Analiza in sinteza

podatki

kvantitativni podatkikvalitativni

(opisni) podatki

merljivi podatki preštevni podatki

merjene vrednosti

označba

primeri

postopekdoločanja

mersko število

merska enota

veličina (opis)

23 min kosovni čas 27,5 m dolžina poti 6,3 kg teža izdelka 0,01 mm toleranca

mersko število

veličina primerjalna enota

3 okvare na teden 2 izmet 40 kom 0 reklamacije na dan

razred

veličina

dobra lastnost ohlapni prileg groba obloga velika obremenitev

merjenje s pomočjo merilnikov časa (ura),

teže (tehtnica), dolžin (meter), včasih ocenjevanje

štetje in ocenjevanje presojanje

Tipi podatkov

Zahteve pri ugotavljanju podatkov

Namen uporabe

podatkov

planiranje krmiljenje kontrola nagrajevanje

predkalkulacije,

primerjava

različnih metod,

planiranje potreb

terminiranje,

zasedenost

kapacitet

deponiranje

materiala, itd

pokalkulacije,

karakteristična

števila, itd

akord,

premije, itd

• podatki morajo ustrezati namenu uporabe

• podatki morajo biti ponovljivi

Podatki so

ponovljivi, če

je postopek, v

katerem smo

zbrali podatke,

opisan

so razmere, v

katerih smo

zbrali podatke,

znane

so zbrani z

zahtevano

natančnostjo

Zahteve pri ugotavljanju podatkov

n.pr. čas transporta, hitrost, produktivnost

n.pr. transportna sred., dolžina poti, število in teža zabojnikov

Podatki

odvisni podatki (ciljne veličine)

neodvisni podatki (vplivne veličine)

Odvisni / neodvisni podatki

6 5 4 3 2 1 0

0

2

4

6

8

a) grafična ponazoritev čas v HM* (1 HM = 1/100 min)

pot v m

b) tabelarična ponazoritev

pot čas v m v HM

2 2,5 4 5,0

6 7,5 itn. itn.

c) ponazoritev z enačbo

čas = 1,25 * s t = čas v cmin s = pot v m

*HM – centi minuta (1/100 minute)

Odvisnost od vplivnih veličin

Snemanje časa

Multimomentni posnetek - MTO

Izračun časov (procesni časi)

Primerjanje in ocenjevanje

Vprašalniki, tehnike intervjujev

Samoopis

Sistemi vnaprej določenih časov

Planski časi

1

2

3

4

5

6

7

8

Št. Metoda za ugotavljanje podatkov

Metode za ugotavljanje podatkov

Delovni proces

6 5 4 3 2 1 0

delovni odsek

čas 3 min

začetni dogodek merna točka 1

končni dogodek merna točka 2

3 2

1 0

2 4

5 / 0

1 / 0

9 / 1

Elementi

delovnega procesa Vrste dejavnosti Vrste časov

Členitev delovnega procesa

pripravljanje dela R opravljanje dela A

Celoten potek

Groba delitev poteka dela

Členitev potekov

dela glede na

M Človeka

B Delovno sredstvo

A Predmet dela

Groba delitev poteka dela, II

celotnidelovni proces

delavec vpliva B delavec ne vpliva U

samo delavecvpliva

delavecvpliva le deloma

Delitev procesa glede na vpliv

dejavnost

pretežna nemišična dejavnost

nadzirati, opazovati, usmerjati

MU

umska dejavnost v

ožjem pomenu besede

MG

pretežna mišična dejavnost

fizično delati MV

Delitev dejavnosti človeka

človek M

del. priprava B

MR redne prekinitve

BR

ML neaktiven (ne sod. v del. procesu) BL

MX ni razpoznavno

BX

MI aktiven (sodeluje v del.

procesu) BI

osnovna dejavnost MH

osnovno uporabljanje BH

pomožna dejavnost MN

pomožno uporabljanje BN

dodatna dejavnost MZ

dodatno uporabljanje BZ

prekinitev dejavnost MK

prekinitev uporabljanja BK

dejavnosti MA prekinitev zaradi samega postopka uporabljanja BA

dejavnosti MS prekinitev zaradi

motenj uporabljanja BS

dejavnosti ME prekinitev za

okrevanje uporabljanja BE

dejavnosti MP prekinitev zaradi

osebnih zadev uporabljanja BP

dejavnosti človeka MT

uporabljanje del. priprave BT

Delitev dejavnosti glede na človeka / DS

predmet dela A

vplivanje AE

premeščanje AF

dodatno spreminjanje AZ

spreminjanje

kontroliranje AP

ležanje zaradi samega postopka AA

dodatno ostalo ležanje AS

ležanje

skladiščenje AL

ni razpoznavno AX

Delitev dejavnosti glede na predmet dela

segrevanje ali ohlajanje pri kovanju; sušenje po lepljenju; nanašanje lepila; strjevanje betona po oblikovanju

spreminjanje oblike spreminjanje stanja

odstranitev delcev; stiskanje, preoblikovanje; predenje

AEZ

AEF

spreminjanje stanja

spreminjanje oblike

AE vplivanje

Primeri:

Vplivanje na predmet dela

sprememba lege

ravnanje (HANDLING)

AFH

sprememba mesta v prostoru

transportiranje AFT

premeščanje

Transportiranje ali premeščanje?

ugotavljanječasov

zajemanje dejanskih časov

določanje predvidenih časov

merjenje dejanskih časov

zajemanje s poizvedovanjem

zapisovanje (snemanje)

časov

element delovnega sistema

sam zapisuje

sistemi vnaprej

določenih časov

planski časi

standardni časi

sestavljanje predvidenih časov

primerjanje in ocenjevanje

računanje predvidenih časov

Metode za ugotavljanje časov

čas za delovni nalog T (čas naročila)

pripravljalni častr

čas opravljanja delata = m * te

osnovni čas

priprav-ljanja

trg

razdelilni čas pri priprav-ljanju

trv

čas počitka

pri pripravlj

anju

trer

čas za enoto merete

osnovni čas

tg

razdelilni čas

tv

čas počitka

ter

osebno pogojen raz. čas

tp

od okoliščin odvisen raz. čas

ts

čas čakanja

tw

čas dejavnosti

tt

čas dejavnosti

na katerega

ne moremo vplivati

ttu

čas dejavnosti

na katerega

lahko vplivamo

ttb

Členitev časa

delovnega naloga

osnovna dejavnost

pomožna dejavnost

dodatna dejavnost

prekinitev zaradi samega postopka

prekinitev dejavnosti zaradi motenj

počitek

prekinitev zaradi oseb. potreb delavca

StMH

StMN

StMZ

StMA

StMS

StME

StMP

čas dejavnosti tt

čas čakanja tw

od okoliščin odvisen razdelilni čas ts

od osebnih zadev odvisen razdelilni čas

tp

osnovni čas tg

čas počitka ter

razdelilni čas tv

čas za enoto mere te

vrste dejavnosti Členitev vrste časa

Členitev časa glede na vrsto dejavnosti

T = tr + ta

T = tr + m · te

T = tr + m · (tg + ter + tv)

T = tr + m · (tt + tw + ter + tv);

tt = ∑tMH + ∑tMN ; tW = ∑tMA

“Matematični dodatek”

Določanje

normativov

Oblikovanje delovnega mesta

-Zakaj sploh oblikovati delovno mesto?

-KDAJ oblikovati delovno mesto?

-KAKO oblikovati delovno mesto?

-Kako vpliva oblikovanje na učinek?

Cilji oblikovanja delovnega mesta

Oblikovna in geometrična prilagoditev

Elementov delovnega mesta

Človekove telesne mere

na

Človek

Lastnosti,

sposobnosti,

motivacija

Delo

Preizkus

primernost

človeka

zahteve

dela

Prilagoditev

človek - delo

možna ?

ne ne

da da

Možno izboljšanje

lastnosti človeka?

Možno izboljšanje

delovnih pogojev?

Trening, vaja

kvalificiranje Oblikovanje

delovnega mesta

Efektivna izraba delavca

delovni pogoji

(naloga in okolje)

vzpodbude

:

da

Prilagoditev človeka in dela

Razdelitev človeških mer

(normalna porazdelitev)

5. Percentil 50. Percentil 95. Percentil

H ä

u f i g

k e

i t

Območje, ki ga moramo pri oblikovanju upoštevati

5 % 5 % 90 %

Vrednosti

Telesne mere golega človeka v mm za

starostno skupino 26-40 let

Stoječ položaj

A Doseg naprej

B Telesna globina, stoječa

C Doseg navzgor, obojeročno

D Telesna višina

E Višina oči

F Višina ramen

G Višina komolcev nad tlemi

H Višina korakov

I Višina roke

K Širina ramen

L Širina bokov, stoječa

668

240

1923

1645

1511

1373

1026

754

732

370

310

723

275

2061

1745

1614

1463

1099

815

774

400

349

791

303

2226

1852

1720

1562

1180

884

832

429

376

615

232

1755

1522

1399

1238

955

--

660

326

314

693

280

1869

1629

1500

1348

1031

--

740

356

359

772

360

1992

1737

1590

1444

1098

--

811

387

407

Sedeč položaj

a Višina sedenja

b Višina oči pri sedenju

c Višina ramen pri sedenju

d Višina komolcev nad sedežem

e Višina kolen

f Dolžina goleni s stopalom

g Razdalja komolec-pest

h Telesna globina pri sedenju

i Dolžina zadnjica-koleno

k Dolžina zadnjica-dolžina nog

l Višina stegna

m Širina ramen

n Širina telesa pri sedenju

866

752

572

192

498

401

329

456

558

963

133

395

326

921

804

619

230

539

451

362

502

601

1034

151

444

363

972

853

660

280

573

484

391

566

648

1128

165

500

388

809

682

537

196

461

347

293

425

531

958

118

366

341

864

736

589

236

502

394

322

484

589

1049

145

456

386

919

786

631

279

542

436

364

532

637

1121

173

544

451

spod.

meja

sred.

meja sred.

meja

zgornja

meja

zgornja

meja spod.

meja

moški ženske

Opis

A Višina objektov pri ženske 40-50 cm

finih delih moški 45-55 cm

B Višina orodja ženske 30-40 cm

pri strojnih delih moški 35-45 cm

C Ročno delo brez 25-35 cm

točne vizualne

kontrole, a

s prostimi

komolci

D Prostost 20 cm

stegna

Ženske 38-47 cm

Moški 43-51 cm

Delovne višine pri sedenju

Primer oblikovanja delovnega mesta

1 - delovno sredstvo previsoko

2 - težko dostopna posoda

3 - prostor za koleno premajhen

4 - prostor za noge za večje osebe

premajhen

5 - podloga za noge za manjše

osebe ni dosegljiva

6 - prisilna drža nog, še posebej pri

večjih osebah

izhodiščno stanje stanje po oblikovanju

1 - delovno sredstvo v rokovalnem

prostoru

2 - enostavno dostopna posoda

3 - prostor za koleno dovolj velik

4 - prostor za noge dovolj velik tudi za

večje osebe

5 - podloga za noge dosegljiva tudi za

manjše osebe

6 - prisilna drža nog, tudi pri

večjih osebah

Primer prikazovalnikov za

različne tipe podatkov

gibljiv kazalec

gibljiva številčnica

številčnik Prikazovalnik

Naloga

kvantitativno odčitanje

kontrolno odčitanje

nastavitev vrednosti

uravnavanje

+

+++

+++

+++

+

-

+

+

+++

-

+++

-

Človek ki dela

analitik

Delovno sredstvo

Položaj analitika pri snemanju

Postopki merjenja časa

Merjenje posameznih časov Merjenje napredovalnih časov

Postopki merjenja časa

Izmerjen napredovalni čas F v HM

F1 F2 F3 F4

0 30 60 85 120

Izračunan posam. čas t

t = 30 HM t = 30 HM t = 25 HM t = 35 HM

Mern

a točka

Delovni odseki

Izpu

stiti

Str

oj sto

ji

del vpeti

del obdelati

del izpeti odložiti

del vpeti

Izp

ustiti

Izpu

stiti

i i i i

Merjenje napredovalnega časa

Izmerjen posam. čas t v HM i

t = 30 HM i1

t = 30 HM i2

t = 25 HM i3

t = 35 HM i4

0 30

0 30

0 25

0 35

Mern

a točka

Delovni odseki

Izpu

stiti

Str

oj sto

ji

del vpeti

del obdelati

del izpeti odložiti

del vpeti

Izpu

stiti

Izpu

stiti

Merjenje posameznega časa

Čas

1. Delovni odsek Merna točka 2. Delovni odsek

Obdelovanec vpeti Vklopiti stroj

Izpustiti

Zaključni dogodek

Seči

Začetni dogodek

Merna točka

Čas

pričakovanja

ali čas

opazovanja

Reakcijski čas Čas pritiska

ali čas odčitanja Prenos izmerjenih

vrednosti na

snemalni list

T T T 123

Zaznavanje

merne točke

Začetek pritiska na merilno

pripravo ali odčitanja

Konec pritiska ali

odčitanja

Merna točka od blizu

• Kaj je in čemu sploh služi stopnja učinka?

• Kako jo oceniti?

• Kje in kako jo uporabiti?

Stopnja učinka

Intenzivnost Učinkovitost

Stopnja učinka

Po

rab

a e

ne

rgije

Na

po

sa

me

ze

n g

ib

Hitrost gibajočega se dela telesa

Fiziološke značilnosti hitrosti dela

Intenzivnost Učinkovitost Intenzivnost Učinkovitost

> stopnja učinka < stopnja učinka

Šolska primera napak

50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

Odstopanje

ocenjenih

stopenj

v %

+35

+30

+25

+20

+15

+10

+5

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35

Napaka ocene v %

Dejanski učinek v %

učinka

Verjetnost napak pri ocenjevanju

Predpogoji pri ocenjevanju

hitrost gibov napor pri izvajanju gibov / dela

tekoče odločno obvadovano harmonično zanesljivo refleksno mirno usmerjeno k ciljem ritmično sproščeno

sposobnosti dispozicija motivacija

Intenzivnost

Učinkovitost

Ergonomična korelacija

med učinkom intenzivnostjo in

učinkovitostjo

Po

nu

db

a s

toriln

osti

Ocena poteka

dela / gibov

• Vaja – kje, kdaj in kako vaditi

• Primernost ocenjevalca oz. analitika časa

• Stopnje učinka NI mogoče reproducirati

...in še...

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Značilnost:

Izjemno dobro

Zelo dobro

Dobro

Normalnol

Slabo

Zelo slabo

Izjemno slabo

+3

+2

+1

0

-1

-2

-3

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Stopnja učinka - vaja

Snemalne priprave

• Štoparica

• Snemalne podloge s štoparicami

• Snemalne table

• Dlančnik

Sistemi za zajem podatkov

Št. Potek dela Primeri Snemalni list Z in

dopolnilni list ZE

1 Potek brez rednega

ponavljanja enakih

odsekov

Posamična proizvodnja

Z1 in Z1E

2 Potek z rednim

ponavljanjem enakih

odsekov

Serijska proizvodnja,

Z2 in Z2E

3 Potek z nerednim

ponavljanjem posameznih

odsekov pri enem delavcu

Posamična proizvodnja,

Z1 in Z1E in tudi Z2E

4 Potek z enakimi in različnimi

odseki potekov

pri večih odsekih dela

Sodelavcev na del. sredstvih

Skupinsko delo,

Delo na več mestih

Z1 in Z3

Snemalni obrazci

Št. naloge: Izvajalec:

Datum: Koda:

Oddelek: Str. mesto:

Ur

Sestav čase za enoto mere čas v min. osnova

osnovni čas t g

razdelilni čas t v če je z v = %

čas započitek t er če je z er = %

drugi dodatki

čas na enoto mere t e

čas za 100 kosov v min

čas priprave t r v min/h

13

Praksa pri pod. delih

pregledal: dne:

Kadrovska št.:

analitik:

Vplivi okolja:

orodje

Št. orodja

Kvaliteta opravljenega dela:

Praksa pri obr. delu

delavec

Priimek in ime

Številka posnetka: list od

slika, skica

Začetek snemanja:

Snemalni list

Tehnologija in metoda dela:

stroj

Št. stroja

Oznaka

Z2

obrazec,

spredaj

n = k = Vsota časov za Zy tz

tz = Σ tz / n = Razpon za 5 Zy Rz

Rz = Σ Rz / k = z = (Rz / tz) 100 % = ( / ) 100% = % v = % ε=

% nI =

Nr/Zy traja

Št.: Potek dela in merna točka Kol.Vplivne

veličineVred.

razred

Zy 1 2

mz

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Σ L / n L

t = L / 100 * titiΣ ti / n Vrs

ta

ča

sa

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

L

ti

F

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Σ tz =Σ t

0

0 0 0 0

0,000 tg/ =

/ =

od do Dodatni poteki dela

Z2 obrazec – zadnja stran

1

1

1

1

Obdelovanec vzeti in izpeti

Spustiti vpenjalni element

Nastaviti orodje

Začetek obdelave

Obdelovanec obdelati

Konec obdelave

Obdelovanec izpeti, odložiti

Obdelovanec izpustiti

1

2

3

4

št. Delovni odsek ali merna točka Kol

Z y 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

Potek pri cikličnem delu

1

1

Vpeti obdelovanec v primež, ga razigliti s pilo, izpeti in in odložiti

Obdelovanec izpustiti

Obdelovanec izpustiti

Obdelovanec vpeti, zarisati 1 luknjo za vrtanje, odložiti

1

2

št. Delovni odsek ali merna točka Z y 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

L

t

F

i

L

t

F

i

Kol

Potek pri necikličnem delu

5

1

1

1

5 Obdelovancev vzeti in položiti na mizo

Obdelovance izpustiti

Obdelovance zarisati po šabloni

Zarisno iglo izpustiti

Obdelovance izrezati in odložiti

Škarje izpustiti

Obdelovance izpustiti

1

2

3

4

Z y 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

št. Delovni odsek ali merna točka Kol

Obdelovance vzeti, jih s pilo

razigliti in položiti v transportni

zaboj

Potek pri izmenjujočem delu

1

1

1

1

1

1

1

Vstaviti drog v pripravljeno luknjo

spustiti oprijem

Zapolniti z betonom

Izpustiti loapto

Steptati beton

Izpustiti steptalo

Izpustiti libelo

1

2

3

4

5

6

7

Z y 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

L

t

F

i

Priviti nosilec napeljave

Izpustiti ključ

Izpustiti specialni ključ

Oprijem tesno pričvrstiti

št. Delovni odsek ali merna točka Kol

Kontrolirati drog z libeli

Nosilec napeljave naravnati in

dokončno priviti Izpustiti ključ

Potek pri delu z nerednimi ponovitvami

1. Vrstica: brez opisa

2. Vrstica: stopnja učinka

3. Vrstica: dej. posam. čas

4. Vrstica: Napredovalni čas

L

t

F

i

1 2 3 Z y

Delovni odsek pobliže

S L / n L _

t L

t i =

_ _

100

Vrsta časa

S t i / n t i _

Vrednotenje delovnega odseka

Povprečno trajanje dejanskega posamičnega časa

nekega delovnega odseka

Trajanje posnetka časa Pogostost ocene stopnje učinka

Večje kot cca 25 HM Brez vpliva Pri vsakem posnetku časa

Manjše kot cca 25 HM Manjše kot cca 30 min Kot združena stopnja učinka enkrat na delovni odsek

Manjše kot cca 25 HM Večje kot cca 30 min v periodičnih razmikih na

delovni odsek

Vsi posamični časi posameznih delovnih

odsekov manjši kot ca 15 HM

Brez vpliva na potek oz cikel

Kot združena stopnja učinka

Kot združena stopnja učinka

Pogostost ocenjevanja stopnje učinka

Planski časi

- planski časi so gospodarni, saj za enake ali podobne delovne poteke ni potrebno

vedno znova izvajati snemanje časa,

- omogočajo hitrejšo in natančnejšo predkalkulacijo

- silijo nas k sistematičnemu oblikovanju delovnih potekov

Prednosti planskih časov

Planski časi so predvideni časi (normativi) za odseke potekov, ki so

opisani s pomočjo vplivnih veličin

Uporaba planskih časov

- uporabni so predvsem posamični in maloserijski proizvodnji

- čim pogosteje jih uporabljamo, tem natančnejši morajo biti

- velikost posameznega odseka poteka je odvisna od namena uporabe

Planski časi

Vplivne veličine

nepomembne

(nesignifikantne) pomembne

(signifikantne)

spremenljive (variabilne)

nespremenljive (konstantne)

mogoče le oceniti (kvalitativne)

merljive (kvantitativne)

Vrste vplivnih veličin

Tip 1 enakomerna porazdelitev Pogostnost

Merilne vrednosti kvantitativnih vplivnih veličin

(npr. teža vpenjala)

Razredi kvalitativnih vplivnih veličin (npr. plošče z Obojestransko fazo, enostransko fazo oz. brez faze)

Tip 3 neenakomerna porazdelitev

Merilne vrednosti kvantitativnih vplivnih veličin (npr. velikost vpenjala)

Tip 4 simetrična porazdelitev

Tip 2 asimetrična porazdelitev

Merilne vrednosti kvantitativnih vplivnih veličin (npr. čas skladiščenja)

Pogostnost Pogostnost

Pogostnost

Porazdelitev vplivnih veličin

Korelaciia med časom in vplivno veličino ugotovljena

Ali je čas v zadovoljivi Korelaciji z vplivno veličino?

Določiti časovno enačbo s pomočjo regresijske enačbe

Poiskati druge vplivne veličine in po potrebi zavreči že preizkušene vplivne veličine

Ja

Ne

Določanje korelacije

Čas

Primer a) Primer b)

Primer c) Primer d)

Vplivna veličina Vplivna veličina

Vplivna veličina Vplivna veličina

Čas

Čas

Č

as

Različne vrste korelacij

Možne oblike prikaza

odvisnosti časa od

vplivne veličine

Nomogram (grafično) Tabela Časovna formula

Časovni razredi Kalkulacijski listi Katalog planskih časov

Vrste ponazoritev odvisnosti

Teža v kg 1 3 5 10 15

Število vijakov

1

1,7

2,1

2,5

2,8

3,1

2 2,5 2,9 3,3 3,6 3,9

3 in 4 4,0 4,4 4,8 5,1 5,4

5 in 6 5,6 6,0 6,4 6,7 7,0

Stopnja Dodatek za težavnost v %

1 0

2 30

3 50

Veljavno za velikost do 100 x 100 x 1 100 cm

Primer tabele planskih časov

Razdelilni oz. dodatni

časi

Poznamo predvsem tri postopke za ugotavljanje razdelilnega

časa:

1. dolgotrajno neprekinjeno snemanje časa

na delovnem mestu,

2. deljeno snemanje časa v več naključno

izbranih časovnih intervalih,

3. snemanje podatkov o delu in prekinitvah pri

njem z metodo naključnih posnetkov.

Načini ugotavljanja razdelilnih časov

Zajemanje in vrednotenje neplaniranih a potrebnih,

dodatnih delovnih odsekov k osnovnemu času in ugotavljanje

dodatka razdelilnih časov

Cilj snemanja razdelilnih časov

Razdelilni (dodatni) časi

AZ = G + Er + Vsk + Vsv + Vp + N + F

AZ = čas trajanja snemanja

G = osnovni čas

Er = čas za počitek

Vsk = od okoliščin neodvisni razdelilni čas, konstanten,

torej neodvisen od velikosti razpisanega

delovnega naloga

Vsv = od okoliščin odvisni razdelilni čas, spremenljiv,

torej odvisen od velikosti razpisanega delovnega

naloga

Vp = od osebnih zadev odvisni razdelilni čas

N = čas, ki ga ne upoštevamo

F = čas, ki ga včasih upoštevamo, drugič pa ne

Osnove

G

G

G

N

F

V s v

V

s k

V s v

Vp

F

N

Er

F

N

Vrsta časa

Osnovna dejav t

t

t

t

t

t

t

t

prekinitev zaradi postopka

Pomožna dejav

Dodatna dejavnost

MHi

MAi

MNi

MZi

MSi

MPi

MEi

MLi

človek povzročitelj?

ne

ne

ne

ne

ne

preko nekega določenega časa?

preko določenega časa ?

odvisno od naročila / naloga ?

Primeri

obdelovanec montirati

čakanje na konec konec procesnega časa

obdelovanec vpeti ali izpeti

dodatno delo

ja

ja

ja

ja

Ja

izvedba daljšega popravila

izvedba manjšega popravila, službeni razgovor

DM očistiti ob koncu izmene

Odločitveni kriterij

Vrsta časa za analizo

zV

v

Prekinitev zaradi motnje

Prekinit. zaradi osebne dejavn.

Počitek

Izven uporabe

potrebna ?

daljše čakanje zaradi izpada elektrike

krajše čakanje na vzdrževalca

osebne potrebe

nedejavnost, privatni razgovori

odmor za počitek

dopust, bolniška zamujanje na delo

Tipi časov :

razdelilni

časi

. 100 = AZ – (V + Er)

Vsk

Zsk=

Vsk

Gmax . 100

Zsv =

Vsv

G . 100

. 100 = AZ – (V + Er)

Vp

Zp=

Vp

Gmax . 100

Izračun dodatkov razdelilnih časov

Multimomentna

analiza (MMA) oz.

metoda trenutnih

opazovanj (MTO)

- Ugotavljanje stopnje izkoriščenosti delovnih sredstev in drugih kazalnikov

uspešnosti poslovanja,

- Določanje deleža razdelilnega časa, ki ga potrebujemo pri določanju predpisanega

časa – norme,

- Raziskovanje delovnih potekov za potrebe priprave in krmiljenja proizvodnje

Cilji multimomentne analize:

Členitev časa glede na vrsto dejavnosti

Kaj je MMA?

Je zajemanje pogostnosti vnaprej definiranih vrst dela v enem ali več enakih

ali različnih sistemih s pomočjo naključno opravljenih kratkotrajnih

opazovanj.

• Nemenjeno predvsem za določanje

predvidenih časov (tg,tr)

posameznih faz dela

• Uporaba merilne priprave za

merjenje časa

• Hkrati snemamo (praviloma) samo

eno delovno mesto

• Analitik dela mora biti usposobljen

za snemanje časovnih normativov

• Namenjeno predvsem za naključno

ugotavljanje posameznih vrst

dejavnosti v celotnem času

• Ni potrebna merilna priprava za

merjenje časa

• Hkrati snemamo večje število

delovnih sistemov

• Izvedba snemanja ne zahteva

nobenih posebnih znanj

Snemanje časa

Členitev časa glede na vrsto dejavnosti

Multimomentna študija

Multimomentna opazovanja

Čas Prekinitev dejavnosti zaradi motenj

Praktičen primer opazovanja

1

2

3

4

Rezalni

stroj Lakirni stroj

Lakirni stroj

Lakirni stroj

2

1

3

4

Lakirni stroj

Ro

čno

de

lovno

me

sto

1

3

2

4

Rezalni

stroj

Rezalni

stroj

Rezalni

stroj

Ro

čn

o

de

lovno

me

sto

Praktičen primer obhoda

32

10

23

6/0

1/0

5/1

Nomogram za določanje natančnosti

Snemal: Datum:

Oseba:Vrsta poteka Obhod

Sk.

Št. Opis1

2 Brušenje

3 Pakiranje

4

5

6

7

8

9 Čakanje na konec procesa

10 Dejavnost med procesnim časom

11

12

13

14

15

16 Motnje na del. sredstvu ali v poteku

17

18

1 Ni naloga (ni dela)

2 Ni materiala

1 Osebne potrebe; WC, pitje

2 Privatna opravila, nedejavnost

3 Nerazpoznavna dejavnost ali nedejavnost

4 Ni v hali

List: Listov:

6.00 - 14.00

EMMI REFA - MULTIMOMENTNI POSNETEK

Št. Delavcev: Delavni čas:

Merjenje in kontrola

Nastavitev stroja; menjava

Nastavitev parametrov

Človek proizvaja

Vpenjanje in izpenjanje

Službeni razgovor

Čiščenje delovnega mesta

Transport

Izpolnjevanje delovne dokumentacije

Snemakni list za MMA

Vrsta časa x p in % f in % f f’ f > f’ n’

Osnovni čas (delo)

Pomožni čas

Prekinitve

371

122

7

74

25

1

3,8

3,8

0,9

x

x

x

1180

1200

n = 500 100

Primer vmesnega vrednotenja

Vrsta poteka

skupno - število x

delež p

v %

dosežena stopnja

odstopanja f

v %

delež p v % znaša pri zanesljivosti S = 95 %

minimalno maksimalno

glavna uporaba pomožna uporaba prekinitev zaradi postopka

130 568 1 40

10,9 47,4 11,7

1,8 2,8 1,8

9,1 44,6 9,9

12,7 50,2 13,5

izdelovalni čas 838 70,0 2,6 67,4 72,6

dodatna uporaba prekinite zaradi motenj prekinitev zaradi počitka osebno pogojena prekinitev

25 174 54 85

2,1 14,5 4,5 7,1

0,8 2,0 1,2 1,5

1,3 12,5 3,3 5,6

2,9 16,5 5,7 8,6

pomožni čas 338 28,2 2,5 25,7 30,7

izven uporabe = izpad 21 1,8 0,8 1,0 2,6

ni razpoznavno*) 3 - - -

vsota n 1200 100,0

Primer končnega vrednotenja

500 1000

40

30

20

Do

se

da

j d

ose

že

n d

ele

ž

p v

%

Število do sedaj izvedenih opazovanj

0

Gibanje p glede na število opazovanj

f = 1,96 p (100 – p)

n

Dosežena natančnost posnetka f:

Pri čemer je:

n – število posnetkov

p – delež dejavnosti v %

Izračun natančnosti posnetka

REFA - MULTIMOMENTNI POSNETEK

STROJ

1 Delovno sredstvo producira 286 506 1108 397 334 405 124 198 3358 57,84 2

3 Merjenje in kontrola 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,02 4 Korekcija parametrov 0 2 2 1 0 0 0 0 5 0,09 5

6 Del sredstvo stoji: 24 71 20 87 42 62 161 40 507 8,73 7 - Nastavitev stroja 41 10 160 3 5 5 0 0 224 3,86 8 - Izpolnjevanje delovne dokumentacije 2 11 3 1 0 0 1 0 18 0,31 9 - Čiščenje 6 24 16 12 13 8 3 2 84 1,45 10 - Motnje na del. sredstvu ali v poteku 21 19 20 10 6 8 0 0 84 1,45 11 - Del sredstvo stoji zaradi služb. razg. 2 5 0 0 2 0 0 0 9 0,16 12

13 Ni naloga (ni dela) 0 31 3 303 0 102 414 463 1316 22,67 22,67 14 Ni materiala 6 9 0 0 3 17 11 4 50 0,86 15 Manjša popravila (do 5 min) 2 0 2 0 2 0 3 3 12 0,21 16 Ni razpoznavno 9 18 9 10 9 6 71 6 138 2,38

SK: 5806 100,00 DELAVEC %

1 Delavec dela (osnovna dejavnost) 786 509 617 480 705 544 131 302 4074 76,16 G 4074 2

3 Merjenje in kontrola 0 1 11 1 0 2 0 0 15 0,28 G 15 4 Korekcija parametrov 6 0 4 2 7 6 0 0 25 0,47 G 25 5 Čakanje na konec procesa 30 3 2 8 5 13 0 3 64 1,20 G 64 6 Nastavitev stroja 60 15 54 1 3 4 0 2 139 2,60 G 139 7 Izpolnjevanje delovne dokumentacije 6 13 0 0 0 1 0 0 20 0,37 Vsv 8 Čiščenje 54 43 18 4 7 5 2 3 136 2,54 Vsk 9 Transport 6 22 2 4 0 0 0 2 36 0,67 G 36 10 Službeni razgovor 2 10 2 0 0 1 0 3 18 0,34 Vsv 11 Odprava motnje, poravilo 45 2 2 9 8 8 0 0 74 1,38 Vsv 12

13 Osebne potrebe (Odhod na WC…) 20 29 13 1 8 2 0 0 73 1,36 Vp 14 Privatni razgovori, nedejavnost 48 14 1 12 1 16 0 5 97 1,81 N 15 Ni človeka na delovnem mestu 20 12 11 34 44 74 228 63 486 9,09 N 16 Ni razpoznavno 8 20 6 7 16 28 0 7 92 1,72 X

5349 100,00 4353

G

Deleži v %

Vsota:

Vrs

ta p

ote

ka

Gla

vn

a d

ejav

no

st

SK

UP

AJ

Del

ež p v %

57,95

15,95

f = 1,19

PA

ST

IRA

NJE

PL

OŠ

Č

OB

DE

LA

VA

PL

OŠ

Č -

ŽA

GA

VL

IVA

NJE

MR

EŽ

IC

SE

ST

. S

TA

VK

OV

LU

KN

JAN

JE K

AS

ET

VA

RJE

NJE

ST

AV

KO

V

IZD

EL

AV

A S

TA

VK

OV

MO

NT

AŽ

NE

LIN

IJE

Primer multimomentnega posnetka

Drugi načini za

določanje časa

Pregled osnov klasičnega snemanja časa

Strokovna kvalifikacija Ni zunanjega vplivanja Ni diskusije

Analiza v okviru pravilnika družbe in tarifnih sporazumov Sodelavca, kjer se bo snemalo informirati Posnetek časa je dokument Držati se varnostnih predpisov

Zaključni dogodek posameznega delovnega odseka

Napredovalno merjenje časa Merjenje posamičnega časa

Snemanje s strani analitika Samoopis, ki ga izvaja sodelavec ali stroj

Zahteve

Merne točke

Merni postopek

Merne naprave

Tehnika snem časa

snemanja časa

Analiza dela po metodi “slike delovnega dne – SDD”:

– čas snemanja prilagojen delovnemu času delavcev (tipčen vzorec v trajanju cca 8 ur),

– trajanje snemanja je enako trajanju postopka,

– določitev začetka snemanja za vsak delovni sistem posebej,

– sočasno opazovanje delavcev in delovnega sistema,

– beleženje trajanja posamezne dejavnosti

– beleženje opažanj v smislu racionalizacije dela

Snemanje časa – pri maloserijski

in posamični proizvodnji

Uporaba metode SDD – slika delovnega dne

• natančno zajemanje vseh dogodkov (predvidenih in nepredvidenih) znotraj ene izmene,

• ugotovitev dejanske strukture časa; deleža osnovne dejavnosti (dodana vrednost) in nedejavnosti,

• ugotovitev deleža nenačrtovanih a potrebnih časov (t.i. razdelilnih oz. dodatnih časov),

• ugotovitev deleža, vrste in vzrokov nedejavnosti ter s tem posredno oceno stopnje zasedenosti delovnega mesta in delavcev,

• ugotovitev priložnosti za izboljšave in opredelitev potrebnih ukrepov.

Metoda - pristop mora omogočati specifično prilagajanje podjetju in ne obratno!

Zapisovanje dogodkov, t.i. “SLED”

08.00 START

08.05 PRIPRAVA DM

08.12 KAVA

08. 24 SESTANEK Z MOJSTROM

08.32 DELO

...

...

...

April 2008

Vnosi za posamezen delovni odsek v

snemalnem listu - SDD

s is te m 1 L T ip s is te m 2 L T ip s is te m 1 s is te m 2

0 :0 0 :0 0 0 :0 0 :0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

0 :0 0 :0 0 1 0 0 0 :0 0 :0 0 1 0 0

Naziv

sistema ki

ga

opazujemo

Stopnja

učinka

Vrsta

dejavnosti

– tip časa

Opis

dejavnosti /

delovnega

odseka

Razvrstitev podatkov v tipične vrste dejavnosti oz. časov po

REFA metodologiji

– G = osnovni (MH, MN, MA oz BH, BN, BA, ter Tr);

torej vse dejavnosti, ki jih lahko načrtujemo,

– Vsk = od okoliščin neodvisni razdelilni čas

– Vsv = od okoliščin odvisni razdelilni čas

– Vp = od osebnih zadev odvisni razdelilni čas

– Er = čas za okrevanje

– N = čas, ki ga ne upoštevamo

– F = čas, ki ga včasih upoštevamo, drugič pa ne

Razvrstitev podatkov v tipične vrste dejavnosti oz.

časov po REFA metodologiji

G

G

G

N

F

V s v

V

s k

Vrsta časa

Osnovna dejav t

t

t

t

prekinitev

zaradi postopka

Pomožna dejav

Dodatna

dejavnost

MHi

MAi

MNi

MZi človek

povzročitelj?

ne

ne

ne

preko nekega

določenega časa?

odvisno od

naročila / naloga ?

Primeri

obdelovanec montirati

čakanje na konec

konec procesnega časa

obdelovanec

vpeti ali izpeti

dodatno delo

ja

ja

ja

izvedba daljšega

popravila

izvedba manjšega popravila,

službeni razgovor

DM očistiti ob koncu izmene

Odločitveni

kriterij

Vrsta časa za

analizo zV

Razvrstitev podatkov v tipične vrste dejavnosti oz.

časov po REFA metodologiji

V s v

Vp

F

N

Er

F

N

t

t

t

t

MSi

MPi

MEi

MLi

ne

ne

preko določenega

časa ?

ja

Ja

DM očistiti ob koncu izmene

Prekinitev

zaradi motnje

Prekinit. zaradi

osebne dejavn.

Počitek

Izven uporabe

potrebna ?

daljše čakanje zaradi izpada elektrike

krajše čakanje na vzdrževalca

osebne potrebe

nedejavnost,

privatni razgovori

odmor za počitek

dopust, bolniška

zamujanje na delo

Vloga in naloge sodelujočih

• Obvestiti vse sodelavce, ki bodo delali v opazovanih sistemih o poteku, načinu in namenu snemanja

• Zagotoviti “običajen” potek dela v opazovanih delovnih sistemih

• V začetku snemanja, je potrebna stalna prisotnost področnega tehnologa ali vodje, ki lahko interpretira dogajanje in pojasni nepredvidene dogodke

• Dogovor o načinu beleženja posameznih dejavnosti in označitvi vključenih, ki tvorijo posadko sistema zaradi nedvoumnega razločevanja aktivnosti

• Pravočasno informiranje analitika v primeru zapuščanja delovnega sistema, oziroma takrat kadar posamezen sodelavec gre iz vidnega polja analitika

Izvedba analize

Vrednotenje posnetkov in interpretacija

rezultatov

• Ugotavljanje osnovnih časov – časov dejavnosti v smislu opravljanja delovne naloge v strukturi celotnega časa za vsak posamezen sistem

• Ugotavljanje povprečnega časa “zasedenosti“ delavcev v opazovanem sistemu

• Ocena prizadevnosti (obremenjenosti) delavcev v opazovanem sistemu

• Sinteza razdelilnih in glavnih časov za posamezen opazovani delovni sistem

• Diskusija o opažanjih analitikov na posameznih delovnih sistemih; analiza zaznanih priložnosti, omejitve,...

• Primerjava rezultatov med posameznimi sistemi

• Revidiranje obstoječih tehnoloških postopkov skladno z rezultati analize

Interpretacija rezultatov

MH; 32,97%

MN; 5,88%MA; 56,71%

Vsk; 3,54%

Vsv; 0,00%

Vp; 0,00%

Er; 0,00%

N; 0,91%

F; 0,00%

Tr; 0,00%

Σ MH/BH: Σ MN/BN: Σ MA/BA: Σ Vsk: Σ Vsv: Σ Vp: Σ Er: Σ N: Σ F: Σ Tr:

2:23:31 0:25:35 4:06:52 0:15:24 0:00:00 0:00:00 0:00:00 0:03:57 0:00:00 0:00:00

32,97% 5,88% 56,71% 3,54% 0,00% 0,00% 0,00% 0,91% 0,00% 0,00%

Primer