi, so pa podprti tako s teoretičnega kot praktičnega vidika.
Nadaljnji razvoj teme tega magistrskega dela bi bil mogoč, če bi predloge tudi
dejansko uvedli in preizkusili. Rezultat uvedenih predlogov bi tako dobili šele po
preteku določenega časovnega obdobja, ko bi jih lahko ocenili in označili za dobre
ali slabe. Predvsem bi bil zanimiv odgovor na vprašanja, ki se navezujejo na
podaljšanje časa za izdelavo predkalkulacije in pa glede boljše in bolj kakovostne
predkalkulacije. Ta bi vsekakor morala biti glede na večji začetni vložek.
Cilj nadaljnjega razvoja naj bi bila tudi boljša preglednost in sistematičnost izdelane
predkalkulacije. Tu ne mislimo na delo kontrolinga. S tem je mišljena sama zasnova
izdelave predkalkulacije. Jasno postavljeni koraki tehnološkega procesa s primerno
ovrednotenostjo vodijo do večje preglednosti, ki lahko službi prodaje služi pri
morebitnih nadaljnjih pogajanjih s kupci.
Možnosti za nadaljnji razvoj vidimo tudi v vključitvi služb tehnologije in kakovosti.
Ti dve službi sta med seboj bolj povezani, kot se zdi na prvi pogled. Način izdelave
ali izvajanje nekega tehnološkega postopka lahko bistveno vpliva na kakovost
izdelka. V primerih, kjer sama izdelava ni natančno predpisana, predpisana pa je
kakovost končnega izdelka, sami določimo način izdelave. Ravno v teh pogledih se
pogosto zaposleni s področja kakovosti z marsičim ne strinjajo. Z neposredno
vključitvijo obeh služb v izdelavo predkalkulacij bi tako že v sami zasnovi dali
možnost, da se to področje uskladi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 59
5.5. SKLEP
Magistrsko delo obravnava analizo izdelave predkalkulacije za nov izdelek. Z
raziskavo postopka smo analizirali celoten proces in identificirali možnosti za
izboljšanje. V začetnem delu smo raziskali teoretične osnove in poiskali izhodišča za
izboljšanje procesa. V drugem delu smo podali predloge, za katere menimo, da bi
pripomogli k izboljšanju procesa priprave predkalkulacije novega izdelka, predvsem
pa zmanjšali možnost za nastanek napak.
Koncern Kolektor je danes eno izmed boljših podjetij v Sloveniji. Ima jasno
zastavljene cilje in definirane procese znotraj podjetja. Kot tako si je na trgu ustvarilo
renome in zaupanje kupcev. To so vrednote, za katere je potrebno veliko vloženega
truda, uspešnega in dobrega dela in dolgoletno dokazovanje, ki vodijo do rezultatov,
s katerimi se lahko Kolektor pohvali danes. Te vrednote je potrebno ne samo zadržati
in vzdrževati, ampak jih še izboljšati.
Izboljševanje procesov je danes ena izmed temeljnih nalog vsakega podjetja. Potreba
po izboljšanju pa ne izhaja vedno samo iz želje po tem, da nekaj izboljšamo, ker ne
daje dobrih rezultatov. Izboljšujemo jih tudi zato, ker želimo biti še boljši, bolj
učinkoviti in bolj zanesljivi. Samo neprestano izboljševanje in iskanje novih rešitev
vodi do vedno boljših rezultatov. Zato pa je potrebno imeti motiviran in inovativen
kader. Le tega v koncernu Kolektor ne primanjkuje.
Hitro spreminjanje razmer na trgu zahteva od podjetij hitro odzivanje. Hitroodzivna
pa so podjetja, ki dobro poznajo svoje procese in jih temu primerno obvladujejo. Da
pa svoje procese lahko dobro poznajo, se morajo z njimi ukvarjati, jih vzdrževati in
izpopolnjevati. Zelo pomembna funkcija v podjetju je kontroling, ki skrbi, da
poslovodstvu na čim boljši način predstavi stanje podjetja v danem trenutku. Slabo
delovanje ali neupoštevanje kontrolinga je lahko vzrok za zamujene poslovne
priložnosti.
Cena izdelka je za kupca pomembna, število ponudnikov na trgu pa se veča. Ostali
bodo samo tisti, ki bodo dobro poznali svoje stroške in jih ustrezno obvladovali.
Višina cene izdelka, ki jo podjetje določi, je v veliki meri odvisna od stroškov, ki jih
ima podjetje s proizvodnjo le tega. Stroške pa lahko obvladujemo samo, če poznamo
njihov izvor. Ob izvajanju tehnoloških postopkov za proizvodnjo nekega izdelka
nastajajo različni stroški. Kot prvo moramo dobro preučiti, kaj je potrebno izvesti in
kaj ne. Vsak korak, ki se ga izvede, mora imeti svoj prispevek h končnemu izdelku in
to je tehnična stran priprave predkalkulacije. Na drugi strani pa je izrednega pomena
oblikovanje cene posamezne aktivnosti v procesu. Tega lahko oddelek kontrolinga
natančno določi samo, če dobi ustrezne podatke.
Rezultati uvedbe tipa sprememb, ki so predlagane v tem magistrskem delu, nikoli
niso vidne v kratkem času. To so spremembe, ki ji morajo vsi sodelujoči v procesu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 60
najprej osvojiti, šele nato bodo dejansko vidni rezultati uvedenih sprememb. Zato na
tem mestu ni mogoče podati odgovora na učinkovitost predlaganih rešitev. Odziv
zaposlenih je v dobršni meri odvisen tudi od področja, ki ga poklicno obvladujejo.
Zaključimo lahko s trditvijo, da je izdelava kalkulacij pomemben proces, ki odloča o
poslovnem uspehu podjetja. V Korektorju ta proces dobro obvladujemo. Tako kot pri
vsaki stvari, pa se tudi tu lahko pojavijo napake. Skrbeti moramo, da izvore napak
čim hitreje in učinkovito odpravljamo in pa procese oblikujemo tako, da v čim
manjši meri dopuščajo nastanek le-teh.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 61
6. LITERATURA IN VIRI
Knjige in druga literatura:
1. Bele, J. (2007). Analiza prispevka proizvodne poslovne funkcije pri
doseganju strateških ciljev podjetja, Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta,
Ljubljana.
2. Burič, E. (2000). Stroški z vidika spremljanja poslovanja, Ekonomika
podjetja, Šolski center Velenje.
3. Filipan Kraljič, B. (2005). Stroškovni inženiring, Strokovni prispevki.
4. Gornik, T. (2008). Računovodski vidik načrtovanja in vrednotenja investicij,
Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
5. Hohnjec, M., Jeraj, M. (2006). Logistika v proizvodnji, Gradivo za vaje,
Fakulteta za logistiko, Celje.
6. Hočevar, M. (2008). Obvladovanje spremenljivih in stalnih stroškov,
Praktični primeri, Verlag Dashöfer, Ljubljana.
7. Jagodnik, V. (2010). Vpliv kontrolinga na uspešnost poslovanja podjetja,
Magistrsko delo, Fakulteta za management Koper, Koper.
8. Jan, S. (2010). Prenova sistema stroškovnega računovodstva za potrebe
izdelave kalkulacij na primeru orodjarne Eta Cerkno d.o.o., Diplomsko delo,
Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
9. Kaligaro, J. (2003). Sodoben kontroling za podporo uspešnega vodenja
procesov gospodarske družbe, Strokovni prispevki.
10. Križman, A., Rajter M. (2009). Ekonomika podjetja. Učbenik, Prometna šola
Maribor, Ljubljana.
11. Melavc, D., Novak, A. (2002). Controlling. Moderna organizacija, Kranj.
12. Milčinovič, A. (2006). Kontroling polne lastne cene izdelka, Magistrsko delo,
Ekonomska fakulteta, Ljubljana.
13. Lazarević, Ž. (2012). Iz malega v veliki svet, Kolektor Group d.o.o., Idrija.
14. Potočnik, V. (1999). Kalkulacije in DDV za podjetnike, obrtnike, trgovce.
Gospodarski vestnik, Ljubljana.
15. Rusjan, B. (1999). Management proizvodnje, Ekonomska fakulteta,
Ljubljana.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 62
Interni dokumenti:
1. Interna dokumentacija projekta opisanega v nalogi
2. Interni predpis Kolektor (2010). Poslovanje in organizacija prodajne službe,
Idrija.
3. Revija koncerna Kolektor (2009). Informator, Idrija 2009.
Spletne strani:
1. Intranet koncern Kolektor, pridobljeno dne 25. 5. 2013
2. Internetna stran koncerna Kolektor: www.kolektor.com, pridobljeno dne 25.
5. 2013
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 63
7. KAZALO SLIK
Slika 1: Nekaj produktov koncerna Kolektor .............................................................. 4
Slika 2: Koncern Kolektor po svetu (Lazarević, 2012: 128) ....................................... 5
Slika 3: Organigram podjetja Kolektor Group (intranet koncern Kolektor) ............... 6
Slika 4: Podjetja v koncernu Kolektor (www.kolektor.com) ..................................... 6
Slika 5: Odzivanje stroškov na spremembe poslovanja (Jan, 2010: 9) ..................... 10
Slika 6: Sistem obvladovanja stroškov (Filipan Kraljič, 2005: 2) ............................. 12
Slika 7: Izdelava ponudbe (Interni predpis Kolektor, 2010) ..................................... 19
Slika 8: Posnetek obstoječega stanja ......................................................................... 23
Slika 9: Karakteristike filtrov (Interna dokumentacija Kolekotor – lastna priredba) 24
Slika 10: Shema elektronike (Interna dokumentacija Kolektor) ............................... 25
Slika 11: Umeščenost elektronike v končni izdelek (Interna dokumentacija Kolektor)
................................................................................................................................... 25
Slika 12: Razmerje izdelovalnih količin .................................................................... 26
Slika 13: Različni scenariji potreb izdelka (količine x 1000) (Interna dokumentacija
Kolektor) .................................................................................................................... 26
Slika 14: Strategije povečanja zmogljivosti proizvodnje (Rusjan, 1999: 44) ............ 28
Slika 15: Linija za površinsko montažo komponent (Lasten vir) .............................. 30
Slika 16: Prikaz obremenjenosti glede na proizvodnjo organiziranost za različne
scenarije ..................................................................................................................... 31
Slika 17: Obstoječe proizvodne površine (Interna dokumentacija Kolektor) ............ 32
Slika 18: Načrt preureditve proizvodnih prostorov (Interna dokumentacija Kolektor)
................................................................................................................................... 33
Slika 19: Tehnološki postopek izdelave izdelka ........................................................ 35
Slika 20: Primer MS Excel dokumenta za izračun cene ............................................ 40
Slika 21: Celotni skupni stroški (Burič, 2000: 11) .................................................... 42
Slika 22: Povprečni skupni stroški (Burič, 2000: 11) ................................................ 42
Slika 23: Opredelitev kontrolinga (Kaligaro, 2003: 1) .............................................. 45
Slika 24: Umeščenost kontrolinga (intranet koncerna Kolektor - lastna priredba) ... 47
Slika 25: Posnetek prenovljenega stanja .................................................................... 54
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 64
8. KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Vrste kalkulacij (Potočnik, 1999: 48, 49) Lastna priredba ................ 13
Preglednica 2: Potrebe v urah (h) za realizacijo proizvodnje .................................... 31
Preglednica 3: Tehnološki postopki z normativi ....................................................... 37
Preglednica 4: Kosovnica (Interna dokumentacija Kolektor) .................................... 37
Preglednica 5: Pregled prednosti in slabosti procesov ............................................... 56
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 65
9. POJMOVNIK
1. Diverzifikacija: Strategija rasti podjetja na način, da povečuje svojo
raznovrstnost in povečuje portfelj izdelkov.
2. Komutator: Izdelek iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke
elektromotorja.
3. Koncern: Združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen
vpliv na poslovanje najmočnejša članica (vir: SSKJ)
4. Magazin: Okovje s posebnimi režami, v katere je mogoče vstaviti več
pladnjev ali okvirjev z elektronskimi vezji, kot tudi elektronska vezja
posamično.
5. Manipulator: Naprava, ki povezuje en stroj z drugim. Njegova naloga je, da
prazni predhodni stroj in polni stroj za seboj.
6. Reflow: Peč za spajkanje elektronskih komponent. Peč se uporablja tudi za
sušenje lepila na katerega so položene elektronske komponente
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo
______________________________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________________________
Dejan Šinkovec: Analiza izdelave predkalkulacije novega izdelka Stran 66
10. KRATICE IN AKRONIMI
PCB: Printed circuit board: elektronsko vezje
P&P: Pick and place: stroj za polaganje SMD komponent
SMD: Surface-mount device: elektronska komponenta (površinska montaža)
SMT: Surface-mount technology: tip tehnologije za izdelavo elektronik
THT: Through-hole technology: tip tehnologije za izdelavo elektronik
UPS: Upravno prodajni stroški