Alen š 2.b Geografija - dijak.gess.sidijak.gess.si/alen.first/Zapiski 2.letnik/Geografija.pdf · -...

Gimnazija in ekonomska srednja šola TrbovljeAlen Firšt 2.b

1

Geografija

Naselja

1. Skupina bivališč, ki so najbolj viden plod človeškega dela v pokrajini.2. Naselja razdelimo v 2 skupini:

a) Ruralna oz. vaška naselja (podeželje)b) Urbana oz. mestna naselja

3. Značilnosti (razlike):- Število prebivalcev- Gospodarska usmerjenost- Gostost zazidave (hiše so tesno skupaj)- Mestne funkcije

I. Mestotvorne- mesto brez tega ne more obstajati- industrija, obrt, trgovina, zdravstvo, šolstvo,…

II. Mestoslužne- služijo prebivalcem mesta- komunala, promet, komunikacije,…

- Mestni način življenja4. Ruralna naselja

a) Po velikosti- Samotna kmetija (1-2 kmečka domova)- Zaselek (3-15 kmečkih domov)- Vasi (več kot 15 kmečkih domov)

I. Po obliki- Razložena vaška naselja (vsake toliko časa hiša-v gričevju)- Strnjena: dolga/panonska/obcestna (hiša druga za drugo)- Gručasta (cerkev, okoli trga pa hiše)- Pravokotna vas (podobno kot gručasta, le da je cerkev v

sredini, okoli cerkve pomembni ljudje)- Kraal/okrogla vas (v sredini ima vaški poglavar, okoli pa druga

bivališča, okoli je ograja)5. Odnos med vasjo in mestom:

- Prebivalstvo iz vasi emigrira v mesta – industrializacija- Urbanizacija – širjenje mest in mestnega načina življenja- Depopulacija – zmanjševanje, praznjenje območij- Deagrarizacija – razslojevanje kmečkega prebivalstva


2

- Ozelenjevanje – zaraščanje s travo nekoč obdelovalnih površin- Ogozdovanje – njivo preraste grmovje in gozd

a) Meja med vasjo in mestom je vedno bolj zabrisana- Ruralno-urbani kontinuum – mesto se razrašča, meja med vasjo in

mestom izginja- V tretjem svetu nastajajo marginalna naselja (squatter, slum, favela)

b) Suburbanizacija je urbanizacija podeželja, da vas pridobi pozitivne lastnosti mesta:- Telefonske linije- Ulična razsvetljava- Več možnosti za gibanje- Lepši izgled pokrajine

6. Mestaa) Aglomeracija je somestje, pri katerem eno središče prevladab) Konurbacija več enakovrednih mestnih središčc) Metropolitanska regija/megalopol – povezava več funkcijsko različno

usmerjenih središč (vsak upravlja neko svojo funkcijo)d) CBD downtown (nebotičniki v središču mesta)

Prebivalstvo

1. Prvi način: a) Prva faza opisuje plemensko družbo (plemena v Amazoniji).b) Druga faza opisuje kmetijske države (Vietnam, Madagaskar).c) Tretja faza opisuje industrijske države (Kitajska). d) Četrta faza pa postindustrijska družba (Nemčija, Japonska, ZDA).

2. Drugi način: Današnja slika sveta3. Sestava prebivalstva

a) Biološka sestava- ž,m- rasa (bela, črna,rumena) - starost – ločimo na zunaj (mladi, zredi, stari)- starost in spol določimo s starostno piramido (trikotnik, žara, koš)

b) Družbena sestava- Ekonomska- Nacionalna (slovenci in hrvati)- Izobrazbena (ločimo na pismene in nepismene, osnovno in

srednješolska izobrazba)- Jezikovna (živi in mrtvi jeziki)


3

- Verska (monoteistične in politeistične vere, krščanstvo (katoličani, protestanti, pravoslavni), islam, budizem, hinduizem, konfucijanizem, ateisti

- Slovenci živijo v Porabju, Koroška, Rezija, Goriško, Beneška Slovenija

Gospodarstvo

1. Primarne dejavnosti – KMETIJSTVO2. Sekundarne dejavnosti – INDUSTRIJA IN ENERGETIKA3. Terciarne dejavnosti – PROMET, TURIZEM, (trgovina)

Kmetijstvo

1. Kmetijstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo hrane za ljudi in živali ter predelavo v industrijske namene.

2. Omejitveni dejavniki- Presušno- Prevlažno- Premrzlo (visoka nadmorska višina, visoka geografska širina)

3. Pogoji kmetovanja:a) Naravni

- Temperatura- količina in razporeditev padavin- Prisojna, osojna lega

b) Družbeni- Trg- Tradicija- Kapital- Želja- Zemlja

4. Poljedelstvoa) Glede na vnos in donos ločimo

- Ekstenzivno kmetijstvo (malo vlagamo, malo dobimo)- Intenzivno kmetijstvo (veliko vlagamo, veliko dobimo)

b) Glede na usmerjenost:- Samooskrbna (zadovoljimo lastne potrebe)- Tržna (usmerjena na prodajo na trg)

c) Število kultur, ki jih gojimo:- polikulturno (večje število kultur)


4

- monokulturno (manjša oz. ena kultura)

nekje po svetu je takšna kombinacija

5. Živinoreja:a) V nerazvitem svetu

- nomadizem je oblika kmetovanja, kjer se z živino seli- polnomadizem – seli se samo moški del družine

b) živinoreja v razvitem svetu:- hlevska živinoreja- pašna živinoreja

6. Na zemlji se v odvisnosti od naravnih in družbenih pogojev izoblikujejo kmetijska območja:a) Selilno poljedelstvo – je razširjeno na območju ekvatorialnega podnebja,

kjer je stalno visoka količina padavin.b) Namakalno poljedelstvo – Nil, Ganges, Evfrat, Tigris omogočajo

namakanje poljc) Nomadska živinoreja – v tretjem svetu (manj živine, vsi se selijo)d) Ekstenzivna pašna živinoreja – v razvitem svetu (več živine)

Plantažno kmetijstvo – v tretjem svetu (v plantažnem ročno obrezujejo-mala plača)

e) Tržno kmetijstvo – v visoko razvitem svetu (potrebno je imeti mehanizacijo, zasluži več kot v plantažnem)

f) Sredozemsko kmetijstvo7. Problematika kmetijstva

a) Degradacija – onesnaženje kmetijstvab) Erozija zemljiščc) Komasacije/zložbe – kmetje, ki so imeli parcele zelo oddaljene ena od

druge so s tem izgubljali čas, zato so se oblastniki odločili in so posestva kmetov združili in so dobili posest v enem kosu.

d) Specializacija – osredotočenost na gojenje samo ene rastlinee) Subvencioniranje – država pomagaf) Umetno namakanje –posledica zasoljevanja talg) Hibridi – gensko spremenjene rastline (manj občutljive)

Industrija in energetika

1. Začetki: 1750 – 1850 (Angliji v VB). Širi se v Sr, Z, V, Evropa, S Amerika2. Industrializacija je kakovosten, količinski, sektorski in prostorski proces.


5

a) Kakovosten pomeni, da se ohranja kvaliteta in kakovost od enega do drugega izdelka.

b) Je v veliki količinic) Sektorski proces, pomeni, da je industrija razdeljena na sektorje (papirna,

steklarska, kovinska, tekstilna).- Industrija se deli še naprej (nekje delajo sedeže, drugje karoserijo)- Logistik planira pošiljke

d) Prostorskost pomeni, da je industrija točkovno razporejena3. Posledice industrije:

a) Urbanizacija: širjenje mest in mestnega načina življenjab) Pospešen razvoj prometa (omogoča prevoz blaga med industrijskimi

obrati, omogoča prevoz delovne sile na delovno mesto v današnjem času)

c) Motorizacija – povečanje pomena prometa (pridobili smo številčne avtomobile)

d) Delitev dela (ni odvisna sama od sebe)e) Avtomatizacija postopkov (postopki so vedno bol načrtovani,

avtomatizirani)f) Robotizacija – višja avtomatizacija

4. Lokacijski ali razmestitveni dejavniki industrije (makro-lokacijski)a) Kapitalb) Politikac) Okoljed) Surovinee) Energijaf) Promet ali transportg) Trgh) Delovna sila

5. Industrijske panogea) Težka industrija

- Nkv – nekvalificirana delovna sila- Naporno delo- Mesta so bila zadušljiva, umazana- Veliko bolezni zaradi prahu- Iz rud predeluje v končne ali pol izdelke

b) Postopen razvoj iz težke industrije v lahko industrijo- Kv – kvalificirani delavci- Ni fizično naporna- Mesta niso toliko onesnažena


6

c) Iz lahke industrije je postopen razvoj v hi-tech- Visoko kvalificirana delovna sila- Človeku prijazna- Farmacevtska, računalniška, letalska industrija, vesoljski program

6. Ločimo različne vrste energetskih virov:a) Obnovljivi (sonce, veter, voda, plima, morski valovi)

- Med obnovljive ob skrbni rabi sodi les, prstb) Neobnovljivi (nafta, zemeljski plin, premog

- Najbolj kalorični – črni premog (antracit)- Rjavi premog- Lignit- Šota

c) Človeški vir – znanje 7. Problematika energetskih virov

- Jih zmanjka- Ni dovolj denarja za izkoriščanje- Preveč smo vezani na neobnovljive vire- Problem onesnaženosti

Terciarni sektor(turizem, promet, trgovina)

Promet1. Promet je terciarna dejavnost, pri kateri prevažamo blago, ljudi, informacije.2. Promet je odvisen od naravnih in družbenih pogojev.3. Vrste prometa

a) Cestni- Prednost: dostopnost, razvejanost, cenejši kot letalski- Slabosti: onsenaževanje zraka, potrata prostora, hrup, prometni

zastoji, največje število nesreč, na daljše razdalje ni konkurenčen železniškemu prometu

b) Železniški- Prednosti: cenejši na daljše razdalje, hitrejši od cestnega, konkurira

letalskemu prometu- Slabosti: vozni red je določen, zamude vlakov

c) Letalski- Pozitivne: najhitrejši od vseh za daljše razdalje, najbolj varen


7

- Negativne: velika onesnaženost zraka, najmočnejši hrup, najdražji, zamude zaradi slabega vremena, dovolj prebivalcev more živeti v mestu, da je letališče rentabilno

d) Morski- Pozitivne: najcenejši, največ tovora lahko pripelje- Negativne: najpočasnejši, onesnaževanje morja, nevarnost nesreč ob

slabem vremenu, pristanišča ne moremo zgraditi vsepovsode) Rečno-kanalski

- Pozitivne: primeren za razsut tovor, varen- Slabosti: onesnaževanje okolja, struga more biti dovolj globoka in

široka

Turizem1. Turizem je terciarna dejavnost, pri kateri ljudje potujejo v drug kraj (izven

kraja bivanja), da bi zadovoljili določene potrebe (kulturne, avanturisti, romarsko).

2. Izletnik – samo za en dan zapusti kraj bivanja3. Turist – prespi nekje4. Pogoji, ki jih moramo izpolniti, da se lahko ukvarjamo s turizmom

a) Naravni (sneg, dež)b) Družbeni

- Infrastruktura (prometna povezanost)- Superstruktura (prenočitvene zmogljivosti)

5. Vrste turizma (pogoji (N,D), primer, vpliv na okolje)a) Poslovni

- Naravni pogoji: niso potrebni- Družbeni pogoji: infrastruktura (sobe za predavanja, povezanost kraja)- Vpliv na okolje: hotel postavijo- Primer: Rogla, Zreče, Podčetrtek, Kranjska Gora, Portorož

b) Verskic) Kulturni (trgovske poti, št. Prebivalcev, gradovi, cerkve, muzeji)

- Naravni pogoji: niso pomembni- Družbeni pogoji: infrastruktura, superstruktura- Vpliv na okolje: postavijo objekt- Primer: grad, cerkve, muzeji

d) Zimski- Naravni pogoji: sneg- Družbeni pogoji: prometna povezanost, nastanitvene zmogljivosti


8

- Vpliv na okolje: krčenje gostov, onesnaževanje – avtomobili, ravnanje terena za parkirišča

- Primer: Rogla, Maribor, Kranjska Gorae) Obalni

- Naravni pogoji: obala, zmerna temperatura morja in zraka- Družbeni pogoji: infrastruktura, superstruktura- Vpliv na okolje: onesnaževanje- Primer: Portorož, Piran

f) Križarjenja/navtični turizem- Naravni pogoji: morje- Družbeni pogoji: privez na marine, infrastruktura- Vpliv na okolje: onesnaženost morja- Primer: Izola, Lucija, križarjenje po sredozemlju

g) Gorništvo (po urejenih poteh)- Naravni pogoji: relief, zrak, podnebje- Družbeni pogoji: infrastruktura – markacije, superstruktura – koči,

domovi- Vpliv na okolje: ni ga veliko- Primer: treking v Himalaji

h) Zdraviliški- Naravni pogoji: naravni, mineralni verci- Družbeni pogoji: infrastruktura (prometna povezanost),

superstruktura (hotel, kampi, termalne riviere)- Vpliv na okolje: manjše onesnaženje- Primer: Radenci, Topolšica

Zemljevid sveta

1. Afganistan – Kabul 2. Egipt – Kairo3. Srbija – Beograd4. Alžirija – Alžir5. Angola – Luanda6. Združeni Arabski Emirati – Abu Dabi7. Argentina – Buenos Aires8. Etiopija – Adis Abeba9. Avstralija – Canberra10. Bahami – Nassau11. Bangladeš – Daka


9

12. Barbados – Bridgetown13. Centralnoafriška republika – Bangui14. Butan – Thimphu15. Mjanmar – Rangun16. Bolivija – La Paz17. Bocvana – Gaborone18. Brazilija – Brasilia19. Bolgarija – Sofija 20. Burundi – Bjumbura21. Čile – Santiago22. Kitajska – Peking23. Nikaragva – Managua24. Kuba – Havana25. Benin – Porto Novo26. Danska –K�benhavn27. Nizozemska – Amsterdam28. Vietnam – Hanoj29. Haiti – Port-au-Prince30. Ekvador – Quito31. Slonokoščena obala – Yamoussoukro32. Salvador – San Salvador33. Finska – Helsinki34. Francija – Pariz35. Gabon – Libreville36. Senegal – Dakar37. Gana – Akra38. Grčija – Atene39. Velika Britanija – London40. Gvatemala – Gvatemala41. Gambija – Banjul42. Ekvatorialna Gvineja – Malabo43. Gvineja Bissau – Bissau44. DR Kongo – Kinšasa45. Dominikanska Republika – Santo Dominigo46. Belize – Belmopan47. Indija – New Delhi48. Indonezija – Džakarta49. Irak – Bagdad50. Iran – Teheran


10

51. Irska – Dublin52. Islandija – Reykjavik53. Izrael – Jeruzalem54. Italija – Rim55. Jamajka – Kingston56. Japonska – Tokio57. Eritreja – Asmara58. Jemen – Sana59. Jordanija – Aman60. Madžarska – Budimpešta61. Kambodža – Phnom Penh62. Kamerun – Yaounde63. Kanada – Ottawa64. Kenija – Nairobi65. Kolumbija – Bogota66. Kongo – Brazzaville67. Južna Koreja – Seul68. Severna Koreja – Pjongjang69. Laos – Vientian70. Lesoto – Maseru71. Francoska Gvajana - Cayenne72. Sierra Leone – Freetown73. Libija – Tripoli74. Madagaskar – Antananarivo75. Malavi – Lilongwe76. Malezija – Kuala Lumpur77. Mali – Bamako78. Maroko – Rabat79. Mavretanija – Nouakchott80. Mehika – Ciudad de Mexico81. Mongolija – Ulan-Bator82. Mozambik - Maputo83. Nepal – Katmandu84. Nova Zelandija – Wellington85. Honduras – Tegucigalpa86. Surinam – Paramaribo87. Niger – N' Diamena88. Nigerija – Abuja89. Norveška – Oslo


11

90. Burkina Faso – Ouagadougou91. Oman – Maskat92. Nemčija – Berlin93. Pakistan – Islamabad94. Panama – Panama City95. Papua Nova Gvineja – Port Moresby96. Paragvaj – Asuncion97. Peru – Lima98. Filipini – Manila99. Poljska – Varšava100. Portugalska – Lisbona101. Zimbabve – Harare102. Ruanda – Kigali103. Romunija – Bukarešta104. Zambija – Lusaka105. Saudova Arabija – Rijad106. Švedska – Stockholm107. Širilanka – Kolombo108. Kuvajt – Kuvajt109. Gvineja – Conakry110. Somalija – Mogadiš111. Rusija – Moskva112. Španija – Madrid113. Armenija – Jerevan114. Južnoafriška republika – Pretoria115. Sudan – Khartoun116. Tajvan – Taipei117. Svazi – Mbabane118. Sirija – Damask119. Tanzanija – Dodoma120. Tajska – Bangkok121. Togo – Lome 122. Trinidad in Tobago – Port of Spain123. Čad – N'Djamena124. Češka – Praga125. Tunizija – Tunis126. Turčija – Ankara127. Uganda – Kampala128. Kostarika – San Jose


12

129. Urugvaj – Montevideo130. Venezuela – Caracas131. ZDA – Washington132. Estonija - Talin133. Latvija – Riga134. Litva – Vilna135. Belorusija – Minsk136. Ukrajina – Kijev137. Moldavija – Kišinjev138. Slovaška – Bratislava139. Avstrija – Dunaj140. Švica – Bern141. Belgija – Bruselj142. Slovenija – Ljubljana143. Hrvaška – Zagreb144. Bosna in Hercegovina – Sarajevo145. Makedonija – Skopje146. Albanija – Tirana147. Kazahstan – Astana148. Uzbekistan – Taškent149. Turkmenistan – Ašgabat150. Kirgizistan – Biškek151. Tadžikistan – Dušanbe152. Azerbajdžan – Baku153. Gruzija – Tbilisi154. Namibija – Windhoek155. Liberija – Monrovia


13

Država

1. Država je način organiziranosti neke družbe, ki za določeno skupino ljudi na določenem ozemlju opravlja vrsto pomembnih funkcij.

2. Sestavine države: kopno ozemlje, prebivalce, gospodarstva, zmožnost komunikacije in vlado (oblast).

3. Meje ločimo na: matematične, naravne in družbene meje (med dvema jezikovnima skupnostima, schengenska meja).

4. Države se med seboj razlikujejo po velikosti, jeziku, kulturi, št. Prebivalcev, rasi, reliefu, gospodarstvu.

5. Kazalci razvitosti so tisti, pri katerih ugotavljamo različno razvitost držav. Vsaka država lahko izkoristi svoje naravne ali družbene danosti in se v tem procesu pokaže kot bolj ali manj uspešna (vplivi razvitosti: naravni pogoji, zgodovinski razvoj, različne gospodarske možnosti za razvoj).

6. Kriteriji razvitosti- BDP; višina je odvisna od števila zaposlenih in njihove storilnosti- prehranjenost ljudi (zaužite kalorije)- razširjenost različnih bolezni (cepitve)- število zdravnikov, bolniških postelj/1000 prebivalcev- število osebnih avtomobilov, število telefonskih priključkov/1000

prebivalcev- hektarski donos (koliko hrane ustvarimo na določenem ozemlju)- kmetijska mehanizacija, poraba gnojil- % sektorjev v BDP (pove nam koliko denarja ustvarja

kmetijstvo,industrija,..)- poraba energije na prebivalstva- % nepismenih- % kmečkega prebivalstva

7. Kriteriji za razvrstitev držav:a) glede na razvitost

- najrevnejše države- slabo razvite države- manj razvite države- razvite države- visoko razvite države

b) glede na zaposlenost po panogah- kmetijske države- kmetijsko-industrijske države- industrijsko-kmetijske države


14

- industrijske države- postindustrijske države

Azija

1. V Aziji živi na 30% kopnega 60% svetovnega prebivalstva.2. Skrajne točke:

- Sever – Rt Čeljuskin- Vzhod – Rt Dežnje- Jug – Indonezija- Zahodu – Mala Azija

3. Morja, na katera Azija meji- Sever – Severno ledeno morje- Vzhodno – Tihi ocean ali Pacifik- Ohotsko morje, Japonsko morje, Vzhodnokitajsko morje,

Južnokitajsko morje, Filipinsko morje- Jug – Bengalski zaliv, Arabsko morje, Indijski ocean- Perzijski zaliv, Rdeče morje

4. Jezera- Kaspijsko jezero- Balhaško jezero- Bajkalsko jezero- Aralsko jezero

5. Reke- izlivajo se v Severno ledeno morje: Ob, Jenisej, Lena- proti Tihem oceanu: Amur, Jangce, Huang He- v Indijski ocean: Iravadi, Bramaputra, Ganges, Ind- v Perzijski zaliv: Evfrat in Tigris

Biomi

1. Območja z naravno-geografskimi značilnostmi, ki se izoblikujejo pod vplivom temperaturnih in padavinskih razmer.

2. Azija:a) 78�s.g.š.

- subpolarni pas – temperature /\ (10�C)- zmernotopli toplotni pas – temperature /\ (<0�C, >20�C), podnebja se

spreminjajo od V na Z


15

- subtropski toplotni pas – 40�s.g.š.,temperature /\ (>0�C, >20�C), podnebja se spreminjajo od V proti ZI. sredozemsko – polsuho(Z obale Azije)-suho-polsuho-vlažno

subtropsko (celo leto vlažno, posebej poleti – JV Kitajske)- znotraj subtropskega je monsunsko podnebje

II. suho ali puščavsko – <250mm (Thar, Sind, Tarinska kotlina)III. stepsko – 250-500mm (na obrobju puščav)

- tropski toplotni pas – temperature --- (>20�C), podnebja se spreminjajo na sever in jugI. savansko – 500-1500mm (Indija, V Kitajske, notranjost Indokine)II. ekvatorialno (Indonezija)

b) 10�j.g.š.3. Planetarno kroženje zraka

a) sonce je 21.3 in 23.9. na ekvatorjub) zrak se pri ekvatorju segreva in se dviga in se odklanja severno in južno

ter padejo padavine, kjer je visok zračni pritisk. Potem se pritisk uravnava in piha veter.

a) 22.6. je sonce na S povratnikub) zrak se dviga, nastane območje nizkega zračnega pritiska in se odklanja

severno na 60� in južno na ekvator. Tu padajo padavine4. Indija (slika 2)

a) 22.6. – se začne poletjeb) Zrak se nad puščavo Thar segreva in dviga, nastane nizek zračni pritisk.

Razhaja se gor in dol. Veter piha iz morja proti kopnem. Vetrovi se navlažijo in se ob gorovju izcedijo. Drug gre pa po dolini Ganges in pride do Himalaje, kjer se izcedi.

a) pozimi piha od kopnega proti morju in je suh monsun (slika 3)

Zemljevid:1. Nova zemlja2. Severna zemlja3. Novosibirski polotok4. Čukotski polotok5. Kamčatka6. Sahalin7. Hokkaido8. Honšu9. Šikoku10.Kjušu


16

11.Korejski polotok12.Tajvan13.Filipini14.Bormeo15.Sumatra16.Java17.Malajski polotok18.Šrilanka19. Dekan20.V in Z Gati21.Arabski polotok22.Anatolija23.Aralsko jezero24.Balhaško jezero25.Bajkalsko jezero26.Evfrat27.Tigris28.Ob29.Jenisej30.Lena31.Amur32.Huang Ho33.Jangce34.Mekong35.Iravadi36.Bramaputra37.Ganges38.Ind39.Perzijski zaliv40.Arabsko morje41.Bengalski zaliv42.Južnokitajsko morje43.Tihi ocean44.Vzhodnokitajsko morje45.Japonsko morje46.Ohotsko morje47.Beringovo morje48.Severno ledeno morje49.Karsko morje


17

50.Barentsovo morje51.Belo morje52.Ural53.Kaspijsko morje54.Maniško nižavje55.Hindukuš56.Himalaja57.Tibetansko višavje58.Tarimska kotlina59.Gobi60.Jablonovsko gorovje61.Sajan62.Altaj63.Hangaj64.Veliki Hingan64.Thar65.Hindukuš66.Iransko višavje

Tok navzgor ob Japonski Kurašija. Navzdol pa Ojašija.

Značilnosti vodovja Azije

1. Vodna ali reična območjaa) eksoreična – vode se izlivajo v morje

- povodja; povodje S ledenega morja (Jensej, Lena, Ob), Pacifika (Huang He, Jangce), Indijskega oceana (Mekong, Evfrat, Tigris, Ganges, Ind), Sredozemskega morja

b) endoreična – vode se izlivajo v jezera- Sir Darja, Amu Darja, Volga

c) areična – nima stalnih vodnih tokov- vzhodna Tarimska kotlina

Rečni režim

1. Rečni režimi so rečni ali pluvialni, nivalni ali snežni in glacialni ali ledeniški.2. Lahko so:

a) enostavni – 1 max.,1 min.b) kombinirani – 2 max., 2 min.


18

- snežno (spomladi-višji)- ledeniški (poleti-nižji))

c) mešani - ledeniški- ledeniško-snežni- snežno-ledeniški- snežni- dežni

Reke

1. Ganges (2510km)a) v tem porečju živi 500.000.000 ljudib) uporabljajo jo za sveto reko za umivanje (Hindujci)c) v času monsunskega deževja močno naraste – Bangladeš je kasneje lahko

poplavljend) poleti omogoča namakanje polje) tokovi

- zgornji tok – led.sn. režim- spodnji tok – dežni rečni režim

f) teče čez gosto naseljeno Gangeško nižavje2. Chang Jiang (6380km) – najdaljša reka Azije

a) tokovi- zgornji tok – globoka, redko naseljena dolina- spodnji tok – gosto naseljena- srednji in spodnji tok redno poplavljata (strah pred nesrečo-nasipi)

b) vzroki za poplave:- krčenje gozdov- erozija prsti- osuševanje močvirij

c) jezovi- + pridobijo ogromno električne energije, manjša onesnaženost,

plovba ladij- - preseljevanje ljudi, izguba obdelovalnih površin, spremembe v

podnebju, neizkoriščene rečne usedline3. Huang He

a) druga najdaljša reka na Kitajskem (5500km)b) ob reki so nastala milijonska mestac) velikokrat poplavi


19

Verstva Azije

1. Islama) najbolj razširjena monoteistična verab) glavni prerok Mohamed – Koranc) molijo k Alahu v Mošejah 5x na dan, obrnjeni morajo biti k Mekid) v nekaterih državah vlada teokracijae) ženske imajo burkef) suniti in šiiti velika nestrpnost med njimi

2. Hinduizema) najbolj razširjena politeistična verab) ime izhaja iz države Indije tam je najbolj razširjenac) nima ustanovitelja, prerokov, stroke veroizpovedid) Bogovi: Višnu – Rama – Krišna – Šivae) častijo krave – simbol Matere Zemlje in obiljaf) bogove častijo na domačih oltarjih ali templjihg) svete reke Ganges obredno kopanje, pogrebne ceremonijeh) kaste (skupina) – duhovščina, delavci, kmetje, premožnejši v

preteklosti je veljalo, da se men seboj ne smejo poročati3. Budizem

a) začetnik je Guatama Sidharta – Buda (razsvetljeni)b) strogo življenje + žrtvovanje = odrešenjec) stanje blaženosti Nirvanad) stanje nirvane se osvobodi z reinkarnacijoe) budisti častijo Budo v templjih s pagodamif) Budo častijo budistični menihi (pobrite glave, oranžna oblačila)g) deli se na

- Lamaistični budizem (Mongolija + Tibet)- Zen Budizem (Japonska)

h) verjamejo v karmo (usoda) karma se mu vrača in živi dobro ali slabo življenje

4. Konfucianizema) nravno-filozofski naukb) imenovan po filozofu Konfuciju (okoli 551-479 pr.Kr.)c) družina podlaga državed) Ljubezen do bližnjih, pravičnost, spodbudnost, ljubezen do dela,

spoštovanje družbenega dela morajo biti nagrajenee) najbolj razširjen na Kitajskemf) širil se je do 1949 ko oblast prevzamejo komunisti simbol Jin Jang


20

Družbene karakteristike Azije

1. Prebivalstvene karakteristikea) kako se število prebivalcev spreminjab) verska sestava

2. Gospodarstvoa) kmetijstvo

Prebivalstvo

1. V Aziji živi 60% svetovnega prebivalstva izstopata Kitajska in Indija, večinoma kmečko prebivalstvo.

2. Na Kitajskem je antinatalitetna politika, posledica je zmanjševanje rodnosti.3. Razlogi za zmanjševanje rodnosti

a) urbanizacija (kitajska mesta postajajo večjab) industrializacija (značilna za Kitajsko, nizko plačilo)c) emancipaije žensk (ženske hodijo v službo)d) osveščenost se večae) obveznega šolanja (odstotek je porastel)f) učinkovitejšega načrtovanja družin

4. Razlogi za nizka smrtnost:a) dvig življenjske ravni (v povprečju)b) boljša prehranac) higiena (škropijo rastline)d) medicinska oskrba (nekateri zdravijo zastonj)

5. Gosto poseljena območja v Azijia) Indijski podkontinent, Veliko Kitajsko nižavje, Japonska, Filipini, Javab) Zaradi rek, možnosti zaposlitve, vere

6. Slabo poseljena območja:a) gorovja (Himalaja, Tibet), puščavski svet (Iranska puščava, Gobi), hladno

podnebje (Sibirija)

Verska sestava

1. Krščanstvo (Kavkaz, Filipini)2. Judovstvo (Israel)3. Islam (suniti, šiiti-V del Iraka, Iran, Z deli Afganistana in Pakistana)4. Hinduizem (Indija)5. Budizem (države Tajskega polotoka, v zaledju Kitajske, Mongolija)


21

6. Šintoizem in budizem (Japonska)7. Kitajska verstva

Gospodarstvo

1. Primerjava razviti:manj razviti (u/27)2. Mali azijski tigri so visoko razvite azijske države, ki so se začele razvijati po

2.sv.v. Mednje sodijo Tajvan, Singapur, Malezija, Hongkong. Znani so po elektroniki, tehniki, igračami.

3. Industrijske države (Kitajska, Indija)4. Naftne države (Arabske države)5. Omejitveni dejavniki kmetovanja!6. Problematika:

a) malo obdelovalnih tal (le v Indiji, V Kitajske, del Japonske in Korejeb) slabi pogoji kmetovanja (nizka stopnja motorizacije)c) agrarna prenaseljenost (preveč ljudi se ukvarja s kmetijstvom)d) majhne posestie) intenzivnost obdelovanja – obdelana vsaka ped zemljef) problem premalo hrane na območju Indije in Kitajske (poskušajo reševati

s hibridnimi rastlinskimi vrstami-so manj občutljive na vremenske pogoje)

7. Prehrambene kulturne rastline:a) žita, ki služijo za prehrano prebivalstva: riž, pšenica, koruza, proob) gojene plantažniško: sladkorni trs, kavčukovec, čaj, bombaževec

Kmetijstvo

1. Zelena revolucijaa) širši smisel; 1750b) ožji smisel

2. Novosti in spremembea) biokemijske

- odpornejše in rodovitnejše sorte kulturnih rastlin- umetna gnojila, pesticidi

b) tehnične- smotrnejše in učinkovitejše namakanje- novi kmetijski stroji

c) družbene- agrarne reforme


22

- nove možnosti posojil3. Učinki

a) pozitivni- povečan hektarski donos- povečana zanesljivost letin- povečan zaslužek kmetov- delna obnovitev nekaterih zaraščenih ali opuščenih kmetijskih

območijb) negativni

- večja onesnaženost okolja- povečane razlike med bogatimi in revnimi kmeti, saj so prvi novosti

uvajali hitro in v večjem obsegu- prezadolženost in povečana brezposelnost dela kmetov

4. Območja različnih oblik kmetovanjaa) selilno poljedelstvo (požigalništvo) – predeli Indonezije, Kambodža, Laos,

Vietnamb) nomadska živinoreja – poslušna podnebja (Mongolija)c) intenzivno samooskrbno poljedelstvo s prevlado vodnega riža –

monsunska območjad) intenzivno samooskrbno poljedelstvo s prevlado pšenicee) plantažno gospodarstvo (J Indija, Šrilanka, Butan, Nepal, Bangladeš,

Malezija)f) druge oblike kmetijstva

Konfliktna območja v Aziji

1. Zaradi verske preteklosti se izoblikujejo konfliktna območja – prvo območje (Kurdi)a) Kurdi živijo na vzhodu Turčije, na območju Iraka, Irana, Sirija

2. Drugo območje je območje Kašmirja, Afganistan in Palestinsko vprašanje ali Izraelsko-Arabski spor.a) Kašmir je del Indije (SZ), del prebivalcev, ki bi se lahko priključil islamskim

državam ostane pod oblastjo Indije. Večina prebivalcev je muslimanov in v večinski Indiji živi hindujsko prebivalstvo. Povzročilo je številne vojne.

b) Afganistanci nasprotujejo Ameriki in zaradi verec) Izraelsko-Palestinsko vprašanje – versko vprašanje med Židi in

muslimanskim prebivalstvom, vprašanje vode (zaradi večanja števila prebivalstva) razširijo teritorij proti Golanski planoti


23

Afrika

1. Sredozemsko morje2. Sueški prekop3. Rdeče morje4. Somalski polotok5. Madagaskar6. Indijski ocean7. Rt dobrega upanja8. Atlantski ocean9. Gvinejski zaliv10.Gibraltarska vrata11.Adenski zaliv12.Agulhaški tok13.Benguelski tok14.Gvinejski tok15.Zalivski tok16.Atlas17.Hoggar18.Tibesti19.Sahara20.Azaoak21.Šari22.Gvinejski prag23.Niger24.Nil25.Taro26.Kongo27.Severno-ekvatorialni prag28.Lundski prag29.Kalahari30.Zmajeve gore31.Zambezi32.Viktorijino jezero33.Randir34.Srednjeafriški prag35.Ekvator36.Južni povratnik37.Severni povratnik


24

Afrika

1. V Afriki živi 12% svetovnega prebivalstva na 20% kopnega.2. Afrika meji na Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Indijski ocean, Adenski

zaliv, Bab el Mandeb, Rdeče morje, dolina Mrtvega morja3. Med Madagaskarjem in Afriko ležijo Komori4. Skrajne točke Afrike

a) na severu je Beli rt (37�s.g.š.)b) na zahodu je Zeleni rtc) na jugu Rt Agulhas (35�j.g.š.)d) na vzhodu je Rt Hafun

5. Afrika je simetrična celina. V dolžino se razprostira 8000km, v širino pa tudi 8000km.

6. Afrika je bila raziskana zelo pozno. Razlogi tako pozne odkritosti Afrike:- obsežnost Sahare- težka prehodnost Tropskega deževnega gozda- bolezni, ki jih v Evropi niso poznali (visoke temperature, visoka

vlažnost)- nerazčlenjena afriška obala- zgrajena je kot stopnica (gvinejski zaliv, Kongova kotlina, prag,

višavje,…)7. Reliefne lastnosti Afrike

a) meja med visoko in nizko Afriko poteka od Benguele do Port Sudan.od S Namibije proti Ludskemu pragu, Z rob jezer, po Z robu Etiopskega višavja. Vse kar je S in Z od te meje je nižje, vse kar je J in V pa višje praviloma.

b) Atlas – mladonagubanega nastanka. Je orografska pregrada.c) Sahara se začenja v Z Sahari in poteka do reke Nil. Vzhodno od Nila je

Nubijska puščavad) Nil napajata dva kraka: Beli Nil (Viktorijino jezero) in Modri Nil (Etiopsko

višavje). Je pomembna reka, naplavlja ogromno rodovitnega blata.e) Sahel je prehodno območje med puščavo Saharo na severu ter bolj

rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu.f) Iz Sahela se dvignemo na Gvinejski prag. Vlažne gmote, ki prihajajo iz

Gvinejskega zaliva se začnejo pri pragu dvigati in padavine kondenzirajo. Te padavine omogočajo nastanek številnih rek. Pri reki Niger je še planota Jos.

g) Kongova kotlina je zaprta na S z Severnim ekvatorialnim pragom, na J z Južnim ekvatorialnim pragom, na V z Vzhodnoafriškim nižavjem.


25

h) Na S Južnega ekvatorialnega praga je Kongova kotlina, na J pa Kalahari. Zahodno od Kalahari je puščava Namib. Na južnem robu puščave Namib se v morje iztega Oranje.

i) Od Zambezija do jezera Turkana je Vzhodnoafriško višavje. Razdeli se na: Srednjeafriško višavje – tu je Vzhodnoafriški tektonski jarek. Tu so jezera: Malavijsko jezero, Tanganiško jezero, Viktorijino jezero. Severni del višavje se razdeli na Somalsko in Etiopsko višavje.

j) Orogeneze: kaledonska (st. paleoz.), hercinska (ml.pal.) in alpidska (ken.-terciar). Pod alpidsko orogenezo sodi gorovje Atlas in Kapske gore.

8. Podnebne karakteristike:a) podnebni dejavniki so dejavniki, ki vplivajo na podnebje:

- geografska širina (37�s.g.š. subtropski, tropski, subtropski 35�j.g.š. –meja sta povratnika)

- bližina morja – namorskost ali maritimnost- potek gorskih pregrad- morski tokovi (topli in hladni)

I. tisti morski tokovi, ki tečejo proti polu so topli- Somalski tok (Z Afrike – navzdol)

II. tisti morski tokovi, ki tečejo proti ekvatorju so hladni- Kanarski tok (V Afrike – navzdol)- Benguelski tok (V Afrike – navzgor)

- odklonska sila – vetrovi in morski tokovi se na S polobli odklanjajo na desno, na J polobli se odklanjajo na levo

b) biomi

Toplotni pas Tip klime Prsti RastjeTropski Ekvatorialno Ferasol Tropski deževni gozdSubtropski Savansko Črne savanske Od trav do drevja

Stepsko prsti/ferasolPuščavsko OazeSredozemsko Rdeče prsti Zimzeleno Subtr. vlažno feralsoli monsunsko rastje

Kolonializem in neokolonializem v Afriki

1. Kolonializem je določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ki temeljijo na neenakopravnosti.


26

a) 1884 leta se na Berlinski konferenci Afriške države, razdelijo med Evropske države (VB, Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Portugalska, Španija). Meje so se določale matematično.

b) Samostojni sta bili Liberija in Etiopija. V 20.st. se ostale začnejo osamosvajati (okoli leta 60). Ko se države osamosvojijo stopijo v fazo neokolonializma.

2. Neokolonializem je sodelovanje med državami, ki so imele nekdaj kolonijo s sedanjimi osamosvojenimi državami.

3. Zakaj se je kolonializem razvijal?- Evropejci so izkoriščali delovno silo in surovine- iz Afrike so odpeljali približno 30 milijonov sužnjev- razvoj industrije, množične porabe čaja, kave, kakava, in tropskega

sadja4. Kolonizacija je neposredna naselitev obvladanega prostora, ne glede na

njegovo poseljenost5. Bogastva Afrike

a) osrednja Afrika: bogata rudna nahajališča, na zahodu so zaloge nafte, lesa

b) zahodna Afrika: trgovina s sužnji, bogate zaloge naftec) severna Afrika: velike zaloge nafted) južna Afrika: zlato, diamanti, mangan, krom, platina, uran, železoe) vzhodna Afrika: rodovitna zemlja, čaj, kava, tobak

6. Problematika, s katerimi se soočajo osvojene države- države imajo malo sredstev (nizek BDP, malo denarja)- veliko BDP-ja namenjajo vojski, malo za zdravstvo in infrastrukturo- oblast prevzamejo posamezna plemena in se borijo, da jo obdržijo

(elitizem – elita bogati)- oblasti so neučinkovite, nedemokratična oblast- pomanjkljiva izobrazba prebivalstva- nerazvito gospodarstvo- globoke družbene razlike- izginotje kapitala- pomanjkanje tujih investicij- poceni izvoz afriških surovin- zadolževanje v tujini- oboroževanje (kot oblika pomoči gospodarsko razvitih držav)- večina držav zaostaja za gospodarskim razvojem- pogoste vojne


27

Južna Afrika

b) Največ dežja pade v Zmajevih gorah, najmanj pa v Namibijski puščavic) Vetrovi pihajo od Zmajevih gor do Namiba .d) Tokovi in njihove lastnosti:

- Benguelski mrzel, ker teče proti ekvatorja- Somalijski topel, ker teče stran od ekvatorja

e) Imenuj tipe podnebij- puščavsko – Namib- subtropsko vlažno (na JV)- vmes skozi pada deža- sredozemsko (na JZ)

Regionalizacija

1. Meja SZ Afrike (meja med Alžirijo in Libijo):- Tunizija- Alžirija- Maroko- Zahodna Sahara

2. SV Afrika- Libija- Egipt- Sudan

3. Z Afrika (meja med Nigrom in Čadom, kasneje med Nigerijo in Kamerunom):- Mavretanija- Mali- Niger- Nigerija- Liberija- Slonokoščena obala

4. Nizka ekvatorialna Afrika (po V meji D.R. Kongo, J Angola)- Čad- Kamerun- Srednjeafriška republika- D.R. Kongo- Angola

5. V Afrika- Ruanda


28

- Ganda- Kenija- Etiopija- Somalija- Tanzanija

6. Južna Afrika (J od Tanzanije)- Mozambik- Namibija- Bocvana- Južnoafriška republika

Gospodarske značilnosti Afrike

- nepreudarna vodstva držav- politična nestabilnost- vojne- malo naravnega bogastva- slabo/nič razvita industrija- bogatenje le peščite – elite- naravne katastrofe- neokolonialen položaj – odvisen od kapitalistov- monosktrukturno gospodarstvo- dolžniška kriza- visoka brezposelnost- številne bolezni/klima, revščina, pomanjkanje, ni čistoče, rečna

slepota, malarija, spalna bolezen, aids, ebola- demografski boom in lakota neizobraženost, načrtovanje družine,

velike družine velika smrtnost otrok, zagotovilo preživetja, delo na polju, socialna varnost

Kmetijstvo

1. včasih je se s kmetijstvom ukvarjalo 65% prebivalstva, danes pa 60%.2. oblike kmetijskih dejavnosti

- nomadska in polnomadska živinoreja- selilno poljedelstvo ali požigalništvo (vezano na ekvatorialni tip

podnebja; hranilne snovi v prsti se spirajo). Na tem evkatorialnemobmočju gojijo jam in batato.


29

- trajno kmetovanje (vezano na savansko podnebje in vulkanske prsti v Vzhodnoafriškem višavju). Gojijo kave, čaj.

Bolezni Afrike

1. Najbolj razširjena bolezen je malarija. Prenašalec malarije je komar mrzličar, povzročitelj pa plazmodij. Bolezenski znaki: mrzlica, drgetanje, bolečine v sklepih, bljuvanje in krči. Bolezen je ozdravljiva.

2. Rečno slepoto povzroča filarija – glista, prenašalka je črna muha. Poškoduje oči in je ozdravljiva.

3. Prenašalka spalne bolezni je muha cece, poleg človeka zbolijo kamele, konji, govedo, koze in ovce. Okužen človek je kronično zaspan, zdravijo z injekcijami germanija.

4. Kolera je nalezljiva črevesna bolezen. Okužimo se z vodo, povzročiteljica je pa bakterija.

5. Kuga je nalezljiva bakterijska bolezen. Bolezenski znaki so mrzlica, vročina, glavoboli, nastanek bul v dimljah. Bolezen glodavcev, posebej svizcev.

6. Aids je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Oslabljen imunski sistem, smrt zaradi drugih ljubeznia) v Afriki živi 90% vseh otrok, starih pod 15 let, ki imajo to bolezen

7. Lakota zaradi širjenja puščave, večjega števila otrok. Ne poznajo naprednih postopkov obdelave zemlje.

8. Povzročitelji so visoka vlažnost, visoka temperatura, bakterije se hitreje razvijajo. Neizobraženost, ni sredstev, da bi prišli do zdravnika.

9. TREBA JE ZNATI 1 BOLEZEN.

Rudarstvo

1. Afrika je stara zgradba2. Pomembne rude so diamanti in zlato. Med barvne kovine sodijo krom,

mangan, vanadij, uran, baker in kobalt. Te kovine dodajajo železu in spremeni lastnosti jekla. V telefonu je 32 barvnih kovin! Najpomembnejša nahajališča so v južni Afriki

3. Energetski viri: nafta Nikerija, Libija; zem. plin Alžirija; črni premog JAR4. Večina je v upadanju, malo dejanskega izkoriščanja5. Odvisnost rudarstva: kapital, tehnologija, znanja in izkušenj multinacionalk6. Problemi: politična nestabilnost, državljanske vojne, zlom prometne

infrastrukture, slab izkoristek tihotapstvo


30

Turizem

1. V Sredozemlju, v JAR in safari parki – v Keniji.

Latinska Amerika

1. Mehika2. Gvatemala3. Belize4. Honduras5. Salvador6. Nikaragva7. Kostarika8. Panama9. Panama10.Kuba11.Haiti12.Dominikanska Republika13.Jamajka14.Bahami15.Kolumbija16.Ekvador17.Peru18.ČileA polotk kalifornijab zaliv kalifornijaD – Tehuantepeška ožina – najožji del v Mehikie jukatanm severno atlantski tokj veliki antilik karibski tokh karibsko morje

1. V Južni Ameriki živi 6% svetovnega prebivalstva na 12% kopnega redkeje poseljena (Amazonija, puščava). V J Ameriki so 2 območji gostejše poselitve:a) litoralizacija (zgostitev poselitve ob obali) belcib) višinska poselitev mestici (Rdečekožci+Belci), prej pa Indijanci


31

2. (!)Ameriko razdelimo na Angloameriko (Kanada, ZDA), vse kar je južno od ZDA pa Latinska Amerika. Latinska se deli na:a) srednja Amerika

- Mehika- medmorska ali MOST (Salvador, Nikaragva, Gvatemala, Panama,

Kostarika- Karibsko otočje

I. Veliki Antili – Kuba, Jamajka, Hispaniola, PortorikoII. Mali Antili – so v kolonialni lasti (Trinidad in Tobago)-privetrni

otoki, pasati prinašajo veliko vlageIII. Bahami

b) Južna Amerika- Karibska Južna Amerika (Gvajana, Surinam, Kolumbija)- Brazilija – Brasilia- Andsko-indijanska Južna Amerika (Ekvador, Peru, Bolivija, Paragvaj)- Južna Amerika zmernih geografskih širin (Čile, Argentina, Urugvaj)

3. Od S Amerike ob polotoku Kalifornija gre hladen Kalifornijski tok. Ob Karibskem morju topel Karibski tok, v Mehiškem zalivu pa Zalivski tok. Čilski ali Perujski tok proti ekvatorju (hladen).

Srednja Amerika

1. Od Kalifornijskega polotoka navzdol teče hladen Kalifornijski tok. Prelomnica teče med S Ameriško ploščo in Tihooceansko ploščo. Kalifornijski polotok se je prestavil proti severu.

2. Imamo Zahodno (Sierra ocidental) in Vzhodno (Sierra oriental) gorsko verigo.Tihi Ocean–gorska veriga–planota (Mexico City)–gorska veriga–Mehiški zalivSierra vulkanica transverzal – zamenja se slemenitev gorovja (od JZ proti SV). Vulkani iz tega gorovja se dvigajo nad Mexico City. Vulkanizem je tu prisoten zaradi Kokos, Karibske in S Ameriške litosferske plošče. Na polotoku Jukatan so nahajališča Majevske in Azteške kulture.

3. Najprej je Karibski tok, nato Zalivski tok, kasneje S Atlantski tok.4. Vode se na vzhodnih obalah izcedijo, posledica so deževni gozdovi.

Južna Amerika

1. V južni Ameriki ločimo nižavja, višavja in visokogorje.2. (!)Nižavja ležijo ob treh velikih rekah


32

a) Orinoko - LLANOSb) Amazonka – območje ob Amazonki je Selvas ali območje tropskega

deževnega gozdac) Parana – Laplatsko nižavje – Gran Chacod) Urugvaj – Laplatsko nižavje – Gran Chaco

3. Višavjaa) Gvajansko med Llanasom in Selvasomb) Brazilsko med Selvasom in Gran Chacom – znano po nahajališčih zlata

4. Puščavaa) Atakama – na izoblikovanje vpliva Čilski/Čilsko-Perujski/Humboldtov tok.b) Patagonija – ob obali teče Malvinski tok.

5. Visokogorjea) 2 gorski verigi, ki se v Boliviji razširijo.

Tihi Ocean – Sierra Ocidental – Altiplano (Visoka Bolivijska planota) –Sierra Oriental

6. Pampe je visoka travna stepa – najbolj rodovitno območje (Argentina)7. Južna Amerika

a) Mehika (30�s.g.š.)b) Ekvator – vroči tropski pas

- ekvatorialno podnebje (Selvas – Tropski deževni gozd)- savansko (S in J od ekvatorialnega) – Llanos (1500-500 mm padavin)- stepsko območje (S in J od savanskega) – Gran Chaco – stepe- puščavsko (S in J od stepskega) – Atakama (Čilski tok, območje

visokega zračnega pritiskac) J Amerika 55�j.g.š.

- subtropski pas – Sredozemsko (Z, JV subvlažno prehaja na subtropsko polsuho – Pampe-visoko travnata stepa-v S Ameriki to imenujemo Prerija)

- zmernotopli pas – oceansko podnebje na Z, Patagonija na V – hladna puščava, Malvinski tok

Brazilija

1. Tropski deževni gozd – izkoriščajo v obliki ribje kosti, izkoriščajo lesno bogastvo

2. Gojenje kulturnih rastlin – zaradi različnih pasov


33

Višinska razdelitev Andov

1. Prerez Andova) Tierra Heladab) Tierra Nevada – svet večnega snega/leduc) Tierra Fria d) Tierra Templada - zmernotopla zemlja

- višinski toplotni pas- zmerno toplo pas- od 1000m do 2000m- jablane, hruške,

e) Tierra Caliente – vroča zemlja- vroč pas- deževni gost- seže do 1000m- sladkorni trs, riž, tobak, koruza

Mehika

1. Problematika glavnega mestaa) lega – slab zrak, zamočvirjeno področje, veliko nafte v Zalivub) prebivalstvena struktura

- Američani v Mehiki postavljajo makilador, to so tekstilni obrati, da zaposlujejo Mehičane, preden gredo v ZDA

c) pitna vodad) plazovitoste) vulkanizem

2. Zakaj živijo tu?a) večino bogatih živi d drugih delih Mehikeb) večina prebivalcev je revnihc) boljše možnosti za življenjed) nočejo biti več revni kmetje, in se preselijo seme) problem preskrbe zaradi oddaljenostif) boljše možnosti šolanja

Ostale države srednje Amerike

1. �Bananske države� ali države MOSTaa) ZDA jim je zgradila infrastrukturo, plantaže (banan), zaposlili delovno silo


34

b) Začnejo uvajati druge tropske kulture, s tem zmanjševati vpliv ZDA2. Usmerijo se v eko turizem Kostarika3. Koralni greben – pred obalo Belizeja je drugi najdaljši koralni greben na

svetu lovijo rakce4. Mestici – mešanica med prvotnimi indijanci in preseljenim belim

prebivalstvom5. Socializem na Kubi – ZDA je zaprla tržišče, imeli so veliko sladkornega trsa, a

so ga prodajali drugim državam

Južna Amerika

1. Deliteva) razlogi

- veliko držav, ki so si različne- pestra rasna, kulturna dediščina- različni naravni viri- različna gospodarska razvitost

b) Karibska Južna Amerika- Kolumbija- Venezuela- 3 Gvajane

c) Andsko-Indijanska regija- Bolivija- Ekvador- Peru- Paragvaj

d) J Amerika zmernih širin- Čile- Urugvaj- Argentina

2. Karibska J Amerika- Plantažno gospodarstvo- suženjska delovna sila zaradi preteklosti- naftna nahajališča- kriza: socialni nemiri- kokainska mafija

3. Andsko-indijanska J Amerika- jedro indijanske poselitve – 50% indijanskega prebivalstva- peoni – kmetijski delavci brez zemlje


35

- reliefne enote: costa, Z sierra (gore), Altiplano (kotlina), V Sierra, Gran chaco, selvas

- gostost poselitve po enotah4. J Amerika zmernih širin

- leži v podobnem toplotnem pasu, kot cela Evropa- multikulturnost – država je spoštovala jezik posameznika, podpira tisk

knjig, njihovo vero 30.000 Slovencev v Argentini- prebivalstvo evropskega porekla – ni se bilo potrebno prilagajati

toplotnem pasu- multikulturne države- evropski načini kmetovanja – pampe (polsušno podnebje, černozjom)- pšenica, koruza in govedo – prometna infrastruktura

Brazilija – 26 zveznih držav

1. Najgosteje poseljeno območje je Rio de Janeiro, Sao Paolo in Belo Horizonte2. Plano piloto – je načrt glavnega mesta, ker je v obliki letala. Želeli so

razbremeniti obalo3. Brazilija je znana po

- 1. po proizvodnji kave, po pomarančah- pomembna po govedoreji, soji, tropskih pridelkih, železova ruda

4. Razdelimo jo na regije:a) severovzhodna

- stara kolonialna poselitev- revnost- brezperskektivna veleposest- odseljevanje

b) jugovzhodna- najmočnejša, dinamična- rude- kmetijstvo: kava- Volta Redonda – predelava železove rude- Sao Paolo naj bi bilo največjo mesto na svetu

c) južna- beli priseljenci- zmernejša klima- premožnejši- napredno kmetijstvo

d) osrednji zahod


36

- savana- nova prestolnica- razvoj z zaostankom

e) severna – Amazonija- največja- najhitreje razvijajoča se regija- napredek v kmetijstvu, rudarstvu in energetiki


37

Preverjanje znanja

1. Atlas – mladonagubano, Sahara – starega nastanka, Hogar in Tibesti – starega nastanka, Kapske gore – hercinska orogeneza, V Afriško višavje – starega nastanka, Srednjeafriško višavje – starega nastanka

2. Geografska širina – z oddaljenostjo od ekvatorja temperatura pada; oddaljenost od obal in maritimnost – bližina morja; relief – gorske pregrade, nagnjenost k soncu, nadmorska višina; morski tokovi – mrzli prinašajo sušno podnebje, toplo pa vlažnoNa območju ekvatorja je podnebje ekvatorialno, zaradi visokih temperatur je prisotno izhlapevanje, kar povzroča konvekcijske padavine. Zračne mase se spustijo proti povratnikoma, kjer zaradi visokih temperatur vlaga izhlapi in nastanejo puščave. Pasati zračne gmote pihajo nazaj do ekvatorja.

3. Na področju s puščavskim podnebjem uspeva le puščavsko rastlinstvo, saj je tu količina vode minimalna. Na območju s tropskim podnebjem raste deževni pragozd. Na skrajnem jugu in severu celine, kjer je sredozemsko podnebje pa najdemo makijo, agrume (sredozemsko rastlinstvo)

4. Nil teče skozi območja s suhim podnebjem in omogoča življenje ob reki, saj je tu rodovitna prst. V reki Kongo prebivalstvo črpa zaloge pitne vode. Niger tudi teče čez puščavo in ljudem omogoča preživetje v suhi pokrajini.

5. Evropejci so v Afriko razširili industrijo in rudarstvo in tako so ljudje v rodnikih dobili zaposlitev, vendar pa gre vse bogastvo v Evropo. Večje plantaže kulturnih rastlin so v lasti bivših kolonialistk. Domači prebivalci pa so oceni delovna sila.

6. Vzroki: širjenje puščave pomeni krčenje rodovitnih površin in s tem lakoto, vlažno podnebje z visokimi temperaturami je idealno za širjenje bolezni, napredno obdelovanje polj ne prinaša veliko hrane, velike družine zaradi del na poljuPosledice: velika smrtnost med otroci, lakota, nevarne in nalezljive bolezni, širjenje puščav, suša

7. Malarija – najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu, najbolj razširjena v podsaharskem predelu zaradi tropskega podnebja, ki je dom komarjem mrzličarjem, ki prenašajo bolezen. Za bolezen je značilna mrzlica, glavobol in vročina. Pred boleznijo se zaščitimo tako, da se mažemo proti komarjem ali pa z mrežo.Spalna bolezen – bolezen ekvatorialne Afrike, povzroča jo pik muhe cece, ki živi v vlažnih tropskih gozdovih, ta bolezen je glavni omejitveni dejavnik, da na tem območju ni živinoreje.Aids – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, bolezen je posledica okužbe z virusom HIV. Okužba se prenaša telesnimi tekočinami (kri, sperma).

8. Afriške države so odvisne od multinacionalk, ki poceni izvažajo surovine, imajo v lasti rudnike in naftna nahajališča, oborožujejo afriško prebivalstvo. V preteklosti je bilo ogromno vojn, ko so se država začele osamosvajati. Afriške države so revne, njihovo gospodarstvo je slabo razvito.

9. Samooskrbno kmetijstvo – za potrebe ene družine: pri selilnem poljedelstvu se seli vsa družina iz enega območja na drugega, pri nomadski živinoreji se z živino selijo le moški. Razvito je tam, kjer je podnebje zelo sušno ali vlažno.Tržno kmetijstvo-pridelava pridelkov za trg: namakalno poljedelstvo ob večjih vodnatih rekah, ki poplavljajo (če poplave zamujajo, ali je je preveč je letina slaba), plantažno kmetijstvo tu pa pridelujejo čaj, tobak, kavo.

10. Ker je Afrika po nastanku stara celina je zelo bogata z rudninami in barvnimi kovinami, zato so tu številni rudniki zlata, srebra, bakra, kositra. Ti rudniki so v lasti multinacionalk.

11. Gospodarstvo nekaterih Afriških držav je odvisno od izvoza surovin in energijskih virov. Z denarnimi sredstvi nato gradijo prometne povezave, investirajo v vodno oskrbe, če izvoz upade se države znajdejo v krizi.


38

Latinska Amerika

1. Latinska Amerika je ime za Srednjo in Južno Ameriko. Južna Amerika pa je samo en del celotne Latinske Amerike.

2. Posledice tektonskega delovanja v srednji Ameriki so številno potresi, še vedno delujoči vulkani, jezera vulkanskega nastanka, vulkanski otoki.

3. Andi so pretežno mladonagubano gorstvo, ki se vleče vzdolž zahodnega dela celine. Nastali so zaradi stika Južnoameriške in Nazca litosferske plošče. Podnebne značilnosti so odvisne od lege območja.Brazilsko višavje je sestavljeno in magmatskih in metamorfnih kamnin, bogatimi z rudami. Podnebje je savansko z menjavo sušnih in deževnih dob.Amazonsko višavje prekriva tropski deževni gozd (selvas), pokrito je z nanosi rek.Pampe so del Laplatskega nižavja, za Pampe je značilna ravna travnat apokrajina z majhno letno količino padavin. Na severu je podnebje savansko, v osrednjem in J delu pa stepsko.

4. Srednjo in južno Ameriko so kolonizirali španski in portugalski zavojevalci. Zato v večini držav Latinske Amerike še danes govorijo špansko, v Braziliji pa portugalsko.

5. Latinska Amerika je bogata z rudninami od česar so kolonizatorji obogateli. Prebivalci koloniziranih držav so bili podrejeni kolonizatorjem – plačevali so davke, zatirali so staroselce. Kolonizatorji so imeli veliko koristi

6. Poselitev je zgoščeno tam, kjer so najboljši pogoji za življenje ob obali Atlantskega ocena, Mehiško višavje, nekatere nižine. V nekaterih višjeležečih predelih Južne Amerike še vedno živijo Indijanci. V državah, ki so bile kolonije Evropskih držav pa je prebivalstvo bele polti. Najdemo pa tudi mulate in mestice.

7. Avtohtono prebivalstvo ima v sodobni družbi še vedno nekaj problemov, ko se želi vključiti v družbo. Zaposlitev dobijo težje, kot belci, živijo v slabših razmerah.

8. Države Medmorske Amerike so usmerjene predvsem v kmetijstvo. Ukvarjajo se z plantažnim kmetijstvom – na plantažah gojijo banane, kavo in tobak. Države ob Karibskem morju imajo odlične razmere za razvoj turizma, Kostarika se ukvarja z ekoturizmomKuba, socialistična država se ukvarja z izvažanjem sladkorja, uvaža pa nafto in ostale surovine. Trudijo se, da bi uspeli z turizmom, a je država na robu propada.Venezuela je usmerjena predvsem v kmetijstvo in turizem. Pridelujejo koko in druge tropske rastline.Pampe (Argentina) – tu je zaradi travnatih površin razvito kmetijstvo-živinoreja.

9. Brazilske regije: jug – zaradi zmernejše klime tu prevladuje belo prebivalstvo, premožni ljudje, ukvarjajo se z naprednim kmetijstvom; severovzhod-stara kolonialna poselitev, odseljevanje zaradi revščine; sever – največja in najhitreje razvijajoča regija, napredek v gospodarstvu; osrednji zahod – nova prestolnica, razvoj z zaostankom; jugovzhod –najmočnejša regija, gosta poselitev, metalurški kom

10. pleks…11. Amazonski deževni pragozd izsekavajo zaradi potreb po lesu, na izsekanih območjih se

ukvarjajo s kmetijstvom, postavljajo plantaže. Čez to področje gradijo cestne povezave, škodujejo planetu, saj so drevesa proizvajalci kisika.


39

Severna Amerika

1. Skrajne točke:a) 85,5�s.g.š.b) 23,5� s.g.š.

2. Podnebni dejavniki, ki vplivajo na toplotne pasove- Nadmorska višina (orografska pregrade-Skalno gorovje, Apalači-

potekajo v poldnevniški smeri)- Geografska širina- Tokovi (Aleutski, S Ameriški tok-topli, Labradorski mrzel tok)- 100�z.g.d. – Dead line (nizka količina padavin)

3. Pasovia) Polarnib) Subpolarni (66,5�s.g.š.) – subpolarno podnebje max.temp. 10�C; rastje je

tundra (mahovi+lišaji)c) Zmernotopli – oceansko-kontinentalno-kontinentalno polsuho-

kontinentalno suho-kontinentalno polsuho (črnozjom, prerija)-kontinentalno vlažno- Borealno podnebje na S meji zmernotoplega pasu (iglasti gozd,

max.temp, 15�Cd) Subtropski – sredozemsko-subtropsko polsuho-subtropsko suho-

subtropsko polsuho-subtropsko vlažnoe) +gorsko podnebje

4. Naravne nesreče v povezavi s podnebjem- Tropski cikloni so v obliki valja – močni vetrovi-valovanje, velika

količina padavin-poplave- Tornado je lijakasta zračna tvorba – prinaša padavine, močan veter, ki

deluje na manjši površini- Snežni meteži ali blizardi – nenadne in obilne snežne padavine, pred

skalnim gorovjem (oktobra, septembra)

Poselitev severne Amerike

1. Temelji gospodarskega razcveta:- država spodbuja podjetnost

I. naselijo se revni prebivalciII. bogati, ki so iskali nove možnosti, da bi povečali svoje bogastvo

- vlaganje kapitala v gospodarstvo- možnost velikih farm/razprostranjenost


40

- združevanje podjetij, konkurenčnost multinacionalke- visoka storilnost, delavnost prebivalcev- hitra gradnja prometnega omrežja (sproti s poselitvijo železnica,

gospodarska kriza, New deal gradnja avtocest)- nahajališča rud in energetskih virov

2. Poseliteva) prvi kolonisti

- 1100 Vikingi- ribolov, trgovina, verska in politična svoboda- prostranost in nezasedenost regije

b) 2/2 18.st.- Škoti, Irci, Nemci- 6,5 milijonov živi in dovedejo 5 milijonov sužnjev

c) med vojnama (begunci, Evropejci: Poljaki, Judje, Rusi)d) 30 leta 20.st.

- začetek omejevanja priseljevanja- gospodarska kriza

e) po 1960- migracije iz LA in Azije

f) 1990, zakon o priseljevanju- omejevanje legalnega priseljevanja- ilegalno priseljevanje- loterija (izžrebajo, kdo dobi državljanstvo)

Kanada

1. O Kanadia) glavno mesto: Ottawab) uradni jeziki: angleščina, francoščinac) 33 Mil. prebivalcevd) razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja

2. Legaa) najsevernejša obmorska država v Severni Amerikib) sredina Kanade: prerije, ravna prostranstva živinoreja, pšenicec) severna Kanada: gozdovi, tundrad) Zahodna Kanada: skalno gorovje

3. Staroselci so bili Indijanci in Eskimi (Inuiti). Beli priseljenci so jih prisilili v selitev. Leta 1973 so jim vrnili zemljo in pravice (odločitev kanadskega Vrhovnega sodišča)


41

4. Je gospodarska velesila z rudnim, energijskim in lesnim bogastvom. Je članica G7.

5. Industrijaa) 74% aktivnega prebivalstva je zaposlenega v terciarnih dejavnostih. b) Najpomembnejše industrijske panoge: avtomobilska, kemična,

elektronska, letalska, papirna.6. Kmetijstvo

a) 3% vseh zaposlenih prebivalcevb) dve kmetijski območji

- pšenično območje – kanadske prerije na severu Velikih planjav- mlečno območje – ravnine južnega Ontaria in Quebeca

7. Gozdarstvoa) prispeva velik delež v BDPb) intenzivno sekanje lesa – močno prizadeta območjac) lesna in papirna industrija

8. Prepoznavnost Kanadea) vodilni v hokejub) veliki glasbeniki: Celine Dion, Bryan Adams

Prebivalstvo severne Amerike

1. Prvotni prebivalci- danes na 4% ozemlja- nižji sloji- iz 5-18 mio na 400.000 leta 1910- število se povečuje, danes 2.3 mio

2. Afro američani / ameriški črnci- plantažniški sužnji- 1861 državljanska vojna- postopno izboljševanje

3. Azijski američani:- najmanj homogeni- številčne družine

4. Špansko govoreči- nehomogeni- slab vpliv v družbi

5. Melting pot – talilni loneca) proces opuščanja svoje identitete (3 generacije)b) sprejemanje ameriškega načina življenja


42

c) današnji prebivalci- 70% belcev- 12% črncev- 11% latinoameričanov- 3% Azijcev- 1% Indijancev

6. ZDA - Dežela mest- naseljevanje v mesta zaradi zaposlitve- suša in gospodarska kriza prisilita kmete v migracije- mehanizacija v kmetijstvu pomeni zmanjševanje števila kmetov

selitev v mesta- velika mobilnost prebivalstva

7. Neenakomernost poselitve ZDA- med velikimi jezeri in atlantsko obalo: 40%

I. sproti, ko so prodirali v notranjost, so gradili železnico; prodira tudi vojska, da jim zagotovi varnost

II. Megalopol – atlantska obala, gosta poselitev- J Apalači, Mehiški zaliv

I. sončni pas (Mehiški zaliv)- obala Kalifornije- neposeljena področja: Skalno gorovje, Apalači,

8. Potek migracij- želje po čistejšem in mirnejšem okolju (mestje in primestje)- gospodarski vzroki: za novo zaposlitvijo (Sončni pas)

9. Zgradba ameriškega velemestaa) severnoameriško mesto je zgrajeno v obliki trikotnikab) CBD – poslovno središče (ponoči prazen, podnevi izredno poln)c) notranji del mesta (starejše in industrijsko) – tu so živeli Poljaki, Italijanid) predmestje / suburbanizacija – ko si Poljaki, Italijani dvignejo standard,

se preselijo sem- v predmestju nastanejo kasneje tudi poslovni centri- tehnopol – centri visoke tehnologije

Kmetijstvo in industrija v ZDA

Nova Zelandija

1.

Alen š 2.b Geografija - dijak.gess.sidijak.gess.si/alen.first/Zapiski 2.letnik/Geografija.pdf · -...

Documents

Transcript of Alen š 2.b Geografija - dijak.gess.sidijak.gess.si/alen.first/Zapiski 2.letnik/Geografija.pdf · -...