Agensi na Agensi na socijalizacijasocijalizacija

SemejstvoSemejstvo

- - Semejstvoto ima najgoema uloga vo Semejstvoto ima najgoema uloga vo socijalizacijata na li~nosta, osobeno vo prvite socijalizacijata na li~nosta, osobeno vo prvite godini vo `ivotot. godini vo `ivotot.

- - Socijalizacijata e rezultat od intimnite interakcii so Socijalizacijata e rezultat od intimnite interakcii so roditelite, braroditelite, bra}}ata i sestrite i drugite bliski rodnini ata i sestrite i drugite bliski rodnini i sosedi. Iskustvoto so koe se zdobiva deteto vo i sosedi. Iskustvoto so koe se zdobiva deteto vo semejstvoto pretstavuva ramka vo kojasemejstvoto pretstavuva ramka vo koja{{to se vrto se vr{{i i interpretacijata, tolkuvaweto na iskustvata interpretacijata, tolkuvaweto na iskustvata steknati nadvor od semejstvoto i kako model-steknati nadvor od semejstvoto i kako model-primer na celokupnoto socijalno odnesuvawe. primer na celokupnoto socijalno odnesuvawe.

- - Vo semejstvoto decata se socijaliziraat Vo semejstvoto decata se socijaliziraat na sli~en na~in kako i nivnite roditeli.na sli~en na~in kako i nivnite roditeli.

- - Najgolemiot broj na avtori ja istakuvaat Najgolemiot broj na avtori ja istakuvaat va`nosta na semejstvot kako agens vo va`nosta na semejstvot kako agens vo socijalizacijata na li~nosta.socijalizacijata na li~nosta.

--"Deteto e tatko na ~ovekot " istaknuvaat "Deteto e tatko na ~ovekot " istaknuvaat ovie avtori zaedno so Frojd. So ovaa ovie avtori zaedno so Frojd. So ovaa formulacija tie naglasuvaat deka ranoto formulacija tie naglasuvaat deka ranoto detstvo kaj deteto ja opredeluva li~nosta detstvo kaj deteto ja opredeluva li~nosta na vozrasniot ~ovek. Semejstvoto na vozrasniot ~ovek. Semejstvoto predstavuva institucija na koja Frojd i predstavuva institucija na koja Frojd i posvetil posebno vnimanie vo posvetil posebno vnimanie vo istra`uvaweto na li~nosta. istra`uvaweto na li~nosta.

- - Pod vlijanie na psihoanaliti~kite Pod vlijanie na psihoanaliti~kite svasva}}awa, mnogu avori vo awa, mnogu avori vo razgleuvaweto na procesot na razgleuvaweto na procesot na socijalizacija im pridavale posebna socijalizacija im pridavale posebna va`nost na nekoi posebni aktivnosti va`nost na nekoi posebni aktivnosti koi se vo vrska so zadovoluvaweto koi se vo vrska so zadovoluvaweto na de~kite potrebi:na de~kite potrebi: na~inot na na~inot na zadovoluvawe na potrebata na zadovoluvawe na potrebata na deteto za hrana posebno vo prvata deteto za hrana posebno vo prvata godina od `ivotot ( vo oralnata faza godina od `ivotot ( vo oralnata faza po Frojd) i postapkite vo po Frojd) i postapkite vo naviknuvawe na li~nata higiena vo naviknuvawe na li~nata higiena vo tekot na vtorata gotekot na vtorata goddina na `ivotot ina na `ivotot (vo analnata faza po(vo analnata faza po Frojd).Frojd).

- Se uka`uvalo deka posebno e va`no vo - Se uka`uvalo deka posebno e va`no vo razvojot na li~nosta dali deteto bilo doeno i razvojot na li~nosta dali deteto bilo doeno i kolku vreme. Niza avtori uka`uvaat na toa kolku vreme. Niza avtori uka`uvaat na toa deka, deteto }e bide mnogu potolerantno vo deka, deteto }e bide mnogu potolerantno vo odnosite so drugite, i }e poka`uva mnogu odnosite so drugite, i }e poka`uva mnogu pogolemo doverba prema drugite lu|e do pogolemo doverba prema drugite lu|e do kolku e doeno i toa do odreden period (10-18 kolku e doeno i toa do odreden period (10-18 meseci). meseci).

- Sepak, iako ne se namaluva va`nosta na - Sepak, iako ne se namaluva va`nosta na na~inot na ishranata, na~inot na na~inot na ishranata, na~inot na naviknuvawe na higienski naviki i t.n.-za naviknuvawe na higienski naviki i t.n.-za razvojot na idnata li~nost na deteto kako razvojot na idnata li~nost na deteto kako najva`em moment se istaknuva ~uvstvoto najva`em moment se istaknuva ~uvstvoto na sigurnost, ~uvstvoto deka deteto e na sigurnost, ~uvstvoto deka deteto e sakano od roditelite. sakano od roditelite.

- Op{tata atmosfera vo semejstvoto e mnogu - Op{tata atmosfera vo semejstvoto e mnogu va`na, duri i pove}e od poedinite postapki va`na, duri i pove}e od poedinite postapki prema deteto.prema deteto.

- Decata od semejstva vo koi postoi doverba, - Decata od semejstva vo koi postoi doverba, qubov i drugarski odnos pome|u roditelite, qubov i drugarski odnos pome|u roditelite, kako i mn|u roditelite i decata, sosema e kako i mn|u roditelite i decata, sosema e sigurno deka }e izgradat li~nost so pozitivni sigurno deka }e izgradat li~nost so pozitivni osobini(so ~uvstvo na nezavisnost, sigurnost osobini(so ~uvstvo na nezavisnost, sigurnost vo sebe, so dobri socijalni kontakti). Pogolem vo sebe, so dobri socijalni kontakti). Pogolem broj na istra`uvawa poka`uvaat deka broj na istra`uvawa poka`uvaat deka srde~nite roditelski odnosi prema decata srde~nite roditelski odnosi prema decata predstavuvaat va`en usliv za uspe{na predstavuvaat va`en usliv za uspe{na socijalizacija. Deteto se ~uvstvuva mnogu socijalizacija. Deteto se ~uvstvuva mnogu po blisko do roditelot dokolku e roditelot po blisko do roditelot dokolku e roditelot srde~en prema nego i vo toj sju~aj srde~en prema nego i vo toj sju~aj deteto }e go koristi roditelot kako model od deteto }e go koristi roditelot kako model od koj najpove}e u~i. koj najpove}e u~i.

- Drug stav za koj vo stru~nata literatura - Drug stav za koj vo stru~nata literatura postoi raziduvawe e kolku davaweto na postoi raziduvawe e kolku davaweto na sobodni aktivnosti na deteto ili sobodni aktivnosti na deteto ili permisivnost e po`elno nasproti strogata permisivnost e po`elno nasproti strogata kontrola na aktivnostite na deteto ili kontrola na aktivnostite na deteto ili restriktivnoto odnesuvawe. restriktivnoto odnesuvawe.

- Nekoi avtori istaknuvaat deka roditelite - Nekoi avtori istaknuvaat deka roditelite koi ostvaruvaat stroga kontrola, koi se koi ostvaruvaat stroga kontrola, koi se izrazito restriktivni, no imaat istovremeno izrazito restriktivni, no imaat istovremeno sre~en odnos prema deteto postignuvaat sre~en odnos prema deteto postignuvaat nivnite deca da bidat poslu{ni, u~tivi, nivnite deca da bidat poslu{ni, u~tivi, ~isti no istovremeno prema decata kon ~isti no istovremeno prema decata kon koi ne postoi vakov odnos }e poka`uvaat koi ne postoi vakov odnos }e poka`uvaat mnogu pomala kreativnost i mnogu mnogu pomala kreativnost i mnogu pomalku nezavisnost odkolku onie deca pomalku nezavisnost odkolku onie deca ~ii roditeli vo kontrolata na decata se ~ii roditeli vo kontrolata na decata se pomalku restriktivni. pomalku restriktivni.

- Vo psifolo{kata literatura koja se - Vo psifolo{kata literatura koja se zanimava so problemot na vospituvawe zanimava so problemot na vospituvawe se uka`uva na efektot od rzli~ni na~ini se uka`uva na efektot od rzli~ni na~ini na postapuvawe prema decata vo na postapuvawe prema decata vo formiraweto na li~nosta.formiraweto na li~nosta.

- Se istaknuva, deka najuspe{en na~in - Se istaknuva, deka najuspe{en na~in za socijalizacila e naizmeni~no za socijalizacila e naizmeni~no manifestirawe na qubov kaj deteto no i manifestirawe na qubov kaj deteto no i uskratuvawe na roditelskata qubov koga uskratuvawe na roditelskata qubov koga deteto }e zgre{i ne{to, ili }e napravi deteto }e zgre{i ne{to, ili }e napravi nekoja lo{a postapka. nekoja lo{a postapka.

- Deteto trba da e svesno deka go sakaat - Deteto trba da e svesno deka go sakaat roditelite, no i da po~uvstvuva koga }e postapi roditelite, no i da po~uvstvuva koga }e postapi nepravilno uskratuvawe na roditelskata qubov. nepravilno uskratuvawe na roditelskata qubov. Ovaa takanare~ena psiholo{ka disciplina se Ovaa takanare~ena psiholo{ka disciplina se poka`uva efikasna vo procesot na vospituvawe poka`uva efikasna vo procesot na vospituvawe na decatana decata

- Procesot na socijalozacija e ote`nat ako na - Procesot na socijalozacija e ote`nat ako na deteto mu se dozvoli da pravi {to saka, ako deteto mu se dozvoli da pravi {to saka, ako ni{to ne mu se zabranuva, ako se manifestira ni{to ne mu se zabranuva, ako se manifestira samo qubov, i ako nikoga{ ne mu se uskratuva samo qubov, i ako nikoga{ ne mu se uskratuva qubovta ili ne se primenuva druga kazna. qubovta ili ne se primenuva druga kazna. Takvoto dete stanuva sebi~no i samo`ivno.Takvoto dete stanuva sebi~no i samo`ivno.

- Negativno deluva i nedoslednoto - Negativno deluva i nedoslednoto postapuvawe na roditelite. Koga roditelite postapuvawe na roditelite. Koga roditelite vo odelni slu~ai na odredeno negativno vo odelni slu~ai na odredeno negativno odnesuvawe na deteto reagiraat so o{tri odnesuvawe na deteto reagiraat so o{tri sankcii, a vo drugi slu~aevi na sli~ni takvi sankcii, a vo drugi slu~aevi na sli~ni takvi postapki ili voop{to ne reagiraat ili duri go postapki ili voop{to ne reagiraat ili duri go nagraduvaat odnesuvaweto na deteto, kaj nagraduvaat odnesuvaweto na deteto, kaj nego mo`e da se razvie nesigurnost, nego mo`e da se razvie nesigurnost, nepredvidlivost pa duri i sklonost kon nepredvidlivost pa duri i sklonost kon nevroti~no odnesuvawe. nevroti~no odnesuvawe.

- Vo semejstvoto deteto prima osmislena - Vo semejstvoto deteto prima osmislena roditelska gri`a, vo nego postoi mo`nost roditelska gri`a, vo nego postoi mo`nost roditelite neposredno da kontaktiraat so roditelite neposredno da kontaktiraat so svoite deca. svoite deca.

- Istra`uvaweto na semejstvata poka`uvaat - Istra`uvaweto na semejstvata poka`uvaat deka decata koi rastat i se razvivaat vo deka decata koi rastat i se razvivaat vo semejstva so pomal broj ~lenovi, se pomalku semejstva so pomal broj ~lenovi, se pomalku skloni kon delikvencija, i se so povisok skloni kon delikvencija, i se so povisok stepen na inteligencija. Isto taka, decata koi stepen na inteligencija. Isto taka, decata koi se prvorodeni, poka`uvaat povisok uspeh vo se prvorodeni, poka`uvaat povisok uspeh vo u~ili{teto i se pouspe{ni kako vozrasni u~ili{teto i se pouspe{ni kako vozrasni otkolku decata rodeni podocna vo istoto otkolku decata rodeni podocna vo istoto semejstvo. semejstvo. Toa se dol`i na pogolemoto Toa se dol`i na pogolemoto vnimanie od strana na roditelitevnimanie od strana na roditelite

- - Postojat istra`uvawa koi upatuvaat na Postojat istra`uvawa koi upatuvaat na va`nosta kako potpolnoto odnosno va`nosta kako potpolnoto odnosno nepotpolnoto semejstvo vlijae vrz razvojot na nepotpolnoto semejstvo vlijae vrz razvojot na li~nosta. li~nosta.

- - Nepotpolno semejstvo se smeta ona vo Nepotpolno semejstvo se smeta ona vo koe nedostasuva eden roditel bilo koe nedostasuva eden roditel bilo poradi smrt ili razvod. Najgolemiot broj poradi smrt ili razvod. Najgolemiot broj na istra`uvawa poka`uvaat deka, na istra`uvawa poka`uvaat deka, delikventnata mladina se regrutira delikventnata mladina se regrutira dvapati povedvapati pove}}e od nepotpolnite e od nepotpolnite semelstva.semelstva.

- Posebno vo periodot od 8-10 godina - Posebno vo periodot od 8-10 godina najosetliva e detskata li~nost i najosetliva e detskata li~nost i sklonosta da se razvie negativnoto sklonosta da se razvie negativnoto odnesuvawe. odnesuvawe.

- - Semejstvoto e, isto taka, va`en faktor na Semejstvoto e, isto taka, va`en faktor na socijalizacijata vo smisla na nasleduvawe socijalizacijata vo smisla na nasleduvawe na mnogu karakteristiki na roditelite od na mnogu karakteristiki na roditelite od strana na nivnite potomci. Mestrana na nivnite potomci. Me||u niv u niv najzna~ajni se religijata, socijalnata najzna~ajni se religijata, socijalnata osnova i potekloto koi imaat golemo osnova i potekloto koi imaat golemo vlijanie vrz idnite socijalni uslovi. vlijanie vrz idnite socijalni uslovi.

- - Ovie faktori gi odreduvaat kontaktite Ovie faktori gi odreduvaat kontaktite nadvor od semejstvoto. Klasnata i nadvor od semejstvoto. Klasnata i religioznata pripadnost mu go oblikuvaat religioznata pripadnost mu go oblikuvaat iskustvoto na deteto vo sosedstvoto, iskustvoto na deteto vo sosedstvoto, u~iliu~ili{{teto i vo procesot na rabota. teto i vo procesot na rabota.

- - Vo nekoi opVo nekoi op{{testva religijata e testva religijata e najva`niot faktor vo opredeluvaweto najva`niot faktor vo opredeluvaweto na kontaktot na li~nosta vo edna na kontaktot na li~nosta vo edna konkretna sredina. Vrednostite koi se konkretna sredina. Vrednostite koi se u~at preku religijata ~esto se sovpau~at preku religijata ~esto se sovpa||aat so vrednostite koi se usvojuvaat aat so vrednostite koi se usvojuvaat preku drugi institucii. preku drugi institucii.

- - Za toa kolku e zna~ajna ulogata vo Za toa kolku e zna~ajna ulogata vo semejstvoto vo razvojot na li~nosta semejstvoto vo razvojot na li~nosta golema uloga imaat studiite za decata golema uloga imaat studiite za decata koi `iveele i se vospituvale nadvor od koi `iveele i se vospituvale nadvor od semejniot krug, vo detskite domovi.semejniot krug, vo detskite domovi.

- - Denes opravdano se istaknuva deka Denes opravdano se istaknuva deka semejstvoto ne vlijae vrz semejstvoto ne vlijae vrz ssocijalizaciajata na li~ocijalizaciajata na li~nostanosta ne samo ne samo vo ranoto detstvo, tuku prakti~no vo vo ranoto detstvo, tuku prakti~no vo tekot na celiot `ivot. tekot na celiot `ivot.

U~iliU~ili{{teto kako faktor na teto kako faktor na socijalizacijasocijalizacija

[[koluvaweto pretstavuva institucionaliziran koluvaweto pretstavuva institucionaliziran faktor vo socijalizacijata na mladite. Toa ne faktor vo socijalizacijata na mladite. Toa ne e samo sredina kade e samo sredina kade {{to se steknuvaat to se steknuvaat znaewa i veznaewa i ve{{tini, tuku i sredina kade tini, tuku i sredina kade {{to se to se usvojuvaat osnovnite kulturni vrednosti na usvojuvaat osnovnite kulturni vrednosti na edna opedna op{{testvena zaednica.testvena zaednica.

Za razlika od semejstvoto, kade deteto e Za razlika od semejstvoto, kade deteto e tretirano kako zasebna li~nost, so tretirano kako zasebna li~nost, so edinstveni potrebi i problemi, u~iliedinstveni potrebi i problemi, u~ili{{teto e teto e sredina kade pravilata i zakonite se sredina kade pravilata i zakonite se odnesuvaat na site podednakvo. odnesuvaat na site podednakvo.

Kolektivisti~kiot aspekt na socijalnoto Kolektivisti~kiot aspekt na socijalnoto odnesuvawe se razviva vo u~iliodnesuvawe se razviva vo u~ili{{teto i niz teto i niz vonnastavnite i neformalnite aktivnosti. vonnastavnite i neformalnite aktivnosti.

Ulogata na nastavnikot vo toj proces e Ulogata na nastavnikot vo toj proces e mnogu golema. Negovata li~nost e mnogu golema. Negovata li~nost e privle~na za identifikacija, osobeno kaj privle~na za identifikacija, osobeno kaj pomladite u~enici, koga deteto za prv pat pomladite u~enici, koga deteto za prv pat vleguva vo u~ilivleguva vo u~ili{{teto. teto. U~ili{teto za U~ili{teto za najgolem del od decata e prvata mo`nost da najgolem del od decata e prvata mo`nost da se komunicira so drugi koi dovolno ne se se komunicira so drugi koi dovolno ne se poznati. poznati.

Decata niz vospitno-obrazovniot proces se Decata niz vospitno-obrazovniot proces se u~at da bidat lojalni kon ne{to {to e nadvor u~at da bidat lojalni kon ne{to {to e nadvor od nivniot semeen krug i gi po~ituvaat od nivniot semeen krug i gi po~ituvaat avtoritetite so koi ne se intimno povrzani.avtoritetite so koi ne se intimno povrzani.

Prilagoduvaj}i se kon barawata na Prilagoduvaj}i se kon barawata na nastavnicite, koi gi nagraduvaat ili nastavnicite, koi gi nagraduvaat ili kaznuvaat preku sistemot na ocenuvawe, kaznuvaat preku sistemot na ocenuvawe, u~enicite steknuvaat pretstava za sebe i u~enicite steknuvaat pretstava za sebe i za drugite kako za vredni, gri`livi i za drugite kako za vredni, gri`livi i obratno, onie koi ne uspevaat da gi obratno, onie koi ne uspevaat da gi zadovolat barawata na nastavnicite ja zadovolat barawata na nastavnicite ja gubat samopo~itta. Mislat za sebe deka gubat samopo~itta. Mislat za sebe deka se nesposobni, deka se mrzlivi, deka ne se nesposobni, deka se mrzlivi, deka ne se vo sostojba ni{to vredno i korisno da se vo sostojba ni{to vredno i korisno da napravat. napravat.

Opasnosta {to mo`e da se pojavi vo Opasnosta {to mo`e da se pojavi vo ovaa etapa se nao|a vo dol`nostite {to ovaa etapa se nao|a vo dol`nostite {to gi bara u~ili{teto, {to se manifestira gi bara u~ili{teto, {to se manifestira niz ~uvstvoto na inferiornost. "Dobrite niz ~uvstvoto na inferiornost. "Dobrite u~iteli, koi ~uvstvuvaat deka vo u~iteli, koi ~uvstvuvaat deka vo op{testvoto se po~ituvani i deka nim op{testvoto se po~ituvani i deka nim treba da im se veruva, znaat kako da treba da im se veruva, znaat kako da gi smenuvaat igrata, rabotata, gi smenuvaat igrata, rabotata, zabavata i u~eweto. zabavata i u~eweto. Tie znaat da gi Tie znaat da gi prepoznavaat zalagawata i znaat kako prepoznavaat zalagawata i znaat kako da ja ohrabrat nadarenosta, smeta da ja ohrabrat nadarenosta, smeta EriksonErikson..

Koja e ulogata na vrsni~kite Koja e ulogata na vrsni~kite grupi vo procesot na grupi vo procesot na

socijalizacija?socijalizacija?

- Vo ramkite na vrsni~kite grupi, ~lenovite sli~no kako i vo semejstvoto se emocionalno povrzani. Vrsni~kite grupi se mali grupi i vo niv ~lenovite razvivaat intenzivni intimni odnosi. Najzna~ajni vakvi grupi se onie {to gi formiraat adolescentite. Vo niv posebno se razviva ~uvstvoto na simpatija.

- Zaedni~kite aktivnosti vo adolescentnite grupi gi opfa}aat, pred se, aktivnostite koi se povrzani so zabava, so koristeweto na slobodnoto vreme kade golema uloga imaat sredstvata za masovna komunikacija.

- Sekako deka za adolescentite se interesni i drugi sredini, koi se predmet na diskusii, a koi se odnesuvaat na roditelite, nastavnicite, temi povrzani so politikata i istorijata i sli~no.

- Adolescentskite grupi se obrazuvaat vrz osnova na zaemnata privle~nost na ~lenovite. Vrskite {to se vospostavuvaat ponekoga{ se pojasni od onie {to se vospostaveni vo semejstvoto, i od onie {to podocna }e gi vospostavat vo tekot na `ivotot. Vnatre vo grupata ne postojat formalizirani hierarhiski odnosi i vodstvo.

- Vrsni~kite grupi se va`ni vo obezbeduvaweto na identitetot na ~lenovite koi gi formiraat, nezavisni od nivnite roditeli i u~ili{teto. Ovie grupi nudat modeli na odnesuvawe na koi deteto se u{te ne bilo izlo`eno, i toa sozdava novi mo`nosti za socijalizacija.

- Vo nekoj stepen vrsni~kite grupi usvojuvaat vrednostite na vozrasnite, i so toa pomagaat vo zajaknuvaweto na standardite na kulturata. No, vo ne mal broj situacii tie razvivaat normi i vrednosti koi se razli~ni od onie na nivnite roditeli ili u~ili{teto, i voop{to razli~ni od onie koi se vo osnovata na dominantnata kultura, pa, duri se socijaliziraat vo nasoka kako da go urnat sistemot.

- Za vreme na adolescencijata koja trae od okolu 12 do 21 godina, vrsni~kite grupi se najva`ni za socijalizacijata. Ponekoga{ tie razvivaat eden vid kontrakultura, koja e sosema razli~na od vrednostite i normite na dominantnata kultura.

- Mladite adolescenti mo`at da stanat izrazito netolerantni, klanski raspole`eni i surovi vo isklu~uvaweto na onie koi od niv se razlikuvaat po bojata na ko`ata, ili po nekoja kulturna osobina, ili po sosema bezna~ajni aspekti na oblekuvawe ili gestovi koi uka`uvaat na toa deka pripa|aat na ne{to razli~no od ostanatite.

- "Va`no e vo princip da se sfati ({to ne zna~i da se prosti i toa da se manifestira) deka takvata netolerantnost mo`e za nekoe vreme da pretstavuva odbrana protiv ~uvstvoto na gubewe na identitetot"

- Otu|uvaweto na mladite vo ovaa etapa od nivniot razvoj doveduva do konfuzija na identitetot, koja e prosledena so somne` vo sopstveniot etni~ki i seksualen identitet, i kade na konfuzijata na ulogite se priklu~uva beznade`nost prosledena so epizodi na delikvencija i sli~ni devijantni odnesuvawa

- Nepodgotvenosta da se vklu~at vo profesionalniot `ivot, obi~no gi naveduva kon preterana identifikacija so heroite od redovite na vrsni~kite grupi, do stepen koga celosno ja gubat individualnosta.

- Za da ne se izgubat vo cinizam ili apatija, mladite bi morale nekako sebesi da se ubedat deka onie {to }e uspeat vo svetot na vozrasnite so toa ja snosat odgovornosta da bidat i najdobri. Zatoa {to niz nivnata ideologija op{testvenite sistemi se steknuvaat vo slednata generacija i se obiduvaat vo svojata krv da ja vpijat silata na mladosta, smeta Erikson.

- Pubertetot e vitalen, regenerativen element vo procesot na op{testvenata evolucija, za{to mladosta sopstvenata lojalnost i energija mo`e da ja upotrebi i za za~uvuvawe na ona {to i natamu izgleda vistinski vredno, no i za ispravka na ona {to go zagubilo sopstvenoto zna~ewe.

MediumiMediumi Mediumite ja koristat prednosta na Mediumite ja koristat prednosta na

tehnologijata da komuniciraat so {irokite tehnologijata da komuniciraat so {irokite masi. Tehnologijata e bezna~ajna, no masi. Tehnologijata e bezna~ajna, no iskoristena od mediumite igra golema uloga iskoristena od mediumite igra golema uloga vo procesot na socijalizacijata. vo procesot na socijalizacijata.

Edna studija posvetena na {estgodi{ni deca Edna studija posvetena na {estgodi{ni deca vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi otkriva vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi otkriva deka decata koi preterano gledaat televizija vo deka decata koi preterano gledaat televizija vo svojot re~nik sosema malku koristat "pridavki svojot re~nik sosema malku koristat "pridavki i prilozi i zboruvaat so kratenki i ednostavni i prilozi i zboruvaat so kratenki i ednostavni re~enici", a i imaat pote{kotii so ~itaweto.re~enici", a i imaat pote{kotii so ~itaweto.

Se ~ini nesporno e soznanieto deka Se ~ini nesporno e soznanieto deka televizijata vlijae vrz agresivnosta kaj televizijata vlijae vrz agresivnosta kaj mladite. mladite.

Mediumite ja odrazuvaat kulturata i Mediumite ja odrazuvaat kulturata i op{testvoto ~ij del se i tie, no tie, isto op{testvoto ~ij del se i tie, no tie, isto taka, vlijaat vrz odnesuvaweto, osobeno taka, vlijaat vrz odnesuvaweto, osobeno na onie koi se vo potraga po sopstveniot na onie koi se vo potraga po sopstveniot identitet.identitet.

Televizijata na nekolku na~ini go stimulira Televizijata na nekolku na~ini go stimulira nasilstvoto, i toa: sozdavawe na nasilstvoto, i toa: sozdavawe na bez~ustvitelna situacija, modelirawe na bez~ustvitelna situacija, modelirawe na ulogi preku koi go odobruva nasilstvotoulogi preku koi go odobruva nasilstvoto

Gledaweto bezbroj ubistva, siluvawa i Gledaweto bezbroj ubistva, siluvawa i drugi nasilni~ki dejstva gleda~ot go pravi drugi nasilni~ki dejstva gleda~ot go pravi ne~uvstvitelen za stradawata na drugite. ne~uvstvitelen za stradawata na drugite. Lu|eto koi gledaat nasilstvo ednostavno Lu|eto koi gledaat nasilstvo ednostavno ne se voznemireni od takvite nastani. ne se voznemireni od takvite nastani.

Televiziskoto nasilstvo sugerira deka Televiziskoto nasilstvo sugerira deka agresijata e ~esto prifatlivo sredstvo na agresijata e ~esto prifatlivo sredstvo na interakcija. Eden mlad ~ovek koj interakcija. Eden mlad ~ovek koj postojano e bombardiran so nasilstvo postojano e bombardiran so nasilstvo mo`e da po~ne da misli deka agresivnoto mo`e da po~ne da misli deka agresivnoto odnesuvawe e tipi~no i deka e pravilen odnesuvawe e tipi~no i deka e pravilen na~in da se re{avaat problemi.na~in da se re{avaat problemi.

Vo mnogu istra`uvawa se poka`alo deka Vo mnogu istra`uvawa se poka`alo deka gledaweto televizija e povrzano so gledaweto televizija e povrzano so agresivnoto odnesuvawe, osobeno kaj agresivnoto odnesuvawe, osobeno kaj decata i adolescentite. Vo nekolku decata i adolescentite. Vo nekolku longitudinalni istra`uvawa vo SAD se longitudinalni istra`uvawa vo SAD se poka`alo deka gledaweto na televizija poka`alo deka gledaweto na televizija prethodi na agresivnoto odnesuvawe, {to prethodi na agresivnoto odnesuvawe, {to zna~i deka e otkriena vrskata me|u zna~i deka e otkriena vrskata me|u televizijata i nasilstvoto. televizijata i nasilstvoto. Vo drugi studii Vo drugi studii taa vrska ne e taka cvrsto poka`ana. taa vrska ne e taka cvrsto poka`ana.

Vo eden izveVo eden izve{{taj na Nacionalniot institut taj na Nacionalniot institut za mentalno zdravje na SAD e za mentalno zdravje na SAD e konstatirano deka preteranoto gledawe konstatirano deka preteranoto gledawe na nasilstvo na televizijata predizvikuva na nasilstvo na televizijata predizvikuva agresivno odnesuvawe kaj decata i agresivno odnesuvawe kaj decata i adolescentite. Vo ovoj izveadolescentite. Vo ovoj izve{{taj televizijata taj televizijata e nare~ena "u`asen edukator ~ii efekti e nare~ena "u`asen edukator ~ii efekti prodiraat i se natalo`uvaat" (cit. po prodiraat i se natalo`uvaat" (cit. po Reinhold, 1982,s.27).Reinhold, 1982,s.27).

Sekako deka televizijata mo`e da ima i Sekako deka televizijata mo`e da ima i pozitivni efekti vo razvojot na li~nosta na pozitivni efekti vo razvojot na li~nosta na mladite.mladite.

Poznati se tri mehanizmi so koi Poznati se tri mehanizmi so koi televizijata go ohrabruva nasilstvoto: televizijata go ohrabruva nasilstvoto: bez~ustvitelnost, modelirawe na ulogite i bez~ustvitelnost, modelirawe na ulogite i o~igledno odobruvawe. o~igledno odobruvawe.

Prviot na~in so koj Prviot na~in so koj {{to televizijata mo`e to televizijata mo`e da potikne nasilstvo e ne~uvstvitelnosta. da potikne nasilstvo e ne~uvstvitelnosta. Gledaweto na bezbroj ubistva, siluvawa i Gledaweto na bezbroj ubistva, siluvawa i drugi nasilstva go otapuva gleda~ot kon drugi nasilstva go otapuva gleda~ot kon stradawata na drugite. Lustradawata na drugite. Lu||eto koi gledaat eto koi gledaat nasilstvo na televizija ednostavno, nasilstvo na televizija ednostavno, nasilnite temi od sekojdnevniot `ivot ne gi nasilnite temi od sekojdnevniot `ivot ne gi voznemiruvaat, za razlika od onie koi ne voznemiruvaat, za razlika od onie koi ne go pravat toa. go pravat toa.

Vtoriot mehanizam e modelirawe na ulogite. Vtoriot mehanizam e modelirawe na ulogite. Bez razlika dali postoi vrodena tendencija Bez razlika dali postoi vrodena tendencija kon agresija, specifi~nite tehniki na agresija kon agresija, specifi~nite tehniki na agresija mora da se nau~at na agresivno mora da se nau~at na agresivno odnesuvawe, koe stanuva del od nivnata odnesuvawe, koe stanuva del od nivnata kultura. Televizijata nudi solidna edukacija za kultura. Televizijata nudi solidna edukacija za nasilstvo.nasilstvo.

Najposle televiziskoto nasilstvo sugerira Najposle televiziskoto nasilstvo sugerira deka agresijata e ~esto i prifatlivo sredstvo deka agresijata e ~esto i prifatlivo sredstvo na interakcija: eden mlad ~ovek koj e na interakcija: eden mlad ~ovek koj e postojano bombardiran so nasilstvo na postojano bombardiran so nasilstvo na televizijata mo`e da po~ne da misli deka televizijata mo`e da po~ne da misli deka agresivnoto odnesuvawe e tipi~no i poradi agresivnoto odnesuvawe e tipi~no i poradi toa pravilen na~in da se retoa pravilen na~in da se re{{avaat avaat problemite, smeta eden sociolog.problemite, smeta eden sociolog.

Teoretski pristap vo Teoretski pristap vo prou~uvawetoprou~uvaweto

na socijalizacijatana socijalizacijata

Razvoen pristapRazvoen pristap - Ovoj pristap gi istaknuva procesite so ~ija pomo{ normalnoto dete sovladuva ve{tini i se adaptira kon sredinata i op{testvoto. Adolescentot ne mo`e da premine vo sledniot stadium ako ne go zavr{i stadiumot vo koj se nao|a.Vo natamo{niot tekst }e bidat razgledani teoriite na Sigmund Frojd-(teorijata na li~nosta), na @an Pija`e (teorija na kognitivniot razvoj), na Loren Kolber(teorija na moralniot razvoj) i na Erik Erikson(teorija na identitetot).

Zapoznavawe na Zapoznavawe na socijalno-psiholosocijalno-psiholo{{kite kite

komponenti na komponenti na li~nosta i ego li~nosta i ego

sodr`initesodr`initeSigmund Frojdi i Sigmund Frojdi i

negovata teorija na negovata teorija na li~nostali~nosta

SSocijalizacijata ja gleda kako kontinuiran ocijalizacijata ja gleda kako kontinuiran konflikt mekonflikt me||u individualnite instinkti i u individualnite instinkti i nagoni i kulturata koja gi kanalizira i nagoni i kulturata koja gi kanalizira i skrotuva tie nagoni. Pod pretpostavka skrotuva tie nagoni. Pod pretpostavka deka deteto gi u~i kulturnite normi i deka deteto gi u~i kulturnite normi i vrednosti od negovite roditeli, i deka vrednosti od negovite roditeli, i deka li~nosta veli~nosta ve}}e vo pettata-e vo pettata-{{estata godina estata godina e formirana, zrelosta e period od vo koj e formirana, zrelosta e period od vo koj prethodnite, nerazreprethodnite, nerazre{{eni konflikti eni konflikti povtorno se javuvaat na scena, otkolku povtorno se javuvaat na scena, otkolku kako nov stadium vo progresivniot razvoj kako nov stadium vo progresivniot razvoj na individuata. na individuata.

Li~nosta e edinstvo sostaveno od tri Li~nosta e edinstvo sostaveno od tri sistema: id, ego i superego. sistema: id, ego i superego. IdId pretstavuva nesvesniot del od li~nosta, pretstavuva nesvesniot del od li~nosta, sedi{te na `ivotnata energija i instinktite. sedi{te na `ivotnata energija i instinktite. Na primer, novoroden~iwata sakaat da ja Na primer, novoroden~iwata sakaat da ja zadovolat svojata glad, i tie se zadovolat svojata glad, i tie se odnesuvaat agresivno i bez da odnesuvaat agresivno i bez da razmisluvaat za drugite. razmisluvaat za drugite. EgoEgo e e racionalniot ili svesniot del na li~nosta koj racionalniot ili svesniot del na li~nosta koj nastojuva da gi zadovoli impulsite na idot nastojuva da gi zadovoli impulsite na idot na socijalno prifatliv na~in.na socijalno prifatliv na~in.

Egoto posreduva pome|u nagonite i idot, i Egoto posreduva pome|u nagonite i idot, i baraweto na kulturata. baraweto na kulturata. SuperegotoSuperegoto e e svesta. Toa pretstavuva roditelskiot avtoritet svesta. Toa pretstavuva roditelskiot avtoritet izrazen vo individuata kako prifa}awe na izrazen vo individuata kako prifa}awe na kulturnite normi i vrednosti. Socijalizacijata e kulturnite normi i vrednosti. Socijalizacijata e proces niz koj, kako {to deteto gi interiorizira proces niz koj, kako {to deteto gi interiorizira normite i vrednostite, vrodeni instinkti se normite i vrednostite, vrodeni instinkti se potisnuvaat od kulturata.potisnuvaat od kulturata.

Ako nagonite bi se ostavile da dejstvuvaat Ako nagonite bi se ostavile da dejstvuvaat slobodno, op{estvoto bi propadnalo vo me|slobodno, op{estvoto bi propadnalo vo me|usebnite sudiri i bi ostanalo bez vitalna usebnite sudiri i bi ostanalo bez vitalna energija za osnovnite op{testveni aktivnosti. energija za osnovnite op{testveni aktivnosti. Kulturata vo su{tina e deseksualizirana Kulturata vo su{tina e deseksualizirana energija istaknuval Frojd.energija istaknuval Frojd.

@an Pija`e-i @an Pija`e-i teorijata za razvojot teorijata za razvojot

na kognitivnite na kognitivnite procesiprocesi

Pija`e go istra`uval razvojot na Pija`e go istra`uval razvojot na mentalnite sposobnosti za percepcija, mentalnite sposobnosti za percepcija, mislewe, rezonirawe, pomnewe i govor, mislewe, rezonirawe, pomnewe i govor, od koi edna individua ima potreba za da od koi edna individua ima potreba za da go sfati socijalniot svet i da mo`e da go sfati socijalniot svet i da mo`e da komunicira so drugite. komunicira so drugite.

Za razlika od Frojd, koj go istra`uval Za razlika od Frojd, koj go istra`uval afektivniot del od li~nosta, Pija`e svoeto afektivniot del od li~nosta, Pija`e svoeto vnimanie go koncentriral na kognitivniot. vnimanie go koncentriral na kognitivniot. Pija`e tvrdi deka sekoe dete minuva niz Pija`e tvrdi deka sekoe dete minuva niz istite stadiumi na kognitivniot razvoj i istite stadiumi na kognitivniot razvoj i deka toa ne mo`e da premine vo slednata deka toa ne mo`e da premine vo slednata faza bez prethodno da gi integrira faza bez prethodno da gi integrira iskustvata od prethodnata. iskustvata od prethodnata.

Intelektualnite sposobnosti zavisat od Intelektualnite sposobnosti zavisat od biolobiolo{{kiot razvoj, bidejkiot razvoj, bidej}}i izvesni i izvesni sposobnosti, kako, na primer pisposobnosti, kako, na primer pi{{uvaweto, uvaweto, ne mo`at da se nau~at, se dodeka ne mo`at da se nau~at, se dodeka osnovnite sposobnosti, kako govorot, osnovnite sposobnosti, kako govorot, jazikot ne se usvojat celosno. Deteto jazikot ne se usvojat celosno. Deteto minuva niz stadiumite so razli~na brzina minuva niz stadiumite so razli~na brzina {{to zavisi od socijalnite i kulturnite uslovi to zavisi od socijalnite i kulturnite uslovi vo koi se naovo koi se nao||a.a.

Teorijata na Pija`e i Teorijata na Pija`e i Kolber (Piaget and Kolber (Piaget and

Kohlberg) zaKohlberg) za rrazvojot na moralotazvojot na moralot

Za ovie dvajca psiholozi moraZa ovie dvajca psiholozi morallniot razvoj na niot razvoj na deteto pretstavuva eden vid kognitiven deteto pretstavuva eden vid kognitiven razvoj. Za Pija`e, deteto vo po~etokot od razvoj. Za Pija`e, deteto vo po~etokot od svojot razvoj ulogite gi gleda kako nesvojot razvoj ulogite gi gleda kako ne{{to to {{to to postoi nadvor od nego. Podocna toj ja postoi nadvor od nego. Podocna toj ja prifaprifa}}a obvrskata da se konformira so tie a obvrskata da se konformira so tie ulogi, uviduvajulogi, uviduvaj}}i go faktot deka toa samoto i go faktot deka toa samoto ne gi sozdalo tie ulogi.ne gi sozdalo tie ulogi.

Deteto u~i da bide poslu{no. Toa razviva Deteto u~i da bide poslu{no. Toa razviva sposobnost da gi primenuva specifi~nite sposobnost da gi primenuva specifi~nite ulogi vo situacii. Vo podocne`niot stadium na ulogi vo situacii. Vo podocne`niot stadium na moralniot razvoj deteto celosno gi moralniot razvoj deteto celosno gi interiorizira ulogite i po~uva da veruva deka interiorizira ulogite i po~uva da veruva deka treba da gi zadr`i i onie ulogi koi se za treba da gi zadr`i i onie ulogi koi se za dobroto na op{estvotodobroto na op{estvoto

Na ovoj stadium na razvoj toa pove}e Na ovoj stadium na razvoj toa pove}e dobrovolno gi poddr`uva ulogite, otkolku dobrovolno gi poddr`uva ulogite, otkolku {to se ~uvstvuva prisileno na toa od {to se ~uvstvuva prisileno na toa od nadvore{niot avtoritet.nadvore{niot avtoritet.

Loren Kolberg opi{uva pove}e delovi na Loren Kolberg opi{uva pove}e delovi na stadiumite vo razvojot na ~uvstvoto za stadiumite vo razvojot na ~uvstvoto za moral kaj decata i koi se vo nekoja smisla moral kaj decata i koi se vo nekoja smisla nezavisni od kulturnite razliki. nezavisni od kulturnite razliki.

Sekoe dete minuva niz stadiumite po Sekoe dete minuva niz stadiumite po nekoj red, i toa ne mo`e da preskokne nekoj red, i toa ne mo`e da preskokne eden stadium i da premine vo sledniot.eden stadium i da premine vo sledniot.

Nekoi lu|e nikoga{ ne gi dostigaat Nekoi lu|e nikoga{ ne gi dostigaat povisokite stadiumi na moralniot razvoj. povisokite stadiumi na moralniot razvoj. Vo prviot stadium na moralniot razvoj Vo prviot stadium na moralniot razvoj deteto reagira samo na direktna kazna od deteto reagira samo na direktna kazna od negovite roditeli. Podocna go razviva negovite roditeli. Podocna go razviva ~uvstvoto na reciprocitet, idejata deka }e ~uvstvoto na reciprocitet, idejata deka }e bide nagradeno dokolku se odnesuva vo bide nagradeno dokolku se odnesuva vo soglasnost so o~ekuvawata na drugitesoglasnost so o~ekuvawata na drugite

Nabquduvaj}i gi reakciite na drugite vo Nabquduvaj}i gi reakciite na drugite vo vrska so nego deteto razviva pretstava za vrska so nego deteto razviva pretstava za pravilno i pogre{no.pravilno i pogre{no.

Najposle, kaj nego se razviva ~uvstvoto Najposle, kaj nego se razviva ~uvstvoto za dobro i lo{o - principite za pravda i za dobro i lo{o - principite za pravda i moralnost koi go upravuvaat negovoto moralnost koi go upravuvaat negovoto odnesuvawe, duri i toga{ koga tie principi odnesuvawe, duri i toga{ koga tie principi se vo konflikt so negovite li~ni interesi. se vo konflikt so negovite li~ni interesi. Nekoi lu\e ne go dostignuvaat ovoj Nekoi lu\e ne go dostignuvaat ovoj stadium, a onie koi go napravile toa mora stadium, a onie koi go napravile toa mora da pominat niz site prethodni fazi po red.da pominat niz site prethodni fazi po red.

Teorija za razvoj na Teorija za razvoj na identitetot - Erik identitetot - Erik

Erikson.Erikson.

Erikson izdvojuva osum stadiumi vo Erikson izdvojuva osum stadiumi vo razvojot na li~nosta. Vo sekoj stadium se razvojot na li~nosta. Vo sekoj stadium se javuva "kriza na identitetot", kako javuva "kriza na identitetot", kako rezultat od promenite vo fiziolo{ki, rezultat od promenite vo fiziolo{ki, psihi~ki i socijalen pogled. psihi~ki i socijalen pogled. Specifi~nite Specifi~nite problemi mora da se razre{at na sekoj problemi mora da se razre{at na sekoj stadium iako nekoi problemi mo`at stadium iako nekoi problemi mo`at povtorno da se vratat vo podocne`nite povtorno da se vratat vo podocne`nite stadiumi. Koga problemite na odreden stadiumi. Koga problemite na odreden stadium se razre{eni i stabilniot identitet stadium se razre{eni i stabilniot identitet e sozdaden, individuata preminuva vo e sozdaden, individuata preminuva vo sledniot stadium.sledniot stadium.

Va`nen e interakcionizmot i pojavata na Va`nen e interakcionizmot i pojavata na "jas"-self."jas"-self.

Poimot "jas" e mnogu slo`en poim vo Poimot "jas" e mnogu slo`en poim vo psihologijata i za nekoi toj pretstavuva psihologijata i za nekoi toj pretstavuva vsu{nost jadroto na li~nosta. "Jas"- toa e vsu{nost jadroto na li~nosta. "Jas"- toa e svest za samiot sebe, za sopstvenoto svest za samiot sebe, za sopstvenoto postoewe, toa e na~in na koj individuata postoewe, toa e na~in na koj individuata samata sebesi se do`ivuva ili toa e li~nost samata sebesi se do`ivuva ili toa e li~nost gledana odnatre.gledana odnatre.

Individuata se do`ivuva samata sebesi na Individuata se do`ivuva samata sebesi na pove}e na~ini. pove}e na~ini. Toa ne nastanuva odednaToa ne nastanuva odedna{{, , tuku e rezultat na socijalizacijata koja tuku e rezultat na socijalizacijata koja zapo~nuva uzapo~nuva u{{te od detstvoto. G. Allport te od detstvoto. G. Allport smeta deka detskoto "jas" se javuva nekade smeta deka detskoto "jas" se javuva nekade okolu vtorata godina od `ivotot.okolu vtorata godina od `ivotot.

Spored Spored Xorx MidXorx Mid (Mead) individuata se (Mead) individuata se do`ivuva samata sebesi ne direktno tuku do`ivuva samata sebesi ne direktno tuku edinstveno, indirektno, niz posebni edinstveno, indirektno, niz posebni pogledi na drugite ~lenovi na ista pogledi na drugite ~lenovi na ista socijalna grupa, ili niz eden voopsocijalna grupa, ili niz eden voop{{ten ten pogled na socijalnata grupa kako celina. pogled na socijalnata grupa kako celina.

{to e ona {to e ona {{to e karakteristi~no za to e karakteristi~no za interakcionizmot vo odnos na interakcionizmot vo odnos na socijalizacijata? socijalizacijata?

Imeno, interakcionistite go istra`uvaat Imeno, interakcionistite go istra`uvaat na~inot na koj "jas" koj e koherentna na~inot na koj "jas" koj e koherentna zamisla za toa koi sme, se razviva od zamisla za toa koi sme, se razviva od odnesuvaweto naso~eno kon drugite.odnesuvaweto naso~eno kon drugite.

Vo ranoto detstvo pove}eto od lu|eto Vo ranoto detstvo pove}eto od lu|eto formiraat stabilno ~uvstvo za toa koi se. formiraat stabilno ~uvstvo za toa koi se. Sekoja ponatamo{na promena e samo Sekoja ponatamo{na promena e samo modifikacija na ona {to e vospostaveno modifikacija na ona {to e vospostaveno vo detstvoto.vo detstvoto.

KuliKuli ( (Ch. H. CooleyCh. H. Cooley))• Za KuliZa Kuli ( (Ch. H. CooleyCh. H. Cooley) ) e interesno e interesno pra{aweto kako lu|eto go formiraat pra{aweto kako lu|eto go formiraat ~uvstvoto za samite sebe. ~uvstvoto za samite sebe. Toj smeta deka Toj smeta deka interakcijata so drugite e osnova vo razvojot interakcijata so drugite e osnova vo razvojot na "jas". na "jas". Duri i ~ovekot koga e svesen deka ne se Duri i ~ovekot koga e svesen deka ne se ispravni mislewata za nas, tie sepak vlijaat ispravni mislewata za nas, tie sepak vlijaat vrz ~uvstvata za samite sebe; ako drugite vrz ~uvstvata za samite sebe; ako drugite ve tretiraat kako popameten vie ve tretiraat kako popameten vie }}e po~nete e po~nete da mislite za sebe deka ste toa: Bidejda mislite za sebe deka ste toa: Bidej}}i "jas" i "jas" se razviva od odnosite na drugite toa e se razviva od odnosite na drugite toa e nare~eno "socijalno". Toa za Kuli e "~uvstvo nare~eno "socijalno". Toa za Kuli e "~uvstvo za li~en identitet"za li~en identitet"

Vo prvite godini od `ivotot roditelite Vo prvite godini od `ivotot roditelite obezbeduvaat edno va`no "ogledalo" za obezbeduvaat edno va`no "ogledalo" za deteto i toa ~esto razviva ~uvstvo za deteto i toa ~esto razviva ~uvstvo za sebe koe e odraz na toa kako negovite sebe koe e odraz na toa kako negovite roditeli reagiraat na nego. Osobeno se roditeli reagiraat na nego. Osobeno se va`ni primarnite grupi vo razvojot na va`ni primarnite grupi vo razvojot na ~uvstvoto za sebe, bidej~uvstvoto za sebe, bidej}}i u~i kako i u~i kako negovite drugari go gledaat preku igrata negovite drugari go gledaat preku igrata so niv.so niv.

Vo primarnite grupi lu|eto komuniciraat Vo primarnite grupi lu|eto komuniciraat "lice-v-lice" me|u sebe. "lice-v-lice" me|u sebe.

Kuli e ubeden deka primarnite grupi se Kuli e ubeden deka primarnite grupi se presudni vo razvojot na "socijalnoto presudni vo razvojot na "socijalnoto ~uvstvo za sebe-jas".~uvstvo za sebe-jas".

Za Xorx Mid, "jas" e proces formiran od dva Za Xorx Mid, "jas" e proces formiran od dva aspekta na li~nosta, aspekt "jas"-koj reagira na aspekta na li~nosta, aspekt "jas"-koj reagira na spontan i individualen na~in i aspekt "mene" spontan i individualen na~in i aspekt "mene" koj se izrazuva niz odnesuvaweto i na~inot na koj se izrazuva niz odnesuvaweto i na~inot na koj drugite lu|e odgovaraat na toa odnesuvawe. koj drugite lu|e odgovaraat na toa odnesuvawe. Za Mid "jas" ~uvstvoto za sebe se pojavuva od Za Mid "jas" ~uvstvoto za sebe se pojavuva od "gestikularnata" komunikacija vo vnatre{nosta "gestikularnata" komunikacija vo vnatre{nosta na individualnite misli, me|u spontanoto "jas" i na individualnite misli, me|u spontanoto "jas" i "mene" koe e rezultat na kulturata."mene" koe e rezultat na kulturata.

Mid go istra`uva na~inot na koj deteto go Mid go istra`uva na~inot na koj deteto go rezviva ~uvstvoto za sebe od drugite lu|e. rezviva ~uvstvoto za sebe od drugite lu|e. Deteto prvo go imitira odnesuvaweto na drugite Deteto prvo go imitira odnesuvaweto na drugite koi mu se va`ni, osobeno na negovite roditeli i koi mu se va`ni, osobeno na negovite roditeli i toga{ zapo~nuva da ja razviva svesta za sebe. toga{ zapo~nuva da ja razviva svesta za sebe.

{to najop{to najop{{to mo`eme da rezimirame za to mo`eme da rezimirame za socijalizacijata na li~nosta?socijalizacijata na li~nosta?

Decata koi gi minuvaat prvite nekolku Decata koi gi minuvaat prvite nekolku godini od `ivotot vo relativna izolacija ne godini od `ivotot vo relativna izolacija ne se odnesuvaat na na~in koj se smeta za se odnesuvaat na na~in koj se smeta za celosno ~ove~ki, zatoa celosno ~ove~ki, zatoa {{to tie ne bile to tie ne bile socijalizirani vo duhot na vrednostite, socijalizirani vo duhot na vrednostite, normite, intelektualnite ve[tini, emociite i normite, intelektualnite ve[tini, emociite i odnesuvawata koi se del od kulturataodnesuvawata koi se del od kulturata

Izrabotuvawe na Izrabotuvawe na seminarska rabotaseminarska rabota- - KrKraajot na ovoj raboten materijal po jot na ovoj raboten materijal po

predmetot Socijalna psihologija go predmetot Socijalna psihologija go zavrzavr{{uvam so dodauvam so dodatotokot koj smetam kot koj smetam deka e neizbe`en.deka e neizbe`en. Tekstot e kompletno prevzemen od Tekstot e kompletno prevzemen od knigata Sociologijata knigata Sociologijata {{to eto e,, i kako se i kako se praktikuvapraktikuva,, na mojot cenet kolega D-r na mojot cenet kolega D-r Ilo Trajkovski, kako rezultat na Ilo Trajkovski, kako rezultat na krajnata avtenti~nost i korisnost na krajnata avtenti~nost i korisnost na istiot, za sekoj student koj istiot, za sekoj student koj }}e naidi na e naidi na ovoj predizvik .ovoj predizvik .

Zna~i, kako se izrabotuva Zna~i, kako se izrabotuva seminmarska rabota?seminmarska rabota?

- - Vo tekot na ~etirigodiVo tekot na ~etirigodi{{niot stadium, na niot stadium, na studentite im se zadavaat mnogubrojni studentite im se zadavaat mnogubrojni obvrski. Edna od niv e piobvrski. Edna od niv e pi{{uvawe i uvawe i izlo`uvawe na seminarska rabota. izlo`uvawe na seminarska rabota. PiPi{{uvawe i izlo`uvaweto na napiuvawe i izlo`uvaweto na napi{{anoto e anoto e edna od osnovnite profesionalni edna od osnovnite profesionalni metodolometodolo{{ki veki ve{{tini.tini.- - ZapiZapi{{uvaweto na sopstvenite razmisli e uvaweto na sopstvenite razmisli e najdobriot na~in za samorefleksija, a, vrz najdobriot na~in za samorefleksija, a, vrz taa osnova, i najefektivnoto sredstvo za taa osnova, i najefektivnoto sredstvo za u~ewe. u~ewe.

- - Mislite ,,staveni,, ,zapiMislite ,,staveni,, ,zapi{{ani na beliot list ani na beliot list hartija se ponadvoruvaat. Dobivaat hartija se ponadvoruvaat. Dobivaat odredena nezavisnost i objektivnost. odredena nezavisnost i objektivnost. Niv gi Niv gi ~itame i gi tolkuvame kako simboli, i na toj ~itame i gi tolkuvame kako simboli, i na toj na~in otcenuvame dali ima smisla (dali na~in otcenuvame dali ima smisla (dali ka`uvaat ne{to) ili ne, dali se izdr`ani ili ka`uvaat ne{to) ili ne, dali se izdr`ani ili ne. ne.

- Vo taa smisla, izrabotkata (podgotovkata, - Vo taa smisla, izrabotkata (podgotovkata, pi{uvaweto,i izlagaweto) na seminarska pi{uvaweto,i izlagaweto) na seminarska rabota e edna od najefektivnite i naj~esto rabota e edna od najefektivnite i naj~esto primenuvanite primenuvanite obrazovni tehniki obrazovni tehniki vo vo stru~noto-metadolo{koto i teoriskoto stru~noto-metadolo{koto i teoriskoto obrazovanie.obrazovanie.

- Seminarskite raboti po forma - Seminarskite raboti po forma pretstavuvaat kratki pretstavuvaat kratki esei.esei.

- Esej : Akademskite esei se specifi~na - Esej : Akademskite esei se specifi~na forma na napis vo koi se prika`uvaat forma na napis vo koi se prika`uvaat prethodno pribrani i ispitani podatoci vo prethodno pribrani i ispitani podatoci vo vrska so eden problem ili pra{awe. vrska so eden problem ili pra{awe.

- - Zna~i, Zna~i, prvo,prvo, esejot obrabotuva edna esejot obrabotuva edna tema, tema, odnosno ednoodnosno edno centralno pracentralno pra{{awe ili awe ili problem. problem.

- - Vtoro,Vtoro, negovata specifi~nost kako napis negovata specifi~nost kako napis se sostoi vo toa se sostoi vo toa {{to prika`anite podatoci to prika`anite podatoci se nani`ani na edna centralna ideja se nani`ani na edna centralna ideja (nare~ena teza). (nare~ena teza).

- - Treto,Treto, samoto organizirawe i samoto organizirawe i strukturirawe na podatocite strukturirawe na podatocite {{to ja to ja podr`uvaat tezata e vo forma na podr`uvaat tezata e vo forma na izveduvawe dokaz (doka`uvawe). izveduvawe dokaz (doka`uvawe).

- - ^etvrto, ^etvrto, poradi poka`uva~kiot karakter poradi poka`uva~kiot karakter na esejot, vo tekstot ne se dopuna esejot, vo tekstot ne se dopu{{ta nita ni{{to to {{to ne odi vo prilog na poddrto ne odi vo prilog na poddr{{ka ili ka ili doobjasnuvawe na tezata. Vrz osnova na doobjasnuvawe na tezata. Vrz osnova na ovie negovi karakteristiki, akdemskiot ovie negovi karakteristiki, akdemskiot esej se kfalifikuva kako mnogu esej se kfalifikuva kako mnogu disciplinirana forma na napis. disciplinirana forma na napis.

- - PiPi{{uvaweto esej ima soodvetna uvaweto esej ima soodvetna tehnologija, ~ietehnologija, ~ie { {to poznavawe i sledewe to poznavawe i sledewe e uslov za izrabotka na uspee uslov za izrabotka na uspe{{na na seminarska rabota. Vo prodol`enie se seminarska rabota. Vo prodol`enie se opiopi{{uvaat ~etirite osnovni ~ekori za uvaat ~etirite osnovni ~ekori za izrabotka na seminarska rabota. izrabotka na seminarska rabota.

Izbirawe na temataIzbirawe na temata

VoopVoop{{tuvajtuvaj}}i gi iskustvata so ovoj vid i gi iskustvata so ovoj vid rabota so studentite, nastavnicite rabota so studentite, nastavnicite voobi~aeno kriti~ki konstatiraat deka voobi~aeno kriti~ki konstatiraat deka mnozinstvoto studenti, zadol`eni da mnozinstvoto studenti, zadol`eni da izrabotat seminarska rabota, naj~esto izrabotat seminarska rabota, naj~esto sakaat da zavrsakaat da zavr{{at uat u{{te pred da po~nat, te pred da po~nat, odnosno pred da se soo~at so problemot ili odnosno pred da se soo~at so problemot ili so praso pra{{aweto na koe aweto na koe {{to se odnesuva to se odnesuva seminarskata.seminarskata.

Naj~esto na zada~ata i pristapuvaat rutinski Naj~esto na zada~ata i pristapuvaat rutinski kako obi~no pismeno preraska`uvawe na kako obi~no pismeno preraska`uvawe na za~itana, no nedo~itana prikazna ili pak so za~itana, no nedo~itana prikazna ili pak so bukvalno prepibukvalno prepi{{uvawe ili preveduvawe na uvawe ili preveduvawe na nerazbrani i nedosmisleni re~enici ili pasusi.nerazbrani i nedosmisleni re~enici ili pasusi.

Stru~nata literatura ne e beletristika Da se Stru~nata literatura ne e beletristika Da se

pro~ta sociolo{ko ili psiholo{ko delo ne zna`i pro~ta sociolo{ko ili psiholo{ko delo ne zna`i da se ,,is~ita,, , odnosno da se izodi patot od da se ,,is~ita,, , odnosno da se izodi patot od prvata do poslednata ili do soodvetnata prvata do poslednata ili do soodvetnata stranica. ^itaweto na sociolo{koto delo e stranica. ^itaweto na sociolo{koto delo e problemsko ~itawe problemsko ~itawe - ~itawe sporedlivo so - ~itawe sporedlivo so nastojuvaweto da se oslobodime od ,,Koskata nastojuvaweto da se oslobodime od ,,Koskata vo grloto,, . vo grloto,, .

Vo takvata rabota, da se pro~ita zna~i da Vo takvata rabota, da se pro~ita zna~i da se razbere (vo smisla na porakata {to ja se razbere (vo smisla na porakata {to ja iska`uvaat mno{tvoto zdravorazumski izrazi iska`uvaat mno{tvoto zdravorazumski izrazi kako, na prkako, na pr:: ,, te ~itam,, , ,,te ,, te ~itam,, , ,,te pro~tav,, , ,,~tam megu redovi,, , ,,te ~itam pro~tav,, , ,,~tam megu redovi,, , ,,te ~itam kako selski bukvar,, i sli~no). kako selski bukvar,, i sli~no).

Problemskoto ~itaweProblemskoto ~itawe e tehnika ili ve{tina e tehnika ili ve{tina se sovladuva i so usovr{uva postopeno i so se sovladuva i so usovr{uva postopeno i so vlo`uvawe na soodvetni napori. vlo`uvawe na soodvetni napori. Zatoa, prv Zatoa, prv ~ekor vo izrabotkata na esej, e izbiraweto ~ekor vo izrabotkata na esej, e izbiraweto na problemot ili na temata.na problemot ili na temata.

Pri izborot na temata treba da se vnimava Pri izborot na temata treba da se vnimava na slednive rabotina slednive raboti::

-Prvo, dokolku postoi mo`nost temata da -Prvo, dokolku postoi mo`nost temata da se izbere od nekoj spisok na mo`ni temi, se izbere od nekoj spisok na mo`ni temi, izborot treba da se napravi kolku e mo`no izborot treba da se napravi kolku e mo`no pobrzo. pobrzo.

Edna seminarska zada~a koja Edna seminarska zada~a koja glasi ,,Napi{i esej od pet {est strani na glasi ,,Napi{i esej od pet {est strani na tema po tvoj izbor,, izgleda ednostavna, no tema po tvoj izbor,, izgleda ednostavna, no takvoto zadol`enie, tokmu poradi takvoto zadol`enie, tokmu poradi negovata otvorenost i neograni~enost, negovata otvorenost i neograni~enost, mo`e da pretstavuva vistinska zamka. mo`e da pretstavuva vistinska zamka.

Vtoro, temata treba da bide kolku e mo`no Vtoro, temata treba da bide kolku e mo`no potesna, pospecifi~na. Na primer, potesna, pospecifi~na. Na primer, postavuvaeto na tema za esejpostavuvaeto na tema za esej:: ,,{to e ,,{to e op{testvo,, za student po~etnik mo`e da op{testvo,, za student po~etnik mo`e da zna~i zavleguvawe vo nepregleden lavirintzna~i zavleguvawe vo nepregleden lavirint . .

Treto, treba da se izbere ili da se prifati Treto, treba da se izbere ili da se prifati tema za koja kandidatot ima interes i tema za koja kandidatot ima interes i afinitet. Pritoa, pri izrabotkata na akademski afinitet. Pritoa, pri izrabotkata na akademski esej treba da se izbegnuva izberawe tema esej treba da se izbegnuva izberawe tema za koja studentot ima silni emocii.za koja studentot ima silni emocii.

Pri izborot na tema za seminarska rabota Pri izborot na tema za seminarska rabota treba da se vodi smetka i za tolku treba da se vodi smetka i za tolku prakti~ni raboti, kakvi {to se; vremeto prakti~ni raboti, kakvi {to se; vremeto koe se ima na raspolagawe, raspolo`ivata koe se ima na raspolagawe, raspolo`ivata literatura ( na maj~in ili na drug jazik), literatura ( na maj~in ili na drug jazik), dali temata bila obrabotuvana porano i od dali temata bila obrabotuvana porano i od nekoj drug i sl.nekoj drug i sl.

Analiza na zadol`enietoAnaliza na zadol`enieto Prv ~ekor vo analizata na zadol`enieto e Prv ~ekor vo analizata na zadol`enieto e poimnata analizapoimnata analiza na naslovot na esejot ili na na naslovot na esejot ili na prapra{{aweto aweto {{to se postavuva. to se postavuva. Vo funkcija na Vo funkcija na poimnata analiza mo`e da se koristat tri poimnata analiza mo`e da se koristat tri specifi~ni tehnikispecifi~ni tehniki:: Podvlekuvawe na zborovite i izrazite so koi se Podvlekuvawe na zborovite i izrazite so koi se ozna~uvaat klu~nite poimi.ozna~uvaat klu~nite poimi.Postavuvawe na serija od praPostavuvawe na serija od pra{{awa ili awa ili potprapotpra{{awa vo vrska so soodvetnite poim.awa vo vrska so soodvetnite poim.Grafi~ko pretstavuvawe na poimite i odnosite Grafi~ko pretstavuvawe na poimite i odnosite od koi e strukturirana temata.od koi e strukturirana temata.

PrimerPrimer::

Zadol`enie:Zadol`enie: Analiziraj go sledniov iskaz Analiziraj go sledniov iskaz i vrz osnova na analizata napii vrz osnova na analizata napi{{i kratok i kratok esejesej:: ,,Industriskata revolucija uslovi period ,,Industriskata revolucija uslovi period na otvorenost i predizvika promeni vo na otvorenost i predizvika promeni vo `ivotot na `enite od toa vreme. `ivotot na `enite od toa vreme. Koi bea Koi bea predizvicite na toa vreme? Kakvi promeni predizvicite na toa vreme? Kakvi promeni predizvikaa tie i koi se nivnite dolgoro~ni predizvikaa tie i koi se nivnite dolgoro~ni posledici?,,posledici?,,

Analiza so izdvojuvawe (podvlekuvawe na Analiza so izdvojuvawe (podvlekuvawe na klu~ni zboroviklu~ni zborovi::

,,,,Industriskata revolucijaIndustriskata revolucija uslovi period na uslovi period na otvorenostotvorenost i i predizvikpredizvik za `ivotot na `enite za `ivotot na `enite od toa vreme.od toa vreme.

KoiKoi bea bea predizvicitepredizvicite na toa vreme? na toa vreme? Kakvi Kakvi promenipromeni predizvikaa tie i koi se predizvikaa tie i koi se

nivnite nivnite dolgoro~ni posledici?dolgoro~ni posledici?,,,, Analiza so postavuvawe pra{awaAnaliza so postavuvawe pra{awa:: Industriska revolucija? [to e toa?Industriska revolucija? [to e toa? `ivotot na `enite? otvorenosti i predizvici `ivotot na `enite? otvorenosti i predizvici

- definiraj!- definiraj!

Koi predizvici?Koi predizvici?

Kakvi promeni se pojavija vo `ivotot Kakvi promeni se pojavija vo `ivotot na `enite?na `enite?

Koi bea dolgoro~nite posledici od Koi bea dolgoro~nite posledici od ovie promeni? Dali tie opstojuvaat i ovie promeni? Dali tie opstojuvaat i denes?denes?

Otkrivawe i obrabotka Otkrivawe i obrabotka na izvoritena izvorite

Seminarskoto zadol`enie da se napi{e Seminarskoto zadol`enie da se napi{e esej ne se zadava prosto zaradi toa esej ne se zadava prosto zaradi toa studentite da se ,,najdat vo rabota,,. Tie se studentite da se ,,najdat vo rabota,,. Tie se vo funkcija na soodveten nastaven vo funkcija na soodveten nastaven predmet.predmet. Ottuka, prv izvor se zabele{kite od Ottuka, prv izvor se zabele{kite od predavawata za soodvetniot problem ili za predavawata za soodvetniot problem ili za problem vo vrska so nego. problem vo vrska so nego. Drug izvor e Drug izvor e zadol`itelnata literatura po predmetot i, na zadol`itelnata literatura po predmetot i, na kraj, pokraj, po{{irokata prepora~ana ili druga irokata prepora~ana ili druga literatura.literatura.

Bibliote~ni istra`uvawa:Bibliote~ni istra`uvawa: Dokolku Dokolku problemot ne bil voop{to ili ne bil na problemot ne bil voop{to ili ne bil na zadovolitelen na~in obraboten na zadovolitelen na~in obraboten na predavawata ili ne e pokrien predavawata ili ne e pokrien prepora~anata literatura, neophodno e da prepora~anata literatura, neophodno e da se sprovede bibliote~no istra`uvawe na se sprovede bibliote~no istra`uvawe na literatura. literatura.

Studentite treba da se zapoznaat so Studentite treba da se zapoznaat so rabotata i so fondovite na univerzitetskata rabotata i so fondovite na univerzitetskata ili na drugi biblioteki u{te vo prvite denovi ili na drugi biblioteki u{te vo prvite denovi od studiite. Unioverzitetskata biblioteka od studiite. Unioverzitetskata biblioteka ima vraboteni koi se posebno zadol`eni za ima vraboteni koi se posebno zadol`eni za upatuvawe na novite korisnici na upatuvawe na novite korisnici na bibliote:nite uslugi.bibliote:nite uslugi.

Selektirawe na izbranata literaturae: Selektirawe na izbranata literaturae: naj:esto naj:esto za sekoj problem mo`e da se najdat golem za sekoj problem mo`e da se najdat golem broj napisi koi na prv pogled (po naslovot) broj napisi koi na prv pogled (po naslovot) mo`e da se ~inat relevantni. No dali navistina mo`e da se ~inat relevantni. No dali navistina se ili ne treba dopolnitelno da se utvrdise ili ne treba dopolnitelno da se utvrdi

. Za taa cel se vr. Za taa cel se vr{{i selekcija na literaturata. i selekcija na literaturata. Pri selektiraweto treba da se obrne Pri selektiraweto treba da se obrne vnimaniena slednive rabotivnimaniena slednive raboti::

Sodr`inataSodr`inata:: dali poka`uva ne{to specifi~no vo dali poka`uva ne{to specifi~no vo vrska so op{tiot problem.vrska so op{tiot problem.

Indeksot na poimi ili avtoriIndeksot na poimi ili avtori:: (vo sovremeno (vo sovremeno obrabotenite knigi stoi na krajot na knigata)obrabotenite knigi stoi na krajot na knigata):: poka`uva dali avtorot so pra{aweto se poka`uva dali avtorot so pra{aweto se zanimava poopstojno ili samo popatno. zanimava poopstojno ili samo popatno.

Vovedot vo knigataVovedot vo knigata:: poka`uva dali avtorot poka`uva dali avtorot go obrabotuva prago obrabotuva pra{{aweto aweto {{to te interesira to te interesira na na~in soodveten za tebe. Dokolku na na~in soodveten za tebe. Dokolku stanuva zbor za statii vo spisanija, ista stanuva zbor za statii vo spisanija, ista funkcija ima apstroktot (rezimeto). funkcija ima apstroktot (rezimeto).

BibliografijataBibliografijata:: na krajot od knigata na krajot od knigata poka`uva dali avtorot kako svoj poka`uva dali avtorot kako svoj istra`uva~ki materijal koristel nekoja kniga istra`uva~ki materijal koristel nekoja kniga ili drugo ili drugo {{to mo`e da bide od tvoj interes.to mo`e da bide od tvoj interes.

Vodewe zabeleVodewe zabele{{kiki:: Selektiranata literatura se Selektiranata literatura se obrabotuva so problemsko ~itawe. Tehni~ki toa obrabotuva so problemsko ~itawe. Tehni~ki toa se pravi so vodewe se pravi so vodewe zabelezabele{{ki.ki. Mo`at da bidat Mo`at da bidat kratki bibliografski zabelekratki bibliografski zabele{{ki ili podolgi sodr`inski ki ili podolgi sodr`inski zabelezabele{{ki, ili kombinirano. Tie se zapiki, ili kombinirano. Tie se zapi{{uvaat na uvaat na posebni, za taa cel napraveni karti~ki (fiposebni, za taa cel napraveni karti~ki (fi{{i). i).

Mnogu e va`no pri obrabotkata na deloto i pri Mnogu e va`no pri obrabotkata na deloto i pri podgotvuvaeto na zabelepodgotvuvaeto na zabele{{kite precizno da se kite precizno da se zapizapi{{at bibiografskite podatoci (naslovot, at bibiografskite podatoci (naslovot, avtorot, brojot na stranicata, mestoto na avtorot, brojot na stranicata, mestoto na izdavawe, izdav~ot i godinata na izdavawe). izdavawe, izdav~ot i godinata na izdavawe).

Navremenoto zapiNavremenoto zapi{{uvawe na ovie podatoci uvawe na ovie podatoci zaza{{teduva mnogu vreme podocna. teduva mnogu vreme podocna. Koga pri Koga pri pi{uvaweto na esejot se citira ili se pi{uvaweto na esejot se citira ili se upatuva na koristenata literature ili koga se upatuva na koristenata literature ili koga se sostavuva pridru`nata bibliografija. sostavuva pridru`nata bibliografija.

Iskustvoto na avtorot na ovaa kniga Iskustvoto na avtorot na ovaa kniga zboruva deka, ako ovaa rabota ne se zavr{i zboruva deka, ako ovaa rabota ne se zavr{i na vreme i kako {to e propi{ano, podocna na vreme i kako {to e propi{ano, podocna ne samo {to mo`e da bide predocna, tuku ne samo {to mo`e da bide predocna, tuku mo`e da odzeme mnogu dragoceno vreme mo`e da odzeme mnogu dragoceno vreme vo vo barawe igla vo ko{ seno.barawe igla vo ko{ seno.

Pi{uvawe na seminarskaPi{uvawe na seminarska Otkako problemski }e se is~ita i ke se Otkako problemski }e se is~ita i ke se obraboti soodvetnata literatura, preostanuva obraboti soodvetnata literatura, preostanuva rezultatite da se stavat na hartija. rezultatite da se stavat na hartija. Esejot, kako discipliniran napis, se sozdava Esejot, kako discipliniran napis, se sozdava niz eden isto taka discipliniran i strukturiran niz eden isto taka discipliniran i strukturiran proces na pi{uvawe na esejot. Bla`eni se onie proces na pi{uvawe na esejot. Bla`eni se onie koi uspeale da ja izvadat ,,koskata,, , odnosno, koi uspeale da ja izvadat ,,koskata,, , odnosno, da go re{at problemot i da ja formuliraat da go re{at problemot i da ja formuliraat tezata pred da sednat na stolot za da go tezata pred da sednat na stolot za da go napi{at esejot. napi{at esejot. No, i da se slu~ilo toa, treba da se znae kako No, i da se slu~ilo toa, treba da se znae kako da se soop{ti re{enieto. Za taa cel treba da se da se soop{ti re{enieto. Za taa cel treba da se vnimava na slednive ~ekorivnimava na slednive ~ekori::

Podgotovka na skica.Podgotovka na skica. Na koncizen na~in Na koncizen na~in se formulira tezata i se nazna~uvaat se formulira tezata i se nazna~uvaat glavnite dokazi vo nejzini prilog. Ova glavnite dokazi vo nejzini prilog. Ova pomaga da se izbistri samata teza i da se pomaga da se izbistri samata teza i da se stekne samodoverba vo nea. stekne samodoverba vo nea.

Voved vo esejotVoved vo esejot:: Vo nego se iska`uva Vo nego se iska`uva tezata i osnovnite argumenti. Bez toa kaj tezata i osnovnite argumenti. Bez toa kaj slu{atelot ili kaj ~ita~ot mo`e da se razvie slu{atelot ili kaj ~ita~ot mo`e da se razvie ~uvstvo deka ke bide ,,preveden `eden ~uvstvo deka ke bide ,,preveden `eden preku voda,, . preku voda,, .

Oformuvawe na sodr`inskoto telo na Oformuvawe na sodr`inskoto telo na esejotesejot:: toa se strukturira spored logikata toa se strukturira spored logikata na argumentite {to se prilo`uvaat kako na argumentite {to se prilo`uvaat kako podr{ka na tezata. podr{ka na tezata.

Postojanoto dr`ewe do tezata spre~uva Postojanoto dr`ewe do tezata spre~uva skokawe od praskokawe od pra{{awe na praawe na pra{{awe bez red i awe bez red i smisla. Dokolku se koristat citati i tabeli, tie smisla. Dokolku se koristat citati i tabeli, tie treba da bidat vo funkcija na dokazot, a treba da bidat vo funkcija na dokazot, a nikakoda ne se prilagaat samo zaradi nikakoda ne se prilagaat samo zaradi ostavawe vpe~atok na na~itanost ili na ostavawe vpe~atok na na~itanost ili na ma~enost. Kako opravuvawe na sekoj ma~enost. Kako opravuvawe na sekoj vnesen podatok ili misla, treba da se ima vnesen podatok ili misla, treba da se ima odgovor na praodgovor na pra{{awetoaweto: : ,,{to so ova? {to ,,{to so ova? {to dodava ili dodava ili {{to ka`uva podatokot ili to ka`uva podatokot ili re~enicata vo odnos na centralnata ideja ili re~enicata vo odnos na centralnata ideja ili na nekoj centralen argument?,, Ovie na nekoj centralen argument?,, Ovie prapra{{awa se vo funkcija na sostavuvawe awa se vo funkcija na sostavuvawe kratok i sodr`aen esej, namesto ,, gol ,, i kratok i sodr`aen esej, namesto ,, gol ,, i bezideen tekst. bezideen tekst.

Priznavawe na izvoritePriznavawe na izvorite:: Profesionalniot odnos Profesionalniot odnos kon koristenite izvori, no i kon ~itatelite ili kon koristenite izvori, no i kon ~itatelite ili sluslu{{atelite, nalo`uva jasno i potpolno naveduvawe atelite, nalo`uva jasno i potpolno naveduvawe na izvorite na istra`uva~kite materijali, idei, poimi, na izvorite na istra`uva~kite materijali, idei, poimi, termini i sli~no. Vo naukata nikoj ne po~termini i sli~no. Vo naukata nikoj ne po~nnuva od uva od nula-nula- Ex nihilo nihilEx nihilo nihil (od ni(od ni{{to nto ne{e{to).to).

Prvo, ne e ~esno tu|i dela ( zborovi, poimi ili tezi) Prvo, ne e ~esno tu|i dela ( zborovi, poimi ili tezi) da se prika`uvaat kako svoi. da se prika`uvaat kako svoi. Prezemaweto tuPrezemaweto tu||i i zborovi bez naveduvawe na izvorot se narekuva zborovi bez naveduvawe na izvorot se narekuva plagijatplagijat. Plagijatot (plagijatizam) pretstavuva . Plagijatot (plagijatizam) pretstavuva najseriozno narunajseriozno naru{{uvawe na profesionalnata etika. uvawe na profesionalnata etika. Toa naj~esto povlekuva akademska kazna, no vo Toa naj~esto povlekuva akademska kazna, no vo odredeni slu~ai mo`e da zna~i i sudir so zakonot odredeni slu~ai mo`e da zna~i i sudir so zakonot za avtorstvo. za avtorstvo.

Vtora pri~ina za obznanuvawe na Vtora pri~ina za obznanuvawe na izvorite e potrebata od proverka i od izvorite e potrebata od proverka i od kontrola na objektivnosta na kontrola na objektivnosta na zaklu~ocite. Vo naukata somne`ot e zaklu~ocite. Vo naukata somne`ot e izvor na napredokot na znaeweto. izvor na napredokot na znaeweto.

Postojat razli~ni na~ini za naveduvawe Postojat razli~ni na~ini za naveduvawe na koristenite bibliografski edinici. Sekoj na koristenite bibliografski edinici. Sekoj od niv ima prednosti i nedostatoci. od niv ima prednosti i nedostatoci. Dokolku ne e odnapred normiran na koj Dokolku ne e odnapred normiran na koj na~in na~in }}e se naveduvaat bibliografskite e se naveduvaat bibliografskite edinici, va`no e avtorot da se opredeli za edinici, va`no e avtorot da se opredeli za eden i na nego da opstoi do krajot na eden i na nego da opstoi do krajot na tekstot.tekstot.