4. e-regijske novice

e-regijske novice Savinjske regije

ŠTEVILKA 4 1 FEBRUAR 2011



Uvodnik 3 Povabljen k razmišljanju 4 Razvoj nas druţi 5

Projekti Savinjske regije prijavljeni na 5. javni poziv Razvoj regij 5 Osrednje Celjsko 5 Obsotelje in Kozjansko 6 Dravinjsko 9 Savinjsko - Šaleško 11 Spodnje Savinjsko 13 Aktualno 16 Izpostavljamo 18

Osrednje Celjsko 18 Obsotelje in Kozjansko 20 Dravinjsko 25 Savinjsko - Šaleško 28 Spodnje Savinjsko 31

Izdajatelj: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.

Janez Jazbec, direktor - [email protected]

Uredniški odbor E-regijskih novic: Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]

Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko - [email protected] Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]

Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected] Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]

Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]

mailto:[email protected]



UVODNIK

Razvojni projekti Savinjske regije v luči doseganja ciljev prioritet regije

Savinjska razvojna regija s projekti prijavljenimi na razpis Razvoj regij, sledi ciljem doseganja zastav-ljenih regionalnih prioritet Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije do konca leta 2013, in sicer: - Tehnološko napredna regija - Regija inovativnega turizma - Okolju prijazna in dostopna regija - Regija ustvarjalnega razreda S strani Vlade Republike Slovenije je bila v začetku leta 2010 Izdana Uredba o dodeljevanju regionalnih raz-vojnih spodbud, ki je pred objavo 5. javnega poziva »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa Krepitve Regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij« (objavljen 29. januarja 2010), podrobneje določila pogoje, merila in postopek dodeljevanja regionalnih spodbud. Zaradi tega je bila po navodilih Sluţbe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) potrebna dopolnitev Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa (IN RRP) Savinjske regi-je za obdobje 2010-2012 v mesecu januarju 2010. V skladu z nalogo za dopolnitev IN RRP Savinjske regije 2010-2012, so projekte na sejah obravnavali štirje odbori pri Regionalnem razvojnem svetu (RRS) Savinjske regije, in sicer: Odbor za gospodarstvo, Odbor za razvoj človeških virov, Odbor za komunalo, okolje in prostor ter Odbor za turizem in podeţelje ter nazadnje Regionalni razvojni svet Savinjske regije. Člani le-teh so sogla-sno potrdili predlog projektov z ustreznimi dopolnitvami, čemur je sledila vrsta Sprememb in dopolnitev za posamezne projekte, vse do meseca januarja letošnjega leta. Spremembe in dopolnitve IN RRP Savinjske razvojne regije 2010 – 2012 so bile potrjene na rednih in korespondenčnih sejah sveta Savinjske statistične regije. Vse dosedanje dopolnitve in spremembe Izvedbenega načrta RRP Savinjske regije 2010-2012 so bile ume-ščene v čistopis Izvedbenega načrta RRP Savinjske regije, v katerem je uvrščenih 38 operacij, sicer v vred-nosti sofinanciranja s strani SVLR z več kot 26 milijonov in v skupni vrednosti projektov, več kot 45 milijonov evrov. Vsebinsko lahko projekte Savinjske regije, glede na upravičene namene javnega poziva, razdelimo na nasled-nje sklope: ekonomska infrastruktura, razvoj urbanih območij, socialna infrastruktura, javna infrastruk-tura v območjih s posebnimi varstvenimi reţimi in v turističnih območjih ter okoljsko infrastrukturo. Občine so projekte prijavljale po predvidenih rokih za predloţitev vlog letu 2010 in 2011. V tej številki E-regijskih novic se tematsko posvečamo vsebinskim predstavitvam projektov znotraj subregij Savinjske regije, prijavljenih na 5. javni poziv Razvoj regij, ki naj prinesejo izmenjavo dobrih praks ter še večjo medsebojno informiranost oziroma promocijo med občinami naše regije in zunaj njenih meja. Po ustaljeni pra-ksi ohranjamo rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem regijskem dogajanju. V pričakovanju šestega javnega poziva Razvoj regij, Vam ţelim prijetno branje četrte, v letošnjem letu prve, številke E-regijskih novic.

Petra Gregorc, Razvojna agencija Savinjske regije, RASR d.o.o. Urednica E-regijskih novic



POVABLJEN K RAZMIŠLJANJU

V Sloveniji potrebujemo osredotočenost k skupnim ciljem. Strateško pomembno nam je zavedanje, da le s

sodelovanjem doseţemo uresničitev takih ciljev (npr. investicij), ki jih kot posamezni deli celote ne zmoremo,

jih pa potrebuje vsak del te celote. Druţbeni uspeh lahko enačimo z zmoţnostjo usklajevanja, verodostojnost z

izvedbo dogovorjenega.

Taka celota je tudi regija, ki ni le seštevek potreb posameznih občin. Je medij urejanja ţivljenjskih potreb, ki

zbliţuje le, če ga kot svojega čutijo vsi njegovi sestavni deli.

E-regijske novice Savinjske regije razumem kot ogledalo prizadevnega tkanja medsebojnih vezi vseh soobli-

kovalcev razvoja Savinjske regije, ki si prizadevajo za konkurenčno perspektivno in okoljsko vzdrţno gospo-

darsko in druţbeno okolje.

Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice finančno podpira prav takšna prizadevanja: investicije v regio-

nalno in občinsko infrastrukturo tako s področja komunale, gospodarstva, zdravstva, športa in druge druţbene

infrastrukture. Na njegovih spletnih straneh (www.regionalnisklad.si) so ţe objavljeni 4 razpisi za leto 2011

(občine, podjetništvo, kmetijska predelava, kmetijska pridelava), sledila pa bosta še dva (obmejna in problem-

ska območja ter za področja narodnostno mešane poselitve).

Ker spreminjamo svet na bolje tako, da pričnemo najprej pri sebi, smo se na skladu potrudili letošnje razpise

objaviti čim bolj zgodaj in tudi vsebinsko čim bolje. Zavedamo pa se, da imamo še rezerve.

Snovalcem razvoja in naloţbenikom ţelimo biti v čim boljšo pomoč, zato nam bodo vaše povratne informacije

in predlogi pomembno izhodišče nadaljnjega delovanja.

Velislav Ţvipelj, direktor Slovenski regionalno razvojni sklad Ribnica

http://www.regionalnisklad.si/



RAZVOJ NAS DRUŢI

Projekti Savinjske regije prijavljeni na 5. javni poziv Razvoj regij

OSREDNJE CELJSKO

Izboljšanje kvalitete ţivljenja območja Osred-nje Celjsko

Občine območja Osrednje Celjsko so na 5. javni raz-pis »Razvoj regij« prijavile sedem projektov v skupni vrednosti 10.553.234 €. Od tega znašajo sredstva EU (ESRR) 6.812.858 €, kar predstavlja 64,5 %. Preos-tanek bodo občine sofinancirale iz lastnih virov. Vsi prijavljeni projekti (izgradnja in posodobitev vrtcev, obnova mestnih jeder ter nov vodovod in kanalizacija) so v različnih fazah izvedbe. Novost 5. JR so zagoto-vo vrtci kot nizkoenergetski objekti. Kar tri občine so se odločile za prenovo, izgradnjo ali energetsko obnovo obstoječih vrtcev ter izboljšanje kvalitete bivanja naših predšolskih otrok. Trenutno se na območju Osrednje Celjsko obnavlja dve mestni sredi-šči, pripravljeni pa so tudi ţe projekti za izboljšanje oskrbe s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda. Staro mestno jedro v Celju bo s tem projektom, ki je vreden kar 3.020.756 €, dobilo novo podobo z zgo-dovinskim pridihom in poudarjeno identiteto. Mestna občina Celje bo s tem projektom v mesto vnesla nove vsebine, pospešila uveljavitev območja kot kul-turnega središča regije ter hkrati ohranila kulturno dediščino. Na območju t.i. »mestnega kriţa« bo obči-na prenovila odprte javne površine, dotrajano komu-nalno infrastrukturo ter zamenjala mestno opremo. Na ta način ţeli občina začeti z revitalizacijo mestne-ga jedra in ponuditi alternativo nakupovalnim središ-čem. Tudi mestno jedro v Laškem bo zasijalo v novi podobi. Projekt vreden 835.000 € obsega obnovo zunanjosti večnamenskega objekta na Valvazorjevem trgu z ureditvijo okolice, obnovo in ureditev poti na grad Tabor ter ureditev graščinskega dvorišča. Vse tri lokacije obnove so med seboj zelo tesno programsko povezane, saj povezujejo tri najbolj obiskane kulturne znamenitosti v starem mestnem jedru v Laškem. To so graščinsko dvorišče z vodnjakom, cerkev sv. Mar-tina in Grad Tabor. Z investicijo bo Občina Laško

povečala atraktivnost turističnega kraja in moţnosti za razvoj ostalih dejavnosti.

Vrtec Dobrna

Foto: Trije arhitekti, d.o.o., Arhiv Občine Dobrna

Zaradi potreb po povečanju kapacitet vrtca, prostor-ske stiske in tehnološke zastarelosti obstoječega vrt-ca namerava Občina Dobrna na mestu obstoječega vrtca zgraditi nov vrtec s petimi oddelki. Investicija je vredna 2.160.740,86 EUR, od tega bo občina sofi-

nancirala kar 62 % vrednosti. Po njenem zaključku bo nov objekt funkcioniral kot energetsko učinkovit objekt, saj bo zgrajen po kriterijih nizkoenergetske gradnje. Toplotna črpalka na talno vodo bo prispeva-la k zmanjšanju rabe fosilnih goriv. Z izgradnjo vrtca bo občina zagotovila dodatne prostorske kapacitete za izvajanje predšolskih programov. Tudi predšolski otroci v Štorah se bodo še letos pre-selili v nov oz. obnovljen vrtec, ki bo funkcioniral kot nizkoenergetski objekt. Projekt, ki je vreden 1.301.305 €, bo omogočal vključitev treh dodatnih oddelkov otrok v Vrtec Lipa. Na ta način bo občina zmanjšala porabo energije za funkcioniranje vrtca in zagotovila otrokom bivanje v prostorih, ki bodo sklad-ni z novimi merili ter prenovila notranjo opremo. Vse-kakor naloţba za našo prihodnost.

Nizkoenergetski Vrtec Lipa v Štorah

Foto: Arhiv Občine Štore

Za našo prihodnost skrbijo tudi v Vojniku. Vrtec Mavrica Vojnik je deloma montaţne gradnje in popolnoma dotrajan, poleg tega se predšolska vzgoja občasno vrši v začasnih prostorih OŠ Vojnik ter v



ţupnišču. Deloma obnovljen, deloma nov objekt bo prav tako zgrajen po merilih nizkoenergetske gradnje. Dela ţe tečejo, saj je občina pohitela z izgradnjo novih komunalnih priključkov. Nujnost projekta se kaţe v sofinanciranju občine, ki bo prispevala več kot polovico od 1.731.865 € skupne vrednosti projekta. Nujnost projekta se kaţe v sofinanciranju občine, ki bo prispevala več kot polovico od 1.731.865 € skupne vrednosti projekta. Občina Laško poleg skrbi za urbano mestno jedro zagotavlja tudi oskrbo z neoporečno pitno vodo prebivalcev KS Rimske Toplice, Vrh nad Laškim in Marija Gradec. Namen investicije, vredne 1.050.527 €, je širitev vodovodnega omreţja, izbolj-šanje poţarne varnosti, dvig kvalitete ţivljenja, razvoj turizma, ţivinoreje in drugih dejavnosti na podeţelju. Občina Vojnik je na osrednjeceljskem območju prva začela z izvajanjem operacij v okviru sredstev iz 5. JR. Tako je ţe izgradila kanalizacijo na Frankolovem, v kratkem bo izvedla tudi izgradnjo čistilne naprave Frankolovo. Vrednost celotne investicije znaša 730.000 €, občina bo prispevala kar 61 %. S tem se občina pribliţuje cilju do leta 2015 očistiti komunalne odpadne vode ter tako izboljšati kakovost vodnih virov na omenjenem območju.

Pripravila Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko

Izgradnja kanalizacije na Frankolovem

Podpis pogodbe med občino Vojnik in izvajalcem del za projekt Čistilna naprava in kanalizacija Frankolovo

Foto: Arhiv Občine Vojnik

OBSOTELJE IN KOZJANSKO

Evropska sredstva za dodano vrednost Obso-telju in Kozjanskem Po pred meseci sprejetem Izvedbenem načrtu, ki je sicer doţivel še nekaj manjših korektur, bodo v sub-regiji Obsotelje in Kozjansko rekonstruirali objekt »Stara šola« na Dobju, uresničili naloţbe v ekonom-sko infrastruktur in tako vlagali v industrijske cone (Kozje, Šmarje pri Jelšah in Šentjur), gradili kanaliza-cijsko omreţje na čistilno napravo Šentjur, v občini Podčetrtek bodo izgradili kolesarsko stezo, etapi Pris-tava pri Mestinju – Vonarje, Rogaška Slatina bo inve-stirala v izgradnjo Kulturno-turističnega središča, medtem ko bo sosednja občina Rogatec obnovila in tako revitalizirala gospodarsko poslopje graščine Strmol – Pristava. Ena izmed desetih investicij pa se bo dotikala tudi investicije v socialno infrastrukturo, in sicer v izgradnjo nizkoenergetskega otroškega vrtca, ki ga bodo pridobili v občini Šmarje pri Jelšah. Na območju subregije v izvedbenem načrtu tako naj-demo deset prioritetnih projektov v sklopu 5. javnega poziva Razvojne prioritete Razvoj regij, za katere bo sedem občin namenilo 11.000.529,86 evrov, od tega bodo občine prejele 7.550.258 evrov nepovratnih sredstev za izvedbo projektnih aktivnosti.



Napredek Rogatca Občina Rogatec je bila v letu 2010 uspešna na tret-jem javnem razpisu SVLR za prednostno usmeritev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Ope-rativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne priorite-te »Razvoj regij«, z naslednjima projektoma: Preure-ditev vodooskrbe (Hum na Sutli-HR) v občini Rogatec - izgradnja vodohrana 250m3, vodohrana 25m3, črpališča ter pripadajočih cevovodov in Poso-dobitev obmejnih lokalnih cest v Občini Rogatec. V sklopu prvega se je zgradil vodohran 250m3, s katerim se je zagotovila neodvisna oskrba s pitno vodo izključno po slovenskem ozemlju za lokalno prebivalstvo in poslovne subjekte v naselju Rogatec. Prav tako se je zgradil vodohran 25m3, črpališče ter pripadajoči cevovodi v naselju Log, skupna dolţina novozgrajenega vodovodnega omreţja je 4,7 km. Skupna vrednost projekta 498.995,23 EUR, sofinan-ciranje SVLR 497.810,89 EUR, medtem ko je drugi projekt zajemal rekonstrukcijo lokalnih cest št. 358022 Log-Zg. Log, 358041 Sv. Rok-Zg. Log, 358042 Zg. Log-Ţahenberc, v skupni dolţini 13.485 m, na območju Občine Rogatec. Skupna vrednost projekta 517.086,41 EUR, sofinanciranje SVLR 431.113,67 EUR.

Obnavljanje Pristave v Občini Rogatec

Foto: Arhiv Občine Rogatec

Aktivno v Šentjurju Dograditev kanalizacijskega omreţja na čistilno napravo Šentjur pomeni celovito, učinkovito in eko-nomsko najugodnejšo ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz naselij Ponikva zahod, Hotunje, del naselja Primoţ, Grobelno-del, Bezovje-del, Nova vas-zahod in Gorica pri Slivnici. S tem bodo zagotovljeni infrastrukturni pogoji za izboljšanje zdravja in bivalnega okolja lokalnih prebivalcev, pos-pešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospo-darskega razvoja regije, boljših pogojev za razvoj obstoječih ter prihod novih podjetij, kar bodo dosegli z izgradnjo povezovalnih kanalov v skupni dolţini 3.135 metrov s pripadajočimi priključnimi objekti in s tem povezali obstoječa kanalizacijska omreţja z novoz-grajeno Centralno čistilno napravo Šentjur preko novih zbirnih primarnih kanalov ter s tem omogočili čiščenje komunalnih odpadnih voda iz zgoraj naštetih naselij, ki se sedaj prosto izlivajo v lokalne vodotoke. Omreţje bo predvidoma predano v upravljanje je 30. 9. 2011. Za izvedbo tega projekta je občina Šentjur v avgustu prejela sklep o sofinanciranju, in sicer bodo prejeli nepovratna sredstva v višini 849.787,50 EUR, preostali del stroškov bo občina zagotovila iz prora-čuna.

Dograditev kanalizacijskega omreţja na ČN Šentjur

Foto: Arhiv Občine Šentjur

V Šentjurju pa bodo investirali tudi v izgradnjo Indu-strijske cone Šentjur – jug 2. Ta investicija pomeni celovito, učinkovito in ekonomsko najugodnejšo ure-ditev novih, komunalno opremljenih površin, namen-jeni gradnji gospodarskih objektov, kar pomeni pos-pešitev nadaljnjega industrijskega in drugega gospo-darskega razvoja regije, boljših pogojev za razvoj



obstoječih ter prihod novih podjetij, s tem pa zago-tavljanje novih delovnih mest, preprečevanje odselje-vanja in ohranjanje poseljenosti podeţelja. Občina obljublja, da bo to dosegla z izgradnjo komu-nalne infrastrukture (servisne dovozne ceste, vodo-vod z mreţo hidrantov, fekalna in meteorna kanaliza-cija, javna razsvetljava, pločniki s kolesarsko stezo, protipoplavni nasipi, črpališča,…), s čimer bomo pri-dobili 6,5 ha zazidalnega zemljišča, namenjenega gradnji gospodarskih objektov. Zadnja od investicij v Šentjurju, ki jo bodo sofinancira-li iz tega razpisa, pa je dograditev kapacitet vrtca v Šentjurju. Objekt vrtca je zasnovan pritlično s povr-šino adaptiranih in dograjenih prostorov vrtca velikosti 1.132 m², in se bo nahajal na juţni strani obstoječega kompleksa osnovne šole in vrtca Hruševec v Šentjur-ju. Novi vrtec je namenjen varstvu otrok v šestih oddelkih in obsega tudi novo otroško igrišče na jugovzhodni strani objekta. Igrišče bo vključevalo štiri ločene igralne površine, za različne starostne skupine otrok in bo opremljeno s potrebnimi enostavnimi, sestavljenimi in kompleksni-mi igrali – gugalnice, plezala, tobogani, igrala za urje-nje ravnoteţja itd. Osrednja igralna površine je večji peskovnik, ki bo pred soncem zaščiten s ponjavo in se po uporabi pokril. Igrišče bo višinsko razgibano z dvema hribčkoma (sankanje, tobogan po terenu). Ograjeno bo z varnostno ograjo in ločeno od ostalih javnih igrišč. V sklopu igrišča bodo na vzhodni strani objekta sanitarije namenjene otrokom na igrišču in prostor za zunanja igrala. Objekt bo zgrajen po principu nizkoenergijske gradnje v kombinaciji s kogeneracijo toplotne in električne energije, rekuperacijo ter kolektorji sončne energije in bo omogočal prihranek ogrevalne in hladilne energije na letni ravni v primerjavi s klasično gradnjo in obsto-ječim sistemom ogrevanja ter hlajenja za najmanj 50%. Prevzem objekta in predaja v upravljanje je predvidena septembra 2012.

Še več projektov Prav je, da z nekaj besedami opišemo osnovne cilj, ki jih ţelijo doseči ostali prioritetni projekti v sklopu 5. javnega poziva Razvojne prioritete Razvoj regij. Rekonstrukcija objekta Stara šola, občina Dobje - Načrtovana rekonstrukcija objekta Stara šola v Kul-turno – turistični center bo zagotovila prostorske in druge materialne pogoje za izvajanje turističnih deja-vnosti, nov prireditveni in razstavni prostor pa bo

zagotovil ustrezno in dodatno javno turistično infras-trukturo v občini. Poslovno obrtna cona Kozje – 1. faza, občina Koz-je - Z izgradnjo poslovne cone v Kozjem bo uresničen prispevek k razvoju podjetništva v regiji in zagotovlje-ne namenske površine za domače in druge investitor-je v Savinjski regiji ter širše. Investicija bo prispevala k zagotavljanju zadostne količine komunalno oprem-ljenih zemljišč v 7-letnem programskem obdobju. Oblikovan namenski prostor za razvoj gospodarskih dejavnosti ne bo prispeval samo k ohranjanju in ustvarjanju novih bruto delovnih mest, pač pa bo vpli-val na priliv novega kapitala na območje, okrepil lokalno gospodarstvo, ohranil poseljenost, preprečil beg moţganov ter zmanjšal neugodne demografske trende na območju in regiji. Izgradnja kolesarske steze v občini Podčetrtek, etapa Pristava pri Mestinju – Vonarje, občina Podčetrtek - Projekt izkazuje regionalni pomen, saj bo izvedena investicija v izgradnjo dvosmerne kole-sarske steze povečala atraktivnost turističnega območja Obsotelja in Kozjanskega ter razširila mreţo kolesarskih poti na sosednje občine. Kolesarska ste-za v občini Podčetrtek se bo v kraju Pristava pri Mes-tinju navezala na kolesarsko stezo iz občine Šmarje pri Jelšah, v Vonarju pa na kolesarsko stezo iz občine Rogaška Slatina. Z izgradnjo se bo zagotovila dodat-na turistična ponudba na območju, ki bo dopolnitev turistične ponudbe Term Olimia, posredno pa bo omogočala ohranjanje obstoječih delovnih mest in ustvarjala nova delovna mesta ter hitrejši gospodarski razvoj regije. Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina, občina Rogaška Slatina – Namen projekta je zago-toviti nove površine za izvajanje kulturnih in turističnih dejavnosti. Analiza deficitarnih vsebin izrazito turisti-čnega mesta Rogaška Slatina je namreč pokazala, da je ob učinkovitem razvoju potrebne prometne infrastrukture v zadnjih letih nujno storiti nov korak tudi na področju kulturne in turistične dejavnosti, ki bodo v podporo ponovno rastočemu turističnemu gospodarstvu regije. Z izvedbo projekta pa ne bi zagotovili le novih fizičnih površin, pač pa tudi potre-ben dodatni zagon in povezovanje najrazličnejših akterjev kulturnega in turističnega ţivljenja območja, tudi tistih, katerih aktivnosti so bile doslej omejene zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture ali pa so večkrat bile prisiljene gostovati tudi zunaj regijskih meja (npr. t.i. "Ljudski muzej Rogaška Slatina"). V sklopu investicije so ob servisnih in podpornih površinah predvidene naslednje površine objekta, ki so namenjene kulturi in katerih namen je povečanje



turistične atraktivnosti regije ter ustvarjanje novih delovnih mest: osrednji prireditveni prostor, Muzej steklarstva Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina in razstavni prostor izmenjujočih se grafičnih zbirk. Ob vsem naštetem pa bo investicija omogočila tudi pridobitev primernih prostorov za delovanje akti-vnih društev s področja kulture in turizma in zagotovi-la dodatno turistično informacijsko točko s prodajo spominkov. Izgradnja poslovne cone Mestinje - Bohor - IV. faza, občina Šmarje pri Jelšah – Občina Šmarje pri Jelšah je sistematično - po fazah - pristopila k pridobivanju površin namenjenih za poslovno cono na lokaciji Mestinje – Bohor. V obdobju 2011 do 2012 namerava izvesti zaključno, 4. fazo ureditve poslovne cone. V letošnjem letu bodo pristopili k izdelavi DIIP in IP. Za dokončno predajo 6,5 ha velikih zemljišč, namenjenih za opravljanje gospodarskih dejavnosti je potrebno s 4. fazo zaključiti izgradnjo vse načrtovane logistične in komunalne infrastrukture ter s tem zago-toviti celotnemu območju cone enake pogoje za opravljanje dejavnosti. V 4. fazi se tako predvideva: izgradnja povezovalne ceste z mostom preko Lem-berškega potoka in navezavo na cesto proti Lember-gu s komunalno ureditvijo, izgradnja priključne ceste vzdolţ poslovne cone z komunalno ureditvijo in prik-ljučne ceste znotraj območja poslovne cone s komu-nalno ureditvijo. Izgradnja nizkoenergetskega otroškega vrtca v Šmarju pri Jelšah - Občina Šmarje pri Jelšah Z izgradnjo nizko-energetskega vrtca v Šmarju pri Jel-šah bo občina prispevala k zagotavljanju ustrezne stopnje energetske neodvisnosti, ob varčni rabi ener-gije in izrabi obnovljivih virov energije v Savinjski regi-ji. Nizko-energetski 6 - oddelčni vrtec bo prispeval ne samo k zmanjšanju rabe energije, pač pa zagotovil ustrezne prostorske pogoje za predšolsko vzgojo otrok iz občine Šmarje pri Jelšah in širše, ustvarjanju novih bruto delovnih mest, izboljšal kvaliteto bivanja oz. prispeval k boljši kakovosti ţivljenje ljudi na območju in v regiji. Z izvedbo investicije bo omogo-čen vpis predšolskih otrok v 6 oddelkov v vrtcu, ustvarjenih pa bo tudi 12 novih delovnih mest za pot-rebe opravljanja predšolske vzgoje.

Pripravila: Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko

DRAVINJSKO

Izboljšanje okoljske infrastrukture in boljša kvaliteta ţivljenja v Dravinjski subregiji Občini Dravinjske subregije sta na 5. javni poziv »Razvoj regij« prijavile tri projekte v skupni vrednosti 3,7 mio EUR. Od tega znašajo pridobljena sredstva EU (ESRR) dobrih 2 mio EUR. Preostanek bodo občine sofinancirale iz lastnih virov. Vsi prijavljeni projekti so v fazi izvedbe. Glede na upravičene namene javnega poziva sodijo prijavljeni projekti občin Slovenske Konjice in Zreče v sklop razvoj urbanih naselij in v sklop okoljske infrastrukture. Celovita ureditev starega trga s parkom, občina Slovenske Konjice

Ureditev starega trga s parkom

Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice

»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regi-onalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeri-tve Regionalni razvojni programi.« Sredstva so bila odobrena na javnem pozivu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/2010 z dne 29.01.2010. Namen projekta je celovita prenova in ureditev Starega trga Slovenskih Konjic z obnovo parka in otroških igral, s čimer prispevamo k izboljša-nju ţivljenjskih pogojev v starem mestnem jedru Slo-venskih Konjic in k privlačnosti starega mestnega jedra za razvoj drugih gospodarskih in turističnih dejavnosti.



Projekt predstavlja nadgradnjo v letu 2010 zaključe-nega projekta Obnova komunalne infrastrukture na območju centra Slovenskih Konjic ter vsebinsko povezavo s projektom Obnova mestne trţnice, ki se je izvedla v letu 2010. Po končani izvedbi vseh treh projektov bo občinsko središče Slovenske Konjice sodobno urbano središče, stičišče prebivalcev vseh generacij in ob povezavi z ohranjeno stavbno dediš-čino in naravnim okoljem tudi turistično privlačna des-tinacija. Vrednost celotne investicije je bila ob prijavi ocenjena na 1.348.836,04 EUR, od tega smo pridobili do 884.283,00 EUR evropskih sredstev oziroma naj-več v deleţu 85%.

Idejni projekt: Celovita ureditev starega trga s parkom

Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice

Kanalizacija Nova Dobrava 3 – Občina Zreče »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regi-onalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeri-tve »Regionalni razvojni programi« ter javnega poziva za predloţitev vlog za sofinanciranje operacij iz nas-lova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni pro-grami«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Pre-dmet projekta je meteorna kanalizacija, saj je obsto-ječa mešana kanalizacija hidravlično neustrezna in povzroča nevarnost poplavljanja objektov. Ureditev meteorne kanalizacije na obravnavanem območju

predstavlja samostojno omreţje, ki se ne priključuje na čistilno napravo. Obstoječe odvodnjavanje na tem območju je urejeno v mešanem sistemu s kanali iz betonskih cevi. Sta-rost omreţja je od 20 do 30 let, izvedba pa je zelo nekvalitetna. S tem projektom se obravnava izvedba nove meteorne kanalizacije. Na obravnavanem območju naselja Nova Dobrava 3 je predvidena sanacija kanalizacijskega omreţja v ločen sistem kanalizacije. V ta namen bo potrebno izvesti 1717 m nove meteorne PVC kanalizacije, ki tvori samostojen kanalizacijski sistem in se ne priključuje na čistilno napravo. Obstoječa kanalizacija bo sluţila za odvod komunalnih vod in ni predmet tega projekta. Meteor-na kanalizacija se zaključi v skupnem novozgrajenem jašku na kanalu mešanega sistema. Ker sočasno gradimo ločeno fekalno kanalizacijo (ločen projekt, ki se financira iz lastnih virov), ki se bo zaključila na novem kolektorju, se lahko meteorna zaključi na tak način, saj bo mešani sistem sluţil le meteornim vodam in bo povsem ločen od fekalnega kanala. Sočasno z izvedbo nove meteorne kanalizacije se ustrezno uredi tudi prevezava obstoječih hišnih prik-ljučkov in priključkov cestne kanalizacije (poţiralniki z usedalnikom) na novo zgrajeno kanalizacijo. Vrednost projekta znaša v tekočih cenah 1.357.623,93 EUR, od tega je odobrenih nepovratnih sredstev v skupni višini do 708.333,00 EUR. Kanalizacija Nova Dobrava 2 – Občina Zreče »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regi-onalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeri-tve »Regionalni razvojni programi« ter javnega poziva za predloţitev vlog za sofinanciranje operacij iz nas-lova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni pro-grami«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Pre-dmet projekta je meteorna kanalizacija, saj je obsto-ječa mešana kanalizacija hidravlično neustrezna in povzroča nevarnost poplavljanja objektov. Ureditev meteorne kanalizacije na obravnavanem območju predstavlja samostojno omreţje, ki se ne priključuje na čistilno napravo. Na obravnavanem območju naselja Nova Dobrava 2 je predvidena sanacija sekundarnega omreţja v ločen sistem kanalizacije. Z namenom ureditve mete-ornega kanalizacijskega omreţja bo potrebno izvesti 1515 m nove meteorne PVC kanalizacije, obstoječa kanalizacija pa bo sluţila za odvod komunalnih vod.



Meteorna kanalizacija se zaključi v skupnem novoz-grajenem jašku na kanalu mešanega sistema (ker sočasno gradimo ločeno fekalno kanalizacijo, ki se bo zaključila na novem kolektorju, se lahko meteorna zaključi na tak način saj bo mešani sistem sluţil le meteornim vodam in bo povsem ločen od fekalnega kanala). Sočasno z izvedbo nove meteorne kanaliza-cije se ustrezno uredi tudi prevezava obstoječih hiš-nih priključkov in priključkov cestne kanalizacije (poţi-ralniki z usedalnikom) na novo zgrajeno kanalizacijo. Vrednost projekta znaša v tekočih cenah 1.357.623,93 EUR, od tega je odobrenih nepovratnih sredstev v skupni višini do 708.333,00 EUR (Anita Semprimoţnik, Medobčinski urad).

Foto: Arhiv Občine Zreče Pripravili: Urška Udovičič

Anita Semprimoţnik,ORP Dravinjsko

SAVINJSKO - ŠALEŠKO

Savinjsko-Šaleška subregija vlaga v infras-trukturne projekte V SAŠA subregiji občine izvajajo 10 projektov, ki so jih prijavile na 5. Javni razpis za razvoj regij v skupni vrednosti 8,6 mio EUR. Glede na upravičene namene javnega poziva lahko vsebinsko projekte, ki so jih občine SAŠA subregije prijavile na 5 JR razpis, umestimo v naslednje sklope:

okoljska infrastruktura (oskrba z vodo in zmanj-šanje vodnih izgub na vodovodnih sistemih ter

odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter manjše čistilne naprave),

socialna infrastruktura (vrtci kot nizko energetski objekti)

ureditev turistične infrastrukture

izgradnja poslovnih con Mestna občina Velenje je na razpis Razvoj regij pri-javila dva projekta, in sicer Urbani doţivljajski park, katerega namen je izgradnja novega, atraktivnega večnamenskega prireditvenega prostora, v skupni izmeri 1105 m², ki se bo razprostiral na celotnem območju nekdanjega letnega bazena in bo namenjen urbanim, prostočasnim, doţivljajskim ter tudi promo-cijsko-izobraţevalnim aktivnostim. Z izvedbo investici-je se bo doseglo povečanje ponudbe atraktivnih turis-tičnih in kulturnih produktov. Prav tako je MO Velenje prijavila projekt Izgradnja nizko energetskega vrtca Vrtiljak I. V Mo Velenje se ţe dlje časa nakazuje pot-reba po izgradnji novega vrtca. V zadnjem letu je bil porast vpisa otrok v vrtec velik, prostih kapacitet pa je manjkalo. V MO Velenje so se zato odločili za grad-njo nizko energetskega vrtca v velikosti 840 m2 . V vrtec bo lahko vključenih 60 otrok, s tem pa bodo zagotovljena 4 delovna mesta.

Izgradnja nizko energetskega vrtca Vrtiljak I.

Foto: Arhiv MO Velenje

Občina Šoštanj bo s prijavljenim projektom Kanali-zacija Lokovica z MČN celovito uredila odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naselju Lokovica. Realiza-cija investicije bo povzročila priključitev novih upora-bnikov na kanalizacijsko omreţje in s tem priključitev na malo čistilno napravo in sicer: priključitev okoli 110 novih objektov na kanalizacijski sistem in malo čistil-no napravo, povečanje števila uporabnikov kanaliza-cijskega sistema in ČN za pribliţno 330 objektov. Projekt predstavlja del rešitev problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Savin-je. Cilji investicije so usklajeni s ključnimi cilji RS na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode.



Občina Mozirje je prijavila projekt Obnova sekun-darne kanalizacije in vodovoda - Mozirje jug. Cilj projekta je priključitev stanovanjskih hiš na ločen fekalni in meteorni kanalizacijski sitem. Kanalizacija se bo izvedla v dolţini 700 m. Prav tako pa se bo sledilo cilju preprečiti izgube vode in preprečiti zama-kanje objektov zaradi izgube vode. Predvideva se izgradnja 1000 m vodovoda. Novi prostorski plan občine Mozirje predvideva širitev naselja Mozirja na jugu za individualno in blokovno gradnjo za namen stanovanj. Glede na dinamiko posega v prostor, je smiselno sekundarno mreţo vodovoda in kanalizacije zgraditi pred gradnjo objek-tov in sočasno priključiti še nekaj obstoječih objektov. Omreţje se bo priklopilo na Centralno čistilno napra-vo Mozirje. Občina Nazarje je v prejšnjem letu zaključila projekt ureditev poslovne cone v obsegu 5 ha na območju Prihova. Sedaj pa je zaradi zaokroţitve in zagotovit-ve celovitosti območja potrebno prvotni projekt razši-riti, nadgraditi in širše območje Prihove zaokroţiti v zaključeno prostorsko celoto v velikosti 11,25 ha z dodatno komunalno ureditvijo za 6,25 ha površinami. Z realizacijo investicije Industrijsko obrtna cona Pri-hova - razširitev bo Občina Nazarje prispevala k pozitivnemu razvoju podjetništva in bo kot nosilec izvajanja investicije zagotovila dodatne urejene povr-šine namenjene industrijsko obrtni coni »Prihova«.

Skica ureditvenega območja: Prostorski načrt Industrijsko – obrtne cone Prihova

Arhiv Občine Nazarje

Občina Rečica ob Savinji bo v naslednjih letih ureja-la Dopolnilno kanalizacijsko omreţje Varpolje-Sp.Rečica. Zaradi neurejenosti kanalizacije v naseljih Varpolje, Nizka, Spodnja Rečica in manjši mejni del Šentjanţa je potrebno zgraditi sistem odvajanja in čiščenja komunalnih fekalnih odpadnih voda. Z inve-sticijo se bodo zaščitili vodni viri, izboljšala in ohranila se bo kvaliteta vodnih virov. Dolţina dopolnilne fekal-ne kanalizacije bo izvedena v dolţini 6400 m, dolţina

meteorne kanalizacije pa v dolţini 1500 m. Skupno število priključkov bo 250, na sekundarnem vodu bodo izvedena 3 črpališča. Občina Ljubno je na 5. JR kandidirala z okoljskim projektom Kanalizacija Radmirje in Juvanje. Namen projektnega predloga je celovita rešitev izgradnje kanalizacijske infrastrukture na območju naselja Radmirja in Juvanja. Celovit projekt je zastav-ljen tako, da bo potrebno izvesti vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo kanalizacije za celotno naselje Radmirje in Juvanje, nato pa bo zaradi vzporedne lege obeh naselij moţno izvesti skupen povezovalni vod do ţe obstoječe čistilne naprave na Ljubnem. Z izgradnjo kanalizacije naselja Radmirje in Juvanje bo vzpostav-ljeno enotno kanalizacijsko omreţje za 57 hišnih priključkov in zgrajeno kanalizacijsko omreţje v dolţi-ni pribliţno 2400 m in povezava na CČN. Občina Gornji Grad je prav tako prijavila okoljski projekt - Kanalizacija Bočna. Javna kanalizacija je v Občini Gornji Grad zgrajena le v strnjenem delu naselja Gornji Grad. Odpadne vode se čistijo na Cen-tralni čistilni napravi Gornji Grad. Trenutno obratuje prva polovica čistilne naprave in še njena zmogljivost ni v celoti izkoriščena. Namen projektnega predloga je celovita rešitev izgradnje kanalizacijske infrastruk-ture na območju Bočne. Celovit projekt je zastavljen tako, da bo potrebno izvesti vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo kanalizacije za celotno naselje Bočna ter nato izdelati povezovalni vod do ţe obstoječe čistilne naprave. Predvidena dolţina fekalnih kanalov znaša 2.318 m. Število predvidenih prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacijski sistem je 402.

Tematsko-sprehajalno-razgledna pot okrog Luč

Foto:Arhiv občine Luče

Občina Luče namerava z investicijo projekta Preko pet mostov zagotoviti izgradnjo javne turistične infrastrukture, ki je ključnega pomena za razvoj turis-tične dejavnosti v občini Luče ter v širšem lokalnem in



regionalnem okolju. Pri investiciji gre predvsem za povečanje atraktivnosti in spodbujanje razvoja turiz-ma. Projekt vključuje celovito ureditev javne infrastru-kture za potrebe razvoja turizma.

Skupna tema projekta je ureditev tematsko-sprehajalno-razgledne poti okrog Luč, postavitev trţ-nice, ki bo omogočala trţenje lokalnih produktov na enem mestu, ureditev oziroma posodobitev turistično informacijskega centra ter nujno potrebne dodatne javne turistične infrastrukture kot je ureditev javnih parkirišč in postavitev informacijske in obvestilne sig-nalizacije.

Občina Solčava Namen prijavljenega projekta Har-monija treh dolin je izvedba lokalno-regionalne ope-racije trţenja in razvoja izdelkov in storitev območja s poudarkom na ohranjanju biotske pestrosti: (osveš-čanje domačinov in usmerjanje obiskovalcev, pove-zovanje identitete območja s krajinsko podobo in ohranjeno dediščino, upoštevanje nosilnih kapacitet posameznih lokacij, povečevanje prihodkov od turiz-ma zmanjšuje pritiske lastnikov na naravne vire, povečevanje vrednosti izdelkov iz gorskega lesa pris-peva k ohranjanju gozdov in krajinske podobe, spod-bujanje paše avtohtonih ovc ohranja krajinsko in s tem tudi biotsko pestrost). Rezultati projekta bodo: izdelana razvojna strategija območja in načrt trţenja, zasnovane in oblikovane blagovne znamke območja in blagovne znamke za posamezne proizvode in sto-ritve oz. skupine proizvodov in storitev, oblikovani standardi za razvoj izdelkov in storitev ter izvedene promocijske aktivnosti.

Pripravila: Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko-Šaleško

SPODNJE SAVINJSKO Območno razvojno partnerstvo Spodnja Savinj-ska dolina s sredstvi po 5. javnem razpisu za Razvoj regij vlaga v infrastrukturne projekte s področja varstva okolja Šest občin na območju razvojnega partnerstva Spod-nje Savinjske doline je v Izvedbeni načrt RRP 2010-2012 umestilo osem razvojnih projektov, od katerih so jih sedem prijavile na posamezne prijavne roke 5. Javnega razpisa za razvoj regij. Skupna načrtovana vrednost osmih projektov je bila 10,12 mio EUR, pri-čakovano sofinanciranje pa 4,77 mio EUR. Spričo dejstva, da Občina Ţalec na zadnji rok 5. javnega poziva iz objektivnih razlogov ni mogla prijaviti projek-ta Prenova kompleksa Savinove hiše v Ţalcu, ki ga bo poskušala realizirati v sklopu 6. Javnega razpisa, bo območno razvojno partnerstvo SSD v okviru 5. javnega razpisa realiziralo sedem projektov v skupni predračunski vrednosti dobrih 8 mio EUR in pričako-vanim sofinanciranjem v višini 3,9 mio EUR. Občine ORP SSD so z vidika moţnih upravičenih namenov 5. javnega poziva soglasno dale prioriteto sklopu »okoljska infrastruktura« in znotraj tega odva-janju in čiščenju odpadnih voda ter manjšim čistilnim napravam, saj vseh sedem izvajanih projektov sodi v ta sklop. Projekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Ţalec, ki vključujejo izgradnjo sekundarne kanalizacije, malih čistilnih naprav in ponekod tudi obnovo vodovoda, predstavljajo nadaljevanje in nad-gradnjo skupnega projekta Celostno urejanje odvaja-nja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovan-je vodnih virov na povodju Savinje, katerega 1. fazo s pomočjo kohezijskih sredstev ţe izvaja vseh šest občin na območju Spodnje Savinjske doline (oz. 12 občin celotnega povodja Savinje v okviru Savinjske regije). Izgradnja sekundarne kanalizacije v vsaki od vključenih občin, je hkrati pogoj za doseganje končnih ciljev skupnega kohezijskega projekta, prispeva pa tudi k doseganju evropskih in slovenskih ciljev v zvezi z okoljem, določenih v okviru razvojne prioritete »Varstvo okolja-področje voda«. Občina Braslovče je na razpis za razvoj regij konec meseca marca 2010 prijavila projekt Sekundarna kanalizacija Braslovče, katerega namen je izgrad-nja 849 m sekundarnega kanalizacijskega sistema za odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda na območju naselij Pariţlje in Rakovlje. Investicija predstavlja dograditev delno ţe izvedenega sistema odvajanja odpadne vode v občini Braslovče s ciljem priključitve prebivalcev obeh naselij na kanalizacijski sistem ter zagotavljanje storitev rednega odvajanja in



čiščenja odpadne vode. Z izvedbo kanalizacijskega sistema bodo ukinjene vse pretočne greznice in drugi načini odvajanja fekalnih in drugih odpadnih voda v okolje in s tem bodo zagotovljeni boljši ţivljenjski in sanitarni pogoji za bivanje, kar je skladno z nacional-nimi in evropskimi programi varovanja okolja.

Izvajanje projekta »Sekundarna kanalizacija Braslovče«

Foto: Arhiv Občine Braslovče

Občina Polzela bo s prijavljenim projektom Sekun-darna kanalizacija Polzela z dograditvijo delno ţe izvedenega sistema odvajanja odpadne vode v skla-du s tehničnimi in okoljskimi standardi celovito uredila odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju naselja Polzela. Sočasno bo izvedena tudi obnova vodovoda v delu, kjer je le-ta dotrajan. Z izgradnjo sekundarnih kanalov v skupni dolţini 4.393 m ter izvedbo elektroinštalacije črpališč Č3 in Č4 bo zago-tovljena preskrba s komunalno infrastrukturo za upo-rabnike, ki še niso priključeni na sistem (priključitev obstoječih hišnih objektov). Predvidenih je 173 novih priključkov v naselju Polzela, s čimer se zagotovi odvajanje odpadne vode za cca 1500 novo priključe-nih prebivalcev. Izgradnja sekundarne kanalizacije v delu naselja Polzela je vezana na priključitev na obstoječe primarno kanalizacijsko omreţje, izvedeno v okviru projekta Celostno urejanje odvajanja in čiš-čenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, kar omogoča odvajanje komunalnih odpadnih voda in njihovo čiščenje na CČN Kasaze. Občina Prebold je meseca marca 2010 na 5. javni razpis za razvoj regij prijavila in do danes tudi ţe rea-lizirala projekt Varovanje povodja v Občini Prebold. Cilj projekta je bil ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v delu naselij Latkova vas in Sv. Lovrenc v občini Prebold v skladu z nacional-

nimi in evropskimi programi in njihovimi prioritetami na področju varovanja okolja.

Izvajanje projekta Varovanje povodja v Občini Prebold

Foto: Arhiv Občine Prebold

Z izgradnjo 4.612,37 m sekundarnih kanalov (2.913,0 m v delu naselja Sv. Lovrenc in 1.699,37 m v delu naselja Latkova vas) ter 1 črpališča v naselju Sv. Lov-renc je zagotovljena preskrba s komunalno infrastruk-turo za uporabnike, ki doslej še niso priklopljeni na sistem. Realiziranih je 138 priključkov, s čimer je zagotovljeno odvajanje odpadne vode za cca 552 prebivalcev. Zagotavljanje storitev rednega odvajanja in čiščenja odpadne vode in ukinitev starih in preteţ-no pretočnih greznic, ki so doslej onesnaţevali pod-talnico v omenjenih naseljih, bo porok za zagotovitev boljših ţivljenjskih in sanitarnih pogojev za bivanje. Občina Tabor je na zadnji razpisni rok 5. javnega razpisa v mesecu januarju 2011 prijavila projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Tabor. Splošni cilj projekta, ki je preko načrtovanega sušenja blata iz ČN vključen tudi v projekt sosednjih občin »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komu-nalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje«, je celovito zaščititi kakovost povr-šinskih in podzemnih voda na območju občine Tabor (naselja Tabor, Ojstriška vas) ter prebivalcem zago-toviti boljše ţivljenjske in sanitarne pogoje za bivanje, kar je v skladu z nacionalnimi in evropskimi programi. Konkretni cilj projekta je izgradnja ločenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda za naselja Tabor in Ojstriška vas, t.j. za vsa naselja, za katere sprejeta okoljska zakonodaja predvideva obvezno čiščenje odpadnih voda. Kanalizacijski sistem je v dolţini cca 1300 m deloma ţe v zgrajen preteţno s sredstvi iz naslova vrnjenih okoljskih dajatev in s sredstvi obči-ne, zato je cilj projekta, prijavljenega na 5. javni raz-



pis, nadaljevanje oziroma dokončanje izgradnje osnovnega kanalizacijskega sistema po projektu z delovnim naslovom: »Kanalizacija Ojstriška vas – II. faza« v skupni dolţini 1.139,5 m in izgradnja I. faze čistilne naprave. V nadaljevanju oziroma v naslednjih fazah pa občina Tabor načrtuje še izgradnjo kanali-zacijskega omreţja v naselju Pondor in Kapla, Tabor-jug in priključitev teh naselij na ČN. Občina Vransko bo v okviru projekta Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko ob reki Bolski zgradila čistilno napravo za naselja – Čeplje, Prekopa in Stopnik in do nje pripeljala kanali-zacijo za priključitev 163 gospodinjstev iz naselja Čeplje (1200 m gravitacijskih vodov, 827 m tlačnih vodov in dve črpališči) ter 216 gospodinjstev iz nasel-ja Prekopa (1770 m gravitacijskih vodov), v naslednji fazi pa še za 127 gospodinjstev iz naselja Stopnik, skupno torej za 506 gospodinjstev. Zaradi konfigura-cije terena bo potrebna tudi investicija v prečrpališča iz Čepelj in Stopnika. V vseh teh naseljih doslej ni javne kanalizacije, večina gospodinjstev ima greznice s ponikalnico, kar dolgoročno lahko negativno vpliva na podtalnico. Smotrnost projekta je v tem, da omo-goča priključitev na čistilno napravo vsem gospodinj-stvom v okviru zazidalnih površin treh naselij in da se namesto treh čistilnih naprav zgradi ena centralna čistilna naprava, kar pomeni laţje, cenejše in boljše upravljanje.

Dela na projektu "Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko" uspešno potekajo

Foto: Arhiv Občine Vransko

Občina Ţalec je na 5. JR kandidirala z dvema projek-toma, obema s področja odvajanja in čiščenja odpa-dnih voda. Najprej je na aprilski rok prijavila projekt Sekundarna kanalizacija in obnova vodovoda v občini Ţalec, naselje Šempeter, II. faza, ki se je zaradi zamikov

pri postopku potrjevanja projektov s strani SVLR začel izvajati v začetku letošnjega leta. Cilj izgradnje sekundarne kanalizacije v skupni dolţini 1.165 m je odvajanje odplak v delu naselja Šempeter v obstoječi kolektor Polzela-Kasaze, ki se priključi na Čistilno napravo v Kasazah. Na novozgrajeno kanalizacijo se bo lahko priključilo 65 stanovanjskih objektov oziroma 195 prebivalcev, s čimer se prebivalcem v naselju Šempeter zagotovijo boljši ţivljenjski in sanitarni pogoji za bivanje. Sočasno se obnovi dotrajan vodo-vod, kjer pogosto prihaja do poškodb in izlitja vode ter s tem do motenj v oskrbi s pitno vodo. Cilj projekta je tudi ukinitev starih in preteţno pretočnih greznic, ki sedaj onesnaţujejo podtalnico.

Podpis pogodbe z izvajalcem projekta »Sekundarna kana-lizacija in obnova vodovoda v občini Ţalec, naselje Šempe-ter, II. faza«

Foto: Arhiv Občine Ţalec

V mesecu oktobru 2010 pa je občina Ţalec prijavila še projekt Sekundarna kanalizacija in obnova vodovoda v občini Ţalec, del območja KS Petrov-če, za katerega še čaka na potrditev SVLR. Cilj izgradnje sekundarne kanalizacije v skupni dolţini 3.916 m je odvajanje odplak v naseljih KS Petrovče v obstoječi kolektor Arja vas-Kasaze, ki se priključi na



Centralno čistilno napravo v Kasazah. S tem se pre-bivalcem v naseljih KS Petrovče zagotovijo boljši ţiv-ljenjski in sanitarni pogoji za bivanje. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema bodo namreč ukinjene stare in preteţno pretočne greznice, ki sedaj onesnaţujejo podtalnico in zagotovljena preskrba s komunalno infrastrukturo za uporabnike, ki še niso priklopljeni na javno kanalizacijo. Sočasno se obnovi dotrajan vodo-vod, kjer pogosto prihaja do poškodb in izlitja vode ter s tem do motenj v oskrbi s pitno vodo. Na novozgra-jeno kanalizacijo se bo lahko priključilo 166 stano-vanjskih objektov oziroma 664 prebivalcev. Cilj vseh sedmih investicij je ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občinah Bras-lovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Ţalec, kar je v skladu s cilji operativnih programov posameznih občin, pa tudi v skladu s cilji nacionalnih in evropskih programov. Z izgradnjo kanalizacijskega omreţja v Spodnji Savinjski dolini se bo povečalo število prebivalcev, priključenih na kanalizacijski sistem in zagotavljalo čiščenje odpadne komunalne vode ter varovanje pod-talnice in okolja, kar je tudi cilj drţavnega operativ-nega programa krepitve regionalnih razvojnih poten-cialov za obdobje 2007-2013. Hkrati pa bodo z reali-zacijo projektov, prijavljenih na 5. javni razpis za raz-voj regij, občine bolje izpolnjevale tudi postavljene evropske kriterije na področju varstva okolja.

Pripravila: Danica Jezovšek-Korent, ORP Spodnja Savinjska dolina

AKTUALNO

SAVINJSKA REGIJA EKOREGIJA Regijski projekt trajnostnega razvoja Definicija Svetovne Komisije za Okolje in Razvoj pravi, da trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogroţali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. (Our Common Future, Oxford University Press 1987). Pomen projekta Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije smo zastavili zahtevno in dolgoročno projektno nalogo, v kateri smo kot cilj njenega izvajanja opredelili, da na način trajnostnega razvoja našo Savinjsko regijo uveljavimo kot EKOREGIJO. Naloga je bila na 17. Seji Sveta regije, 2. 12. 2009 v Pre-boldu predstavljena ţupanom občin, ki so jo z odobravan-jem sprejeli. Za celovitost in učinkovitost izvajanja naloge so ţupani vseh občin imenovali svoje pooblaščene pred-stavnike, ki s tem za območje svoje občine postajajo skrb-niki projekta. Z načrtovanimi aktivnostmi projektne naloge smo seznanili tudi odgovorne na Ministrstvu za okolje in prostor R Slove-nije. Izraţeno načelno podporo ţelimo nadgraditi z njihovo vključitvijo v izvajanje projekta. K sodelovanju smo kot strokovno sodelavko povabili dr. Marinko Vovk iz Okoljsko razvojnega zavoda, projekt pa ostaja odprt za sodelovanje različnih okoljevarstvenih stro-kovnih inštitucij in posameznikov kakor tudi za civilne nev-ladne organizacije s tega področja. V okviru projekta trajnostnega razvoja Savinjska regija – Ekoregija bo oblikovan konzorcij najbolj okolju prijaznih gospodarskih druţb v regiji. Na področju negospodarskih druţb in zavodov bo na osnovi spremljanja metod in rezul-tatov dela oblikovana posebna skupina Eko regijskih prva-kov, ki bodo slavnostno razglašeni na zaključnih letnih Festivalih projekta.

Projekt Savinjska regija – Ekoregija bo deloval na pozitiv-nem vrednotenju okoljevarstvenih prizadevanj in bo z izpo-



stavljanjem in poudarjanjem primerov dobre prakse spod-bujal k trajnostnemu razvoju regije. Z izvajanjem projekta ţelimo ustvarjati pozitivno podobo Savinjske regije in ji dati dodano vrednost v smislu podpornega okolja za razvoj turizma, podjetništva, še posebej vseh visoko tehnoloških procesov in tudi v smislu samooskrbe regije, ko gre za kvaliteto in obseg pridelave vseh ţivljenjskih potrebščin. Projekt bo potreboval dobro medijsko podporo in učinkovi-to promocijo. Za medijsko spremljanje je za enkrat nad projektom prevzel pokroviteljstvo NT&RC, računati pa gre na širšo medijsko podporo. Promocija projekta bo v veliki meri odvisna od naše izvirnosti v pristopu in aktivnostih, še posebej veliko bodo lahko prispevali medijsko bolj izposta-vljeni ţupani, predstavniki ministrstva in direktorji naših podjetij. Načrtovana je nabava hibridnega vozila na elektri-čni pogon, ki je lahko na simbolični in dejanski ravni velik prispevek v ohranjanju okolja. Projekt dobiva tudi prvega pokrovitelja, to je druţba Bisol, d.o.o., ki vstopa s podpisom Dogovora o poslovnem sode-lovanju.

Finančni okvir izvajanja projekta bo naravnan nizko cenov-no. Poudarek bo na vloţku dodane vrednosti iz naslova volje, znanja, izkušenj in energije razpoloţljivih človeških virov, to je tisti, ki se projekta lotevamo in tistih, ki se bodo priključevali. Ambicija projekta je tudi, da se mednarodno verificira skozi kakšnega od razpisov za sofinanciranje in skozi kakšno tekmovanje regij ali mest s področij trajnostnega razvoja. Namen projekta Savinjska regija – Ekoregija je vključevan-je visoko kvalitativnih okoljevarstvenih standardov v proce-se dela in bivanja, izgrajevanje visoke delovne in bivanjske kulture na pozitivnih vrednotah odnosa do okolja, dosegan-je visoke stopnje odgovornosti do ohranjanja dediščine ter vpeljevanje različnih okolju prijaznih aktivnosti kot gibanje in način razmišljanja, dela in ţivljenja. S projektom Savinj-ska regija – Ekoregija bomo skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in civilnih zdruţenj izpostavljali in spodbujali tiste primere aktivnosti in projektov, ki nosijo poudarjen pomen za trajnostno ohranjanje okolja. Savinjska regija - Ekoregija je projekt, ki je v svojem izva-janju zastavljen dolgoročno in ima cilj, da skozi različne aktivnosti odgovorno in zavestno spreminjamo odnos do okolja na bolje. Tako bo Savinjska regija postala okolju in

ljudem še prijaznejša regija, s spodbudnim razvojnim okol-jem in privlačnejša za nadaljnja razvojna vlaganja.

Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije smo z obde-lavo in vrednotenjem Vprašalnikov izdelali krajšo analizo stanja občin Savinjske regije na področju trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Namen analize je pregled trenutnega stanja na področju varovanja okolja po občinah in pregled načrtovanih aktivnosti v tej smeri. S strani občin smo dobili in jih zbrali primere dobrih praks. Zbrali smo tudi posredovane primere, ki bi jih lahko iz okoljskega vidika izboljšali. Pregledali smo predvidene aktivnosti občin z dodano vrednostjo na področju varovan-ja okolja in vključenost obnovljivih virov energije pri oskrbi javnih stavb ter analizirali stanje na področju porabe vode v gospodinjstvih. Zbrali smo količine mešanih komunalnih odpadkov ter aktivnosti, s katerim nameravajo občine koli-čino teh odpadkov zmanjšati. Analiza vključuje tudi nabor projektov in aktivnosti občin, ki prispevajo dodano vrednost k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja. Prepričani smo, da bo vsako naslednje vrednotenje poka-zalo veliko razliko od zatečenega stanja. Veliko malih korakov v pravo smer, ter tu in tam tudi kakšen večji, nas lahko popelje ne sluteno daleč. Vsak začetek je teţek. Ko gre za tako zahteven in obseţen projekt, ki ţeli stvari spreminjati na bolje, je še toliko teţje. Veliko volje, znanja in energije bo potrebno. Se pa izplača ! Za potrebno začetno podporo se zahvaljujem ţupanom in ţupanji naših občin. Zahvaljujem se vsem pooblaščencem občin za sodelovanje, ki ga uspešno vzpostavljamo kot ekoregijska ekipa. Zahvala vsem, ki na začetku verjamete v projekt! Pomembno je tudi, da se Tomaţ Poličnik, moj sodelavec, vedno bolj vgrajuje v projekt. Projekt Savinjska regija – Ekoregija bo dosegel cilj, ko bo nadgrajen v gibanje za ohranjanje okolja, v način ţivljenja in dela, s katerim bomo skrbeli tudi za nadaljnje generacije.

Zapisal: Janez Jazbec,

direktor RASR in avtor projekta



IZPOSTAVLJAMO

OSREDNJE CELJSKO

Sprejem ţupana Mestne občine Celje za športnice in športnike

Ţupan Mestne občine Celje Bojan Šrot je 31. januarja 2011 v Likov-nem salonu sprejel celjske šport-nice in športnike, ki so v lanskem letu na svetovnih in evropskih prvenstvih ter pokalih, na mladin-skih olimpijskih igrah, na medna-rodnih tekmovanjih invalidov ter v najvišjem rangu mednarodnih klubskih tekmovanj, dosegli izred-ne uspehe.

Sprejem športnikov

Foto: Arhiv Mestna občina Celje

V lanskem letu so celjski športniki v kneţje mesto kot drţavni repre-zentanti prinesli kar 78 medalj - 23 zlatih, 27 srebrnih, 28 bronastih ter še 2 medalji z evropskih klub-skih tekmovanj. Pomemben deleţ, 6 odličij, so k temu doprinesli tudi športniki, ki sodelujejo na tekmo-vanjih v konkurenci invalidov ter oseb s posebnimi potrebami. Ţupan Bojan Šrot je v svojem nagovoru povedal, da so športni doseţki lanskega leta ponovno potrdili to, kar pogosto in radi rečemo - Celje je športno mesto, šport pa dejavnost, ki veliko pris-peva k promociji Celja doma in v tujini. Visoko kakovost športa v Celju potrjuje tudi podatek, da je imelo v

letu 2010 kar 243 športnikov oz. športnic status kategoriziranega športnika po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije, od tega 40 mednarodni in svetovni razred, medalje pa je lani na mednarodnih tekmovanjih osvojilo kar 38 šport-nikov iz 13 različnih organizacij ter 12 različnih športnih panog.

Ţupanov novoletni sprejem 23. decembra 2010 je v veliki dvo-rani Narodnega doma v Celju, s pričetkom ob 12. uri, potekal tradi-cionalni ţupanov novoletni spre-jem, ki je namenjen predstavnikom gospodarskega, kulturnega, druţ-benega in političnega ţivljenja v mestu.

Kulturni program so popestrili vio-linistka Alenka, plesalke Plesnega teatra IGEN ob filmskem zapisu pariškega koncerta Marie Callas izpred 60 – ih let, pod vodstvom Igorja Jelena, posebni gostje pa so letos bili trije izjemni vokalisti, zbrani v tercetu Eroika.

Po uvodnem pozdravu vodje Kabineta ţupana Mestne občine Celje mag. Alekse Gajšek Krajnc je vse zbrane nagovoril gostitelj prireditve, ţupan Mestne občine Celje Bojan Šrot. V svojem govoru je poudaril, da je ţupanov novolet-ni sprejem dogodek, ki mu osebno veliko pomeni, saj vanj skupaj s sodelavci vloţi veliko truda, znanja in energije v ţelji, da bi bil vsakič znova enkraten, nepozaben in na visokem nivoju in se ob tej priliki zahvalil vsem, ki so si v predpraz-ničnem času vzeli čas in se odzva-li vabilu. »Ob današnjem dogodku se še posebej spominjam, kako sem pred 12 – imi leti, ta sprejem je zame ţe 13. po vrsti, prvič stopil na pot vodenja Mestne občine Celje« je še uvodoma povedal ţupan Bojan Šrot. »Celje je v tem času naredilo veli-ke razvojne korake, kvaliteta ţiv-ljenja v mestu je na zelo visokem nivoju, kar Celju priznavajo mnogi. Naši doseţki so sad skupnega dela, truda ter pogumnih in pre-mišljenih odločitev« je še povedal ţupan Bojan Šrot in dejal, da naj bo pripadnost mestu in delo za dobrobit Celjanov glavni skupni cilj.

Foto: Gregor Katič Pripravila: Tjaša Podrgajs



»Barbarina pot« Pot od Pečovja do Trobnega dola, ki se sedaj imenuje »Barbarina pot«, kljub svoji zgodovini, ni bila nikoli urejena. Zanimiva je bila predvsem za udeleţence tradicio-nalnega Barbarinega pohoda, ki je bil letos ţe 10. Naš namen pa je, da bi Barbarin pohod postal poho-dna, poučna pot, ki smo jo imeno-vali »Barbarina pot». Ob poti smo postavili označevalne, vsebinske ter informacijske table s katerimi se lahko orientiramo na poti in izvemo značilnosti poti in okoliških krajev ter njeno zgodovino. Pred postavitvijo označb smo pot očistiti ter poskrbeti za varnost pohodni-kov ter zavarovali nevarne predele poti. Uredili smo tudi okolico kape-lice in informacijskih tabel v Pečovju in Trobnem dolu, kjer se pohodniki najraje ustavijo. Vljudno vabljeni po »Barbarini poti«!

S pohoda po »Barbarini poti«

Foto: ŠKD Rudar Pečovje, Leonida Cmok

Pravljično Celje 2010 Na Zavodu Celeia Celje smo nad-vse zadovoljni z obiskom prireditev na prostem, ki smo jih organizirali decembra 2010, saj jih je obiskalo več kot 13.000 ljudi. Prav tako smo zadovoljni z obiskom v Prav-

ljični deţeli, ki jo je obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev. Zgoraj navedene številke potrjujejo prepričanje organizatorja dogod-kov, da je Pravljično Celje projekt, ki zadnja leta postaja vse bolj pre-poznaven ne samo v Celju, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Prepoznavnost izhaja predvsem iz premišljene programske politike, ki pri načrtovanju dogodkov upošte-va ţelje različnih ciljnih skupin. Ţe danes lahko zapišemo, da bo pri-ţiganje novoletne razsvetljave, ki smo jo na Zavodu Celeia Celje izvedli s pomočjo Radia Fantasy, ekskluzivnega radijskega pokrovi-telja projekta in se jo je na Trgu celjskih knezov letos udeleţila večtisočglava mnoţica, postal tra-dicionalen dogodek. Z obiskom so bili letos večinoma zadovoljni tudi prodajalci, ki so svoje izdelke pro-dajali na Boţično-novoletnem sej-mu. Ljudje se namreč vse bolj odločajo za simbolična, a tudi uni-katna darila. Kupovanje daril v mestu pa slednjemu daje prav poseben šarm. Unikatna, nekoliko drugačna ponudba je bila osrednja rdeča nit sejma, ki se je v mestu odvijal od 18. do 31. decembra 2010.

Perpetum Jazzile v Pravljičnem Celju

Foto: Arhiv Zavod Celeia Celje

Sneţana Gabrovec, Urša Dorn, Zavod Celeia Celje

Sejem Turizem in prosti čas 2011 Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal na Gospodarskem raz-stavišču v Ljubljani od 27. do 30. 1. 2011 sta se letos na skupnem razstaviščnem prostoru v Marmor-ni dvorani, predstavili subregiji Osrednje Celjsko in Spodnjesa-vinjsko, ki sta vključeni v destinaci-jo Deţela Celjska. Predstavili sta svojo bogato in raznoliko turistično ponudbo. Obiskovalci so na raz-staviščnem prostoru dobili vse informacije o tem, kako v omenje-nih subregijah kvalitetno preţiveti prosti čas ali počitnice. Predstavi-tev na sejmu je primer odličnega partnerskega sodelovanja turistič-nih organizacij:: Zavoda Celeia Celje, STIK-a iz Laškega, Zavoda za kulturo, šport in turizem iz Ţalca ter Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna. V današnjem svetu uspešen raz-voj in prodaja turističnih proizvo-dov kot tudi turističnih destinacij temeljijo na dobri organiziranosti, sodelovanju in povezovanju turisti-čnih ponudnikov v turistični desti-naciji. Namen skupnega nastopa na sejmu Turizem in prosti čas je promocija območij OSREDNJE CELJSKO IN SPODNJE SAVINJ-SKO, ki sta se zainteresirani jav-nosti predstavila z bogato ponud-bo turističnih storitev na področjih kulinarike, wellnessa, kulturnega turizma, športa in narave. Pred-stavitev je pospremil bogat anima-cijski program naših termalnih cen-trov (Thermana Laško, Terme Dobrna in Rimske terme) skozi prikaze različnih masaţnih in rela-ksacijskih uslug ter odlična gastro-nomska in enološka ponudba, ki so jo obiskovalci spoznavali preko degustacij domačih kulinaričnih dobrot. Organizatorji smo obisko-valce vključili tudi v zanimivo nagradno igro. Območji sta zdruţili moči tudi pri oglaševanju – skupni oglas v mini vodiču IN YOUR



POCKET, ki je izšel v posebni izdaji – za sejem TIP 2011.

Utrinek s sejma

Foto: Arhiv Zavod Celeia Celje Urša Dorn, Svetovalka za turizem

Izgradnja sončne fotovoltaič-ne elektrarne v Novi Cerkvi Občina Vojnik je skupaj z OŠ Voj-nik in Podruţnično OŠ Nova Cer-kev izvedla izgradnjo sončne foto-voltaične elektrarne. Izvajalec Kovinomont d.o.o. je elektrarno konstruiral za pararelno obrato-vanje z javnim električnim omre-ţjem v katero bo oddajala viške proizvedene energije.

Na OŠ Vojnik je elektrarna sestav-ljena iz 556 modulov, skupne instalirane moči 147 kW. Elektrarno na POŠ Nova Cerkev sestavlja 252 modulov. Skupna moč elektrarne je 46 kW.

Foto: Arhiv Občine Vojnik Vesna Poteko, Občina Vojnik

OBSOTELJE IN KOZJANSKO Čezmejna konferenca za spodbujanje sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo V petek, 28. januarja, je v Zrečah potekala mednarodna konferenca v okviru projekta »REGIOLAB«, katerega namen je razvoj mehani-zmov, ki bodo prispevali k izbolj-šanju čezmejnega in širšega med-narodnega sodelovanja z name-nom povečanja konkurenčnosti celotnega čezmejnega območja. Konferenca, ki jo je organizirala Razvojna agencija Kozjansko, je bila namenjena ustanovitvi plat-forme, ki bo skrbela za usklajevan-je interesov, načrtovanje in spod-bujanje čezmejnega sodelovanja na treh ključnih področjih sodelo-vanja: med podjetji, zlasti malimi in srednjimi, med znanstvenimi in izobraţevalnimi institucijami in gospodarstvom ter med dejavniki, ki so vključeni v načrtovanje in izvajanje regionalnega razvoja. Platforma bo delovala v obliki dol-goročnega partnerstva med usta-novami, podjetji, organizacijami, političnimi in upravnimi organi ter drugimi zainteresiranimi stranmi in bo podpirala doseganje razvojnih

ciljev čezmejne regije s spodbu-janjem čezmejnega sodelovanja na ključnih področjih.

Utrinek iz čezmejne konference

Foto: Arhiv RA Kozjansko

Projekt »REGIOLAB« se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013, ki ga sofinancirajo Evropska komisija ter nacionalni organi obeh drţav. V projektu sodeluje 13 partnerjev s slovenske in avstrijske strani meje. Vanj je vključeno celotno obmejno območje, od Koroške do Gradiš-čanske na avstrijski ter od Gorenj-ske do Pomurja na slovenski stra-ni. Območje Savinjske regije v projektu pokriva Razvojna agenci-ja Kozjansko. Več informacij o projektu je na voljo na spletni stra-ni projekta: www.regiolab.info.

Rajko Antlej

.

Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič na obisku v Rogaški Slatini Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je v sklopu obiska Šol-skega centra Rogaška Slatina, v petek 28. januarja, sestal tudi s slatinskim ţupanom mag. Bran-kom Kidričem in sodelavci. Ţupan je ministru predstavil razmere v občini na področju športa, vzgoje in izobraţevanja ter ga seznanil z načrtovanimi investicijami na tem področju v bliţnji prihodnosti. Ţupan je povedal, da je področje vzgoje in izobraţevanja v občini



urejeno. V občini deluje vrtec s štiri enotami, v katerega so bili s 1. septembrom 2010 sprejeti vsi otroci, katerih starši so izrazili to ţeljo, dve osnovni šoli, ki ju obis-kuje več kot 950 učencev ter šola s prilagojenim programom in glas-bena šola. Slednji dve šoli sta v soustanoviteljstvu z ostalimi obči-nami v upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Poudaril je, da zadostno število oddelkov na področju pred-šolske vzgoje ter primerna ureje-nost vrtca in šolskih objektov, ki so obnovljeni oz. novi, ni naključje, temveč rezultat večletnega načrto-vanega delovanja in vlaganja občine v tovrstno infrastrukturo. Ţupan je izpostavil še srednje in višješolsko izobraţevanje, ki je v občini zastavljeno na treh temeljih: ljudski univerzi, izobraţevalnem centru Prah in Šolskem centru Rogaška Slatina. Pri čemer ne gre prezreti dejstva, da ima šolski cen-ter pomembno vlogo, ne le za Občino Rogaška Slatina, temveč za celotno subregijo Obsotelje in Kozjansko. Ponaša se namreč z več kot 60 letno tradicijo steklar-ske šole in šole za optike in je hkrati edina v Sloveniji, ki izobra-ţuje za tovrstne poklice. Ţe več kot deset let pa izvajajo tudi pro-gram gimnazije, s čimer se je za širšo okolico bistveno pribliţal kraj izobraţevanja mestu bivanja. Zaradi tega je Občina Rogaška Slatina, skupaj z ostalimi občinami v subregiji, ţe podprla aktivnosti šolskega centra za njegov razvoj. Spregovoril je še o urejenosti in razpoloţljivosti ustrezne infrastruk-ture na področju športa, kar ned-vomno dokazujejo dve športni dvo-rani, atletska steza, nogometno igrišče, zunanja košarkarska igriš-ča in dvorana za balinanje.

Srečanje ministra Lukšiča s slatinskim ţupanom mag. Brankom Kidričem in sodelavci.

Na koncu je ţupan ministra sez-nanil z načrtovanimi investicijami občine na področju šolstva in špor-ta. In sicer: ureditev dodatnega oddelka v vrtcu, izgradnjo malega nogometnega igrišča in izgradnjo večnamenskega prostora pri špor-tnem igrišču. Pri tem ni skrival, da se občina pri teh projektih nadeja tudi pomoči s strani drţave, ki pa je minister ţal ni mogel obljubiti. Namreč na razpolago je soraz-merno malo sredstev, saj se pre-teţen del vlaga v programe, poleg tega morajo pokriti še kar nekaj investicij, ki so ţe v preteklosti uspele na javnih razpisih. Minister je pohvalil urejenost razmer na opisanih področjih v občini ter poudaril, da pa ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj na področju šol-skega centra, ki je bil tema obiska v nadaljevanju.

Polona Golob Kovačič

Miklavţev sejem privabil veli-ko obiskovalcev Letošnji Miklavţev sejem v Zgor-njem trgu v Šentjurju, ki ga je TIC Šentjur organiziral drugič, je obis-kalo okoli 1500 obiskovalcev. Na sejmu se je predstavilo sedemin-dvajset razstavljavcev, ki so ponu-jali od domačih dobrot do daril in okraskov za bliţajoče decembrske praznike. Navkljub mrzlemu vre-menu je bilo obiskovalcev sejma

na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija več kot lani.

Miklavţev sejem


Občina Šentjur

Hitrost voznikov motornih vozil nadzorujejo tudi na lokalnih cestah in v okolici osnovnih šol Medobčinski inšpektorat Občin Dobrna, Dobje, Oplotnica, Sloven-ske Konjice, Šentjur, Vitanje, Voj-nik in Zreče je v decembru pričel z izvajanjem redarskih meritev tudi na območju Občine Šentjur. Nadzor izvajajo na lokalnih cestah in v okolici osnovnih šol po celot-nem območju občine, s poudar-kom na tistih delih cest, kjer je policijska kontrola manj prisotna. S to akcijo, ki bo vsekakor pripomo-gla k okrepljeni kontroli na lokalnih cestah, bo zagotovljena večja prometna varnost.

Občina Šentjur

Občinski svet zniţal komu-nalni prispevek v Občini Šen-tjur Na svoji drugi seji so svetniki Občinskega sveta Občine Šentjur sprejeli nov Odlok o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispev-ka na območju Občine Šentjur, s katerim se je zniţala višina komu-nalnega prispevka za gradnje. Prav tako so svetniki sprejeli še tri spremljevalne odloke, Odlok o subvencioniranju plačila komunal-nega prispevka za gradnjo nesta-



novanjskih objektov, Odlok o sub-vencioniranju plačila komunalnega prispevka mladim druţinam in Odlok o obročnem plačilu komu-nalnega prispevka za gradnjo pos-lovnih objektov v določen namen. Sprejeti odloki pomenijo zniţanje komunalnega prispevka, spodbu-janje razvoja kmetijstva in pode-ţelja, spodbujanje mladih druţin, da si z gradnjo stanovanjskih objektov ali prizidkov dolgoročno rešijo stanovanjsko vprašanje, četrti odlok pa omogoča investitor-jem pri gradnji poslovnih objektov brezobrestno obročno odplačevan-je komunalnega prispevka.

Občina Šentjur

10. obletnica Muzeja Juţne ţeleznice zaznamovana z odprtjem strojne lope in obi-skom ministra Vlačiča Šentjurski Muzej Juţne ţeleznice, ki se nahaja na območju šentjur-ske ţelezniške postaje, je v petek, 7. januarja, obeleţil 10. obletnico delovanja. Muzej Juţne ţeleznice Šentjur v svojem obsegu povezuje in predstavlja tako premično kot nepremično kulturno dediščino. Muzej hrani gradivo, povezano z nastankom in razvojem ţeleznice na Štajerskem ter ţivljenjem posameznih usluţbencev in je edini te vrste v naši drţavi. Celotni muzejski prostor je razdeljen v posamezne enote: signalne in pragovne naprave, kretniška bloč-na postavljalnica ''Stellwerken'', parna lokomotiva in napajalnik, prometni urad iz časa Franca Joţefa I. skozi zgodovino. Poslej je v njegovem sklopu tudi strojna lopa, ki parno lokomotivo ščiti pred vremenskimi vplivi. Slovesnosti ob obletnici in odprtju strojne lope je prisostvoval tudi minister za pro-met dr. Patrick Vlačič. Ţupan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je med obiskom v Občini Šentjur ministra seznanil s prome-

tno problematiko v Šentjurju. Beseda je tekla o posameznih cestnih odsekih, kot so Dole–Ponikva, Dramlje–Straţa na Gori, Loke–Ledinščica, predvsem pa o izvedbi projekta navezovalne ces-te Dramlje-Šentjur-Črnolica s suhim zadrţevalnikom.

Minister Vlačič v muzeju.


Teden dni kasneje je ekipa Ured-ništva dokumentarnih oddaj RTV Slovenija v Šentjurju snemala dokumentarni film o tehniški dedi-ščini Muzeja juţne ţeleznice. V decembru je bila v kleti muzeja odprta Vinogradnikova učna klet, ki bo pomembno prispevala k ohranjanju bogate stavbne in zgo-dovinske dediščine, k promociji kulture pitja vina in hranjenja, k obogatitvi muzejske zbirke in k ohranjanju društvenega ţivljenja na podeţelju.

Javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za navezovalno cesto in zadrţevalnik visokih voda Navezovalna cesta Dramlje–Šentjur je zagotovo največji projekt v cestno infrastrukturo v naslednjih letih na območju Občine Šentjur. Poleg razbremenitve vedno večje-ga prometa skozi mestno jedro Šentjurja ta projekt rešuje problem dostopnosti juga šentjurske obči-ne, ki jo je sredi 19. stoletja ţelez-nica presekala na dvoje in hkrati skupaj s predvideno modernizacijo ceste med Celjem in Rogatcem

celostno ureja prometno poveza-nost celotnega območja Kozjan-skega in Obsotelja s preostalo Slovenijo. Z izgradnjo nove ceste se bo hkrati urejal problem visokih poplavnih voda z izgraditvijo zadr-ţevalnika v Črnolici. Med 7. januarjem in 7. februarjem je bil na občini javno razgrnjen Občinski podrobni prostorski načrt za navezovalno cesto in zadrţe-valnik visokih voda, ki je nadalje-vanje postopka po lani sprejetem odloku, v katerem se podrobneje načrtuje prostorska ureditev skup-nega pomena za drţavo in lokalno skupnost (občino Šentjur), v njem so določeni lokacijski pogoji za pripravo projektne dokumentacije po Zakonu o graditvi objektov. Na javni obravnavi, ki je potekala 26. januarja, so načrtovalci OPPN, Regijska razvojna druţba, d.o.o. iz Domţal, podrobneje predstavili potek trase ceste in območje zadr-ţevalnika ter vsa kriţanja z obsto-ječimi cestami in deviacije s pod-vozi in nadvozi ostalih kategorizi-ranih cest. Ţupan je poudaril, da je od lanskega marca sprejet odlok, ki umešča traso navezovalne ces-te in lokacijo zadrţevalnika v pros-tor, dejstvo in da je Občina Šentjur zakonsko zavezana, da nadaljuje postopke v okvirih, ki jih je začrtal omenjeni odlok. Na podlagi ses-tanka s prizadetimi krajani Trnovca in Kamenega, ki je bil v ponedel-jek, 24. januarja, je ţupan povedal, da bo ustanovljen Odbor za spre-mljanje izgradnje navezovalne ceste Dramlje–Šentjur in zadrţe-valnik visokih voda Voglajne v sestavi predstavnikov naročnika, načrtovalca ter zainteresirane jav-nosti oz. civilne iniciative, ki bo sodeloval pri aktivnostih priprave OPPN.

Občina Šentjur



Šentjur obiskala kulturna ministrica

V petek, 4. februarja, je Občino Šentjur obiskala ministrica za kul-turo Majda Širca. Ţupan ji je s sodelavci predstavil projekt izgra-dnje novega kulturnega centra v Šentjurju. Ministrica je bila slavno-stna govornica na osrednji občin-ski prireditvi ob slovenskem kul-turnem prazniku, ki jo je letos prip-ravilo Kulturno društvo Big Band Šentjur. Po prireditvi je bil v Ipav-čevi hiši tradicionalen ţupanov sprejem za kulturne delavce iz občine Šentjur.

Ministrica Majda Širca in nov šentjur-ski ţupan, Marko Diaci

Foto: Arhiv občina Šentjur.

Šentjur od Ipavčeve tradicije do legend črnske duhovne glasbe Pred 42 leti so v Šentjurju Marijan Petan, Dane Hering, Marjan Raz-devšek in Gregor Bezenšek zas-novali kvartet, ki je z Otom Pest-nerjem in s Tomaţem Kozlevčar-jem pustil neizbrisen pečat v slo-venski glasbi druge polovice 20. stoletja. New Swing Quartet se po uspešni mednarodni karieri vrača domov, kjer mu je Občina Šentjur s stalno razstavo v spominski sobi podelila domicil. Za prostori Tic-a na šentjurskem Zgornjem trgu se odpre soba, v kateri se je po sim-bolični poti z naslovom Pesem juţne ţeleznice mogoče sprehoditi skozi štiri obdobja delovanja NSQ.

Alenka Testaniere, vodja TIC Šentjur Foto: Arhiv občina Šentjur

Investicije v 48 ur O projektu Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (akronimom 48UR), ki je delno sofinanciran iz Operativnega pro-grama IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in se izvaja skupaj s projektnimi partnerji Občino Štore, Razvojno agencijo Sotla, Okoljsko raziskovalnim zavodom Slovenske Konjice in Občino Zagorska Sela, se je v preteklih mesecih veliko govorilo. Ţupan Peter Misja je ţupanom, načelnikom in predstavnikom mnogih razvojnih agencij na sose-dnjem Hrvaškem, v krajih Opatija, Zadar in Cres ter v Makedoniji predstavil podčetrtško investicijo izgradnje kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mestin-ja, ki se izvaja v okviru omenjene-ga projekta »48 UR«. Izvajalec del na gradbišču izgradnje kanalizacij-skega voda, ki so bila zaključena v mesecu januarju 2011, je podjetje TomGrad – Tomaţ Hohnjec s.p. Tako Pristava pri Mestinju kot tudi celotna občina, bo s pridobitvijo novega kanalizacijskega omreţja za odvod odpadnih vod postala okolju prijaznejša občina, omogo-čen pa bo tudi dolgoročni trajnost-ni razvoj na območju kraja, občine in območja LAS ter celotne regije in čezmejnega področja.

Investicija v občini Podčetrtek

Foto: Arhiv Občine Podčetrtek

Izgradnja kanalizacijskega voda do premične čistilne naprave Mes-tinja, v Pristavi pri Mestinju

Na omenjenih gostovanjih v tujini je ţupan Peter Misja predstavil tudi primere dobre prakse uspeš-nega črpanja EU sredstev pri dru-gih ţe izvedenih evropskih projek-tih, izpostavil pa je tudi odlično sodelovanje z vsemi projektnimi partnerji, ki so finančno in strokov-no zasnovali projekt »48UR«, ki sledi ciljem za katere je bil zasno-van.

Občina Podčetrtek

Turistična ponudba Obsotelja in Kozjanskega ter Dravijskega na enem mestu Tudi letos so se naše subregije aktivno predstavile na sejmu Turi-zem in prosti čas v Ljubljanii, tako so se občine skupaj s ponudniki z območja »Obsotelja in Kozjanske-ga« ter »Od Pohorja do Bohorja«, v koordinatorstu Razvojnih agencij Sotla in Kozjansko, skupaj s part-nerjem LTO Zreče in hrvaškim partnerjem, predstavili na skup-nem razstavnem prostoru. Turistično ponudbo območja so obiskovalci lahko spoznali na več načinov: ga okusili, spoznali aktiv-nosti naših društev in ustvarjalnost domačinov ter se podrobneje sez-nanili s kulturnimi in naravnimi zanimivostmi, ki še posebej vabijo na obisk naših krajev. V štirih dneh so se tako na razsta-vnem prostoru predstavile vse občine s svojimi ponudniki, ker pa je bilo sodelovanje na sejmu omo-gočena v sklopu projekta Wellness 3 plus, v okviru Operativnega pro-grama IPA Slovenija-Hrvaška 2007 do 2013, je bilo na razstav-nem prostoru opaziti preplet treh tematskih sklopov: aktivnih počit-nic, doţivetja narave in gastrono-mije ter doţivetja kulturne ponud-be. Vse troje naj bi bilo dodana vrednost tradicionalni ponudbi termalnih in zdraviliških centrov na projektnem območju.



Predstavitev na TIP-u v Ljubljani

Foto: Arhiv RA Sotla

Skupni in trajnostni razvoj evropskega podeţelja Sami lahko pridemo hitro, skupaj lahko pridemo daleč, je ena od zaključnih misli, ki jo je prineslo evropsko srečanje novoustanov-ljenih Lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki je konec januarja poteka-lo v Bruslju. Organizatorji evrop-skega srečanja mladih, aktivnih oblikovalcev razvoja podeţelja so na enem mestu zdruţili ideje, izkušnje in ljudi iz osemindvajsetih drţav Evrope, ki program Leader izvajajo zadnja tri leta. Med udele-ţenci je bila tudi predstavnica LAS Obsotelje in Kozjansko in dve predstavnici LAS Od Pohorja do Bohorja, ki so projektne predloge in priloţnosti naših subregij pred-stavile ostalim udeleţencem tega dogodka. Leader kot gonilna sila za razvoj evropskega podeţelja je bil uradni naslov aktivnih delavnic, ki jih je pripravila Evropska mreţa za raz-voj podeţelja. Srečanje v Bruslju je omogočilo, da so se na enem mestu srečali predstavniki več kot tristotih lokalnih akcijskih skupin iz Evrope ter skupaj analizirali, kje so prednosti in kje slabosti izvajanja programa Leader. V Sloveniji je trenutno aktivnih 33 LAS, predstavniki šestih med njimi pa so se udeleţili bruseljskega dogodka skupaj z dvema predsta-vnikoma Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje

tega programa. Za slovenske predstavnike so bile predvsem zanimive izkušnje povezane z izvajanjem programa Leader, predlogi za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij in dobre prakse projektnega sodelovanje med evropskimi drţavami. Eden glavnih ciljev programa Leader je namreč tudi projektno sodelovanje znotraj posamezne drţave in med drţavami EU, ki ga bo potrebno v prihajajočih letih bolj aktivno izva-jati. »Vsako takšno srečanje je dopri-nos za celotno območje izvajanja programa LEADER, saj imamo ljudje različne ideje in poglede, dobrih praks, ki bi jih lahko s pri-dom izkoristili tudi pri nas, pa je v Evropi kar nekaj,« je prepričana Anita Čebular, ena od udeleţenk delavnice. LAS Obsotelje in Koz-jansko ima namreč ţe pripravljene tri predloge za mednarodno pro-jektno sodelovanje, prav tako pa je ţe vzpostavila aktivno mreţo in komunikacijo z ostalimi LAS v Slo-veniji, tako si gre kmalu obetati tudi kakšen projekt sodelovanja.

Predstavnice LAS v Bruslju

Foto: Arhiv RA Sotla

Destinacija Wellness 3 plus je bogatejša za 59 turističnih vodnikov Turistični vodniki so tisti, ki imajo mnogokrat prvi in najintenzivnejši stik z obiskovalci, zato je naloţba v njihovo znanje velik potencial za promocijo destinacije.

V oktobru in novembru je v okviru projekta čezmejnega sodelovanja SI-HR potekalo izobraţevanje vodnikov območja dvanajstih občin Dravinjskega ter Obsotelja in Koz-janskega. Izobraţevanje je poteka-lo na različnih lokacijah po območ-ju in sicer na Dobrni, Oplotnici, Šentjurju, Zrečah, Rogli in Šmarju pri Jelšah. Usposabljanje je orga-nizirala Razvojna agencija Kozjan-sko skladno s potrebami trga, potenciali in razvojnimi usmerit-vami območja.

Novi območni turistični vodniki

Foto: Arhiv RA Kozjansko

Skozi številne vsebine s področja turizma, marketinga, naravne in kulturne dediščine, gastronomije, komunikacije, v izvedbi s strani profesorjev s Turistice in nekaterih drugih priznanih inštitucij ter skozi predstavitve primerov dobrih praks in ogledov na terenu, so bodoči vodniki spoznali pomen in odgo-vornost kvalitetnega turističnega vodenja. Od 89 prijavljenih kandidatov, je tako praktični kot teoretični del izpita opravilo 59 vodnikov.

Razvojna agencija Kozjansko

Oţivljanje starih, domačih znanj - DUO Kunsthandwerk Na območju Obsotelja in Kozjan-skega smo ţe dokazali, da roko-delska znanja še ţivijo. Marsikdo še zna za domačo rabo splesti košaro iz šibja, izdelati lesene grablje ali brus iz loţanskega



kamna. Posamezniki so ta znanja znali tudi nadgraditi. Pravzaprav edini, ki rokodelsko izročilo našega območja (glaţute) še danes ohran-jajo kot gospodarsko in obrtno dejavnost, so mojstri umetniškega oblikovanja stekla v Rogaški Slati-ni in okolici ter na Kozjanskem. Marko Kostanjšek iz Podsrede je z oblikovanjem lesa uspel zgraditi pravo druţinsko podjetje. V zad-njih letih se uspešno uveljavljata tudi pletarka Vida Antolinc in kam-nosek Branko Hernavs iz Rogatca. To so zaznali tudi drugod v Slove-niji in na Avstrijskem Koroškem ter Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec povabili v projekt DUO Kunsthandwerk »Rokodelska kul-turna dediščina v čezmejnem prostoru - včeraj, danes in jutri« (DUO = domače in umetnostne obrti), čezmejni projekt Operativ-nega programa Slovenija - Avstrija (OP SI-AT 2007-2013). Vse zainteresirane vabijo k sode-lovanju pri zbiranju in posredovan-ju podatkov o rokodelskih znanjih ali izdelkih, ki jih imajo vaši sorod-niki, sosed, znanci ali prijatelji. Podatki bodo zabeleţeni v osnovni evidenci, izbrani pa predstavljeni v tiskanem katalogu rokodelcev in rokodelskih izdelkov na čezmej-nem območju.

Irena Roškar, koordinatorka projektnih vsebin in

Suzana Likar, vodja projekta, obe iz Zavoda za kulturo, turizem in

razvoj Rogatec

Dvigalo za nakladanje kamnitih bru-sov na ţelezniške vagone v Dobovcu

Foto: Arhiv Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

DRAVINJSKO

Odprti sončni elektrarni v Slo-venskih Konjicah Občina Slovenske Konjice in Pod-jetje Bisol, d.o.o., iz Latkove vasi sta konec meseca januarja slav-nostno odprli dve fotonapetostni elektrarni, v skupni moči 345 kW. Na športni dvorani v Slovenskih Konjicah se je postavila sončna elektrarna moči 240 kW, na stre-hah Osnovne šole Ob Dravinji (telovadnica in del šole) pa moči 114 kW. Elektrarni bosta skupno proizvedli 389 MWh električne

energije, kar bo zadostovalo pot-rebam 100 gospodinjstev, zagoto-vili pa bosta 233 ton manj izpustov CO2 letno. S podelitvijo sluţnostne pravice za 20 let, si je Občina zagotovila novo strešno kritino na športni dvorani, saj je prejšnja puščala ţe več let, sanacija kritine pa je bila ocenjena na cca. 90.000 €.

Z novo pločevinasto kritino se je na ostrešju poloţila dodatna plast izolacije, paroprepustna folija, sama kritina pa je sedaj nadgraje-na tudi s protikondenčnim nano-som, ter dodatnim lakiranjem za daljšo garancijsko dobo. Prav tako se je ostrešje športne dvorane, zaradi postavitev sončnih elek-trarn, dodatno ojačalo. Na Osnovni šoli Ob Dravinji pa dodatnih del za ojačitev ostrešja ni bilo potrebno izvesti. Krovska dela, ki so se pričela v začetku meseca oktobra 2010 in se zaključila konec leta 2010, so znašala 115.000 €, celotna inves-ticija, vključno s sončno elektrarno pa je znašala nekaj več kot 1 mio€.

Postavitev podkonstrukcije in vsa ostala elektro in obrtniška dela je izvedlo podjetje Bisol. Elektrarne



so se na vseh objektih postavile brez dodatne konstrukcije za zagotovitev boljšega vpadnega kota sončnih ţarkov, zato so nap-rave nemoteče za okolico. Občina Slovenske Konjice je z izbiro izvajalca preko javnega raz-pisa pridobila domače znanje in vrhunsko tehnologijo, kar bo omo-gočalo dolgotrajno in učinkovito delovanje sončnih elektrarn, ki bodo po preteku sluţnostne pravi-ce najverjetneje prešle v last in upravljanje lokalne samoupravne skupnosti. S tem bo mogoče pri-dobljeno električno energijo še v naprej prodajati v elektroenerget-sko omreţje, vendar po niţjih odkupnih cenah. Z odprtjem sončnih elektrarn se na področju občine nadaljuje z aktiv-nostmi ki bodo pripomogle pri upo-rabi obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije pa ţe zagotavljamo z investicijami v visokotehnološko LED javno raz-svetljavo domačega proizvajalca. S temi aktivnostmi ţelimo minima-lizirati izpuste toplogrednih plinov in prispevati k ohranitvi zdravega okolja za naše zanamce.

Vir: Arhiv Občine Slovenske Konjice

Občina Slovenske Konjice uspešno pridobiva EU sreds-tva Občina Slovenske Konjice je v mesecu februarju 2011 prejela sklepa o dodelitvi sredstev Evrop-skih skladov za kar dva projekta. Za gradnjo odprtih širokopasovnih omreţij elektronskih komunikacij (širokopasovnega interneta) je pridobila sredstva Evropskih struk-turnih skladov ESRR, v višini nekaj več kot 2,7 mio €. Znesek pred-stavlja del celotne investicije za gradnjo optičnega omreţja po celotnem območju občine. Preos-tala finančna sredstva (celoten

projekt znaša 4,6 mio €) pa bo zagotavljalo podjetje GVO, d.o.o., iz Ljubljane, ki je v projektu zaseb-ni partner občine. Aktivnosti na projektu se bodo pričele takoj po podpisu pogodbe z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj se mora projekt realizirati v 18 mesecih. Prav tako je bila uspešna prijava na čezmejnem sodelovanji s hrva-škimi občinami za zniţevanje emi-sij CO2, kar se bo zagotavljalo z montaţo energetsko varčnih sve-tilk javne razsvetljave. 197.000 €, ki jih je občina pridobila preko pra-vnega in finančnega inštrumenta Evropske unije – IPA, se bo namenilo investicijam v letu 2012. Sredstva bodo namenjena obnovi oziroma rekonstrukciji celotne jav-ne razsvetljave na območju naselij Loče, Mlače, Koble in Mali breg.

Občina Slovenske Konjice

Komemoracija na Stranicah – učna ura spoštovanja… Frankolovski zločin sodi med naj-hujše vojne zločine na Slovenskih tleh med drugo svetovno vojno. Zgodil se je 12.2.1945 le tri mese-ce pred koncem vojne, ko so naci-sti v Grabnu pri Stranicah iz maš-čevalnosti za enega ubitega Nem-ca – Antona Dorfmaistra zverinsko ubili 100 slovenskih talcev. Pripel-jali so jih iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov, ter jih obesili na jablane ob cesti. Na ta dan pred mnogimi leti je bila morija ob dveh popoldan v Grabnu končana. Kakor tatovi so se morilci pobrali iz Grabna. Promet na cesti Maribor – Celje je bil za civilne osebe zopet prost. Padeţnikov voziček s katerim so vozili mrtve talce v grobova so pustili ob grobu. Stol, na katerega so stopali talci z zankami na vratu, je obleţal pri jablani, kjer je bil obešen zadnji talec. Nihče se ga ni hotel dotakni-

ti. Graben na Stranicah se je ta dan zavil v grozeč molk……….(iz knjige Frankolovski zločin; Stane Terčak) Drugo soboto v februarju so Obči-na Zreče, Spominsko društvo 100 frankolovskih ţrtev in Območna zveza borcev za vrednote NOB Slovenske Konjice v počastitev 66. obletnice obešanja talcev priredile spominsko komemoracijo. V kul-turnem programu so sodelovali člani Društva godbenikov Zreče in učenci Osnovne šole Zreče. Osre-dnja govornica je bila ministrica za obrambo Republike Slovenije, dr. Ljubica Jelušič, ki je v svojem govoru izpostavila, da ta zločin ne sme podţigati novega sovraštva, temveč mora biti zgodovina učna ura spoštovanja do preteklosti ter hvaleţnosti do mrtvih, ki so dali ţivljenja zato, da danes ţivimo v miru in svobodi. Naj spone prete-klosti ostanejo za nami, drţimo skupaj ljudje je še dejala. Po kon-čani komemoraciji je bila na ogled tudi spominska soba »100 franko-lovskih ţrtev«. Člani spominskega društva so imeli po uradnem delu še občni zbor v Kulturnem domu na Stranicah. V razpravi sta sode-lovala zreški ţupan mag. Boris Podvršnik in ministrica, ki je nakazala nekaj zanimivih predlo-gov za prihodnje dejavnosti druš-tva. Potrebno bi bilo k sodelovanju povabiti več občin od Maribora do Trbovelj, ob muzeju pa postaviti velik informacijski pano in urediti spletno stran društva ter na obe spominski obeleţji namestiti pred leti odstranjene zvezde. S tem bi grobovoma vrnili prvotno podobo. Na občnem zboru se je včlanilo kar 60 članov med njimi prav tako ministrica, ki je podpredsedniku društva dr. Lucijanu Krivcu (dolgo-letni predsednik društva Maks Brečko je bil zaradi bolezni odso-ten) izročila tudi spominski kova-nec s svojim podpisom in s tem potrdila zavezo za sodelovanje v prihodnje.



O pomenu ohranjanja spomina na tragični dogodek je spregovorila tudi ministrica Ljubica Jelušič.

Avtor fotografije: Zdravko Ivačič

V Zrečah podelili kulturni pri-znanji pevcema Prvo soboto v februarju je v Kul-turnem domu v Zrečah potekala osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob prihodu na prireditev so si obiskovalci lahko ogledali likovno razstavo, ki so jo pripravile članice Kluba Zreški art, ki delujejo kot pod sekcija Turistič-nega društva Zreče. S slovensko himno sta gledalce v slavnostni večer popeljala sopranistka Barba-ra Štunf in baritonist Samo Ivačič. V uvodnem nagovoru je spregovo-ril rojak Anton Gričnik, ki ţe dolga leta ţivi in dela v Ljubljani, a se še vedno zaveda svojih pod pohor-skih korenin. Vsako leto Občina Zreče podeli priznanja in nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku posameznikom in skupinam, ki delujejo v občini. In kdo sta letoš-nja prejemnika? Joţica Podgraj-šek – je vodja skupine Pevke iz Brinjeve gore. Občina Zreče ji je podelila priznanje in nagrado za dolgoletno udejstvovanje na pev-skem področju zlasti za uspešno prizadevanje obuditve druţinskega petja. Tako ţe od leta 2004 v sklo-pu zreškega Katoliško kulturnega društva pevke prirejajo koncerte pojočih druţin na Brinjevi gori z naslovom »Pri nas se vedno pelo

je«. Franc Sagadin – poje v zreš-kih zborih ţe 45 let. Pevec z dol-goletnim staţem je priznanje in nagrado prejel za večletno priza-devno pevsko delovanje. Najprej je pel pri zboru DPD Svoboda Zre-če, danes pa poje v Mešanem pevskem zboru Jurij Vodovnik Zreče. Člani zbora so mu dodeli tudi funkcijo podpredsednika saj vedno z veseljem pomaga tudi pri organizaciji nastopov. Po konča-nem uradnem delu se je pričel poetični recital z naslovom Tihe Roţe s katerim so se poklonili 100 letnici rojstva profesorice Zdenke Serajnik, prevajalke, pesnice, pisa-teljice, tihe vernice in ljubiteljice ter zaščitnice narave in vsega ţivega. Spominjajo se jo tudi Zrečani, zlasti tisti, ki so obiskovali konjiško niţjo gimnazijo.

Prejemka priznanja in nagrade za doseţke na področju kulturne dejav-nosti v Občini Zreče Joţica Podgraj-šek in Franc Sagadin na fotografiji z ţupanom Občine Zreče mag. Borisom Podvršnikom

Foto: Arhiv Občine Ţreče

Urška Firer, Vodja TIC Zreče

Izzid zbornika in pesmarice Tihe roţe Zdenke Serajnik

V ponedeljek, 7. februarja je obči-no Slovenske Konjice zaznamova-lo bogato kulturno dogajanje, v veliki meri posvečeno pokojni uči-teljici, intelektualki, prevajalki, pesnici, publicistki,.. prof. Zdenki Serajnik. V dopoldanskem času je v veliki avli Centra za kulturne prireditve potekala novinarska konferenca ob izdaji zbornika in pesmarice Tihe roţe Zdenke Serajnik, ki sta nastala na osnovi skoraj pred natanko dvema letoma predane pisne zapuščine nekdanje konjiške profesorice Zdenke Serajnik Obči-ni Slovenske Konjice. Bogato pisno zapuščino je občini predala njena sorodnica, mag. Nada Serajnik – Sraka, katero je ţupan Miran Gorinšek zaupal v ureditev gospodu Martinu Mrzdov-niku. Martin Mrzdovnik je bil pobudnik za ohranitev njenega spomina, ki je skrbno uredil vso njeno gradivo in ob tem spoznaval, da pokojne Zdenke Serajnik sploh nismo poz-nali. O njenem delu, nastajanju zbornika in vsebini le tega so na predstavitvi ob pobudniku sprego-vorili še ţupan Miran Gorinšek, sourednik in oblikovalec Blaţ Pra-potnik ter avtorji posameznih pris-pevkov. Uvodne misli je ob ţupanu Miranu Gorinšku in pobudniku prispeval še naslovni škof Joţef Smej, kot avtorji pa so sodelovali dr. Anton Nadrah, dr. Rafko Valenčič, pater Zdravko Jakop, Marjan Pušavec, prof., dr. Edo Škulj, publicist Anton Gričnik, dr. Ivan Merlak in Martin Mrzdovnik. Svoje spomine so v knjigi in še posebej doţiveto na predstavitvi zbornika obudili Zofija



Klemen-Krek, Maks Korber, Darin-ka Crkvenčič in Milena Volavšek. Zbornik v nakladi 500 izvodov in pesmarico v 70 izvodih je izdala Občina Slovenske Konjice, z ţeljo, da spoznamo profesorico, ki je učila rodove naših občanov in izgorevala za svoje poslanstvo. Pustila nam je bisere svoje poezije in druga dela, predvsem pa nam je še danes ali bolje predvsem danes vzgled človeka, ki si ne ţeli vzeti svobode in prav to svobodo ţeli drugim.

Zbornik in pesmarica Zdenke Serajnik

Občina Slovenske Konjice

Urad Ţupana

SAVINJSKO-ŠALEŠKO

Otvoritev nove tovarne podje-tja BSH hišni aparati i.d. inva-lidska druţba d.o.o. V Industrijsko obrtni coni Prihova v Nazarjah je bila 1. decembra otvo-ritev nove tovarne podjetja BSH Hišni aparati I.D. Invalidska druţba d.o.o., ki je hčerinsko podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, posluje ţe od leta 1997. V podjetju je našlo zaposlitev veliko delavcev iz Savinjsko-šaleške regije. Dela, ki se opravljajo v Invalidski druţbi so prilagojena invalidom in so niţje zahtevnosti. Novi poslovni prostori so zgrajeni v treh etaţah, kjer so urejeni proiz-vodni prostori in skladišča. V posebnih prostorih so še pisarne ter socialni prostori. Vsi prostori so

povsem prilagojeni invalidom - prostori v pritličju so prosto dosto-pni za invalide na vozičkih, vsa vrata so primerno široka, invali-dom so prilagojeni tudi toaletni prostori. Zagotovili so tudi ustrez-na parkirna mesta. V prostorih v velikosti 1400m2 bodo zagotovljeni optimalni pogoji dela za skupno 65 ljudi, od tega 30 invalidov; večinoma bodo to sta-rejši zaposleni ter 18 ljudi s skraj-šanim delovnim časom (4-urni delavci).

Foto:arhiv BSHG Pripravila Klavdija Šemenc, SAŠA

Novo smučišče v logu v Raduhi Investitor smučišča je bila Občina Luče, s smučiščem pa upravlja domače Smučarsko tekaško druš-tvo Luče, ki je dobilo koncesijo za opravljanje smučišča na javnem razpisu. Tik pred novim letom smo dobili potrebna dovoljenja, tako, da je smučišče čez novoletne prazni-ke ţe začelo obratovati. Smučišče je umetno zasneţeno, omogoča nočno smuko, prav tako so ob vznoţju smučišča urejene tekaške proge. Dolţina smučišča je dobrih 200m, cena kart je konkurenčna, uporaba tekaških prog (ki so tudi razsvetljene) je brezplačna. Poleg smučišča je urejen teren primeren tudi za majhne otroke (lopatkanje). V teh dneh se izvajajo smučarski tečaji za otroke. Več aktualnih podatkov je dosegljivih na spletni strani http://www.smucisce-luce.si/

Naš 'Smučarski center' ne name-rava biti konkurenca velikim, tem-več le njihova dopolnitev. S svojim nezahtevnim terenom je namreč idealen za šolarje, ki se bodo tako lahko naučili prvih smučarskih zavojev. S tem ţelimo vzgojiti nove in nove generacije smučarjev in tako nadaljevati dolgo in uspeš-no tradicijo smučanja v Lučah. Sama bliţina smučišča in njegova nezahtevnost bo lahko tudi marsi-kateremu občanu popestrila doţi-vetje aktivnega popoldneva v špor-tnem duhu tudi med tednom po sluţbi, ko ni dovolj časa za obisk večjega smučarskega centra. Prizadevni člani Smučarsko tekaš-kega društva Luče skupaj z Obči-no Luče, ki je sofinancirala ta pro-jekt, z umetnim zasneţevanjem terena in nočno smuko dodajajo kamenček v mozaik naše skupne in dolgo pričakovane zimske prav-ljice.

Novo smučišče v Lučah

Foto: Arhiv občine Luče

Čeprav je bil v tej zimi vrh Raduhe večinoma brez snega, je kljub temu zasneţeno smučišče v dolini mnogoterim pričaralo pravo novo-letno smučarsko idilo. Prvi letošnji smučarski dnevi na smučišču so ţe pokazali, da je bil projekt Smučišče Luče zadetek v polno. Toliko pozitivne energije, navdušenja, veselja, zadovoljstva v Lučah ţe dolgo ni bilo. To je dobra podlaga in odlično izhodišče za nadaljnji razvoj kraja še na kak-šnem podobnem projektu v bodo-če. S tem smo dokazali, da je marsikaj moţno izvesti tudi pri



nas, če je le ideja prava in jo ljudje vzamejo za svojo.

Pripravila: Občina Luče

Gorski turistični center Golte Konec decembra je na Golteh svo-ja vrata odprl novi teţko pričako-vani hotel Golte. Tako so prve goste sprejeli v času boţično - novoletnih praznikov. Novi hotel premore 116 leţišč, hotelsko res-tavracijo in restavracijo za dnevne goste, kongresno dvorano, mode-ren wellness, gorsko knjiţnico in ostale prostore, ki jih potrebujejo tovrstni objekti.

Hotel Golte

Foto:Arhiv Golte

Investicija je ocenjena na 9 milijo-nov evrov in za njeno izvedbo so pridobili tudi nepovratna sredstva. V GTC Golte pa nameravajo v letošnjem letu zgraditi še 32 apar-tmajev v 8 depandansah, in posta-viti novo ţičnico – šestsedeţnico Kladje. V prihodnosti imajo v GTC Golte še veliko načrtov za poso-dobitev ţičniške infrastrukture. Vsekakor pa je njihova ţelja, da bi gostje prihajali v GTC tudi v poletni sezoni.

Pripravila Klavdija Šemenc, SAŠA ORA, do.o.

Belgijska ministrica na obis-ku v Mozirju in Solčavi Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Ţidana, je v mesecu

novembru na dvodnevni obisk v Slovenijo prispela belgijska minis-trica za mala in srednje velika pod-jetja, samozaposlene, kmetijstvo in znanstveno politiko, Sabine Laru-elle. Ministrica Sabine Laruelle je en dan obiska namenila tudi ogledu kmetije Janka Atelška v Šmihelu nad Mozirjem, kjer so ji predstavili dejavnosti kmetije, ki leţi na nad-morski višini 700 m in je usmerje-na v prirejo mleka, registrirano pa imajo tudi dopolnilno dejavnost – turistična kmetija. Popoldne sta Ministra obiskala Logarsko dolino, v občini Solčava ju je sprejel tamkajšnji ţupan, Alojzij Lipnik. Gostje so si ogledali center Rinka in njegove vsebine. Ogledali so si tudi razstavo polste-nih izdelkov blagovne znamke »Bicka«, ki jih izdelujejo ţene na podeţelju Solčave, predstavljeni so jim bili tudi izdelki iz logarskega apnenca – solčavskega marmorja in rezbarski izdelki iz lesa. Obisko-valci so bili nad predstavitvijo izdelkov in ponudbo lokalne gas-tronomije zelo navdušeni. Obisk je ministrica zaključila z delovnim srečanjem na turistični kmetiji »Govc« v Robanovem kotu, kjer so ji predstavili slovensko ţivilsko predelovalno industrijo (ŢPI). Na srečanju je potekala tudi razprava o sistemu varne hrane v Sloveniji in Belgiji.

Obisk Belgijske ministrice v Solčavi

Pripravila Klavdija Šemenc,

SAŠA ORA, do.o. Foto: Bernarda Prodnik,

občina Solčava

Turistična destinacija SAŠA na sejmu TURIZEM IN PROSTI ČAS 2011 Sejem Turizem in prosti čas je eden izmed osrednjih promocijskih dogodkov slovenskega turizma, ki je letos potekal od 27. do 30. januarja. Na njem se širši javnosti predstavijo turistične destinacije, ponudniki, turistična društva in zveze, občine… Letos se je TIPa prvič udeleţila turistična destinaci-ja SAŠA, ki celovito povezuje turis-tično ponudbo, kulturne in naravne znamenitosti Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Na sejmu smo izpostavili pestro raznolikost turis-tične destinacije SAŠA - od narav-nih parkov do ţivahnih mest, od adrenalinskih uţitkov do počitka in moţnosti razvajanja v vseh letnih časih. Udeleţba sejmov in pred-stavitev destinacije je ena izmed promocijskih aktivnosti, ki jih letos načrtuje RDO SAŠA – letos je poleg sejma Turizem in prosti čas predvidena udeleţba še 3 sejmov.

Pripravila Jasmina Poličnik, SAŠA ORA, d.o.o.

Hiša mineralov odpira vrata V soboto, 12. februarja 2011, smo ob 16. uri v Starem Velenju (Stari trg 19) uradno odprli Hišo minera-lov. V Hiši mineralov, ki bo delovala v okviru Muzeja Velenje, bo razstav-ljenih več kot 2.000 primerkov mineralov s celega sveta. Poleg razstave bodo v Hiši mineralov potekale tudi delavnice za pred-šolske in šolske otroke ter druge skupine, v sodelovanju s Prirodos-lovnim muzejem Slovenije, Geolo-škim zavodom Slovenije in drugimi strokovnjaki s področja mineralogi-je, paleontologije in gemologije bodo potekala predavanja, na ogled pa bodo tudi občasne gostu-joče razstave.



Hiša mineralov je zrasla iz bogate zasebne zbirke Velenjčana Joţeta Rihtarja, ki se z zbiranjem minera-lov ljubiteljsko ukvarja ţe vrsto let. Mestna občina Velenje je za sana-cijo in ureditev prostora (gradbena, pleskarska in mizarska dela, uredi-tev fasade, nakup vitrin in druge opreme ...) namenila 87.750,87 evrov. Hiša mineralov bo odprta od torka do nedelje med 10. in 17. uro, za najavljene skupine pa tudi izven tega časa. Vstopnina za posame-znika bo znašala 2 evra, ob hkrat-nem nakupu vstopnice za ogled muzejskih zbirk na Velenjskem gradu pa 1 evro.

Razstava mineralov

Foto:Arhiv MO Velenje

Izgradnja objekta Gaudeamus Ţupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik sta v petek, 11. februarja 2011, ob 10. uri v prizidku stavbe D v Šolskem centru Velenje na Trgu mladosti 3 (v Ustvarjalnici) podpisala pogod-bo za izgradnjo objekta Gaudea-mus. Večnamenski objekt, ki pred-stavlja pomembno pridobitev Šol-skega centra Velenje kot tudi mes-tne občine Velenje, bo zgrajen predvidoma do konca letošnjega leta. Gaudeamus bo med obstoječimi šolskimi stavbami na Trgu mlados-ti ponudil dodatnih 3.873 kvadrat-nih metrov uporabnih površin, namenjenih visokošolskim izobra-ţevalnim programom ter prehran-jevanju dijakov, študentov in dru-gih udeleţencev izobraţevanj.

Skupna vrednost investicije bo štiri milijone evrov. Ministrstvo za šols-tvo in šport Republike Slovenije je za izgradnjo prispevalo razpoloţlji-vo zemljišče (ocenjeno na 359.660 evrov), opravilo ustrezne postopke za izvedbo investicije ter zagotovi-lo sredstva v višini 1.600.000 evrov za sofinanciranje dela objek-ta, ki bo sluţil za prehranjevanje dijakov, študentov in drugih udele-ţencev izobraţevanj. Drugi del potrebnih sredstev za dokončanje objekta bo zagotovila Mestna občina Velenje, in sicer 2.400.000 evrov. Dela bo izvajalo gradbeno podjetje STRABAG, d. o. o., Ljubljana, ki je bilo s postopkom javnega naro-čanja izbrano kot najugodnejši ponudnik.

Izgradnja objekta Gaudeamus

Foto:arhiv MO Velenje

Tudi v letu 2011 brezplačen mestni potniški promet Mestna občina Velenje bo tudi v letu 2011 občankam, občanom in obiskovalcem zagotovila brezplač-no uporabo mestnega potniškega prometa. S pomočjo Lokalca bomo tako tudi od 1. januarja 2011 zago-tavljali učinkovit, zanesljiv, varen in cenovno ugoden prevoz ter hkrati prispevali k zmanjševanju onesna-ţevanja okolja in k prometni raz-bremenitvi mestnega središča. Proge in vozni red Lokalca ostaja-jo nespremenjeni. Lokalc vozi po petih progah: rdeči, rumeni (kroţ-no v eno smer), modri, zeleni in oranţni. Ob progah je 42 postaja-lišč. Prvo postajališče za vse pro-ge je Avtobusno postajališče

Velenje. Na vseh postajališčih so informativne table z voznim redom za posamezno postajališče in kar-ta z označenimi progami. Na rumeni progi je interval voţenj med tednom v najbolj obremenje-nih urah na 15 min (6.00 – 9.15 in 12.00 - 16.15). V času, ko je potni-kov manj, pa je interval voţenj na 30 min (9.15 - 12.00, 16.15 - 20.00). Med tednom Lokalc vozi tudi v KS Vinska Gora, KS Konovo, KS Hra-stovec–Škale in KS Šentilj (dve voţnji dopoldan in dve popoldan). Eden od avtobusov, ki vozijo po rumeni progi, je prilagojen tudi potrebam invalidov in otroškim vozičkom. Na rumeni progi Lokalc vozi tudi do Nakupovalnega centra Veleja park. Prav tako se lahko z Lokalcem pripeljete do NC Inter-spar, TUŠ-a, NC Merkur, NC Jager, do pošte, mestnega stadio-na, TRC Jezero, Starega jaška, Gorenja (glavni vhod). Na rumeni progi vozi Lokalc ob sobotah od 7. do 14. ure (interval voţenj je na 1 uro), v nedeljo pa ne vozi. Na rdeči progi vozi Lokalc vse dni v tednu po urniku. Spremembe, informacije o posta-jališčih in vozni redi so objavljeni na spletni strani www.velenje.si (rubrika LOKALC). Za pobude in vprašanja sta še vedno na voljo brezplačna telefon-ska številka Uprave Mestne občine Velenje 080 88 09 in elektronski naslov [email protected]. Izvajalec prevozov bo tudi v letu 2011 Izletnik Celje, d. d.

Mestni avtobus

Foto:arhiv MO Velenje



SPODNJE SAVINJSKO

V Ţalcu nastaja Razvojni center Informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja Celovite rešitve, ki bazirajo na samopostreţnih tehnologijah in tehnoloških inovacijah, so odgovor na potrebe hitro rastoče druţbe. V ospredju so poenostavitve in pocenitve vsakodnevnih procesov, računalniške tehnologije je potreb-no pribliţati vsem uporabnikom, s čimer bo omogočen enostaven dostop do informacij, hkrati pa bo to vplivalo tudi na dvig konkurenč-nosti in produktivnosti slovenskih podjetij ter dvig ravni bivanja za vse drţavljane. Z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko komuni-kacijskih tehnogij je konzorcij part-nerjev z nosilcem prijave Mikropis Holding d.o.o. iz Ţalca pripravil prijavo na razpis za Razvojne cen-tre slovenskega gospodarstva. Poleg Mikropis Holdinga d.o.o. so v konzorciju še: Občina Ţalec, Razvojna agencija Savinja Ţalec, ETRUST d.o.o., M2M d.o.o., IPAK Inštitut, PROSYS d.o.o., EMG d.d., ORING d.o.o., REPRO MS 03 d.o.o. ter Univerza v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, raču-nalništvo in informatiko). Člani konzorcija so z dosedanjim medsebojnim sodelovanjem, uspešno izvedenimi razvojno razi-skovalnimi projekti, referencami uspešno izvedenih projektov v gospodarstvu in javni upravi ter sodelovanjem s tujimi inštitucijami zadostili strogim kriterijem ocenje-vanja. Projekt je bil najbolje ocen-jen v Savinjski regiji, kar nikakor ni naključje. Razvojni center IKTS, Ţalec je sestavljen iz naslednjih razvojnih enot: RE Trgovina, RE Zdravstvo in turizem, RE Gostinstvo ter RE Javna uprava. Glavna področja so izbrana na osnovi dosedanjih znanj in izkušenj partnerjev kon-

zorcija ter dosedanjih mednarod-nih sodelovanj partnerjev konzorci-ja s svetovno znanimi laboratoriji ter drugimi zunanjimi strokovnjaki. To pomeni, da Razvojni center ne bo začel z razvojem na novo, ampak bodo z nadaljnjim delom poskrbeli za preboj na svetovno trţišče. Seveda Razvojni center IKTS, Ţalec s sabo poleg ohranitve sta-rih prinaša nova delovna mesta in boljšo perspektivo za mlade, ki bodo lahko doma delali v razvoju.. Razvojni center bo srce razvoja in generator novih delovnih mest. Za začetek naj bi ustvarili 30 novih delovnih mest, seveda pa bo to priloţnost za ustvarjanje novih podjetij. Pomembno je tudi, da bomo v okviru projekta v tujino prodajali znanje, ne ljudi. Seveda bodo imeli od tega koristi tudi ljud-je v občini Ţalec, celotna Spodnja Savinjska dolina, regija in tudi drţava.

Vodja projekta RC IKTS Ţalec Janez Uplaznik,

Mikropis Holding d.o.o.

4. e-regijske novice

Documents

Transcript of 4. e-regijske novice