ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA -...
Transcript of ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA -...
ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA
LETO 2014
Zahodni Balkan
1
ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA LETO 2014 - Zahodni Balkan
Pripravil:
Inštitut za strateške rešitve
Erbežnikova 2
1000 Ljubljana
E-mail: [email protected]
Tel: 059926591
Ljubljana, december 2013
2
Kazalo
1 Predgovor ..................................................................................................................................... 5
2.1 Srbija v letu 2013 ................................................................................................................................ 7
2.1.1 Analiza političnega dogajanja – Srbija izpolnila vse pogoje za začetek pogajanj z EU .............. 7
2.1.2 Javno mnenje – vse več volivcev podpira SNS Aleksandra Vučića ............................................... 8
2.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – kljub zmanjšanju javnega dolga, proračunski
primanjkljaj ostaja resna težava gospodarstva .................................................................................... 8
2.2 Srbija v letu 2014 .............................................................................................................................. 10
2.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve bi spremenile razmerje političnih
moči v državi ......................................................................................................................................... 10
2.2.2 Srbija in EU – v letu 2014 bo država začela pogajanja z EU...................................................... 11
2.2.3 Gospodarsko predvidevanje – šest ključnih ukrepov za izhod iz krize ...................................... 12
2.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – v pričakovanju ruskih in kitajskih
investitorjev ........................................................................................................................................... 14
3.1 Hrvaška v letu 2013 .......................................................................................................................... 17
3.1.1 Analiza političnega dogajanja – Hrvaška postala članica EU .................................................... 17
3.1.2 Javno mnenje – v letu 2013 je podpora padla vsem političnim strankam ............................... 18
3.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – gospodarstvo se je vrnilo na raven iz leta 2004 ............. 18
3.2 Hrvaška v letu 2014 .......................................................................................................................... 19
3.2.1 Politično predvidevanje – boj za mesto v Evropskem parlamentu med HDZ in SDP ............... 19
3.2.2 Hrvaška in EU – prvo leto članstva ne bo prineslo večjih sprememb ........................................ 21
3.2.3 Gospodarska napoved – gospodarstvo bo v letu 2014 pokazalo minimalne znake okrevanja
............................................................................................................................................................... 22
3.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v 2014 – investicije ključne za gospodarsko okrevanje ..... 25
4.1 Črna gora v letu 2013 ....................................................................................................................... 27
3
4.1.1 Analiza političnega dogajanja – predsedniške volitve povod za pozive k predčasnim
parlamentarnim volitvam .................................................................................................................... 27
4.1.2 Javno mnenje – Črnogorci nezadovoljni s stanjem v državi ...................................................... 28
4.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja v letu 2013 – gospodarska rast ni znižala visoke stopnje
brezposelnosti ....................................................................................................................................... 28
4.2 Črna gora v letu 2014 ....................................................................................................................... 30
4.2.1 Politično predvidevanje – možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev ..................... 30
4.2.2 Črna gora in EU – ne tako zelo uspešen paradni konj regije ..................................................... 31
4.2.3 Gospodarsko predvidevanje – ključno bo zniževanje visokega javnega dolga ......................... 32
4.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v letu 2014 – priložnosti za investicije v turizmu in
kmetijstvu .............................................................................................................................................. 34
5.1 BIH v letu 2013 .................................................................................................................................. 36
5.1.1 Analiza političnega dogajanja – rekonstrukcija vlade tako v Federaciji BIH kot tudi v
Republiki Srbski ni prinesla pričakovanih sprememb ......................................................................... 36
5.1.2 Javno mnenje - naraščajoče nezadovoljstvo prebivalcev ........................................................... 37
5.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – v letu 2013 je prišlo do skromnega okrevanja
gospodarstva ......................................................................................................................................... 37
5.2 BIH v letu 2014 .................................................................................................................................... 39
5.2.1 Politično predvidevanje – obema entitetama grozi politična nestabilnost ............................... 39
5.2.2 BIH in EU – v pričakovanju izboljšane koordinacije med entitetama ........................................ 41
5.2.3 Gospodarsko predvidevanje – konsolidacija javnih financ in restriktivna gospodarska politika
............................................................................................................................................................... 42
5.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – največ zanimanja vzbuja
elektroenergetski sektor ........................................................................................................................ 44
6.1 Kosovo v letu 2013 ........................................................................................................................... 46
6.1.1 Analiza političnega dogajanja – podpis memoranduma s Srbijo in uspešna izvedba lokalnih
volitev .................................................................................................................................................... 46
6.1.2 Javno mnenje – Tači in njegova stranka ostajata najbolj priljubljena ...................................... 47
4
6.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – najvišja gospodarska rast v regiji .................................... 47
6.2 Kosovo v letu 2014 ........................................................................................................................... 48
6.2.1 Politično predvidevanje – nadaljevanje pogajanj s Srbijo in predčasne parlamentarne volitve
............................................................................................................................................................... 48
6.2.2 Kosovo in EU ................................................................................................................................ 49
6.2.3 Gospodarsko predvidevanje – nadaljnje odpiranje kosovskega gospodarstva bo privabilo tuje
investitorje ............................................................................................................................................. 50
6.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – kmetijski in energetski sektor najbolj
privlačna za tuje vlagatelje ................................................................................................................... 53
7.1 Makedonija v letu 2013 .................................................................................................................... 54
7.1.1 Analiza političnega dogajanja – s posredovanjem EU dosežen dogovor o sodelovanju med
koalicijo in opozicijo ................................................................................................................................. 54
7.1.2 Javno mnenje – prebivalci še vedno najbolj zaupajo vladajoči VMRO-DPMNE ........................ 55
7.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – vidne posledice gospodarskega okrevanja ..................... 56
7.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve vse pogostejša tema na politični
sceni ....................................................................................................................................................... 57
7.2.2 Makedonija in EU – nedoseganje notranjega konsenza ogroža pot v EU ................................. 59
7.2.3 Gospodarsko predvidevanje – rast BDP se bo v naslednjih letih krepila .................................. 61
7.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – izboljšanje investicijskega okolja in
infrastrukturni projekti sta ključni točki investicijske politike ............................................................ 63
8 ISR ................................................................................................................................................ 65
8.1 Kdo smo? ........................................................................................................................................... 65
5
1 Predgovor
Predvidena rast gospodarstva na Zahodnem Balkanu v 2014 ni dovolj visoka
V predvidevanju dogajanja na Zahodnem Balkanu v letu 2013 smo na Inštitutu za strateške
rešitve lansko leto zapisali, da bo letošnje, že iztekajoče se, leto pomembno. Med drugim smo na
osnovi naših analiz predvideli, da bo vstop Hrvaške v EU vzpostavil Zagreb kot regijski center.
Tudi naše gospodarske napovedi za Zahodni Balkan so bile pozitivne, zapisali smo, da se v letu
2013 največ pričakuje od Srbije.
Naša predvidevanja so se uresničila. V letu 2013 se je izkazalo, da bodo tujci investicije na
Zahodnem Balkanu v prihodnje v večji meri peljali preko Zagreba. Erste Bank vodi slovenski
Diners preko Hrvaške podružnice, tudi potegovanje za nakup Telekoma Slovenije naj bi Deutsche
Telekom izvedel preko svojega podjetja v Zagrebu. Srbija krepi svojo geostrateško pozicijo na
Zahodnem Balkanu. Skupna investicija srbske vlade in Etihad je zgodba, ki jo regionalni letalski
prevozniki kot je Croatia Airlines (pa tudi Adria Airways1) neuspešno poskušajo izpeljati že več let.
Srbija postavlja nove temelje
Srbija je v iztekajočem se letu bližje dvema ključnima ciljema - začetku pristopnih pogajanj z EU in
strateškemu povezovanju z Rusijo. Predvsem slednje, dosega novo stopnjo na osnovi
gospodarskega povezovanja. Oboje daje Srbiji zelo dobro podlago za povsem novo, močnejšo
geostrateško pozicijo v regiji, pa tudi globalno. Gospodarstvo na Zahodnem Balkanu raste. Vse
države, z izjemo Hrvaške, najnovejše članice EU, bodo v tem letu zabeležile pozitivno
gospodarsko rast. Poleg tega Hrvaško pesti tudi izjemno nezadovoljstvo državljanov s politiko, k
čemur veliko prispevajo tudi novi primeri korupcije in visoka, še vedno naraščajoča, stopnja
brezposelnosti. V štirih letih krize je Hrvaška izgubila deset let razvoja, na zeleno vejo pa naj bi se
gospodarstvo vrnilo v letu 2014, ko naj bi tudi hrvaški BDP zabeležil minimalno, a vseeno
pozitivno, gospodarsko rast. Hrvaška z začetkom leta 2014 postaja del EU postopka
prekomernega javnofinančnega primanjkljaja.
1 Slovenijo na Inštitutu za strateške rešitve obravnavamo kot del srednje Evrope, zato v naša predvidevanja o Zahodnem
Balkanu ni vključena.
6
Stopnja rasti prenizka, pogoji za poslovanje slabi
Stopnja rasti bo, ne glede na vse, še vedno prenizka. Države Zahodnega Balkana po svoji
razvitosti močno zaostajajo za državami »stare« Evrope in državami srednje Evrope kot so
Slovaška, Češka, pa tudi Slovenija. Stopnja rasti ni dovolj visoka, da bi države Zahodnega Balkana
te države dohitele. Kljub temu, da predvidevamo, da bo rast BDP v regiji znašala, za te čase
visokih, dva do tri odstotke, je to še vedno premalo za zmanjševanje zaostanka za razvitim
svetom. Vzemimo za primer nekatere države iz Daljnega vzhoda, kjer bo BDP letos in tudi
naslednje leto zrasel za 7 do 10 odstotkov. Takšna rast zmanjšuje razlike za razvitim svetom.
Posledica tega je tudi visoko nezadovoljstvo državljanov z življenjem v državah Zahodnega
Balkana. Visoka stopnja brezposelnosti v skoraj vseh državah, nizka kupna moč in posledično
slaba kvaliteta življenja so razlogi za rast nezadovoljstva nad politiki ter neperspektivnost
življenja. Dejstvo je, da so razmere za izvajanje gospodarskih dejavnosti slabe. Zelo težko, mnogo
težje kot v državah zahodne Evrope, je v zahodnobalkanski regiji realizirati podjetniške ideje.
Poglavitna vzroka temu sta nizka kupna moč in slaba domača potrošnja. Problem je tudi
korupcija. Vse to vpliva na nezadovoljstvo ljudi. Samo gospodarski razvoj je tisti, ki lahko ustvari
perspektivo in stabilnost v regiji. Osnovo za gospodarski razvoj pa mora z odprtostjo in umikom iz
gospodarskega odločanja zagotoviti politika.
To je tudi poslanstvo Inštituta za strateške rešitve. Izhajamo iz predpostavke, da je gospodarska
rast ključ za stabilnost. Da je ekonomska demokracija enaka razvitemu podjetništvu in močnemu
srednjemu razredu, ki je zaposlen v zasebnem sektorju. Prepričani smo, da mora paradigma
razvoja Zahodnega Balkana stati na teh temeljih. Za to si prizadevamo. Zahodni Balkan je za
slovensko gospodarstvo najpomembnejši del sveta. Tukaj bolj kot kjerkoli, so-kreiramo družbeno
podobo. Z namenom dviga tega zavedanja in kot podporo poslovnemu načrtovanju, smo
pripravili naša analitična predvidevanja za Zahodni Balkan v letu 2014!
Tine Kračun
Direktor Inštituta za strateške rešitve
7
2 SRBIJA
Leto 2013 se bo v zgodovino države zapisalo kot eno najpomembnejših za Srbijo. Država se
je zelo približala izpolnitvi dveh strateških ciljev: pridobitev datuma za začetek pristopnih
pogajanj z EU in okrepitev strateškega partnerstva z Rusijo. Del tega je tudi začetek
gradnje plinovoda Južni tok v Srbiji. Koalicija je trdna, saj so bila vsa koalicijska trenja
odstranjena z rekonstrukcijo vlade, ki je potekala septembra. Na oblasti se je še posebej
utrdila Srbska napredna stranka, ki je pridobila veliko politično moč na podlagi boja proti
korupciji in organiziranemu kriminalu. Kljub zmanjšanju domače potrošnje, bo država leto
2013 zaključila s pozitivno gospodarsko rastjo. V letu 2014 pričakujemo nadaljnjo
gospodarsko rast in intenzivno politično dogajanje.
2.1 Srbija v letu 2013
2.1.1 Analiza političnega dogajanja – Srbija izpolnila
vse pogoje za začetek pogajanj z EU
Aprila je potekal deseti krog pogajanj med Beogradom in
Prištino, ki je prinesel zgodovinski dogovor med državama.
Srbija in Kosovo sta podpisala Dogovor o normalizaciji odnosov, ki je Srbiji odprl pot v EU. Zaradi
sporazuma so potekali protesti v Beogradu in Kosovski Mitrovici. Maja sta premierja obeh držav
sprejela tudi dogovor o implementaciji sporazuma. Že marca je bilo jasno, da bo prvi
podpredsednik vlade in predsednik Agencije za boj proti korupciji Aleksandar Vučić potem, ko bo
Srbija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, premierju Dačiću predlagal
rekonstrukcijo vlade ali predčasne volitve. Rekonstrukcija vlade je bila končana septembra. Vlada
Ivice Dačića je z rekonstrukcijo dobila 11 novih ministrov. Najpomembnejša sprememba, ki jo je
prinesla rekonstrukcija, je bilo ločeno delovanje gospodarskega in finančnega resorja. Minister za
gospodarstvo je postal Saša Radulović, minister za finance pa Lazar Krstić.
Slika 1: Položaj Srbije v Evropi
8
Uspešen boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu
Julija je srbska vlada sprejela Strategijo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, za
obdobje med leti 2013-2018. Boj proti korupciji je bil v minulem letu usmerjen zlasti na visoko
raven, kar se je pokazalo, ko so bile podane kazenske ovadbe proti dvema nekdanjima
ministroma in proti nekdanjemu predsedniku trgovinskega sodišča, ki je bil zaradi zlorabe
položaja obsojen na šest let in pol zaporne kazni. Agencija za boj proti korupciji je bila aktivnejša
tudi pri nadzorovanju financiranja političnih strank in pri preprečevanju gospodarskega
kriminala. Ministrstvo za gospodarstvo je zaprlo tudi Agencijo za promocijo tujih investicij in
izvoza (SIEPA), saj so v javnost prišle informacije o korupcijskem ravnanju njenih funkcionarjev.
2.1.2 Javno mnenje – vse več volivcev podpira SNS Aleksandra Vučića
Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da vse več volivcev podpira Srbsko napredno
stranko (SNS). Njen predsednik Aleksandar Vučić pa zaradi izrazitega boja proti korupciji že dalj
časa ostaja najbolj priljubljen politik v državi. Vučića podpira 23 odstotkov prebivalcev, na drugem
mestu je predsednik, SPS in premier Ivica Dačić s šestodstotno podporo. Po javnomnenjskih
raziskavah Vučićevo SNS podpira 45,1 odstotkov volivcev, opozicijsko DS pa 14,1 odstotkov, SPS
12,8 odstotkov.
2.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – kljub zmanjšanju javnega dolga,
proračunski primanjkljaj ostaja resna težava gospodarstva
Srbija je v leto 2013 vstopila z visokim javnim dolgom. Ta je, po podatkih Uprave za javni dolg
znašal 60,5 odstotkov BDP. Realni padec BDP je v letu 2012 znašal 1,9 odstotka. Začetek leta 2013
se je izkazal za zelo dobrega, saj je v mesecu januarju Srbija zmanjšala javni dolg za 125 milijonov
evrov. Že v začetku leta 2013 je takratni minister za finance Mlađan Dinkić napovedal izboljšanje
sodelovanja s Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Združenimi Arabskimi Emirati. Srbija je sklenila
sporazume za strateško partnerstvo z omenjenimi državami.
9
V prvi polovici leta je država na mesečni ravni odplačevala javni dolg, vendar je Uprava za javni
dolg sporočila, da se je julija javni dolg Srbije povečal za 173,5 milijonov evrov. Znašal je 19,08
milijard evrov oziroma 57,7 odstotkov BDP.
Rast industrijske proizvodnje vplivala na rasti BDP
Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih
leta 2013 zabeležila rast v višini 5,2 odstotkov. To je vplivalo na rast BDP, ki se je v prvem
tromesečju povečal za 2,7 odstotkov, v drugem pa za 0,2 odstotka. Ključno vlogo pri povečanju
BDP je imel izvoz. V prvem tromesečju leta 2013 je prišlo do povečanja izvoza za 22 odstotkov,
istočasno je uvoz skorajda stagniral, kar je vodilo do zmanjšanja zunanjetrgovinskega
primanjkljaja za četrtino. Marca je izvoz dosegel rekordno vrednost 857 milijonov evrov na
mesečni ravni. Srbija je povečala predvsem izvoz avtomobilskih delov in avtomobilov ter
kmetijskih izdelkov.
Aprila je Srbija dodatno znižala javni dolg na 56,1 odstotkov BDP. Srbska vlada je odplačala dolg
pri Londonskemu klubu zaupnikov. Poleg tega je Ministrstvo za finance zmanjšalo tudi
zadolženost na domačem finančnem tržišču.
Po dolgem času inflacija v ciljnem okvirju Narodne banke Srbije
V drugi polovici leta 2013 je Srbija zabeležila zmanjšanje inflacije na 4,9 odstotkov (v septembru
2013). Po dolgem času se inflacija nahaja v ciljnem okvirju Narodne banke Srbije. Vendar ima
kljub temu država resne fiskalne težave. V primeru, da Srbija ne bo uspešna pri implementaciji
varčevalnih ukrepov ocenjujemo, da bo do konca leta 2016 proračunski primanjkljaj dosegel 8-9
odstotkov BDP, javni dolg bi v enakem obdobju lahko znašal že več kot 30 milijard evrov, kar
predstavlja 85 odstotkov BDP. Srbski bančni sistem ima veliko težav s posojili brez kritja, ki
znašajo okrog 20 odstotkov vseh bančnih posojil.
Zadnje poročilo o dvigu cen življenjskih potrebščin v državah Zahodnega Balkana razkriva, da je
Srbija rekorder glede na dvig cen. Te so se v zadnjem letu povišale v povprečju za 12,99
odstotkov. Zaradi slabšega finančnega stanja prebivalcev in dviga cen, je začela kvaliteta življenja
10
močno upadati. Kupna moč prebivalstva je v zadnjem letu dosegla raven, ko si večina prebivalcev
težko privošči izdelke iz potrošniške košarice.
2.2 Srbija v letu 2014
ISR napoved za Srbijo 2014
SNS bo krepil lokalno podporo in pripravljal teren za predčasne volitve in zmago Aleksandra Vučića.
Pričakujemo krepitev domače potrošnje, ki bo skupaj s pričakovanim višjim izvozom, vplivala na
rast BDP.
Leto 2014 bodo zaznamovala pristopna pogajanja z EU, ki bodo soodvisna od paralelnih dogovorov
o normalizaciji odnosov s Kosovom.
2.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve bi spremenile
razmerje političnih moči v državi
Na ISR opažamo političen boj, ki poteka v ozadju in tudi preko pritiskov na javnost. Tanjug je
objavil javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da ima Aleksander Vučić kar 68-odstotno podporo
prebivalcev Srbije. Vučićeva popularnost temelji na boju proti korupciji in približevanju EU.
Zagotovo je Vučić v tem trenutku najbolj priljubljen politik, z močjo tudi v medijih. To mu daje
politično moč, ki jo bo poskušal manifestirati preko močnejše pozicije v vladi ali celo preko
predčasnih volitev. Ocenjujemo, da je Vučićev političen cilj postati predsednik vlade Republike
Srbije ter, da si bo prizadeval za predčasne volitve, vendar šele po začetku pogajanj z EU. Na ISR
ocenjujemo, da ima Vučić dobro izhodišče zato da postane tisti, ki bo krojil nadaljnjo usodo
Srbije. S svojim načrtom boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu si je v očeh srbske
javnosti izoblikoval status zaupanja vrednega politika in pričakujemo, da se bo njegova
priljubljenost stopnjevala vse do naslednjih volitev. Dodatno na dvig njegove avtoritete vpliva tudi
poročanje tujih medijev o tem, da je Vučić edini srbski politik, ki je sposoben Srbijo pripeljati v EU.
11
K predčasnim volitvam se nagiba tudi srbska javnost. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah 51
odstotkov volivcev meni, da je čas za volitve. Predčasne volitve so v veliki meri odvisne od volje in
strategije Aleksandra Vučića. Naše analize kažejo, da se mu, tudi na osnovi javnega mnenja, na
morebitnih predčasnih volitvah obeta absolutna zmaga, kar mu bo omočilo vladanje brez
koalicije. Glede na trenutno javno mnenje je to mogoče, predvsem če bo imel močno podporo in
politično organizacijsko zaledje na lokalni ravni. Na ISR smo zato mnenja, da bodo najprej
izpeljane predčasne lokalne volitve v Beogradu, kjer Vučić pričakuje zmago, šele nato se bodo
začele priprave na morebitne predčasne parlamentarne volitve.
Verjetnost predčasnih pokrajinskih volitev
15. decembra 2013 so v Voždovcu, Odžacih in Kostolcu potekale lokalne volitve. SNS je dobila
absolutno večino oz. 51,56 odstotkov glasov na volitvah v Voždovcu. Na drugem mestu je bila DS,
ki je prejela 11,35 odstotkov glasov. Prepričljivo je SNS zmagala tudi v Odžacih (48,17 odstotkov)
in Kostolcu (45,51 odstotkov).
Poleg tega, da so rezultati lokalnih volitev odprli vprašanje o predčasnih parlamentarnih volitev,
so se ponovno začela pojavljati tudi ugibanja o predčasnih pokrajinskih volitvah v Vojvodini.
Naprednjaki so namreč mnenja, da je prepričljiva zmaga v Odžacih je še en dokaz temu, da
vojvodinska vlada, na čelu z demokrati, nima potrebne legitimnosti za vodenje pokrajine.
Demokrati zatrjujejo, da je vladajoča večina stabilna.
2.2.2 Srbija in EU – v letu 2014 bo država začela pogajanja z EU
Leto 2013 bo ostalo zapisano kot prelomnica na evrointegracijski poti Srbije. Aprila sta Srbija in
Kosovo podpisala zgodovinski dogovor o normalizaciji odnosov. Junija je Evropski svet Srbiji
obljubil, da bo država dobila datum za začetek pristopnih pogajanj, če bodo lokalne volitve na
severnem delu Kosova uspešno izpeljane. Kljub nekaterim nepravilnostim je bilo ocenjeno, da so
bile volitve legitimne, zato bo 21. januarja 2014 Srbija začela pristopna pogajanja z EU.
Na ISR opažamo dodatno pozornost EU pri odpiranju pristopnih pogajanj s Srbijo. Evropska
komisija je sprejela odločitev, da bodo v teku pogajalskega procesa konstantno odprta tri
12
poglavja: 23., 24. in 35. To so poglavja, ki se nanašajo na vladavino prava in na normalizacijo
odnosov s Kosovom. Poleg tega je Füle sporočil, da lahko katerakoli članica EU izrazi svoje
nezadovoljstvo z napredkom države tako, da prekine pogajanja s Srbijo. Zaradi omenjenih določil
in zapletenih bilateralnih odnosov med Srbijo in državami v regiji ocenjujemo, da bodo pogajanja
trajala od 6 do 10 let.
2.2.3 Gospodarsko predvidevanje – šest ključnih ukrepov za izhod iz krize
Rekonstruirana srbska vlada se je zavezala, da bo gospodarska politika države v letu 2014 sledila
dvema ciljema: zmanjšanju proračunskega primanjkljaja na 2 do 3 odstotke BDP do leta 2017 in
izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva s pomočjo makroekonomske stabilizacije in izboljšanja
poslovnega okolja.
Tabela 1: Ključni gospodarski kazalci za Srbijo
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP -1,7 % 1,7 % 1,5 %
Javni dolg (% BDP) 59,3 % 62,7 % 68,8 %
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,6 % 6,2 % -
Stopnja brezposelnosti 23,9 % 24,0 % 24,0 %
Letna sprememba izvoza 4,5 % 12,9 % 5,1 %
Letna sprememba uvoza 4,2 % 1,1 % 2,5 %
Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka
V letih 2016 in 2017 naj bi rast BDP znašala 3,5 odstotkov. Na osnovi tega je srbska vlada sprejela
šest ukrepov za izhod iz krize:
Leta 2014 bo začel veljati davek na plače v javnem sektorju, ki so višje od 60.000 dinarjev.
Plače med 60.000 in 100.000 dinarjev bodo obdavčene z 20-odstotno davčno stopnjo,
plače nad 100.000 dinarjev pa s 25-odstotno davčno stopnjo. Javni sektor zaposluje med
13
30 in 35 odstotkov več delavcev kot zasebni. Srbska vlada še vedno nima točnih podatkov
o številu zaposlenih. Ocenjuje se, da javni sektor Srbije zaposluje več kot 660.000 ljudi.
Po pričakovanjih naj bi povečanje nižje stopnje DDV iz 8 na 10 odstotkov, v državno
blagajno prineslo okrog 200 milijonov evrov. S povečanjem DDV naj bi se cena mesečne
potrošniške košarice povišala za 0,7 odstotkov. Ta sedaj znaša 65.000 dinarjev, podražila
naj bi se za 450 dinarjev. Srbska vlada je že konec novembra sprejela predlog tega
zakona.
Delež sive ekonomije v srbskem gospodarstvu znaša 31 odstotkov. Davčna uprava
namerava v naslednjem letu izpeljati štiri projekte, ki naj bi znižali delež sive ekonomije.
Uvedli naj bi enotne elektronske davčne obrazce, spletni nadzor fiskalnih računov,
povečali bodo tudi nadzor na terenu. Sledila bo temeljna obnova Davčne uprave Srbije.
Vlada namerava v letu 2014 znižati subvencije, ki so namenjene javnim podjetjem, ker,
kot je ocenil minister za finance Lazar Krstić, se te dodeljujejo na netransparenten način
in po politični bližini. Vlada želi rekonstruirati 179 javnih podjetij. Po predvidevanjih naj bi
s tem ukrepom privarčevala med 300 oz. 400 milijonov evrov letno, kar predstavlja en
odstotek BDP na letni ravni. Vlada bo z reorganizacijo poskušala privatizirati nekatera
javna podjetja. Med prvimi je Telekom Srbije. Vlada je sicer poskušala prodati večji delež
podjetja že leta 2011, vendar so bili poskusi neuspešni. V začetku leta 2013 je srbska
vlada objavila javni razpis za strateškega partnerja za farmacevtsko podjetje Galenika,
vendar to ni vzbudilo posebnega interesa pri vlagateljih. Prav tako vlada še vedno išče
strateškega partnerja za jeklarno Železara Smederevo. Ocenjujemo, da bodo v
naslednjem letu potekali intenzivnejši poskusi za privatizacijo omenjenih podjetij.
Prihranek na blago in storitve - ta ukrep naj bi se izvajal pri reorganizaciji javnega sektorja.
Rast BDP bo temeljila na povečanju izvoza in obsega tujih neposrednih investicij
Evrsko območje je v drugi tretjini leta izšlo iz recesije. Pričakuje se, da se bo krepitev
gospodarstva nadaljevala tudi v prihodnje. Ta gospodarska gibanja bodo imela pozitiven učinek
14
na gospodarska gibanja v Srbiji. V tretjem tromesečju 2013 je prišlo do pospešitve gospodarske
aktivnosti, ki je temeljila predvsem na kmetijski proizvodnji in ekspanziji avtomobilskega sektorja.
Pričakujemo, da se bodo pozitivni izvozni trendi nadaljevali tudi v prihodnje, kar bo pripeljalo do
povečanja BDP. Rast bo konec leta 2013 znašala 1,7 odstotkov.
Kljub temu, da so napovedi Evropske komisije o gibanju javnega dolga zelo pesimistične,
predvidevamo, da bi uspešna implementacija načrta za konsolidacijo javnih financ lahko vodila
do zmanjšanja javnega dolga.
Upoštevajoč napovedi o dobri kmetijski letini predvidevamo, da do konca leta ne bo več
drastičnega povišanja cen. Ocenjujemo tudi, da bodo evro-integracijski procesi prinesli pozitivne
implikacije za stabilnejšo kmetijsko politiko. Ocenjujemo, da bodo krepitev gospodarstva evro
cone in evro-integracijski procesi imeli ključen vpliv na rast investicij in izvoza.
Zaradi izvajanja fiskalne konsolidacije bo doprinos domače potrošnje k rasti BDP negativen. Na
osnovi tega ocenjujemo, da bo rast BDP v letu 2014 nižja za 0,2 odstotni točki in bo znašala 1,5
odstotka. Kljub napovedani rekonstrukciji javnega sektorja ocenjujemo, da bodo povečane
investicije prispevale k stagnaciji stopnje brezposelnosti. Ta se bo v letu 2014 gibala okrog 24
odstotkov. Zmanjšanje brezposelnosti lahko pričakujemo po letu 2014.
2.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – v pričakovanju ruskih in
kitajskih investitorjev
Srbska vlada je proti koncu leta postala zelo aktivna pri iskanju tujih neposrednih investitorjev in
strateških partnerjev pri privatizaciji javnih podjetij. Med prvimi na privatizacijskem seznamu sta
podjetji RTB Bor in Telekom. V omenjenih strateških podjetjih bo srbska vlada zadržala kontrolni
paket delnic (zlato delnico).
Prvi podpredsednik vlade Aleksandar Vučić je napovedal projekte, kot so infrastrukturna ureditev
kopališč, med drugim gradnjo 30 hotelov na obali Donave, gradnjo hidroelektrarne Bistrica,
topilnice v Boru, Petrokemije ter tovarne čipov v sodelovanju z družbo Mubadala. Vučić obljublja,
15
da bo vlada zagotovila vladavino prava in prijaznejše poslovno okolje. Med drugim bo vlada
poskrbela za poenostavitev in skrajšanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Minister za gradbeništvo in urbanizem Velimir Ilić je napovedal, da bodo novi ukrepi izboljšali
konkurenčnost gospodarstva, saj bodo omogočili, da investitorji pridobijo gradbeno dovoljenje v
roku meseca dni. Sprememba zakonodaje predvideva tudi znižanje cen za administrativne
stroške. Tako naj bi zainteresirani investitorji gradbeno dovoljenje, ki bo na začetku brezplačno,
dobili v roku 30 dni. Država je prav tako preložila plačilo ostalih dajatev, ki so povezane z
zemljiščem, ki bo po novem lahko potekalo po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Več investicij v energetskem sektorju
Srbija bo v letu 2014 sodelovala tudi s Kitajsko in Rusijo. Kitajska bo ustanovila sklad za podporo
sodelovanju s Srbijo na področju rudarstva. Sklad bo vreden 25 milijonov evrov. Premierji Srbije,
Kitajske in Madžarske so v Bukarešti dosegli dogovor o modernizaciji železnice med Budimpešto
in Beogradom. Na ISR ocenjujemo, da se Srbija nahaja v najboljšem položaju za koriščenje
kitajskih kreditov, saj imata državi sklenjen Strateški sporazum o gospodarskem sodelovanju.
Srbski premier Ivica Dačić je dejal, da bo Srbija uporabila kitajska sredstva za gradnjo novega
bloka termoelektrarne Kostolac ter pri gradnji odseka avtoceste Koridor 11 od Obrenovca do
Ljiga. Podjetje Elektroprivreda Srbije je podpisalo dogovor s kitajskim podjetjem CMEC o gradnji
tretjega bloka termoelektrarne Kostolac B. Vrednost dogovora je 715,6 milijonov evrov.
Premier je napovedal tudi nove investicije ruskih podjetij v Jagodini. Med načrtovanimi projekti je
gradnja tovarne za proizvodnjo tekočega plina in pogonov za avtobusne dele.
Srbija bo na področju elektroenergetike, nafte in plina sodelovala tudi z Romunijo. Med
romunsko-srbske projekte spada gradnja daljnovoda z močjo 400 kilovatov med romunskim
mestom Rešice in srbskim mestom Pančevo. Daljnovod bo omogočil doseganje ciljev na
regionalni ravni. Romunska stran naj bi razmišljala tudi o investiciji v gradnjo hidroelektrarne
Đerdap 3. Potencialna projekta sta tudi vzpostavitev plinske povezave na relaciji Mokrin–Arad in
gradnja naftovoda Pitešti–Pančevo, ki bi zagotovil varnost oskrbe srbskih rafinerij.
16
Zelo perspektivno je tudi področje informacijske industrije. Za podporo inovacijam so namenjene
štiri milijarde dinarjev. Srbska vlada je že sklenila nekaj dogovorov, ki bodo pripomogli k razvoju
IT tehnologije. Ameriško podjetje Intel bo v letu 2014 začelo s proizvodnjo mobilnih telefonov v
Srbiji. Telefon se bo imenoval Tesla.
17
3 HRVAŠKA
Leto 2013 sta na Hrvaškem zaznamovala vstop v EU in že peto zaporedno leto finančno-
gospodarske krize. Javni dolg, javnofinančni primanjkljaj in stopnja brezposelnosti so
dosegli rekordno visoke vrednosti, napovedi za leto 2014 pa ne predvidevajo, da se bo
gospodarska situacija bistveno izboljšala. Kljub pozitivni napovedi rasti BDP v letu 2014, se
bodo omenjeni trije gospodarski kazalci v letu 2014 še poslabšali, Hrvaška pa bo zaradi
(pre)visokega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja primorana nadzor nad
svojimi javnimi financami prepustiti EU. Tako kot leto 2013, bo tudi leto 2014 v znamenju
EU. 2014 je namreč leto rednih Evropskih volitev, čemur bo, vsaj v prvih šestih mesecih,
namenjena vsa pozornost hrvaške politične elite. Gospodarska kriza se tudi v letu 2014 še
ne bo poslovila, a se bo 2014 vsaj v nečem razlikovalo od 2013 – država naj bi zabeležila
minimalno, a vseeno pozitivno, gospodarsko rast.
3.1 Hrvaška v letu 2013
3.1.1 Analiza političnega dogajanja – Hrvaška postala
članica EU
Leta 2013 je bil najpomembnejši dogodek na hrvaškem
političnem parketu vstop države v EU. Polnopravna članica Unije je Hrvaška postala 1. julija.
Kritike na račun vlade in njene politike so bile v letu 2013 številne. Sindikati so vladi večkrat očitali,
da deluje zgolj po navodilih EU in Mednarodnega denarnega sklada, ki vodita državo v propad.
Večkrat se je ugibalo tudi o možnem razpadu koalicije, a je hrvaški premier vsakič poudaril, da je
koalicija stabilna.
Slika 2: Lega Hrvaške v Evropi
18
3.1.2 Javno mnenje – v letu 2013 je podpora padla vsem političnim strankam
Hrvaška politika je v letu 2013 doživela veliko krizo nezaupanja in nezadovoljstva prebivalstva.
Podpora je padla prav vsem hrvaškim političnim strankam, že v marcu pa je bila izmerjena
podpora vlade najnižja odkar je nova vlada prevzela oblast (39 odstotkov). Nezadovoljstvo nad
vlado in njenim načinom vodenja države so hrvaški državljani izkazali tudi z nizko udeležbo na
prvih volitvah v Evropski parlament. Neodobravanja s strani hrvaških državljanov je bil deležen
tudi memorandum glede Ljubljanske banke. Večina Hrvatov je bila namreč, sodeč po
javnomnenjskih raziskavah, prepričanih, da se je Hrvaška podredila Sloveniji. Označili so jo za
strahopetno. Delo vlade so v letu 2013 ostro kritizirali tudi najvplivnejši hrvaški poslovneži.
Večkrat so poudarili, da mora vlada znižati visoke davke in zmanjšati obseg javne uprave, do
česar pa v letu 2013 ni prišlo.
Na Hrvaškem je bil v letu 2013 najbolj priljubljen politik predsednik države Ivo Josipović, ki ga je
oktobra 2013 podpiralo kar 78 odstotkov volilnih upravičencev v državi. Sledili so mu Josip Leko,
Dragutin Lesar in Vesna Pusić z okoli 50-odstotno podporo volivcev. V mesecu oktobru se je
povečala tudi podpora premierju Zoranu Milanoviću. Oktobra 2013 ga je podpiralo 37 odstotkov
Hrvatov, dva odstotka več kot septembra. Podpora Tomislavu Karamarku je padla za tri odstotne
točke in je oktobra 2013 znašala 19 odstotkov. Med političnimi strankami na Hrvaškem ostaja
najbolj priljubljena SDP (26,4-odstotna podpora). Sledijo ji HDZ (20,2-odstotna podpora), Laburisti
(10-odstotna podpora), HNS (4,7-odstotna podpora), HSS (3,9-odstotna podpora) in HSP dr. Ante
Starčevoć ter HDSSB (obe podpira 3,2 odstotkov hrvaških volivcev).
3.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – gospodarstvo se je vrnilo na raven iz leta
2004
Leto 2013 je bilo že peto zaporedno leto recesije na Hrvaškem. V drugem tromesečju 2013 je
hrvaški BDP, glede na enako obdobje v letu 2012, zabeležil 2,5-odstotni padec, padec
gospodarske rasti pa je bil tako zabeležen že šesto zaporedno četrtletje. Gospodarski kazalci so
pokazali, da se je hrvaško gospodarstvo v drugi polovici leta 2013 vrnilo na raven iz leta 2004. V
štirih letih krize je Hrvaška izgubila deset let razvoja, na zeleno vejo pa naj bi se gospodarstvo
19
vrnilo v letu 2014. Stopnjo razvoja iz leta 2008 naj bi država dosegla šele v letu 2020. Močno sta
se v letu 2013 povečala tudi javni dolg in javnofinančni primanjkljaj. Njuna hitra rast je presegla
dovoljene meje EU, posledično je bilo odločeno, da bo Hrvaška že z začetkom leta 2014 postala
del postopka prekomernega javnofinančnega primanjkljaja (Excessive Deficit Procedure – EDP).
Stopnja brezposelnosti je v poletnih mesecih na mesečni ravni beležila padec, a se je na letni
ravni vseskozi povečevala. Po koncu glavne turistične sezone je bil trend rasti brezposelnosti
ponovno opazen tudi na mesečni ravni. Bolj kot ponovna rast stopnje brezposelnosti je bil po
naši oceni zaskrbljujoč podatek, da je Hrvaška druga med državami članicami EU (prekaša jo le še
Italija) po številu delovno sposobnih državljanov, ki si dela ne iščejo oziroma si ga ne nameravajo
poiskati. Predstavljeno s številkami to pomeni, da več kot 190.000 Hrvatov starejših od 15 let,
oziroma 11,3 odstotkov celotnega prebivalstva, leta 2013 ni iskalo zaposlitve. Kolaps je v letu
2013 grozil tudi zdravstvenemu sistemu.
3.2 Hrvaška v letu 2014
ISR napoved za Hrvaško 2014
Stopnja zaupanja državljanov v politiko bo doseglo najnižjo raven.
Volitve v EU parlament bodo premešale politične karte in pokazale podporo vladni koaliciji.
Pričakuje se blaga gospodarska rast, stopnja brezposelnosti ostaja problematična.
3.2.1 Politično predvidevanje – boj za mesto v Evropskem parlamentu med HDZ in
SDP
Kljub poročanju medijev v letu 2013, da utegne vladajoča Kukuriku koalicija (HNS, SDP, IDS in
HSU) razpasti, njenega razpada v 2014 ne pričakujemo. Ocenjujemo, da do predčasnih volitev ne
bo prišlo in da bo koalicija zdržala skupaj do konca mandata, saj si močno želi zmage na
Evropskih volitvah, ki bodo potekale maja 2014. Evropske volitve bodo po naši oceni
20
najpomembnejši politični dogodek na Hrvaškem v letu 2014. Redne parlamentarne volitve bodo
ponovno izvedene šele leta 2015. Istega leta bodo izvedene tudi predsedniške volitve.
Pričakujemo, da bodo v prvi polovici leta 2014 največ pozornosti deležne volitve v Evropski
parlament, ki bodo potekale maja. To bodo že druge Evropske volitve na katere se bodo v roku
dobrega leta dni odpravili hrvaški državljani. Volitve hrvaških predstavnikov v Evropskem
parlamentu so potekale 14. aprila 2013, mandat pa so izvoljeni poslanci pričeli s 1. julijem, ko je
Hrvaška postala polnopravna članica EU. Prve Evropske volitve je zaznamovala nizka volilna
udeležba. Podobno nizko udeležbo pričakujemo tudi na volitvah leta 2014, saj zaupanje hrvaških
državljanov v državo in EU pada. Pričakovati je, da bo padec podpore v prvih mesecih leta 2014 še
bolj drastičen, kar bo neposredna posledica varčevalnih ukrepov, ki jih bo od hrvaške vlade
zahtevala Evropska komisija.
Leto 2014 bo testno leto moči koalicije
Glede na izsledke zadnjih meritev javnomnenjskih raziskav pričakujemo, da se bosta za zmago na
Evropskih volitvah maja 2014 potegovali SDP in HDZ. Omenjeni stranki podpira največ Hrvatov,
njuni podpori pa se ne razlikujeta bistveno, saj SDP podpira 26,4 odstotkov Hrvatov, HDZ pa
trenutno uživa 20,2-odstotno podporo. Želja SDP po zmagi na omenjenih volitvah bo v letu 2014
še toliko večja zato, ker je na prvih volitvah v Evropski parlament, ki so potekale pred vstopom
Hrvaške v EU, doživela (precej nepričakovan) poraz. V kolikor bo hrvaška vlada v začetku leta 2014
sprejela nove, stroge varčevalne ukrepe, pričakujemo, da jo bodo hrvaški volivci, kot so to storili
spomladi 2013 na prvih volitvah v Evropski parlament, kaznovali in podprli HDZ.
Leto 2014 bo po naši oceni prelomno za premierja Milanovića in njegovo koalicijo, saj je
pričakovati, da bo zaradi napovedanih rezov in varčevalnih ukrepov velik pritisk javnosti na vlado.
Pričakovanja EU in hrvaške javnosti bodo bistveno višja kot so bila v letu 2013. 2014 bo tako leto,
ki bo pokazalo kako močna je v resnici vladajoča koalicija.
21
3.2.2 Hrvaška in EU – prvo leto članstva ne bo prineslo večjih sprememb
Vstop Hrvaške v EU je večina prebivalcev sprejela brez večje evforije. Stopnja zaupanja v evropske
inštitucije, in s tem tudi v članstvo v Uniji, je že zadnjih nekaj mesecev pred vstopom države v EU
beležila padec podpore, zato je le malo število prebivalcev razmišljalo o geopolitičnih prednostih
vstopa Hrvaške v EU. Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravila agencija Ipsos Puls, je pokazala,
da je 30 odstotkov prebivalcev občutilo ravnodušje ob vstopu v EU. 54 odstotkov mladih do 30
leta starosti je celo izjavilo, da od vstopa v EU ne pričakujejo ničesar, več kot 55 odstotkov
prebivalcev pa pričakuje pozitivne učinke od članstva v EU šele po letu 2019. Okrog 80 odstotkov
vprašanih vidi vstop v EU kot možnost za doseganje boljše izobrazbe, skoraj 30 odstotkov pa jih
pričakuje, da bo v naslednjih letih prišlo do povišanja cen nepremičnin in življenjskih potrebščin.
Negativen vpliv članstva v EU na kmetijstvo, pozitiven na turizem
Na ISR ugotavljamo, da prvo leto vstopa Hrvaške v EU državi in njenim prebivalcem ne bo
prineslo večjih sprememb. Na kratki in srednji rok utegne imeti članstvo v EU negativen vpliv
predvsem na kmetijstvo, domačo proizvodnjo in rast cen življenjskih potrebščin. Pozitivne
spremembe bo imelo članstvo v EU na turizem, pravosodje in boj proti korupciji in
organiziranemu kriminalu, zaščito okolja in zaščito pravic potrošnikov.
Edina velika sprememba, ki bo Hrvaško doletela v letu 2014 je dejstvo, da se bo, zaradi
(pre)visokega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga pridružila 16 članicam EU, ki so že
del t.i. EDP. Decembra 2013 je Evropska komisija Hrvaški izdala priporočilo o zniževanju
javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Komisija od hrvaške vlade pričakuje, da bo do
leta 2016 znižala javnofinančni primanjkljaj na tri odstotke BDP ali manj, posledično naj bi se tudi
javni dolg spustil pod mejnih 60 odstotkov BDP. Na ISR ne pričakujemo, da bo Hrvaški v roku
dveh let uspelo znižati primanjkljaj in javni dolg do zahtevane ravni. Da bi ji to uspelo, bi bili
potrebni veliko strožji varčevalni ukrepi od napovedanega davka na nepremičnine in ponovnega
dviga DDV.
22
3.2.3 Gospodarska napoved – gospodarstvo bo v letu 2014 pokazalo minimalne
znake okrevanja
Indeks gospodarske klime v evro območju se je v letu 2013 okrepil za 1,6 točke in je znašal 96,6. V
celotnem območju EU se je okrepil za 2,4 točki in je zavzel najvišjo vrednost od junija 2011 (100,6
točk). Na Hrvaškem je bila situacija ravno obratna. Omenjeni indeks se je znižal za 2,4 točki, glede
na trenutno nizko stopnjo zaupanja v domače gospodarstvo in politiko ter na pričakovano
negativno gospodarsko rast v letu 2013 pa je pričakovati, da se bo gospodarska klima na
Hrvaškem izboljšala šele v drugi polovici leta 2014.
Tabela 2: Ključni gospodarski kazalci za Hrvaško
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP -2,0 % -0,7 % 0,5 %
Javni dolg (% BDP) 55,5 % 59,6 % 64,7 %
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 2,3 % 0,0 % 2,0 %
Stopnja brezposelnosti 15,9 % 16,9 % 16,7 %
Letna sprememba izvoza 0,4 % -0,7 % 2,5 %
Letna sprememba uvoza -2,1% 0,0 % 1,8 %
Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka
Napovedi rasti BDP ostajajo pesimistične. V letu 2014 naj bi hrvaško gospodarstvo po petih letih
krize končno zabeležilo minimalno, a vsaj pozitivno, pol odstotno, gospodarsko rast. Dejstvo, da
naj bi država pozitivno gospodarsko rast (1,2-odstotna rast BDP) zabeležila šele leta 2015, daje
slutiti, da bo okrevanje hrvaškega gospodarstva počasno in težko. Minimalna gospodarska rast
bo tudi posledica ugodnosti, ki jih bo Hrvaški, zaradi vstopa v EU, prinesel skupni trg.
Nadaljnja rast javnega dolga in primanjkljaja
V letu 2014 bo Hrvaška za poplačilo dolgov in obresti porabila še več proračunskih sredstev kot v
letu 2013. Tudi sredstva, ki jih bo v letu 2014 dobila iz EU skladov, ne bodo znižala proračunskega
23
primanjkljaja, čeprav hrvaška vlada močno računa na njih in je prepričana, da bodo spodbudila
gospodarsko rast.
Na ISR ocenjujemo, da bo pozitiven vpliv EU sredstev na domače gospodarstvo moč opaziti šele v
letu 2015, njihovo črpanje pa ne bo tako uspešno kot je Hrvaška računala preden je postala
članica EU. Posledično se bo javni dolg povečal tudi v letu 2014, do leta 2015 pa bo, glede na
trenutne smernice in pričakovanja, presegel 65 odstotkov BDP. Še naprej se bo povečeval tudi
javnofinančni primanjkljaj. Konec leta 2013 bo dosegel vrednost -5,4 odstotkov BDP, do leta 2014
se bo še povečal (-6,4 odstotkov BDP). Šele leta 2015 bo opazno rahlo znižanje javnofinančnega
primanjkljaja – za 0,3 odstotne točke.
Na ISR ocenjujemo, da bodo pozitivni trendi okrevanja gospodarstva EU vplivali tudi na hitrejše
okrevanje hrvaškega gospodarstva, a to ne bo spremenilo dejstva, da bo Hrvaška tudi v letih 2015
in 2016 še vedno močno zaostajala za povprečjem EU. Da je gospodarska klima v državi slaba
priča tudi podatek o tem, da je Hrvaška ena izmed manj privlačnih držav za odpiranje novega
podjetja v regiji. Uvrstila se je na 80. mesto od 185, zaskrbljujoče pri tem pa je, da je s tem
uvrstitev na lestvici privlačnosti gospodarstva poslabšala za kar osem mest. Manj privlačni v regiji
od Hrvaške sta bili leta 2013 samo še BIH in Kosovo. Bistvenega izboljšanja v letu 2014 ne
pričakujemo.
V letu 2014 več tujih neposrednih investicij kot v letu 2013
Komaj opazno rast gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta 2013 je moč razumeti kot znak
okrevanja trga investicij. Po 17 negativnih četrtletjih so investicije v drugem četrtletju leta 2013,
zaradi rasti javne potrošnje, končno zabeležile pozitivno rast. V zasebnem sektorju se investicije
še niso okrepile. Več investicij v hrvaško gospodarstvo pričakujemo prihodnje leto in v letu 2015,
ko se bo po naši oceni okrepila tudi domača potrošnja. Ocenjujemo, da bodo tuje investicije v
letih 2014 in 2015 prišle predvsem iz držav, ki niso članice EU. Zaupanje tujih investitorjev bo v
letu 2014 višje tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška z julijem 2013 postala polnopravna članica EU.
V prvih osmih mesecih leta 2013 je izvoz, v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012, zabeležil
6,6-odstotni padec. Uvoz je v enakem časovnem obdobju, po podatkih hrvaškega Državnega
24
zavoda za statistiko, zabeležil 1,4-odstotni padec. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih osmih
mesecih leta 2013 znašala 54,3 odstotkov. Tudi v letu 2013 je bilo tržišče EU največji izvozni (60,7
odstotkov) in uvozni (72,8 odstotkov) partner Hrvaške. V letu 2014 se bo po naši oceni stopnja
odvisnosti Hrvaške od skupnega evropskega trga še povečala, saj je izkoriščanje priložnosti
skupnega trga EU po naši oceni ključno za gospodarsko rast v letu 2014. Na počasnejše okrevanje
blagovne menjave bo imelo v letu 2014 velik vpliv tudi dejstvo, da je Hrvaška z vstopom v EU
prenehala biti članica CEFTE.
Visoka stopnja brezposelnosti bo ostala problematična
Minimalna gospodarska rast v letu 2014 bo vplivala tudi na stopnjo brezposelnosti, ki se v letu
2014 ne bo bistveno povečala, do leta 2015 pa se bo, sočasno z gospodarsko rastjo in
povečanjem domače potrošnje, občutno znižala. Kljub temu bo ostala na relativno visoki ravni,
zato Hrvaška nujno potrebuje reformo trga dela.
Velja izpostaviti razlike v podatkih brezposelnosti različnih organizacij. Hrvaški mediji so v drugi
polovici leta 2013 poročali, da je stopnja brezposelnosti večkrat presegla 20 odstotkov in da bo
podobno visoka tudi ob izteku 2013. Brez dela je že preko 350.000 Hrvatov. Evropska komisija
nasprotno napoveduje rahlo nižjo stopnjo brezposelnosti – okoli 17-odstotno. Na ISR ocenjujemo,
da bo brezposelnih na Hrvaškem do konca leta 2013 že skoraj 400.000, saj so razmere na trgu
slabe, razpisanih prostih delovnih mest pa praktično ni. Večjega ustvarjanja novih delovnih mest
v letih 2014 in 2015 ne pričakujemo. Minister za delo Mirando Mrsić je novembra 2013 izjavil, da
bi Hrvaška, če bi želela na trgu uspešno konkurirati ostalim državam, potrebovala dva milijona
zaposlenih. Trenutno dela 1,4 milijona Hrvatov, brezposelnih pa je več kot 350.000. Mrsić je
dodal, da bi bilo najbolje, če bi na vsakega upokojenca v državi prišla dva zaposlena. To bi bilo
mogoče le, če bi bilo zaposlenih 2,5 milijona Hrvatov. Minister je zato poudaril, da je realno
število zaposlenih, ki ga država lahko doseže dva milijona. Napovedal je ustvarjanje novih
delovnih mest, a šele na srednji rok. Sodeč po njegovih besedah namerava država do leta 2040
oz. 2050 ustvariti 370.000 novih delovnih mest.
Prav nič spodbudno ni niti dejstvo, da je bila v drugem četrtletju 2013 Hrvaška ena izmed štirih
članic EU (poleg Slovenije, Cipra in Španije), ki je zabeležila padec plač. V povprečju so se te
25
znižale za 0,6 odstotkov. V letu 2014 pričakujemo znižanje plač zaposlenih v javnem sektorju, ki
bo ena izmed posledic strogih varčevalnih ukrepov, ki jih bo država primorana sprejeti zaradi
previsokega javnega dolga in primanjkljaja. Nominalna rast plač bo v prihodnjem letu pozitivna,
okrepila se bosta tudi domače povpraševanje in javna potrošnja.
3.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v 2014 – investicije ključne za gospodarsko
okrevanje
Na ISR pritok svežega, tujega kapitala na Hrvaško ocenjujemo kot ključni dejavnik doseganja
ponovne gospodarske rasti. Tuje neposredne investicije bodo vplivale na znižanje alarmantno
visokega javnofinančnega primanjkljaja, posledično bo gospodarstvo dobilo ponoven zagon. Tega
se zaveda tudi hrvaška vlada, ki je že pričela s privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti. Prvi
val privatizacije, ki ga je vlada sprožila v letu 2012 ni dal želenih rezultatov, a vlada ni obupala in je
leta 2013 sprožila nov privatizacijski val. Privatizacija je po mnenju vlade ključnega pomena za
znižanje javnega dolga. Visok javni dolg, ki naj bi do konca leta 2013 že dosegel 60 odstotkov BDP,
namerava država financirati s privatizacijo zavarovalnice Croatia osiguranje in Hrvaške poštne
banke (op. v prvi polovici meseca decembra se je rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup
delnic Hrvaške poštne banke iztekel, država pa je, zaradi slabe ponudbe, glavno kandidatko za
nakup, avstrijsko Erste banko, zavrnila) pa tudi s podeljevanjem koncesij za upravljanje s
hrvaškimi avtocestami.
Hrvaška si želi kitajskih turistov in investicij
V začetku oktobra 2013 je hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve predstavilo nov sistem hrvaške
gospodarske diplomacije, katerega cilj je preko hrvaške diplomatsko-konzularne mreže podpirati
izvoznike in tuje investitorje. Uvedbo novega, bolj transparentnega in celostnega sistema
gospodarske diplomacije na ISR ocenjujemo kot pozitiven ukrep. Njegovo prednost vidimo v
dejstvu, da bo celoten proces promocije Hrvaške v tujini koordiniralo zunanje ministrstvo. Različni
gospodarski subjekti bodo tako podvrženi zunanjemu nadzoru kar bo povečalo transparentno
delovanje, znižalo korupcijo na različnih ravneh, uvedeni kriteriji za nagrajevanje in
sankcioniranje vseh, ki bodo vpleteni v gospodarsko diplomacijo pa kažejo, da Hrvaška s
26
privabljanjem tujih investitorjev misli resno. Kot pozitivno bi izpostavili tudi idejo zaposlovanja
lokalnih strokovnjakov in projektnega dela na trgih na katere se Hrvaška šele prebija (npr. Bližnji
vzhod in Brazilija).
V okviru zgoraj omenjenega novega projekta si hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić močno
prizadeva privabiti kitajske investitorje na Hrvaško. Prepričana je, da bi lahko Hrvaška postala
vstopna točka kitajskih turistov v Evropo. Ravno turizem je po naši oceni tista panoga, ki bi
Hrvaški lahko ponovno pomagala doseči predkrizno rast BDP. Priložnosti za tuje neposredne
investicije je po naši oceni največ ravno v panogi turizma.
Priložnosti za tuje investitorje ponuja turizem
Da je temu tako priča tudi podatek, da je v katalogu Investicijskih priložnosti na Hrvaškem, ki ga je
oktobra 2013 izdala hrvaška vlada, večino projektov za privabljanje tujih investitorjev s področja
turizma. Omenjeni katalog projekte za privabljanje tujih neposrednih investicij deli na tiste, ki so
vsaj delno v državni lasti in tiste, ki so v zasebni lasti. Državni projekti, ki jih Katalog investicijskih
priložnosti omenja so: turistični nepremičninski projekti (projekti Kupari, Pineta in grad Janković),
turistična podjetja (Imperial, Hoteli Maestral, Hoteli Makarska in Modra Špilja), infrastrukturni
projekti ( Letališči Osijek in Rijeka, pristanišča Dubrovnik, Ploće in Zadar-Gaženica), projekti v
energetskem sektorju (CCCGT Osijek 500 in CCPP 600 Slavonski Brod) in projekti v industrijskem
sektorju (Petrokemija in sirarna Virovitica). Poleg omenjenih, katalog našteva še kar nekaj
investicijskih priložnosti v zasebnem sektorju.
Pričakujemo tudi nove investicije v energetskem sektorju. V letu 2013 je namreč postalo jasno, da
je izpad Hrvaške iz projekta Južni tok vplival na intenzivno iskanje novih energetskih projektov.
Izmed bolj odmevnih je bil podpis dogovora o oskrbi Katarja Hrvaške z zemeljskim plinom. Katar
naj bi financiral tudi gradnjo LNG terminala na Krku, a v letu 2013 še ni bilo popolno jasno, ali bo
temu res tako. Na ISR pričakujemo aktivna pogajanja hrvaške vlade in Katarja glede projekta, ki
bo brez katarske pomoči težko izvedljiv.
27
4 ČRNA GORA
Leto 2013 so v Črni gori zaznamovale predsedniške volitve, pozivi k predčasnim
parlamentarnim volitvam, številne politične afere in vprašanje usode KAP, ki je razdelilo
politike. Na gospodarskem področju sta odmevali odločitev o dvigu DDV iz 17 na 19
odstotkov in hitro naraščajoči javni dolg. Tudi v letu 2013 je bila problematična visoka
stopnja brezposelnosti, ki je bila eden izmed razlogov za nezadovoljstvo državljanov z
življenjem v Črni gori. Pesimizem najbolj odseva podatek, da večina prebivalcev Črne gore
ne pričakuje izboljšanja življenjskega standarda v letu 2014. Na ISR ocenjujemo, da bo leto
2014, vsaj z gospodarskega vidika, za Črno goro bolj uspešno kot je bilo leto 2013. BDP se bo
okrepil, izvoz in uvoz se bosta povečala, javni dolg pa se ne bo, če bo politika enotna,
bistveno povečal. Tudi v letu 2014 bo problematična ostala relativno visoka stopnja
brezposelnosti. V letu 2014 največ razvojnega potenciala vidimo v razvoju energetskega in
turističnega sektorja.
4.1 Črna gora v letu 2013
4.1.1 Analiza političnega dogajanja – predsedniške volitve
povod za pozive k predčasnim parlamentarnim volitvam
Politično dogajanje v Črni gori so zaznamovale predsedniške
volitve in želja črnogorske politike po članstvu v EU in Natu. Že pred samimi volitvami je bilo
jasno, da bo boj med Filipom Vujanovićem, novim/starim predsednikom države, in Miodragom
Lekićem, predsednikom Demokratske fronte, napet.
Vse od predsedniških volitev naprej je Demokratska fronta pozivala k izvedbi predčasnih volitev,
saj je prepričana, da vlada slabo opravlja svoje delo. O izvedbi predčasnih volitev se je ponovno
Slika 3: Lega Črne gore v
Evropi
28
začelo govoriti avgusta 2013, ko koalicija v parlamentu ni dobila potrebnega števila glasov za
sprejetje proračuna za 2014, pozivi k izvedbi predčasnih parlamentarnih volitev pa so bili pogosti
tudi v mesecu septembru, ko je Demokratska fronta močno kritizirala politiko vladajoče SDP.
Politike je močno razdelilo tudi vprašanje usode KAP, ki je skozi celo leto povzročalo trenja med
koalicijo in opozicijo. Dodatno sta črnogorsko politiko razklala afera Snimak in povečanje stopnje
DDV.
4.1.2 Javno mnenje – Črnogorci nezadovoljni s stanjem v državi
V avgusta opravljeni raziskavi javnega mnenja je skoraj 70 odstotkov državljanov, ki so sodelovali
v njej, poudarilo, da z življenjem v Črni gori niso zadovoljni. Visoka stopnja brezposelnosti, nizek
standard življenja in vedno bolj prisotna revščina so se znašli med najpogostejšimi razlogi za
nezadovoljstvo vprašanih. Zaskrbljujoče je, da državljani v večini niso prepričani, da se bo življenje
v državi kmalu izboljšalo. Na nezadovoljstvo državljanov je v letu 2013 močno vplival tudi dvig
stopnje DDV.
Državljani Črne gore sicer najbolj zaupajo premierju Milu Đukanoviću (20-odstotna podpora),
sledi mu vodja Demokratske fronte Miodrag Lekić (18-odstotna podpora), ki ima najvišjo oceno
izmed opozicijskih politikov. Na tretjem mestu je predsednik države Filip Vujanović, ki mu zaupa
17 odstotkov Črnogorcev. Zaupanje v ostale politike je nizko.
4.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja v letu 2013 – gospodarska rast ni znižala
visoke stopnje brezposelnosti
V letu 2013 je država storila pomemben korak naprej na področju omejevanja javne porabe in
zagotavljanja gospodarskih svoboščin. Veliko je k napredku na področju gospodarskega razvoja
prispeval tudi aktiven boj proti korupciji. Kljub reformam v javnem in zasebnem sektorju, je
sprejemanje zakonodaje, predvsem na področju sodstva, počasno in neučinkovito, kar
upočasnjuje gospodarsko rast. Eden izmed glavnih razlogov za gospodarsko rast države v letu
2013, v primerjavi z letom 2012, je dejstvo, da ima država eno izmed najnižjih stopenj davčne
obremenitve.
29
Črnogorsko gospodarstvo naj bi konec leta 2013 po nekaterih podatkih zabeležilo celo do 3-
odstotno rast BDP. Mednarodni denarni sklad sicer napoveduje, da se bo slednja gibala okrog 1,5
odstotkov. Ne glede na slednjo, Črna gora v letu 2013 ni dosegla zastavljenega cilja višine
proračunskega primanjkljaja. Proračun za leto 2013 je predvideval primanjkljaj v višini 2,4
odstotkov BDP, a je slednji že oktobra 2013, z 5,6 odstotki, močno presegel želeno vrednost. Tudi
javni dolg je bil v letu 2013 višji od načrtovanih 41 odstotkov BDP. V drugi polovici leta 2013 je že
presegel 53 odstotkov.
Brez dela 20 odstotkov Črnogorcev
Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih letih gibala okrog 20 odstotkov, velik problem pa v Črni gori
predstavlja dolgoročna brezposelnost. Kljub dejstvu, da ima država najnižjo stopnjo
brezposelnosti v regiji, ostaja njena bolj ali manj konstantna vrednost problematična. Monstat
ocenjuje, da je bila stopnja brezposelnosti v državi v letu 2013 okoli 20-odstotna, po podatkih
Zavoda za zaposlovanje naj bila zgolj 13-odstotna. Različni podatki o stopnji slednje kažejo na
pomanjkanje učinkovitega delovanja državne uprave in institucij, ki so pogosto podvržene
politični manipulaciji. Na problem brezposelnosti je leta 2013 Črno goro opozorila tudi Evropska
komisija, ki je poudarila, da je med tistimi brez dela v Črni gori kar 60 odstotkov takšnih, ki so
brez službe že več kot dve leti. Monstat k temu dodaja, da naj bi bil delež takšnih že 75,9 odstotni
in ne zgolj 60 odstotni. Oceni Monstata se približuje tudi ocena Mednarodnega denarnega sklada
(70 odstotkov).
Skrb vzbujajoča je tudi vključenost delovno sposobnih polnoletnih državljanov na trg dela.
Slednja ostaja pod 50 odstotki in je delno posledica zgodnjega upokojevanja. Velik delež
sezonskih tujih delavcev v letu 2013 kaže na nepripravljenost črnogorskega prebivalstva poprijeti
za delo v določenih sektorjih. Stopnja brezposelnosti je visoka med mladimi, visoko izobraženimi
Črnogorci, kar odseva neskladje med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela.
30
4.2 Črna gora v letu 2014
ISR napoved za Črno goro 2014
V primeru, da Demokratska fronta v letu 2014 okrepi svojo politično moč, obstaja verjetnost
predčasnih parlamentarnih volitev.
Nadaljevanje relativno uspešnih pogajanj z EU in vabilo za vstop v zvezo Nato.
Pričakujemo sprejem dodatnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki bo vplival na povečan
priliv tujih neposrednih investicij.
4.2.1 Politično predvidevanje – možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev
V letu 2014 obstaja možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev, saj med političnimi
strankami vlada velika napetost. Demokratska fronta k izvedbi volitev poziva že vse odkar je
njihov kandidat izgubil na predsedniških volitvah spomladi 2013. Glede na to, da je na volitvah
2012 Demokratska fronta dobila 20 od 81 poslanskih sedežev in je druga največja stranka v
črnogorskem parlamentu, ocenjujemo, da ima, skupaj s strankama s katerima tvori trenutno
opozicijsko koalicijo, dovolj politične moči in podpore, da lahko vpliva na to, ali bodo predčasne
parlamentarne volitve izvedene ali ne.
Dodatno bo na razmerje moči na političnem igrišču v prihajajočem letu vplivala ustanovitev nove
politične stranke v državi. Nekdanji predsednik Bošnjaške stranke Hazbija Kalač je namreč potrdil
govorice, da se bo v Črni gori oblikovala nova bošnjaška stranka. Imenovala naj bi se Bošnjaška
demokratska skupnost. Ustanovitev nove politične stranke v Črni gori utegne biti pokazatelj
priprave političnega terena na pomembne spremembe v notranji politiki.
V letu 2014 se bodo nadaljevala pogajanja Črne gore z EU in Natom. Pričakujemo, da bo Črna
gora v letu 2014 dobila uradno vabilo za članstvo v zvezi Nato. Pogajanja z EU bodo relativno
uspešna tudi v prihodnjem letu, saj se politiki, ne glede na to kdo bo na oblasti, če bo prišlo do
predčasnih parlamentarnih volitev, zavedajo, da je v interesu države, da v najkrajšem možnem
31
času postane članica EU. Pričakujemo nadaljnjo krepitev boja proti korupciji in organiziranemu
kriminalu na vseh ravneh ter nadaljnjo krepitev in usklajevanje zakonodaje na vseh področjih z
evropsko. Glede na trenutni potek pogajanj in upoštevajoč dejstvo, da je Črna gora uspešno
zaprla zgolj dve izmed 35 poglavij, ocenjujemo, da tudi v prihodnjem letu ne bo še moč natančno
oceniti kdaj bo država postala članica EU.
4.2.2 Črna gora in EU – ne tako zelo uspešen paradni konj regije
Črna gora je status države kandidatke za članstvo v EU dobila decembra 2010. S pristopnimi
pogajanji je država pričela junija 2012. Kljub temu, da je bila država v zadnjem letu večkrat
označena za paradnega konja Zahodnega Balkana, je pričakovati, da bodo pogajanja dolga in
naporna. Oktobra 2013 je Evropska komisija predstavila že 12. poročilo o napredku Črne gore.
Kot pozitiven je bil izpostavljen napredek na področju razvoja pravosodja in spoštovanja
človekovih pravic, veliko pa mora država storiti še na področju razvoja enotnega sistema
zaposlovanja. Poročilo je izpostavilo tudi nujnost dokončne rešitve afere Snimak. Omenjeno
poročilo je črnogorskim politikom dalo jasno vedeti, da stopnja demokracije in demokratičnega
procesa v Črni gori še nista na ravni, ki jo EU zahteva od svojih članic.
Afere, ki v zadnjem letu pretresajo Črno goro, bodo po naših ocenah močno vplivale na evropsko
pot države, saj odražajo nezrelost države in njeno ne demokratično delovanje. Ključen je
dokončen in čim hitrejši zaključek afere Snimak ter uskladitev stališč politikov glede usode KAP in
predloga proračuna za prihodnje leto. Da pot v EU za Črno goro ne bo tako zelo lahka, kaže tudi
odločitev Evropske komisije o tem, da država še ni pripravljena na pogajanja o prvem in enajstem
poglavju. Poglavji se nanašata na svoboden pretok blaga in kmetijstvo. Poleg teh dveh sta
blokirani tudi tretje (pravica do odpiranja podjetij in svobodno nudenje uslug) in osmo (politika
konkurence) poglavje. Do tega trenutka je Črna gora v pogajanjih z EU uspešno zaprla dve
poglavji izmed 35. Pričakovati je, da bo celoten pogajalski proces trajal šest do sedem let. Kot
povsem verjetne na ISR ocenjujemo špekulacije, da bo Črna gora v EU stopila skupaj s Srbijo leta
2021, saj naj bi bila šele takrat izvedena naslednja širitev EU.
32
4.2.3 Gospodarsko predvidevanje – ključno bo zniževanje visokega javnega dolga
Država se, kljub pozitivni gospodarski napovedi za letošnje in prihodnje leto (rast BDP naj bi v letu
2014 znašala 2,3 odstotka), sooča z visokim javnim dolgom. Ocenjujemo, da mora biti ključna
naloga države v prihodnjem letu zniževanje javnega dolga, saj se utegne zgoditi, da bo ta presegel
mejnih 60 odstotkov BDP. V kolikor bo država iz proračuna financirala gradnjo avtocest utegne
javni dolg doseči, ali celo preseči, 70 odstotkov BDP. Slednjega si Črna gora kot država kandidatka
za vstop v EU ne more privoščiti, saj kriteriji za vstop v EU jasno določajo, da javni dolg ne sme
presegati 60 odstotkov BDP.
Tabela 3: Ključni gospodarski kazalci za Črno goro
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP -2,5 % 1,9 % 2,3 %
Javni dolg (% BDP) 54,0 % 58,6 % 59,6 %
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 13,6 % - -
Stopnja brezposelnosti 19,6 % 19,8 % 19,5 %
Letna sprememba izvoza -1,2 % 3,0 % 1,9 %
Letna sprememba uvoza 0,9 % -0,6 % 1,0 %
Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka
Visok javni dolg je tudi eden izmed glavnih razlogov za počasnejše okrevanje črnogorskega
gospodarstva od padca gospodarske rasti v letu 2012. V letu 2014 bo rast BDP višja kot je bila v
letu 2013. Posledično bo tudi rast javnega dolga počasnejša. Zniževanje hitro naraščajočega
javnega dolga ocenjujemo kot največji izziv države v letu 2014. Julija 2013 je bil sicer sprejet
zakon, ki omejuje višino javnega dolga na 60 odstotkov BDP in višino primanjkljaja na 3 odstotke
BDP, a bo slednji v veljavo stopil šele s sprejetjem proračuna za leto 2015. Njegovi učinki v letu
2014 zato še ne bodo vidni.
33
Veliki projekti iz leta 2013 bodo vplivali na gospodarsko rast v letu 2014
Ne glede na zgoraj zapisano ocenjujemo, da bo črnogorsko gospodarstvo z letom 2014 vstopilo v
novo razvojno fazo, ki bo zaznamovana z umikom tradicionalnih industrijskih velikanov. Vodilne
sile črnogorskega gospodarstva v prihodnjem letu bodo zagotovo turizem, storitve in energetski
sektor, ki bodo privabile tudi največ tujih neposrednih investicij. Popolnega preobrata v razvoju
gospodarstva v letu 2014 kljub vsemu ne pričakujemo, saj bodo veliko grožnjo za stabilnost javnih
financ predstavljali veliki projekti (gradnja avtocest, reševanje KAP, slaba bančna posojila), ki se jih
je država lotila v letu 2013. Posledice omenjenih projektov in odločitev bodo vidne že v letu 2014.
Upoštevajoč razmerje med BDP in prilivom tujih neposrednih investicij ugotovimo, da je bilo v
Črno goro v zadnjih letih izmed vseh držav v regiji vloženih daleč največ sredstev. Največji priliv
tujih neposrednih investicij v Črno goro prihaja iz Srbije, ZDA in Italije. Največ investicij je bilo
vloženih v nepremičninski trg, turizem in energetiko. Država iz leta v leto izboljšuje svoje
investicijsko okolje, kar dokazuje tudi zadnje poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o
konkurenčnosti gospodarstva, ki je Črno goro v letu 2013 uvrstilo na 67. mesto. V primerjavi z
letom 2012 je Črna gora svoj položaj na lestvici konkurenčnosti izboljšala za pet mest. Glede na
trenutne gospodarske trende in dejstvo, da je privabljanje tujih investitorjev ena izmed prioritet
črnogorske vlade, ocenjujemo, da bo država svoj položaj na lestvici konkurenčnosti izboljšala tudi
v letu 2014.
Pričakujemo povečan izvoz in uvoz ter rast tujih neposrednih investicij
Gospodarska kriza je močno vplivala tudi na izvoz in uvoz Črne gore. Padec gospodarske rasti v
letu 2012 je vplival na padec domače potrošnje in kupne moči, kar se je neposredno odrazilo v
pričakovanem padcu uvoza v letu 2013. V letu 2014 se bo uvoz okrepil, kar utegne biti pokazatelj
povečanih potreb na trgu po uvoženih izdelkih in naraščajoče kupne moči. Napovedi za 2013 in
2014 so dobre tudi za izvoz države. Slednji naj bi se v primerjavi z letom 2013 v letu 2014 še
povečal, kar kaže na okrevanje gospodarstva in na dejstvo, da je Črna gora v letu 2013 resnično
izšla iz krize.
34
Država je v letu 2013 izvozila največ električne energije (za 82 milijonov evrov), nafte in naftnih
derivatov (9,9 milijonov evrov) ter aluminija. Aluminij in elektrika skupaj predstavljata polovico
skupnega izvoza države. Glavne izvozne partnerice Črne gore ostajajo Srbija, Hrvaška in Slovenija,
pri čemer izvoz v Srbijo znaša več kot skupno znaša izvoz države na Hrvaško in v Slovenijo. Črna
gora, glede na podatke Monstata, uvozi največ hrane in živih živali (306,8 milijonov evrov). Uvoz
hrane se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,5 milijonov evrov. Glavne uvozne partnerice
države so Srbija, Grčija in Kitajska. Sprememb glede strukture uvoza, izvoza in trgovinskih
partneric v letu 2014 ne pričakujemo.
Reforma trga dela nujno potrebna
V letu 2014 mora vlada veliko več pozornosti nameniti usklajevanju izobraževalnega sistema s
potrebami trga dela, saj je stopnja brezposelnosti med mladimi alarmantno visoka. Dodatno se
mora politika posvetiti tudi zniževanju deleža dolgotrajno brezposelnih in zviševanju stopnje
zaposlenosti. Cilj države more biti v čim krajšem možnem roku doseči 75-odstotno stopnjo
zaposlenosti, od česar pa je Črna gora še vedno močno oddaljena. V kolikor bo stopnja
zaposlenosti tudi v letu 2014 okoli 50-odstotna se utegne zgoditi, da bo pokojninski sistem
nevzdržen in bo potrebna njegova reforma. Potrebna je uskladitev podatkov o stopnji
brezposelnosti med Monstatom, mednarodnimi organizacijami in črnogorskim Zavodom za
zaposlovanje. Ocenjujemo, da se bo stopnja brezposelnosti v letu 2014 znižala. Trg dela se bo
okrepil, kljub temu pa ne pričakujemo rasti plač ali pokojnin. Precej bolj verjetno je, da se bodo
plače in pokojnine znižale, saj bo to eden izmed ukrepov za konsolidacijo javnih financ.
Pričakujemo tudi odpuščanja v javnem sektorju.
4.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v letu 2014 – priložnosti za investicije v
turizmu in kmetijstvu
Leto 2014 bo prelomno za črnogorski investicijski trg. Stare oblike industrije se poslavljajo, na
moči pridobivajo nove. V letu 2014 največ razvojnega potenciala vidimo v nadaljnjem razvoju
energetskega in turističnega sektorja. Turistična sezona v letu 2013 je na primer prinesla skoraj 4
35
odstotke več turistov kot turistična sezona v letu 2012. Pričakujemo, da se bo trend rasti gostov in
dobička od turizma nadaljeval tudi v letu 2014.
Nove priložnosti za tuje vlagatelje se bodo v prihodnjih letih odprle tudi v energetskem sektorju.
Slednje je še toliko bolj pomembno zato, ker Črna gora že zadnjih 30 let ni zgradila nobenega
energetskega objekta. Maja 2013 so visoki predstavniki Črne gore, BIH, Albanije in Hrvaške
podpisali memorandum o sodelovanju glede implementacije projektov povezanih z izgradnjo
Jadransko-jonskega in Trans-jadranskega plinovoda, v letu 2013 pa je Črna gora pričela tudi z
aktivnostmi povezanimi z izgradnjo kabla med Črno goro in Italijo. Napovedovanje rasti dobička v
energetskem sektorju v prihodnjem letu je težko predvsem zaradi močne odvisnosti Črne gore od
uvoza in majhnosti njenega trga.
Na ISR ocenjujemo, da je spodbujanje omenjenih dveh sektorjev ključno za gospodarski razvoj
države. Potrebna je tudi izboljšava poslovnega okolja, saj bo le tako Črna gora privlačna za tuje
investitorje. Kot nespametno ocenjujemo novo povišanje stopnje DDV, do katerega bi utegnilo
priti zaradi želje črnogorske vlade po zniževanju alarmantno visokega javnega dolga. Črna gora
namreč tradicionalno velja za državo z najnižjo stopnjo DDV v regiji in je posledično zaradi tega
tudi bolj privlačna za tuje investitorje. Višji DDV bi utegnil ogroziti dotok tujih neposrednih
investicij na črnogorski trg.
36
5 BIH
Leto 2013 je zaznamovala politična nestabilnost, ki se je iz Federacije BIH preselila tudi v
Republiko Srbsko. Kljub različnim naporom o rekonstrukciji vlade in zahtevah o odstavitvi
premierja Nermina Nikšića je razmerje oblasti v Federaciji BIH ostalo skorajda
nespremenjeno. Politična kriza Republike Srbske ni pretresala dolgo, saj je s
posredovanjem predsednika Miroslava Dodika, entiteta hitro dobila novo premierko
Željko Cvijanović. Gospodarska kriza je tudi v letu 2013 pritiskala na prebivalce, kar se je
manifestiralo preko različnih protestnih shodov in stavk. BIH je v letu 2013 dosegla zelo
malo napredka na evrointegracijski poti. Zaradi povečanega pritiska domače in
mednarodne javnosti pričakujemo, da bodo v letu 2014 BIH voditelji dosegli končni
dogovor o implementaciji razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice v primeru
Sejdić-Finci. Prav tako pričakujemo, da bo v letu 2014 dokončno rekonstruirana Ustava
Federacije BIH.
5.1 BIH v letu 2013
5.1.1 Analiza političnega dogajanja – rekonstrukcija
vlade tako v Federaciji BIH kot tudi v Republiki
Srbski ni prinesla pričakovanih sprememb
Prvo polovico leta 2013 je zaznamovala rekonstrukcija vlade
Federacije BIH. Predsedniku Predstavniškega doma Federacije BIH Fehmu Škaljiću je bila poslana
pobuda o nezaupnici vladi FBIH. Rekonstrukcija vlade je prinesla nekaj novih ministrov, premier
Federacije pa še naprej ostaja Nermin Nikšić.
Rekonstrukcija vlade je potekala tudi v Republiki Srbski. Pobuda je prišla s strani opozicije.
Predsednik Milorad Dodik je takoj sprejel njen predlog in zahteval od premierja Aleksandra
Džombića naj odstopi s svojega položaja. Mesto mandatarja je zasedla bivša ministrica za
gospodarstvo in regionalno sodelovanje Željka Cvijanović. Vladna koalicija je ostala enaka.
Slika 4: Lega BIH v Evropi
37
Sestavljajo jo Zveza neodvisnih socialnih demokratov (SNSD), pod vodstvom Milorada Dodika,
Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP). Politično stabilnost Federacije BIH
je zamajala tudi aretacija predsednika Federacije BIH Živka Budimirja. Budimir je bil obtožen
zlorabe službenega položaja.
5.1.2 Javno mnenje - naraščajoče nezadovoljstvo prebivalcev
Zaupanje prebivalcev je bilo v letu 2013 na zelo nizki ravni, kar se je izrazilo preko različnih
protestov in stavk (splošna stavka v podjetju Železnice FBIH, stavka zaposlenih v javnem
potniškem prometu v Sarajevu, stavka kmetovalcev, protesti Zveze samostojnih sindikatov). V
poletnih mesecih se je država soočala z največjim protestom zadnjih let. Na ulice so stopili starši
novorojenčkov, ki zaradi birokratskih nesoglasij med entitetama niso dobili EMŠA. Frustracijo je
stopnjevala smrt trimesečne deklice, ki ni dobila potrebnega zdravljenja v Nemčiji, ker straši niso
mogli pridobiti potnega lista.
Največja težava države ostaja korupcija, kar je pokazalo tudi poročilo ameriškega zunanjega
ministrstva o človekovih pravicah po svetu. V poročilu se prav tako nahaja kritika BIH voditeljev, ki
naj bi manipulirali s prebivalstvom na osnovi globoko zakoreninjenih etničnih delitev, kar vodi v
diskriminacijo in nespoštovanje vladavine prava. Analiza, ki smo jo izvedli na ISR, razkriva, da se
država sooča s sistemsko korupcijo in nepotizmom na vseh ravneh BIH. Pomemben problem
predstavlja tudi pritisk, ki ga vršijo politiki na medije. Na ta način, s prekinitvijo toka informacij
javnega značaja, poskrbijo za oblikovanje javnega mnenja.
5.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – v letu 2013 je prišlo do skromnega
okrevanja gospodarstva
Na ravni BIH je bilo leto 2012 eno najslabših po vojni. Pot v EU je bila popolnoma zaustavljena,
vlada ni sprejela nobenih ključnih reform. Tudi z gospodarskega vidika je bilo minulo leto zelo
težko. Negativna gospodarska gibanja v Federaciji in Republiki Srbski so se nadaljevala tudi v
prvem tromesečju 2013. Kazalci za to so padec potrošnje na drobno in povišanje stopnje
38
brezposelnosti. Zveza sindikatov BIH ocenjuje, da je kupna moč prebivalstva na najnižji ravni v
zadnjih šestih letih. Zato sindikati menijo, da so varčevalni ukrepi, kot je 10–odstotno znižanje
plač zaposlenih v javni upravi, ki jih je vlada začela izvajati v začetku leta »napačna in neučinkovita
poteza oblasti in delodajalcev«. V drugi polovici leta je prišlo do skromnega okrevanja
gospodarske aktivnosti BIH. Pozitivna gospodarska aktivnost je bila zabeležena skoraj na vseh
ravneh.
Večji izvoz predvsem v države EU
V letu 2013 je BIH sicer povečala izvoz za 8,4 odstotkov, največji delež izvoza je bil namenjen v
države EU. V letu 2013 se je izvoz v države EU povečal za 38,4 odstotke. Poleg večjega
povpraševanja na tržišču EU je na povečan izvoz dodatno vplival vstop Hrvaške v EU. Po drugi
strani se je uvoz zmanjšal za 1,5 odstotka. Posledično se je izboljšala tudi pokritost uvoza z
izvozom, ki je znašala 57,8 odstotkov. Za primerjavo – v minulem letu je pokritost uvoza z izvozom
znašala 47,7 odstotkov. Večji odstotek pokritosti je rezultiral v visokem znižanju primanjkljaja iz
4,1 milijard KM na 3,6 milijard KM. Tako se je na ravni BIH ta zmanjšal za 12,4 odstotka.
Pozitivni trendi so zabeleženi tudi pri industrijski proizvodnji, ki beleži rast 6,7-odstotno rast. Zelo
pomembno vlogo pri tem je imela električna energija. Zaradi obilnih padavin se je povečala
proizvodnja električne energije hidroelektrarn, posledično je bil večji tudi izvoz električne
energije. Na ravni BIH je, v primerjavi z minulim letom, ta večja za 3,7 odstotke. Povečanje
proizvodnje je predvsem rezultat dobrega hidrološkega leta. Zabeležena je bila tudi skromna rast
domače potrošnje. Doprinos k gospodarski rasti so imele tudi javne investicije v Federacijo BIH,
predvsem v infrastrukturne projekte.
Kljub povečanju deleža investicij, brezposelnost ostaja na visoki ravni
Stanje se je izboljšalo tudi na investicijskem področju. V prvih sedmih mesecih leta je bilo na ravni
Federacije BIH zabeleženo kumulativno povečanje investicij za 42,1 odstotkov, na ravni BIH pa za
24,2 odstotkov. Podatki pričajo o tem, da je določen delež pričakovanih investicij že izpolnjen.
Mednarodna bonitetna hiša Standard & Poor`s je potrdila, da bonitetna ocena BIH ostaja »B«,
trend pa stabilen. Pozitivna gospodarska gibanja pa niso vplivala na stopnjo brezposelnosti, ki se
39
je junija povečala za 1,9 odstotka. Šibko poslovno okolje je slabo vplivalo na aktivnost podjetij, kar
se je odrazilo tudi v omejevanju rasti plač. V prvih šestih mesecih minulega leta so se neto plače v
BIH povečale za 1,5 odstotkov, izplačane neto plače pa so se znižale za 0,1 odstotek. V prvih
šestih mesecih leta je bilo 685.500 zaposlenih, kar je 0,3 odstotka manj kot v enakem obdobju
lani. Povečalo se je število zaposlenih v javnem sektorju, zmanjšalo pa se je število zaposlenih v
zasebnem sektorju.
5.2 BIH v letu 2014
ISR napoved za BIH 2014
Pričakujemo spremembo Ustave Federacije BIH in implementacijo razsodbe sodišča v primeru
Sejdić-Finci.
Gospodarstvo bo zabeležilo minimalno rast, minimalno se bo znižala tudi stopnja brezposelnosti.
Ne pričakujemo večjih sprememb v pogajanjih BIH-EU.
5.2.1 Politično predvidevanje – obema entitetama grozi politična nestabilnost
Naša analiza vodi k zaključku, da bo tudi v letu 2014 nekaj političnih turbulenc. Razpad koalicije
med SNSD in SDS, ki je sledil, potem ko je Milorad Dodik predlagal odstavitev Mirka Šarovića s
položaja ministra za zunanjo trgovino in gospodarstvo BIH, je sprožila politično krizo tudi v
Republiki Srbski.
Javnosti razpad koalicije ni presenetil, saj se je že prej zastavljalo vprašanje kako lahko deluje ta
dokaj »nenavadna« koalicija, saj sta stranki na političnem parketu Republike Srbske največji
nasprotnici, na ravni BIH pa delujeta kot zaveznici. Poteza Dodika je močno razjezila opozicijo,
zato je za pričakovati, da bo zavzela trdnejšo in bolj napadalno pozicijo v predvolilni kampanji za
lokalne volitve, ki bodo potekale maja 2014.
40
Tožilec Posebnega oddelka za organiziran kriminal, gospodarski kriminal in korupcijo je vložil
obtožnico proti predsedniku Federacije BIH Živku Budimirju. Budimir je obtožen zlorabe položaja.
Sodni procesi, ki bodo potekali proti njemu v naslednjem letu, bodo imeli negativen vpliv na
zaupanje v politiko in posledično lahko dodatno zamajejo krhko politično stabilnost v Federaciji.
Nefunkcionalnost Federacije BIH in separatistične težnje, ki prihajajo s strani predsednika
Republike Srbske Milorada Dodika, ovirajo državo kot celoto
Naša opažanja kažejo, da dolgotrajna nefunkcionalnost Federacije BIH dodatno zaostruje
prevladujoče separatistične težnje, ki prihajajo iz Republike Srbske, kar močno ogroža integriteto
države kot celote. Razhajanja med entitetama prav tako zavirajo pot države v mednarodne
organizacije. V okviru petega pregleda četrtega stand by aranžmaja z EU, ki je potekal v začetku
novembra 2013 je predsednik misije Ron vam Rooden dejal, da kljub temu, da je v letu 2013 BIH
sprejela ali spremenila več kot dvanajst zakonov, se pogajanja o IPA (Instrument of Preacession
Assistance) še ne morejo začeti zato, ker še vedno ne obstaja učinkovit mehanizem koordinacije.
Uveljavitev enotnega mehanizma ovira pomanjkanje notranjega konsenza med političnimi
strankami.
Reforma Ustave Federacije BIH
Da bi pospešili ureditev razmer v Federaciji BIH se je na pobudo ameriške administracije, po
skoraj dveh desetletjih od formalne vzpostavitve Federacije BIH, začela njena rekonstrukcija.
Strokovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz ZDA in BIH, je predstavila načrt reforme Ustave
Federacije BIH. Načrt predvideva ukinitev položaja predsednika in zmanjšanje števila
predstavnikov v Predstavniškem domu. Pooblastila Predstavniškega doma naj bi vključevala
izvolitev predsednika parlamenta, imenovanje vlade FBIH ter sprejemanje zakonov in
proračunov. Na osnovi tega ugotavljamo, da bo največji izziv v letu 2014 predstavljala reforma
Ustave, saj je brez te reforme praktično nepredstavljiv napredek k bolj demokratični in učinkoviti
državi. Pogovori o spremembi ustave potekajo že nekaj let, vendar še ni bilo opaziti večjega
napredka na tem področju. Lahko pričakujemo, da bodo v letu 2014 prisotni še bolj intenzivni
napori za doseganje notranjega konsenza pri tem vprašanju. Na ISR ocenjujemo, da je
popolnoma funkcionalna Federacija BIH ključna za delujočo in stabilno državo BIH.
41
Legitimnost lokalnih volitev pod vprašajem
Na sestankih, ki so potekali v Bruslju med političnimi voditelji sedmih BIH strank, ni bila sprejeta
odločitev o načinu implementacije razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je že večkrat opozoril, da lahko Svet Evrope in EU
sprejmeta odločitev o nelegitimnosti lokalnih volitev, ki so napovedane za leto 2014, v primeru,
da politični voditelji ne implementirajo odločitve sodišča. Razsodba Mednarodnega sodišča za
človekove pravice namreč določa, da je BIH kršila Evropsko konvencijo človekovih pravic v
primeru Sejdić-Finci. Poleg tega je EU državi onemogočila dostop do sredstev v višini 47 milijonov
dolarjev iz EU skladov. Ocenjujemo, da lahko politični pritiski negativno vplivajo na volilni proces.
5.2.2 BIH in EU – v pričakovanju izboljšane koordinacije med entitetama
BIH je podpisala Pridružitveno-stabilizacijski sporazum z EU že leta 2008, vendar država že nekaj
časa stoji na mestu in ni zabeležila napredka na poti k EU. Na sestanku o napredku BIH pri evro-
integracijah je evropski komisar za širitev Štefan Füle izrazil razočaranje nad politiki BIH in jih
pozval naj sledijo primeru Hrvaške in implementirajo potrebne reforme. Za razliko od BIH so
ostale države iz regije naredile pomembne premike – Srbija in Kosovo sta sklenili dogovor o
normalizaciji odnosov, Hrvaška je s 1. julijem postala članica EU, Črna gora pa predstavlja primer
dobre prakse v približevanju EU.
Na ISR ocenjujemo, da BIH v zadnjem letu ni naredila nobenega napredka na poti v EU. Zaradi
političnega zastoja država ni izpolnila nobenega poglavja iz t.i. Mape puta. To je bil tudi eden
glavnih razlogov za odpoved tretjega sestanka na visoki ravni med predstavniki EU in BIH. Pogoja,
ki ju postavlja EU za uveljavitev Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, sta implementacija
razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci in sprememba Ustave
Federacije BIH z namenom ukinitve diskriminacijskih členov. EU od BIH prav tako zahteva
izboljšanje koordinacijskih mehanizmov med entitetama, saj je zaradi decentraliziranosti
onemogočeno izplačilo sredstev iz evropskih skladov.
Na ISR ocenjujemo, da morajo politiki, če želijo pospešiti proces približevanja države k EU, doseči
konsenz pri implementaciji razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice v primeru
42
Sejdić-Finci. Več pozornosti mora vlada nameniti aktivaciji Akcijskega načrta za članstvo v Natu in
pogajanjem za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki so že prešla v zaključno fazo. Na
področju regionalnega sodelovanja je vstop Hrvaške v EU odprl novo dimenzijo sodelovanja med
državama, ki zahteva večjo dinamiko pri reševanju bilateralnih vprašanj. Ena izmed ključnih
stvari, za katero pričakujemo, da bo pospešila pogajalski proces BIH, pa je popis prebivalstva, ki je
potekal oktobra.
5.2.3 Gospodarsko predvidevanje – konsolidacija javnih financ in restriktivna
gospodarska politika
V tekočem letu se zunanji dolg BIH povečuje hitreje kot BDP, kar je kazalec, da se vlada
konstantno zadolžuje, saj s pomočjo novih kreditov odplačuje stare. Ocenjujemo, da morata
prednostni nalogi za BIH vlado predstavljati zmanjševanje javnega dolga in povečanje domače
potrošnje. Vlada Federacije BIH je v dokumentu okvirnega proračuna Federacije BIH za obdobje
med 2014-2016, pokazala trdno odločenost nadaljevati z restriktivno politiko pri javni porabi.
Osnovna cilja vlade predstavljata vzdrževanje fiskalnega sistema in kontrola javne porabe.
Tabela 4: Ključni gospodarski kazalci za BIH
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP -0,7 % 0,5 % 2,0 %
Javni dolg (% BDP) 44,2 % 42,1 % 39,3 %
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,7 % - -
Stopnja brezposelnosti 28,0 % 27,0 % 25,5 %
Letna sprememba izvoza -7,5 % 6,6 % 9,2 %
Letna sprememba uvoza -4,7 % 6,3 % 7,3 %
Vir: Mednarodni denarni sklad, *Svetovna banka
Omenjeni dokument predstavlja preliminarni predlog proračuna za leto 2014. Poleg tega pa
vsebuje tudi projekcije proračuna za leto 2015 in 2016. Na ISR ocenjujemo, da je restriktivna
politika predpogoj za doseganje strukturnih določil, ki so v sklopu sklenitve novega, četrtega
43
stand-by aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom. Taka politika predstavlja ključni korak pri
oblikovanju stabilnega fiskalnega sistema in finančne stabilnosti. Restriktivna politika javne
potrošnje vključuje omejitev rasti tekočih odhodkov sočasno pa naj bi poskušala ohranjati
socialno pravičnost ter zagotovila aktiven doprinos pri povečanju investicijskih aktivnostih. Na ISR
ocenjujemo, da se bodo tekoči odhodki poskušali zmanjšati s pomočjo omejitve zaposlovanja v
javnem sektorju, s pomočjo redukcije denarnih nadomestil ter z restriktivnim načrtovanjem in
povečano kontrolo nad tekočimi in kapitalnimi transferji. Projekcija javnih odhodkov Federacije
BIH za leto 2014 znaša 1.448 milijonov KM, kar predstavlja 8,1 odstotkov BDP.
Strukturne reforme ključ za gospodarsko rast
Na ISR ocenjujemo, da če želi država doseči določeno stopnjo gospodarske rasti, mora hitreje
implementirati nujne reforme ter zmanjšati število brezposelnih. Zaradi slabega položaja javnih
financ in naraščajočega javnega dolga, vladi ne preostane veliko manevrskega prostora za
fiskalne spodbude in povečevanje javne potrošnje. Na osnovi zapisanega zaključujemo, da
dolgoročno rešitev za kreiranje delovnih mest predstavlja močan in konkurenčen zasebni sektor.
Na ISR smo namreč prišli do zaključka, da je slaba gospodarska aktivnost BIH neposredna
posledica dejstva, da večino BDP države ustvarjajo državna podjetja, ki jih upravljata entiteti.
Podrobnejša analiza razkrije, da javna podjetja upravljajo politične stranke, njihove strategije so
vedno etnocentrično naravnane in zadovoljujejo le zasebne interese vodilnih ljudi. Takšna
situacija preprečuje, da bi se izoblikovalo svobodno podjetništvo in da bi se povečala
konkurenčnost na domačem tržišču. Vladi v bližnji prihodnosti ne načrtujeta večjih privatizacijskih
procesov.
Ocenjujemo, da je stand-by aranžma z Mednarodnim denarnim skladom, ki je bil sklenjen
septembra 2012, državi zagotovil stabilnost na finančnih trgih. Prevelika poraba na nižjih ravneh
oblasti predstavlja dodatno tveganje pri doseganju načrtovanih fiskalnih ciljev. Dogovor z
Mednarodnim denarnim skladom bi moral delovati stimulativno pri konsolidaciji javnih financ in
vplivati na odplačevanje zunanjega dolga. Menimo, da bi lahko prišlo do znižanja bonitetne ocene
v primeru občutnega poslabšanja pozicije BIH na mednarodnem trgu in neizpolnjevanja pogojev,
ki jih določa aranžma z Mednarodnim denarnim skladom.
44
Na osnovi predpostavk o gibanju gospodarskih trendov v evroobmočju in gibanju gospodarskih
trendov na domačem tržišču je za pričakovati, da bo gospodarstvo BIH v letu 2014 zabeležilo rast
BDP v višini dveh odstotkov. Pomembna komponenta potencialne rasti v naslednjih letih je rast
bruto investicij v infrastrukturne projekte (gradnja Koridora Vc v obeh entitetah in gradnja
Koridora 5C).
Kljub povečanju obsega tujih neposrednih investicij in izvoza bo domača potrošnja ostala na
nizki ravni
Pričakuje se, da bodo tuje neposredne investicije v naslednjem letu znašale 650 milijonov evrov,
kar predstavlja pet odstotkov BDP. Napoved temelji na predpostavki o sklepanju javno-zasebnih
partnerstev pri načrtovanih projektih Termoelektrarne Tuzla in odseka Koridorja Vc v Republiki
Srbski. Na rast BDP bo vplival tudi izvoz, saj pričakujemo, da se bo izvoz v letu 2014 še dodatno
okrepil.
Pričakujemo, da bo v prvi polovici leta domača potrošnja ostala na nizki ravni, vendar pa je za
pričakovati, da bodo imeli pozitivni gospodarski trendi pozitivne učinke na trg dela proti koncu
leta 2014 v obliki zmanjšanja brezposelnosti in povečanja neto plače. Povečano povpraševanje na
domačem tržišču bo vplivalo na rast uvoza.
5.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – največ zanimanja vzbuja
elektroenergetski sektor
V primerjavi z državami v regiji, se BIH nahaja na zadnjem mestu glede na investicijsko tveganje.
Tako je bila BIH kotirana v poročilu, ki ga je objavila ameriška zavarovalna hiša »Marsh«. V
poročilu je še zapisano, da BIH spada med politično nestabilna področja, kjer se investitorji
soočajo s problemom političnega nasilja. Polega tega je BIH zelo oddaljena od članstva v EU, kar
predstavlja dodaten minus za bodoče investitorje. Pravni okvir države je zelo negotov, birokratski
postopki ob registraciji novih podjetij pa so sporni in dolgotrajni. Poleg tega so dajatve in davki za
tuje investitorje precej visoki. Če k temu dodamo še visoko stopnjo gospodarskega kriminala,
lahko hitro ugotovimo, zakaj se tuji investitorji vse redkeje odločajo za investicije v BIH. V poročilu
45
Svetovne banke Doing Bussines se je BIH znašla na visokem 189. mestu glede na pogoje
poslovanja.
Zadnji podatki Centralne banke BIH kažejo, da so tuje neposredne investicije v prvih šestih
mesecih leta znašale 484,4 milijonov KM. Najpomembnejša investicija je bila realizirana v
elektroenergetskem sektorju BIH in znaša 82,4 milijonov KM. Podjetje ETF Rudnik –
Termoelektrarna Stanari je začelo z gradnjo termoelektrarne. Druga pomembna investicija v
energetskem sektorju je gradnja termoelektrarne Ugljevik 3 s strani Comisar Energy Group in
Elektropriverede Republike Srbske. Energetski sektor vzbuja največ zanimanja investitorjev. V letu
2014 naj bi začeli z gradnjo sedmega bloka Termoelektrarne Tuzla, napovedana je tudi realizacija
investicij v male hidroelektrarne na reki Drini. Zanimanje investitorjev prav tako vzbujata
kmetijski in turistični sektor.
46
6 KOSOVO
Leto 2013 je bilo, po letu 2008, ko je država razglasila neodvisnost, ponovno prelomno za
Kosovo. Po več-letnem sporu s Srbijo se zdi, da je bil s podpisom Resolucije o normalizaciji
odnosov med državama končno storjen korak naprej, ki je po naši oceni pokazal
demokratično zrelost kosovske politike. Slednjo je država dodatno potrdila tudi z uspešno
izvedbo lokalnih volitev na območju celotne države. V letu 2014 pričakujemo nadaljevanje
procesa normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo, še več truda kosovske zunanje
politike glede pridobivanja mednarodnih priznanj države in pridobivanja podpore za
članstvo Kosova v različnih mednarodnih organizacijah ter izvedbo predčasnih
parlamentarnih volitev, ki pa ne bo bistveno vplivala na notranje in zunanje politične cilje
kosovske politike. Leto 2014 bo po naši oceni za Kosovo gospodarsko še bolj uspešno kot je
bilo leto 2013. Pričakujemo rast BDP, povečanje izvoza, uvoza in tujih neposrednih
investicij. V letu 2014 bosta problematični še vedno ostali visoka stopnja brezposelnosti in
močno razširjena revščina. Večjega izboljšanja na področju obeh v letu 2014 ne
pričakujemo.
6.1 Kosovo v letu 2013
6.1.1 Analiza političnega dogajanja – podpis
memoranduma s Srbijo in uspešna izvedba lokalnih
volitev
Leto 2013 je bilo prelomno leto za Kosovo, saj je bil končno dosežen napredek pri normalizaciji
odnosov s Srbijo. Slednji ne bi bil mogoč brez EU. Po številnih, dolgih krogih pogajanj je kosovska
skupščina Resolucijo o normalizaciji odnosov s Srbijo sprejela z 89 glasovi za, petimi proti, en član
skupščine pa se je glasovanja vzdržal. Dogovor so podprle stranke LDK, PDK, AAK, AKR, KKR, SLS
in skupina 6+.
Slika 5: Lega Kosova v Evropi
47
Velik napredek je bil storjen tudi na notranje političnem področju, saj so novembra 2013 na
ozemlju celotne države potekale lokalne volitve. Relativno uspešna izvedba slednjih kaže na
počasen, a konstanten, razvoj demokracije v državi in dokazuje, da si kosovska politika močno
želi, da bi bilo Kosovo, kot mlada, komaj pet let stara država, enakovredna ostalim državam.
6.1.2 Javno mnenje – Tači in njegova stranka ostajata najbolj priljubljena
Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo, da najvišjo podporo v državi uživa PDK, stranka
aktualnega premierja Hašima Tačija. Na drugem mestu se nahaja LDK, tretje mesto pripada
gibanju Vetëtevendosje, vendar pa podpora gibanju, ki je znano predvsem po tem, da že od
vsega začetka nasprotuje sklenitvi sporazuma s Srbijo, narašča. To je pokazala tudi zmaga
njihovega kandidata na lokalnih volitvah v Prištini jeseni 2013. Na četrtem mestu se nahaja
stranka Ramuša Haradinaja AAK.
Ljudje so nezadovoljni s stanjem v državi. Glavna razloga za naraščajoče nezadovoljstvo, ki se že
kaže v vedno bolj pogostih protestih in nemirih, sta hitro naraščajoča stopnja revščine in visoka
stopnja brezposelnosti v državi, ki je med najvišjimi v Evropi.
6.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – najvišja gospodarska rast v regiji
Kosovo je bilo najrevnejša provinca v nekdanji Jugoslaviji, država pa še vedno velja tudi za
najrevnejšo v Evropi. Gospodarstvo počasi, a vztrajno raste. Napredek je viden tudi v prehodu na
tržni gospodarski sistem. Mednarodna finančna in gospodarska kriza, ki sta prizadeli ves svet, na
Kosovo nista imeli bistvenega vpliva, je pa razvoj gospodarstva še vedno pod močnim vplivom
spora s Srbijo. V letu 2013 se je država, zaradi omejevanja izvoza pšenice, zapletla v manjšo
trgovinsko vojno z Makedonijo, a je bila slednja hitro rešena. Spor, ki je bil kratkotrajen, ni
prerasel v političnega.
Kljub upočasnjeni gospodarski rasti v letu 2013, je Kosovo zabeležilo najvišjo stopnjo rasti BDP v
regiji. Glavna izziva kosovskega gospodarstva sta bila v letu 2013 trgovinski primanjkljaj in
izboljšanje poslovnega okolja. Na področju izboljšanja poslovnega okolja bi morala vlada izvesti
48
paket fiskalnih reform, ki bi preko nudenja različnih subvencij pripomogle k izboljšanju tistih
sektorjev, ki so bili prizadeti s strani konkurence, a drastičnih sprememb na tem področju v letu
2013 ni bilo opaziti.
6.2 Kosovo v letu 2014
ISR napoved za Kosovo za leto 2014
Posledica volilne reforme bodo predčasne volitve, ki bodo izvedene najkasneje oktobra 2014.
Pričakujemo nadaljnja pogajanja v smeri normalizacije odnosov s Srbijo.
Kljub visoki gospodarski rasti, se bosta stopnja brezposelnosti in revščine poviševali.
6.2.1 Politično predvidevanje – nadaljevanje pogajanj s Srbijo in predčasne
parlamentarne volitve
Na ISR ocenjujemo, da resolucija, ki sta jo Kosovo in Srbija podpisala spomladi 2013, ne
predstavlja mirovne pogodbe. Bolj kot za karkoli drugega gre pri njenem sprejetju za postavljanje
temeljev normalizacije odnosov med državama. Njeno sprejetje v letu 2013 je bila nujna
posledica razvoja dogodkov na severu Kosova. V letu 2014 bo ključna njena implementacija.
Glavni problem pri tem bo predstavljalo dejstvo, da se da njeno vsebino interpretirati na več kot
en način, kar je bilo očitno že v letu 2013.
V prvi polovici leta 2014 pričakujemo še bolj aktivne in neposredne pozive mednarodne skupnosti
k izpolnjevanju zavez obeh držav iz resolucije. Ocenjujemo, da se bodo pogajanja med triom EU-
Srbija-Kosovo o vseh odprtih vprašanjih znašla na mrtvi točki, v kolikor ne bodo zaključena do
februarja 2014. Razlog za to je dejstvo, da bodo spomladi izvedene Evropske volitve, predčasne
parlamentarne volitve pa bodo po naših napovedih izvedene tudi na Kosovu in v Srbiji. Fokus
vseh treh akterjev bo od drugega četrtletja leta 2014 namenjen izvedbi volitev in ne trilateralnim
pogajanjem.
49
Predčasne parlamentarne volitve in nov premier
Redne parlamentarne volitve naj bi bile izvedene leta 2015, a zaradi številnih nesoglasij v vladnih
krogih ocenjujemo, da obstaja realna možnost, da bodo izvedene že v letu 2014. Glede na to, da
naj bi bila dolgo pričakovana volilna reforma izvedene že januarja 2014, ocenjujemo, da se bodo
prebivalci Kosova na predčasne parlamentarne volitve odpravili že v poletnih mesecih, najkasneje
pa oktobra 2014. Raziskave, ki smo jih opravili na ISR kažejo, da se bo kosovska politika pri
oblikovanju nove vlade primorana soočiti s kar nekaj težavami.
Ocenjujemo, da bo veliko vlogo pri oblikovanju nove vlade odigrala stranka AAK Ramuša
Haradinaja. Slednji je v letu 2013 večkrat izjavil, da je pripravljen iti v koalicijo s katero koli
stranko, ki mu bo zagotovila mesto predsednika vlade in zdi se, da je zahteva predsednika AAK
brezkompromisna, zato odpira nova vprašanja o tem, kdo bo pripravljen stopiti v koalicijo z
njegovo stranko ter se odpovedati premierskemu stolčku. Ne pričakujemo, da bo sedanji premier
Hašim Tači prevzel še en mandat predsednika vlade, saj ocenjujemo, da se bo na naslednjih
predsedniških volitvah, ki bodo izvedene leta 2016, potegoval za mesto predsednika države.
Prioriteta kosovske diplomacije v letu 2014 bo najti čim hitrejšo pot do članstva v Organizaciji
Združenih narodov. Pričakujemo, da bo Kosovo v letu 2014 zaprosilo tudi za pred-članstvo v
agencijah Organizacije Združenih narodov. Članstvo v omenjeni organizaciji oz. pot do njega bo v
marsičem podvržena napetim odnosom med Kosovom in Srbijo. Rusija, tradicionalna zaveznica
in podpornica Srbije ter država z vetom v Organizaciji Združenih narodov, je namreč pripravljena
blokirati Kosovo na njegovi poti v omenjeno mednarodno organizacijo, če bi slednje od nje
zahtevala Srbija. Tudi zato je implementacija spomladi 2013 podpisanega sporazuma med
Kosovom in Srbijo ključnega pomena.
6.2.2 Kosovo in EU
EU konstantno poziva Kosovo in Srbijo naj pričneta izpolnjevati določila resolucije, a je
uresničevanje slednjih v praksi šibko. Novembrske lokalne volitve, ki niso minile brez incidentov v
spornih, severnih občinah, so zagotovo korak v smer, ki nakazuje, da je normalizacija odnosov
med državama v interesu tako Kosova kot Srbije.
50
Poročilo o napredku Kosova, ki ga je sredi oktobra 2013 objavila Evropska komisija, je pohvalilo
napredek države pri vzpostavljanju vladavine prava, a poudarilo, da je prostora za izboljšave in
nadaljnje napredovanje še ogromno. Evropska komisija je v svojem poročilu izrazila zaskrbljenost
nad stopnjo vmešavanja politike v sodstvo, na pomanjkanje reform v državni in širši javni upravi,
trgovino z ljudmi, svobodo medijev, na nekonkurenčnost kosovskega gospodarstva in nad visoko
stopnjo korupcije in organiziranega kriminala v državi. Zadnja raziskava agencije Gallup o
razširjenosti korupcije v politiki in javni upravi je, skupaj z nekaterimi afriškimi državami, uvrstila
Kosovo (skupaj z BIH) v sam vrh po obsegu korupcije, saj naj bi kar 90 odstotkov prebivalcev
Kosova menilo, da so njihovi politiki podkupljivi.
V kolikor bo država v letu 2014 storila pomembne premike na poti v Organizacijo združenih
narodov in v kolikor bo vsebina memoranduma med Kosovom in Srbijo spoštovana v celoti
pričakujemo, da bo država v roku leta ali dveh zaprosila za članstvo v EU.
6.2.3 Gospodarsko predvidevanje – nadaljnje odpiranje kosovskega gospodarstva bo
privabilo tuje investitorje
Gospodarsko-finančna kriza, ki zadnja leta pretresa Zahodni Balkan, je Kosovo prizadela bistveno
manj kot ostale države v regiji. Slednje je še posebej očitno, ko pogledamo rast BDP države in jo
primerjamo z rastjo BDP v ostalih zahodno-balkanskih državah. V obdobju od 2009 do 2012 se je
kosovsko gospodarstvo povprečno okrepilo za 3,5 odstotke. Gospodarska rast v tem obdobju je
posledica tuje pomoči in post-konfliktne rekonstrukcije države. Posledično pričakujemo, da se bo
rast BDP, v primerjavi z državami iz regije, v prihodnjih letih umirila,
51
Tabela 5: Ključni gospodarski kazalci za Kosovo
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP 2,3 % 2,6 % 4,2 %
Javni dolg (% BDP)* 6,2 % - -
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 0,3 % - -
Stopnja brezposelnosti* 44,0 % 43,0 % -
Letna sprememba izvoza -1,9 % 5,3 % 6,3 %
Letna sprememba uvoza -4,4 % 5,2 % 3,4 %
Vir: Mednarodni denarni sklad, *Svetovna banka
S (pre)visokim javnim dolgom Kosovo, za razliko od ostalih držav Zahodnega Balkana, nima
pretiranih težav. Da bi tako tudi ostalo, je država sprejela zakon, ki dopušča rast javnega dolga do
največ 40 odstotkov BDP. Kosovska vlada je z Mednarodnim denarnim skladom tudi sklenila
dogovor s katerim se je zavezala, da javnofinančni primanjkljaj države ne bo presegel dveh
odstotkov BDP. Glede na pričakovano rast BDP v letu 2014 ne pričakujemo bistvenega povečanja
javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja države.
Ključno za privabljanje investicij je izboljšanje poslovnega okolja
Kosovska vlada se zaveda pomena tujih neposrednih investicij za nadaljnji gospodarski razvoj
države, zato temu namenja vedno več pozornosti. Tuji investitorji se ob vstopu na kosovski trg
soočajo s številnimi ovirami, ki preprečujejo njihovo integracijo v kosovsko gospodarstvo. Glavne
ovire za prihod tujih investitorjev na Kosovo so: visoke obrestne mere, visok DDV na surovine,
slaba gospodarska stabilnost, stara in dodelana infrastruktura, nizka stopnja zaščite investicij ter
slabo izobražen kader. V zadnjih desetih letih je bilo na Kosovo s strani tujih vlagateljev vloženih
1,5 milijarde evrov. Povprečna vrednost naložbe na projekt je znašala 54 milijonov evrov.
Država uvozi največ vnaprej pripravljene hrane, pijače, tobaka, kemičnih produktov, mineralnih
produktov, strojev in električnih materialov. Glavne uvozne partnerice Kosova so: Makedonija,
Nemčija, Srbija, Italija, Kitajska in Turčija. V letu 2014 ne pričakujemo sprememb pri strukturi
uvoženih dobrin in uvoznih partneric.
52
Glavni izvozni panogi Kosova sta kovinska industrija (47 odstotkov celotnega izvoza) in mineralni
produkti (30 odstotkov celotnega izvoza). Država izvaža še hrano, plastiko, stroje, električne
materiale in tekstil. Glavne izvozne partnerice Kosovo so: Italija, Albanija, Makedonija, Švica, Črna
gora in Nemčija. Ne pričakujemo, da se bo struktura izvoza ali izvoznih partneric v letu 2014
bistveno spremenila. Dobiček izvoza v letu 2013 je beležil rahlo, a konstantno rast. V letu 2014
pričakujemo nadaljevanje tega trenda.
Trend rast brezposelnosti in stopnje revščine se bo nadaljeval tudi v letu 2014
Sodeč po zadnjih podatkih Statistične agencije Kosovo večina zaposlenih v državi zasluži med 300
in 400 evri na mesec. Močno pa se med seboj razlikujejo ocene o tem kolikšen je dejanski prag
revščine v državi in kolikšen mesečni dohodek omogoča človeka vredno, dostojno življenje. Po
nekaterih podatkih naj bi povprečna družina z dvema otrokoma na mesec potrebovala 584 evrov,
precej več od domnevnega povprečnega dohodka, zato ne preseneča podatek, da je Kosovo
najrevnejša država v Evropi. Upoštevajoč dejstvo o hitro naraščajoči stopnji revščine v državi je
močno zaskrbljujoč podatek o tem, da se življenje v državi draži. Septembra 2013 so bile cene na
Kosovu v primerjavi s septembrom 2012 višje za 0,2 odstotka (Statistična agencija Kosovo).
Najbolj se je podražilo sadje, meso, cigarete, bančne storitve, čaj, kava, kakav, oblačila in čevlji. V
primerjavi z avgustom 2013 so bile cene septembra 2013 0,2 odstotka nižje, a trenda zniževanja
cen v letu 2014 ni pričakovati. Posledično se tudi kupna moč ne bo izboljšala.
Neenotni so tudi podatki o višini stopnje brezposelnosti. Statistična agencija Kosovo je sporočila,
da ta znaša 30,9 odstotkov, pri našem raziskovanju podatkov pa smo naleteli na različne podatke,
ki stopnjo brezposelnosti ocenjujejo na vrednosti od 30 pa vse do 45 odstotkov. Ocenjujemo, da
je slednje posledica dejstva, da država nima uradnih podatkov o tem koliko ljudi dela v zasebnem
sektorju. Na našem inštitutu ocenjujemo, da bo stopnja brezposelnosti v letu 2014 znašala okoli
45 odstotkov. Kosovo ima tudi najnižjo stopnjo zaposlenosti v Evropi. Ta med delovno sposobnim
prebivalstvom znaša zgolj 36,9 odstotkov.
53
6.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – kmetijski in energetski
sektor najbolj privlačna za tuje vlagatelje
Potencial za privabljanje tujih neposrednih investicij v letu 2014 vidimo v kmetijskem sektorju.
Slednjega je prepoznalo tudi avstrijsko podjetje ATI GmbH, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske
opreme, saj je pričelo vlagati v kosovski kmetijski sektor. Ustvarjeno naj bi bilo 35 novih delovnih
mest, investicija pa bo omogočila sodelovanje več kot sto kmetov v tem projektu, ki ga finančno
podpira Avstrijska razvojna agencija.
Kosovo si želi investicije zagotoviti tudi v energetskem sektorju. Država si želi postati del Trans-
jadranskega plinovoda, čemur pa močno nasprotuje Srbija, ki se že nekaj časa zavzema za to, da
bi se Kosovo priključilo Južnemu toku, čemur pa močno nasprotuje Rusija, ki Kosova ne priznava
kot neodvisne države. V zraku še vedno visi tudi ideja o izgradnji plinovoda, ki bi povezal Niš in
Prištino. Dokaz za to, da si država želi nadaljnjega razvoja energetska sektorja, je tudi julijski
kredit Evropske banke za obnovo in razvoj kosovski finančni instituciji Kreditimi Rural i Kosoves v
višini 1,5 mio EUR za investicije v energetske projekte. Posojilo je bilo odobreno v okviru
kosovskega projekta za trajnostno energijo (KoSEP), ki ga je omenjena banka odobrila maja letos.
V okviru omenjenega projekta bo na voljo do 12 milijonov evrov za naložbe v projekte energetske
učinkovitosti in obnovljivih virov energije, kar je zagotovo dobra priložnost za potencialne tuje
investitorje.
Privatizacijski val je zajel tudi Kosovo. Kosovska vlada se je 16. aprila 2013 odločila, da bo prodala
svoj 75-odstotni delež v telekomunikacijskem podjetju PTK nemškemu konzorciju AKP Axos
Capital, ki združuje ameriške in evropske investitorje. Preostali 25-odstotni lastniški delež v PTK
naj bi država za enkrat še obdržala. Pričakujemo nadaljnjo privatizacijo državnega premoženja in
s tem odpiranje novih možnosti za investicije.
54
7 MAKEDONIJA
Na začetku leta 2013 je bila Makedonija politično razklana, saj je opozicija bojkotirala delo
parlamenta, ker se ni strinjala s proračunom za leto 2013, ki pa je bil kljub nasprotovanju
sprejet po hitrem postopku. Lokalne volitve, ki so potekale marca, so pokazale, da če si želi
opozicija, zagotoviti večjo podporo državljanov, mora zamenjati svojega voditelja.
Predsednik največje opozicijske stranke SDSM Branko Crvenkovski je sprejel odgovornost
in odstopil. Na gospodarskem področju so se v letu 2013 pokazali prvi znaki okrevanja po
recesiji leta 2012. Zahvaljujoč razmahu gradbene in predelovalne industrije je Makedonija
v letu 2013 zabeležila pozitivno gospodarsko rast. Po pričakovanjih se bodo pozitivni
gospodarski trendi nadaljevali tudi v letu 2014. Kljub temu, da so namigi o predčasnih
parlamentarnih volitvah vse pogostejši, ne pričakujemo spremembe razmerja političnih
moči.
7.1 Makedonija v letu 2013
7.1.1 Analiza političnega dogajanja – s
posredovanjem EU dosežen dogovor o
sodelovanju med koalicijo in opozicijo
Politična napetost se je proti koncu leta 2012 sprevrgla v politično nestabilnost, ki je trajala vse do
lokalnih volitev marca 2013. Na volitvah je največ županov dobila vladajoča koalicija, ki jo
sestavljata VMRO-DPMNE in DUI. V prvem krogu je bilo izvoljenih 51 županov. Pomembnost
lokalnih volitev se skriva v prenehanju politične krize med koalicijo in opozicijo, ki je nastala
zaradi oblikovanja in sprejemanja proračuna za leto 2013. Od decembra do februarja je
opozicijski blok na čelu z SDSM bojkotiral delo parlamenta in grozil, da ne bo sodeloval na
lokalnih volitvah. S posredovanjem EU je bil dosežen kompromisni dogovor o sodelovanju
opozicije na volitvah. Zaradi neuspeha na volitvah, je dolgoletni predsednik opozicijske
Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM) Branko Crvenkovski odstopil s svojega položaja.
Slika 6: Lega Makedonije v Evropi
55
Na 14. kongresu je bil izglasovan nov predsednik stranke Zoran Zaev, župan Strumice, ki je dobil
večino glasov.
Poročilo Evropske komisije o napredku države dodatno stopnjevalo politično napetost
Kljub temu, da se je opozicija vrnila v parlament, so politični odnosi ostali napeti. K stopnjevanju
napetosti je dodatno doprineslo tudi poročilo Evropske komisije. Poročilo komisije je bilo
pozitivno, vendar je izpostavilo, da država ni naredila večjega napredka na najbolj kritičnih
področjih - v odnosih z Bolgarijo in v sporu glede imena z Grčijo. Po objavi poročila Evropske
komisije, je Evropski svet odločil, da Makedonija ni pripravljena za začetek pristopnih pogajanj z
EU.
Makedonska vlada bi morala zavzeti aktivnejšo pozicijo v dialogu z Grčijo, saj zaradi tega spora
država ostaja kandidat za začetek pristopnih pogajanj že osem let. Dodaten razlog za blokado
države na poti v EU vidimo v notranjepolitični situaciji v državi. Konstanten spor med koalicijo in
opozicijo močno zavira napredek države in onemogoča konsenz pri pomembnih vprašanjih.
Glede na trenutno politično situacijo v državi del strokovne javnosti predvideva, da bi lahko
Makedonija celo izgubila dosedanji status in se tako vrnila korak nazaj v pogajanjih z EU. Po drugi
strani pa makedonska vlada nima plana B za prihodnost države, saj glede na majhnost tržišča in
družbo, ki je sestavljena iz različnih nacionalnosti ter zato nagnjena k pogostejšim konfliktom,
vstop v EU in NATO predstavlja edino sprejemljivo prihodnost za Makedonijo.
7.1.2 Javno mnenje – prebivalci še vedno najbolj zaupajo vladajoči VMRO-DPMNE
Zaupanje prebivalcev v politike je na nizki ravni. Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da
kar 30 odstotkov volivcev ne bi oddalo svojega glasu, če bi bile volitve izvedene decembra 2013.
Med političnimi strankami beleži najvišjo podporo vladajoča VMRO-DPMNE premierja Nikole
Gruevskega, podpora opozicijski SDSM pa je po odstopu prejšnjega predsednika Branka
Crvenkovskega začela naraščati. Sedaj znaša 15,8 odtokov. Vse ostale politične stranke beležijo
zelo nizko podporo.
56
7.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – vidne posledice gospodarskega okrevanja
Po recesiji v letu 2012 se je makedonsko gospodarstvo v letu 2013 začelo krepiti na podlagi rasti
gradbenega sektorja in predelovalne industrije. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko se je
v letu 2013 pričel trend rasti industrijske proizvodnje, ki se je februarja, v primerjavi z enakim
obdobjem lani, povečala za 4,5 odstotke. Povečalo se je tudi število zaposlenih v industriji (za 0,4
odstotke). Največ novih delovnih mest je omogočil rudarski sektor, saj se je tu, zaradi povečanega
povpraševanja, število zaposlenih povišalo za 8,5 odstotkov.
V prvih treh mesecih tekočega leta Makedonija beleži rekorden izvoz hrane. Ta je znašal 39
milijonov evrov. Če se bo ta pozitiven trend nadaljeval do konca leta, je pričakovati, da bodo
kmetovalci zabeležili promet v višini 400 milijonov evrov.
V drugem četrtletju 3,9-odstotna rast BDP
Pozitivna gospodarska gibanja v evro območju v prvi in drugi tretjini leta so imela pozitiven vpliv
tudi na makedonsko gospodarstvo, še posebej na povečanje izvoza v države EU. Ta se je v prvi
polovici leta 2013 povečal za 10 odstotkov. V drugem četrtletju je bila tako zabeležena rast BDP v
višini 3,9 odstotkov. Najvišjo rast je zabeležila gradbena industrija v višini 33,2 odstotkov. V
primerjavi z enakim obdobjem lani se je povečala tudi poraba gospodinjstev. Ta je večja za 3,5
odstotkov, njen delež v strukturi BDP pa znaša 75,9 odstotkov.
Pozitivne novice je ponudila tudi industrijska proizvodnja, saj se je julija promet v industriji, v
primerjavi z enakim obdobjem lani, povečal za 6,7 odstotkov. Pozitivni gospodarski trendi so se
odrazili tudi na stopnji brezposelnosti, ki se je v drugi tretjini leta zmanjšala in sedaj znaša 28,8
odstotkov. Največ zaposlenih šteje predelovalna industrija.
Povečanje deleža tujih neposrednih investicij
Po podatkih Narodne banke Makedonije so tuje neposredne investicije v prvih šestih mesecih
leta 2013 znašale 130,5 milijonov evrov, kar je za 42 milijonov evrov več kot v enakem obdobju
lani. Velik delež tujih neposrednih investicij pripada ponovnim investicijam. Med investitorji, ki so
57
razširili proizvodnjo v Makedoniji je tudi italijansko podjetje Teknohoze, ki je začelo z gradnjo
druge tovarne v Skopju (podjetje Teknohoze je prvič v Makedonijo investiralo pred letom dni).
Izvajalec projekta bo podjetje Aktiva DOO Štip, ki mora dokončati gradbena dela do decembra
leta 2014. Nova naložba podjetja naj bi znašala okrog 11 milijonov evrov in naj bi odprla 150
novih delovnih mest.
V poročilu je agencija Fitch navedla, da njena ocena temelji na boljši napovedi gospodarske rasti,
zmernem proračunskem primanjkljaju in javnem dolgu, stabilni valuti ter stabilnem bančnem
sektorju. Po njihovi oceni bo v letu 2013 makedonsko gospodarstvo, zahvaljujoč razvoju
gradbeništva, zabeležilo rast v višini 2,7 odstotkov. V letih 2014 in 2015 pa naj bi država, zaradi
povečanja obsega izvoza in investicij, ustvarila še višjo gospodarsko rast.
7.2 Makedonija v letu 2014
ISR napoved za Makedonijo za leto 2014
Ocenjujemo, da kljub zanikanju makedonskih politikov, obstaja možnost izvedbe predčasnih
volitev.
Večjega napredka glede približevanja Makedonije EU v letu 2014 ne bo.
Pričakujemo povečanje obsega tujih neposrednih investicij.
7.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve vse pogostejša tema
na politični sceni
Kljub enotnemu stališču predsednikov vseh strank, da Makedonija v tem trenutku ne potrebuje
predčasnih parlamentarnih volitev, so prav predčasne volitve vse pogostejša tema na politični
sceni. Premier in predsednik največje koalicijske stranke VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je dejal,
da njegova stranka ne bo vztrajala pri predčasnih volitvah. Kljub temu je ocenil, da je podpora
stranki tako visoka, da si bo stranka, če do njih pride, zagotovila zmago na volitvah. Do
58
predčasnih volitev bi lahko pripeljali tudi koalicijski prepiri med VMRO-DPMNE in DUI.
Ocenjujemo tudi, da bodo na razpad ali stabilnost koalicije močno vplivala pogajanja z Grčijo.
Predsednik albanske stranke DUI Ali Ahmeti je nekajkrat dejal, da država nima časa za predčasne
volitve ter, da mora vlada intenzivneje delati na rešitvi spora z Grčijo. Pripravljenost na volitve je
izrazil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDSM.
Upoštevajoč novejšo politično zgodovino države ugotavljamo, da so predčasne volitve vprašanje,
ki je konstantno prisotno na politični sceni. Samo v času vladanja VMRO-DPMNE so dvakrat
potekale predčasne volitve. Dodaten razlog, ki govori v prid izvedbi predčasnih volitev vidimo v t.i.
marčevskem dogovoru, ki predvideva razpravo o predčasnih parlamentarnih volitvah. Predčasne
volitve utegnejo zasenčiti zelo pomembna politična vprašanja, ki jih mora reševati vlada. V
primeru predčasnih volitev ocenjujemo, da bodo te potekale skupaj s predsedniškimi marca
2014. Sočasno bodo skupne volitve pripomogle k doseganju potrebnega cenzusa za
predsedniške volitve, saj so državljani pokazali zelo nizko stopnjo motiviranosti pri volilni
udeležbi.
Zametki predvolilne kampanje
Le nekaj dni pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2014 je premier Nikola Gruevski
napovedal 5-odstotni dvig pokojnin in plač. Na ISR smo izjavo premierja sprejeli s presenečenjem,
saj ima država še vedno dokaj visok proračunski primanjkljaj in visoko stopnjo brezposelnosti.
Stabilen in vzdržen pokojninski sistem vključuje rast gospodarstva in, najpomembnejše, rast
stopnje zaposlenosti. Večja stopnja zaposlenosti zagotavlja večja vplačila v sklad za pokojninsko
zavarovanje. Če ne bo prišlo do povečanja zaposlenosti, lahko pričakujemo višje pokojnine le za
krajše obdobje. Posledično se utegne v kratkem povečati tudi starostna meja za upokojitev.
Trenutno razmerje znaša 1,7 zaposlenega na enega upokojenca. Po grobih izračunih so za
vzdržen pokojninski sistem potrebni trije zaposleni na enega upokojenca. Izjava premierja
preseneča tudi zaradi dejstva, da je luknja v državnem skladu za pokojninsko zavarovanje vsako
leto globlja. V minulem letu je vlada s finančno injekcijo iz državne blagajne pokrila celo 42
odstotkov pokojnin.
59
Izjavo Gruevskega lahko ocenimo kot del predvolilne kampanje, saj se bližajo predsedniške
volitve. Da je vladajoča VMRO-DPMNE že začela s predvolilno kampanjo, priča tudi povečana
aktivnost članov njegovega kabineta. Upoštevajoč dosedanji razvoj dogodkov, na ISR ocenjujemo
možnost predčasnih parlamentarnih volitev kot zelo verjetno. Od leta 2006 dalje so bile vse
parlamentarne volitve v državi izvedene predčasno. Zaradi tega makedonsko polarizirano
politično sceno zaznamuje permanentna politična kampanja. Tempo kampanje določa vladajoča
VMRO-DPMNE, ki ji v zadnjem času sledi tudi opozicijska SDSM.
Proračun za leto 2014 bi lahko ponovno ogrozil politično stabilnost države
Makedonska vlada je na isti seji parlamentu predstavila štiri ključne dokumente: rebalans
proračuna za leto 2013, predlog proračuna za leto 2014, bilanco stanja proračuna za 2012 in
letno poročilo o upravljanju z javnim dolgom. Rebalans proračuna je bil predstavljen z veliko
zamudo. Po besedah bivšega guvernerja Narodne banke Makedonije Petra Goševa zamuda
predstavlja očiten kazalec, da si vlada hoče kupiti več časa, ker so odhodki večji od načrtovanih in
da pričakuje višji proračunski primanjkljaj.
Na ISR se strinjamo z Goševim, saj je vlada javnosti sporočila, da proračunski primanjkljaj znaša
3,5 odstotkov BDP (le mesec dni po rebalansu proračuna se je proračunski primanjkljaj povečal in
dosegel 3,9 odstotkov BDP). Na ISR glavno težavo pri tem vidimo v dejstvu, da vlada prej ni
načrtovala primanjkljaja v soglasju s parlamentom. Pred parlamentom ni bil predstavljen niti
program zadolževanja, soglasje je bilo sprejeto samo na ravni vlade. S temi dejanji je vlada
suspendirala ustavno pozicijo parlamenta. To in še dejstvo, da je vlada predstavila štiri zelo
pomembne dokumente na enem zasedanju, nam govori o nedemokratičnosti sistema, saj na ta
način vlada sama oblikuje javno mnenje in ne pusti prostora polemikam, ki bi razkrile napake.
Glede na dogodke iz leta 2012 obstaja velika verjetnost, da bo tudi proračun za leto 2014 zamajal
politično stabilnost.
7.2.2 Makedonija in EU – nedoseganje notranjega konsenza ogroža pot v EU
Makedonija je prva država iz regije, ki je podpisala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU.
Država ostaja kandidatka za začetek pristopnih pogajanj z EU že osem let. Potem, ko je Evropski
60
svet že četrto leto zapored sprejel odločitev, da ne bo razpravljal o pristopu Makedonije k EU, je
Richard Howitt, poročevalec za Makedonijo, kot ključne probleme države izpostavil: človekove
pravice, parlamentarno demokracijo, svobodo tiska, svobodo govora in nezmožnost političnega
dialoga. Bivši predstavnik EU v Makedoniji Erwan Fouere je ocenil, da Makedonija poleg vstopa v
EU nima druge alternative, zato je pozval politike k dialogu in reševanju sporov s sosedami.
Dejstvo je, da mora makedonska vlada pokazati več zanimanja za razrešitev spora, saj to blokira
državo že nekaj časa. Razlog, ki dodatno otežuje končno rešitev vprašanja z Grčijo je, da
Makedonija nima notranjega konsenza in skupnega stališča o tem vprašanju. Na nekoherentnost
makedonske vlade pa dodatno vpliva politična kriza, ki je nastala minuli december in je še
dodatno razdelila makedonsko javnost. Menimo, da bi rešitev spora, ki traja že dve desetletji,
pozitivno vplivala na celotno regijo. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da makedonska
javnost ne pričakuje veliko sprememb po vstopu v EU. Kot glaven razlog za stagnacijo države
večina prebivalcev navaja nezmožnost notranjega političnega dialoga.
Spor okrog imena z Grčijo – propaganda vladajoče stranke
Dogovor bi bil mogoč v primeru, če bi se politične stranke odpovedale izkoriščanju spora okrog
imena za notranje politične namene. Premier Nikola Gruevski bi moral nadaljevati s prakso iz leta
2008, ko je po vsakem sestanku informiral ostale politične stranke in makedonsko javnost o
novih predlogih. Ocenjujemo, da je to nujno potrebno za izboljšanje notranje politične situacije v
državi in povečanje zaupanja v predsednika vlade. V zadnjih nekaj mesecih je koalicija
vzpostavljala monopol nad informacijami, ki jih je pridobila na srečanjih z Grčijo. S tem dejanjem
je pustila prosto pot špekulacijam in vplivala na poslabšanje odnosov na notranjepolitičnem
prizorišču. Ključna stališča Makedonije pri tem vprašanju so: zagotovitev, da bosta makedonski
jezik in identiteta ostala nedotaknjena, zagotovitev, da Grčija ne bo zahtevala spremembe Ustave
in osebnih dokumentov prebivalcev ter da bo Grčija podprla državo na evroatlantski poti.
Premier in predsednik vladajoče VMRO-DPMNE Nikola Gruevski si je z vztrajanjem pri
nepopustljivem stališču v zvezi z imenom, ki je mejilo na nacionalizem, poviševal rejting in
priljubljenost. Sestavni del njegove politike je bila tudi t.i. »antikvizacija«, kar vključuje izgradnjo
61
monumentalnih antičnih spomenikov in uzurpacija antične zgodovine. Na ISR ocenjujemo, da je
politika Gruevskega okrepila njegovo politično moč, vendar je oslabila pogajalsko pozicijo države.
7.2.3 Gospodarsko predvidevanje – rast BDP se bo v naslednjih letih krepila
Okrevanje makedonskega gospodarstva, ki se je začelo v letu 2013 se bo nadaljevalo tudi v letu
2014. Za pričakovati je, da se bo še naprej povečeval izvoz in obseg tujih neposrednih investicij.
Na srednji rok mora država zmanjšati odvisnost od gradbenega sektorja in nadaljevati z
izboljševanjem konkurenčnosti gospodarstva, saj je za pričakovati, da bodo v prihodnjem
investicije nosilke rasti gospodarstva.
Tabela 6: Ključni gospodarski kazalci za Makedonijo
2012 2013 2014
Letna sprememba BDP -0,4 % 2,1 % 2,5 %
Javni dolg (% BDP) 34,0 % 36,1 % 37,9 %
Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,2 % 4,8 % -
Stopnja brezposelnosti 31,0 % 30,0 % 29,9 %
Letna sprememba izvoza 0,0 % 4,5 % 5,5 %
Letna sprememba uvoza 5,2 % 3,0 % 5,7 %
Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka
Gibanja na trgovinskem in investicijskem področju bodo, skupaj s pričakovanji za rast domače
potrošnje, vodila k večji rasti v letu 2015. Kljub ocenam o povečanju proračunskega primanjkljaja
(ta naj bi konec leta znašal 4,2 odstotkov BDP), se bo gospodarska aktivnost krepila tudi v letu
2014. Po dvigu inflacije v letu 2013, lahko v letu 2014 pričakujemo stabilizacijo cen na globalnem
tržišču in s tem povezano nižjo inflacijo.
Najbolj optimistične napovedi predvidevajo, da se bo v letu 2014 inflacija gibala okrog dveh
odstotkov. Izvozna dejavnost se bo, na osnovi napovedane širitve nekaterih proizvodnih kapacitet
in napovedanega povpraševanja na tujih trgih, krepila tudi v letu 2014. Za pričakovati je, da bo
62
tako okolje delovalo stimulativno pri domačih investitorjih, kar bi skupaj z napovedanimi tujimi
investicijami vodilo h krepitvi investicijskega cikla. Na osnovi teh kazalcev lahko pričakujemo, da
bo v letu 2013 rast BDP dosegla 2,1 odstotkov, v letu 2014 se bo ta še dodatno okrepila in dosegla
2,5-odstotno rast.
Znižanje stopnje brezposelnosti in povečanje domače potrošnje
Povečana investicijska in izvozna dejavnost bosta pozitivno vplivali tudi na trg dela. Sledilo naj bi
zmanjšanje stopnje brezposelnosti, posledično naj bi prišlo tudi do povečanja povpraševanja na
domačem trgu. Makedonija beleži relativno visoko stopnjo brezposelnosti, vendar je za
pričakovati, da se bodo pozitivna gibanja, ki so se začela v letu 2013, nadaljevala tudi v letu 2014.
Brezposelnost se bo zmanjševala tudi na račun povečanja investicijske in izvozne dejavnosti. Za
pričakovati je, da se bodo s povečanjem stopnje zaposlenosti sorazmerno povečevale tudi plače.
Proračun za leto 2014 predvideva prihodke v višini 2,57 milijard evrov in odhodke v višini 2,87
milijard evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 3,5 odstotkov BDP. Proračun je bil oblikovan
na predpostavki, da bo gospodarska aktivnost v letu 2014 intenzivnejša ter da bo posledično BDP
ustvaril rast makedonskega gospodarstva v višini 3,2 odstotkov. Vlada prav tako pričakuje nizko
in stabilno inflacijo, ki naj ne bi presegla 3,3 odstotkov. Le nekaj dni pred predstavitvijo predloga
proračuna za leto 2014 je premier Nikola Gruevski napovedal 5-odstotno povečanje pokojnin in
plač. Povečanje plač predvideva tudi proračun. Povečanju plač so namenjena sredstva v višini 350
milijonov denarjev oziroma 5,7 milijonov evrov. Za povečanje pokojnin se predvidevajo sredstva v
višini 1,8 milijard denarjev oziroma 29,3 milijonov evrov.
Povečanje obsega tujih investicij in javnega dolga
Po napovedih Makedonske narodne banke bodo tuje neposredne investicije v letu 2014 dosegle
4,5 odstotkov BDP. Kljub optimističnim napovedim, se v naslednjem letu pričakuje previdna
fiskalna politika, ki bo usmerjena h konsolidaciji proračunskega primanjkljaja in ohranjanju
javnega dolga na relativno nizki ravni.
63
Makedonija beleži najnižji javni dolg v regiji, vendar je za pričakovati, da se bo ta v letu 2014
povečal. Bančni sistem ostaja stabilen, zato ocenjujemo, da bo devizni tečaj makedonskega
denarja, zahvaljujoč monetarni politiki, še naprej ostal stabilen.
7.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – izboljšanje investicijskega
okolja in infrastrukturni projekti sta ključni točki investicijske politike
Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila Narodna banka Makedonije, so tuje neposredne
investicije v prvi polovici leta znašale 101,4 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani
se je njihova vrednost povečala za 20 odstotkov. Analiza, ki smo jo opravili na ISR, je pokazala, da
je bilo največ investicij realiziranih januarja, ko je njihova vrednost dosegla 34,1 milijon evrov.
Velik delež pripada ponovnim investicijam. Podjetja, ki že poslujejo na makedonskem tržišču so
zelo zadovoljna s poslovnim okoljem v državi, saj ima Makedonija eno najnižjih davčnih stopenj v
Evropi.
V letu 2014 so napovedani veliki investicijski projekti na področju potne in železniške
infrastrukture, na področju energetike in kmetijstva. V letu 2014 se bo začela gradnja dveh
avtocest Štip – Sveti Nikole in Kičevo – Ohrid. Vrednost obeh projektov presega 580 milijonov
evrov. Gradnja naj bi bila končana v treh letih. Vladni program infrastrukturnih projektov
predvideva, da bo do leta 2020 Makedonija dobila še 11 novih avtocest. Makedonska vlada si
tudi sicer obeta veliko od razvoja energetskega sektorja. Ministrstvo za gospodarstvo je tako na
primer že predstavilo strateški načrt vlade za razvoj energetskega sektorja. Strategijo bi lahko
ocenili za dokaj ambiciozno, saj vključuje številne projekte, gradnjo novih termo, hidro in vetrnih
elektrarn. Vključno z letom 2017 naj bi v energetiko vložili 1,26 milijard evrov.
Tuji investitorji zelo zadovoljni s poslovnim okoljem v državi
Na globalnem investicijskem forumu, ki je potekal na Ohridu, so spregovorili tudi tuji investitorji,
ki že nekaj časa delujejo na makedonskem tržišču. Direktor nizozemskega podjetja za proizvodnjo
avtobusov Philip Van Hall je dejal, da je zelo zadovoljen s poslovnim okoljem v državi. Za delo na
makedonskem tržišču, na področju tekstilne industrije, pa se je odločilo še eno nizozemsko
64
podjetje. Podjetje Van Puijenbroek Textiel je odprlo tovarno v Makedoniji. Gradnja tovarne se je
začela septembra 2012, investicija pa se ocenjuje na dva milijona evrov. Prvo investicijo je
napovedal tudi direktor investicijskega sklada SEAF Makedonija 1 Huberus van der Vaart.
Vrednost investicije se ocenjuje na tri milijone evrov. Hrvaško podjetje Kumel je že začelo z
realizacijo investicije v vrednosti sedem milijonov evrov. Podjetje naj bi odprlo več kot 150
delovnih mest. Direktorica podjetja Aleksandra Lalić je dejala, da je zelo zadovoljna s pogoji, ki jih
ponuja makedonska vlada.
Tehnološko-industrijske cone
Svetovna banka je Makedonijo v poročilu Doing Business uvrstila na 25. mesto, kar je tudi
najboljša uvrstitev med državami jugovzhodne Evrope. Svetovna banka navaja, da je država
ustvarila napredek pri zmanjšanju čakalne dobe za priključek električne energije za proizvodne
obrate. Država je prav tako, na osnovi varovanja transakcij, zagotovila boljšo zaščito za
investitorje. Kljub dobri uvrstitvi pa mora biti več storjeno na področju plačilne discipline in
davčnih olajšav.
Ocenjujemo, da povečan obseg tujih neposrednih investicij temelji na novi vladni strategiji
privabljanja tujih investitorjev. Veliko zanimanja pri tujih investitorjih so požele tehnološko-
industrijske cone, v katerih so pogoji za poslovanje zelo ugodni. V Makedoniji so bile v zadnjih leti
oblikovane tri tehnološko-industrijske cone. Vlada je za naslednja leta že napovedala oblikovanje
novih con.
65
8 ISR
Inštitut za strateške rešitve je think-tank, ki podpira in spodbuja mednarodno povezovanje v
podporo trajnostnemu, gospodarskemu in družbenemu razvoju. Inštitut je nastal kot posledica
zavedanja, da se svet spreminja in da je strateško povezovanje, ki bi omogočilo trajnostni
napredek in razvoj preko sodelovanja na mikro ravneh, ključno za našo prihodnost. Naša vizija je
postati vodilni center znanja in referenčna točka za podporo ter pospeševanje mednarodnega
gospodarskega sodelovanja, podjetništva in trajnostnega razvoja v Sloveniji ter na Zahodnem
Balkanu.
8.1 Kdo smo?
a.) TINE KRAČUN, direktor
Magisterij iz Politike, varnosti in povezovanja v jugovzhodni Evropi je pridobil na University
College London, School of Slavonic and East European Studies po tem ko je diplomiral iz
mednarodnih študij na Washington College, ZDA. Trenutno opravlja doktorat iz mednarodnega
poslovanja na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani. Tekoče govori angleško, nemško, srbsko
in hrvaško in ima osnovno znanje ruščine in španščine. Ima dolgoletne izkušnje iz poslovnega
svetovanja.
b.) MAJA BRATUŠA, analitik
Magistra diplomacije in diplomantka mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede.
Na ISR opravlja delo analitika. Odgovorna je za spremljanje političnega, gospodarskega in
družbenega dogajanja na Hrvaškem, Kosovu, v Črni gori in Sloveniji. Skrbi tudi za delovanje naše
spletne strani in družabnih omrežij.
c.) IVANA ANGELOVA, analitik
66
Absolventka ruskega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s
književnostjo. Na ISR opravlja delo analitika. Odgovorna je za spremljanje političnega,
gospodarskega in družbenega dogajanja v Srbiji, BIH in Makedoniji. Njeno delo je povezano tudi s
pošiljanjem ISR poročil, analiz in ostalih gradiv našim naročnikom.
Inštitut za strateške rešitve
Erbežnikova 2
1000 Ljubljana
Slovenija
T: 0599 26 591
S: http://www.isr.si/
: https://www.facebook.com/ISRLjubljana
: https://twitter.com/ISRLjubljana