eVedez.sivedez.dzs.si/datoteke/NAR 7 - DP-1-SNOVI-(1-16).docx · Web viewDNEVNE PRIPRAVE na...

DNEVNE PRIPRAVE

na vzgojno-izobraževalno delo

za predmet Naravoslovje v 7. razredu

Pripravila:mag. Andreja Dolenec

OŠ Šmartno pod Šmarno goroLjubljana–Šmartno

(besedilo ni lektorirano)

September 2013

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 1TEMATSKI SKLOP: UVODVSEBINA: Uvodna uraCILJI:

1

učenci se seznanijo s predmetom, potrebščinami za pouk, spoznajo, kako je urejen učbenik in DZ

učitelj predstavi načine in kriterije preverjanja in ocenjevanja znanjaUČNE OBLIKE:

frontalna individualna

delo v dvojicah delo v skupinah

UČNE METODE: razlaga razgovor praktično delo demonstracija eksperimentiranje opazovanje delo na terenu delo s tekstom delo z računalnikom mikroskopiranje razvrščanje primerjanje

UČILA: učbenik in delovni zvezek dodatna literatura prosojnica slike medmrežje modeli multimedijska enota plakat preparat učni film

UČNI PRIPOMOČKI: material iz narave eksperimentalni pribor računalnik in projektor mikroskop

lupa videorekorder DVD-predvajalnik televizor

MEDPREDMETNE POVEZAVE: kemija fizika gospodinjstvo zgodovina

geografija športna vzgoja biologija matematika

VIRI:A. Šorgo, B. Čeh, M. Slavinec, Aktivno v naravoslovje 2, učbenik za naravoslovje v 7. razredu OŠ, DZS, Ljubljana, 2013.A. Šorgo, B. Čeh, M. Slavinec, Aktivno v naravoslovje 2, delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu OŠ, DZS, Ljubljana, 2013.

POTEK UČNE URERazložim pravila obnašanja v učilnici in potek dela pri pouku naravoslovja. Postavljam vprašanja za ponovitev snovi, ki smo jo obravnavali pri naravoslovju 6:- Opiši proces dihanja. (Kje poteka dihanje? Kaj potrebujemo za dihanje?

Kaj pri dihanju nastaja? Kje poteka celično dihanje? Kdaj poteka proces dihanja? …)

- Opišite proces fotosinteze. (Kje poteka fotosinteza? Kaj je potrebno za proces fotosinteze? Kaj pri procesu fotosinteze nastaja? Ali fotosinteza poteka ponoči? ...)

- Kroženje snovi (razloži pojme: prehranjevalna veriga, proizvajalec, potrošnik, razkrojevalec)

- Opiši prehranjevalno verigo …

2

OPOMBE:

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 2TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Čiste snovi in zmesiCILJI: razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi vedo, da v naravi prevladujejo zmesi spoznajo zrak kot zmes plinov in primerjajo lastnosti plinov v zrakuUČNE OBLIKE:



UČNE METODE: razlaga razgovor praktično delo demonstracija

UČILA: učbenik in delovni zvezek dodatna literatura prosojnica slike

3

eksperimentiranje opazovanje delo na terenu delo s tekstom delo z računalnikom mikroskopiranje razvrščanje primerjanje

medmrežje modeli multimedijska enota plakat preparat učni film






POTEK UČNE URE

4

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

U

VOD

UčiteljPostavim vprašanja in učencem z podvprašanji pomagam poiskati pravilne odgovore:Kaj so snovi?Kaj so čiste snovi?Kaj so zmesi?

Na podlagi prosojnice napišemo, kaj so čiste snovi, zmesi, in naštejemo nekaj primerov.

Učencem postavim izhodiščna vprašanja za pogovor v paru:Ali je voda čista snov?Ali je zrak čista snov?

Učencem postavljam vprašanja iz DZ, stran 6 in 7.

UčenecUčenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja.

Učenci sodelujejo in si sproti zapisujejo v zvezek.

Učenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja.

Učenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja, ter sproti zapisujejo pravilne odgovore.

OPOMBE:

5

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 3TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Elementi in spojineCILJI: spoznajo, da so čiste snovi kemijski elementi in spojine spoznajo, da so kemijski elementi sestavljeni iz ene vrste atomov, v

spojinah pa so povezani med seboj atomi več elementovUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

6

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

NO

VA S

NO

V

UVO

DUčitelj

Postavim vprašanja iz učbenika na strani 9 (Razmisli in odgovori).

Na podlagi prosojnice napišemo, kaj so elementi. Z modeli (kroglice in palčke) prikažemo zgradbo različnih elementov.

Na podlagi prosojnice napišemo, kaj so spojine. Sestavimo modele molekul različnih spojin in tako prikažemo njihovo zgradbo.

Ogledamo si videoposnetek poskusa (Spajanje cinka in žvepla) in filma (Elementi, spojine in zmesi).


UčenecUčenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja, ter sproti zapisujejo pravilne odgovore.



OPOMBE:

7

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 4TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Elementi in spojineCILJI: spoznajo, da so kemijski elementi razvrščeni v periodnem sistemu in so

označeni s simboliUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

8

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

U

VOD

UčiteljPostavim vprašanja iz DZ na strani 8, 9 in 10.

Ogledamo si film (Zrak in plini iz ozračja). Učenci ponovijo zgradbo zraka in spoznajo lastnosti plinov v zraku.

Učencem postavim vprašanja in naloge:Ali je zrak čista snov?Opiši sestavo zraka.Opiši značilnosti dušika.Kje vse uporabljamo dušik?Opiši značilnosti kisika.Opiši značilnosti ogljikovega dioksida.Kje vse uporabljamo ogljikov dioksid?Kateri plin nastaja pri fotosintezi?Kateri plin se porablja pri fotosintezi?Kateri plin nastaja pri dihanju?Kateri plin se porablja pri dihanju?

UčenecUčenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja, ter sproti zapisujejo pravilne odgovore.

Učenci si ogledajo film in si zapisujejo na list papirja.

Učenci sodelujejo in odgovarjajo na vprašanja.

OPOMBE:

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:

9

DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 5TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: RaztopineCILJI: spoznajo raztopine kot primere zmesi in razlikujejo med topilom in

topljencem spoznajo dejavnike, ki vplivajo na hitrost raztapljanja snoviUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

10

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

U

VOD

UčiteljNa mizi imam pripravljeno cedevito. Učence vprašam ali imam v kozarcu čisto snov ali zmes. S pogovorom jih vodim k ugotovitvi, da je v vodi raztopljena trdna snov (prašek) cedevita.

Učencem razložim postopek praktičnega dela.

Na podlagi prosojnice napišemo kaj je topilo, topljenec in raztopina. Napišemo nekaj primerov različnih topljencev, topil in raztopin.

Učencem razložim postopka praktičnega dela.

Z učenci se pogovorimo o dobljenih rezultatih pri poskusu in pregledamo rešitve.


Izvedejo poskus mešanja oz. raztapljanja: soka in vode soli in vodeOpredelijo pojme topilo, topljenec in raztopina ter poročajo razredu.


Izvedejo poskus površina topljenca in hitrost raztapljanja(DZ, str. 11) ter temperatura topila in hitrost raztapljanja (DZ, str. 12). Odgovorijo na vprašanja.

Učenci poročajo o svojem delu in preberejo rešitve.

OPOMBE:

11

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 6TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: RaztopineCILJI: spoznajo pojma topnost snovi in nasičenost raztopineUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

12

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

UVO

DUčitelj

Postavljam vprašanja za ponovitev snovi:Kaj je topilo?Naštej nekaj različnih topil.Kaj je topljenec?Naštej nekaj različnih topljencev.Kaj je raztopina?Naštej nekaj različnih raztopin.Kaj vpliva na hitrost raztapljanja topljenca?

Demonstracijsko izvedem poskus topnosti sladkorja v 100 ml vode.Na tablo sproti beležimo ugotovitve. Iz rezultatov, pridobljenih pri poskusu, narišemo graf.



Učenci opazujejo in sproti zapisujejo rezultate.


OPOMBE:

13

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 7TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Viri vod, trdota vode, mehčanjeCILJI: razlikujejo med vrstami oziroma viri voda v naravi, glede na to, kaj je v

njih raztopljeno (deževnica, studenčnica, podtalnica, morska voda, mineralna voda)UČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

14

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

UVO

DUčitelj

V naravi imamo različne vrste vod. Katere poznate?Spodbudim jih k razmišljanju, o tem, kako bi lahko razlikovali med različnimi vrstami vod.

Demonstracijsko izvedem poskus izparevanja vodovodne, destilirane in morske vode. Po končanem poskusu pregledamo rezultate.

Na podlagi prosojnice opišemo razliko med mehko in trdo vodo. Ob sliki ponovimo kroženje snovi v naravi.


UčenecUčenci naštejejo nekaj vrst naravnih vod.Učenci naštejejo nekaj kriterijev, po katerih bi lahko razlikovali med različnimi vrstami vod.

Učenci sodelujejo, opazujejo in si sproti delajo zapiske v zvezek.


OPOMBE:

15

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 8TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Viri vod, trdota vode, mehčanjeCILJI: razumejo pojem trdota vode in pomen mehčanja vode razumejo povezavo med trdoto vode in penjenjem milniceUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

16

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

U

VOD

UčiteljV uvodu učne ure jim pokažem pregoreli grelec, ki je obložen z vodnim kamnom. Vprašam, če vedo, kaj je to? Ali veste, zakaj do tega pride?

Učencem razložim postopek poskusa.

Na podlagi prosojnice narišejo preglednico, v katero vpisujejo rezultate poskusa.

Odgovorijo na vprašanja iz DZ na strani 13 in 14.Z učenci pregledamo pravilne odgovore.


Učenci izvajajo poskus: Katera voda je trda?


Učenci zapišejo odgovore na vprašanja.Učenci sproti pregledujejo svoje odgovore.

OPOMBE:

17

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 9, 10, 11TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Metode ločevanja čistih snovi iz zmesiCILJI: spoznajo, da čiste snovi v zmesi ohranijo svoje lastnosti razumejo, da ločevanje snovi iz zmesi temelji na razlikah v lastnostih

snovi v zmesi

spoznajo nekatere metode ločevanja snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija)

spoznajo, kako pridobivajo pline iz zrakaUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

18

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

NO

VA S

NO

V

U

VOD

UčiteljPostavljam vprašanja za ponovitev snovi:Kaj so zmesi?Kaj so čiste snovi?Ali se zmesi lahko loči na čiste snovi?Naštej nekaj primerov ločevanja zmesi v vsakdanjem življenju.

Učenci izvajajo poskuse v skupinah, in sicer po krožnem sistemu (dekantiranje, filtriranje, sejanje, ločevanje z magnetom, izparevanje, ločevanje z lijem ločnikom, kromatografija).

Demonstracijsko prikažem postopek destilacije morske vode.

Na podlagi prosojnic naštejemo in opišemo posamezne postopke ločevanja.

Postavim vprašanja iz učbenika na strani 27 (Razmisli in odgovori) in DZ, stran 15, 16 in 17.Z učenci pregledamo pravilne odgovore.


Učenci opazujejo poskuse in sproti zapisujejo svoja opažanja in ugotovitve.

Učenci opazujejo in odgovarjajo na podvprašanja, ter hkrati prerišejo aparaturo za destilacijo v zvezek.

Učenci zapišejo postopke ločevanja v zvezek.


OPOMBE:

19

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 12TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Fizikalne in kemijske spremembe snoviCILJI: razlikujejo med fizikalnimi in kemijskimi spremembami in sklepajo, pri

katerih procesih oz. spremembah, ki jih poznajo iz življenja, se snov spreminja

UČNE OBLIKE: frontalna individualna









POTEK UČNE URE

20

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

OV

UVO

DUčitelj

Na mizi imam dve trski. Eno trsko razlomimo na majhne dele, drugo trsko zažgemo. Z učenci primerjamo ostanke po lomljenju oz. gorenju trske.

Na podlagi prosojnic opredelimo kemijske in fizikalne spremembe, ter ju primerjamo med seboj.

Ogledamo si film: Žveplo in kalijev klorat (V).

Izpolnijo preglednico v DZ, stran 17.Z učenci pregledamo pravilne odgovore.


Učenci sodelujejo in sproti zapisujejo v zvezek.

Učenci opazujejo poskuse in sproti zapisujejo opažanja.

Učenci izpolnijo preglednico in pregledajo odgovore.

OPOMBE:

21

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 13 in 14TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: Kemijska reakcija kot snovna in energijska spremembaCILJI: spoznajo, na preprostih primerih sintezo in analizo spoznajo pojme: kemijska reakcija, reaktanti, produkti uporabljajo, besedne zapise za opis preprostih kemijskih reakcij spoznajo, da se pri kemijski reakciji spreminjata snov in energijaUČNE OBLIKE:






lupa videorekorder DVD-predvajalnik Televizor




POTEK UČNE URE

22

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

NO

VA S

NO

V

UVO

DUčitelj

Žveplo in železo zmešam. Učence vprašam, kaj imam v epruveti.Ko dobim odgovor zmes, vzamem magnet in snovi ločim.Žveplo in železo ponovno zmešam in zmes segrevam. Po končani reakciji ponovno poskusimo ločiti železo in žveplo z magnetom.

Na podlagi prosojnic zapišemo besedno reakcijo, ki je potekla. Na medmrežju si pogledamo filma: Spajanje aluminija in broma ter razkroj vodikove peroksida.

Na podlagi prosojnic zapišemo besedni enačbi reakcij, ki smo si ju je pogledali inZnačilnosti posamezne reakcije.

Učence vodim pri reševanju nalog v DZ, stran 18 in 19.Z učenci pregledamo pravilne odgovore.

Ogledamo si film na medmrežju: Energija pri kemijskih reakcijah.

Postavim vprašanja iz učbenika na strani 31 (Razmisli in odgovori).Z učenci pregledamo pravilne odgovore.


Učenci opazujejo eksperiment.


Učenci sami pridejo do ugotovitev, kaj je značilno za analizo in sintezo.

Učenci rešujejo naloge.Učenci sproti pregledujejo svoje odgovore.

Ogledajo si film.


OPOMBE:

23

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 15TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: GorenjeCILJI: opredelijo gorenje kot kemijsko reakcijo in razlikujejo med popolnim in

nepopolnim gorenjemUČNE OBLIKE:










POTEK UČNE URE

24

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

N

OVA

SN

O

UVO

DUčitelj

Na mizi imam gorečo svečko. Učence vprašam, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da svečka gori. Kdaj bo svečka ugasnila?

Na podlagi prosojnic in pogovora z učenci zapišemo: Kaj je gorenje? Kaj potrebujemo za gorenje? Besedno reakcijo za popolno in nepopolno gorenje.

Postavim vprašanja iz učbenika na strani 35 (Razmisli in odgovori) in DZ, stran 19 in 20.Z učenci pregledamo pravilne odgovore.




OPOMBE:

25

DNEVNA PRIPRAVAPREDMET: Naravoslovje RAZRED: 7.ŠOLA: UČITELJ:DATUM IZVEDBE URE: ZAPOREDNA URA: 16TEMATSKI SKLOP: SNOVIVSEBINA: UtrjevanjeCILJI: utrditev pridobljenega znanja v tematskem sklopu snoviUČNE OBLIKE:



UČNE METODE: razlaga razgovor praktično delo

demonstracija eksperimentiranje opazovanje

delo na terenu delo s tekstom delo z računalnikom mikroskopiranje razvrščanje primerjanje



lupa videorekorder DVD-predvajalnik Televizor




POTEK UČNE URE

26

UTR

JEVA

NJE

ZN

ANJA

UčiteljSamostojno reševanje nalog iz učbenika, stran 36 – 38 (Preizkusi svoje znanje)

Z učenci pregledamo pravilne odgovore.

UčenecUčenci samostojno pisno odgovarjajo na vprašanja.

Učenci sproti pregledujejo in popravljajo svoje odgovore.

OPOMBE:

27

eVedez.sivedez.dzs.si/datoteke/NAR 7 - DP-1-SNOVI-(1-16).docx · Web viewDNEVNE PRIPRAVE na...

Documents

Transcript of eVedez.sivedez.dzs.si/datoteke/NAR 7 - DP-1-SNOVI-(1-16).docx · Web viewDNEVNE PRIPRAVE na...