27272811-NEKAJ-DOBRIH-NASVETOV-NAŠIH-BABIC1

7/14/2019 27272811-NEKAJ-DOBRIH-NASVETOV-NAIH-BABIC1

1/26

NEKAJ DOBRIH NASVETOV NAIH BABIC

Zvijae za dom (www.zurnal24.si)

Od naih babic in dedkov smo nasledili veliko koristnih nasvetov, ki sonam lahko v pomov vsakdanjem ivljenju. Sodobna industrija jenekatere potisnila v pozabo, mnogi pa so ostali nezamenljivi.

Modrost naih babic, ki izvira iz izkuenj inne sodobnih laboratorijev, je oitnobrezasna.

1. Kako odstraniti vosek s pohitva?Mesto, ki je zapackano z voskom, prekrijte s kosom vpijajoega papirja(asopis). Nato ezenj nekajkrat potegnite z mlanim likalnikom. Povrinozatem obriite s krpo, namoeno v terpentin, in na koncu e zdrgnite skrpo, pomoeno v sredstvo za poliranje pohitva.

2. Razpoke v pohitvuRazpoke v pohitvu lahko zapolnite z rumenim ebeljim voskom, ki ganato izravnate s povrino z vroim noem.

3. Vzdrevanje marmorjaMarmorne povrine boste osveili tako, da jih natrete z meanico fine soli

in limone. Svetla marmorna tla lahko vzdrujete tako, da jih zdrgnete zvinom in krpo, namoeno v jabolni kis. Posuite lahko z volneno krpo.

4. Zabijanje eblja brez razpokZid se ne bo pokodoval (razpokal), e boste pred zabijanjem eblja naizbrano mesto nalepili kos samolepilnega traku.

5. Da se na steni ne bo poznal odtis slike Na zadnjo stran slike, v kote okvirja, vtisnite buciko s plastino glavo,

lahko pa podloite tudi trikotnik iz kartona. Tako boste okvir slike oddaljiliod stene, zrak, ki bo laje kroil, pa bo prepreil nabiranje prahu za sliko.


2/26

6. Pobiranje kosov razbitega steklaVeje kose razbitega stekla brez teav poberemo, teje pa je z manjimi, nakaterih se lahko mimogrede poreemo. Poberete jih s kosom navlaene vate

ali stare krpe. Vata bo z lahkoto "pobrala" tudi najdrobneje koke stekla.

7. Za bleee pipeZaradi nalaganja vodnega kamna nastajajo na povrinah pip madei, ki

jih boste zlahka odstranili, e jih polijete s toplim kisom. Po desetihminutah jih izperite z vodo in zloite z mehko krpo. Da bi se vae pipe iznerjaveega jekla vedno bleale, jih natrite s skorjico limone, izperite zvodo in obriite s suho krpo.

8. Premikanje tekega pohitvaNamesto da izpraznite omaro in prosite za pomomoneje od vas, podnoge omare podstavite kose filca. Tako boste z lahkoto premaknili tuditeje pohitvo, ne da bi pri tem pokodovali tla.

9. Reite razsuen parketRazpoke v parketu, ki nastanejo med suenjem in v katerih se nabirata

prah in umazanija, zapolnite z meanico lepila za les in ostrukihrastovega lesa. Razpoke je treba prej dobro oistiti, meanica pa mora bitidovolj tekoa, da lahko zapolni tudi manje razpoke. Ko se meanica

posui, jo poravnajte s kovinsko ico ali primernim predmetom, parket panato namaite z lakom ali voskom za parket.

10. Veen sijaj lesenega pohitvaZa vedno sijovidez lesenega pohitva v steklenico nalijte enako koliinoolja in vinskega kisa ter dobro premeajte. Enkrat meseno pohitvopremaite s to meanico in dobro zloite z mehko krpo.

Nasveti naih babic (www.topshop.si/dom_madezi)

o Kako se znebimo travnatega madea? Morda ste vedeli ali pa tudi ne lotite se jih s istilnim bencinom. To velja za tkanine iz svile. Travnihmadeev ne spirajte z vodo, saj jih s tem vtrete e globje v tkanino. Natravni made nanesite pirit ali isti alkohol in oblailo operite z milnico.


3/26

o Teko odstranljivi madei, ki jih pua sadje, pa se bodo poslovili, e jihnajprej obdelate s toplo raztopino salmiaka (raztopina amoniaka v vodi,ostrega vonja, za ienje v gospodinjstvu, najdete ga v lekarni ali boljezaloenih drogerijah).Nato pa tkanino ez nonamakajte v raztopini

pinjenca in limoninega soka. Naslednji dan tkanino sperite oz. operite vpralnem stroju.

o e je na oblailih dojenka ostal made od korenja, nanj takoj nakapajtenekaj kapljic olja za dojenke in oblailo operite kot ponavadi. e pa se je

prilepil kak veilni gumi na tkanino, je najbolje, da vse skupaj postaviteza dobro uro v skrinjo in veilni bo odstopil No, ne vem pa kakoukrepati, e pride veilni gumi v lase? Verjetno je nekoliko teje postaviti

glavo za 1 uro v skrinjo? e komu uspe, naj javi alo na stran!

o e en nasvet v zvezi z madei kako odstranimo madee keminegasvinnika? S segretim sokom limone ali meanica iz 1 lice kisa ter 1 licepirita. Zmeamo raztopino, vanjo namoimo krpo in drgnemo made.Nato speremo s isto vodo.

________________________________________________________________

Kako popraviti napake pri kuhanju !!(www.siljo-planet.net)

e je juha ali enolonnica preslana, samo dodajte narezan surov krompir.Ko je krompir skuhan, ga odstranite. Krompir je absorbiral odveno sol.e

je juha ali enolonnica presladka, samo dodajte sol. e je glavna jedpresladka, dodajte liko jabolnega kisa.

Ste pozabili ali je jajce surovo ali trdo kuhano? Zavrtite ga. e se vrtineenakomerno je surovo; e pa se hitro in enakomerno vrti okoli svoje osi,je trdo kuhano.

Svee jajce se v vodi potopi, gnilo pa na vodi plava.Najlaje stepete beljak pri sobni temperaturi. Jajce vzemite iz hladilnika

pol ure pred uporabo. e elite, da bo vaa omleta rahla, med vrkljanjemdodajte malo vode.

Ko kuhate jajca v vodi, dodajte malo kisa. Kis jajce zalepi, da ne poi.


4/26

e ne elite \"jokati\" pri sekljanju ebule, jo morate olupiti pod hladnovodo ali pa jo pred sekljanjem zamrznite.

e je solata e ovenela, dodajte limonin sok v skodelo hladne vode, v njonamoite solato in skodelo postavite v hladilnik za eno uro.

Ko kuhate korenje, grah, peso ali koruzo, dodajte malo sladkorja, dazelenjava ohrani okus. e hoete, da kuhana koruza obdri rumeno barvo,v lonec dodajte liko limoninega soka eno minuto predno lonec odstavites tedilnika. Nikoli ne solite vode v kateri boste kuhali koruzo. S tem bikoruza postala e bolj trda.

Zeleno in solato hranite v papirnatih vrekah in ne v plastiki. Ne dotikajtese zunanjih listov zelenjave pred pripravo.

Sonna svetloba ne pospei zorenja paradinikov, temveima tak uinektoplota. Paradinike shranite s peclji navzdol in ostali bodo svei dlje asa.

Peena truca iz mletega mesa se ne bo sprijela z dnom, e poloite rezinoslanine na dno posode.

e elite zmehati kot kamen trd rjav sladkor, samo dodajte rezino sveegakruha in dobro zaprite embalao. V nekaj urah bo sladkor sipek.

Nezrelo sadje zavijte v naluknjane plastine vreke. Odprtine omogoajokroanje zraka medtem, ko vreka zadri etilenski plin, ki ga sadeioddajajo pri zorenju.

Maobo lahko odstranite iz juh in enolonnic tako, da dodate ledenekocke. Maoba se bo z njimi sprijela. Ledene kocke odstranite e predno sestopijo. Lahko pa tudi zavijete ledene kocke v gazo ali papirnat prtiek in znjimi posnamete maobo s povrine. Maoba se tudi vee na liste zelenesolate.

Ko oblikujete hamburgerje ali polpete, na sredini naredite luknjo.Hamburgerji ali polpete se bodo hitreje spekli in luknja bo izginila, kobodo peeni.

e elite, da bo ri rahel in bolj bel, dodajte eno liko limoninega soka naliter vode.

e ho

ete, da bo ri e bolj okusen in bolj hranljiv, ga skuhajte vvodi v kateri se je kuhala zelenjava.


5/26

e je enolonnica rahlo prigana, lahko neprijeten okus preenete z

mlekom.

Zamrznjene ribe najlaje odtalite v mleku. Mleko nase vee okus pozmrznenju in povrne ribi sve okus.________________________________________________________________

SADJE:

Hruke istijo revesje (cms.zurnal24.si)

Hruke so za marsikoga ena od teko priakovanih jesenskih radosti, poleg tegaimajo tudi pomembno hranilno fizioloko vrednost. Vsebujejo dve vrsti sladkorja

(glukozo in sadni sladkor), majhen dele sadnih kislin in so bogate z vlakninami.V nasprotju z zmotno razirjenim mnenjem hruke niso redilne, ampak drinasprotno. Vsebujejo vehranljivih snovi na kalorijo kot kalorij na hranljivosnov. Hranilna vrednost: 100 gramov hruk ima okoli 50 kalorij. Hrukevsebujejo vitamina C in A ter riboflavin in veliko kalija, ki uinkuje na odvajanjevode. Ne vsebujejo natrija in holesterola.

Idealne za dietoSo idealen sade za dieto, saj hitro nasitijo, poleg tega pa pospeujejo prebavo inistilno delujejo na revesje. Zaradi vsebnosti balastnih snovi in velike koliine


6/26

vode se v elodcu zadrijo zelo malo asa. Vsebujejo veliko folne kisline, kispodbuja nastajanje krvi, zelo uinkovite so tudi pri razstrupljanju tekihstrupov (svinec, ivo srebro, kadmij) in konzervansov iz telesa.

Pravi sade za dojenkeSo tudi sade, ki je nadvse primeren za dojenke, saj so lahko prebavljive, polnehranljivih snovi in ne vsebujejo nasienih maob. Praviloma lahko hrukedojenku ponudite e pri 4 do 6 mesecih starosti, seveda pa se morate ob prehoduna trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malkom pomagamo s hrukami lajatizaprtje, pri odraslih pa delujejo preventivno proti raku in srnemu napadu.

Z grozdjem ste lepi in bolj zdravi(www.zurnal24.si/cms)

Najbolje od grozdja se skriva v lupini in pekah, zato je sadje bolj zdravo kotuivanje grozdnega soka.Grozdje vsebuje dragocene sestavine, kot je grozdni sladkor, ki hitro preide v kriin daje energijo, minerale (kalcij, kalij, fosfor), beljakovine, aromatinesubstance, vitamine skupine B in vitamin C (vendar le eno dvajsetino vitaminaC, ki ga najdemo v kiviju). Hranilna vrednost: 100 gramov grozdja vsebuje okoli60 kalorij.


7/26

Minerali v grozdju predstavljajo pomembne sestavine za mogane, zobovje inkosti. Grozdje poleg tega spodbuja pretok tekoin skozi ledvice, mehur inseevode, pospeuje delovanje revesja in je uinkovito proti kopienju senekisline, putiki, arteriosklerozi Deluje istilno, zaradi esar je pogosto na

kroniku ob dietah. veenje semen sproa snovi, ki vplivajo na zmanjevanjeholesterola. Ohranja gibljivost sklepov in zavira razvoj kariesa. Grozdna lupinaje bogata z balastnimi snovmi, zato izboljuje prebavo. Uivanje grozdjaizboljuje pretok krvi, poveuje kapaciteto srca in zmanjuje obseg unienegatkiva po srni kapi. Izvleek iz listov trte rdeega grozdja krepi vene.

Temno grozdje je bolj zdravoRdee in rno grozdje se razlikujeta od belega. Vsebujeta veliko bioflavonoidov,antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo telo pred rakom

in boleznimi srca in oilja. Prehransko najuinkoviteje so rdee sorte grozdja sim temnejo lupino, ki vsebujejo najveflavonoidov, to so predvsem barbera,refok, merlot, modra frankinja, jurka in izabela. Namizno grozdje je sicer

prijetno aromatino in sladko, vendar prehransko ibkeje in med pridelavointenzivno kropljeno. e opozorilo: Polifenoli in tanini, ki jih vsebuje temno

grozdje, pri obutljivih posameznikih povzroajo migrene.Vinoterapija pomaga pri odstranjevanju pigmentnih madeev, ki so posledica

pretiranega sonenja, hormonskega delovanja in prehitrega staranja. Izvleki izgrozdja se zato uporabljajo v kremah za obraz, maskah in pilingih.

Aronija za bolji spomin (www.zurnal24.si/cms)

Mavrica vitaminov in mineralovAronija je pravo bogastvo vitaminov in mineralov. Izpostaviti je treba predvsemvitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, ohranjavezivno tkivo, skrbi za dobro prepustnost kapilar in krepi kapilarne stene.

Zanemariti ne smemo niti zadostne vsebnosti vitaminov A, B, C in E. V malihjagodah najdemo tudi veliko kalcija, kalija, mangana, joda, fosforja in eleza.

SokZaradi svoje bogate arome je aronija postala sade, ki ne manjka skoraj vnobenem sadnem soku iz jagodievja. Kljub pestri izbiri sadnih sokov z aronijostrokovnjaki priporoajo uivanje naravnega soka aronije (na voljo v lekarnah ali

prodajalnah z zdravo prehrano), ki ga je treba razrediti z vodo. Ste vedeli, da een deciliter razdreenega soka na dan telo oskrbi z vsemi potrebnimi vitalnimi

snovmi?


8/26

Zdravilni uinkiSok ali aj iz aronije pijte, e imate teave s povianim krvnim pritiskom alislabokrvnostjo, z njim pa se lahko bojujete tudi proti vnetju ledvic, migreni,sladkorni bolezni in iru na elodcu. Sok iz aronije pomaga pomiriti elodne inrevesne kre, pospeuje delovanje jeter in isti kri. Aronija pa je vse bolj cenjenatudi kot varovalno ivilo varuje pred nastankom rakavih bolezni, zavira processtaranja, krepi imunski sistem in izboljuje dolgoroni spomin.

Resnica o pomarannem soku? (www.zurnal24.si/cms)

Pomarane stiskajte sami!Nutricionisti se sicer strinjajo, da je

pomaranni sok zdrav, a samo tisti, kiga iz pomaranv domai kuhinji

iztisnemo sami. Pomaranni sokovi iztetrapakov doma iztisnjenim sokovom

pane seejo do kolen, trdiHamiltonova, ki ne skriva svojenaperjenosti proti proizvajalcem

pomarannih sokov in tudi proti vsem,ki pomaranni sok (tistega iz tetrapaka,

seveda) priporoajo za"zdrav zaetekdneva". Kaj je po njenem najbolj


9/26

narobe s kupljenimi pomarannimi sokovi? Ker so skoraj vedno narejeni daleodporabnika, jih morajo proizvajalci "oplemenititi" s konzervansi in aditivi, dapodaljajo rok trajanja in soku dajo "sve" okus. Pogosto v soku kona e velikodruge "kemije", pravi Hamiltonova, ki ne neha opozarjati, da je sok iz tetrapaka

zaradi vsega, kar se z njim zgodi med proizvodnjo, svetlobna leta daleod sveeiztisnjenega pomarannega soka. Zato jejte svee pomarane ali pa jih stiskajte,svetuje kanadska znanstvenica. Vsem drugim pomarannim sokovom pa se rajeizogibajte.

________________________________________________________________

Ne zastrupite se z gobami! (www.zurnal24.si/cms)

Gobarska pravila in opozorila Ne obstaja splono pravilo za razlikovanje med uitnimi in strupenimi

gobami, ampak je treba vsako posebej dobro poznati. Med razlinimivrstami gob je sicer veliko uitnih, e vepa je neuitnih in strupenih.

Gobe niso priporoljive za majhne otroke in stareje s prebavnimiteavami. Zaradi posebne sestave celi

ne stene so gobe teje prebavljive,kar velja tudi za kakovostneje vrste.

Gobe so hitro pokvarljiva hrana, zato jih je treba uiti takoj, ko smo jihnabrali, ali vsaj naslednji dan. Starih, rvivih, z vodo prepojenih in

plesnivih gob nikoli ne uivajte! Gob nikoli ne jejte pogretih. Ne uivajte gob v velikih koliinah, temvele kot dodatek ali zaimbo. Zamrznite in konzervirajte le gobe, za katere ste popolnoma prepriani, da

so uitne. V nasprotnem primeru ste lahko izpostavljeni zastrupitvi skozi

dalje asovno obdobje. e vam kdo podari gobe, jih uivajte le, e gobarja dobro poznate.


10/26

Ob sumu na zastrupitev ali pri zastrupitvi takoj poiite bolnininopomo. Priloite tudi izbruhano vsebino in ostanke gob. Dobro je, e(po)veste, od kod gobe izvirajo, kdo, kdaj in kje jih je nabral oziroma kje sobile kupljene, kako so bile pripravljene, kdo vse jih je jedel. Natanno je

treba vedeti, koliko asa je minilo od zauitja do prvih znakov zastrupitve,koliko je bilo gob in katere, kakni so znaki zastrupitve in v kaknemasovnem zaporedju so se pojavljali ter kakno pomoje bolnik e dobil.Koristijo lahko tudi informacije o morebitnih alergijah in drugih boleznih.

V primeru zastrupitve je treba opazovati tudi druge osebe, ki so zauileisti obrok.

Pri sumu na zastrupitev ne smemo uivati alkohola ali mleka, sajpospeujeta prehajanje strupov v kri.

Tudi uitne gobe imajo lahko za posledico zastrupitev, e so bileneprimerno konzervirane, pripravljene ali pogrete.

Pri gobah loimo dve obliki zastrupitve: Zastrupitev nastopi od ene do tirih ur po zauitju. Znaki so bruhanje,

slabost, driska, glavobol. Te zastrupitve so manj nevarne in obiajno nisosmrtne.

Inkubacijski as od zauitja teh gob (zelena munica, koniasta munica,spomladanska munica ) do prvih znakov zastrupitve je od 6 do 24 ur.Najprej se pojavijo slabost, bruhanje, drsika, trebuni kri. Znakom se

pridruijo e mono znojenje, huda eja in kri v meih, udi pa postanejohladni. Prvi znaki zastrupitve lahko po zdravljenju ponehajo e prvi dan,vendar pa se po dveh do treh dneh navideznega zdravja pojavi zlatenicazaradi okvare jeter, znamenja, znailna za prenehanje delovanja ledvic inmotnje zavesti. e zdravljenje ni pravoasno, sledi pri hudi zastrupitvismrt v 20 do 50 % e v prvih petih dneh. e bolnik preivi kritinetrenutke, pa so oitne posledice okvare ledvic.

________________________________________________________________

Zvijae za sanjsko postavo (www.njena.si)

S kavo nad maobeKaj pravite o skodelici prave turke kave ali espresa? Znanstveniki so ugotovili,da mona rna kava spodbuja presnovo. e nekaj ur po uitju tega omamnegavroega napitka telo raztaplja maobe, ki jih vnaamo vanj. Torej, skodelica (alidve) kave na dan odplavlja kilograme stran! A ne pretiravajte: prevekave lahko

kodi!


11/26

Skuta zoper voljo lakotoVas je sredi dela zagrabila volja lakota in e razmiljate o ipsu, okoladi terocvrtem krompirku? Stran s pregrenimi mislimi! Ob sebi imejte vedno (enakovelja za napade lakote doma) pusto skuto. Jejte jo poasi, liko za liko. e vam

navadna skuta ni ve, lahko jeste tudi takno z okusom sadja. Pazite le, da imaim manj maob in sladkorja. Skuta je namreprava beljakovinska bomba.Beljakovine v organizmu zniujejo raven krvnega sladkorja in tako z malico, kine redi, elegantno premostimo najhujo lakoto.

Masla nikarSodite med tiste, ki si ne predstavljajo zajtrka brez kruha z maslom alimargarino? Obema se v prihodnosti raje izogibajte. V eni sami liki masla seskriva 150 kalorij. Zjutraj si raje na rn kruh namaite pusto skuto ali ga

obloite s sveim ovjim sirom, pa boste naredili veliko dobrega za svojo postavo.Pri kuhi uporabljajte olivno olje.

im manj oljaNaj bo v tem asu na vaem jedilniku im vesolat, pa bodo kilogrami hitrokopneli. Toda kljub vsemu bodite pozorni na naslednjo past: ko boste zabelilisolato, kanite nanjo malo olja. Najbolje je, priporoajo strokovnjaki, da uporabiteolivnega ali bunega. Koliko? Slabo liko za eno osebo. e malo kisa ali sokalimone, pa bo sezonska solata, polna vitaminov in mineralov, nared. In za povrhse od takega obroka ne boste niti malo zredili!

________________________________________________________________

OI - Ohranimo zdrave oi! (www.njena.si)

PrehranaDa celice v oesu lahko pravilno delujejo, potrebujejo zadostno koliino vitamina

A. Tega je najvev korenku, zeleni in rumeni zelenjavi, sadju, ribjem olju inmleku. Poleg omenjenega vitamina so zelo pomembni e vitamin B2 (nahaja se vbrokoliju, mlenih izdelkih, itnih zrnih in kvasu), vitamin E (najvega je vrastlinskih oljih in oljih itnih kalkov) ter vitamin C (v peterilju, kiviju, ipku,

papriki in rakitovcu). Poleg vitaminov ne pozabite na oreke, ki vsebujejo velikoselena, ter pijte dovolj tekoine. Pred UV-arki oi najbolje itijo paradinik,

peterilj in pinaa iz kopriv.

Vaje za bolji vid

Vaje lahko izvajate preventivno kot tudi e e nosite oala ali kontaktne lee. Znjimi ohranjate oziroma v nekaterih primerih lahko celo izboljate pronost
http://www.njena.si/http://www.njena.si/


12/26

oesnih miic.- Za dober vid je zelo pomembno, da oi dobijo dovolj kisika, zato globokodihajte!- Oi vekrat na dan sprostite, tako da jih zaprete in prekrijete z dlanmi ter se v

mislih podate v svoj najljubi kotiek sveta.- Oi si vekrat dnevno zmasirajte, tako da jih zaprete in s kazalcema drsite ezveke v obe smeri.- Nikoli ne glejte naravnost v sonce ali lu!- Vekrat dnevno se zravnajte, glavo drite pri miru in premikajte zgolj oi.Enkrat skrajno v levo, nato skrajno v desno, navzgor in navzdol. Oi v vsakem

poloaju zadrite nekaj sekund in krog nekajkrat ponovite.- Zavestno meikajte! Kdarkoli in kjerkoli se spomnite.

Do dobrega vida brez leali operacije (www.njena.si)

1.Pomnjenje in predstavljanjeSte vedeli, da pomnjenje barv, ko imate oi zaprte ali pokrite z dlanmi, pomaga,da barve bolje vidite tudi v resninosti? Eden izmed mnogih Batesovih bolnikovsi je popravil vid s pomnjenjem cveta zlatice. Podoben uinek boste dosegli, e siboste predstavljali prelep sonni zahod.

2. Pokrivanje z dlanmiZ vboenimi dlanmi, ne da bi pristikali na oesne jamice, popolnoma pokrijte oi,da se bodo v temi sprostile. Mislite na kaj lepega, posluajte glasbo ... Vajo

ponovite dva- do trikrat- na dan, po deset minut. S to vajo si boste dodobrasprostili oi in pomirili ivevje.

3. ZibanjeZibajte se na mestu in imejte oi uprte v oddaljeno toko, vaja je priporoljiva zasprostitev oi in njihovo prilagoditev. Hkrati izmenino meikajte na levo indesno oko, to je dobro za ienje in vlaenje oi, hkrati onemogoa strmenje, kibi oi utrudilo. e posebej vam bo meikanje koristilo, e ivite v prostorih ssuhim ali zakajenim zrakom. Vajo ponovite stokrat na dan. Meikanje je zelokoristno med branjem.

4. SplakovanjeImejte zaprte oi in izmenino, najprej s toplo, potem e s hladno vodo,

pokropite in tako spodbujajte prekrvitev oi. Vaje se lotite prvi

zjutraj in nato


13/26

e zveer, zjutraj zanite s toplo vodo, zveer pa vajo zanite z mrzlo. Ponovitevajo dvajsetkrat.

5. Ostrenje pogleda

Vzemite v vsako roko en svinnik. Prvi svinnik podrite pred obrazom, drugegadrite na oddaljenosti roke. Najprej izostrite pogled na enega, nato na drugega.Ugotovili boste, da boste svinnik, katerega ne gledate izostreno, videli dvojno.Vajo ponovite dvanajstkrat. Obstaja e druga vaja za ostrenje pogleda, ta je, dase osredotoate samo na svinnik, ki ga drite pred obrazom, najprej z enimoesom, nato pomeiknete in izostrite sliko e z drugim oesom.6. Sprehajanje s pogledomIzberite si neki predmet. Ne strmite vanj, temvese s ogledom sprehajajte ponjem gor in dol, levo in desno. Kraja, kot je razdalja, bolj koristna bo ta vaja za

oesne miice.

7. Masaa oiZ njo si boste sprostili pretirano napete oesne miice. Oi zaprite in rahlo skazalci drsite prek vek in okoli oi. Opazujte barvne mavrice, ki jih boste zaznali

pod zaprtimi omi. Zopet si rahlo zmasirajte rob lasia in tilnik. Vse bodobrodejna vpliva na miice, sprostilo bo krevito napetost, ki slabo vpliva navid.Poleg omenjenih vaj bo na zdravje oi dobrodejno delovalo tudi gibanje, saj tovpliva na dobro prekrvljenost oi. Da, s telesno vadbo urite tudi oesne miice intako skrbite, da ne bi postale toge. Idealen port za oesne miice je na primernamizni tenis, saj oi nenehno potujejo za ogico. Tudi prehrana precej vplivana vid, odlina za zdrave oi so naslednja ivila: borovnice, rno grozdje,

paprika, paradinik, agrumi, gobe, alge, soja, bue, pinaa, mastne ribe, peteriljin olje kalkov.

Kako premagati utrujene oi?- Zelini pripravki(www.njena.si)

Kamilini obkladki 1 ajna lika posuene kamilice 1 skodelica vodeVodo s kamilico zavremo in pustimo, da postane mlana lahko tudi hladna. Vkamilini aj namoimo vatirane oesne blazinice in si jih za 15 minut poloimona oi.


14/26

Obkladki s smetilko 1 ajna lika smetilke 1 skodelica vodeSmetilko poparimo z vroo vodo in pustimo stati nekaj minut, da pripravek

postane mlaen. Obkladke poloite na oi za 15 minut.

Proti kolobarjem okrog oi Zjutraj, ko vstanete, si na oi za nekaj minut poloite kolobarja svee kumare.Vae oi bodo svee in manj zateene. Pomagali bodo tudi obkladki iz zelenega ali pravega aja. Vreke aja zaminuto namoite v vrelo vodo, nato pa postavite v hladilnik, dokler se neshladijo. Ohlajene poloite na oi za najve10 minut.

Sproanje z barvami in veliko gibanjaOi vam bodo hvalene, e se boste veliko gibali na sveem zraku. Sprehodi po

gozdu in zelenih travnikih so tako vekot dobrodoli. Zelena barva namrenesamo sproa telo, duha in um, tudi na oi deluje sproujoe. Zato se vekrat nadan skuajte zazreti vanjo.Dober trening za vzdrevanje in razgibanje oesnih miic so tudi porti z ogo:tenis, namizni tenis, badminton.

Prehrana za zdrave oiVsak okulist vam bo poloil na srce, da je za zdravo oko pomembnauravnoteena prehrana z veliko sadja in zelenjave. Pomembni so predvsemvitamini A, E, C in cink, ki naj bi sestavljali vsakodnevne obroke.Vitamin A (dober za koo, lase, oi in za vzdrevanje imunskega sistema): senahaja v ivilih, kot so: mleni izdelki, jajca, ribe, stronice, hladno stisnjenarastlinska olja.Vitamin C: agrumi, veina sadja in zelenjave, brokoli, paprika.Vitamin E: rastlinska olja, jajca, ribe, polnovredna ita, lea, fiol, oreki,semena.Cink: mleni izdelki, ribe, koljke, polnovredna ivila, stronice, korenje, esen,kalki.

________________________________________________________________

Ali ste kronino utrujeni? (www.njena.si)

Moni vzroki (ki jih lahko potrdi in zdravi samo zdravnik):

- Teave s itnico:

itnica je leza v spodnjem delu vratu, ki izlo

a hormontiroksin, s pomojo katerega potekajo v telesu kemine reakcije. e deluje itnica


15/26

prehitro, so vsi procesi v telesu pospeeni, zaradi esar prihaja do potenja,pospeenega bitja srca, hujanja. e je delovanje itnice upoasnjeno, pa jeutiti nenehno utrujenost, koa se izsui, telesna tea brez razlogov naraste, tudilasje lahko izpadajo.

- Depresija: Vsaj ena od osmih ensk trpi zaradi depresije. Koncentracijapopusti, obutki potrtosti in utrujenosti pa loveka onesposobijo za opravljanjevsakdanjih dolnosti. Poleg utrujenosti prepoznate depresijo po obutkihmanjvrednosti in nemoi, motenem (daljem ali krajem) spancu, slabem ali

poveanem apetitu, teavah s prebavo, izgubi interesa za dejavnosti, ki so vaspoprej zanimale, po razdraljivosti in v najhujih primerih - tudi misli nasamomor.

Anemija: Slabokrvnost prizadene kar eno od petih ensk, bodisi zaradiosiromaene prehrane ali nezmonosti telesa, da bi proizvajalo dovolj rdeihkrvnik, ki vsebujejo elezo. Premalo eleza v krvi povzroa, poleg utrujenosti inzaspanosti, tudi podhladitev telesa in peanje spomina. Verjetneje je, da steslabokrvni, e imate mono menstruacijo in je slabokrven e kdo iz vae ojedruine.

Sladkorna bolezen: Sladkorna bolezen, ki jo povzroa nezadostno izloanjeinzulina iz trebune slinavke, se dostikrat zane zelo poasi. Bodite pozorni, e

poleg utrujenosti utite nenehno ejo in morete velikokrat urinirati. Bolj soogroeni tisti s preveliko telesno teo.

________________________________________________________________

Jabolni kis: skrivnost naih babic za vitko telo(odmevi.zdravstvena.info/story.php?...)

jabolni kis kar postavite napolico vae kopalnice. Med

tuiranjem si nekaj kisa vlijte v dlanali pa z njim prepojite umivalno

gobo. Temeljito se zdrgnite po celemtelesu: zanite pri stopalih,nadaljujte po nogah in zakljuite zrokami. Vonj po kisu bo zelo hitroizginil, na telesu pa bo ostala

udovita sveina in pomaga pregnaticelulit.


16/26

Domae mere za ivila naih babic (etocka.si/kulinarika)

Nae babice vasih niso imele kuhinjskih tehnic, zato so uporabljale svoje mere,ki pa so lahko v pomotudi sodobni gospodinji:

- 1 zvrhana velika lica moke 20 g

- 1 zravnana velika lica moke .10 g- 1 zravnana velika lica sladkorja ...12-15 g- 1 zravnana velika lica soli 12-15 g- 1 zravnana velika lica zdroba ...10 g- 1 zravnana velika lica ria 15 g- 1 zravnana velika lica kae ...15 g- 1 zravnana velika lica drobtin ..10 g- 1 velika lica mleka ali vode . .10 g- za jajce velika kepica surovega masla .40 g

- 1 zravnana lika pecilnega praka .2-5 g- 5-6 krompirjev 500 g- 8-10 drobnih krompirjev 500 g- 5-6 debelih jabolk 500 g- 10-12 drobnih jabolk ..500 g- kronik za juho 3/8 1/2 l- navadna skodelica oz. kozarec .2/8 l- 8-9 lic tekoine ..1/8 l
http://etocka.si/kulinarika/2008/01/16/domace-mere-za-zivila-naih-babic/http://etocka.si/kulinarika/2008/01/16/domace-mere-za-zivila-naih-babic/http://etocka.si/kulinarika/2008/01/16/domace-mere-za-zivila-naih-babic/http://etocka.si/kulinarika/2008/01/16/domace-mere-za-zivila-naih-babic/


17/26

Slovenska kuhinja neko(www.kulinarika.net)

Slovenija se lahko ponaa z odlino kuhinjo. Oivimo pozabljene recepte naihbabic, pa tudi druge recepte domae kuhinje in tako obogatiti nao mizo.Res pa je, da pod nazivom slovenska kuhinja marsikdo misli le na gance, kislozelje, kranjske klobase, krvavice in potico.

Slovenska ljudska kuhinja je "teka", kalorina, mnoge njene jedi so tekoprebavljive. Uporablja veliko ivalske maobe (ocvirkov, zaseke, slanine, loja),svinine, monatih jedi, krompirja in fiola, masla, smetane in jajc (v gorenjsko

prato gre kar 24 jajc), tudi gobe niso redke, zelenjave z izjemo zelja in repe pa jerazmeroma malo. Mnoge od teh jedi danes ocenjujemo kot nezdravo prehrano.To velja tako za kmeko kot za meansko kuhinjo. Kmetje so viek kalorij"pokurili" s trdim delom, meani pa so se debelili in umirali od kapi in drugihbolezni.

VPrekmurju so jedli "upe" e pri zajtrku, dostikrat pa so bile tudi glavna jed.Ob praznikih in posebnih prilonostih so postregli celo dvojne juhe. Ponekod sov juho zakuhavaliproseno in ajdovo kao ali dodajali smetano in kislo mleko.V vinorodnih goricah so kuhali celo vinsko juho.

Bolj revne so bile juhe na Gorenjskem, prevladovale sopreganka, krompirjevain goveja juha. Najbolj so cenili govejo juho z rumenimi, mastnimi "cinki" in

plavajoim mozgom. Priljubljeni so bili vranini ali moganovi cmoki.

Posebnost sta bili kotrunova juha z repo in ocvirkova juha. Na Dolenjskem sonajvekrat uivali krompirjevo juho. Vpredelih s planarijami so bile znanejuhe sirnice.

Mnoge juhe, npr.preganko, so kuhali po vsej Sloveniji, eprav v vsakempredelu drugae. Po vsej Sloveniji kuhajo riet, ki je jeprenj s suhim mesom.Ponekod dodajajo eplje ali suhe hruke.

VAlpskih predeli Slovenije so doma are. V njih so kuhali slabe dele suhegamesa, zlasti drobnice, ter razne vrste "praije zelenjave", najvekrat rumenokolorabo, repo, rumeno ali rdee korenje in krompir.
http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/


18/26

VBeli krajini kuhajo brezmesno aro. aram so dodajali proso ali jemen. Ssodobno zelenjavo je mogoe are izboljati.

aram so podobnejote, ki so nastale iz monikov. Kmetje so v monike

zakuhavali razne zelenjave ter sadje, predvsem pa kislo zelje in repo, vasih sododajali suho svinino.

Mesne juhe so bile v kronikih le v nedeljah in praznikih, bolj pogosto pa pribogatejih kmetih in meanih. Poleg govejih juh so slovele kurje juhe, za katereso verovali, da so zdravilne in prinaajo zdravje bolnikom, nosenicam in

porodnicam. Revei pa so jedli predvemjeprenovo juho in monik. Juham sopodobne obare ali ajmohti, ki so bili pri Slovencih nadvse priljubljeni.Pripravljali so jih s preganjem, vsebujejo pa meso, drobovino, krompir in

tevilne druge dodatke. Zelo cenjena je bila kurja obara z ajdovimi ganci, naDolenjskem pa so poznali abjo in poljo obaro.

eprav so Slovenci uivali vse vrste mesa, so ga imeli na mizah le v nedeljah inpraznikih. VBeli krajini in na Primorskem, so jedli tudi drobnico, v vsehpokrajinah pa najvekrat praia. Pogosta je bila perutnina, na Martinovo so sijedci privoilipeeno gos, raco, purana, kopuna, petelina in koko. NaDolenjskem in Notranjskem so jedli polhe in ponekod celo jea (le kako so gaodrli?), do raje kuge v 19. stoletju pa so na Notranjskem lovili rake.

Na Cirknikem jezeru so prebivalci med osekami kar s koi nabirali ribe, jihnasolili in posuili ali dimili. VPrekmurju so jedli krape in postrvi v bunemolju. Na Primorskem so znane ribje juhe, jegulje v vinu, sipe na aru, polnjenelignje, kampi v vinu. Znamenita istrska jed jepolenovka ali bakalar, ki jouivajo za praznike, zlasti Boi. Ribo stolejo in ji dodajo olivno olje teresen.

Eden od najvejih praznikov je bil dan kolin. Zaklali so praia in naredilikrvavice, peenice, kranjske klobase, znamenite slovenske elodce (npr. gorenjski,savinski, notranjski in prekmurski elodec), jetrnice, slanino, ocvirke, zaseko in

e marsikaj. Krvavice so pripravili iz glavine, drobovine, kokov mesa, masti inslanine, proseno, ajdovo ali jeprenovo kao, diavami in krvi. V novejem asudodajajo ri. Primorci so vmeali celo sladkor in rozine. Klobasam brez krvi sorekli bele klobase. Iz vode, v kateri so se kuhale krvavice, so pripravili godlo. Naspodnjem Gorenjskem so zaseko zmleli iz svee slanine, na zgornjemGorenjskem pa iz prekajene. "Stranski produkt" kolin je bila tudi olca. Kmetjeso si izdelovali tudi salame in jih s klobasami, rebri in drugim mesom suili vdimniku. Le na Krasu in ob obali so na vetru suiliprut. Salame in klobase somorale biti iz najboljega mesa in slanine, prekajene in kljub temu sone.


19/26

Ponekod je specialiteta unka, peena v kruhu. VPrekmurju so koline jedli zbujto repo (bujti pomeni ubiti).

Znameniti so koroki mavlji. Meso svinske glave, prepraen kruh, ajdovo kao

in zaimbe zavijejo v svinsko mreico in spe

ejo. Podobna jegorenjska prata.Meso svinske glave, ostanke peenke, unke, kruh, jajca in zaimbe zmeajo in

speejo v svinski mreici.

Iz tajerske prihajajopeena martinova gos, konjiki lonec z govejim repom,flosarski gola in savinski flosarski zrezek.

Nai prednamci niso bili zelenjavarji. Najvekrat so jedli zelje terkislo zelje inkislo repo, fiol, bob, leo, ieriko, ponekod tudi kumare in bue, v Istri pa sopoznalijajevce.

Iz tajerske izhajapeeno tajersko zelje z zmleto govedino in svinino, kao insmetano. Zelje so vlagali tudi v truklje.

Druga tipina slovenska zeljenjava je kisla repa. Bujta repa je kisla repa sproseno kao. Najvekrat so jo jedli s kolinami. V mnogih krajih Slovenije so nakmekih peeh suili repne olupke, ki so jim rekli aleluja, iz njih so pozimi kuhali

juho. Druga skromna jed je bila smojka oz. kuhana repa s proseno kao, doma vPoljanski dolini in okolici kofje loke.

Regrad so nabirali Slovenci e pred stoletji. e danes je regratova solata skrompirjem zelo islana.

Redna hrana je bilafiol terlea in bob. Krompirse je uveljavil ele v 18.stoletju. Priljubljen je bil krompir v oblicah z maslom, kislim mlekom ali solato.Ponekod so zmeali stlaen krompir s stlaenim fiolom in dobili znamenitegameteva.

V srednjem veku so prebivalci uivali tudi elod. Kasneje so omejili gozdni

jedlinik na kostanj. V Brdih je doma maronova juha. Vasih hude lakote somnoge divje rastline, zlasti jagodievje, bile starim Slovencem bogat virvitaminov.

Slovenci so e od nekdaj nabirali in jedligobe. zato ima tudi vsaka vrsta gob veljudskih imen, npr. jeek, moek, smrek, maslenka, noroglavka. Bolj znani gobjijedi sta jurkova in lisikina juha ter gobje ajdove kae. Na tajerskem so peklicelogobjo potico, na Dolenjskem pa so z gobamipolnili klobase. V slovenski Istrikmetje nabirajo tartufe.


20/26

Stare in tradicionalne slovenske jedi so kae. Kae omenja e Valvazor v svojiSlavi Vojvodine Kranjske. Najvekrat je bila na mizi prosena kaa, ki jo danesskoraj ne kuhamo ve. Prosena kaa je bila simbolna jed na enitvovanju, ker najbi zagotavljala rodnost. Na drugem mestu je bila jemenova kaa (riet), na

tretjem pa ajdova. Kao so pogosto pripravljali s epljami, repo ali zeljem.Ajda je doma iz Daljnega vzhod. V Evropo so ajdo prinesli Mongoli in se prvipomenja v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Iz ajde kuhamo ali peemo gance,polento, krapke, kao, kruh, potico, pogao, torto, v novejem asu so se pojavilitudi ajdovi rezanci.

Slovenska narodna kuhinja pa je najbolj znana po gancih. VPrekmurju jimpravijo ganki in dodole, na Korokem meta. Poznamo ajdove, koruzne,penine in krompirjeve gance, ki sestojijo iz krompirja in zdroba. VPoljanski

dolini jim pravijo "oenjeni". V slan krop vsujemo moko, ez nekaj asaprebodemo kepo s kuhalnico. ganevke oz. vode odlijemo le toliko, da dobimoitko zmes. Nato jih meamo s kuhalnico tako dolgo, da "pokajo", nakar jih zvilicami nadrobimo v posodo. Zabelimo jih z ocvirki, zaseko ali mastjo e vloncu, nato e po povrini. Na Gorenjskem so ganci bolj drobni in zahtevajo vemaobe. Na Korokem pa suho moko najprej prepraijo, nato zalijejo s slanimkropom in maobo. V Prekmurju jih zabelijo z bunim oljem.

Druga stara jed jepolenta,ki so jo nekdaj kuhali le na Primorskem in na Krasu,

kjer je nadomeala kruh. Med drugo svetovno vojno so Ljubljan

anijedli rezinepolente, ki so jih premazali z marmelado. Rekli so jim "vojna torta". Poleg

koruzne poznamo tudi ajdovo in belo polento. Ponekod ji dodajajo skuto, sir,sadje ali posujejo s cimetom. Na Dolenjskem pa je doma krompirjeva polenta.Tudi polento so kuharji zabelili, da se je kar svetila od masti.

Na Dolenjskem, v okolici Cerknice, v savinski dolini in Idriji so kuharji nadevalitesto in dobili linkrofe. Najbolj znani so idrijski linkrofi, ki so bili polnjeni znadevom iz krompirja, kasneje so dodajali meso in jajca. Na Korokem so doma

ajdovi llinkrofi s sadnim nadevom, krompirjem, mesom in jajci. VSavinskidolinipa so gospodinje vlagale mesni nadev.

amesto italijanskih rezancev so Slovenci raji jedli mlince oz. blince, trgance inkrpice. Znamenita jed slovenskih restavracij je raca z mlinci.Znana narodna jed so truklji, ki jih pripravljajo iz vleenega ali kvaenegatesta, ki ga nadevajo. Po nadevu dobijo truklji ime in jim pravimo orehovi,krompirjevi, pehtranovi, metini, fiolovi in podobni truklji. Nekoso bili namizi ob vseh praznikih - ob pustu, na porokah, sedminah, ob koncu etve in

mlatvah. Polnili so jih s popraenimi drobtinami, jajci, sirom, smetano, slanino,krvjo, fiolom, krompirjem, ocvirki, kruhom, orehi, in drugimi sestavinami.


21/26

Ajdove truklje poznajo na tajerskem, na Gorenjskem pa orehove, skutine insmetanove truklje. Ponekod na Gorenjskem so kuhali truklje v sopari. Poloiliso jih na reeto, pokrili s prtiem in segreli vodo pod reetom. Posebnost so

gorenjski ajdovi truklji s epljevim ali borovninim nadevom ter tajerski

zeljni truklji.VPrlekiji in Prekmurju so domagibanice in podobni krapi. Testo peejo v veplasteh, med plastmi pa je nadev. V nekaterih gibanicah je kar devet plasti. Enaplast je lahko nadevana z orehi, druga s skuto, tretja z makom, etrta z jabolkiitd. Znana prleka gibanica je nadevana s skuto in smetano ter premazana ssmetano in rumenjaki. Loparnice so gibanice, ki jih delajo na loparju, s katerimi

jih vloijo v pe. truklom in gibanicam so podobne repnjae z repnim nadevomter tikvae z bunim nadevom.

Med slaicami slovi slovenskapotica. Kae, da je potica izvirna slovenska jed, vtujih kuharskih knjigah ji pravijo "kranjska" ali "ljubljanska potica". Ime naj binastalo iz "povitnice". Potica je izboljana oblika kolaa, ki jo peemo v modlih,ki jim dajo obliko. Slovenska kuhinja pozna najrazlineje oblike modlov. Vnadevih razlinih potic najdemo orehe, roie, lenike, mak, skuto, smetano, med,pehtran, meto, ocvirke (ocvirkovka), narezano slanino (pehovko), narezano suhosadje, zlasti rozine, kasneje so dodajali kakav in okolado, v zadnjih letih pa so

pri Kulinarini Sloveniji odkrili, da se potici odlino prilega kokosova moka.

Posebnost so ajdove potice, ki jo na Bizeljskem nadevajo s smetano, skuto inorehi.

Slovenci so poznali tudi druge sladkarije, npr.pince,gubanice in arklje, ki pa sene morejo primerjati s potico. Krofe, bobe, mike, buhtelne inflancate ter

jabolni zvitek pozna vsa Slovenija.

Novega porekla so znamenite blejske kremnite in e posebno blejske grmade.Med medenjake sodijo tudi znameniti kofjeloki in dragoki kruhki, ki soizvirneji od lectovih src.

Ena od glavnih slovenskih jedi je kruh. Jedli so ga pri vsakem obroku, jemali soga na konjo, senjo in na potovanja. Kruh so pekli v kruni pei, kamor so gavlagali in jemali ven z dolgimi loparji, ponavadi za ves teden. Peka kruha je bila

pravcati druinski praznik. Bajtarji so pekli kruh iz rne moke, vasih so mudodali otrobe in krompir, gruntarji pa kruh iz bele moke, ki so ji po potrebidodajali suho sadje ali orehe. Poleg belega in rnega, peninega ali renegakruha so gospodinje pekle tudi koruzni, jemenov in ajdov kruh. Poseben kruhtanik so naredili iz peninega kvaenega testa in kislega mleka. Podobna je bila

porona pogaa bosman. Kruh so hranili v hladnem prostoru, dostikrat v viseijh


22/26

krunjakih. Kako visoko so nai prednamci cenili kruh, dokazuje stara navada,da so gostu ponudili najprej kruh s soljo.

Prav tako bi k slovenski kuhinji sodil tudi opis rne kuhinje z ognjiem, loparji

in burklami, lonene in elezne posode. Na Dolenskem so lon

arji pekli posebnesklede s tremi nogami, pod katero so naloili erjavico in kuhali juino na konji,

senji, pri pobiranju pridelkov, na trgatvah itd. Kmeka druina se je vsedla zaveliko mizo v "hii", v sredino so poloili veliko skledo z hrano, iz nje pa sozajemali jed z lesenimi licami in jo nesli v usta. Pri bogatih kmetih so jedlihlapci in dekle pri mizi v drugem kotu. Ohranile so se le nekatere slovenskeklasine jedi od njih, npr. potica, polenta, regratova solata, marsikje kuhajo tudiriet, joto, bograin e kaj.

GOSTIE IZ ASA NAIH BABIC(www.turisticna-zveza.si / Raziskovalna naloga - Trije fantje in kuhalnica)

tajerska kisla juhaZa dobro tajersko kislo juho je potrebno naprej dati v lonec svinjske nogice,repke ali svinjsko glavo, nakar solimo in pustimo,da nekaj asa vre. Dodamo enarezano juno zelenjavo. Ko se meso zmeha, juho zalijemo e z vinom in

okisamo s kisom. Po okusu zainimo e z zaimbami, na koncu pa dodamo ekislo smetano.

Gobova juhaZa gobovo juho najprej na maobi prepraimo ebulo, da dobi zlato rumenobarvo, nato dodamo na listie narezane gobe, jih na rahlo prepraimo, zalijemo zvodo, dodamo krompir in zaimbe ter pustimo, da se vse poasi dui. Juhozgostimo z moko, za nameek pa na koncu dodamo e vino in zameamosmetano. Juho postreemo v skledi ali juniku in potresemo z sesekljanim

peteriljem.Zelenjavna juhaKrompirjev kropec pripravimo tako, da v vodi skuhamo na drobno narezanokorenje, krompir, peterilj in sol. Ko je juha kuhana, bomo zabelili z ocvirki.Zraven bomo ponudili ajdove gance.

Domai kruhMarijo Murko je povedala je takole:

Moko, katero bomo uporabili za domai kruh, najprej presejem v posodo, v kateribomo zamesili testo. V mojih mladih letih smo za to uporabljali nike,
http://www.turisticna-zveza.si/http://www.turisticna-zveza.si/


23/26

te pa smo uporabljali tudi kot posodo za pripravljanje mesne mase za klobase. Nasredi moke naredim jamico, v katero vlijem vzhajani kvas in zmeam z malomoke. Kvas smo vasih imeli vedno doma, kot ostanek testa, ki je vzkipel in se

posuil na kroniku. Danes kvas kupimo, a jaz se e vedno drim starih receptov.

Tako zameani kvas potem pokrijem, da vzhaja. Potem pripravim mlano voditer sol in zamesim testo, pokrijem s prtom in ponovno pustim, da vzhaja.Medtem zakurim pe, obiajno z bukovimi drvi, ki dajejo vetoplote. Ko testonaraste, ga oblikujem v kolae in dam v slamake (iz slame pletena

posoda v obliki poznejega kruha) ter pustim, da testo e enkrat vzhaja. Ko je pepripravljena, erjavico pogrnem ob rob ter z mokro metlo pometem dno pei. Koje vse to pripravljeno, je potrebno z loparjem kolae potisniti v pe. Predhodnojih vedno namaem e z raztepenim jajcem. Odprtino pei zaprem in peempriblino eno uro. Ko je kruh peen, ga vzamemo iz pei ter pustim, da se ohladi.

Pred razrezom kruha vedno naredim z noem potezo kria. To lahko sevedatakoj poveemo s kranstvom in, seveda, velikim spotovanjem, ki so ga imelivasih do kruha.

Svinjska peenkaNajprej natremo meso s soljo, poprom, drobno nasekljanim esnom in lovorovimlistom, in sicer najbolje e dan pred peko. Tako pripravljeno meso nato poloimov namaen pekana kosti in ga prelijemo z vroim oljem ter peemo v peici pri1800 C. Po 20 minutah peenko zalijemo z vodo in jo potem ves as zalivamo z

lastnim sokom, dokler ni nekje po 2 urah zlato rumeno zapeeno.Peeni krapKrap ima pogosto neprijeten vonj po blatu v ribniku. Ljudje so se zomenjeno problematiko spopadali na razline naine - krapa so namakali v kadehin podobno. In kako najbolje reimo ta problem? Preprosto pripravimo kvao, ki

jo naredimo iz nekaj lic kisa in okrog pol litra belega vina ter dodamo vejicopehtrana ter sesekljano ebulo in zatohel vonj bo izginil.

Najprej smo oienega krapa natrli z zaimbami (sol, poper, strti esen inmokatni oreek) ter ga znotraj potresli z rdeo papriko. Tako pripravljenegakrapa smo poloili v e naprej namaen peka. Vse skupaj smo potem polili zvinom in pokrili z rezinami slanine ter krompirja. Tako pripravljeno jed smo v

pokritem pekau pekli 1 uro pri 2000 C oziroma tako dolgo, dokler krompir nizlato porumenel. Pekasmo nato odkrili in krapa prelili z meanico smetane,

paprike, strtega esna in mukata ter tako ribo pustili v odkritem pekau e okrog20 minut. Jed nam je zelo teknila in verjamemo, da so se tudi vam ob branju teganaega recepta cedile sline.


24/26

Suhe mesnineNarezek kot tak lahko sestavlja le ena vrsta mesnin ali pa vevrst skupaj. Ker pav splonem velja, da se najprej nasiti oko, ele potem elodec, je izrednega

pomena, kako pripravimo in araniramo narezek. Rezine narezka morajo biti

tanke, enako velike in debele ter enakomerne barve, saj nam le tako uspe doseisimetrini in estetski videz narezka. Rezine lahko zvijemo v obliki tulca, vrtniceali rozete, s imer doseemo e veji uinek. Za tajersko so najbolj znailne suhemesnine - vratina, klobase, elodec, salame,sueni kosi praijega stegnabunke

Najbolj znailne jedi ob praznikih:

Fure (koline tajerska)

Koline tudi danes na podeelju pomenijo veliko, eprav velikih pojedin, v katerihje bilo prav mogoe, da so pojedli veino praijega mesa, in pijanevanja, ki gaje vasih spremljalo, ni ve. Ohranili pa so se recepti, po katerih e danespripravljajo mesene izdelke. Kljub geografsko majhni Sloveniji pa imamo velikorazliic receptov za iste mesene izdelke, ki se med seboj razlikujejo predvsemzaradi druganega podnebja, prehrambenih navad,obiajev in e bi lahko iskali razloge.Zagotovo so pri nas najbolj znane krvavice, za katere bi lahko rekli, da kolikor jemesarjev in kolikor je gospodarjev.

Meso v tnkiTnka je lesen oziroma pogosteje kovinski ebriek s pokrovom, ki slui zakonzervacijo mesa. To je postopek, ki ga opravimo v asu kolin, e hoemo, da bomeso ostalo dalj asa svee. Ravno to je prednost pred dimljenim mesom, saj jemeso iz tnke bolj svee. Meso po postopku razsola najprej operemo in potemspeemo ter ohladimo. Nato moramo v tnko vliti nekaj tekoe masti, ki morabiti ohlajena, vendar e vedno tekoa. Na to mast potem izmenino nalagamomeso in vlivamo mast. Bistvenega pomena pa je, da mora biti med plastema

mesa nekje za dva prsta masti, e bolj pomembno pa je, da pazimo, da mastnalivamo tako, da zraven ne pride zrak. Ko konamo s plastenjem, tnko

pustimo, da se vsebina popolnoma ohladi, tesno pokrijemo in hranimo v shrambi.

Orehova poticaPotica, za katero bi lahko rekli, da je izvirno slovensko pecivo, katere izvirnikimena povitica pomeni zavita. Seveda je samoumevno, da vsaj za velike praznike

po slovenskih domovih zadii po potici. Potic poznamo vevrst, ime pa dobiponavadi po nadevu, ki ga ima.

Rrecept gospe Vike Hrnec, ki je zaupala naslednje: Vzamete:


25/26

Za testo Za nadev1 kg bele moke 1 kg orehovih jedrc5 dag kvasa 25 dag surovega masla l mleka 1/8 l smetane

8 rumenjakov 8 beljakov2 zavitka vaniljevega sladkorja 1 dl rumaLupina limone 1 limona20 dag sladkorja0,3 dl sladnega ganja1 jajce

Ker imamo orehe doma, jih moram, seveda najprej otrebiti in zmleti. Natozakurim v pei ter medtem, ko gori, presejem moko v posodo, kjer bom mesila. V

moko naredim majhno luknjo in vanjo vlijem vanjo zmes mlanega mleka, licesladkorja ter kvasa, dodam nekaj moke ter pustim, da kvas zraste. Testozanem mesiti, ko kvas zraste in ga mesim tako dolgo, da se testo ne prijemarok. Potem ga pustim vzhajati. Medtem, ko testo vzhaja, si pripravim nadev.Pripravljeno testo enakomerno razvaljam, nanj namaem nadev in ga potrosime z rozinami, ki so bile predhodno namoene v rumu. Tako pripravljeno potico

potem zvijem in poloim v namaen pekain pustim vzhajati e eno uro. Ko jepeprimerno vroa, potico premaem e s stepenim jajcem in jo na vemestihprebodem, da se peena skorja ne loi od nadeva. Peem jo priblino eno uro.

Peeno obrnem na prt ter pustim, da se ohladi, posipam s sladkorjem innareem.

Pustni krofiPustovanje si dandanes teko predstavljamo brez krofov in tekmovanja

gospodinj, katere krofi bodo imeli lepe vence. Stvar v preteklosti ni bila kajbistveno drugana, le da so gospodinje vepripravljale flancate oziromatreske, kot jih pogosto na podeelju imenujemo. Babice so krofe pripravljale iznavadnega krunega testa in jih cvrle v masti, zato je bilo tudi njihovo uivanje

omejeno do pepelnine srede.

In kaj potrebujemo?1kg moke15 dag masla5 rumenjakov1 celo jajce1 lica sladkorja4 lice ruma

5 dag kvasa2dcl mlanega mleka


26/26

sok ter lupina ene pomaranesolsladkor v prahu za posipanjemaoba za cvrtje

Sadni kruhe posebej ob praznikih je nepogreljiv sadni kruh, katerega pripravljamo izsuhega sadja.

Recept:1/2 kg orehov20 dag smokev20 dag olupljenih mandeljnov

12 dag citronata20 dag rozin11/2 dl ruma4 jajca1/4 kg sladkorja10 dag rene moke moke17 dag penine moke

Navodilo: Sadje zrei precej na debelo, ga polij z rumom in pokrij ez no, da se

napoji. Drugi dan napravi iz beljakov sneg, vtepi vanj sladkor in dodajrumenjake. Ko je dobro razmeano, pridaj reno in penino moko ter sadje.Napravi truco in jo poasi peci v peici uro dolgo, da je lepo rumena.

________________________________________________________________

V upanju, da bo za vsakega nekaj - pa sreno

27272811-NEKAJ-DOBRIH-NASVETOV-NAŠIH-BABIC1

Documents

Transcript of 27272811-NEKAJ-DOBRIH-NASVETOV-NAŠIH-BABIC1