ČLOVEKOVE PRAVICE V 2007: VELIKO KRŠITEV, NEKAJ UPANJAGENERALNA SEKRETARKA AI IRENE KHAN: POGUM JE, DA SPREGOVORIŠ

AMNESTYJEVE OLIMPIJSKE IGRE: LJUBLJANA, 14. JUNIJA 2008

www.amnesty.si

LETO 5, ŠTEVILKA 2, JUNIJ 2008

AMNESTYAKCIJA

ISSN 1581-8985

Kje-Kaj? I AMNESTY AKCIJA 2/2008

Amnesty International je svetovno gibanje dveh milijonov ljudi, ki se zavzemamo za človekove pravice.amnesty akcija izhaja 4-krat letno. Urednica: Metka Naglič. Oblikovna zasnova: Marko Kadić. Tisk: Tiskarna Schwarz. Naklada: 8.500. ISSN 1581-8985aI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65. e-pošta: amnesty@amnesty.si Splet: www.amnesty.si TRR: 03100-1012174536Stališča avtorjev, objavljena v Amnesty Akciji, niso nujno tudi stališča AI.

Fotografija na naslovnici: Amnesty International

03 aKcIjI Na pOT »NE MOREM VERJET! PO VSEH DEMONSTRACIJAH PRED ZAPRTIMI VRATI IN OKNI...«

04 aKTUaLNIK

06 Pod žArometom

ČLOVEKOVE PRAVICE V 2007: VELIKO KRŠITEV, NEKAJ UPANJAAMNESTY INTERNATIONAL JE 28. MAJA OBJAVILA LETNO POROČILO, KI OBRAVNAVA RAZMERE NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC V LETU 2007. POROČILO BELEŽI KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V 150 DRŽAVAH SVETA. POLEG HUDIH KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC PA JE AMNESTY ZABELEŽILA TUDI PORAST AKTIVIZMA LJUDI, KI ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE SVOJIH PRAVIC.

10 GENERALNA SEKRETARKA AI IRENE KHAN: POGUM JE, DA SPREGOVORIŠČLANEK NA PODLAGI POGOVORA Z GENERALNO SEKRETARKO AI IRENE KHAN, KI JE PRVA ŽENSKA NA ČELU GLOBALNE AMNESTY, PRAV TAKO PRVA MUSLIMANSKEGA POREKLA IZ AZIJE. DROBNA POSTAVA SKRIVA PRAVO AKTIVISTKO!

12 BIROKRATSKI IZBRIS, A RESNIČNA ŽIVLJENJA

14 AktIvIzem

16 vrtImo Svet

18 PISmA rešujejo žIvljenjA

20 pROdaja IzdeLKOv aIS

SRedINa

PEKING 2008: ZAHTEVAMO ZLATO ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

aKcIjI Na pOT I AMNESTY AKCIJA 2/2008 03

Čen Guangčeng je kot pravni svetovalec pomagal vaščanom kitajske vasi Linyi pri tožbi proti državi zaradi prisilnih sterilizacij in splavov več tisoč žensk. Po enoletnem hišnem priporu je dočakal sojenje. Njegovemu odvetniku je bila udeležba preprečena, prav tako ženi, ki jo je doma stražilo 10 policistov. Sojenje je bilo zaključeno v enem dnevu, zaradi »poškodovanja javne lastnine in zbiranja ljudi za blokiranje prometa« je bil obsojen na štiri leta in tri mesece zapora. Slepi aktivist tudi po pritožbi ostaja zaprt, na ukaz čuvajev so ga zaporniki hudo pretepli.

Čen je eden izmed tistih, za katere smo upali, da se bo njegova usoda dotaknila predstavnikov kitajskih oblasti v Sloveniji na sestanku, na katerega so nas na veleposlaništvu povabili maja. Na fotografiji se je Čen s sončnimi očali prešerno smejal na barvnem angleškem letaku, enakem, kot jih je Amnesty pripravila še za nekatere druge sotrpine, ki so preganjani zaradi njihovega političnega, verskega ali drugega prepričanja. Pa so vsi ti letaki končali na moji strani mize, naš sogovornik jih ni želel sprejeti. Zavrnil je tudi naša zavzemanja ob bližnjem začetku olimpijskih iger v Pekingu ter nam vljudno, a jasno dal vedeti, da Kitajska takšna zavzemanja vidi kot vmešavanje v notranje zadeve. Smo pa o vprašanjih univerzalnosti in nedeljivosti (vseh) človekovih pravic, potrebi po korakih proti odpravi smrtne kazni, nedopustnosti prevzgoje skozi prisilno delo in potrebi po nujnosti svobode govora in medijev razpravljali debelo uro. In zagotovljeno nam je bilo, da se Kitajska zaveda nujnosti nekaterih sprememb, da pa se tako velike spremembe v tako veliki državi lahko zgodijo le počasi. Številne skrbi AI še posebej izraža ob bližajočih olimpijskih igrah. Te naj bi, tudi po besedah kitajskih oblasti, sicer bile priložnost za človekove pravice v državi – čeprav ob nadaljnji skorajda neprepustni internetni cenzuri, hudem zatiranju zagovornikov človekovih pravic, zlorabi pravic posameznikov tudi v zvezi s samo pripravo na olimpijske igre ter krvavim dogodkom v Tibetu te zaveze izzvenijo skorajda cinično.

Vendarle pa se je ravno v tem času zgodil prvi sestanek med AI in kitajskimi predstavniki v Sloveniji, kar je zagotovo pomembna prelomnica za dialog o človekovih pravicah. In je morda vendar eden izmed kazalcev sicer počasnih sprememb v obnašanju Kitajske do civilne družbe – prav tako letos so prvi tak sestanek imeli kolegi iz nizozemske AI. »Po vseh demonstracijah pred zaprtimi vrati in okni,« kot je novico pokomentirala Nataša, dolgoletna aktivistka in sedaj tudi članica izvršnega odbora AIS.

Nedvomno bodo za nadaljnje prelomnice potrebne še številne akcije, demonstracije, pisma, javne razprave. Ker se ljudje, kot je Čen, ne bodo utrudili, se ne bomo niti mi. Vaš naslednji korak lahko naredite 14. junija v Tivoliju, kjer bomo tekli za »zlato za človekove pravice«. Sto metrov blaga z odtisi želj za pozitivno zapuščino olimpijskih iger bomo še junija predali kitajskemu veleposlaniku. Prav zdaj pa lahko preko www.amnesty.si pošljete apel za Čena in druge aktiviste.

Naj olimpijske igre resnično pustijo pečat za človekove pravice,

Nataša Posel, direktorica

In zagotovljeno nam je bilo, da se Kitajska zaveda nujnosti nekaterih sprememb, da pa se tako velike spremembe v tako veliki državi lahko zgodijo le počasi. Številne skrbi AI še posebej izraža ob bližajočih olimpijskih igrah. Te naj bi, tudi po besedah kitajskih oblasti, sicer bile priložnost za človekove pravice v državi – čeprav ob nadaljnji skorajda neprepustni internetni cenzuri, hudem zatiranju zagovornikov človekovih pravic, zlorabi pravic posameznikov tudi v zvezi s samo pripravo na olimpijske igre ter krvavim dogodkom v Tibetu te zaveze izzvenijo skorajda cinično.

»NE MOREM VERJET! PO VSEH DEMONSTRACIJAH PRED ZAPRTIMI VRATI IN OKNI...«

© Ced Simpson

04 aKTUaLNIK I AMNESTY AKCIJA 2/2008

Oglas za Amnestyjeve nujne akcije s sloganom: Tvoj podpis je za nekoga pot na svobodo (Pristop).

Nova moč v pisarni AIS Simona Kemperle.

Letni zbor članov je tudi priložnost za predstavitev preteklega dela in načrtovza naprej. Na sliki desno direktorica AIS Nataša Posel letošnji zbor članov seznanja z delom v 2007.

Letno poročilo AI sta slovenski javnosti na novinarski konferenci predstavila direktorica AIS Nataša Posel in vodja projektov na Sloveniji Blaž Kovač.

Na sliki člani izvršnega odbora AIS: Grega Milčinski, Nataša Šip, Sabina Živec, Špela Repič in Brina Felc (od leve proti desni). Manjkata predsednica IO Andreja Mrak in član IO Martin Langerholc.

aKTUaLNIK I AMNESTY AKCIJA 2/2008 05

ZA VEČ NOVIC POJDI NA

www.amnesty.si

LETNO POROČILO AI ZA LETO 2007KOT VSAKO LETO JE AMNESTY INTERNATIONAL TUDI LETOS KONEC MAJA OBJAVILA LETNO POROČILO, KI OBRAVNAVA RAZMERE NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC V LETU 2007. POLEG ANALIZE SKOZI SVETOVNO PRIZMO IN PO REGIJAH SO POGLAVITNI DEL POROČILA PODATKI O ČLOVEKOVIH PRAVICAH PO POSAMEZNIH DRŽAVAH. AI JE LANI ZABELEŽILA KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V 150 DRŽAVAH, VKLJUČNO S SLOVENIJO (VEČ O VSEBINI POROČILA NA STRANEH 6 DO 9). LETNO POROČILO STA SLOVENSKI JAVNOSTI NA NOVINARSKI KONFERENCI PREDSTAVILA DIREKTORICA AIS NATAŠA POSEL IN VODJA PROJEKTOV NA SLOVENIJI BLAŽ KOVAČ.

60 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic poročilo AI kaže, da so ljudje v najmanj 81 državah še vedno žrtve mučenja ali drugega slabega ravnanja, v najmanj 54 državah jim grozijo nepoštena sojenja, v najmanj 77 državah sveta pa nimajo svobode govora. AI v poročilu izpostavlja najmanj 23 držav z zakoni, ki diskriminirajo ženske, v najmanj 15 državah imajo zakone, ki diskriminirajo migrante, v najmanj 14 pa manjšine. Prav tako je AI zabeležila, da imajo v 45 državah pridržane zapornike vesti. Še več statistike in konkretnih zgodb za številkami najdete na spletni strani www.amnesty.si, kjer je tudi dostop do celotnega poročila v angleščini.

nekoga pot na svobodo (objavljen na strani 4), ki oglašuje nujne akcije oz. pisanje apelov. Na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF) sta bili s srebrnim priznanjem nagrajeni dve verziji tega oglasa; eden je prejel tudi nagrado za najboljšo ilustracijo v oglaševanju. Na festivalu Magdalena pa so prejeli posebno omembo žirije. Kreativni direktor in pisec oglasa je bil Aljoša Bagola; vodja projekta Mojca Goršič, art direktor pa Nenad Cizl.

Nujne akcije oglašuje tudi Pristopov TV oglas Podpis s sloganom Vaš podpis je naše orožje! Tudi tukaj je bil kreativni direktor in pisec Aljoša Bagola, vodja projekta Mojca Goršič, art direktor pa Miha Knific. Na SOF-u je bil ta oglas v kategoriji TV oglasi nagrajen z zlatim priznanjem. Na Magdaleni pa je spot prejel nagrado Srebrni modrc v kategoriji Motion.

Tudi Publicisev spot Svečka je bil na SOF-u v kategoriji TV oglasi nagrajen z zlatim priznanjem. Ta oglas je bil pripravljen ob letošnji 20. obletnici ustanovitve AI Slovenije. Kreativni direktor je bil Gal Erbežnik, art direktor pa Kristijan Andoljšek. Oglas se bo v prihodnjih mesecih brezplačno vrtel po številnih televizijskih postajah. V spotu lahko vidite, da je nemogoče ugasniti plamen naše svečke, obenem pa vas tudi prosimo za to, da AIS namenite del vaše dohodnine.

NOVA MOČ V PISARNI AISPo dobrih 5 letih dela se je Romana Franković, naša dosedanja vodja učenja človekovih pravic, odločila za nove izzive. Želimo ji vso srečo! S tem delovnim mestom pa se bo avgusta spoprijela Simona Kemperle, ki je bila izbrana na javnem razpisu. Delovne izkušnje na področju izobraževanja in vodenja projektov je zadnja štiri leta pridobivala v tujini, sedaj pa se vrača domov. Kot prostovoljka Rdečega križa je pred 10 leti prvič stopila v svet prostovoljstva in izvajanja izobraževalnih dejavnosti. Kot nam je povedala ob pripravi Amnesty Akcije, se res veseli sodelovanja z Amnesty. Za pisarno AIS velja enako: dobrodošla med nami!

ZBOR ČLANOV IZVOLIL NOV IZVRŠNI ODBORRedni letni zbor članov AI Slovenije je potekal 10. aprila v Ljubljani. Kot smo napovedali že v prejšnji številki ob vabilu na zbor, je med drugim bila njegova naloga izvoliti člane v organe društva. V izvršni odbor so bili izvoljeni Andreja Mrak (predsednica), Grega Milčinski (blagajnik), Brina Felc, Martin Langerholc, Špela Repič, Nataša Šip in Sabina Živec (vsi člani). Maja so se že zbrali na svojem prvem sestanku. Več o njihovih načrtih in delu boste lahko prebrali v naslednji številki Amnesty Akcije. Zbor članov je v nadzorni odbor društva izvolil Alenko Jerše, Primoža Kunaverja in Deana Zagorca, za člane disciplinske komisije pa Branko Emeršič, Anito Longo in Majdo Prijon.

LOBISTIČNO DELO AIS MED PREDSEDOVANJEM SLOVENIJE EUMED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM EU SMO V AIS VELIKO POZORNOST POSVETILI LOBIRANJU OBLASTI NA PODROČJIH, KI ZADEVAJO ČLOVEKOVE PRAVICE. LOBISTIČNA SKUPINA PROSTOVOLJK/CEV POD VODSTVOM VODJE PROJEKTOV NA SLOVENIJI BLAŽEM KOVAČEM IN KOORDINATORKO LOBISTOV JERNEJO TURIN JE OPRAVILA OGROMNO DELA. ČEPRAV KVANTITETA NI MERILO ZA KVALITETO, SMO SE VENDAR TRUDILI ZA OBOJE. V POPREČJU JE SKUPINA TEDENSKO NA SLOVENSKE IN EVROPSKE OBLASTI NASLOVILA PO DVA DOPISA. ČE K TEMU PRIŠTEJEMO ŠE KOMUNIKACIJO PREKO E-POŠTE IN SESTANKE (TER PRIPRAVE), JE REZULTAT VELIKO OPRAVLJENEGA DELA.

Med res veliko obravnavanimi temami velja izpostaviti pokrivanje ključnih dogodkov EU (dialogi in posvetovanja o človekovih pravicah z Rusijo, Afriško unijo in Kitajsko ter vrh EU - Latinska Amerika in Karibi), vsebinsko pa vprašanja človekovih pravic v boju proti terorizmu, smrtne kazni, konflikta v Sudanu in odgovornosti za vojne zločine.

Odziv slovenskih oblasti na naša priporočila je bil različen glede na temo. Naša opozorila glede človekovih pravic na Kitajskem in v Afriki, smrtne kazni in otrokovih pravic so oblasti praviloma vzele na znanje in upoštevale. Pogosto pa smo bili tudi v celoti preslišani: denimo pri opozarjanju na kršitve človekovih pravic s strani evropskih držav v boju proti terorizmu (izredne izročitve). Predsedovanje tudi ni pripomoglo k razrešitvi ključnih problemov doma: izbrisanih ter Romov. (B.K.)

OGLASI ZA AIS ŽANJEJO USPEHE!Agenciji Publicis in Pristop sta za AIS naredili nekaj oglasov, ki resnično izvirno prispevajo k širjenju Amnestyjevega sporočila. Vse oglase so pripravili brezplačno, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo! Oglase si lahko pogledate tudi na naši spletni strani www.amnesty.si.

V Pristopu so naredili tiskan oglas Podpis s sloganom Tvoj podpis je za

06 Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008

ČLOVEKOVE PRAVICE V 2007: VELIKO KRŠITEV, NEKAJ UPANJAČE SVET PRIJAZEN BI POSTAL, LE KDO BI ‘CAJTNGE’ ŠE BRAL. TAKO NEKAKO POJE ADI SMOLAR. TE BESEDE MI VEDNO V MISLIH SPROŽIJO ASOCIACIJO: PA ORGANI- ZACIJ, KOT JE AI, NE BI POTREBOVALI. ŽAL TUDI NAJNOVEJŠE LETNO POROČILO AMNESTY INTERNATIONAL, KI POKRIVA LETO 2007, NA VSEH 360 STRANEH PRIČA O SVETU, KATEREGA VSAKDAN SO TUDI BREZOBZIREN PREZIR DO ČLOVEKOVIH PRAVIC. PO DRUGI STRANI PA SMO LANI VIDELI PROTESTE Z ZAHTEVAMI ZA PRAVIČNOST IN ENAKOST MJANMARSKIH MENIHOV, PAKISTANSKIH ODVETNIKOV IN AKTIVISTK IZ ZIMBABVEJA. GIBANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE JE VENDAR ‘ŽIVO IN BRCA’!

Izmed množice pretresljivih zgodb preteklega leta se mi je zelo vtisnila v spomin usoda dekleta iz Saudske Arabije, ki je bila obsojena na bičanje in zapor, čeprav je sodišče ugotovilo, da je bila žrtev skupinskega posilstva. Njen zločin? Ko so ju napadli posiljevalci, je bila v družbi prijatelja, torej moškega spola. Primer je kasneje dobil precej pozornosti javnosti, med drugim je tudi AI pozvala članstvo in podpornike k pisanju apelov, in obsodba je bila decembra umaknjena, potem ko jo je kralj pomilostil.

Poleg absurdnosti, povezane s tem, da je bila obsojena žrtev, je ta zgodba pomenljiva, ker predstavlja moč aktivizma za človekove pravice. Pomilostitvi je nedvomno botrovalo tudi dejstvo, da se je zanjo zavzelo toliko ljudi.

Prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic včasih nekoliko spominjajo na nekakšno ‘igro’ med dobrim in zlim (pri čemer besedo ‘igra’ pišem z ‘drhtečo’ roko in zavedajoč se, da je za žrtve to povsem kruta realnost: morda bi bil primernejši izraz spopad!). Svet pač pogosto in za marsikoga ni prijazen. Posamezniki in skupine so vsakodnevno na udaru in težko je spremljati ponavljanje istih kršitev človekovih pravic: mučenje, slabo ravnanje, zatiranje svobode govora, združevanja in zborovanja, poboji civilistov v okviru oboroženih spopadov, smrtna kazen, prisilne izselitve, nasilje nad ženskami in podobno.

Priznajmo, vse to in še več vsebuje vsako letno poročilo AI, ki je nekakšen zbir kršitev po državah z analizo celotnega leta in priporočili/zahtevami. Dodatno pa žalostijo ‘inovativni’ pristopi v kršitvah. Generalna sekretarka AI Irene Khan opozarja na kompleksnost kršitev človekovih pravic (novi, organizirani kršitelji, ki niso države) ter na ‘možnosti’, ki jih tudi glede tega ponuja internet. Ne pozabimo: informacijska podjetja so doslej že pomagala vgraditi sisteme, ki omogočajo nadzor in cenzuro. Yahoo! je denimo kitajskim oblastem dal zasebne podatke svojih uporabnikov elektronske pošte, s čimer je pomagal pri krivičnem zapiranju ljudi. Microsoft in Google sta se podredila vladnim zahtevam za aktivno cenzuriranje svojih storitev za kitajske uporabnike. S takšnim ravnanjem se neposredno spodkopava splet kot enkratno orodje za deljenje informacij in svobodo izražanja.

Pa dobri igralci? Mednarodna civilna družba, organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty, in sami ljudje. Dejstvo je, da ob kršitvah ne smemo pogledati

Amnesty International si skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami prizadeva, da bomo v letu 2008, v katerem Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 60 let, zbrali milijon podpisov ljudi z vsega sveta v podporo deklaraciji. Gre za pobudo t. i. svetovnih starost (http://www.theelders.org/), ki se ji bomo pridružili tudi v AIS: za več informacij spremljajte našo spletno stran. Za septembrsko številko Amnesty Akcije pa pripravljamo posebno prilogo ob tem pomembnem jubileju.

Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008 07

stran: pogosto so žrtve same tako brez moči, da nujno potrebujejo našo pomoč. Velikokrat pa so prav aktivisti oz. zagovorniki človekovih pravic, ki si prizadevajo za svoje in pravice drugih, zaradi svojega delovanja še posebej na udaru oblasti. Od februarja do maja letos so na primer v Iranu pogojno obsodili na zapor in bičanje 6 žensk zaradi (resnično ironično!) sodelovanja na miroljubnem zborovanju v podporo skupini petih drugih žensk, ki so jim sodili zaradi sodelovanja na demonstracijah za odpravo diskriminatorne zakonodaje. Dokončna in previsoka pa je bila cena za novinarsko delo, v okviru katerega je izpostavljala kršitve človekovih pravic v Rusiji, za novinarko in zagovornico človekovih pravic Anno Politkovskayo, ki je bila oktobra 2006 umorjena pred svojim stanovanjem v Moskvi. AI je ob prvi obletnici njene smrti pozvala ruske oblasti k učinkovitejši kazenski preiskavi. Po najnovejših podatkih naj bi bilo devet ljudi obtoženih v zvezi z njenim umorom.

60. ROJSTNI DAN SDČP: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA SVETOVNE VODITELJE

10. decembra 1948 je Generalna skupščina ZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic (SDČP), ki predstavlja temelj sodobnega sistema univerzalnega varstva človekovih pravic. V desetletjih po drugi svetovni vojni je bil zagotovo narejen izjemen napredek v razvoju mednarodnih in regionalnih standardov in sistemov zagotavljanja človekovih pravic (konvencije, posebna telesa, sodišča

Zborovanje v organizaciji AI Nepal 1. oktobra 2007 v Katmanduju, na katerem so izrazili solidarnost z zatiranimi v Mjanmarju. Foto: AI

LETNO POROČILO AI: NE ZGOLJ STATISTIKA, AMPAK LJUDJE!

Gradbeno podjetje Rajski vrt je od julija 2007 naprej v soseščini Iraque v Luandi prisilno izselilo na stotine družin ter podrlo njihove domove. S prisilnimi izselitvami so naredili prostor za luksuzen stanovanjski kompleks. Izseljenim niso zagotovili nikakršne alternativne namestitve ali odškodnine. (iz besedila o Angoli)

Častitega U Thilavantha, namestnika predstojnika samostana v Myitkyini, so do smrti pretepli v priporu 26. septembra lani. Pretepli so ga tudi noč pred tem, ko so vdrli v njegov samostan. Še neugotovljeno število zapornikov je umrlo v priporu po zatrtju septembrskih demonstracij, in sicer zaradi ravnanja z njimi med zasliševanjem. (iz besedila o Mjanmarju)

08 Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008

...). Zaradi tega se je v svetu marsikaj spremenilo. Danes nudi pravno in ustavno zaščito človekovih pravic več držav kot kadarkoli prej. Kljub vsemu dobremu pa je vendar res, da so znamenja današnjega sveta nepravičnost, neenakost in nekaznovanost za kršitve. Zato je eno od sporočil Amnesty International ob 60. rojstnem dnevu SDČP, da nam svetovni voditelji dolgujejo opravičilo. Zakaj? Ker jim ni uspelo izpolniti zaveze iz SDČP glede pravičnosti in enakosti. V preteklih šestih desetletjih so namreč številne vlade pokazale več zanimanja za lastne politične interese in za zlorabo oblasti kot pa za spoštovanje pravic ljudi, ki jih vodijo (zgovorno s tega vidika je denimo ravnanje mjanmarskih oblasti ob majskem ciklonu Nargis: novica na strani 16).

Tisti, ki so zasnovali besedilo Splošne deklaracije človekovih pravic (zagotovo tudi pod vtisom strahot druge svetovne vojne), so verjeli, da se bodo grožnjam za človekove pravice lahko zoperstavili zgolj s sistemom globalnih vrednot, utemeljenih na enakosti, pravičnost in vladavini prava. Zavedali so se, da sta univerzalnosti človekovih pravic (vsi smo rojeni svobodni in enakopravni) ter njihova nedeljivost (vse pravice, ekonomske, socialne, državljanske, politične in kulturne, je treba uresničevati enako zavzeto) podlaga za našo skupno varnost in človečnost. Šest desetletij kasneje, še vedno na pragu 21. stoletja, živimo v svetu, za katerega je značilno prilivanje olja na ogenj nezaupanja, strahu, diskriminacije, predsodkov - tako med samimi vladami kot tudi med ljudmi. Revščina pa še poglablja in je gonilna sila za kršitve človekovih pravic.

NEKAJ GLAVNIH POUDARKOV ZA 2007Gledano skozi svetovno prizmo je bila zagotovo tudi za lansko leto značilna nesposobnost držav (zlasti Zahoda) in nekakšno obotavljanje novo nastajajočih sil pri spopadanju s hudimi krizami človekovih pravic. Če jih naštejemo le

Pripadnik BOPE, elitne enote vojaške policije v Riu de Janeiro, meri s puško v žensko,medtem ko ljudje protestirajo ob truplu žrtve, ki je bila ubita v eni od številnih policijskih operacij v Complexo de Alemão, Rio de Janeiro, 13. februar 2007. Foto: Ricardo Moraes/AP/PA Photos

Velikokrat so prav aktivisti oz. zagovorniki človekovih pravic, ki si prizadevajo za svoje in pravice drugih, zaradi svojega delovanja še posebej na udaru oblasti.

Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008 09

nekaj: sudanski Darfur (v petih letih krize je bilo zaradi konflikta ubitih več kot 90.000 ljudi, 200.000 pa naj bi jih umrlo zaradi različnih razlogov, povezanih s konfliktom), Mjanmar (več kot 100 ljudi naj bi bilo ubitih v zatrtju septembrskih protestov, približno toliko jih je prisilno izginilo; zaprtih je preko 1100 političnih zapornikov), Irak (na tisoče ubitih in ranjenih civilistov, vključno z otroki, zaradi sektaškega in drugega nasilja), Zimbabve (okoli 4 milijone ljudi je potrebovala pomoč v hrani).

Amnesty International je osupla nad dejstvom, da sta mučenje in slabo ravnanje vedno pogosteje sprejeta kot oblika zbiranja obveščevalnih podatkov. ZDA so si lani še naprej prizadevale oslabiti absolutno prepoved mučenja in slabega ravnanja. Ameriški predsednik je obveščevalni službi CIA odobril nadaljnjo uporabo skrivnih pridržanj in zasliševanj. Sramotni za EU, ki je pomembna igralka v mednarodni skupnosti, pa so novi dokazi, da je vrsta držav EU zamižala na eno oko ali sodelovala s CIA-o pri izrednih izročitvah (ugrabitev, skrivni pripor in nezakonit transfer zapornikov v države, kjer so jih mučili in z njimi slabo ravnali).

Če se še malo zadržimo ob EU: leta 2007 vzpostavljena Agencija za temeljne pravice je dobila tako omejena pooblastila, da sploh ne more zahtevati kakšne resnične odgovornosti za kršitve.

Medtem ko EU (pravilno) postavlja visoke standarde z vidika človekovih pravic za države kandidatke, lahko po dejanski včlanitvi države kršijo standarde s skoraj nič odgovornosti do EU. Ali lahko EU ali njene države članice zahtevajo spoštovanje človekovih pravic od Kitajske ali Rusije, če so same vpletene v mučenje? Ali lahko EU zahteva od drugih – precej revnejših – držav, naj imajo svoje meje odprte, ko pa njene lastne članice omejujejo pravice beguncev in prosilcev za azil? Ali lahko pridiga o strpnosti drugje, ko pa se ji ni uspelo uspešno spopasti z diskriminacijo proti Romom, muslimanom in drugim manjšinam, ki živijo znotraj njenih meja?

NA LASTNO ODGOVORNOST!Leto 2007 je zaznamovala tudi naraščajoča nepotrpežljivost ljudi zaradi nesposobnosti vlad, da bi zagotovile enakost in pravičnost. Če nanizam le tri primere: na dan boja proti revščini, 17. oktobra lani, se je 43,7 milijona posameznikov zavzelo za ukrepanje proti revščini. Po pritisku civilne družbe z vsega sveta je Generalna skupščina ZN decembra 2007 sprejela resolucijo o globalnem moratoriju na smrtno kazen. Potem ko vlada ni bila sposobna uspešno razrešiti širjenje in uporabo strelnega orožja, je civilna družba v Papui Novi Gvineji oblikovala svojo koalicijo za odpravo nasilja z orožjem. Amnesty opozarja: svetovni voditelji ignorirajo glas ljudi na lastno odgovornost!

Celotno letno poročilo v angleščini je dostopno na spletni strani www.amnesty.org

Metka Naglič

AI Koreja je maja 2007 pripravila kampanjo za otroke, poimenovano Knjige imamo raje kot igrače-puške. Sodelovali so tudi prostovoljci SK Telecom, največjega podjetja za mobilno tehnologijo in komunikacije. Okoli 400 otrok je zamenjalo svoje igrače-orožje za knjige.

Foto: AI

V letnem poročilu znova tudi Slovenija

Tudi tokrat sta bili neureditev statusa izbrisanih (več o tem lahko preberete tudi na straneh 12 in 13) ter diskriminacija Romov (z vidika izobraževanja) temi, zaradi katerih se je Slovenija pridružila 150 državam sveta v letni inventuri kršitev človekovih pravic.

Poleg ponovitve priporočil glede izbrisanih je AI v preteklem letu pozvala k umiku ustavnega zakona za ureditev vprašanja izbrisanih (trenutno v postopku v državnem zboru). AI verjame, da predlagan ustavni zakon še naprej krši človekove pravice izbrisanih ter nadalje slabša njihov že tako slab položaj.

Glede diskriminacije v izobraževanju romskih otrok pa AI znova opozarja na njihovo izključenost iz izobraževalnega sistema. Posebej opozarja na Bršljinski model, ki bi lahko omogočal vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke. Slovenske oblasti sicer zatrjujejo, da ta model ne vodi v segregacijo. Do konca leta AI ni dobila konkretnejših podatkov, ampak le informacijo, da se model še razvija.

10 Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008

Prva ženska na čelu AI govori v pozitivnih tonih in opozarja na vzpodbudne razvojne korake, kar zadeva nekaznovanost za vojna hudodelstva na območju nekdanje Jugoslavije. A to kaže le na osebno pozitivno naravnanost: Irene Khan je tako kot organizacija, ki jo vodi, trdna v svojih načelih, ko gre za spoštovanje človekovih pravic. Tako se ni udeležila dogovorjenega sestanka, ker je hrvaški predsednik Stjepan Mesić odpovedal svojo prisotnost in nanj poslal svoje namestnike. Nekaj dni kasneje je na uradnem obisku v Bruslju poudarila, da Hrvaška zagotavljanje odgovornosti za vojna hudodelstva še ni opredelila kot jasno politično prioriteto ter da mora EU v okviru predpristopnega procesa to nedvomno zahtevati.

»Mednarodno kazensko sodišče za Jugoslavijo se je pojavilo v času, ko ni bilo mednarodnih instrumentov za sojenje vojnim hudodelcem. Doseglo je, da njihova odgovornost in zagotovitev pravičnosti nista bili umaknjeni s pogajalske mize in pometeni pod preprogo. Sedaj je treba zagotoviti prehod na nacionalno in regionalno raven, da se mednarodni sodni procesi in postopki nadaljujejo. Tu lahko vidimo številne napredke na različnih področjih,« razlaga.

60 LET KASNEJE: BOJ ZA VSE PRAVICE ENAKO AKTUALENIrene Khan daje v svoji drobni postavi močan vtis neupogljive trdnosti in zoprne vztrajnosti. Maja 2005 je razbesnela svetovno velesilo, ko je njihovo vojaško bazo Guantánamo, v kateri imajo brez obtožnic in spoštovanja osnovnih človekovih pravic pridržane ujetnike, za katere trdijo, da so sodelovali pri terorističnih dejavnostih, poimenovala gulag našega časa. Šele slabo leto zatem je pozval k zaprtju Guantánama tudi evropski parlament in tedanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan.

Njeno delo pri Amnesty International je pustilo do sedaj predvsem močan pečat na področjih, ki so veljala za zapostavljena, med drugim tudi boj za enakopravnost žensk. »Revščina je danes še vedno večinoma ženskega spola,« zavzeto razlaga. »In danes tudi Amnesty ponovno poudarja, da je človek celostno bitje, ne le politično. Zato so pomembne socialne, ekonomske in kulturne pravice.

GENERALNA SEKRETARKA AMNESTY INTERNATIONALIRENE KHAN: POGUM JE, DA SPREGOVORIŠSREČAMO SE APRILSKEGA VEČERA V HOTELU V SREDIŠČU ZAGREBA. KONEC NATRPANEGA DNEVA OBLJUBLJA DELOVNO NOČ. IRENE KHAN NAMIG O VERJETNI UTRUJENOSTI ZAVRNE Z NASMEHOM. »TO JE MNOGO LAŽJE IN UDOB-NEJE KOT DENIMO OBISK DARFURJA ALI KONGA,« JE MENILA OB KONCU SVOJEGA OBISKA NA HRVAŠKEM, V OKVIRU KATEREGA SO PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJE NA MESTU SAMEM Z RAZLIČNIMI SOGOVORNIKI PREVERILI, KAKO SE ZAGOTAVLJA ODGOVORNOST ZA VOJNA HUDODELSTVA.

Irene Khan je v mnogih pogledih pionirka, ki predstavlja mostove med bregovi, ki do sedaj še niso bili povezani. Prvič v zgodovini vodi eno najvplivnejših nevladnih organizacij na svetu, ki se zavzema za človekove pravice vseh ljudi, ženska, muslimanskega porekla iz Azije.

Nadaljevanje članka na strani 11. Foto: Matej Povše/Dnevnik

www.amnesty.si

PEKING 2008: ZAHTEVAMO ZLATO ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

Foto: Amnesty International

PekInG 2008: zAHtevAmo zlAto zA Človekove PrAvICe I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA02

Kakšna bo zapuščina olimpijskih iger v Pekingu za človekove pravice? Izbrala jo bo Kitajska!

V Pekingu se bodo 8. avgusta letos začele 29. olimpijske igre (OI). Načela olimpijskega duha poudarjajo pomen ‘univerzalnih temeljnih etničnih načel’ in ‘ohranjanja človeškega dostojanstva’. Tudi predstavniki kitajskih oblasti so večkrat poudarili, da bodo OI priložnost za človekove pravice. V Amnestyju jih držimo za besedo!

AI ima glede človekovih pravic na Kitajskem veliko skrbi. Pred OI pa smo se posebej osredotočili na 4 področja: smrtna kazen, pripori brez sojenja z namenom kaznovanja, ustrahovanje zagovornikov človekovih pravic in neupravičena cenzura na spletu. V tej prilogi boste našli osnovne podatke glede omenjenih področij, za pregled podrobnejših informacij pa vas vabimo na spletno stran (www.amnesty.si/OI). Tam boste našli tudi apele, s katerimi se lahko zavzamete za žrtve kršitev človekovih pravic. Več informacij boste našli tudi glede Tibeta, zlasti glede nedavnih protestov in z njimi povezanimi kršitvami človekovih pravic.

Vabljeni tudi na Amnestyjeve olimpijske igre v park Tivoli v Ljubljani v soboto, 14. junija (kaj se bo tam dogajalo, najdete na zadnji strani priloge).

Stop za smrtno kazenKitajska je država, v kateri usmrtijo največ ljudi na svetu. Smrtna kazen je predvidena za okoli 68 kaznivih dejanj, vključno z nenasilnimi. Nihče, ki je na Kitajskem obsojen na smrt, ni imel poštenega sojenja v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Prihaja do naslednjih kršitev: ni takojšnjega dostopa do odvetnika, ni domneve nedolžnosti, politično poseganje v sodstvo in neizključitev dokazov, pridobljenih z mučenjem. Vrsta kitajskih medijev je nedavno poročala o nedolžnih ljudeh, ki so bili usmrčeni zaradi takšnih pomanjkljivosti sistema.

Uradni podatki o smrtnih obsodbah in usmrtitvah so državna skrivnost. Na podlagi medijskih poročil AI ocenjuje, da je bilo v letu 2007 usmrčenih vsaj 470 ljudi, na smrt obsojenih pa 1860. Ocena sklada Dui Hua s sedežem v ZDA pa je veliko večja: v letu 2006 naj bi bilo od 7500 do 8000 usmrtitev (na podlagi podatkov iz kitajskih virov z dostopom do uradnih informacij).

AI poziva kitajske oblasti, naj kot prvi korak k odpravi smrtne kazni zmanjšajo število kaznivih dejanj, za katere je predvidena smrtna kazen. Javno naj objavijo podatke o usmrtitvah ter zagotovijo dostop družin in odvetnikov do obsojenih na smrt.

Poštena sojenja za vseAmnesty poziva k poštenim sojenjem v skladu z mednarodnimi standardi za vse ter k odpravi samovoljnega policijskega pridržanja. To je administrativni pripor, ki ga z namenom kaznovanja naloži policija – brez obtožbe, sojenja ali sodne preveritve. Žal se pred OI ta oblika pridržanja uporablja tudi za to, da bi se Peking ‘očistilo’ nezaželenih pred velikim dogodkom.

Najbolj znana oblika tega pridržanja je prevzgoja skozi delo, ki je bila v nekem uradnem pravnem časopisu opisana kot kaznovanje za dejanja, ki ‘padejo’ nekje med kriminal in napako. Po sedanjem sistemu so lahko ljudje pridržani v tej prevzgoji do 3 leta, z možnostjo enoletnega podaljšanja. Teoretično se lahko pritožijo, a običajno se jim potem pridržanje še podaljša, saj kitajske oblasti pritožbe dojemajo kot znak slabega odnosa do procesa reformiranja! Na stotine tisočev ljudi (med njimi kriminalci, katerih prekrški niso prehudi, kritiki vlade in pripadniki ‘prepovedanih prepričanj’) naj bi bilo zaprtih v ustanovah za prevzgojo, številni v zelo slabih razmerah. V okviru prevzgoje so prisiljeni delati veliko ur na podoben način kot v primeru prisilnega dela v zaporih. So tudi v nevarnosti mučenja in drugega slabega ravnanja, zlasti če se nočejo odreči svojemu ‘kriminalnemu’ vedenju ali se poskusijo pritožiti zoper kazen.

Obstajata še dve sporni obliki administrativnega pripora: pridržanje in izobraževanje (uporablja se za kaznovanje domnevnih prostitutk in njihovih strank za obdobje od 6 mesecev do dveh let) ter prisilno odvajanje od drog (ki policiji omogoča pridržanje tistih, ki jih sumi, da so odvisniki od drog).

Bu Dongweiju je bilo naloženih dve in pol leti prevzgoje skozi delo zaradi aktivnosti, ki jih je izvajal kot član duhovnega gibanja Falun Gong. Apel za njegovo izpustitev najdete na www.amnesty.si/OI. Foto: Zasebno

AMNESTYJEVE OLIMPIJSKE IGRE: 14. JUNIJA 2008, OD 9h DO 13h LJUBLJANA, PARK TIVOLI (KOTALKALIŠČE)VSEBINA PRIREDITVE NA ZADNJI STRANI PRILOGE.

PekInG 2008: zAHtevAmo zlAto zA Človekove PrAvICe I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA 03

Prepoved cenzureKljub nedavnem olajšanju dela za tuje novinarje se nadaljuje zatiranje posameznih novinarjev, časopisov in spletnih strani. Amnesty ima podatke o 30 novinarjih in 50 uporabnikih spleta, ki so za zapahi. Organizacije za medijsko svobodo so Kitajsko označile za ‘največjo ječarko novinarjev na svetu’.

Novinar Ši Tao, ki mu je Svetovno združenje časopisov lani podelilo zlato pero svobode, služi 10-letno zaporno kazen, ker je posredoval informacije o tem, kakšna so bila navodila kitajskih oblasti lokalnim medijem glede poročanja o 15. obletnici vojaškega zatrtja demonstracij na Trgu nebeškega miru. Spletni ponudnik storitev Yahoo je kitajskim oblastem dal podatke, ki so vodili do njegove aretacije. Na www.amnesty.si/OI lahko zanj napišete apel z zahtevo za izpustitev!

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima Kitajska, ki ima več kot 162 milijonov uporabnikov spleta, najbolj razpreden, tehnološko dodelan in širok sistem filtriranja na svetu. ‘Veliki kitajski varnosti zid’ je cenzorski in nadzorni projekt, ki vladi dovoljuje blokiranje in filtriranje spletnih vsebin. Opazovalci ocenjujejo, da obstaja spletna policijska sila s 30.000 pripadniki, ki se ob pomoči zahodne tehnologije posveča nadziranju spletnih strani in elektronske pošte.

AI poziva kitajske oblasti, naj zagotovijo popolno medijsko svobodo za vse novinarje (tuje in domače) ter zagotovijo, da se nikogar ne aretira ali se mu/ji sodi zaradi legitimne uporabe spleta. Prav tako morajo izpustiti tiste, ki so zaprti zgolj zaradi legitimne uporabe spleta.

Dear Prime Minister,

In line with official commitments that human rights would improve in the run-up to the Beijing Olympics I urge you to secure Ye Guozhu’s immediate and unconditional release. I urge you also to guarantee that he is not subjected to torture or other ill-treatment while he remains in prison and that his conditions of detention improve. Please ensure that Ye Guozhu is granted regular visits by his family and has access to lawyers and any necessary medical treatment. I also urge you to do everything within your power to ensure human rights defenders are able to carry out their legitimate work free from fear of harassment, ill-treatment and arbitrary detention.

Yours sincerely,

Zagovorniki človekovih pravicAI poziva kitajske oblasti, naj prenehajo z uporabo samovoljnih pridržanj, ustrahovanja in nadlegovanja aktivistov in zagovornikov človekovih pravic ter izpustijo tiste, ki so že zaprti. Številne aktiviste obtožijo in zaprejo kot zapornike vesti v politično motiviranih procesih, vedno več pa jih imajo zaprtih v njihovih lastnih domovih, pri čemer je pred vrati policija, ki izvaja nadzor.

Nekatere določbe kitajskega kazenskega zakonika se še naprej uporabljajo kot politično orodje za zatiranje drugače mislečih. Široko opredeljene kategorije kaznivih dejanj (denimo ‘separatizem’, ‘prevratništvo’, ‘motenje javnega reda’ in ‘kraja državnih skrivnosti’) se uporabljajo za pregon ljudi, ki zgolj izvajajo legitimne in miroljubne aktivnosti za človekove pravice. Ye Gouzhu (na sliki) denimo je bil obsojen na 4 leta zapora zaradi njegovih aktivnosti proti prisilnim izselitvam v povezavi z OI. Več o njem najdete na www.amnesty.si/OI, iz te priloge pa lahko izrežete tudi apel za njegovo izpustitev in ga pošljete.

Prime Minister of the People’s Republic of China WEN Jiabao Guojia ZongliThe State Council General Office2 FuyoujieXichengquBeijingshi 100017People’s Republic of China

SIgNaTURe daTe

Besede in fraze, ki so bile med drugim cenzurirane na spletu, so: ‘človekove pravice’, ‘demokracija’ in ‘svoboda’. Številne spletne strani nevladnih organizacij ali tujih političnih skupin so še naprej blokirane. © Pieter Fannes

Ye Gouzhu je zaprt zaradi aktivnosti proti prisilnim izselitvam zaradi OI. Pošljite zanj apel, ki ga najdete v tej prilogi! © Ng Han Guan/AP/PA Photo

#

PekInG 2008: zAHtevAmo zlAto zA Človekove PrAvICe I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA04

VABLJENI NA AMNESTYJEVE OLIMPIJSKE IGRE!V soboto, 14. junija, pripravljamo v ljubljanskem parku Tivoli Amnestyjeve olimpijske igre, ki bodo potekale pod sloganom Peking 2008 – Zahtevamo zlato za človekove pravice. Obljubljamo vam mešanico športa, glasbe in aktivističnega duha. Prireditev bo povezoval športni novinar Igor E. Bergant. Razen teka bo vso ostalo dogajanje potekalo na kotalkališču (ob Zavodu Tivoli). Toplo dobrodošli!

DOBRODELNI TEK: dan bomo začeli s tekom v dveh težavnostnih stopnjah (5 in 10 kilometrov). Na registracijo (na kotalkališče) ste vabljeni ob 8. uri zjutraj, začetek teka pa je ob 9. uri. Prijavnina je 5 evrov. V izogib preveliki gneči na dan teka vas prosimo, da nam pošljete prijave na anja.vrdlovec@amnesty.si ali pokličete na 01 426 93 77. Seveda ne bomo zavrnili nikogar, ki bi prišel brez vnaprejšnje prijave.

SKOK ČEZ OVIRE: povabili vas bomo k simboličnemu skoku čez ovire, ki bodo predstavljale 4 področja kršitev človekovih pravic: smrtno kazen, nepoštena sojenja in administrativna pridržanja, cenzuro ter oviranje dela zagovornikov človekovih pravic.

ŽIGOSANJE TRAKA ŽELJA: naš cilj je zbrati 100 metrov blaga, na katerega ljudje odtisnejo žig z napisom ‘olimpijska zapuščina’ in zraven dopišejo svojo željo, kakšna naj bi bila pozitivna zapuščina za človekove pravice. Žige že pridno zbiramo (glej sliko – sredi maja smo imeli že 48 metrov); celoten trak pa bomo predali predstavnikom kitajskega veleposlaništva v Sloveniji kot posebno velikansko peticijo.

PODPISOVANJE PETICIJ: kot ste lahko prebrali v tej prilogi, je ogromno zapornikov vesti, aktivistov za človekove pravice in drugih, ki potrebujejo vaš glas. Tega boste lahko izrazili s podpisom pod peticije za kitajske oblasti.

IZPUSTITE ZAPORNIKA VESTI IZ KLETKE: naša pisma-apeli so naše orodje za spreminjanje sveta. Kako to deluje, bomo ponazorili še z eno simbolično akcijo: povabili vas bomo, da zagotovite izpustitev zapornika ali zapornice vesti iz kletke, tako da ga/jo v njej zamenjate. Potem pa bo vas ‘rešil’ nekdo drug.

NAGRADNI KVIZ: pripravljamo nagradni kviz z vrsto praktičnih nagrad. Glavna nagrada je izlet z balonom za eno osebo, ki so nam ga podarili pri Abstel Ljubljana (najdete jih na www.baloni.com). Seznam ostalih nagrad najdete na www.amnesty.si/OI (presenetili vas bomo z nagradami, ki so sladke, okusne, za dušico, za dober izgled, uporabne in še kaj).

GLASBENI GOSTJE: hvala skupinama Smurgles in Bobnars United ter djane Housewife, ki bodo brezplačno obogatili naš program s svojo glasbo.

Za več informacij prosim spremljajte spletno stran: www.amnesty.si/OI

Za podporo dogodka se zahvaljujemo: Drogi Kolinska, Evrosadu, Pivovarni Laško, ŠOU Ljubljana in Zavodu Tivoli.

Zadovoljni Amnestyjevi aktivisti po uspešni akciji v Kopru, kjer so zbrali žige z željami za pozitivno zapuščino OI na Kitajskem na kar 7 metrov blaga. Akcija zbiranja žigov je cel april potekala v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, sicer pa so jo naši prostovoljci pripravili tudi na Jesenicah in v Mariboru. Cilj 100 metrov blaga z željami bomo skušali doseči 14. junija na Amnestyjevih OI.

Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008 11

Skupaj s političnimi in državljanskimi so bile zapisane v Splošno deklaracijo človekovih pravic leta 1948. Pred šestdesetimi leti niso delali razlik in te poskušamo danes pri Amnestyju ponovno izničiti. Danes lahko ob globalizaciji in ekonomski krizi jasno vidimo prepade, ki so še vedno tu. Človekove pravice – vse – so izredno pomembne. Vse pomembnejše je zavzemanje za socialno pravičnost. Pri tem so temeljni principi Amnestyja oziroma človekovih pravic: enake možnosti, enak dostop do osnovnih pravic. Ne glede na političen sistem je država odgovorna za spoštovanje človekovih pravic.«

Opozarja, da same volitve še niso pogoj, da bodo ravnanja izvoljenih demokratična in v duhu človekovih pravic. Zato je pomembno neodvisno in močno sodstvo, ki uveljavlja vladavino prava. Hkrati uvršča človekove pravice na področje, ki nujno potrebuje mednarodno večstransko platformo Združenih narodov.

Poleg potrebe po enakem vrednotenju celega spektra človekovih pravic Khanova opozarja tudi na dejstvo, da postajajo kršitve človekovih pravic vse bolj kompleksne. »Tu je internet, tehnologija nadzora se spreminja, vstopajo novi igralci, ki nimajo mednarodno-pravne subjektivitete, kot jo imajo države, a vendar delujejo organizirano in so potencialni ter realni kršitelji človekovih pravic. Pred nami so številni izzivi, a hkrati tudi mnoge priložnosti.«

VSAK POSAMEZNIK ŠTEJE »Sama sem v Bangladešu spoznala trpljenje. Kasnejše izkušnje in moj aktivizem pa so mi pokazali, da lahko igram vlogo. Ko sem študirala v Angliji, je v Južni Afriki vladal apartheid, na Portugalskem diktatorski režim. Kregala sem se s kolegi, ker nisem hotela le sedeti in pisati pisem. Šla sem na ulice in protestirala, se pridružila bojkotu Južne Afrike ... Tako sem našla svoj glas, ki je nato postajal vse glasnejši. Zavzameš se za stvari, ki so ti pomembne. Nihče ni vame meril s pištolo, a ko si mlad, se je težko zoperstaviti večini in se postaviti za lastna načela. Potreben je pogum. Prepričana sem, da je v Sloveniji veliko mladih ljudi, ki živijo udobno življenje, a se vendar postavijo proti toku in rečejo: ‘Oprostite, ti ljudje so diskriminirani in mislim, da se moram postaviti na njihovo stran. Dogajajo se krivice. Moram spregovoriti.’ Pogum lahko najdeš tudi v zelo majhnih, dozdevno običajnih situacijah in ta je zelo pomemben.«

Pogovarjala se je Kristina Božič.

Irene Zubaida Khan je od avgusta 2001 generalna sekretarka Amnesty International, in sicer sedma po vrsti. Khanova je bila vedno zainteresirana za neposredno delo z ljudmi: leta 1977 je pomagala ustanoviti razvojno organizacijo Concern Universal, dve leti kasneje pa je začela delati kot aktivistka za človekove pravice pri Mednarodni komisiji pravnikov. Leta 1980 se je pridružila Uradu Visokega komisarja za begunce in v naslednjih 20 letih delala tako na sedežu urada kot tudi na terenu; med drugim je bila vodja ekipe tega urada v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji med kosovsko krizo leta 1999. Tudi kot generalna sekretarka AI v svoje delo vključuje obiske na terenu; tako je samo vodila misije v Pakistan, Afganistan, Izrael / Zasedena ozemlja, Kolumbijo, Kongo, Brazilijo, Mehiko, Turčijo, Španijo, Tajsko, Darfur v Sudanu in Nepal. Študirala je pravo na univerzi v Manchesterju in Harvardu. Uvrščena je bila med 100 najvplivnejših Azijcev ter med 100 najvplivnejših Muslimanov v Veliki Britaniji.

Foto: Matej Povše/Dnevnik

Komunikacijska intervencija: Ljubljančani lahko te dni prebirajo na različnih oglasnih mestih zgodbo ene od izbrisanih, ki pravi, da je ob ‘izginotju’ njenih podatkov iz ustreznih registrov pomislila, da gre za birokratsko zmešnjavo. Da ji bo to vzelo dodatno uro časa – ne pa 16 let.

AI Slovenije, Mirovni inštitut, Mestna občina Ljubljana in Studio Poper (slednji je kampanjo zasnoval oblikovno in komunikacijsko) smo pripravili t. i. komunikacijsko intervencijo, da bi problematiko izbrisanih približali tudi širši javnosti. Osrednja točka intervencije je spletna stran www.izbrisan16let.si, ki vsebuje zgodbe izbrisanih, ozadje izbrisa, posebej uporabna pa je tudi kategorija pogostih vprašanj. V kampanjo se lahko vsakdo vključi tudi s podpisom pod e-peticijo, ki poziva notranjega ministra k ustrezni ureditvi statusa izbrisanih.

Kampanja pa ne deluje le v virtualnem prostoru, ampak skuša izbrisane preko izpovedne osebne izkušnje približati kot soljudi. Najvidneje nam je to uspelo z zapisi zgodb izbrisanih na fasadi Hribarjeve hiše. Ljubljančane pa izbrisani s svojimi usodami nagovarjajo tudi na avtobusnih postajališčih, preko oglasov v lokalih ter s silhuetami v izložbenih oknih. Več: www.izbrisan16let.si

12 Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008

BIROKRATSKI IZBRIS, A RESNIČNA ŽIVLJENJAV SODELOVANJU Z NEKATERIMI IZBRISANIMI JE AI SLOVENIJE SPOMLADI PRIPRAVILA TURNEJO IZBRISANIH. S FINANČNO IN VSEBINSKO POD-PORO AI AVSTRIJE, AI DANSKE IN AI NEMČIJE SO V CELOVCU, GRADCU, KOPENHAGNU IN BERLINU SLIŠALI OSEBNE IZPOVEDI IZBRISANIH. ‘TURNEJE’ ŽRTEV KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC AI POGOSTO UPORABLJA ZA TO, DA PRIBLIŽA NJIHOVE ZGODBE ČLANOM, ŠIRŠI JAVNOSTI IN TISTIM, KI IMAJO MOŽNOST ODLOČANJA. VČASIH JE TREBA ŠOKIRA-TI, DA DOSEŽEŠ SPREMEMBE. ZGODBE IZBRISA-NIH SO NEDVOMNO OSUPLJALE OBČINSTVO.

Kot recimo zgodba Mirjane v tu objavljenem okvirčku. Ali ta izpoved: »Trikrat na teden smo trenirali na Taboru. Kot del ekipe sem z bosanskim potnim listom ter slovenskim turističnim vizumom na mednarodnih športnih tekmovanjih zastopal slovenske barve.« Skupaj se te zgodbe sestavijo v kompleksno zgodbo kolektivne kršitve človekovih pravic, ki je slovenska država še vedno ni ustrezno popravila, pa tudi sicer trenutna vsebina in debate o ustavnem zakonu ne zbujajo prav veliko upanja.

26. februarja 1992 je z izbrisom iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije 18.305 posameznikov nenadno in brez opozorila prenehalo pravno obstajati. Sedem let kasneje je slovensko ustavno sodišče potrdilo, da je bil izbris nezakonit. K ureditvi položaja izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča so Slovenijo pozvali tako ustrezni organi Sveta Evrope kot tudi Združenih narodov.

Februarja letos smo tako obeležili že 16 let od izbrisa, a slovenska država še vedno ni ustrezno razrešila vprašanja poprave krivic izbrisanih. Neureditev tega vprašanja je bila tudi ena izmed tem, ki jih je AI izpostavila med slovenskim predsedovanjem EU. Nekateri od izbrisanih so si sicer v preteklih letih nekako uredili svoj status, katerega odvzem jim je dejansko onemogočil normalno življenje. Pahnjeni so bili v situacijo brez vrste osnovnih pravic: izgubili so delo, niso mogli nadaljevati šolanja, ostali so brez zdravstvenega zavarovanja s pogubnimi posledicami za zdravje, družine so bile ločene, kljub svojemu poštenemu življenju so se bali srečanja s policijo, ki bi jih lahko odpeljala čez mejo … Premnogi še vedno nimajo urejenega statusa.

Po 16-ih letih v slovenski javnosti še vedno obstaja precejšnje nepoznavanje problematike izbrisanih, katere srž je, da so ti ljudje protipravno izgubili status stalnih prebivalcev Slovenije, ki so ga imeli do takrat. Na drugi strani pa je to eno

Pod žArometom I AMNESTY AKCIJA 2/2008 13

izmed perečih vprašanj, ki se v javnosti, pa tudi v političnem prostoru, pogosto prikazuje izrazito črno-belo. Poleg ureditve vprašanja izbrisanih na politični in pravni ravni je zato nujno problematiko razjasniti in približati tudi širši javnosti. Zdi se namreč, da marsikdo ne pozna celotnega spektra kršitev človekovih pravic, ki jih je povzročil nezakonit izbris. Zaradi tega tudi v Sloveniji to pomlad poteka intenzivna kampanja z namenom osvetlitve njihovega položaja (več o tej ‘komunikacijski intervenciji’ v izpostavljenem besedilu na strani 12).

Zahvaljujoč naši turneji pa vedo več o celotni problematiki v avstrijskih Celovcu in Gradcu. V začetku aprila je Blaž Kovač iz AIS skupaj z Nisveto in Nives Lovec ter Mirjano Učakar obiskal Celovec, kjer je lokalna Amnestyjeva skupina pripravila predstavitev na Celovški univerzi. Dogodka so se udeležili tudi številni pripadniki slovenske manjšine. Mesec dni kasneje so isti udeleženci zgodbe predstavili tudi lokalni skupini v Gradcu. Poleg medijskega dela je med obema obiskoma sosednje države avstrijska sekcija AI izvedla tudi lobiranje svojih oblasti, ki pa so se odzvale precej neodločno.

Nasprotno so pristojni za človekove pravice na danskem zunanjem ministrstvu v začetku maja naša lobistična prizadevanja vzeli zelo resno ter zbudili upanje na aktivno pomoč pri zagotavljanju izvršitev odločb ustavnega sodišča in priporočil mednarodnih teles. Mirjana Učakar je svojo zgodbo predstavila tudi na letnem zboru članov danske Amnesty, tematiko pa smo predstavili tudi medijem.

Lobistično delo je bilo tudi v ospredju obiska Aleksandra Todorovića in Blaža Kovača v Berlinu v začetku maja. Nemška sekcija AI je pripravila dve srečanji z visokimi predstavniki nemškega zunanjega ministrstva in poslancem nemškega parlamenta, sicer predsednikom delovnega telesa parlamenta za človekove pravice. Srečanji sta bili dokaj politične narave, kjer so nemški sogovorniki izpostavljali pomen človekovih pravic v EU in se do določene mere obvezali aktivno angažirati tudi na tem področju.

Odziv občinstva, ki je prisluhnilo predstavitvi problema v vseh omenjenih mestih, je bil predvsem začudenje nad nizko ravnijo pravne kulture in neučinkovitosti pravne države v tem primeru. Po 16 letih je res skrajni čas, da se slovenska država odgovorno sooči s tem vprašanjem in ga uredi tako, kot se spodobi za demokratično državo, utemeljeno na vladavini prava.

Pripravila Blaž Kovač, Metka Naglič.

KAKO LAHKO SRB IN SLOVENKA NAREDITA HRVATICO?

Rojena sem v Sloveniji, kjer sem vedno živela. Mama je bila Slovenka, oče pa Srb. Ker je oče med vzpostavljanjem evidenc republiškega državljanstva živel tudi na Hrvaškem, so me vpisali v hrvaško matično knjigo in sem imela hrvaško republiško državljanstvo. A tega nisem vedela! Po osamosvojitvi sem mislila, da bom avtomatsko dobila tudi državljanstvo. Kasneje sem izvedela, da sem bila izbrisana in da me vodijo kot Hrvatico. Ker nisem imela nobenih pravic (zdravstvo, sociala ..), smo z možem in sinom ‘inovativno’ in preko poznanstev urejali vse potrebno za ‘normalno’ življenje. Okolica me je pogosto obravnavala kot nekakšen izmeček: da sem sama kriva. Živela sem v strahu, da me ne bi izgnali na Hrvaško. Šele po vrnitvi statusa stalne prebivalke sem spet postala človek.

Celotno zgodbo Mirjane Učakar najdete na www.amnesty.si (izberite ‘akcije’ in ‘izbrisani’).

Foto: Mateja Kurir

Zapisi zgodb izbrisanih na fasadi Hribarjeve hiše v Ljubljani.

ZA VEČ NOVIC POJDI NA

www.amnesty.si

14 AktIvIzem I AMNESTY AKCIJA 2/2008

NAJVEČJA ZAPRISEGA NENASILJU‘KOT ZREL IN ODGOVOREN ČLOVEK PRISEGAM, DA NASILJA NE POVZROČAM, NE SPREGLEDAM, NE SPODBUJAM, OB NASILJU PRIMERNO UKREPAM, PROTI NASILJU GOVORIM IN DELUJEM TER SE INFORMIRAM O TRGOVINI Z LJUDMI.’ TAKO SO PRED PREDSEDNIKOM DRŽAVE DANILOM TÜRKOM ZAPRISEGLI MATURANTJE IN MATU-RANTKE NA LJUBLJANSKIH ULICAH (IN DRUGOD, KJER SE JE SLIŠAL SATELITSKI PRENOS ZAPRISEGE), PREDEN SO SREDI MAJA ZAPLESALI NAJVEČJO ČETVORKO NA SVETU. ČETVORKA IN ZAPRISEGA STA VREDNI GUINNESSOVEGA REKORDA!

Zaprisega, za katero upamo, da se bo prijela in jo bomo prihodnje leto slišali iz ust celotne generacije maturantov, je projekt Zveze za nenasilje. V njej smo se združili AI Slovenije, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ženska svetovalnica in kot nosilec projekta društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi. Pilotni projekt, ki je letos potekal le na območju ljubljanske občine, sta sofinancirala Evropska komisija in Mestna občina Ljubljana, s svojo podporo pa ga je omogočila tudi Plesna šola Urška.

Pred prisego smo predstavnice zveze s pomočjo naših prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi Amnestyjevih, pripravile predstavitvene delavnice o zaprisegi na ljubljanskih srednjih šolah. Na teh delavnicah in na dan parade smo zbrali tudi okoli 2000 podpisov maturantk in maturantov na naše akcijske kartice z besedilom zaprisege, naslovljene na

predsednika države. Iz teh kartic bomo pripravili posebno velikansko pentljo (ki bo ponazorila boj proti nasilju) ter jo ob mednarodnih akcijskih dnevih proti nasilju nad ženskami novembra letos izobesili na javno mesto v Ljubljani.

Čeprav je zaprisega simbolno dejanje, vendar podaja pomembno sporočilo: tako kot se posameznik ali posameznica sam/a odloči za nasilje, se lahko odloči tudi za nenasilno obnašanje. (Prava) izbira je vaša!

Med množico maturantov se je podal tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič z aktivistično majčko, ki ima na hrbtu zapisano zaprisego nenasilju.

Tudi tik pred četvorko so maturantje navdušeno podpisovali akcijske kartice z besedilom zaprisege nenasilju. V vsesplošnem vrvežu so za podlago služili kar hrbti naših prostovoljcev in prostovoljk.

Foto: Anja Vrdlovec

ZA VEČ NOVIC POJDI NA

www.amnesty.si

AktIvIzem I AMNESTY AKCIJA 2/2008 15

TIŠINA, KI KRIČI, IN MOLK, KI ODMEVAOD 11. DO 13. APRILA JE V ŠKOFJI LOKI POTEKAL AKTIVISTIČNI TABOR LJUBEZEN JE LJUBEZEN NA TEMO BOJA PROTI HOMOFOBIJI. NAVDIH ZA TO, DA SMO SE MLAJŠE AKTIVISTKE AIS IN NEKATERE DIJAKINJE GIMNAZIJE ŠKOFJA LOKA PODALE NA BOJNO POLJE, NAM JE DALO PREDVSEM TRADICIONALNO OKOLJE. V NAŠIH KRAJIH JE NAMREČ ŠE VEDNO MOČNO PRISOTNA MISELNOST Z MNOGO TABUJI.

Mednje spada tudi seksualnost, predvsem homoseksualnost, biseksualnost, transseksualnost, skratka vse, kar ni hetero oz. straight. Reakcija na ‘drugačnost’ je homofobija, ki se ne pojavlja le pri starejših, temveč tudi pri mladih, katerih obzorja naj bi presegala stereotipe in mnenje družbe. Odločene, da bomo s taborom vsaj nekoliko premaknile meje v glavah, smo, polne aktivističnega elana, akcijo začele že ob petkovem sončnem vzhodu. Prvi so bili na vrsti nič hudega sluteči dijaki drugega letnika. Vsak oddelek se je udeležil delavnic na temo spolne usmerjenosti in homofobije.

Med glavnim odmorom pa smo si na dvorišču pred Podnom usta zalepile s selotejpom in tako ustvarile morečo tišino. Naša tišina je ponazarjala odmev na molk, s katerim se celo življenje soočajo lezbijke, geji, biseksualke, biseksualci, transseksualke in transseksualci, njihove družine in prijatelji. V molk jih zavija homofobija: nasilje, predsodki, nestrpnost, diskriminacija. Na koncu smo odvrgle selotejpe, se osvobodile pričakovanj družbe in stereotipov ter pokazale, kakšen bi bil svet brez homofobije. Vsekakor svobodnejši in obarvan z mavričnimi barvami.

To akcijo (dan tišine) smo izvedle tudi v soboto dopoldne na Mestnem trgu, od koder nas ni pregnalo niti čemerno vreme. Odzivi mimoidočih so bili različni: od pridig in groženj s peklom do spodbudnih nasmehov. Po popoldanski delavnici

Aktivistke AIS na dnevu tišine v Škofji Loki.

in pogovoru s pisateljico in lezbično aktivistko Suzano Tratnik se je zvečer dogajalo še v Ostrigi. Ogledali smo si film XXY argentinske režiserke Lucíe Puenzo (ki je bil na lanskem Liffe razglašen za najboljši film na temo človekovih pravic). Občinstva je bilo sicer le za vzorec, vendar smo od ogleda filma in debate vsi odnesli mnogo novih odkritij in (pozitivnih) vtisov.

Rezultati takšnih akcij se seveda ne pokažejo kar čez noč, vendar smo očitno prebudile ljudi in jih pripravile k razmišljanju. Tudi odziv medijev je bil dober. Skratka, še takšnih akcij (ter kruha in iger, seveda)! Naj zaključim v značilnem slogu idealista: različnost bogati, ne siromaši. Homofobija pa nikakor ni kul.

Napisala Vita Pintar, mlajša aktivistka AI Slovenije, Gimnazija Škofja Loka, 1. e (daljša verzija prispevka je objavljena na www.amnesty.si – izberite Mladi in AI).

Za pomoč pri izvedbi tabora in akcije hvala Mercatorju in Turističnem društvu Škofja Loka.

Info za koledarček: vabljeni na akcijo Lezbijke in geji želimo lep dan! (Maribor, 20. junija 2008) ter na Parado ponosa (Ljubljana, 21. junija 2008). Za sodelovanje pišite na: maja.pan@amnesty.si

16 vrtImo Svet I AMNESTY AKCIJA 2/2008

AIDS KOT PODLAGA ZA KRŠENJE PRAVIC?VIRUS HIV OZ. OBOLELOST ZA AIDS-EM, KI ŽE SAMA PO SEBI OTEŽUJETA ŽIVLJENJA OKUŽENIH, STA LAHKO TUDI OKOLIŠČINA ZA HUDE KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC. V EGIPTU DENIMO OKUŽENE KAZENSKO PREGANJAJO, V JUŽNI AFRIKI PA AIDS ŠE SLABŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA TISTIH, KI SO ŽE TAKO POVSEM NA DNU: OKUŽENIH, OBUBOŽANIH ŽENSK NA PODEŽELJU.

Kairska policija je od oktobra lani zaprla 12 moških (4 so bili januarja že obsojeni na leto zapora). Vsi so bili obtoženi prakticiranja razuzdanosti; to v egipčanskem pravu vključuje tudi konsenzualne spolne odnose med moškimi. V dokumentaciji enega od obtoženih so našli poseben vprašalnik za paciente z aidsem/HIV, ki med drugim vključuje vprašanja o spolnih odnosih z istim spolom: pritrdilni odgovor se razume kot dokaz krivde. Zdravniki iz zdravstvenega ministrstva so vse pridržane moške brez njihove privolitve testirali za okužbo s HIV. Zdravniki iz zavoda za forenzično medicino pa so na njih izvedli nasilne analne preglede, da bi ‘dokazali’, da so imeli spolne odnose z drugimi moškimi.

Kar 117 organizacij, na čelu z AI in z organizacijo Human Rights Watch, ki se ukvarjajo z zdravjem in človekovimi pravicami, je takšen pregon in sodelovanje medicinskega osebja ostro obsodilo v pismu egipčanskemu ministrstvu za zdravje in sindikatu zdravnikov. Več informacij v angleščini najdete na

spletni strani www.amnesty.org – v razdelku s poročili po državah izberite Egipt.

5,5 milijona Južnoafričanov je okuženih z virusom HIV; med njimi 55 odstotkov žensk. Najbolj so zaradi tega prizadete revne ženske na podeželju. Največkrat se njihovemu bremenu revščine in bolezni pridružijo še nasilje nad njimi in brezposelnost, zaradi česar se znajdejo v še hujši situaciji. Otepajo se lakote in si pogosto niti ne morejo privoščiti prevoza do zdravstvenih institucij. Številne ženske so AI povedale, da se ne morejo zaščititi pred okužbo, saj njihovi možje zavračajo uporabo kondomov in jih pretepejo, če vztrajajo pri zaščiti. Poleg tega se moški pogosto ne odločijo za testiranje ali to celo odločno zavračajo, čeprav je zelo verjetno, da so okuženi.

Celotno poročilo v angleščini z zgovornim naslovom Jaz sem na dnu (I am at the lowest end of all) najdete na spletni strani www.amnesty.org – v razdelku s poročili po državah izberite Južno Afriko. (V.Č.)

SREDI HUMANITARNE KATASTROFE NOVO UTRJEVANJE MOČIMJANMARSKA VOJAŠKA VLADA JE ZNOVA POKAZALA, KAKO MALO JI JE MAR ZA LASTNO LJUDSTVO. PO KATASTROFALNEM CIKLONU V ZAČETKU MAJA, V KATEREM JE UMRLO ALI BILO POGREŠANIH OKOLI 135.000 LJUDI, JE Z OVIRANJEM HUMANITARNE POMOČI IZ TUJINE ŠE DODATNO OGROŽALA PREBIVALSTVO, KI SE JE BORILO ZA OSNOVNO PREŽIVETJE. OB TEM JE BREZ SRAMU NADALJEVALA Z NAČRTOVANJEM REFERENDUMA O NOVI USTAVI, KI JE PO PREPRIČANJU AI PRAVI POSMEH ČLOVEKOVIM PRAVICAM.

Ustava je bila potrjena 10. maja (le na nekaterih najbolj prizadetih območjih so referendum prestavili). Potrjeni dokument po prepričanju AI omogoča nadaljnje utrjevanje vojaške vlade in nekaznovanosti. AI tudi ugotavlja, da ne ščiti vrste ključnih človekovih pravic. Tako ne vsebuje prepovedi mučenja in drugega slabega ravnanja, manjkajo pa tudi jamstva za pošteno sojenje. Omejuje se svoboda govora, združevanja in zborovanja z nejasnimi določbami glede ‘reda in miru v skupnosti’. Nekatere določbe so preprosto diskriminatorne – npr. da pripadniki verskih redov in obubožani ne smejo voliti.

Tudi ta nova ustava predvideva široka pooblastila za vojsko, ki lahko ‘po potrebi’ v izrednih razmerah odpravi vse ‘temeljne pravice’. Vojaki sestavljajo 25 odstotkov v obeh domovih nacionalnega parlamenta. V nacionalnih, regionalnih in vladah

zveznih držav morajo biti ministri za obrambo, varnost/notranje zadeve in vprašanja meje’ pripadniki vojske.

Ustava odseva dejstvo, da so bili iz njene priprave izključeni vsi, ki ne podpirajo vlade. Zelo problematična je bila tudi kampanja o referendumu za potrditev ustave. Zakon o referendumu namreč predvideva zapor do 3 let in/ali visoko globo za vsakogar, ki bi ga zalotili pri predavanju, razdeljevanju gradiva, uporabi plakatov ali kakšnem drugačnem motenju glasovanja, in sicer tako na volišču ali blizu njega kot tudi na zasebnem ali javnem mestu. Ta zakon je služil kot podlaga za aretacijo številnih aktivistov, ki so izvajali kampanjo za zavrnitev ustave. Sicer so pa ljudem tudi grozili, če bi glasovali proti ustavi. Zaposlenim v javni upravi so tako grozili z odpustitvijo, študentom z izključitvijo z univerze, kmetom z zaplenitvijo zemlje, podjetnikom pa z zaprtjem poslov.

vrtImo Svet I AMNESTY AKCIJA 2/2008 17

NA SMRT OBSOJENIH OKOLI 27.500 LJUDIV LETU 2007 JE BILO V 24 DRŽAVAH USMRČENIH NAJMANJ 1252 LJUDI. VSAJ 3347 SO JIH V 51 DRŽAVAH OBSODILI NA SMRT. TO KAŽEJO PODATKI AMNESTY INTERNATIONAL, KI PA JO SKRBI, DA SO DRŽAVE V TAJNOSTI USMRTILE ŠE VELIKO VEČ LJUDI. KAR 88 ODSTOTKOV VSEH ZNANIH USMRTITEV SO LANI IZVRŠILI NA KITAJSKEM, V IRANU, SAVDSKI ARABIJI, PAKISTANU IN ZDA. NA USMRTITEV NAJ BI NA SVETU ČAKALO OKOLI 27.500 LJUDI.

AI nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih brez izjem. Gre za premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča. Podatki kažejo, da se pogosteje izreka revnim ter različnim manjšinam. Študije tudi niso pokazale, da bi preprečevala kriminal učinkoviteje od ostalih vrst kazni.

Pomembno se je zavedati, da je smrtna kazen nepopravljiva: vedno je tveganje, da se bodo usmrtili nedolžni ljudje. Od leta 1976 so v ZDA izpustili več kot 120 ljudi, ki so bili po nedolžnem obsojeni na smrt. Grozno izkušnjo s srečnim koncem, ki je prišel z 18-letno zamudo, je preživel Mpagi Edward Edmary iz Ugande. Leta 1981 so ga obsodili na smrt za umor soseda. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil sosed še vedno

živ, toda njegova družina je imela zamero do Edwardovih staršev in je uprizorila umor, da bi jih prizadela. To se je potrdilo že leta 1989, a Mpagi je bil zaprt še nadaljnjih 11 let, preden so ga končno izpustili.

Tudi v letu 2007 je veliko držav uporabljalo usmrtitve za dejanja, ki običajno niso označena kot kazniva, ali pa je usmrtitev sledila po nepoštenemu sodnemu postopku. V Iranu so denimo julija zaradi prešuštva kamenjali do smrti očeta dveh otrok Ja Far Kianija. Novembra pa so obglavili egipčanskega državljana Mustafa Ibrahima zaradi ukvarjanja z magijo.

Več informacij najdete na www.amnesty.si – izberite ‘akcije’ in potem ‘smrtna kazen’.

Ženska na sliki je ravno slišala, da je obsojena na smrt. Guangzhou, april 2001.

Foto: Reuters

Your Excellency,

I’m w

riting to you on behalf of Dr A

bdullah al-Ham

id and his brother ‘Issa al-H

amid w

ho have been sentenced to four and six m

onths’ imprisonm

ent respectively for ‘incitem

ent to protest’ because they w

ere supporting a peaceful demonstration for the rights

of political detainees in the prison in Buraida to be

respected.

As they are prisoners of conscience I urge you to

do whatever it is in your pow

er to imm

ediately and unconditionally release them

both. Also please ensure

that their convictions and sentences are overturned.

I thank you for your taking action.

Em

bassy of Kingdom

of Saudi A

rabia H

is excellency Abdulrahm

an Alsuhaibani

Formanekgasse 38

A-1190 D

unaj A

ustria

SIgNaTURe

Yours sincerely,

daTe

Dear M

inister,

Okunishi M

asaru has been on death row since 1972

and has been therefore living in fear for his life every day for the last 36 years. H

e is 82 years old.

Okunishi M

asaru confessed to the crime of poisoning

five wom

en to death in the city of Nabari, in the south

of Japan, on 28 March 1961. H

e confessed after long interrogation sessions by the police, during w

hich he w

as reportedly tortured. No evidence w

as found to prove that O

kunishi Masaru had adm

inistered the poison. H

e still maintains his innocence.

Retrial w

hich began in April 2005 w

as abandoned. Now

all his appeals are exhausted and he could be executed at any tim

e, unless he is pardoned by the Minister of

Justice or granted a retrial.

I urge you to reverse the death sentence imposed on

Okunishi M

asaru. Thank you for your taking action.

Minister H

atoyama K

unio, Ministry of Justice

1-1-1 Kasum

igaseki, Chiyoda-ku

Tokyo 100-8977Japan

SIgNaTURe

Yours sincerely,

daTe

Dear P

resident,

I am w

riting to you on behalf of Eynulla Fetullayev w

ho is a prisoner of conscience. He w

as imprisoned

for exercising his right to freedom of expression in

his articles in Realny A

zerbaydzhan, and for Internet postings w

hich he denied creating.

I urge you to imm

ediately and unconditionally release Eynulla Fetullayev w

ho is imprisoned for exercising his

right to freedom of expression.

I also appeal on you to ensure a thorough, impartial

and conclusive investigation in his case as well as in

all cases of attacks on journalists, and to bring those responsible to justice.

Furthermore I call on you to ensure that Eynulla

Fetullayev receives appropriate compensation.

I thank you for your human rights aw

areness and actions taken on your part.

President Ilham

Aliyev

Office of the P

resident of the Azerbaijan R

epublic19 Istiqlaliyyat StreetB

aku AZ1066

Azerbaijan

SIgNaTURe

Yours sincerely,

daTe

18 PISmA rešujejo žIvljenjA I AMNESTY AKCIJA 2/2008#

PISmA rešujejo žIvljenjA I AMNESTY AKCIJA 2/2008 19

V rubriki Pisma rešujejo življenja predstavljamo zgodbe posameznic in posameznikov, ki potrebujejo vašo pomoč. Kaj morate storiti? Izrežite primer pisma na sosednji strani in ga vstavite v kuverto. Nanjo napišite naslov (najdete ga ob primeru pisma), kupite znamko in pismo odpošljite na ob primeru zapisan naslov. Majhen napor, s katerim lahko nekomu rešite življenje ali olajšate muke. Rubriko je pripravila Tamara Pintarič.

AzerBAjdžAn UREDNIK OBSOJEN NA 11 LET ZAPORA

po vrsti let nadlegovanj s strani oblasti so urednika opozicijskega časnika eynulla Fetullayeva leta 2007 na dveh sojenjih obsodili na skupno 11 let zapora. amnesty International meni, da je zapornik vesti.

20. aprila 2007 so ga obsodili na dve leti in pol zapora zaradi obrekovanja. Internetna sporočila, za katera trdi, da jih ni ustvaril, povzemajo neko njegovo starejše besedilo, ki se razlikuje od navedb uradne zgodovine glede vojne v letih 1991-1994 v gorskem Karabahu.

20. oktobra 2007 so ga obsodili še na osem let in pol zapora zaradi treh ločenih obtožb terorizma, vzpodbujanja etničnega sovraštva in davčne utaje. Prvi dve obtožbi, ki nista bili verodostojni, sta se nanašali na članka v realny Azerbajdžanu. tudi obtožba glede davčne utaje, za katero so mu izrekli globo v višini približno 235.000 ameriških dolarjev, po navedbah njegovega odvetnika temelji na napačnem izračunu. 16. januarja 2008 je pritožbeno sodišče v Bakuju potrdilo obsodbo iz oktobra lani. Trenutno je zaprt v zaporu št. 12.

prosimo, pozovite oblasti s pismom, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo eynulla Fetullayeva, zaprtega zaradi uresničevanja njegove pravice do svobode izražanja, in mu zagotovijo ustrezno odškodnino. pozovite oblasti, naj zagotovijo temeljito, neodvisno in celovito preiskavo v primerih napadov na novinarje in vsem odgovornim sodijo.

Več o primeru skupaj z apelom najdete tudi na www.amnesty.si (v levi navigaciji izberite ‘akcije’, potem pa ‘pisma rešujejo življenja’).

japONSKa 36 LET OBSOJEN NA SMRT

82-letni okunishi masaru je obsojen na smrt od leta 1972. obsodili so ga na podlagi obtožbe, da je leta 1961 v mestu Nabari z zastrupitvijo ubil pet žensk. med žrtvami sta bili tudi njegova žena in ljubica. žrtvam naj bi v vino vmešal kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu. dokazi o tem, da je strup uporabil on, ne obstajajo.

priznal je po dolgotrajnem policijskem zasliševanju, med katerim naj bi ga mučili. na sojenju je preklical priznanje in bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Oprostilno sodbo je višje sodišče zavrnilo, ga spoznalo za krivega in obsodilo na smrt. kljub njegovi pritožbi z zahtevo po ponovnem sojenju je vrhovno sodišče junija 1972 potrdilo smrtno kazen.

Po sedmem poskusu pritožbe zoper kazen mu je višje sodišče v nagoji le omogočilo ponovno sojenje, ki se je začelo aprila 2005. Ponovno sojenje pa so ustavili, po navedbah zaradi strahu, da bi morebiten izrek oprostilne sodbe privedel do nezaupanja javnosti v uporabo smrtne kazni. okunishi masaru je zdaj izčrpal vsa pritožbena pravna sredstva, zato ga lahko usmrtijo kadarkoli. njegova edina možnost je, da ga ministrstvo za pravosodje pomilosti ali mu omogočijo ponovno sojenje.

prosimo, pozovite oblasti, naj razveljavijo smrtno obsodbo. pismo (objavljeno na sosednji strani) lahko pošljete tudi po faksu (+81 3 3592 7088; +81 3 5511 7200) ali po e-pošti (webmaster@moj.go.jp).

Opis primera z apelom najdete tudi na www.amnesty.si (v levi navigaciji izberite ‘akcije’, potem pa ‘pisma rešujejo življenja’).

SaUdSKa aRaBIja BRATA OBTOŽENA SPODBUJANJA PROTESTOV

dr. abdullah al-Hamid je bil obsojen na 4 mesece zapora, njegov brat ‘Issa al-Hamid pa na šest zaradi ‘spodbujanja protestov’. Podpirala sta mirne demonstracije žensk pred zaporom Buraida, v katerih so pozivale, naj njihove sorodnike, ki so politični priporniki, bodisi obtožijo in jih omogočijo pošteno sojenje bodisi izpustijo.

po mnenju amnesty International sta brata zapornika vesti, ki sta v zaporu v nevarnosti mučenja ali drugega grdega ravnanja. dr. abdullah al-Hamid je bil skupaj z drugimi kritiki vlade že večkrat pridržan brez sojenja zaradi svojega zavzemanja za svobodo izražanja in spoštovanje pravic pripornikov.

Saudske oblasti so v imenu ‘vojne proti terorizmu’ aretirale in pridržale na tisoče nasprotnikov in kritikov vlade. Kritiki oblasti so pogosto podvrženi hudim kršitvam svojih pravic s strani pripadnikov varnostnih sil, ki odgovarjajo notranjemu ministrstvu. doslej so številne pridržali v samicah, ne da bi jih česa obtožili ali jim sodili, brez dostopa do zagovornikov in sodišč, pri čemer so jih nekaznovano mučili ali z njimi drugače grdo ravnali. Sojenja ne dosegajo mednarodnih standardov.

prosimo, pozovite oblasti, naj brata nemudoma in brezpogojno izpustijo ter razveljavijo njuni obsodbi. pisma lahko pošljete tudi po faksu (+ 43 1 367 25 40) ali e- pošti (emb.saudiarabia.vienna(at)aon.at).

Več o primeru skupaj z apelom najdete tudi na www.amnesty.si (v levi navigaciji izberite ‘akcije’, potem pa ‘pisma rešujejo življenja’).

© Zasebno© IRFS

NAROČILNICAV navedenih cenah je DDV že vračunan. Plačilo naročil po povzetju. Dostavo vam bomo zaračunali po ceniku dostavljalca. Če se želite strošku dostave izogniti, lahko kupljeno prevzamete v naši pisarni na Beethovnovi 7 v Ljubljani.

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov:

Amnesty International SlovenijeBeethovnova 7, 1000 Ljubljanaali po faksu na: 01 426 93 65

Z NAKUPOM PODPIRAM PRIZADEVANJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE!www.amnesty.si/trgovina

Poleg tukaj predstavljenih majic so v naši spletni trgovini na voljo še majice z drugimi motivi in knjige iz zbirke Izobraževanje za človekove pravice. Ogledate si jih lahko na www.amnesty.si/trgovina

Sredstva, pridobljena s prodajo naših izdelkov, bodo neposredno prispevala k izvajanju naših aktivnosti proti kršitvam človekovih pravic!

Ime in priimek (ali naziv pravne osebe):

Naslov:

E-naslov:

Telefon:

Identifikacijska št. za DDV (za davčne zavezance):

naročeno mi pošljite po hitri pošti naročeno bom osebno prevzel/a v pisarni AIS

MAJICE (ustrezno obkrožite)

AMNESTY WORLD TOUR 15 EURženska (S, M, L, XL)moška (S, M, L, XL)

TRI ŽIČKE 15 EURženska: bela (S, M, L) in črna (M, L)moška: črna (M, L, XL)

CD INSTANT KARMA 12 EUR

#

CD PLOŠČA INSTANT KARMA, na kateri so priredbe pesmi Johna Lennona v izvedbi vrste svetovno znanih glasbenikov.

TRI ŽIČKE ženska v beli in črni barvi, moška le v črni

AMNESTY WORLD TOUR na voljo le v črni barvi

NOVOST!Da boste lahko naše izdelke kupovali udobneje in po vaši meri, boste v spletni trgovini odslej lahko plačevali tudi s kreditnimi karticami! Storitev bo na voljo predvidoma v začetku junija, uporabljali pa boste lahko Viso, Mastercard, Maestro in Activo.

Pa čim več nakupovalnih užitkov!