218 Kapital 02 02 2011

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 01.02.2011, 13.00~.

MBI 10 1,38%MBID 0,26%OMB 0,09%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 44,92 EVRO/DOLAR 1,37

NAFTA BRENT 100,34EURORIBOR 1,66%

PETOK, VO

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.02)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

1

sred

a.0

2. f

evru

ar

i. 2

011

| br

oj 2

18 |

godi

na 1

| ce

na 2

0 de

n. |

tel.

2 5

5 14

41

| fa

ks. 2

58

14 4

0

1

VOVEDNIKVERICA JORDANOVA PROMA[ENA IN-VESTICIJA

� STRANA 2

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

SEWORA@OT I NARODNATA BANKA� STRANA 14

0

[TO MISLAT EKONOMISTITE ZA KAPITALNITE INVESTICII?

TRIUMFALNATA KAPIJA I @I^ARNICATA NAJPROMA[ENI VLADINI PROEKTI?!� STRANA 12-13

0000

� STRANA 4

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

EKONOMIJA VO PARLAMEN-TARNA KRIZA� STRANA 14

6 44

� STRANA 4

PAZAROT NA AVTOMOBILI E PREPLAVEN SO STARI VOZILA

KOLUMNAM-R ZORAJOVANOV

EKONOMVO PARL

DALI AVTOSALONITE VO MAKEDONIJA ]E STAVAT KLU^ NA VRATA?!

PORADI BLOKIRANI SMETKI, 27.473 FIRMI NA CRNA LISTA

ZABRANET BIZNIS I ZA ^LENOVI NA NADZORNI ODBORIOVIE FIRMI, ^LENOVITE NA NIVNITE UPRAVNI I NADZORNI ODBORI I DOMINANTNITE SOPSTVENICI NE ]E MO@AT DA OSNOVAAT NOVA FIRMA DODEKA TRAE BLOKADATA. EKSPERTITE SMETAAT DEKA OVA E PREMNOGU ANTIBIZNIS MERKA

Otkupniot centar vo Strumica }e se otvori vo juni! � STRANA 10

Koj }e gi utvrduva cenite za legalizacija na delovni objekti? � STRANA 11

SE RAZVIVA POLITI^KATA KRIZA

VMRO–DPMNE OBVINUVA ZA SCENARIO, SDSM GO POTVRDUVA! � STRANA 7

...POGLED NA DENOT...QUP^O ZIKOVVELJANOVSKI I “STOLBOVITE NA DEMO-KRATIJATA”!� STRANA 5

Navigator2 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Milioni evra pribli`no se o~ekuva da sobere Vladata od otkup na dvorno mesto za edno evro po metar kvadraten. Do krajot na rokot, koj zavr{i na 31 januari, vkupno 102.114 gra|ani, semejstva i firmi podnele barawe za otkup na dvorno mesto. Ako ovoj broj na barawa se pomnoì so najmalku 100 metri kvadratni po edno barawe, toga{ proizle-guva deka Ministerstvoto za finansii bi trebalo da sobere najmalku 10,2 milioni evra. Po istekuvaweto na rokot Vladata donese odluka da go prolongira rokot za koj gra|anite i firmite treba{e da podnesat barawe.Od vkupniot broj podneseni barawa vo zakonski predvideniot rok, spored Ministerstvoto za finan-sii, se podneseni 100.338 barawa od fizi~ki lica, a ostanatite 1.776 se pravni lica ili firmi.10

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERICA [email protected] JORDANOVSKAVERICA JORDANOVSKAjorj danovska@@kappital.com.mk

Ne moàm ni da zamislam so kolku reklami i kolku dolgo }e n$ bombardira Vladata ako godinava od predvidenite 380 milioni evra uspee da izgradi nekoj avtopat, ako ja mo-dernizira èleznicata ili izgradi barem eden od najavenite studentski domovi. Si zamisluvam kolku stranici vo ves-nicite }e otkupi za da gi stavi na slika novite kapitalni objekti i pod niv da doobjasni so zbo-rovi kolku e va`no za idnite generacii toa {to go napravile! Kolku li gordo premierot i minis-trite }e sakaat “da im gi objasnat novoizgradenite op{testveni vrednosti”, me|u drugoto, i preku skapi mediumski kampawi?Mora da se priznae, ako toa se slu~i - navistina }e zasluì da se najde na reklama!No, ne moè da se najde nitu edna racionalna pri~ina zo{to ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, re{i da zapo~ne ad hok neplanirana re-klamna kampawa preku koja na po{irokata javnost & gi objasnuva najnovite predlog-izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie. Situacijata e pove}e od apsurdna. Re~esi nevidena dosega. Minister koj plani-ra reformi koi gi zasegaat site visokoobrazovni in-stitucii i nivnite studenti po logikata na ne{tata prvo istite treba da gi stavi na javna rasprava. Taa rasprava, kako {to sme u~ele po kniga, no i

PROMA[ENA INVESTICIJA

SREDA 02 FEVRUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

kako {to sekade vo normalni op{testva e praktika, se pravi preku organizirawe stru~ni raspravi so rele-vantni u~esnici, se dràt prezentacii pred zasegnatite strani, pa se izleguva na javni debati na televizija... So eden zbor, se sozdava fidbek na tema reformi, so tie koi gi zasegaat refor-mite. Duri na kraj, koga se znae kakvi i vo koj pravec }e bidat reformite, minis-terstvoto ili vladata pravi procenka za opravdanosta i neophodnosta od mediumska kampawa.Kaj nas, kako i mnogu dru-gi raboti, s$ po~nuva od opa{kata. Ministrite, od samo nim poznati pri~ini, glumat ludilo vo nivniot “reformski” zanes. Kulmi-nacijata ja postigna Todorov so kampawa za zakonski izmeni, koi ne se ni vlezeni vo procedura. Duri potoa toj na dekanite }e im objasnuva {to saka da postigne i da gi slu{ne nivnite sugestii??? Ovaa kampawa pokrenuva nekolku dilemi: kolku pari i zo{to potro{i ministerot? Komu se obra}a so reklam-ite i kakva odgovornost }e ponese za potro{enite pari ako ovie predlog-izmeni ne dobijat zeleno svetlo? Ili vo najapsurdna situ-acija, {to ako ministreot se predomisli i go povle~e predlog-zakonot?Od Vladata sigurno nema da go dobieme odgovorot na ovie pra{awa. Kako {to nieden novinar dosega ne dobil konkreten odgovor kolku pari se tro{at za vladino reklamirawe? Dali i koj gi meri efektite od vladite kampawi? Dali vo izminatite godini, otkako postoi ovaa silna vladina aktivnost, opadna brojot na narkomani i abortusi, dali se zgolemija stranskite investicii i stranskite turisti, dali se namali

semejnoto nasilstvo, a se zgolemi tolerancijata me|u lu|eto? Nizata na ne do kraj jasni vladini reklami se ~ini nema da zapre. Naprotiv, namalenoto tempo na vla-dino reklamirawe, {to lani silno se po~uvstvuva i vo finansiskite bilansi na pove}eto marketing-agencii i mediumite, godinava se vra}a vo igra. Od po~etokot na godinata startuvaa kam-pawite za “uspe{nite”sudski reformi, za dostignuvawata vo zdravstvoto, za katastarot i, sekako, za reformite vo visokoto obrazovanie. Svetskite marketing-eksperti velat deka kampawite se dolgoro~na investicija koja }e dade efekti po nekolku godini. Ako site priznaeme deka Makedonija defini-tivno potfrla na poleto na investicii vo ekonomijata, i doma{ni i stranski, edinst-veno so {to moè da se po-fali Vladata e porastot na investicii vo reklami. Za àl, tie investicii nitu ni go bildaat bruto-doma{niot proizvod, nitu vrabotenosta, a bogami nitu gordosta deka ìveeme vo prosperitetno i razvojno op{testvo.

N PAZAROT NA AVTOMOBILI E PREPLAVEN SO STA

DALI AVTOSALO]E STAVAT KLU^

Uvozot na stari vozila vo Makedonija go preplavi pazarot i ja zasiti ponu-data, taka {to na avtosa-lonite koi prodavaat novi avtomobili im se zakanuva seriozna kriza. Odlukata na Vladata da dozvoli uvoz i na avtomobili od SAD }e bide nov udar za ovoj biznis-sektor vo zemjava, koj do pred krizata ima{e zabeleìtelen rast, novi vrabotuvawa i investicii vo deloven prostor. Sega rabotite stojat sosema poinaku. Proda`bata pa|a, pa se postavuva pra{aweto koj }e ja izdrì krizata i dali nekoi avtosaloni vo zemjava }e mora da stavat

klu~ na vrata ili moèbi }e ima grupirawe na bren-dovite vo

nekolku importeri.Podatocite do koi dojde “Kapital” pokaùvaat deka pro-da`bata na novi avtomobili vo 2010 godina e padnata za 28,47% vo odnos na 2009 godina. Golem del od uvoznicite i dilerite na novi vozila ne sakaat javno da ja komenti-raat vladinata uredba, so koja se dozvoluva uvoz na polovni vozila od SAD postari od 10 godini, no soglasni se deka toa dopolnitelno }e im ja ote`ne rabotata.“Makedonskite importeri sekoj na svoj na~in }e se spravi so novonastanatata situacija. Realno, postojat mo`nosti za fatalen razvoj na situacijata za nekoi importeri, no vremeto sekoga{ e najdobar sudija. Od toj aspekt, moàm da kaàm kakov e na{iot stav i strategija. Na{ata kompanija, osven {to nudi vrednost za parite, posto-

jano izleguva vo presret na potrebite na klientite nudej}i novi instrumenti i na~ini na pla}awe. Vakva-ta praksa dosega se pokaà kako mo{ne uspe{na, pa }e prodolìme vo taa nasoka”, veli Zlatko Mucunski, direktor na Por{e-Make-donija, uvoznik na [koda, Folksvagen i Audi.I od drugite avtosaloni prognoziraat te{ka godina.“Sekako deka proda`bata dopolnitelno }e bide namalena. Nie ve}e se naviknavme da rabotime

ZLATKO MUCUNSKIDIREKTOR NA PORШE-MAKEDONIJA

“Se ote`nuva i taka serioznata situacija na proda`bata na novi vozila, no evidentno e deka golem del od klientite ve}e imaat negativno iskustvo so uvezeni polovni vozila. Pri nabavka na kakvo bilo vozilo kupuva~ite se naj~esto emotivni, no eve nekolku razumni razmisluvawa so koi bi trebalo da se soo~i sekoj koj kupuva avtomobil. Ne treba da se zaboravi deka vozilata koi }e doa|aat od amerikanskiot pazar se nameneti za sosema razli~en profil na kupuva~i od makedonskite.”

SRЃAN IVANOVIЌ[email protected]

U

Uvozot na stari vozila vo Make-donija go preplavi pazarot i ja zasiti ponudata, taka {to na avtosalonite koi prodavaat novi avtomobili im se zakanuva seri-ozna kriza. Uvozot i na avtomobili od SAD }e bide nov udar za ovoj biznis-sektor, koj do pred krizata ima{e rast, novi vrabotuvawa i investicii vo deloven prostor. Sega rabotite stojat sosema poinaku. Podatocite do koi dojde “Kapital” pokaùvaat deka proda`bata na novi avtomobili vo 2010 godina e padnata za 28,47% vo odnos na 2009 godina

2010 2009OPEL 822 1.189

VOLKSWAGEN 810 1.040

CHEVROLET 652 966

FORD 603 876

PEUGEOT 476 779

CITROËN 427 691

SKODA 377 675

FIAT 374 546

KIA 372 535

TOYOTA 327 535

HYUNDAI 313 387

SEAT 287 340

RENAULT 271 309

TOP 10 NAJPRODAVANI BRENDA VO MAKEDONIJA VO 2010 I 2009 GODINA

Mnogumina stravuvaat �od stavawe klu~ na avtosalonite

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

DA SE BIDE VO ISTO VREME I MNOGU HRABAR I MNOGU PRETPAZLIV E UMETNOST NA USPEHOT

NAPOLEON BONAPARTAFRANCUSKI VOJSKOVODEC

�

Po uspe{noto pretsta-vuvawe na skromniot makedonski turisti~ki potencijal vo Holandija, direktorot na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, Zoran Strezoski, denovive se nafati da ja promovira zemjava i vo Slovenija. I namesto da se àli i da bara najrazli~ni izgovori, od tipot nema-me more i morska klima, Strezoski vloùva maksi-malen napor da go izvadi na povr{ina i toa malku so koe Makedonija moè da gi voodu{evi stranskite turisti. Lanskite optimisti~ki prognozi na Strezoski deka Makedonija }e stanuva s$ poomilena destinacija za Holan|anite vlegoa vo statistika kako rekordni brojki na holandski tu-

lulka na demokratijata. Pretsedatelot Veqanovski ne moè da gi natera pratenicite da se pri-drùvaat do Delovnikot, se “{tancaat” zakoni, a odbivaat amandmani. Anketnata koja treba{e da go ras~isti incidentot od 1 juli e daleku od zaklu~oci. Ako na ovoj na~in ja re{ava i sostojbata so demokratijata, so opozici-jata na ulica i zako~enata rabota na zakonodavniot dom, spikerot Veqanovski nema pove}e da moè da se amnestira od odgovornosta za lo{oto menaxirawe na institucijata koja treba da bide demokratski stoèr vo op{testvoto.

Pratenicite mu izbegaa na pretsedatelot na Sobrani-eto, Trajko Veqanovski. Spikerot ne samo {to ne uspea re~isi dve godini da gi vrati pratenicite na DPA vo prateni~kite klupi, sega gi ispu{ti “od race” i ostanatite opoziciski partii, me|u koi i najgole-mata, SDSM. Veqanovski ne deluva mnogu zagrièno za toa kako Sobranieto }e prodolì so rabota bez opozicijata. ôvekot duri se ~uvstvuva i navredeno zo{to prateni~kata grupa na SDSM “zad grb”, dodeka bil na slu`beno patuvawe, izlegla od sobraniskata zgrada i demokratijata ja pobarala nadvor od zakonodavniot dom. Dokolku se pogledne rabotata na Sobranieto, toa voop{to ne oddava vpe~atok na

P

� GUBITNIK

P

�MISLA NA DENOT

SAШO DAVITKOVSKI

Skopski pazar }e investira 2,5 milioni

evra vo izgradba na nov deloven objekt, a ovaa investicija e dobredojdena za kriznata ekonomija

IV LETERM

Belgija ima edna mnogu golema sli~nost so

Irak – zemjata ve}e 232 dena e bez Vlada, {to ve}e & se zakanuva na politi~kata stabilnost

BEXET PACOLI

Biznismenot milijarder re{i poaktivno da

se vklu~i vo politikata na Kosovo, a toa zna~i pretsedatelska funkcija

VASIL GRÊV

Ne moè pretsedatelot na Sudskiot sovet na zaminu-

vawe da kaùva deka sudiite treba glasno da prozborat za problemite, koi i toj trebalo da gi re{ava

SPIKER BEZ PRATENICI!

USPE[NA STRATEGIJA

ZORAN STREZOSKI

TRAJKO VEQANOVSKI

ARI VOZILAI namesto da si da bara najrizgovori, od tipme more i morsStrezoski vloùmalen napor dana povr{ina i so koe Makedongi voodu{evi sturisti.Lanskite optimprognozi na StrMakedonija }e s

ONITE VO MAKEDONIJA ^ NA VRATA?!

Makedonija, rezulta-tot e pove}e od alarmanten.Najprodavani minatata godina bea avtomobilite od gamata na Folksva-gen. Vkupno se prodadeni 822 vozila, {to e za 218 par~iwa pomalku vo od-nos na 2009 godina. Sli~no e i so ostanatite brendovi, koi po pravilo se me|u najprodavanite kaj nas. Opel ima{e na-jgolema proda`ba vo 2009 godina - vkupno 1.189 – no, zatoa vo 2010 godina od ovoj brend se prodadeni 810 avtomobili. Ovoj negativen trend moè da se zabeleì i dokolku se sporedi proda`bata na site ostanati modeli koi se nudat na pazarot, bez razlika dali se raboti za avtomobili od ekonomi~na ili luksuzna klasa.Analiziraj}i ja vlo{enata sostojba na proda`bata na novi motorni vozila vo Makedonija vo tekot na poslednite dve godini, kako glavni problemi bea navedeni nedostapnosta do povolni krediti, {to be{e rezultat na finan-siskata kriza. Sepak, pred desetina meseci be{e zabeleàn trend na mnogu interesni ponudi, so koi se nudea navistina povol-ni kreditni i lizing-linii, a del od niv bea so nula kamatna stapka. Nitu ovaa merka ne vrodi so plod, po {to mnogumina

tvrdat deka liberalizaci-jata na polovni avtomo-bili od zemjite na EU e glavniot faktor za malata proda`ba na novi koli.Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka regulativata za uvoz na avtomobili od SAD }e bide gotova vo tekot na

risti vo zemjava.Menaxerskiot duh na direk-torot na Agencijata, koja e od su{tinsko zna~ewe za makedonskiot zakr`laven turizam, se dokaà i so v~era{nata prezentacija vo Qubqana, od kade {to periodov se o~ekuva zgole-men broj posetiteli.E, pa, samo napred so pozitivnite kampawi. Dosta be{e lelekawe i frlawe kamewa po hotelieri, ekonomski krizi i in-frastrukturi. Samo, redno vreme e da se poraboti i na “mobilizirawe” na doma{ni turisti, zatoa {to i tie se klu~ni pro-motori na potencijalite na svojata zemja.

vo te{ki uslovi, pa se nadevame deka i po ovaa vladina merka }e uspeeme da opstoime. Smetame deka uvozot na vozila od SAD najmnogu }e se odrazi vrz proda`bata na poskapite i poluksuzni vozila. No, s$ u{te e rano da pravat po-detalni prognozi i analizi. Najgolemiot problem e toa {to nikoj ne moè da ni kaè to~no {to }e slu~i, a mislam deka toa nabrzo }e se efektuira negativno vrz samata proda`ba. Lu|eto sega }e ~ekaat da gi vidat avtomobilite od SAD, a toa zna~i deka vo me|uvreme avtosalonite }e bidat prazni”, velat od Koreja auto trejd, koja e uvoznik i diler na vozilata od linijata na Hjundai.

Minatata godina na �makedonskiot pazar se prodadeni vkupno 7.544 patni~ki vozi-la, {to e za 28,47% pomalku vo odnos na 2009 godina, koga bea prodadeni 10.547 avtomobili.

No, dokolku padot se sporedi so podatocite od 2008 godina, koga be{e zabeleàna rekordna proda`ba od 17.783 novi avtomobili, najvisoka vo istorijata na nezavisna

ovoj mesec. Potoa }e moè da po~ne uvozot na prvite kontingenti amerikanski avtomobi-li. Verojatno }e treba da se so~eka do krajot na mart ili po~etokot na april za da se ut-vrdi efektot od novata vladina merka.

KAKVI AVTOMOBILI VOZAT AMERIKANCITE?Makedoncite nemaat golemo iskustvo so avtomobilite od amerikansko proizvodstvo. Op{tata konstatacija e deka glavno se raboti za glomazni modeli, so golema potro{uva~ka na gorivo.“Amerikanskite avtomobili se premnogu golemi za pati{tata vo Makedonija. Tie so golemi i za ev-ropskite ulici. Nema smisla da se uvezuvaat vakvi avtomobili, bidej}i tie se krajno neekonomi~ni, potro{uva{kata na gorivo e pove}e od 20 litri na 100 kilometri. Dopolnitelen problem e obezbedu-vaweto rezervni delovi”, veli germanskiot ekspert za avtoindustrija Oliver Otembrajt, vraboten vo makedonskiot avtomobilski klaster.To~no e deka soglasno amerikanskiot na~in na ìveewe, tamo{nite avtomobili se pogolemi i pomo}-ni od evropskite. No, treba da se napomene deka vo poslednite nekolku godini mnogu raboti se smeneti vo pogled na dizajnot i potro{uva~kata na vozilata vo SAD pod pritisok na ekonomskata recesija i s$ povisokite ceni na surovata nafta. Toa {to e pozitivno kaj uvozot na amerikanski vozila, gledano od strana na potro{uva~ite, e fak-tot {to polovnite vozila vo SAD se mnogu poevtini od evropskite. Vtora rabota e {to vo Amerika se proizveduvaat re~isi site avtomobili {to se prisutni i kaj nas, {to zna~i deka nema da uvezuvame edin-stveno “{evi”, “mustang” ili “bjuik”, tuku za niska cena }e moè da se nabavuvaat brendovi na koi sme ve}e naviknati.

PpeSudDsipmV

SP

Makedonija, rezulta-tot e pove}e od

7.544 patni~ki vozila se prodadeni lani vo

Makedonija, {to e za 28,47% pomalku vo odnos

na 2009 godina

TRAJKO VEQANOVSKI

Polovnite avtomobili od �SAD se daleku poevtini od tie {to gi uvezuvame od zemjite na Evropskata unija

ZORAN STREZOSKI

Navigator4 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Poradi blokirani smetki, od v~era 27.473 firmi vo zemjava se nao|aat na crnata lista,

koja se vodi vo Centralniot registar, a do koja sekoj ima pristap so podnesuvawe ba-rawe i pla}awe odreden na-domest. Ovie firmi i nivnite upraviteli ne }e moàt da osnovaat nova firma dodeka trae blokadata. No, ovaa zabrana se odnesuva i na ~lenovite na upravnite i nadzornite odbori i za domi-nantnite sopstvenici. Direktorot na Centralniot registar, Van~o Kostadi-novski, objasnuva deka se blokira smetkata na nekoe pravno lice, za {to Cen-tralniot registar dobiva podatoci od Klirin{kata ku-}a na dnevna osnova, firmata i site fizi~ki lica koi se javuvaat kako akteri vo toa pravno lice ne moè da osnovaat nova firma. “Tuka vleguvaat ovlastenite lica, upravitelite, ~lenovite na organi na upravuvawe, osnova~ite, sopstvenicite i imatelite na udeli. Za ak-cionerskite dru{ta zabra-nata za osnovawe nova firma vo slu~aj na blokirawe }e vaì za dominantnite sopst-venici koi se evidentirani vo Centralniot registar. Za site ostanati pomali akcioneri, koi se vodat vo knigata na akcioneri vo Centralniot depozitar na hartii od vrednost, nema da

vaì taa zabrana i tie nema da bidat staveni na crnata lista i }e moàt da se javat kako osnova~i na firma. Tie ne }e moàt da osnovaat firma dodeka e blokirana smetkata. Dokolku se obezbedi potrebniot iznos na sredstva za koi e blokirana smetkata, u{te istiot den i smetkata }e bide odblokirana, po {to i pravnite i fizi~kite lica }e bidat simnati i izbri{ani od crnata lista na diskvali-fikuvani subjekti”, veli Ko-stadinovski.

PRETPRIEMNI[TVOTO NA UDAR?!

Fakt e deka vo ovie pove}e od 27.000 firmi dominantni se ~ovek-firmite, koi nemaat ni upraviteli, ni vraboteni, tuku eden gazda koj gi vr{i site funkcii. No, sigurno ima i pogolemi kompanii koi vo upravuva~kata struktura imaat vklu~eno pove}e lica, a vo akcionerskata pove}e sopstvenici. Isto taka, treba da se ima predvid i deka finansiskata kriza minatata godina ja nametna nelikvid-nosta kako seriozen problem na kompaniite, pa mnogu se soo~ija so finansiski prob-lemi. Vo uslovi koga nikoj na nikogo ne pla}a, postojat mnogu mo`nosti i pri~ini edna firma da se najde so blokirana smetka. Zatoa ovaa zakonska novina pobudi burna reakcija od ekspertskata fela, koja sme-ta deka vakvite uslovi go ubivaat pretpriemni{tvoto vo zemjava, gi brkaat stran-skite investitori i gi poska-puvaat direktorite. Spored

ekspertite, ne e opravdano da se nametnuva tolku ekstremna disciplina vrz firmite, a sporno e {to odgovornost se bara od pove}e subjekti koi, vsu{nost, nemaat direktna odgovornost za raboteweto na kompaniite.

“[to pravime so pretpriem-ni{tvoto. Ako preterano se krenat barierite, rizikot sepravi nevozmoèn za pretpri-ema~ot. Toj moè da napravi lo{a delovna procenka, po {to pa|a i povtorno moè da se krene. Ne treba da bi-

de problem da se napravi lo{a delovna procenka. No, vaka }e stanat mnogu skapi menaxerite. Nikoj nema le-sno da se nafati da bide upravitel na edna firma zatoa {to se soo~uva so korporativen, reputaciski i

eden kup drugi rizici. Kade }e najdeme lu|e {to }e ~lenu-vaat vo upravni i nadzorni odbori?”, pra{uva Verica Haxivasileva-Markovska, sopstvenik na konsultantskata ku}a AAG.

TE[KO ]E SE NAO\A UPRAVITEL

Dodeka ~lenovite na upravnite odbori se lica vraboteni vo kompanijata, ~lenovite na nad-zorniot odbor moè da bidat i nadvore{ni lica, odnosno ve}e da izvr{uvaat drugafunkcija ili da imaat svoja firma. Sega nivnite biznis-mo`nosti }e bidat ograni~eni. Toa e u{te eden problem.“Vakvi odredbi ne sum sret-nal vo niedna evropska direk-tiva. Ne moè vo zakonot da se vnese pretpostavena odgovornost, kakva {to im-aat ~lenovite na nadzornite odbori. Niv moè izvr{niot direktor da gi laè i kade e tuka nivnata odgovornost. Ova e nadvor od voobi~aenoto pravo na pretpriemni{tvo ie antibiznis”, tvrdi Tito Be-li~anec, profesor na Prav-niot fakultet vo Skopje.Spored nego, celta na ovie zakonski izmeni e da se nateraat firmite da pla}aat danoci za da ne im bide blokirana smetkata. No, Beli~anec istaknuva deka toa se pravi so drugi zakoni. Toj smeta deka stranskite inves-titori ako gi vidat ovie za-konski odredbi, nikoga{ nema da vlezat vo Makedonija so svoj kapital. Tie sekoga{ se interesiraat kakva odgovor-nost snosat soglasno zakonite vo zemjava.

PORADI BLOKIRANI SMETKI, 27.473 FIRMI NA CRNA LISTA

PRIVREMENA ZABRANA ZA BIZNIS I ZA ^LENOVITE NA NADZORNITE ODBORI

Ovie firmi, ~lenovite na nivnite upravni i nadzorni odbori i dominantnite sopstvenici ne }e moàt da osnovaat nova firma dodeka trae blokadata. Ekspertite smetaat deka ova e premnogu antibiznis merka

��

SPASIJKA [email protected]

ZO[TO KRITIKI?Se ubiva pretpriemni{tvoto zatoa {to rizikot se pravi 1. nevozmoèn za pretpriema~ot;Finansiskata kriza ja nametna nelikvidnosta kako seriozen 2. problem na kompaniite, {to pak e uslov za blokirana smetka;Menaxerite }e poskapat, bidej}i nikoj nema lesno da se na-3. fati da bide upravitel na firma;Vo zakonot se vnesuva pretpostavena odgovornost, bidej}i 4. odgovaraat i ~lenovite na nadzornite odbori;Ova moè da gi odvrati stranskite investitori.5.

Navigator 5KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

822 ILJADI TONI ]E IZNESUVA SVETSKIOT DEFICIT NA BAKAR ZA GODINAVA, PROCENUVA BERKLIS KAPITAL

POSKAPE BAKAROT VO POSLEDNITE 12 MESECI44%

9.782 DOLARI ZA TON DOSTIGNA CENATA NA BAKAROT NA LON-DONSKATA BERZA NA METALI

QUPÔ ZIKOV

58...POGLED NA DENOT...

VELJANOVSKI I “STOLBOVITE NA DEMOKRATIJATA”!

~era od mene pro~itavte ist tekst od zav~era ☺ i poradi toa se izvinuvam! Da prodolìme ...Dobro e za demokratijata {to na Trajko Veljanovski ne mu uspea prili~no lekomislenata ideja parlamentot da rasprava za A1. Ako toa se slu~e{e,

Parlamentot }e dade{e legitimitet za funkcion-iraweto na, spored mene, “mediumskata mafija”!? ]e obrazloàm ... oti za vakvi raboti ne e zadolèn par-lamenotot, tuku sudovite, mil moj Trajko ...U{te edna{ da potsetam - problemot na “Pero Nakov” e kriminalen, mitaxiski i politi~ki ... Zatoa {to jani~arot na vlasta na Nikola Gruevski, pod imeto Velija Ramkovski, do 2008 godina preku svojata televiz-ija sekoja ve~er angaìra{e novinari “~ovek bomba” da zatvoraat avto pazari (!?), da odzemaat {pediterski licenci (!?) kako }e stignat, da urivaat razni biznisi na investitori i biznismeni koi bea staveni na lista za otstrel i kaj VMRO-DPMNE i kaj Ramkovski. Da prepoz-nava oligarsi i da gi lin~uva ... Toga{ toj go prave{e lanecot Hedis (mali du}an~iwa niz Makedonija i koristej}i gi poziciite kaj Gruevski “mama im rasplaka” na du}anxiite vo vnatre{nosta na Makedonija). Negovite novinari “~ovek bomba” javno pravea bitangi od nevini li~nosti, i seto toa otvoreno na vesti, kako bi mu napravile keif na Gruevski, koj pak, zavalen vo svojot ~ester vo kabinetot zadovolno gi trla{e racete od uslugite na Velija ... Li~no moàm da vi go svedo~am ovoj moment ... Izleguvav poleka od negoviot kabinet i pred da se fatam za kvakata na izleznata vrata mi veli ... Zikov kako be toa Jorgo ]uka taka lesno zaglavi ... Mu rekov - ne znam, no veruvaj deka na onoj drugiot {to mu pravat taka so licencite za {pedicija – na du{a }e go nosat ...!?

A, poznatiot {pediter (“oligarh”) ne pobara od direk-torite, urednicite i novinarite na svojata televizija (znaete na koja mislam) da montiraat {ator pred Vlada-ta kako bi mu go spasile biznisot i milionskite zagubi {to toga{ gi ima{e oti padna vo nemilost na Gruevski! Biznis golem kako planina, mnogu pogolem od za “du}an~inata i smrdejata na pajakot od “Pero Nakov”! Toga{, sigurno se se}ava Velija Ramkovski i “kolegite stolbovi na demokratijata”, deka ovaa usluga Vladata na Ramkovski mu ja pla}a{e preku reklamite koi gi deleja so Yingo i so Stojmenov ... I deneska Velija i negovite novinari (koi za pet godini tri pati se svrteja okolu svoite zamisleni oski – od “Fabrikata” na SDSM, do portparoli na Prerodbata i zemjodelskite vizii na Velko, preku fotosesiite vo “Krema” od svadbata na Mile Janakievski (!), do deneska - “stolb na makedonskata dvaeset godi{na demokratija”. Sram ve bilo ... Jebo vas bog ...! Ottuka, Veljanovski i negovite {efovi mora da znaat deka e ~ist pritisok vrz sudstvoto i mediumite, pri u{te nedefinirano delo od istra`nite organi, preku rasprava vo parlamentot da se davaat nasoki kako treba procesot da se dviì! Vlasta poleka sama vleguva vo dupkata koja ja kopa za Ramkovski ... Ne znaat {to da pravat ... A treba da odgovorat na slednite pra{awa – Koi se kriminalite na Ramkovski? Kolku pari se vo pra{awe? [to to~no storil Ramkovski?No, mo`nite odgovori na ovie pra{awa ne im se dopa|aat na koaliconite partneri na Gruevski - Qubisav Ivanov Yingo (Sitel TV) i Boris Stojmenov (Kanal 5 TV). Vo ga}i ne se ... Se slu{a deka ve}e po~nale blago da pritiskaat kaj Gruevski da stori ne{to vo slu~ajot so A1, oti tie “ne sakale da kumuvaat na ne{to {to nim ne sakale vo idnina da im go poravat”!? Aaaa imalo malku pamet i kaj ovie “glavu{i” ...! I da zavr{am ... Ova e posleden pat {to pi{uvam na ovaa “smrdliva” tema .... Sledno }e napi{am koga }e ja slu{nam presudata od sudovite! A ne presudata na Gruevski (!?), patetikata i dezorientiranosta na SDSM (!) i glupavite idei na Trajko Veljanovski! Ova ne vredi da se komentira oti nivnite potezi se samo prosti obidi na impotentni politi~ari da dràt edna intelektualna i gra|anska svest vo silna zalo`ni~ka drama ...

V

DOMINIK [TROS-KAN �direktor na Me|unarodniot monetaren fond

ZAKREPNAUVAWETO NA SVETSKOTO STOPANSTVO E OPTOVARENO SO TENZII

“... Idejata na Veljanovski da rasprava za mediumite i za A1 e ~ist pritisok vrz sudstvoto i vrz mediumite ...

vetskoto stopanstvo zakrepnuva od fin-ansiskata kriza, no toa ne e zazdravu-vawe kakvo {to sakavme, imaj}i pred-vid deka e optovareno so tenzii i problemi, koi duri bi moèle da go poseat semeto na nova kriza”,

izjavi direktorot na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan pred monetarnata vlast vo Singapur.Toj pojasni deka na zazdravu-vaweto na stopanstvoto mu se zakanuvaat dva vida neramnoteà, od koi prvata e disbalans me|u razvienite dràvi i tie vo razvoj.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

S

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


-

GABRIELA [email protected]

Otkako Vladata ni pokaà kako treba da se odnesuvame kon de- �cata, za kakvo obrazovanie da se zalagame i kako da ja zapoz-naeme Makedonija, sega preku reklami }e n$ u~i i kako da se lekuvame i kako da postapuvame so na{ite nedvi`nosti!

Vlada t a n i k a k o da zapre so kam-pawite za samore-klamirawe. Po seri-jata kampawi, kako

kampawata protiv abortusot “Izberi ìvot”, serijalot spotovi i reklami za "Ti si Makedonija", kampawata "Da gi u~ime decata kako treba, a ne kako ne treba", rekla-mata koja ja krena na noze akademskata i ekspertskata javnost "Za kvalitetno i ev-ropsko visoko obrazovanie”, sega na red se i kampawi za Ministerstvoto za zdravstvo i Agencijata za katastar na nedvi`nosti.Vladata i Agencijata za katastar na nedvi`nosti vo Slu`ben vesnik ve}e raspi{aa tender za jav-na nabavka za izbor na ekonomski operator za me-diumski kampawi, koi }e gi reklamiraat najnovite slu~uvawa vo oblasta na zdravstvoto i katastarot. Iako nitu od Vladata, nitu od Agencijata ne dadoa konk-retni podatoci {to to~no planiraat da reklamiraat, sepak, soglasno tenderskata dokumentacija, stanuva zbor za novinite {to se pred-viduvaat kako vo oblasta na zdravstvoto, taka i vo Agencijata. Vo tenderot objaven od Gen-eralniot sekretarijat na Vladata precizno e utvrde-no deka stanuva zbor za kampawa preku koja }e se informiraat gra|anite za mo`nostite za ostvaruvawe podobra zdravstvena za{tita.

"Predvideno e i osmisluvawe na kampawa za nabavka na nova medicinska oprema, za rekonstrukcija i izgradba na bolnicite i javnite zdravst-veni ustanovi, kako i za zapoznavawe na pacientite so noviot koncept na dvièwe niz zdravstveniot sistem", se veli vo javnata nabavka ob-javena vo Slu`ben vesnik. Od Agencijata za katastar na nedvi`nosti, pak, bez da otkrivaat detali, velat deka stanuva zbor za proekt {to go pravat sekoja godina.

"Mediumskata kampawa podraz-bira izrabotka na TV-telopi, TV-spotovi, pamfleti, bil-bordi, kako i kampawi vo dnevni vesnici na makedonski i na albanski jazik. Reklamite }e se odnesuvaat za izmenite i novinite na katastarot vo tekot na ovaa godina, bidej}i i dogovorot e vo vremetraewe od edna godina."

KOLKU DR@AVNI PARI “IZEDOA” KAMPAWITE?

Kolku pari ~inat reklamite koi gi objavuva Vladata nikoj

PETROV: OP[TINA KARPO[ DA ISPITA KOLKAV IMOT POSEDUVA TODOROVSKI

Andrej Petrov ja povika op{tina Karpo{ da izleze na teren i da gi proveri negovite tvrdewa za imotot na direktorot na Biroto za javna bez-

bednost, otkako Qup~o Todorovski mu podnese tu`ba za kleveta. Petrov tvrde{e deka Todorovski poseduva ran~ vo Gorno Nerezi, rasprostranet na zemji{te od 1.900 metri kvadratni."Dokolku se pokaè deka Todorovski ne poseduva haci-enda od 1.900 metri kvadratni so divoizgradeni objekti na istata, jas sum podgotven javno da mu se izvinam. Ako, pak, od naodot na inspekciskite organi se dokaè deka na negovoto zemji{te vo Gorno Nerezi divo se izgradeni objekti, odnapred najavuvam deka protiv nego }e pod-nesam privatna tu`ba za navreda, bidej}i bev obvinet deka javno iznesuvam nevis-tini", stoi vo reakcijata na Petrov. Za razlika od na{ite politi~ki protivnici, SDSM e odgo-vorna partija i nikoga{ ne se sluèla so lagi za namer-no ocrnuvawe na politi~kite protivnici, dodava Petrov.

ne znae. Iako redicata vladini kampawi s$ pove}e se izdolùva, dosega Vladata nitu edna{ ne dade ot~et za toa kolku dràvni pari se potro{eni za samore-klamirawe. Izborot i pla}aweto na operatorite koi gi izgotvuvaat ovie kampawi isto taka e dràvna tajna.Toa {to ostanuva jasno e samo deka Vladata s$ pove}e se odlu~uva na reklamirawe na svoite politiki pred javnos-ta. So ogled na toa deka nema jasno razgrani~uvawe na toa koi kampawi se od javen in-teres, a koi se kampawi za samoreklamirawe, ~estopati Vladata ja zloupotebuva vak-vata zakonska mo`nost preku reklami od javen interes da reklamira odluki za da ost-vari svoi politi~ki celi. Dodeka prethodno se re-klamiraa politiki koi se ve}e usvoeni i doneseni vo Sobranie, sega, Vladata, so cel da gi nametne svoite stavovi, odi do krajnost i debatata od Sobranieto ja prefrla na ulica, velat upatenite.Vo najnovata ideja na Vla-data da gi reklamira pred-log-izmenite na zakonite i novinite koi planira da gi prezema, poznava~ite gledaat dopolnitelen pritisok koj Vladata go pravi za da si gi istera zakonite po svoja merka. Ova e na~in da se pokaè deka Vladata nema namera da otstapi od toa {to go predlaga. Toa e del od edna politika i edna psihologija na vlasta koja moè da se nare~e infan-tilna. Toa e eden inaet, no i pokaùvawe mo}, velat ekspertite.

KLINTON GI ODLO@I POSETITE NA ATINA I ANKARA

Amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, gi odloì posetite na Atina i Ankara, soop{tija v~era gr~kite

mediumi.Iako u{te vo sre-dinata na minatiot mesec gr~kite me-diumi najavija deka Klinton planira poseta na Atina i Ankara na po~etokot na fevruari, sepak, posetata se odloùva.Spored izvori citi-rani vo gr~kite me-diumi, odloùvaweto na posetite se dolì na slu~uvawata vo Egipet i vo regionot.

NEMA KRIZA ZA VLADINITE REKLAMI

I ZDRAVSTVO I KATASTAR SO NOVI KAMPAWI!

I MRT zabranata za novi vrabotuvawa }e ja kompenzira s o a n g a ` i r aw e

nadvore{ni sorabotnici, koi, isto taka, se pla}aat od buxetot na dràvata. Na javniot radiodifuzer ovojpat mu nedostiga praven kadar za doma{nite sporovi, ot-kako prethodno golemi sumi se potro{ija na angliskite advokati, angaìrani vo slu~ajot Tarbs. Makedonskata televizija, vo oglas objaven na 27 januari, bara pravni lica koi ku}ata bi ja zastapuvale i bi & ovozmoìle drugi pravni us-lugi. Od {turite informacii navedeni vo oglasot, deka lokacijata za izvr{uvawe na uslugite e Makedonija, a kriteriumot za dodeluvawe na dogovorot e najniskata ponudena cena, ostanuva nep-oznat povodot poradi koj MTV bara pravna pomo{. Dvaj-cata izvr{ni direktori na javniot radiodifuzer, Eftim

JAVNIOT SERVIS ANGA@IRA NOVI PRAVNICI

MRT SÈ POÊSTO NA SUDMAKSIM RISTESKI

[email protected]

Ga{tov i Petar Karanakov, bez konkreten odgovor na koi slu~ai }e bidat angaìrani pravnicite koi }e go dobijat tenderot."Se raboti za tekovni pravni potrebi na MTV. Ku}ata raspolaga samo so dvajca pravnici, pa se po~uvstvuva dopolnitelna potreba od vakov kadar. Bidej}i sakame s$ da bide transparentno, objavivme oglas za pravni uslugi i zatapni{tvo", izjavi Karanakov za "Kapital".Toj re~e deka potrebata od dopolniteni pravni uslugi i zastapni{tvo ne e pov-rzana so sobiraweto na radiodifuznata taksa, tuku so tekovni slu~ai vo koi e vklu~en javniot servis, od koi ne navede nitu eden.Drugiot direktor, Ga{tov, n$ upati kaj pravnata slu`ba na ku}ata, od kade {to in-formiraat deka poradi zabranata za novi vrabotu-vawa, javniot servis bil prinuden da raspi{e oglas vo koj }e pobara nadvore{ni sorabotnici od oblasta na pravoto, poradi golemiot broj sporovi so stranki na

koi ne moèle da odgovorat dvajcata pravnici so koi raspolaga MTV.Lani MRT potro{i okolu 800 iljadi evra na advokatski

uslugi za procesot {to se vodi pred Komercijalniot sud vo London po tu`bata na avstraliskata kompanija Tarbs.

t

o i

t.

MCMS: POLOVINA OD GRA\ANITE PROTIV PROMENA NA IMETO

Pove}e od polovina etni~ki makedonski gra|ani ili 60,2% se izjasnile protiv kakva bilo prom-ena na imeto, a 28,3% se za dvojnata formula,

pokaùva istraùvaweto na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, sprovedeno vo dekemvri mi-natata godina na reprezentativen primerok od 1.050 ispitanici. Dodeka makedonskite gra|ani se protiv kakva bilo promena na imeto, za etni~kite Albanci, pak, najnepri-fatlivo re{enie e da ne se slu~i nikakva promena na imeto. Spored anketata, za Albancite vo Makedonija najprifatlivo re{enie e novo ime, za {to se izjasnile 31,3% i dogovoreno ime vo me|unarodnite organizacii, za {to se izjasnile 28,6% od ispitanicite. Vo odnos na podelenosta na partiite, anketata pokaùva deka mnozinstvoto simpatizeri na VMRO-DP-MNE (66,1%) se odlu~ile za nikakvi promeni na imeto kako najdobar izbor. Sli~na e situacijata i vo SDSM, kade {to 53,5% ne poddrùvaat kakvi bilo promeni, a golem e procentot i na gra|anite koi ne se simpatizeri na koja bilo politi~ka partija (50,2%), koi, isto taka, se protiv kakva bilo promena na imeto. Najmnogu od gra|anite, odnosno 59,2%, smetaat deka dokolku se postigne dogovor za promena na imeto, odlukata treba da ja donese Vladata so odobruvawe na Sobranieto, dodeka 54,4% smetaat deka potreben e sovetodaven referendum pred da se donese odluka vo Sobranieto.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

SOBRANIETO NE RASPRAVA[E ZA SOSTOJBATA SO A1 BEZ OPOZICIJATA!Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, sam ja zakaà i sam ja prezakaà sednicata na koja treba{e da se razgovara za sostojbata vo mediumite i nastanite povrzani so slu~ajot Pero Nakov bb i A1 televizija. "Iako napu{taweto na Sobranieto od strana na SDSM be{e, kako {to objasnija, poradi slu~uvawata na A1, jas zakaàv sednica, no opozicijata ne se pojavi otvoreno da debatirame za site slu~uvawa", istakna Veqanovski.

SE RAZVIVA POLITI^KATA KRIZA

VMRO–DPMNE OBVINUVA ZA SCENARIO, SDSM GO POTVRDUVA!

politi~kiot dijalog mora da se vodi vo instituciite, no deka vlasta e taa koja treba da go obezbedi ova. “Tie pokaàa razbirawe za odlukata na SDSM i izrazija nade` deka insti-tuciite }e prodolàt da ja rabotat svojata rabota bez pritoa da bide dovedena vo pra{awe slobodata na mediumite, kako i toa deka vlasta }e sozdade uslovi za konstruktiven politi~ki dijalog vo ramkite na Sobranieto”, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na SDSM po sredbata. Oficijalno, nitu od am-basadite, nitu od SDSM ne sakaat da zboruvaat dali so vakvata blaga retorika

samo se potvrduvaat in-formaciite deka Crvenk-ovski ja ima poddr{kata na me|unarodnata zaednica. Vo me|uvreme, Parlamentot }e raboti bez opozicija. Osven sednicata na koja treba{e da se rasprava za slu~uvawata vo A1 tele-vizija, site drugi plenarni sednici, kako i sednicite na sobraniskite tela }e se odvivaat normalno. Pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veqanovski, veli deka nema da dozvoli “Parlamen-tot da stane zalo`nik na scenarijata na SDSM”. Vo tie sobraniski komisii kade {to pretsedateli se ~lenovi na opozicijata spikerot }e nazna~i novi, a vo sovetot

za evrointegracii, kade {to pretsedatel e Radmila [e}erinska, rabotata }e ja prezeme Silvana Boneva. So ogled deka se raboti za telo zadolèno da ja realizira evropskata agenda na So-branieto, ~lenot i pratenik od VMRO–DPMNE, Aleksan-dar Spasenovski, za “Kapi-tal” veli deka ne smee da se dozvoli negova blokada. “Dopolnitelno, zatoa {to na poslednata sednica nie dogovorivme broj na zakoni i cela agenda za 2011 go-dina”, veli toj. [e}erinska ni izjavi deka odlukata za bojkot na Sobranieto e kone~na i deka taa, sekako, ja vklu~uva rabotata na site komisii.

KATERINA [email protected]

AMBASADATA NA SAD ZAGRI@ENA ZA AKTUELNATA KRIZA VO ZEMJAVA

Ambasadata na SAD vnimatelno gi sledi slu~uvawata vo Sobranieto. Kako {to kaà ambasadorot Filip Riker vo petokot, Sobrani-

eto vo momentov se soo~uva so vistinski problemi, so koi treba da se spravat makedonskite institucii i demokratija, naveduva vo pismenata izjava Anxela Ageler, {ef na Kancelarijata za odnosi so mediumi pri Ambasadata na SAD vo Skopje. "Nie sme zagrièni poradi aktuelnite krizi vo Make-donija: zakani po nezavisni mediumi, po nezavisno sudstvo i po procesot na evroatlantskite aspiracii na zemjata. Isto taka, zagrièni sme za sostojbata so politi~kiot dijalog vo Makedonija i povikuvame na otvorena debata me|u gra|anite vo Makedonija, Vladata i instituciite, kako klu~ni elementi za toj dijalog i za razvojot na edno dinami~no, otvoreno op{testvo", veli Ageler vo soop{tenieto.

VMRO–DPMNE gi zasiluva obvinuva-wata deka parti-jata SDSM svesno kreira politi~ka kriza, vodena od

slepata èlba za vra}awe na vlast, bez pritoa da se misli na dràvnite in-teresi. Deka stanuvalo zbor za svesno scenario govorel i faktot deka liderot Branko Crvenkovski edna nedela pred odlukata za bojkot imal sredba so liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, na koja dogovarale kako }e se izvede napu{taweto na zakonodavniot dom. Na taa sredba, navodno, Selmani pobaral dolgoro~na sorabot-ka so SDSM, no pritoa da se marginalizira ili totalno da se isklu~i u~estvoto na DPA. Spored informaciite na vladeja~kata partija, koja o~igledno ima svoi silni instalacii vo redovite na opozicijata, Crvenkovski go vetil ova za vedna{ potoa da ostvari sredba i so Men-duh Ta~i, na koja, isto taka, se dogovarala sorabotka vo procesot na ru{eweto na vlasta. “Ova zboruva i za karakterot na Crvenkovski i za toa kolku celata situ-acija svesno se menaxira tokmu od nego, koj pribira “sateliti” so pomo{ na koi }e se sluì so site sredstva za da n$ simne od vlast”, velat vo VMRO–DPMNE. Od SDSM ovie informacii gi ocenija kako glupost. Velat deka tokmu kako {to na-javile, tie }e gi iskoristat site demokratski sredstva za ru{ewe na “nedemokratskiot reìm i deka nema ni{to nelegitimno vo taa borba da ne se vklu~at site nezado-volni politi~ki subjekti. Vo poseta na Crvenkovski v~era bea ambasadorite na Velika Britanija i na Francija, Kristofer Ivon i @an Klod [lumberè, koi relativno blago go ocenija bojkotot na Parlamentot. Velat deka

Laga e izjavata na javniot obvinitel Gordana Ge{kovska deka televizija A1

nema imot koj moè da bide zamrznat, namesto da se blokira smetkata, tvrdat advokatite na odbranata vo slu~ajot “Pajaìna”. Tie velat deka A1 ne e obvineta za finansiski kriminal, a predlogot na obvinitel-stvoto, velat advokatite, ne bil daden so cel da se naplatat pobaruvawata na dràvata, tuku da se zatvori televizijata."A1 na smetkata nema pari. Kade se otideni parite

A1, SEPAK, IMALA IMOT!?

VUJI]: BRATOT I SOPRUGATA NA RAMKOVSKI SE SOPSTVENICI!

MARIJA [email protected]

obvinitelstvoto treba da proveri kaj drugite subjekti koi se predmet na istraga. A za smetkata na A1 kako garancija moè{e da ja zamrzne zgradata i imotot na Uniprokom Vemaks, ~ii osnova~i i sopstvenici se Mazes, soprugata i Amdi,

bratot na Velija Ramkovski", veli advokatot Miroslav Vuji}. Toj dodava deka so blokirawe-to na smetkata vrednosta na A1 dopolnitelno }e se nama-li i na kraj dràvata nema da bide obes{tetena dokolku se dokaè kriminalot. Vo

slednive denovi se o~ekuva da bide izdadena naredba za finansisko ve{ta~ewe i nasokite po koi }e se odviva toa. Pravniot tim na A1 v~era podnese tri àlbi do Krivi~niot sud na re{enieto za zamrznuvawe na smetkite na televizijata. Pretsedatelot na sudot, Lidi-ja Nedelkova, veli deka sega }e se formira predmet, po {to se o~ekuva odlukata da bide donesena vo tekot na ovaa nedela. "@albata e podnesena vo zakonskiot rok. Drugite up-raviteli ili pravni slu`bi na subjekti od Pero Nakov bb moèbi podocna gi primile re{enijata i poradi toa s$ u{te nemaat podneseno àlba", veli Nedelkova.

SAMUEL @BOGAR VO SKOPJE

Ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija, Samuel @bogar, denes doa|a vo Skopje. Iako s$ u{te ne e poznato koja e pri~inata za posetata,

neoficijalno doznavame deka osven evropskata pers-pektiva na zemjata, glaven povod e novonastanatata sostojba vo Makedonija. Od makedonskata Vlada do pos-leden moment taktiziraa za objavuvaweto na posetata, no brifiraa od SDSM, od kade {to najavija negova sredba so liderot Branko Crvenk-ovski. Podocna MNR soop{ti deka sredbi }e ima i so ministerot An-tonio Milo{oski i so premeirot Nikola Gruevski.Prethodno, @bogar treba{e da ja poseti Makedonija na 11 noemvri minatata godina, no poradi smrten slu~aj vo nego-voto semejstvo posetata be{e odloèna.V~era vo Makedonija pristigna i specijalniot pretstavnik na EU, Kristijan Hedberg, praten od Brisel kako ispituva~ na sostojbite vo Skopje.

IVANOV NA MOLITVEN POJADOK KAJ OBAMA

Pretsedatelot \or|e Ivanov od v~era e vo rabotna poseta na Va{ington, kade {to vo ~etvrtok }e u~estvuva na molitveniot pojadok koj tradiciona-

lno se odrùva ve}e 59 godini sekoj prv ~etvrtok vo fevruari, informiraat od kabinetot na pretsedatelot.Se o~ekuva Ivanov da ostvari golem broj formalni i neformalni sredbi na pojadokot na koj prisustvuvaat i po 3.000 gosti, svetski lideri, politi~ari, biznismeni, amerikanski kongresmeni i senatori.Edna od pova`nite sredbi e sredbata na Ivanov so pomo{nikot-dràven sekretar na SAD, Tomas Kantri-men. Ivanov }e ostvari sredba i so senatorite Xon Mekkejn, Xozef Liberman i Xejms Inhof.Pretsedatelot, isto taka, }e ima i svoe obra}awe na Atlantskiot sovet na SAD.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


ROKOT ZA OTKUP NA DVORNITE MES-TA PRODOL@EN DO KRAJOT NA 2012

Vladata go prodolì rokot za podnesuvawe barawa za otkup na dvornoto mesto po edno evro za metar kvadraten do 31 dekemvri 2012 godina.

Kako {to izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, Vladata go ocenila proektot kako uspe{en i deneska na sednica odlu~i da go prodolì rokot vo koj barawe }e moàt da podnesat gra|anite koi ne uspeale toa da go napravat do 27 januari godinava, kako {to be{e za-konski utvrdeno.Ministerstvoto za finansii ocenuva deka ovoj rok }e bide dovolen za site gra|ani i firmi da moàt da gi dobijat potrebnite dokumenti i da podnesat barawe za otkup na dvornoto mesto.Odlukata za prodolùvawe na rokot za otkup na dvorno mesto, Ministerstvoto ja donese otkako po napravenata analiza bilo utvrdeno deka gra|anite i firmite ne bile dovolno informirani i vo op{tinite nemalo doneseno urbanisti~ki planovi. Dosega se podneseni 102.114 barawa za otkup na dvorno mesto po cena od edno evro za metar kvadraten.

IVANOVSKI: ZAEV SO VRABOTUVAWA-TA GI RU[I VLADINITE REFORMI

Ministerot za informati~ko op{testvo i adminis-tracija, Ivo Ivanovski, go osudi potpretsedate-lot na SDSM, Zoran Zaev, deka so izjavata deka

vrabotuvawata vo Strumica se po partiski spisok gi ru{i reformite na Vladata vo javnata administracija."Toa e ne{to {to e sprotivno na reformite koi Vladata gi sproveduva i sprotivno na toa {to go bara EU - da ima depolitizirana administracija, efikasna i transparentna. Toa {to go pravi Zaev i SDSM e ne{to nedozvoleno za Makedonija i jasno e zo{to SDSM postojano vo Sobrani-eto gi opstruira i gi ko~i site reformi predloèni od Vladata”, izjavi Ivanovski.Ovaa Vlada, kako {to istakna, go donese Zakonot za dràvni i javni slu`benici so koj se pravi platforma site vraboteni vo administracijata da dobijat stru~nost i da stanat efikasni i transparentni i pred s$ admin-istracijata da bide depolitizirana.Toj go povikuva Zaev da ja prekine ovaa praktika koja, kako {to veli, dava jasen signal deka vo op{tina Strumica treba da imate partiska kni{ka za da bidete vraboteni vo dràvnata i javna administracija.

SSM ]E PRESMETUVA SINDIKALNA MINIMALNA KO[NICA

Sojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM) naskoro }e po~ne so presmetuvawe na Sindikalna minimalna ko{nica. Kako {to informiraat od SSM, celta na

ovaa Sindikalna ko{nica e utvrduvawe na realnata so-cijalna polo`ba na rabotnicite i na vistinskite tro{oci za ìvot na ~etiri~leno semejstvo. Usvoeno e i upatstvo za presmetka (utvrduvawe) na vrednosta na Sindikalnata minimalna ko{nica. Vo nea pokraj tro{ocite za ishrana i pijalaci na ~etiri~leno semejstvo, koi se opfateni vo potro{uva~kata ko{nica {to mese~no ja objavuva Dràvniot zavod za statistika, }e bidat vgradeni i tro{ocite na semejstvoto za drugi potrebi: domuvawe, higiena, prevoz, kultura, obleka i zdravje. Na krajot na mesecot SSM planira da organizira i javna rasprava - trkalezna masa, na tema "Vrednosta na sindikalnata minimalna ko{nica”. Na javnata rasprava }e bidat pokaneti eksperti i pret-stavnici na pove}e organizacii i institucii, koi treba da dadat mislewa i predlozi za realnoto utvrduvawe na elementite za presmetki.

@ARKO KARAXOSKI ]E GO TU@I ILMI SELAMI

SINDIKATITE BARAAT PEN-ZIONIRAWE SPORED STA@

DIREKTOROT NA MAKEDONSKI [UMI NE PRIFA ODGOVORNOST

FLEKSIBILEN PENZISKI SISTEM

Direktorot na javnoto pretpri-jatie Makedonski {umi, @arko Karaxoski, }e go tuì za

kleveta pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Karaxoski veli deka namerata na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija da ja diskreditira nego-vata li~nost bila mnogu pogolema od obvrskata da se doznae vistinata za negovoto rabotewe vo Makedonski {umi.“Bidej}i jas ne sum obi~en gra|anin, odnosno bev pratenik osum godini, mora na vakov na~in da go povikam pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Selami, po podnesuvaweto na mojata tu`ba za kleveta da go dokaè na sud seto toa {to go kaà”, istakna

Karaxoski.Toj gi otfrla site navodi na Selami za nedoma}insko tro{ewe na 11.500 evra na delovni ru~eci, deka zemal pari za od-voen ìvot, a koristel i slu`beno vozilo za da patuva do Prilep. Karaxo-ski prezentira{e doku-menti za da dokaè deka e nevin, a najavi deka vo idniot period }e bide sprovedena i revizorska kontrola za raboteweto na Makedonski {umi, ~ij izve{taj planira da go dostavi do relevant-nite institucii, no i do javnosta. Toj se ~udi na navodite od Antikorup-ciskata komisija, bidej}i Makedonski {umi za tekovnoto rabotewe pod-nesuvalo mese~ni, kvartal-ni i godi{ni izve{tai do Vladata, koi dosega bile odobreni bez nikakva zabele{ka.Karaxoski se somneva deka se obiduvaat da go dis-kreditiraat lu|e od samoto

pretprijatie poradi negov-ite obidi da go donese vo red raboteweto na Make-donski {umi. Sepak, ne moè{e da potvrdi dali stanuva zbor za ~lenovi na vladeja~kata partija ili na opozicijata. Istovremeno, se pofali i so rezulta-tite {to gi postig-nal otkako e dojden na ovaa pozicija, vo sredinata na maj 2009 godina. Vo 2009 godina pretprijati-eto imalo dobivka od 6,5 milioni denari, a neoficijalnite poda-toci za minatata godina pokaùvaat deka dobivkata }e iznesuva 15,5 milioni denari. Karaxoski istakna deka i za dvete godini se ispolneti obvrskite za plati, prido-nesi, DDV, bez kakvo bilo

blokirawe na smetkata na pretprijatieto, a se po-fali i so reprogramirawe na dolg od 1,1 milioni denari za DDV bez kamata.

METODI [email protected]

VIKTORIJA [email protected]

Vladata da gi otstrani starosnite granici za penzionirawe kaj nekoi kategorii rabotnici pobaraa v~era Sojuzot na

sindikatite na Makedonija (SSM) i Konfederacijata na slobodni sindikati (KSS). Tie predlagaat enite so 35, a maìte so 40 godini raboten sta`, bez ogled na vozrasta, da moàt da stapat vo penzija, a vakvata praktika da se pri-menuva od 2015 godina.Baraat i predvremena penzija po vozrast, odnosno penzion-irawe na vozrast od 60 godini, dokolku rabotnikot ima mini-

mum 15 godini raboten sta`. Korisnici na vakvata penzija da moàt da bidat lu|e koi imaat zdravstveni problemi, a ne moàt da se proglasat za invalidi, kako i tie koi poradi ste~aj ili likvidacija ostanale nevraboteni.Sindikatot bara so zakon da se predvidat razli~ni uslovi za penzionirawe za rudarite, grade`nite i tek-stilnite rabotnici za razlika od administrativnite rabot-

nici. Ovaa mo`nost da ne bide zadolìtelna, tuku po volja i barawe na rabotnikot.Spored pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski, neophodna e pogolema fleksibilnost vo ramkite na penziskiot sistem vo Makedonija.Spored ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Ba-jrami, predlogot na sindikatite e dobar, no ne i finansiski ostvarliv."Vo uslovi koga se soo~uvame

so posledicite od ekonomskata kriza, a na dobar pat sme da gi so~uvame sega{nite uslovi za koristewe starosna penzija, }e bide dobro da go zadrìme takviot pravec, za sega{nite generacii, me|utoa i za idnite”, istakna Bajrami. Reformata na penziskiot sistem vo Makedonija po~na pred 11 godini, a ottoga{ se vovedoa zna~itelni promeni, me|u koi i voveduvaweto na tristolben penziski sistem.

Neophodni se pove}e uslovi za odewe vo pen- �zija, bidej}i samo starosniot uslov ne moè da gi apsorbira site specifi~ni ote`nati uslovi za rabota vo razli~ni dejnosti, prepora~uvaat sindikatite

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


ZA EDEN DENAR ЌE SE ZGOLEMAT SUB-VENCIITE ZA OVÔ I KOZJO MLEKO

Za eden denar }e se zgolemat subvenciite za litar predadeno mleko od ovci i od kravi ovaa go-dina. Farmerite }e dobijat po 3,5 denari za eden

litar mleko predadeno na mlekarnicite, za razlika od minatogodi{nite 2,5 denari.Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraat deka so-glasno programata za subvencionirawe vo zemjodelstvoto vo 2011 godina, predvideno e da se zgolemat subvenciite za mleko za eden denar. Kone~nata odluka treba da ja donese Vladata na nekoja od narednite sednici.Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, na krajot na godinata najavi deka godinava }e ima zgolemuvawe na subvenciite vo odredeni sektori. Osven kaj mlekoto, Ivanovski najavi i pove}e subvencii za sto~arite koi odgleduvaat ovci, goveda i sviwi.Za grlo goveda godinava se predvideni 2.700 denari, za razlika od minatogodi{nite 2.500 denari; za ovci se predvideni 950 denari, za razlika od minatogodi{nite 900 denari; za kozi 850 i za matorici 800 denari.Za godinava se predvideni 115 milioni evra finansiska poddr{ka za zemjodelstvoto, od koi 90% se za subvencii, odnosno direktni pla}awa, a 10% za ruralen razvoj ili kofinansirawe na investicii vo agroprehranbeniot sektor so cel zgolemuvawe na negovata konkurentnost.

VO 2012 GODINA ]E SE LIBERALIZIRA TRANSPORTNIOT PREVOZ SO HRVATSKA

Od 2012 godina se liberalizira tranzitniot prevoz na teritorijata na Makedonija i Hrvatska, a vo 2011 godina }e se razmenat kolku {to e potrebno

dozvoli za zadovoluvawe na potrebite na prevoznicite od dvete dràvi. Ova be{e dogovoreno na sostanokot na Me{ovitata komisija za me|unaroden paten soobra}aj me|u Makedonija i Hrvatska.Na sostanokot, kako {to soop{ti Ministerstvoto za trans-port i vrski, e dogovoreno od 2012 godina da se razmenat po 5.000 dozvoli za bilateralen prevoz i 200 dozvoli za treti zemji. So protokolot, od 2012 godina }e se ukinat 10.000 tranzitni dozvoli {to makedonskite prevoznici treba{e da gi poseduvaat za tranzitirawe niz Hrvatska.Dosega e postignat celosno liberaliziran transport,

odnosno prevoz na stoki bez reìm na dozvoli so Slova~ka, Velika Britanija, [vaj-carija, Ungarija i ê{ka.

11evrocenti za kilovat-~as }e dobie proizvoditelot

na energija od biomasa vo Makedonija

TURISTI^KITE POTENCIJALI NA MAKEDONIJA PREZENTIRANI VO SLOVENIJA

Agencijata za promocija na turizmot na Me|unarodniot saem za turizam vo Qubqana gi prezentira{e turisti~kite potencijali na Makedonija.

Kako {to informiraat od Agencijata, na brendiraniot {tand Macedonia timeless, pred potencijalnite slovene~ki turisti bea prezentirani kulturnite i prirodnite ubavini na zemjata. Direktorot na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, Zoran Strezoski, ostvari sredba so pretstavnici na turoperatorot Kompas Slovenija, koj prodava aran`mani vo Makedonija. Pretstavnicite go informiraa direktorot deka s$ pogolem e interesot za Makedonija, pri {to se razmisluva da se realizira ~arter-let Qubqana–Ohrid po~nuvaj}i od 1 maj. Vo toj kontekst, Agencijata za promocija }e pomogne vo realizacijata na ovie aktivnosti preku zasilena pro-mocija na pazarot vo Slovenija. Na saemot u~estvuvaa i nekolku makedonski hotelieri i agencii koi ostvarija kontakt so svoite kolegi od Slovenija.

Makedonskite kompanii tvrdat deka biomasata, odnosno drvnite

strugotni, lu{pite od ìtarkite, kako i izmetot od ìvotnite voop{to ne se koristat za proiz-vodstvo na elektri~na i toplinska energija. Tie tvrdat deka nitu kompaniite se dovolno zainteresirani da gi iskoristat ovie besplat-ni resursi, nitu, pak, dràvata so soodvetni stimulaticii go pot-tiknuva ova alternativno proizvodstvo na energija. Od Stopanskata komora na mal biznis kritiku-vaat deka dodeka zemjite od regionot ve}e inve-stiraat vo kogenera-tivni elektrani, vo koi energijata se dobiva od biomasa, tvrdat deka vo Makedonija dosega nema nitu eden vakov proekt. “@alosno e drvata vo Berovo da ne se ko-ristat za proizvodstvo na energija, namesto za zatopluvawe, koja, pak, moè da bide evtin energens za potrebite na javnite pretprijatija. Do-polnitelen fakt koj odi vo prilog na isplatli-vosta na vakov proekt e deka se iskoristuva samo 30% od drvnata masa vo zemjava#, veli Slobodan Sofeski, pretsedatel na

Stopanskata komora na mal biznis. Toj prepora~uva kompani-ite da po~nat da razmislu-vaat za vakva investicija, koja }e bide profitabilna. Dràvata zasega nema namera da vovede poseb-ni stimulacii. Taa ve}e predviduva povlastena tarifa za proizvodstvo na energija od biomasa. Na kompaniite im stojat na raspolagawe i nekolku kreditni linii koi se re-aliziraat preku makedon-ski banki.“Makedonija ima golem potencijal za da gi koristi vakvite izvori na energija, a sredstvata od evropskite fondovi i bankite za ovaa

MAKEDONIJA DALEKU OD PROIZVODSTVO NA ALTERNATIVNA ENERGIJA

NEISKORISTENI POTENCIJALI

KATERINA [email protected]

Dodeka regionot proizveduva energija od izmetot od ìvotnite, �od lu{pite na ìtarkite i od drvnata masa, kaj nas nema nitu edna zainteresirana kompanija

namena se isklu~itelno povolni. Biznisot treba maksimalno da se podgotvi za da moè da dejstvuva vo ovoj pravec. Ozelenu-vaweto na ekonomijata e imperativ za nas, ne{to {to morame da go sprove-deme, posebno zatoa {to 80% od doma{nata energija ja dobivame od termoelek-tranite”, objasnuva Sowa Lepitkova, zamenik-minis-ter za ìvotna sredina. Spored informacii na “Kapital”, dosega nekolku investitori pokaàle interes da izgradat mali elektrani vo Ko~ani, kako i vo Sveti Nikole za proizvodstvo na energija od ìvinarskite farmi vo

okolinata na ovoj grad. Od Regulatornata komisija za energetika velat deka dosega nitu eden investi-tor ne pokaàl seriozni nameri da gradi elektrana na biogas, iako biomasata e besplatna surovina. Za proizvodstvo na energija od biomasa Komisijata odlu~ila na investitorot da mu se ispla}a po 11 ev-rocenti za kilovat-~as.

Drvata vo Makedonija ne se koristat za proizvodstvo na en- �ergija, iako potencijalot od ovaa biomasa e ogromen

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.620

2.670

2.720

2.770

2.820

26/01/11 27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11

MBI 10

2.860

2.910

2.960

3.010

26/01/11 27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11

MBID

116,80

116,90

117,00

117,10

117,20

117,30

117,40

26/01/11 27/01/11 28/01/11 29/01/11 30/01/11 31/01/11 01/02/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 01.02.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.381,81 390,18 11,23 1,00

BESK (2009) 54.562 8.000,00 341,43 23,43 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 635,99 105,83 6,01 0,63

KMB (2009) 2.014.067 3.500,06 533,81 6,56 1,01

MPT (2009) 112.382 30.264,62 / / 0,84

REPL (2009) 25.920 42.287,50 5.625,12 7,52 0,85

SBT (2009) 389.779 3.617,66 211,39 17,11 0,82

STIL (2009) 14.622.943 225,01 0,11 2.034,82 3,14

TPLF (2009) 450.000 3.773,06 61,42 61,43 1,11

ZPKO (2009) 271.602 2.300,00 / / 0,30

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 01.02.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 9.711 5 -36,13

обични акции 177.909 90 40,65

Вкупно Официјален пазар 187.620 95 32,41

обични акции 28.913 22 -42,23

Вкупно Редовен пазар 28.913 22 -42,23

01.02.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Стопанска банка Битола 3.617,66 7,13 741.620

Макстил Скопје 225,01 3,9 519.765

Гранит Скопје 635,99 2,85 681.778Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 156,00 2,63 390.000

Топлификација Скопје 3.773,06 1,65 705.562

Металец Прилеп 117 -2,50 86.580

Македонски Телеком Скопје 549,67 -0,45 830.550

Бетон Скопје 8.000,00 -0,39 80.000

0 0,00 0,00 0

0 0,00 0,00 0

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје 3500,06 0,78 5.729.602

Макпетрол Скопје 30264,62 0,01 1.361.908

Македонски Телеком Скопје 549,67 -0,45 830.550

Стопанска банка Битола 3617,66 7,13 741.620

Топлификација Скопје 3773,06 1,65 705.562

01.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

01.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.017.947,50 1,47% 9,37% 6,60% 1,16% 1,00% 31.01.2011

ILIRIKA GRP 45.101.075,96 -4,21% -0,35% 6,47% -4,64% 8,90% 31.01.2011

Иново Статус Акции 20.548.641,69 11,10% 14,53% 6,74% 11,71% -4,21% 28.01.2011

KD Brik 33.960.864,04 -3,51% 1,32% 3,89% -3,23% 13,57% 30.01.2011

KD Nova EU 28.285.262,75 4,83% 6,34% 8,48% 4,59% 3,07% 30.01.2011

КБ Публикум балансиран 27.748.858,11 3,86% 4,81% 5,28% 3,46% 3,06% 31.01.2011

01.02.2011

Otkupniot centar za zemjodelski proizvodi vo Strumica, koj na krajot od minatata go-dina po~na da

go gradi hrvatskiot koncern Agrokor, }e po~ne da raboti vo juni godinava, doznava "Kapital". Kako {to najavuva Blaò Vi-tanov, upravitel na firmite na Agrokor vo Makedonija, Agrofruktus i Plodovi fruk-tus, momentalno se vo tek zemjenite raboti na terenot, a od slednata nedela }e po~nat betonskite grade`ni raboti i objektot prakti~no }e izleze od zemja. "Izveduva~ na grade`nite raboti e skopskata firma Dis montaà so nejzini podizveduva~i od Strumica. Spored utvrdenata dinamika, objektot treba da bide gotov do polovinata na godinata. Ova zna~i deka vo juni ot-kupniot centar }e po~ne so rabota", veli Vitanov. Spored nego, prviot proekt, spored koj Vladata treba{e da u~estvuva so 30% vo izgradbata na otk-upniot centar, "se simnal od dneven red" i sega Agrokor u~estvuva so 100% vo in-vesticijata vredna okolu 20 milioni evra. Vitanov objasnuva deka Agrokor so svojata firma Plodovi fruktus ve}e tri

OTKUPNIOT CENTAR VO STRUMICA ]E SE OTVORI VO JUNI!

AGROKOR KONE^NO PO^NA DA GRADI VO MAKEDONIJA

Vo juni kone~no }e proraboti otkupniot zemjodelski centar vo Strumica. Investicijata docni 4 godini

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 01.02.2011)

MAJA [email protected]

200milioni evra vkupni

investicii najavi Ivica Todori} vo 2007 godina vo

Makedonija

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

godini otkupuva sve` zelen~uk i ovo{je od Strumica, Roso-man, Valandovo i Kavadarci. Spored nego, lani vkupniot otkup dostignal 20.000 toni, {to go pravi Agrokor eden od najgolemite otkupuva~i vo regionot. Hrvatskiot kon-cern zasega sorabotuva so 1.500 kooperanti, so koi odnapred ima utvrduvano 90% od koli~inite koi se sadat."Dosega, 50% od vkupnite koli~ini koi gi otkupuvavme se prodavaa vo trgovskite sinxiri na Agrokor vo porane{na Jugoslavija, no od 2010 godina pazarite se smenija. Sega pogolem del od zelen~ukot i ovo{jeto }e se prodava vo golemi super-marketi vo Rusija, Litvanija i [vedska, koi se otvorija kako novi pazari za Agrokor", veli Vitanov. Od op{tina Strumica velat deka gi zavr{ile site in-frastrukturni raboti neo-phodni za izgradba na ot-kupniot centar. Izgradeni se vodovodna mreà, atmos-ferska i fekalna kanali-zacija, ulica, most, trotoari, elektri~na instalacija.

OTKUPNIOT CENTAR SE GRADI NA EDNA PAR-CELA, DRUGITE DVE DR@AVATA GI PRODAVA

Interesno e {to otkupniot centar se gradi na lokacija od 50.000 kvadratni metri, od koi 11.000 kvadratni metri se zatvoren objekt. Zemji{teto Agrokor go zel pod dolgoro~en zakup, velat od op{tinata.

Ova pretstavuva edna tretina od vkupnata povr{ina od 150.000 kvadratni metri koi po~etno bea planirani za ovoj proekt. Ostatokot od zemji{teto, odnosno dve parceli po 50.000 kvadratni metri Ministerstvoto za

transport i vrski }e dade na proda`ba. Inaku, Agrokor denovive go objavi devetmese~niot fin-ansiski izve{taj za mina-tata godina koj pokaùva deka kompanijata dobro se spravuva so recesijata. Najgolemata kompanija vo ramkite na koncernot, Konzum, ima blag rast na prihodite i dvoen rast na dobivkata, {to e rezultat na kratewe na tro{ocite. So 82% rast na dobivkata vo devette meseci lani e Beqe, najsilniot prehranben kombinat. Dali ova gi vra}a vo igra najaven-ite 200 milioni evra investicii na Agrokor vo Makedonija, koi vo 2007 godina Todori} gi najavi vo Makedonija, ostanuva da vidime.

MAKEDONSKA BERZA

Trguvaweto na Makedonska berza v~era pomina vo zna-kot na Komercijalna banka. Od vkupniot berzanski pro-met, vreden 13,3 milioni denari, 42,8% otpa|aat samo na trguvaweto so akciite na Komercijalna banka. Po prose~nata proda`na cena od 3.500 denari za akcija, kolku {to e i cenata za dokapitalizacija na banka-ta, v~era se istrguvaa 1.637 akcii od bankata, promet vreden 5,7 milioni denari. Kako {to nabliùva da-tumot za zapi{uvawe na javno ponudenite akcii od Komercijalna banka, s$ pove}e raste interesot na investitorite za ovaa akcija. Pomalku interesni za investitorite bea ob-vrznicite. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe so obvrznici be{e ostvaren promet od 597.000 denari. Kaj akciite, pak, promet pogolem od eden milion denari ostvari akcijata na Makpetrol. Istrguvanite 45 akcii na ovaa kompanija od nafteniot biznis donesoa promet od 1,3 milioni den-ari. Na Berzata v~era se

istrguvaa 1.511 akcija na Makedonski telekom, vredni vkupno 830.000 denari.Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era porasna za 1,38%, dodeka, pak, indek-sot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ima{e rast od 0,26%. Dene{noto trgu-vawe MBI-10 }e go po~ne so vrednost od 2.668,84 indeksni poeni, a MBID so 2.966,95 indeksni poeni. So promet od 447.000 denari najtrguvana be{e obvrzni-cata za denacionalizacija od sedmata emisija. No, i pokraj toa, indeksot na ob-vrznici padna za 0,09% na 116,87 indeksni poeni.Od vkupno istrguvanite 20 hartii od vrednost, duri 11 imaa rast na cenata sporedeno so ponedelnikot, koga nema{e nitu eden dobitnik. Najgolem rast, od 7,13%, ima{e akcijata na Stopanska banka od Bitola. Pad na cenata ima{e kaj pet hartii od vrednost, ~ij predvodnik be{e akcijata na Metalec od Prilep, so pad od 2,5%. Na ~etiri hartii od vrednost cenite ostanaa nepromeneti.

POLOVINA OD PRO-METOT SO AKCIITE NA KOMERCIJALNA

20milioni evra vredi

izgradbata na otkupniot centar na Agrokor vo

Strumica

20iljadi toni zelen~uk i

ovo{je otkupil Agrokor lani od Strumi~kiot

region

IVICA TODORI]PRETSEDATEL NA AGROKORDali dobrite finansiski rezul-tati na hrvatskiot koncern za 2010 godina gi vra}aat vo igra najaven-ite 200 milioni evra investicii vo Makedonija?

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,72% 3,61% 4,31% 5,27%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,54%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5067 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 44,9216 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 71,4447

Швајцарија франк 47,7129

Канада долар 44,9643 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,6899 61,6 46 71,8 48,2Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Kolku }e ~ini legalizacijata na delovnite objekti vo zemjava s$ u{te nikoj ne znae. Vo predlog-

zakonot za tretman na be-spravno izgradenite objekti pi{uva deka visinata na nadomestot za legalizacija na elektronskite komunika-ciski mreì, kako i za objektite so namena proiz-vodstvo, distribucija i servisi, }e se opredeli so pravilnik za stepenot na ureduvawe na grade`noto zemji{te. No, tokmu noseweto na pravilnikot sozdava kon-fuzija me|u instituciite. Iako op{tinite, iako ve}e imaat opredeleno ceni po koi, spored ste-penot na izgradenost na grade`noto zemji{te, bi trebalo da se legaliziraat objektite, Ministerstvoto za transport e instituci-jata {to }e go ima pos-ledniot zbor vo cenite, so nosewe nov pravilnik. Gradona~alnicite se sigur-ni deka noviot tarifnik }e bide donesen po glasaweto na zakonot, {to ostavalo prostor za zna~itelno namaluvawe na cenite preku odreduvawe poniski koeficienti.

KOJ ]E GI UTVRDUVA CENITE?

“To~no e deka op{tinite imaat opredeleno odredeni ceni za komunalii spored stepenot na uredenost na grade`noto zemji{te, odnos-no spored izgradenosta na komunalnata infrastruk-tura (vodovod, kanali-

KOJ ]E GI UTVRDUVA CENITE ZA LEGALIZACIJA NA DELOVNI OBJEKTI?

OP[TINITE I MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT NE SE RAZBIRAAT

Iako op{tinite ve}e imaat opredeleno ceni po koi, spored stepenot na izgradenost na grade`noto zemji{te, bi trebalo da se legaliziraat objektite, Ministerstvoto za transport e institucijata {to }e go ima posledniot zbor vo cenite, so nosewe nov pravilnik

SOWA [email protected]

zacija, uli~no osvetluvawe, dostavuvawe na elektri~na energija i sl.). Me|utoa. tie ceni treba da bidat odo-breni od Ministerstvoto za transport. Toa zna~i deka toa dostavuva nov pravilnik, vo koi utvrduva koeficienti na popust, kako eden vid stimulacija. Na primer, ako donesat koeficient 0,1, zna~i deka }e ima popust od 10% za legalizacija na eden objekt. Voobi~aeno cenite za ko-munalii se dviàt od 130 evra za metar kvadraten vo Skopje, 64 evra vo Strumica, do pet evra vo ruralnite sredini”, veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica.Spored Zaev, somne` ot-vora neizvesnosta, odnosno diskrecionoto pravo {to go ima ministerot da go izgotvuva pravilnikot, posebno vo slu~aj koga treba da se legaliziraat baznite stanici za kom-panii koi zarabotuvaat milionski profiti. I gradona~alnicite na skopskite op{tini Aero-drom i Centar go ~ekaat pravilnikot od Minis-terstvoto za transport. No, od ovoj resor tvrdat deka op{tinite odlu~uvaat za cenite. Od Minister-stvoto potenciraat deka pravilnikot za stepenot na ureduvawe na grade`noto zmeji{te e ve}e donesen od sovetot na op{tinite spored Programata za

ureduvawe na grade`noto zemji{te.

KAKO ]E SE LEGAL-IZIRAAT BAZNITE STANICI

Opoziciskata SDSM smeta deka vaka predloèniot Zakon za legalizacija na bespravno izgradenite objekti e nesprovedliv vo praktika i neophodno e prethodno da se izraboti analiza na divogradbite, da se utvrdi nivniot to~en broj i da se izvr{i kategorizacija spored ti-pologija i namena.Pratenikot na opoziciskata SDSM, Nikola ]urk~iev, na minatonedelnata sobrani-ska rasprava za predlog-zakonot posebno go poso~i slu~ajot so legalizacijata na baznite stanici na telekomunikaciskite kom-panii. Spored nego, teleko-munikaciskite kompanii }e platat minimalen nadomest.“Tie kompanii sigurno }e kaàt deka sami donele voda, struja, napravile pat i sli~no, {to se elementi od vkupnata suma za stepen na iskoristenost. Toa zna~i deka }e im se odbie od sumata i }e izleze deka najmnogu }e }arat. Fakt e deka nitu eden takov objekt, dali e antena, predava-tel ili ne{to drugo ne smee da se postavuva bez dozvola. Mora da ima mislewe od Direkcijata za radijacija za utvrduvawe na {tetnosta za gra|anite i mora da ima elaborat za

MOLDERS OSTANUVA VO UPRAVNIOT ODBOR NA TTK BANKA

PRODOL@UVA SORABOTKATA SO BERZITE VO QUBQANA, ZAGREB I BELGRAD

Nadzorniot odbor na TTK banka zav~era odlu~il da mu go

prodolì mandatot na Piter Molders, ~len na Upravniot odbor na bankata. Pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka nekolku godini po red e Dragoqub Arsovski, a pretsedatel na Nad-zorniot odbor e Gligorie Gogovski, generalen direk-tor na tekstilnata fab-rika Teteks od Tetovo. Na-

jgolemi akcioneri vo ovaa banka se Teteks grupacija-ta so 43,82% od akciite so pravo na glas i Evropskata banka za obnova i razvoj (EDRD) so 25% od akciite. Rakovodstvoto na bankata se pofali deka kako rezultat na svo-jata posvetenost za razvoj na bankata vo mina-

tata 2010 godina uspeale da postignat pozitivni finansiski rezultati. Makedonska berza, zaedno

so berzite vo Qubqa-na, Zagreb i Belgrad

potpi{aa aneks kon Memoran-dumot za partnerstvo od 2007 godina, so {to prakti~no se prodolùva nivnata sorabot-ka, stavaj}i prioritet na zaedni~ki aktivnosti za razvoj i harmonizacija na pazarite na kapital.Vo taa nasoka se predvideni pove}e aktivnosti, me|u koi vospostavuvawe na region-alen primaren pazar i har-

monizacija na kriteriumite za superkotacijata na akcii na kompanii. Isto taka, za ovaa godina e predvideno i sozdavawe na infrastruktura nameneta za realizacija na prekugrani~ni transakcii, kako i ovozmoùvawe na takanare~eno dale~insko ~len-stvo, koe im ovozmoùva na stranskite banki i brokerski ku}i da stanat ~lenki na berzite. So aneksot e predvideno i prodolùvawe na edukativnite

aktivnosti vo domenot na novi proizvodi, kako i vo nasoka na podigawe na svesta za zna~eweto na penziskite re-formi za razvojot na pazarot na kapital. Krajnata cel i predizvik na ovaa sorabotka e sozdavawe najvisok stepen na regionalizacija koj bi bil odr`liv na dolg rok. Toa, voed-no, podrazbira angaìrawe na site u~esnici na pazarot na kapital, vklu~uvaj}i gi i rel-evantnite dràvni tela, kako i samiot biznis-sektor.

MINISTERSTVO ZA TRANSPORT“Op{tinite odlu~uvaat za cenite. Pravilnikot za stepenot na ureduvawe na grade`noto zmeji{te e ve}e donesen od sovetot na op{tinite spored Programata za ureduvawe na grade`noto zemji{te.”

vlijanieto vrz ìvotnata sredina, {to, pak, ne moè da se dobie bez odobrenie za gradba”, objasnuva ]urk~iev.S$ u{te e nepoznato koi telekomunikaciski kom-panii imaat divoizgradeni bazni stanici. Vo Makedonski telekom tvrdat deka site stanici i opti~ki mreì im se postaveni legalno i za site poseduvaat odobre-nie od Ministerstvoto za transport. Vo mobilniot operator VIP izjavija deka del od baznite stanici

}e treba da se legal-iziraat i smetaat deka predlog-zakonot za legal-izacija }e go zaokruì procesot na celosno legalizirawe na baznite stanici za koi ve}e po~nale postapka. Vo One ne komentiraat ni{to dodeka ne se donese zakonot. Od Dràvniot gradeèn inspektorat informiraat deka do krajot na 2009 godina mobilnite opera-tori vo zemjava nelegalno izgradile okolu 900 bazni stanici.

ZORAN ZAEVGRADONAÂLNIK NA STRUMICA

To~no e deka op{tinite imaat opredeleno odredeni ceni za komunalii spored stepenot na uredenost na grade`noto zemji{te, odnosno spored izgradenosta na komu-nalnata infrastruk-tura (vodovod, kanalizacija, uli~no osvetluvawe, dosta-vuvawe na elektri~na energija i sl.). Me|utoa, tie ceni tre-ba da bidat odobreni od Ministerstvoto za transport. Toa zna~i deka toa dostavuva nov pravilnik, vo koi utvrduva koeficienti na popust, kako eden vid stimulacija. Na primer, ako donesat koeficient 0,1, zna~i deka }e ima popust od 10% za legal-izacija na eden objekt. Voobi~aeno cenite za komunalii se dviàt od 130 evra za metar kvadraten vo Skopje, 64 evra vo Strumica, do pet evra vo rural-nite sredini.

900bazni stanici nelegalno

se izgradeni niz cela Makedonija

Fokus12 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

[TO MISLAT EKONOMISTITE ZA KAPITALNITE INVESTICII?

Od vkupno planirani 290 milioni evra, Vladata vo 2010 go-dina potro{i 250 milioni evra vo kapitalni proekti. So toa, spored pos-

lednite podatoci od Ministerstvo-to za finansii, realizacijata na kapitalnite investicii minatata godina nadmina 85% od proekti-ranoto nivo vo buxetot, {to e najdobar rezultat vo poslednite nekolku godini. Najgolem del od parite, okolu 86 milioni evra, se vloèni vo izgradba na lokalni i regionalni pati{ta, a pomal del za ì~arnicata od sredno Vodno do Mileniumskiot krst, za nabavka na avtobusi, proektot “Skopje

TRIUMFALNATA KAPIJA I @IÂRNICATA -NAJPROMA[ENI VLADINI PROEKTI?!

TURSKATA VLADA ]E INVESTIRA MILIJARDI EVRA VO KAPITALNI PROEKTI

TURCIJA GRADI PRISTANI[TA I AVTOPATI[TAELENA JOVANOVSKA

predviduva izgradba na ogromni pristani{ta i logisti~ki bazi, kako i konstrukcii na èleznici. Isto taka, strategijata e naso~ena i kon industrii bazirani na znaewe, tehnolo{ki transferi i energetska efikasnost. Za da se realiziraat proektite, startegijata predviduva i polesen pristap do finansii za malite i srednite pretprijatija, }e se razvivaat sistemite za kreditni garancii, a }e se pottiknuva i zgol-emuvawe na vloèniot kapital.So planot e predvidena izgradba na èlezni~ki linii do industriskite zoni, golemi fabriki i pristani{ta, so u~estvo na privatnite kompanii i na samata dràva. Samo vo izgradba na brza elezni~ka mreà Turcija planira da investira 12 milijardi dolari.

“@eleznicite vo momentov prene-suvaat 3% od patni~kiot i 5% od tovarniot soobra}aj vo Turcija”, izjavi direktorot na oddelot za proizvodstvo na vozila vo Tur-skata dràvna eleznica, Muamer Kantar~i.Turcija vo mart minatata godina ja pu{ti vo upotreba prvata brza èlezni~ka linija, vredna 4 mili-jardi dolari, koja gi povrzuva glavniot grad Ankara i zapadniot grad Eskisehir.Izgradbata na prodolènieto na ovaa linija, vo vrednost od 1,27 milijardi dolari, na potegot Es-kisehir – Istanbul po~na minatata godina."Planiran e proekt za izgradba na brzi èlezni~ki linii so vkupna dolìna od 2.297 kilometri. Ovaa

investicija }e ~ini 10,4 milijardi dolari", izjavi Kantar~i.Brzata elezni~ka linija me|u An-kara i gradot Konja, so dolìna od 212 kilometri i vrednost od 750 milioni dolari, treba da bide pu{tena vo upotreba ovaa godina. Isto taka, Turcija gradi brza linija me|u Ankara i gradot Sivas, koja }e se protega 480 kilometri i }e ~ini 1,6 milijardi dolari.“Se planiraat i linii me|u Istan-bul i Edirne, vo blizina na bugar-skata i gr~kata granica, Ankara i Izmir na egejskiot breg i indus-triskata zona vo Bursa i gradot Osmaneli”, izjavi Kantar~i.Osven vo èleznicata, Turcija }e investira i vo gradewe novi avtopati. Dràvata }e vloì 11 milijardi evra za izgradba na

najgolemiot avtopat vo zemjata, koj }e gi povrzuva Istanbul i Izmir. So ovoj avtopat patuvaweto me|u ovie dva grada }e se skrati od 6,5 ~asa na tri ~asa. Planirano e izgradbata da trae sedum godini i da se zavr{i do 2017 godina.“Proektot koj }e go povrze Izmir so Istanbul i Evropa }e ima pozitivno vlijanie vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na Izmir”, objasnuva pretsedatelot na Stopan-skata komora na Izmir, Ekrem Demirta{.Dogovorot za izgradba na najgole-miot avtopat turskata Vlada go potpi{a minatata godina, a }e go gradi konzorcium sostaven od {est grade`ni kompanii. Vo proektot, vreden 11 milijardi evra, }e bide vklu~ena i izgradbata na vtoriot

2014”, sportski sali, fudbalski i teniski igrali{ta, rekonstrukcija na èlezni~ki prugi.No, ostanuva dilemata kolku ovie investicii se isplatlivi, odnos-no kolku realno & pomagaat na ekonomijata pobrzo da zeme zdiv i da ostvari pobrz razvoj. “Kapital” pra{a ekonomisti i biznismeni koi se najisplatlivite vladini inves-ticii koi sozdavaat dodadena vred-nost i se osnova za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, a koi od niv }e ostanat zapameteni kako najproma{eni proekti. Re~isi site se ednoglasni deka i~arnicata na Vodno, za ~ija izgradba Vladata planira da potro{i okolu sedum

milioni evra, i Triumfalnata kapija, {to se gradi vo centarot na Skopje i }e ~ini okolu 4,5 milioni evra, se na vrvot na listata na proma{eni investicii. Ekonomistite sugeriraat deka parite od buxetot treba pove}e da se namenat za investirawe vo raz-vojni infrastrukturni proekti vo oblasta na energetikata, patnata i èlezni~kata infrastruktura, obra-zovanieto, bidej}i taka vloènite pari najmnogu se multipliciraat i sozdavaat ekonomska korist.“Smislata na kapitalnite inves-ticii ne e samo da se potro{at parite i so toa da se postigne nekakov kratkoro~en efekt na

investiciska aktivnost, tuku da se ovozmoì ekonomijata da se raz-viva posigurno i odr`livo. Parite za kapitalni investicii treba da se investiraat vo energetski ob-jekti koi }e ja snabduvaat zemjata so poevtina struja, vo izgradba na pati{ta i èleznici koi }e go olesnat transportot, vo izgradba na novi u~ili{ta i stanovi koi po principot na multiplikacija mnogu pove}e pridonesuvaat vo razvojot na doma{nata ekonomija. ]e se angaìra doma{nata grade`na op-erativa, }e se vrabotat novi rabot-nici, }e se zgolemi potro{uva~kata. No, sigurno deka ne treba prior-itet vo investiciite na dràvna

smetka da ni bidat spomenicite i muzeite, koi se ~ist tro{ok. Spored mene, ì~arnicata na Vodno e definitivno najproma{en proekt. Poisplatlivi od nea se i nekolku kilometri pat, osven ako Vladata ne planira da izgradi skija~ki centar na Vodno, pa ovaa inves-ticija da dobie poinakva smisla”, veli Jane Miqoski, univerzitetski profesor.Ekonomistite komentiraat deka najisplatlivite investicii lesno moè da se ut-vrdat dokolku se znae kolku sekoja od niv pridonela vo

Od vkupno planirani 290 milioni evra, Vladata vo 2010 godina potro{i 250 milioni evra za kapitalni proekti. “Kapital” istraùva{e {to mis-lat ekonomistite za ovie kapitalni proekti, kolku se tie korisni za ekonomijata. Koi se najisplatlivite vladini investicii koi sozdavaat do-dadena vrednost i se osnova za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, a koi od niv }e ostanat zapameteni kako najproma{eni proekti?

��

Turcija vo narednite ~etri godini planira da izgradi ogromni pristani{ta, avtopa-ti i elezni~ka infrastruk-tura. Turskata Vlada objavi

“dokument za industriska strategija”, koj se odnesuva na periodot od 2011 do 2014 godina. Planot e sostaven e od 72 klu~ni to~ki i predviduva pogolema vladina poddr{ka vo ak-tivnostite za istraùvawe i razvoj vo privatniot i dràvniot sektor. Spored turskiot minister za indus-trija i trgovija, Nihat Ergun, ovaa strategija se fokusira na zgolemu-vawe na konkurentnosta na Turcija na globalniot pazar. Detalniot plan

RUBIN ZARESKIUNIVERZITETSKI PROFESOR“Kapitalna investicija, osobeno vo vreme na kriza, e izgradba na infrastrukturni objekti vo energetika, gasifikacija, patna i èlezni~ka infrastruktura. Toa }e pomogne za privlekuvawe na stranskite investitori. Ostanatite takanare~eni kapitalni in-vesticii vo sportski tereni, spomenici i muzei se dobri, no se realiziraat vo pogre{no vreme. @i~arnicatata na Vodno, na primer, ili gradbite vo centarot na Skopje imaat turisti~ka dimenzija i ne pridonesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomi-jata. Kapitalnite investicii treba da & pomognat na ekonomi-jata pobrzo da zakrepne.”

ALEKSANDAR [email protected]

MIHAIL PETKOVSKIPROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET “Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna, èlezni~ka, energetska i informaciska infrastruktura, kako i vo obrazovanito. Poddrùvam zgol-emuvawe na kapitalnite investicii duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata poli-tika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast.”

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

NANAI LIDERI

no.4KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

KAKO SE GRADE[E AMERIKANSKATA NADVORE[NA POLITIKA?�� Memoarite na porane{niot dràven sekretar

vo Stejt departmentot na SAD, Din A~eson, ja raskaùvaat negovata uloga i odlukite {to gi donel za vreme na Vtorata svetska vojna, Studenata vojna, osamostojuvaweto na Izrael i borbata za prevlast na me|unarodnata scena na SAD i Sovetskiot Sojuz

Politi~kite me-moari na Din A~eson, koj be{e dràven sek-retar na Stejt

departmentot na SAD vo 40-te godini od mina-tiot vek, nasloveni kako "Prisuten vo sozdavaweto" gi opi{uvaat negovite odluki vo vreme koga SAD stana svetska politi~ka i ekonomska dviè~ka sila. Go opi{uvaat i zajaknu-vaweto i izdignuvaweto vo vrvot na me|unarodnata scena na Sovetskiot Sojuz, kako i sozdavaweto na Izrael kako samostojna i nezavisna dràva.Negovata uloga i iskust-voto koi gi steknal vo ovie zna~ajni momenti od 20 vek se glavnite elementi na narativniot segment od me-moarite. Interesno e toa {to za vreme na Studenata vojna A~eson bil eden od glavnite akteri koi gi postavile te-melite za implementirawe na nadvore{nata politika na najmo}nata politi~ka i ekonom-ska sila vo svetot. A~eson imal zna~ajna uloga vo sozdavaweto na Mar{aloviot plan, kako i vo razvojot na Trumanovata doktrina i os-novaweto na NATO, koja denes e eden od glavnite faktori za odrùvawe na svetskiot mir i bezbednosta. Spored ekspertite, negovata uloga na me|unarodnata scena e od ogromno zna~ewe za dene{nata sostojba na me|unarodnata politi~ka scena i bezbednosta vo svetot.Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, A~eson napravi nekolku klu~ni ~ekori za vospostavuvawe mir vo svetot. Vo 1950 godina uspea da go ubedi amerikanskiot pretseda-tel Truman da intervenira vo Korejskata vojna, da isprati voeni trupi za pomo{ na francuskata vojska vo Indoki-na i da pregovara za kraj na vojnata vo Severen Vietnam.Eden od najzna~ajnite momenti koi toj gi opi{uva vo memoar-ite e negoviot govor {to go odràl vo januari 1950 godina pred amerikanskiot klub na novinari. Govorot ja otslikal crvenata linija koja amerikan-skata vlast ja odredila za ko-rejskite kolegi, koi nesomneno ne ja ispo~ituvale dokraj. Toj duri uspeal i “la`no" da go ubedi komunisti~kiot lider na Sovetskiot sojuz, Josif Stalin, deka SAD nema da intervenira vo vojnata koja "besneela" vo Ju`na i Severna Koreja.“No, samo nekolku meseci podocna SAD ja napadna Ko-reja, a Kina stanuva najgolem protivnik vo Korejskata vojna”,

objasnuva toj vo "Prisuten vo sozdavaweto". Mnogu voeni analiti~ari istaknaa deka so toj govor napravil presvrt vo vodeweto na nadvore{nata politika na SAD i za glaven vinovnik gi poso~uvaat zaostrenite odnosi me|u dvete najmo}ni dràvi vo svetot. Memoarite, koi za prvpat se objaveni vo 1969 godina, se soo~ija so brojni kritiki od ekspertite. Spored niv, ovie memoari se olicet-vorenie na definitivniot kraj na Vtorata svetska vojna. Spored ekspertite, A~eson gi iskoristil memoarite za da se opravda sebesi i svoite postapki pred amerikanskata javnost. Tie istaknuvaat deka stravuvaweto koe A~eson go imal pred objavuvaweto na memoarite uspeal da go nadv-ladee so tekot na godinite. Toa {to nekoga{ bilo prikazna pi{uvana vo strav i nemiri, denes stana najzna~ajnoto delo koe gi opi{uva koncepciite na amerikanskata politika i nego-vite najgolemi li~ni dostignu-vawa. Poradi toa, ekspertite gi proglasija za edni od najob-jektivno napi{anite memoari. Iako vaèl za prem-nogu zna~ajna figura vo nadvore{nata politika na SAD, A~eson ume{no go dvoel privatniot od slu`beniot ìvot. Kako sin na sve{tenik, ìveel vo patrijarhalno semejstvo, so svoite roditeli, soprugata i trite deca.Vo 1964 godina A~eson ja dobiva nagradata "Pretseda-telski zlaten medal za slobo-data”, a {est godini podocna go odlikuvaat so Pulicerovata nagrada za istorija. Amerikan-skata izdava~ka ku}a Moderna biblioteka gi smesti memoar-ite na A~eson na 47 mesto od 100 vo kategorijata najdobri izdanija vo 20 vek.

prodolùva

po golemina vise~ki most vo svetot, nad zalivot na Izmir. Mostot }e bide dolg 3.000 metri. So izgradbata na avtopatot me|u Istanbul i Izmir }e se zgolemi i stapkata na vrabotenost vo grade`niot sektor.”So realizacijata na ovoj proekt, tro{ocite za prevoz }e se namalat, biznismenite od Izmir polesno }e stignat do Istanbul i Evropa, dodeka gradot }e dobie mnogu pove}e investicii i turisti”, veli Demirta{.Vo Turcija momentalno se gradi i podvoden èlezni~ki tunel pod

Bosforot kraj Istanbul, koj }e ovozmoì slobodno soobra}awe na vozovite od Zapadna Evropa do Kina.Vladiniot “dokument za industriska strategija” predviduva i izgradba na ogromni glavni pristani{ta na s$ u{te neodredeni lokacii, za da & se pomogne na Turcija da stane tranzitna zemja.Vo obidot da se podobri energetska-ta efikasnost, planot predviduva voveduvawe na metodi za iskoris-tuvawe na potencijalot na zemjata vo odnos na energetskite resursi, vklu~uvaj}i gi i vodeniot potencijal,

veterot, geotermalnata energija, solarnata energija i biomasata. Vladata }e ja potpomogne upotrebata na proizvodi koi se potpiraat na alternativni energetski izvori.Ponatamu, dokumentot se zalaga za merki za izgradba na kapaciteti od oblasta na nanotehnologijata i biotehnologijata, so cel da se obezbedi razvoj na industriite bazirani na znaewe. Vladata }e pomogne vo osnovawe i rabota na centri za istraùvawe i razvoj. ]e bide poddràno i vloùvaweto na kapital vo tehnolo{kiot sektor, koj doìvuva procut.

�� So dràvnata strategija za investicii vo kapitalni proekti predvidena e izgradba na elezni~ki linii do industriskite zoni, golemi fabriki i pristani{ta, so u~estvo na privat-nite kompanii i na dràvata. Samo vo izgradba na brza èlezni~ka mreà }e investira 12 milijardi dolari

razvojot na ekonomijata, a tie voobi~aeno se investiciite vo podobruvawe na infrastrukturata na zemjata. “Kapitalna investicija, osobeno vo vreme na kriza, e izgradba na infrastrukrutni objekti vo energetika, gasifikacija, patna i èlezni~ka infrastruktura. Podo-bruvaweto na infrastrukturata }e pomogne mnogu vo privlekuvaweto stranski investitori. Ostana-tite “takanare~eni” kapitalni investicii vo sportski tereni, spomenici i muzei se dobri, no se realiziraat vo pogre{no vreme. @i~arnicata na Vodno, na primer, ili gradbite vo centarot na Sko-pje imaat turisti~ka dimenzija i ne pridonesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomijata. Kapitalnite investicii treba da & pomognat na ekonomijata pobrzo da zakrepne”, komentira Rubin Zareski, univer-zitetski profesor.Ne moè ednostavno da se ut-vrdi koja od site investcii e najisplatliva ili najproma{ena, no, generalno, infrastrukturnite proekti vaàt za investicii koi imaat najpozitivni efekti vrz razvojot na ekonomijata.“Isplatlivi investicii voobi~aeno se tie koi obezbeduvaat najgolem povrat, odnosno multiplikacija na vloènite sredstva. Toa se investiciite vo infrastrukturni objekti koi sozdavaat dopol-nitelna vrednost, pottiknuvaat ekonomska aktivnost i kreiraat novi rabotni mesta. Odredeni investicii vlijaat na zgolemuvawe na potro{uva~kata i ne pri-donesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomijata. Toa se pomalku isplatlivi investicii”, ocenuva Jovan Pejkovski, univerzitetski profesor.So ogled na toa {to vo vladinata agenda izostanuvaat investiciite vo avtopati{ta, elezni~ki prugi i klu~ni energetski kapaciteti, lesno moè da se zaklu~i deka vladinite kapitalni investicii se pomalku isplatlivi. Eksper-tite se soglasni deka Vladata i vo idnina mora da odvojuva {to pove}e pari od buxetot za investicii za da ja podobri konkurentnosta na doma{nata ekonomija.

“Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna, elezni~ka, energetska i informaciska in-frastruktura, kako i vo obrazo-vanieto. Poddrùvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast”, smeta univerzitetskiot pro-fesor Mihail Petkovski.Vo buxetot za godinava Vladata isplanira 380 milioni evra za investicii vo kapitalni proekti, {to pretstavuva rast od 29% vo odnos na saldoto {to ostana za ovaa namena minatata godina, otkako so rebalansot tokmu ovaa stavka od buxetot najmnogu nas-trada.

Izgradba na novi �pati{ta, èlezni~ki prugi, nabavka na medicinska oprema i izgradba i rekon-strukcija na javni zdravstveni ustanovi, u~ili{ta i sportski sali se samo del od kapitalnite investicii na Vladata za 2011 godina.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka najgolem prioritet vo kapitalnite in-vesticii za godinava }e ima izgradbata na nekolku parni pravci i toa: Kowsko–Koùv, za koj se odvoeni 4,5 milioni evra, Radovi{– Strumica (3,5 milioni evra), Tabanovce–Kumanovo (2,5 milioni evra) i Pore~e–Skopje (2,1 milioni evra). Vkupniot fond na Agencijata za pati{ta e zgolemen za 7,9% vo odnos na lani, a se planira izgradba i rekonstrukcija na u{te nekolku lokalni pati{ta. Osven vo pati{ta, Vladata plani-ra pogolem del od parite za kapitalni proekti da gi vloì i za izgradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, doizgradba na dijagnosti~kiot centar vo Tetovo, nabavka na medicinska oprema. Vo obrazo-vanieto najmnogu pari se odvoeni za izgradba i modernizirawe na osnovni i sredni u~ili{ta,

sportski sali, rekonstrukcija i opremuvawe na u~eni~ki i studentski domovi, kako i rekon-strukcija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Se planira da prodolì realizacijata na site proekti vo oblasta na kulturata, a del od niv se o~ekuva da bidat i zavr{eni do krajot na godinava. Isto taka, isplanirani se pari za nabavka na avtobusi, izgradba na ì~arnicata i 4,5 milioni za doizgradba na tehnolo{ko-industriskite zoni.Spored podatocite od Minis-terstvoto za finansii, 14,5% od vkuniot buxet za idnata godina e namenet za kapitalni investicii, a ostanatite 85,5%, sepak, }e se potro{at za tekovni potrebi, kako plati i socijalni transferi. Toa za Vladata e dovolen argument buxetot za 2011 godina da go deklarira kako razvoen.

Za razlika od Make- �donija, Albanija, Srbija, Kosovo, Bugarija i Grcija intenzivno investiraat vo podobruvawe na pat-nata infrastruktura i regionalno povrzuvawe, vo koe na{ata zemja e zaobikolena.

Grcija gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. So avtopat zemjata se povrzuva od Grcija kon Romanija i Srbija. I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. So poseben pat Albanija preku Dra~-Kuks-Morina se pov-rza so Pri{tina. Zemjata samo minatata godina potro{i pove}e od edna milijarda evra za novi pati{ta, a gotov e i patot od Tirana do Debar, do albanskata granica. Kosovo za dve godini investira{e 1,2 milijardi evra vo nova patna infrastruktura, a pri-oritet vo momentov e izgradbata na patot do Blace, na granicata so Makedonija. Srbija, pak, so 1,6 milijardi evra }e gi modern-izira svoite pati{ta godinava. ]e izgradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10, koj vo izminative nekolku godini intenzivno se gradi.

IIIIIJANE MIQOVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Smislata na kapitalnite investicii ne e samo da se potro{at parite i so toa da se postigne nekakov kratkoro~en efekt na investiciska aktivnost, tuku da se ovozmoì ekonomijata da se razviva posigurno i odr`livo. Parite za kapitalni investicii treba da se investiraat vo energetski objekti koi }e ja snabduvaat zemjata so poevtina struja, vo izgradba na pati{ta i èleznici koi }e go olesnat transportot, vo izgradba na novi u~ili{ta i stanovi, koi po principot na multiplikacija mnogu pove}e pridonesuvaat vo razvojot na doma{nata ekonomija. Spored mene, ì~arnicata na Vodno e defini-tivno najproma{en proekt. Poisplatlivi od nea se i nekolku kilometri pat, osven ako Vladata ne planira da izgradi skija~ki centar na Vodno, pa ovaa investicija da dobie poinakva smisla."

Komentari / Analizi 14KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

SEWORA@OT I NARODNATA BANKA

Seworaòt poretko }e moète da go sretnete vo u~ebnicite po

monetarni finansii, iako zasluùva da se objasni i razjasni zaradi nego-voto zna~ewe ne samo vo minatoto, tuku i denes. Na narednite stranici }e se obideme da dademe objasnuvawe na poimot i vidovite sewora`.]e po~neme od zlatniot standard. Mislam deka taka najlesno i }e se razbere ovoj poim. Eden od osnovnite postulati na koi se zasnova{e zlatniot standard be{e slobodata na kovawe zlatni pari od zlato i na topewe na zlatnite pari vo zlato. Liceto, podocna instituci-jata, kade {to gra|anite gi nosele zlatnite pra~ki so barawe da im iskovaat zlatni pari se narekuval seigneur. Toj za uslu-gata {to im ja pravel na gra|anite zemal provizija - seigneurage - seworaà.So pojavata na kni`niot standard, odnosno so za-menata na polnovrednite pari so kni`ni, odnosno ìralni pari (t.n. fiat money), seworaòt ne is~eznuva, tuku samo se izmenuva. Koga po~nale da se pe~atat kni`ni pari, se pojavila razlika

me|u nivnata nominalna vrednost i vrednosta na parite kako par~e hartija, odnosno razlika me|u vrednosta {to e napi{ana na parata i proizvod-stvenite tro{oci za da se otpe~ati. Razlikata {to se pojavuva me|u nominalnata vrednost i proizvodstvenite tro{oci se narekuva sewora`. Seworaòt doa|a do u{te pogolem izraz pri emisi-jata na ìralnite pari, zatoa {to u{te pove}e se zgolemuva razlikata me|u nominalnata vrednost na emituvanite ìralni pari i tro{ocite za nivno emituvawe. Vo sovremeni uslovi, seworaòt se razgleduva vo kontekst na odnosite me|u dràvata i centralnata banka, odnosno dali vo edna zemja e dozvoleno i ako e dozvoleno, do koj stepen buxetskiot deficit }e se finansira so “pe~atewe pari”, odnosno so emisija na primarni pari od cen-tralnata banka. Dokolku postoi mo`nosta dràvata da obezbeduva dopolnitel-ni prihodi preku emisija na primarni pari, toa vo sovremeni uslovi pretsta-vuva monetaren sewora`. A kako }e se utvrdi nego-vata vrednost? Preku utvr-duvawe na kupovnata sila

na emitiranite pari. No, vo poslednite dve dekadi od minatiot vek i prvata dekada od ovoj zna~itelno e namalena mo`nosta dràvata na vakov na~in, so prosto pe~atewe pari, da go pokriva buxetskiot deficit. Toa doveduva i do promena na tradi-cionalnoto sfa}awe na seworaòt. Novite na~ini na finansirawe na bux-etskiot deficit vovedu-vaat i nov vid sewora` – fiskalen. Toj se javuva vo uslovi koga ne pos-toi mo`nost (zakonska) centralnata banka da ja kreditira dràvata za finansirawe na buxetskot deficit, od edna strana, i koga isto taka zakonski e definirano profitot na centralnata banka po pove}e osnovi da go trans-ferira vo buxetot. Vo zemjite vo koi kupoproda`bata na dràvni hartii od vred-nost ne se koristi kako monetaren instrument od centralnata banka, fiska-lniot sewora`, vo osnova, se sovpa|a so profitot na centralnata banka transferiran vo buxetot na dràvata i isplaten-ite kamati na dràvnite depoziti. Vo literaturata ~esto moè da se sretne i poimot bruto sewora`.

Toa e poim koj gi opfa}a site realni bruto-gotovin-ski prilivi za dràvata, koi proizleguvaat od emisijata na central-nata banka na primarni pari. Vo nego e sodràn monetarniot sewora`, odnosno vrednosta {to e transferirana od privat-niot sektor vo central-nata banka kako nadomest za dobieniot iznos na primarni pari. Potoa, vo bruto seworaòt e vklu~en i seworaòt do-bien od kamatnite prihodi na centralnata banka od nedràvniot sektor. I na kraj, vo bruto seworaòt vleguvaat i drugite pri-hodi {to centralnata banka gi ostvaruva vo svoeto rabotewe. Kakva e situacijata so seworaòt vo Republika Makedonija? Postojat dve bitni raboti {to treba vedna{ da se istaknat. Prvo, vo celiot period, od monetarnoto osamostojuvawe na Repub-lika Makedonija (april 1992 godina) do denes u~estvoto na gotovite pari vo pari~nata masa (M1) e visoko. Bidej}i gotovite pari gi emituva isklu~ivo Narodnata banka na Make-donija (taa so zakon ima monopol vo emituvaweto) i tie vo site zemji, pa i kaj nas, se del od pri-

marnite pari, Narodnata banka preku ova visoko u~estvo na gotovite pari vo M1 ostvaruva po ovaa osnova relativno povisok sewora` vo sporedba so centralnite banki, kade {to gotovite pari imaat zna~itelno ponisko u~estvo vo M1. Vtora bitna rabota {to treba da se potencira e kreiraweto primarni pari od NBRM so cel da se otkupi vi{okot devizi na devizniot pazar. Im-eno, ako se analiziraat site godini po monetarno-to osamostojuvawe, NBRM sekoga{ igrala glavna uloga na devizniot pazar vo izedna~uvaweto na ponudata i pobaruva~kata za devizi. Ako se ima predvid deka vo momentot na monetarnoto osamosto-juvawe NBRM raspolaga{e so okolu pet milioni dolari devizni rezervi, a denes so pove}e od dve milijardi dolari, }e se vidi pojasno ulogata na NBRM, ne samo vo soz-davaweto na deviznite rezervi na Republika Makedonija, tuku i vo sozdavaweto na seworaòt po taa osnova, koj so-glasno Zakonot za NBRM e prefrlan sekoja godina vo buxetot na Republika Makedoija.Vrzano so gornoto

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

e i sozdavaweto na takanare~eniot kamaten sewora`. Glavna stavka vo prihodite od kamatata vo NBRM se kamatite {to se dobivaat od deviznite rezervi, odnosno od deviznite depoziti vo stranski banki. Ovie kamati bile glavniot faktor koj pridonesuva NBRM vo pove}eto godini da ostvaruva pozitivna razlika me|u prihodite i rashodite, odnosno da os-tvaruva profit, koj potoa e prefrlan vo buxetot na Republika Makedonija. Za da bide pojasno na ~itatelite, }e gi navedeme iznosite na seworaòt prefrlen od NBRM vo buxetot na Republika Makedonija vo poslednite ~etiri godini (2006-2009 godina). Za 2010 go-dina seworaòt }e bide poznat po usvojuvaweto na zavr{nata smetka za taa godina. Vo 2006 godina se prefrleni 257,8 milioni denari, vo 2007 – 1.288,8 milioni denari, vo 2008 – 1.161,3 milioni denari i vo 2009 – 407,8 milioni denari od NBRM vo bux-etot na Makedonija. I toa ne celokupniot sewora`, bidej}i eden del, so-glasno zakonot, NBRM go izdvojuva vo rezervi.

Vo zemjite vo koi kupoproda`bata na dràvni hartii od vrednost ne se koristi kako monetaren instrument od centralnata banka, fiskalniot sewora` vo osnova se sovpa|a so profitot na centralnata banka transferiran vo buxetot na dràvata i isplatenite kamati na dràvnite depoziti

��

EKONOMIJA VO PARLAMENTARNA KRIZA

Makedonija vleze vo par-lamentarna kriza. Vo Sobranieto

pove}e nema vistinska i avtenti~na opozicija. SDSM izleze od Parla-mentot. Izlegoa i NSDP, Liberalnata partija i Nova alternativa. Izleze i Nova demokratija, partijata na Imer Sel-mani. Partijata na Ta~i ve}e be{e izlezena od porano. So toa se pokaà deka borbata za sloboda i demokratija ne poz-nava nacionalnosti, Makedonci, Albanci itn.. Partijata na Fiat Canoski razmisluva da go napu{ti Parlamentot. Vo Sobranieto osta-naa samo partiite od vladinata koalicija i LDP na Manasievski. Prodolùvaat so svoite ubeduvawa, matematiki i interesi. Zo{to e toa taka, tie si znaat. Vo sekoj slu~aj, LDP sega ve}e javno ja pokaà svojata poziciija i prodolì da & dava le-gitimitet na ovaa Vlada.Vakvata situacija ne e iznenaduvawe, no prosto e neverojatno kako vremeto i okolnostite ja

stopija kamuflaàta na vlasta za na~inot na koj taa gi sfa-}a demokratijata i upravuvaweto so demokratskite procesi vo zemjata. Koga }e se poglednat slu~uvawata {to prethodea - be{e samo pra{awe na vreme. Prvo, koga pred nekolku meseci Fridom haus izleze so rejtingot za slobodata na mediumite vo svetot, na rang-lista-ta Makedonija ima{e ogromen pad. Iako na toa ne mu se obrna kojznae kakvo vnimanie vo javnosta, padot be{e mnogu indikativen zatoa {to dojde od respektiran stranski izvor.Vtoro, vlasta po~na akcija za borba pro-tiv navoden kriminal vo firmite na ulica Pero Nakov bb, za koj nema i ne znaeme dali }e ima i sudska veri-fikacija. Iako, navidum, kako kolateralna {teta, taa akcija treba da go donese glavniot plen, televizijata A1. Zatoa odedna{ akci-jata, za koja relevantni pretstavnici na vlasta javno ukaùvaa deka ne e naso~ena kon televiz-ijata, sega zavr{i so

blokirawe/zamrznuvawe na nejzinata smetka. Televizijata, koja se smeta za najgledana, & e potrebna na vlasta samo dokolku silno ja poddrùva. Ako televizijata e ès-tok i revnosen kriti~ar na vlasta, toga{ proi-zleguva deka e podobro da ja nema. Treto, vo mediumite pro~itavme deka 15 doma{ni firmi, koi se smetaa za najgolemi pla-}a~i na reklami vo me-diumite, se povlekle od A1. Dokolku e toa navis-tina to~no, legitimno e ~ovek da se zapra{a {to e pri~inata i od kade doa|a motivacijata. Vo sekoj slu~aj, krajniot rezultat e finansisko slabeewe na televiz-ijata.êtvrto, vlasta mnogu pokaà i koga se obide kako bokser so staklena brada, koj ne znae da prima udari, naplivot na nezadovolstvo da go amortizira so kontrapro-testi. Taka, vidovme kako studentite zastanaa nasproti profesorite, a vo odbrana na vlasta (ovaa kombinacija ne ste ja videle tolku mnogu vo

istorijata, neli). Vidovme “tutunarki” vo ~izmi na protest pred sedi{teto na SDSM, koi o~igledno mora da se mnogu zadovolni od toa {to se slu~uva godinava so otkupot na tutunot {tom ne bea na protes-tot zaedno so drugite tutunari pred Parlamen-tot. Vidovme gra|ani vo nekakvo zdruènie kako zamislen kontraudar na protestot na doktorite.Petto, amerikanskiot ambasador dade re~isi nediplomatski ostra izjava po sredbata so premierot odràna na denot na izleguvaweto na opozicijata od Parla-mentot. Eksplicitno poso~i deka “nezavisnite mediumi i sudstvoto, koi se dvete klu~ni komponenti na koja bilo demokratija, vo Makedonija se soo~uvaat so problemi”.[esto, slikata za demokratskiot senzi-bilitet na vlasta se zaokruì so diplo-matskite potezi povr-zani so Zimbabve. Koj poriv moè da ve vodi za da posakate da se sretnete so prviot ~ovek na tamo{niot agresiven

reìm? Sive ovie kocki go sklopuvaat mozaikot za demokratskiot kapacitet na vlasta. Da zaklu~ime. Make-donija vleze vo faza na parlamentarna kriza, a vlasta sega }e moè da si pravi {to saka vo Parlamentot. Nema ve}e nezgodni prateni~ki pra{awa, nema ve}e diskusija za zakonite. ]e si go done-sat zakonot za energetika takov kakov {to sakaat, }e si go donesat i za-konot za legalizacija na divogradbite vo svojata varijanta, polo{a za gra|anite. Moèbi }e si "na{tancaat" i donesat kup zakoni {to se ~uvst-vitelni.Kone~no, ima li ovaa “ubavina” od ambient za vladeewe, verojatno tolku mnogu posakuvana od ovaa vlast, svoja cena? Ima, i toa visoka. Potez-ite na vlasta ja doteraa makedonskata ekonomija da stane ekonomija na zemja vo parlamentarna kriza, koja, patem, ima golem potencijal da se prodlabo~i. Toa go stava pod golem

znak pra{alnik ekonomskoto zazdravu-vawe na zemjata {to si go zamislila Vladata za 2011 godina. Ovojpat i zaradi doma{ni faktori, nezavisno od brzinata na zakrepnuvawe na zemjite {to se na{i trgovski partneri. Politi~kite slu~uvawa vlijaat na o~ekuvawata na ekonomskite sub-jekti i sledstveno, na nivnite odluki. Logi~no bi bilo vo vakvi okolnosti, pla{ej}i se od toa kade }e otide rabotata, gra|anite da tro{at pomalku. Logi~no bi bilo doma{nite investi-tori {to imale nam-era da investiraat da se vozdràt izvesno vreme, ~ekaj}i da vidat kakov }e bide rasple-tot. Takvoto vozdrùvawe e u{te pologi~no kaj stranskite investitori. Seto toa, kombinirano so golemite poskapu-vawa na hranata i na energijata, na gra|anite im nosi te{ki vremiwa.

Kone~no, ima li ovaa “ubavina” od ambient za vladeewe, verojatno tolku mnogu posakuvana od ovaa vlast, svoja cena? Ima, i toa visoka. Potezite na vlasta ja do-teraa makedonskata ekonomija da stane ekonomija na zemja vo parlamentarna kriza, koja, patem, ima golem potencijal da se prodlabo~i

��

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

43,2milioni evra

}e investira Benetonvo Srbija preku

prezemawe na ni{katatekstilna firma Niteks

Svetskiot tekstilen brend, italijanskata kompanija Beneton, i oficijalno sta-na sopstvenik na

ni{kata tekstilna fabrika Niteks. Ova e u{te edna investicija vo Srbija za koja Vladata }e izdvoi 24,3 milioni evra za subvencion-irawe na vrabotuvawata, so cel namaluvawe na nevrabo-tenosta vo zemjata.Vo narednite ~etiri godini Beneton planira da vraboti 2.700 rabotnici, a za in-vesticijata od 43,2 milioni evra od dràvata }e dobie 9.000 evra za sekoe rabotno mesto. Potpretsedatelot na Vlada-ta, Mlaxan Dinki}, grado-na~alnikot na Ni{, Milo{ Simonovi} i operativniot direktor na Beneton, Fabio Sartoni, potpi{aa dogovor za prezemawe na Niteks, spored koj vo maj bi trebalo da po~ne proizvodstvoto. Gradona~alnikot na Ni{ soop{ti deka platite na rabotnicite }e iznesuvaat me|u 200 i 300 evra. Ivan Nikoli} od Ekonomskiot

institut smeta deka vakviot na~in na privlekuvawe in-vesticii donekade e oprav-dan, bidej}i Srbija nema drug argument da gi privle~e, osobeno imaj}i gi predvid situacijata vo celiot region i globalnata kriza.

PRIORITET E NEVRABOTENOSTA

“No ova ne moè da bide edinstveniot na~in za priv-lekuvawe investicii. Glavna merka i ponatamu treba da bide kreiraweto sood-

veten biznis-ambient. Kaj prioritetnite investitori pogolemite subvencii moè dopolnitelno da vlijaat na nivnoto doa|awe, no osobeno ako stanuva zbor za izvozni biznisi”, izjavi Nikoli}. Toj dodade deka vo nekoi zemji na investitorite im davale i pogolemi subvencii. Goran Nikoli} od Centarot za nova politika smeta deka prioritet na Srbija e rast na vrabotenosta i naglasi deka zemjata ne e vo mo`nost na

normalen na~in da privle~e investicii, kako {to toa prethodno go napravi Slo-venija.“Tuka ima i elementi na socijalna politika, bidej-}i duri i na dràvata da ne & se isplati da go sub-vencionira vrabotuvaweto. Stanuva zbor za toa {to bogatite im pomagaat na siroma{nite, a investitorite }e mora da ostanat ovde i po istekot na subvenciite. Nie so subvencioniraweto

vodime bitka za konkurent-nost vo odnos na regionot”, istakna Nikoli}.

ZA EDNO RABOTNO MESTO 5.050 EVRA

Srpskata Vlada minatata godina odobri 50,5 milioni evra za pottiknuvawe na vrabotuvawata. Investito-rite koi dobija subvencii se obvrzaa da vrabotat 9.999 rabotnici, {to zna~i deka edno rabotno mesto dràvata ja ~ini vo prosek 5.050 evra.Ako se zeme predvid deka prose~nata bruto-plata izne-suva 470 evra, izleguva deka korisnicite na subvencii dràvata gi ~esti so besplat-na rabotna sila edna do dve godini. Interesen e faktot {to vo 13 slu~ai dràvata na investitorite im odobrila subvencii pogolemi od eden milion evra. Vo kompaniite koi dobile pove}e od eden

milion evra oti{le 66% od site odobreni subvencii, odnosno 33,4 milioni evra, so toa {to tie se obvrzaa da vrabotat 6.058 rabotnici. Toa e 60,6% od vkupniot broj lu|e koi bi trebalo da dobi-jat rabota vo kompaniite na koi dràvata na ovoj na~in im pomognala.Izleguva deka najgolemite investitori dobivaat pove-}e subvencii po otvoreno rabotno mesto od malite investitori. Na primer, za investicijata vo Ni{, kore-jskata korporacija Jura, koja se zanimava so proizvodstvo na elektri~ni instalacii za avtoindustrija, dobi 10,5 mil-ioni evra za investicija od 15 milioni evra. Toa zna~i deka dràvata finansira pove}e od dve tretini od taa investicija. Za sekoe rabotno mesto }e se odobrat 7.000 evra. Vo pogonot vo Ra~a, Jura planira da investira osum milioni evra, a dràvata odobrila subvencii od 4,5 milioni evra, odnosno 56% od celata investicija. Turskata tekstilna fabrika Xinsi za investicija od 2,75 milioni evra dobi subvencii od 1,75 milioni evra, odnosno 63% od celata investicija.

SO SUBVENCII ZA INVESTITORITE DO NOVI RABOTNI MESTA

SRBIJA VO BORBA PROTIV NEVRABOTENOSTA

Srpskata Vlada minatata godina odobri 50,5 milioni evra za pottiknuvawe na vrabotuvawata. Inves-titorite koi dobija subvencii se obvrzaa da vrabotat 9.999 rabotnici, {to zna~i deka edno rabotno mesto dràvata ja ~ini vo prosek 5.050 evra

��


VESNA [email protected]


� Vo narednite ~etiri godini Beneton planira vo Srbija da vraboti 2.700 rabotnici, a za investicijata od 43,2 milioni evra od dràvata }e dobie po 9.000 evra za sekoj novovraboten.

Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

VASE [email protected]

Kako posledica na gra|anskite nemiri vo Egipet, za prv-pat od 2008 godina barel surova nafta

od tipot "brent" na London-skata berza se prodava{e za pove}e od 100 dolari. Za ovoj skok pridonese stra-vuvaweto deka bi moèl da bide zagrozen preminot na tankerite niz Sueckiot Ka-nal, koj e vo teritorija na Egipet, no i deka nemirite bi moèle da se pro{irat na najgolemite proizvoditeli na nafta vo arapskiot svet. Duri i ako nemirite ne se pro{irat na golemite proizvoditeli na nafta vo Afrika ili na Bliskiot Is-tok, “rizicite i ponatamu se golemi, imaj}i predvid deka Egipet igra golema uloga na globalniot naften pazar” poradi Sueckiot Kanal i Suecko-mediteranskiot naf-tovod, koi se va`ni to~ki za transport na “te~noto zlato” od Persiskiot Zaliv do Ev-ropa i Severna Amerika, se naveduva vo izve{tajot [ork riport za sostojbata na pazarot na energensi.“Po pati{tata i nafto-vodite niz Egipet dnevno se transportiraat dva mil-ioni bareli surova nafta”, soop{ti germanskata Komerc banka.Cenite na naftata i pred krizata vo Egipet se zgolemu-vaa, pred s$ poradi golemata pobaruva~ka vo zemjite so zabrzan ekonomski razvoj, osobeno vo Azija, i znacite deka amerikanskata ekonomi-

ja zazdravuva.Cenata na naftata na me|unarodniot pazar vo sre-dinata na minatiot mesec se zatvori okolu 100 dolari za barel, otkako centa na surovata nafta se zgolemi za eden dolar, na 98,8 dolari za barel, skok koj ne be{e zabeleàn od oktomvri 2008 godina. Kako kratkoro~ni faktori koi pridonesoa za toga{niot rast bea studenoto vreme vo nekoi delovi od SAD, poradi {to nastana pad vo postojnite zalihi na surova nafta, kako i zat-voraweto na golemiot gasovod za transport na nafta od Aljaska. Sepak, generalno, cenata na naftata, od svojata najniska to~ka od 2009 go-dina, raste kako {to zakrep-nuva svetskata ekonomija, a so toa i pobaruva~kata na energensi.Me|unarodnata agencija za energija neodamna predu-predi deka toa bi moèlo da go zagrozi ekonomskoto zazdravuvawe na svetot po krizata.

ZAGROZEN E SUECKIOT KANAL - STRATE[KI ZA TRANZITOT NA NAFTA

Protestite na Egip}anite protiv vladeeweto na pretse-datelot Hosni Mubarak pre-dizvikaa stranskite kompanii da po~nat da gi zatvoraat svoite sedi{ta vo Egipet, {to pretstavuva u{te eden udar za ekonomijata na ovaa zemja. Mubarak, koj se soo~uva so najgolemata zakana od nego-voto 30-godi{no vladeewe vo najnaselenata zemja od arap-skiot svet, formira{e nova vlada za da go osigura svojot

naslednik, sinot Xamal.“Lu|eto baraat promena na reìmot, ne promena na vlasta”, veli Osama el-Gazali Harb, liderot na opoziciskata Demokratska partija, koj potvrduva deka so ovie ~ekori Mubarak dobiva samo na vreme. Iako Egipet sama po sebe e mal proizvoditel na nafta, Sueckiot Kanal pretstavuva najvaèn voden pat za ispo-raka na nafta do Bliskiot Istok. Dokolku Sueckiot Ka-nal se onesposobi za tranzit na nafta zaradi nemirite vo Egipet, zaobikoleniot pat okolu ju`niot vrv na Afrika }e bide edinstveno, no poskapo re{enie, {to }e dodade dopolnitelni 10.000 kilometri za tranzitot na nafta od Bliskiot Istok do Evropa i SAD.“Nie sme krajno zagrièni za situacijata na Bliskiot Istok”, veli Marko Durand, glaven izvr{en direktor na

kompanijata Merkurija (Mer-curia), so sedi{te vo @eneva, koja e edna od najgolemite svetski trgovci so nafta. “Situacijata vo Egipet }eja zgolemi nestabilnosta na pazarot zna~itelno”, do-dava Durand za "Fajnen{al tajms". Lorens Igls, {efot na odd-elot za nafteni istraùvawa vo JP Morgan (JP Morgan), veli deka osnovniot rizik od neredite e potencijalot tie da dejstvuvaat kako katal-izator za novi nemiri vo zemji, za koi se smeta deka se stabilni, vklu~uvaj}i ja tuka i Saudiska Arabija, na-jgolemiot svetski izvoznik na nafta, Kuvajt i Obedinetite Arapski Emirati. Stravuvaj}i od “virusen efekt” na svoe tlo, arapskite lideri pokaàa poddr{ka za Mubarak, nadevaj}i se deka novata vlada vo Egipet }e gi smiri “razbesnetite gra|ani”.

Za ovoj skok na naftata pridonese stravuvaweto deka bi moèl da bide zagrozen preminot na tankerite niz Sueckiot Kanal, koj e vo teritorija na Egipet, no i deka nemirite bi moèle da se pro{irat na najgolemite proizvoditeli na nafta vo arapskiot svet - Saudiska Arabija, Kuvajt i Obedinetite Arapski Emirati

��

PORADI POLITI^KATA KRIZA VO EGIPET

NAFTATA NADMINA 100 DOLARI ZA BAREL

“Potrebite na obi~niot Egip}anec treba da bi-dat ispolneti. Pretsedatelot na Egipet mora vnimatelno da gi slu{ne barawata na demonstrantite i itno i re{itelno da prezeme merki da gi ispolni nivnite potrebi.”

KETRIN E[TONminister za nadvore{na politika na Evropskata unija

� DVA, TRI ZBORA“Najsiroma{nite lu|e vo svetot }e bidat pogodeni od namaluvaweto na pomo{ta {to ja dobivaa od razvienite dràvi kako medicinska pomo{, hrana i lekovi. Jas }e se obidam da im najdam rabota na ovie lu|e. Toa e dobra investicija vo ìvotot.”

BIL GEJTSosnova~ na Majkrosoft

“Vikiliks e aktivist na slobodniot pe~at. Pot-pretsedatelot na SAD, Xon Bajden, izjavi deka sum tehnolo{ki teror-ist... kongresmenot Sara Pejlin pobara da me tretiraat kako Talibanec i da me uapsat. Ovie osudi se najlo{a forma na cenzura, koja ne sme ja videle od 50-te godini na minatiot vek.”

XULIJAN ASAN@osnova~ na Vikiliks

�SVET 0-24 �

...SNE@NA ZAKANAZimska bura na edna tretina od teritorijata na SAD

Silna zimska bura, prosledena so sneg i mraz pogodi edna tretina od teritorijata na SAD, od Stentovite Planini

do Nova Anglija na istok, a milioni lica se izloèni na krajno niski temperaturi.

...[INMOEDAKE SE RAZBUDI!Japonskiot vulkan {iri “strav i trepet”

Na jugot na Japonija v~era be{e registrirana najgolemata erupcija od neodamna razbudeniot vulkan [inmoedake,

koj napravi {teta vo gradot oddale~en duri osum kilometri od nego.

...MAR[! Milion lu|e na ulicite vo Kairo

V~era, na osmiot den od protestot protiv reìmot na egi-petskiot pretsedatel Hosni Mubarak, opozicijata odrà

mar{ na eden milion lu|e na ulicite na prestolninata. Sli~na manifestacija se odrà i vo Aleksandrija.

Britanskata naftena kompanija Briti{ petroleum (BP) ostvari

zaguba od 4,9 milijardi evra vo 2010 godina, spore-deno so profitot od 13,9 milijardi dolari, koj go os-tvari kompanijata vo 2009 godina. Ova e najgolemata godi{na zaguba na kompani-jata od 1992 godina. Zagubata se dolì na tro-{ocite od 40,9 milijardi evra, koi bea potro{eni za spravuvawe so posledicite

od istekuvaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv. Sepak, Robert Dadli, izvr{niot direktor na BP, potencira{e deka kompani-jata ja ukinuva zabranata za isplata na dividenda na akcionerite {to be{e vovedena poradi nesre}a-ta vo Meksiko. Spored nego, tie }e si ja dobijat ovogodine{nata dividenda za akciite, koja }e iznesuva samo sedum centi za edna akcija.

Zgolemuvaweto na profitot vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina se dolì na zgolemuvaweto na cenata na naftata, koja do krajot na godinata se iska~i duri na 90 dolari za barel. Od kompanijata istak-naa deka planiraat da ja prodadat naftenata rafinerija vo Teksas, a da go pro{irat biznisot vo Argentina, Severna Amer-ika, Vietnam, Kolumbija i Egipet.

BRITI[ PETROLEUM SO NAJGOLEMA GODI[NA ZAGUBA OD 1992 GODINA

Trite najgolemi ruski dr-àvni kompanii, Gas-prom, Rosneft i VTB

u~estvuvaat so 20% vo vkupniot korporativen dolg na Rusija, se veli vo istraùvaweto na Doj~e bank. Na listata na najgolemi 15 dol`nici, osum od niv se dràvni. Osven ovie tri kompanii, na listata se nao|aat i ruskite èleznici, kako i Ruskata zemjodelska banka. Na ovaa lista se najde i najgolemata ruska banka Srebranka.

Spored visinata na dol-got, Rusija se nao|a me|u poslednite mesta od razvi-enite ekonomii. Visinata na dolgot od 10% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) e nezna~itelna vo odnos so dolgot na dràvite od evrozonata, bidej}i e dvojno pomala od visinata na ki-neskiot dolg, petpati pomala od turskiot, a duri {est pati ruskiot dolg e pomal od dol-got na Indija i Brazil.Spored analiti~arite od

Doj~e bank, me|unarodniot korporativen ruski dolg vo vtorata polovina od minatata godina se zgolemil za 6,6% i dostignal 436,2 milijardi dolari.Ruskite mediumi istaknu-vaat deka Vladata na Rusija vovela pogolema kontrola vrz zadolùvawata na dràvnite kompanii i ja ovlastila centralnata banka da gi ograni~uva komercijalnite banki pri dodeluvaweto krediti na kompaniite.

DR@AVNITE KOMPANII VO RUSIJA SE NAJGOLEMI DOL@NICI

79,12 101,19

Septemvri 2010Januari 2011

CENA NA NAFTATA VO DOLARI ZA BAREL

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Protestite protiv 30-godi{niot avtori-taren reìm na egi-petskiot pretsedatel Hosni Mubarak go

stopiraa proizvodstvoto vo golem broj stranski kompanii koi imaat fabriki vo Egipet. Pove}eto gi zatvorija prodav-nicite, gra|anite prestanaa da odat na rabota, a bankite ve}e prognoziraat zagubi poradi nemirite koi vladeat niz ulicite na Kairo. Vo poslednite nekolku dena amerikanskite kompanii Koka-Kola i Xeneral motors gi zatvorija fabrikite, a del od rabotnicite evakuiraa. [vaj-carskiot proizvoditel na kon-ditorski proizvodi Nestle gozatvori pretstavni{tvoto, aprivremeno go ukina i izvozot na proizvodi vo Egipet. Fab-rikata na germanskiot proiz-voditel na avtomobili Folks-vagen isto taka e zatvorena, kako i maloproda`nata mreà na Metro.Duri i Turcite im se nalutija na Egip}anite. Vtoriot po golemina turski konglomerat, holdingot Sabanxi (Sabanci), vo ponedelnikot objavi deka privremeno gi zatvora svoite firmi-}erki Temsa global

i Kordsa global. Temsa e najgolemiot proizvoditel na avtobusi vo Egipet, a Kordsa na najlon i konec od poli-ester vo svetot. Nitu edna od kompaniite nema definirano precizen rok do koga }e stagnira nivnoto proizvodstvo. Tie najavuvaat deka doprva treba da bidat napraveni procenki na fin-ansiskata i potencijalnata fizi~ka {teta koja demon-strantite moè da im ja nane-sat na fabrikite, kancelari-ite ili prodavnicite.

NAFTENATA INDUSTRIJA NAJO[TETENA

Spored ekspertite, protestite vo Egipet osven {to vlijaat vrz rastot na cenata na naftata, naftenata industrija vo ovoj region }e pretrpi najgolemi finansiski zagubi. Re~isi site nafteni kompanii gi zatvorija svoite fabriki. Najgolemiot stranski investi-

tor vo Egipet, Briti{ petro-leum (BP), gi povle~e svoite rabotnici od Egipet, a dan-skite nafteni kompanii [el i Moler-Maersk (Moller-Maersk) gi soprea distribucijata i proizvodstvoto na nafta. Svoite fabriki i benzinski pumpi gi zatvorija i Lukoil i Novatek. I hrvatskata naf-tena grupacija INA go stavi vo miruvawe raboteweto na pretstavni{tvata vo Egipet. Vo ovaa dràva se tretite po golemina rezervi na nafta vo Azija."Najgolemiot rizik od per-spektiva na naftenata in-dustrija, koj ja zagriùva me|unarodnata zaednica, e {to demonstraciite moàt da eskaliraat vo politi~ki nemiri i vo drugite delovi od Severna Afrika", velat od investiciskata banka Meril Lin~. Spored izve{tajot na BP za 2009 godina, Egipet proizvedu-

va 742.000 bareli surova nafta dnevno i okolu 62,7 milijardi kubni metri gas.

NEMIRITE GO ODVRA]AAT STRANSKIOT KAPITAL

Po naftenata industrija, ban-karskiot sektor e vtoriot mo-tor na egipetskata ekonomija. Spored podatocite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa (BIS), me|unarodnite banki imaat plasirano okolu 50 milijardi dolari kako kred-iti vo Egipet, a golem del od ovie sredstva se dodeleni od francuski i britanski banki.Spored statistikata na BIS,

do septemvri minatata godina francuskite banki imaat odo-breno 17 milijardi dolari, a britanskite okolu 11 milijar-di. Re~isi site me|unarodni banki gi zatvorija svoite filijali vo Egipet na neopre-delen vremenski rok.Ogromni {teti pretrpea i turisti~kata industrija i aviokompaniite. "Kako si odat turistite, taka i kapitalot se odleva. Egi-petskata berza padna za 17% za samo sedum dena. Ova }egi odvrati investitorite", veli Hean Saleh, ekonomist od Arapskata akademija za nauka i tehnologija.

Policijata ne moè da se spravi so kriminalot koj se slu~uva me|u demonstran-tite. "Nie ne sme kako Evropejcite. Nie {etame niz ulicite so parite vo xeb. Vo Egipet mnogu malku lu|e koristat kreditni karti~ki", izjavi Ala Ez, generalen sekre-tar na Konfederacijata na Evropsko-egipetskata biznis-asocijacija.Spored Asocijacijata, doprva }e se analizira sostojbata so krivi~nite prijavi za fizi~ko nasilstvo, maltretirawe ili grabeì koi se slu~uvaat ovie denovi.

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

BORO MIRÊSKI

40milijardi dolari

zaglavija evropskite banki preku krediti

odobrenii za Egip}anite do septemvri 2010 godina

POLITI^KITE NEMIRI JA PARALIZIRAAT EKONOMIJATA

Demonstraciite protiv reìmot na egipetskiot pretsedatel Mubarak gi nateraa stranskite kompanii da gi zatvorat pretstavni{tvata i da gi povle~at rabotnicite. Zatvoreni se fabrikite na Koka-Kola, Xeneral motors, Folksvagen, Nestle, Briti{ petroleum, [el...

��

STRANSKITE KOMPANII VO EGIPET SI GI SPAKUVAA KUFERITE!

17%be{e padot na

berzata vo Egipet za sedum dena od po~etokot na nemirite

Feqton18 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

PRIKAZNI OD WALL STREET

Najgolemata zarabot-ka na Wall Street vo poslednite dvanae-set meseci iznesuva 5 milijardi dolari

i nea ja ostvari menaxerot na hex-fondovi i trgovec so finansiski derivati, Xon Polson. Toj zarabotil 4 milijardi dolari investira-j}i vo negoviot hex-fond

�� Parite koi gi zaraboti Polson se po pat na “{ortirawe” - pravewe profiti preku o~ekuvawe na pad na cenite na akciite, odnosno prodavawe na pozajmeni akcii po povisoki ceni

Polson & Co i u{te dopolnitel-na edna milijarda dolari vo vid na plata.Negovata vkupna zarabotuva~ka minatata godina e pogolema duri i od bruto-doma{niot proizvod na pogolem broj mali dràvi, a ja nadmin-uva i negovata zarabotka pogolema od 4 milijardi dolari ostvarena vo tekot

na 2007 godina, koga po~na da se obloùva na negovite o~ekuvawa za finansiski krah na globalno nivo.Vakvata negova zarabotka, spored ekspertite, moè da predizvika povtorno vra}awe na al~nosta na menaxerite vo korporaciite, no i na lu|eto od Wall Street i toa tokmu vo period koga amerikanskata

XON POLSON, ZARABOTI 5 MI

2626

Radost vo kutija”. Vaka potro{uva~ite go opi{uvaat ~uvstvoto koga }e gi dobijat ~evlite pora~ani od

onlajn-prodavnicata Zapos (Zappos.com). Ovaa internet-kompanija se zanimava so proda`ba na ~evli, koi po stil i golemina moàt da go zadovolat sekoe stapalo i se~ija èlba. Pokraj 500 poznati brendovi na ~evli, sandali, ~izmi i sportski obuvki, ovaa kompanija pro-dava i {irok spektar modni dodatoci, vklu~itelno ~anti, remeni, pa duri i ~orapi. Toa {to ja odvojuva ovaa onlajn-prodavnica od drug-ite internet-stranici na koi se prodavaat ~evli e nejzinoto brzo i besplatno dostavuvawe, kako i nejzi-nata nezamenliva politika za vra}awe na proizvodite (s$ {to }e se kupi moè da se vrati duri edna godina po kupuvaweto, bez da se platat prevozot ili taksite za ob-novuvawe na rezervite).

KAKO SE RODI ZAPOS?Zapos se rodila od frus-traciite na nekoj ~ovek koj ne moèl da go najde omile-niot par ~izmi. Gore-dolu toj ja baral goleminata i bojata {to ja sakal, no na kraj izlegol so prazni race od prodavnica. Neli ne treba da bide te{ko da se najdat par ~evli? Taka mislel i Nik Svinmurn, internet-pret-priema~ koj odlu~il da gi stavi svoite pari “na usta” i da po~ne svoja sopstvena prodavnica za ~evli. Uslovot bil toa da ne bide regularna prodavnica za ~evli, tuku onlajn-megaprodavnica koja }e gi ima site golemini, boi i stilovi na ~evli i }e dostavuva pora~ki sekade po svetot. Svinmurn rezoniral deka mno{tvo lu|e koi kupu-vaat obleka i ~evli preku katalozi, sigurno bi kupu-

PETAR [email protected]

ISPORAKA NA RADOST PO RECEPTITE NA [EJ

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: ZAPPOS.COM

vale i od onlajn-izlo`benite vitrini, kompletirani so fotografii i listi na golemina.Inaku, ovoj pretpri-e m a ~ b i l

roden i izrasnal vo Kali-fornija. Vo 1996 godina gi zavr{il studiite za filmska umetnost na Univerzitetot

Kalifornija, a po nekoe vreme se vrabotil vo poinerskata Autoweb.com kako marketing-

menaxer. Negoviot uspeh go dovel do pozicija vebmaster vo Silicon Graphics. Otkako me-naxiral da sobere 150 iljadi dolari za po~eten kapital, Svinmurn “ja krstil” svojata internet-prodavnica Shoesite.com i ja lansiral vo juni

1999 godina.Sepak, do krajot na mesecot Svinmurn se premislil i go prepravil kodot za negovata internet-prodavnica, a go smenil i imeto vo Zappos.com. Imeto proizleglo od {panskiot zbor za ~evli,

Zapos se rodila od frustraciite na nekoj ~ovek koj ne moèl da go najde omileniot par ~izmi. Gore-dolu toj ja baral golemi-nata i bojata {to ja saka, no na kraj izlegol so prazni race od prodavnica. Neli ne treba da bide te{ko da se najdat par ~evli? Taka mislel i Nik Svinmurn, pretpriema~ koj odlu~il da gi vloì svoite pari vo prodavnica za ~evli na Internet

zapatos, a novata internet-stranica ponudila pogolema selekcija (pove}e od 100 brendovi za maì, èni i deca) i korisni~ki smetki so lozinki za mu{teriite. Ponatamu, Svinmurn napravil dogovor proizvoditelite na ~evli da mu dostavuvaat pora~ki i vlegol vo partner-stvo so globalniot internet-servis AOL i nekolku drugi stranici za proda`ba so cel tie da ponudat link do negovata internet-stranica. Kako podvig na marketin{ki genij se smeta negovata od-luka da go sponzorira NBA timot Golden State Warriors vo sezonata 1999-2000 godina.

DOAЃAWETO NA TONI [EJ I RAZVOJOT NA KOMPANIJATA

Otkako go promenil imeto i napravil povtorno lan-sirawe, Svinmurn i negov-ite vraboteni na Zapos se obidele da mu dadat ~uvstvo na specijalizirana prodavni-ca koja se nao|a vo realniot svet, me|u malter i tuli. Taka se pojavile nekolku oddelni stranici za glavnite bren-dovi na ~evli, listite na golemina na ~evlite bile staveni na posebna stranica, a bila otvorena i besplatna telefonska linija preku koja kupuva~ot }e moè da zboruva so pretstavnik od servisot za mu{terii. Sekako, se ~inelo deka i tajmingot e pogoden, sudej}i po istraùvaweto na Forrester Research, nadg-leduva~ na trendovite na Internet, koj objavil poda-toci deka onlajn-{opingot vo 1999 godina }e dostigne 1,6 milijardi dolari, a samoto kupuvawe ~evli }e broi okolu 120 milioni dolari taa godina.Po nekolku meseci od os-novaweto , Zapos dobi poddr{ka od porane{en ~ovek na Nordstorm, eden od najpoznatite proda`ni sinxiri vo SAD. Toa be{e Fred Mosler, koj vedna{ po stapnuvaweto vo Zapos bil nazna~en za zamenik-pretse-

� Najgolemata onlajn-prodavnica za ~evli - Zapos EnterierNajgolemata onlajn-prodavnica za ~evli - Zapos Enterier

P

i nsoXmj}

��

boi i stilovi na ~evli i }edostavuva pora~ki sekade posvetot. Svinmurn rezoniraldeka mno{tvo lu|e koi kupu-vaat obleka i ~evli prekukatalozi, sigurno bi kupu-

fotografii i listi na golemina.Inaku, ovoj pretpri-e m a ~ b i l

zavr{il studiite za filmska umetnost na Univerzitetot

Kalifornija, a po nekoe vreme se vrabotil vo poinerskata Autoweb.com kako marketing-

vonadoSico

XON POLSON � , menaxer na hex-fondot Polson & Co. Negovata zarabotka, spored ekspertite, moè da predizvika povtorno vra}awe na al~nosta na menaxerite od Wall Street

Feqton 19KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

ekonomija pravi vonredni napori za izlez od najgole-mata kriza, od golemata depresija vo 30-te godini od minatiot vek pa navamu. Nevrabotenosta se ocenuva deka iznesuva 9%, na sekoi 45 nedvi`ni imoti mu doa|a po eden da bide odzemen i preprodaden, a ekonomi-jata se o~ekuva da ima rast ovaa godina od samo 3%. Dopolnitelen problem e {to parite koi gi napravi Polson se napraveni po pat na “{or-tirawe”, odnosno pravewe profiti preku o~ekuvawe na pad na cenite na akci-

ite, odnosno prodavawe na pozajmeni akcii po povisoki ceni i podocna kupuvawe na istata koli~ina akcii po daleku poniska cena. Ra-zlikata vo cenite e profit za liceto, odnosno brokerot ili trejderot koj ja napravil proda`bata. Tokmu vakviot na~in na vr{ewe transakcii od finansiskite analiti~ari be{e naveden kako edna od pogolemite pri~ini za fin-ansiski kolaps na pazarite na kapital.Negoviot najgolem hex-fond, Advantage Plus, koj vredi 36 milijardi dolari zabeleà

rast od 17%, dodeka ostana-tite fondovi imaa zarabotki povisoki od 11%. Vakviot niven rast be{e pri~ina i za negovata zarabotka od 4 milijardi dolari. Na ime na ovie fondovi toj isto taka naplati 20% od profitot na ime provizija za uspe{no rabotewe, od kade {to na ovaa zarabotka dodade u{te edna miljiarda dolari, kom-pletiraj}i ja vkupnata cifra od 5 milijardi dolari.Sepak, treba da bide jasno deka ovie sumi toj nema da gi zeme vo gotovo, tuku is-tite pretstavuvaat zarabotki

ÔVEKOT [TO LANI ILIJARDI DOLARI

datel na bordot na kompani-jata. No, pointeresno e deka eden od najva`nite lu|e vo kompanijata do{ol tokmu od mestoto kade {to se nao|ala kancelarijata na Mosler. Locirana vo dobropoznatata zgrada Marquee, {to se nao|a vo Zalivskata oblast na San Francisko, rabotela nekoja firma nare~ena Venture Frog Incubators. Toni [ej , diplomec na Harvard, steknal ogromno iskustvo vo .com industrijata otkako rabotel za Oracle i go osnoval LinkExchange, popu-larnata firma za internet-

advertajzing {to ja prodade na Majkrosoft vo 1998 godina za 265 milioni dolari. [ej ja osnoval Venture Frog za da investira vo startnite biznisi na Internet, a eden takov uspeh be{e internet-prebaruva~ot AskJeeves, denes poznat kako Ask.com.Vo 2000 godina, Venture Frog i Zapos se spoija, pa [ej investira{e 1,1 milioni dolari vo internet-prodavni-cata i vleze vo bordot kako kogeneralen direktor, zaedno so Svinmurn. Ottoga{, Zapos na svojata stranica po~na da privlekuva kupuva~i preku brojni inovacii, vklu~itelno najpoznati brendovi, natpre-vari i delewe podaroci, kako

i so dogovorot so toga{nata kompanija Shoe Pavilion (koja be{e likvidirana vo 2008 godina) za vodewe na nivnata proda`na internet-stranica shoepavilion.com. Vo majskiot broj na magazinot Footwear News istata godina ova part-nerstvo be{e nare~eno “u{te eden brak na tulite i kliko-vite” i be{e proceneto kako dobivka za dvete kompanii - i za tradicionalnata pro-davnica i za nivnata onlajn-replika. Taa godina Zapos porasna do 30 vraboteni, na mu{teriite im ponudi pove}e od 150 razli~ni brendovi na ~evli i ostvari proda`ba od 1,6 milioni dolari.Zapos brzo stekna sigurna

pozicija vo proda`nata in-dustrija na Internet i vo 2001 godina, na po~etokot na recesijata, stana najgole-mata svetska prodavnica za ~evli. Kompanijata be{e uspe{na bidej}i ponudi pogolema selekcija od site drugi prodava~i na ~evli, i od tie koi bea i tie koi ne bea onlajn, pa toa go zabeleàa kupuva~ite. I dodeka pazarnite analiti~ari smetaa deka ~evlite te{ko }e se prodavaat preku Internet, so garanciite za vra}awe Zapos stekna mno{tvo pozi-tivni kritiki i posetenost na svojata stranica, a {to e najva`no i lojalnost od mu{teriite. Ovaa predanost pomogna prihodot na kom-panijata da se pridviì do 8,6 milioni dolari vo 2001 godina, dodeka golem broj .com kompanii propa|aa ili bea “sogoreni” vo re-cesijata.Eden vaèn aspekt na servi-sot {to go nau~ija Svinmurn i [ej be{e pove}e da ne vr{at autsorsing na ispo-rakite. Ispolnuvaweto na pora~kite moè da bide kontrolirano i kvalitetno samo dokolku Zapos ima svoj magacin i svoja stoka. Spored toa, vo Kentaki kompanijata obezbedi prostor od pove}e od 9 iljadi metri kvadratni kako magacin i gi prezede

site aspekti vo ispolnu-vaweto na nara~kite.Politikata na kompanijata za vra}awe na kupenoto prodolì da se razviva i stana primarna atrakcija za kupuva~ite. Od 2002 go-dina internet-prodavnica-ta povtorno gi iznenadi o~ekuvawata so proda`ba koja be{e trojno povisoka od prethodnata godina i dostigna 32 milioni dolari. A prethodno, i pokraj ne-stabilnosta na ekonomijata vo celost, Svinmurn i [ej izjavija veruvawe deka pri-hodite }e bidat pogolemi od dva pati slednata godina.Kako {to Zapos stana qubi-mec vo industrijata za trgov-ija so ~evli na Internet, Svinmurn i [ej pametno ~eko-rea niz razvojot na kompani-jata. Vo odnos na marketingot, direktorite veruvaa deka usnite svedo{tva se pova`ni otkolku tro{ocite za tradi-cionalnite oglasuva~i. Iako Zapos tro{i okolu 15% od svojot prihod za advertajzing, voobi~aeno tie reklami se za internet-prebaruva~ite i portalite. Sepak, se dokaà deka upatuvaweto od drugi mu{terii e poefektivno otkako s$ pove}e i pove}e kupuva~i ja posetuvaa strani-cata na Zapos i bukvalno si zaminuvaa radosni. Vo poslednive godini, ne

�� Toa {to ja odvo-juva ovaa onla-jn-prodavnica od drugite in-ternet-stranici na koi se pro-davaat ~evli e nejzinoto brzo i besplatno dosta-vuvawe, kako i nejzinata neza-menliva poli-tika za vra}awe na proizvodi (s$ {to }e se kupi moè da se vrati duri edna godina po kupu-vaweto, bez da se plati prevo-zot ili taksite za obnovuvawe na rezevrite)

Po~ituvani ~itateli,Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari.

TONI [EJVo 1999 godina,

na samo 24 go-dini, Toni [ej, gen-eralniot izvr{en direktor na Zapos, na gigantot Majkro-soft mu ja prodade kompanijata vo koja toj be{e koosnova~, LinkExchange za 265 milioni dolari. Pre-thodno, vo 1995 go-dina, koga zavr{ile negovite studii na Harvard, kade {to se steknal so diplo-ma za kompjuterski nauki, toj rabotel vo Oracle. Samo po pet meseci na novoto rabotno mesto toj se na{ol nezadovolen od korporativnoto opkruùvawe i ve-dna{ dal ostavka, pa se zafatil so osnovaweto na negovata kompanija. Inaku, u{te za vreme na studiraweto, [ej se zani-maval so menaxerstvo, rakovodej}i so Quincy House, pica-restoran koj svoite proizvodi gi dostavuval do studentskite sobi na harvardskite milenici. Eden od negovite najdobri mu{terii, Alfred Lin, podocna stana operativen direktor vo Zapos. A vo Zapos, [ej dojde kako sovetnik i investitor. Sepak, za kratko vreme toj be{e nazna~en za generalen direktor, funkcija {to ja opravda so rapidniot rast na proda`bata od kompanijata. Koga Zapos be{e prodaden na Amazon, [ej se zbogati za 214 milioni dolari, suma vo koja ne se presmetani parite {to gi zede kako investitor vo kompanijata. Minatata godina vo juni od pe~at izlegoa negovite pretpriema~ki memoari, koi se nasloveni “Isporaka na radost”.

INVESTITORI: SEQUOIA CAPITAL � VENTURE FROG �

� MMe|u tulite i klikovite - vo e|u tulite i klikovite - vo kancelariite na Zapos Paketkancelariite na Zapos Paket

na hartija, no, sepak, sta-nuva zbor za kolosalni zarabotki. Negovite kriti~ari velat deka toj ne e ni{to pove}e otkolku eden beskrupulozen {pekulator, koj se bogati na smetka na nesre}ata na drugite, obvinuvaj}i go za u~estvo vo padot na vred-nosta na imotite. Tie duri i mu izvadija prekar, na-rekuvaj}i go “grobarot”.Za razlika od niv, negovite oboàvateli, pak, velat deka Polson ednostavno ima nos za zarabotka i sogleduvawe na mo`nosti

istata da ja realizira, {to na kraj rezultira i so vakvi dobivki. Poradi toa, nego-vite oboàvateli sekoga{ go koristat negovoto moto: “Ako go sledite vnimatel-no padot vo finansiite, toga{ nivniot povtoren rast }e se pogriì za va{eto bogatstvo.”Deka Polson e navistina inteligenten zboruva i po-datokot {to kako dete koe porasnalo vo rabotni~ko semejstvo vo Wujork na svoi {est godini kupuval bonboni za podocna istite da gi odd-eli od nivnoto pakuvawe i

gi prodava po par~e i toa so profit. Toj samiot veli deka do 40 godini ìveel ìvot na vistinski plejboj za podocna da se odlu~i da ìvee malku posmiren, no pobogat ìvot.Toj sega vo ekskluzivnata oblast na Wujork, t.n. Up-per East Side poseduva imot vreden pove}e od 18 milioni dolari. Vo ramkite na ku-}ata od toj imot, pokraj drugite luksuzi, negovata sopruga i decata imaat i svoi posebni bazeni so site potrebni rekviziti za relaksacija.

� “Radost vo kutija” vikaatRadost vo kutija” vikaat kupuva~ite za proizvod kupuva~ite za proizvod kupen vo Zapos kupen vo Zapos

samo {to se pojavija novi stranici za proda`ba na Internet, tuku i klasi~nite prodava~i po~naa da gi nudat svoite proizvodi na Internet. No, Zapos ostana predvodnik vo tie novini.

RAST POD KRILOTO NA NOVIOT SOPSTVENIK

Generalniot direktor na Zapos, Toni [ej, go opi{a “hiper rastot” na svojata kompanija, koja se rakovodi po principite na e-proda`ba, za vreme na panel-diskusija-ta na minatogodi{niot Web 2.0 Samit, vo San Fran-cisko, odràn vo noemvri. Pred re~isi dve godini, poprecizno, vo juli 2009 godina, izleze soop{tenie deka Amazon }e ja kupuva internet-kompanijata na [ej za 940 milioni dolari, del vo akcii, del vo gotovina. Sopstvenicite na akcii vo Zapos o~ekuvaa da se “ofajdat” za pribli`no 10 milioni dolari, a vrabo-tenite se o~ekuva{e da dobijat posebni 40 milioni dolari vo ke{. Dogovorot se kompletira{e vo noemvri, a sumite koi bea toga{ objav-eni zboruvaa za 1,2 mili-jardi dolari. Sepak, ovaa akvizicija ne go promeni Zapos. Naprotiv. Ottoga{, veli [ej, Amazon go ispol-nil vetuvaweto deka }e gi drì racete nastrana od Zapos i nejzinata legendarna kultura, pa celata proda`ba se pokaàla kako pametna zdelka. Spored [ej, po akvizicijata, rastot na vkupnata proda`ba {to ja ostvaruva Zapos iznesuva 50% od godina vo godina. I ne samo toa. Direktorot se pofali deka vo 2011 godina negovata kompanija dopolnitelno }e vraboti 2 iljadi lu|e (se-zonski i so polno rabotno vreme), so {to }e porasne brojkata od 2.800 lu|e, mo-mentalno vraboteni tamu. Isto taka, direktorot se potvrdi deka kompanijata nema da ima problemi so popolnuvaweto na slobodnite pozicii, bidej}i izminatata godina dobila duri 25 iljadi aplikacii za rabota. Vo taa vremenska ramka Zapos vraboti samo 250 lu|e, {to pretstavuva impresiven 1% prifateni aplikacii.

Vo naredniot broj na “Kapi-tal” }e doznaete za internet-kompanijata od drugiot kraj na svetot, Taobao, kineskiot dvojnik na eBau

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE

� KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?

� KOLKU ÎNI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?

� JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO - POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ÎTAJTE VO SPECIJAL-NIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA� INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE

STAPIJA NA SILA

� KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE?

� [TO ZNAÂT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE?

� ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I OÊKUVAWA ZA 2011 GODINA

� RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT!

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

INTERVJU

� STRANA 26

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 02.FEBRUARI.2011

B

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

� STRANA 24

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE IV

MAJK XORXDEFINIRAJTE PRIORITETI ZA POGOLEMA EFIKASNOST

� STRANA 25 SÉ U[TE NE SUM NA[OL ÔVEK

KOJ USPEAL POVE]E I VLO@IL POGOLEM NA-POR KOGA BIL KRITIKU-VAN, OTKOLKU KOGA BIL OHRABREN.”

� STRANA 22

MARINA SIVAKOVA-TASKOVRAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA ÔVE^KI RESURSI VO EOS MATRIX

MI

Lu|eto ja pravat razlikata me|u kompaniite!

Uspe{ni se kompaniite {to umeat da gi spojat dobrata ideja, visokata tehnologija i najdobrite ~ove~ki resursi.Na{ata rabota e da gi razbereme viziite na kompanijata i da gi spoime so mo`nostite, elbite i o~ekuvawata

na vrabotenite.Najteòk e patot da se dojde do talenti-rani resursi. Vo vakov dinami~en svet, najdo-brite lu|e v~era ne se nu`no i najdobrite lu|e denes.

Brziot i dinami~en razvoj na tehnologijata vo mnogu industrii go zema primatot pred lu|eto. Toa se pravi zaradi za{teda na vreme i podobri performansi na kompaniite. No, ni najpreciznite roboti ne moàt da gi zamenat lu|eto. Tie gi pravat kompaniite razli~ni i go trasiraat uspehot na kompanijata. EOS Matrix e edna od kompaniite koi svoite vraboteni gi stavaat vo preden plan. Kako del od vode~kata grupa finansiski kompanii vo Jugoisto~na Evropa, EOS Matrix nudi uslugi od oblasta na upravuvawe so pobaruvawa, kako za B2B, taka i za B2C kompanii, otkup na dolgovi i delegirawe na rabotni procesi. Visokoobu~enite stru~ni kadri, zaedno so tehnologijata so koja raspolagaat i, pred s$, li~niot anga`man se “vinovni” za uspehot na ovaa kompanija. Vrabotenite se tie koi pravat EOS Matrix da bide sekoga{ ~ekor pred drugite. Tie se najgolemiot kapital na kompanijata, pa zatoa postojano investira vo regrutacija, obuka i razvoj na vrabotenite. Sektorot za ~ove~ki resursi na EOS Matrix ima jasna strategija i dobra organizacija, a za ostvaruvawe na delovnite planovi presudno zna~ewe ima stru~niot kadar. Ovaa kompanija im dava golema va`nost na znaeweto i na sposobnosta, kako preduslov za ponatamo{en rast i razvoj. Kako rezultat, EOS Matrix do-biva lojalen i energi~en tim, koj kompletno se identifikuva so klientite i obezbeduva usluga na najvisoko nivo. Mototo “Silen tim - mo}ni performansi” dovolno kaùva za uspehot na ovaa kompanija, a samiot fakt {to rakovoditelot na sektorot za ~ove~ki resursi vo EOS Matrix, Marina Sivakova-Taskov, be{e izbrana za najdobar menaxer za ~ove~ki resursi za 2010 godina, od strana na magazinot Global HR i od svoite vraboteni, potvrduva deka EOS Matrix e kompanija koja se griì za svoite vraboteni i znae deka istite ja pravat razlikata.

Neodamna, specijaliziraniot magazin za �~ove~ki resursi Global HR Ve izbra za naj-dobar menaxer za ~ove~ki resursi vo 2010 godina. [to zna~i ovaa nagrada za Vas?

Golemo e zadovolstvoto koga za prv pat vo Republika Makedonija }e se slu{ne i stavi akcent na edna strate{ka rabotna pozicija kako {to se ~ove~kite resursi. Global HR be{e inicijatorot za dodeluvawe nagradi vo tri kat-egorii, HR Menaxer, HR oddel i kompanija koja najmnogu vloùva vo svoite resursi, kade {to mene mi pripadna titulata najdobar menaxer za ~ove~ki resursi vo 2010 godina.

PRODOL@UVA NA STR.25

ÂRLS [VABOSNOVA^ NA CHARLES SCHWAB & CO.

BIZNIS-ETIKA:DALI STE PREMNOGU QUBEZNI?!

NR LIDER KOJ ZNAE KAKO SO SINDIKATITE!

TONI MEKKARTI KOMPANISKA MO@NOST ZA REGRUTACIJA NA KVALIFIKUVAN KADAR

MENAXEROT MORA DA POSEDUVA SPOSOBNOST ZA TIMSKA RABOTA!

� STRANA 24 � STRANA 24

22 KARIERI SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

MOJA KARIERA

TEMA NA BROJ

IVANA [email protected]

KAKO DA NAJDETE RABOTA VO 2011 GODINA?

Za polesno da pronajdete rabota vo 2011 godina, zaboravete na ekonomskata sostojba i prestanete da se prijavuvate na rabotni mesta za koi ne ste kvalifiku-

vani ili ne gi sakate. Bidete iskreni, zapra{ajte se dali gi imate potreb-nite ve{tini za da po~nete so rabota u{te utre, na primer. Iako zborovite "èlen da nau~i" zvu~at dobro, pove}eto kompanii denes sakaat vraboteni koi vedna{ moàt da po~nat so rabota, bez nikakvi podu~uvawa. Pritoa, zapra{ajte se i {to sakate da rabotite, koi se va{ite najdobri ve{tini, so koi od niv najmnogu se sluìte, pa zemete gi kako merka spored koja }e barate rabota.Ako vi se ~ini deka ste gi proverile site mo`ni oglasi, a, sepak, ne ste

nai{le na nekoj koj odgovara na va{ite ve{tini, moèbi e vreme da steknete novi. Dodeka ste bez rabota, toa e ide-alno vreme da se “vratite vo u~ili{te” ili da se zapi{ete na nekoj interesen kurs od koj }e imate korist. Iako na na-jgolemiot del im e najva`no da pronajdat rabota, postavuvaweto kratkoro~ni, na primer, mese~ni celi, kako za~lenuvawe vo nekoja profesionalna organizacija, }e vi pomognat da napreduvate, a voedno }e gi zgolemite i va{ata samodoverba i motivacija.Isto taka, iako vo momentov ne rabotite, bidete vo tek, sledete ja sostojbata na pazarot i novite tehnologii, moèbi }e vi izleze i mo`nost za rabota. No, ako potragata ne vrodi so plod, moèbi treba da ja pro{irite i nadvor od gra-

Studentskata praksa ne e ne{to novo i nepoznato za makedonskite kompanii. Del od niv odamna ja imaat iskuseno prednosta od vakv-iot na~in na regrutirawe mlad i kvalifikuvan kadar,

no s$ u{te ima i kompanii na koi pote{ko im odi otvoraweto na svoite delovni procesi za mladite studenti.Tie koi gi iskusile benefitite od praktikanstvoto so polna usta pofalbi zboruvaat za istoto, iako mora da se priznae deka zadolìtelnata praksa vo Makedonija e te{ko sprovedliva zaradi golemiot broj studenti i ograni~eniot broj kompanii kade {to tie moàt da ja realiziraat ovaa zadolìtelna ak-tivnost. Kompaniite so koi razgovaravme ne ja gledaat studentskata praksa kako “izmis-luvawe topla voda”. Sudej}i spored nivnoto iskustvo i tradicija na rabo-tewe, kompaniite otsekoga{ gi otvo-rale vratite za studentite koi sakaat da izvr{uvaat prakti~na rabota i se èlni svoite teoretski poznavawa da gi

preto~at vo prakti~ni ve{tini."Kapital" analizira dali zadolìtelnata praksa }e ima pozitiven efekt vrz stop-anstvoto preku regrutacija na kvalifiku-van visokostru~en kadar, koj i toa kako im e potreben na kompaniite. Taa za niv e i mo`nosta za besplatno regrutirawe, pa i kreirawe kadri po sopstvena mer-ka, ~ii ve{tini podocna }e gi upotrebat za unapreduvawe na performansite na kompanijata.Ovoj “besplaten hedhanting” ne treba da se zema “zdravo za gotovo”, bidej}i pokraj studentite koi sakaat da “protr~aat” niz praksata samo za da zemat potpis, postojat i ambiciozni studenti koi ja ~ekaat ovaa mo`nost za da ja dokaàt svojata ambicioznost i se-rioznost vo rabotnite zada~i. Tie imaat cel da bidat zabeleàni i eventualno vraboteni od posakuvanata kompanija. Za niv ova bi bila odli~na {ansa talentot koj go poseduvaat da dojde do izraz i da bide zabeleàn.Mnozinstvoto kompanii koi “Kapi-tal” gi konsultira{e veruvaat deka zadolìtelnata praksa go zgolemuva nivo-to na educiranost na idnite potencijalni kandidati za vrabotuvawe. I pred stapu-

Ambicioznite studenti elni za novi znaewa i za dokaùvawe �koi se na praksa vo nekoja kompanija se neprocenliva mo`nost i {ansa za kompanijata lesno i ednostavno da regrutira kadar za sopstvenite potrebi. Del od makedonskite kompanii odamna ja ko-ristat ovaa mo`nost, a drugite koi doprva }e gi otvorat vratite za studentite-praktikanti }e gi iskoristat benefitite od ovaa, vo porazvieniot svet, odamna vospostavena praktika

PREDNOSTI OD ZADOL@ITELNATA STUDENTSKA PRAKSA

VANA KOLEVA preto~at vo prakti~ni ve{tini Ambic�

Kompaniska mo`nost za regrutacija na kvalifi-kuvan kadar

vaweto na sila na izmenite na Zakonot za visoko obrazovanie, so koi praktika-ta stana zadolìtelna, del od kompani-ite aktivno sorabotuvaat so fakultetite. Vo interes na pove}e kompanii e tie da primaat studenti koi }e gi razvivaat i obu~uvaat vo svoite firmi, so {to pod-ocna najdobrite }e gi zadràt. Takvata evropska praktika, koja se primenuva i kaj nas, gi namaluva tro{ocite za regru-tacija na idnite vraboteni. Na kompani-ite im e poisplatlivo da “gi kalemat” studentite vo ramki na sopstvenata firma, otkolku da go izodat dolgiot pat na barawe soodveten kadar.“Kako op{testveno odgovorna kom-panija, Makedonski Telekom ja sfa}a i poddrùva potrebata od prakti~na

rabota za studentite koi se pri krajot so svoeto visoko obrazovanie”, veli Geor-gievska i objasnuva deka na toj na~in studentite se steknuvaat so prakti~no iskustvo zna~ajno za nivniot iden profe-sionalen anga`man. Imaj}i go toa pred-vid, kompanijata gi otvora svoite vrati, ne samo za studentite, tuku i za golem broj volonteri. “Vo momentov, vo Make-donski Telekom ima pove}e od 20 mladi lu|e koi se na praksa ili volontiraat”, naglasuva Ver~e Georgievska, odgovorna za odnosi so javnosta vo Makedonski Telekom. Pozitivna sorabotka so fakultetite ima i kompanijata Fakom, koja sorabotuva so visokoobrazovnite institucii podolg period, obezbeduvaj}i im na studen-

23KARIERISREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

tite mo`nost za prakti~na rabota. “Na{ata kompanija e ot-vorena za sorabotka so obrazovnite institucii”, veli Elena Koneska od Fa-kom, naglasuvaj}i deka tie ve}e imaat sorabotka so Ma{inskiot i Grade`niot fakultet za staìrawe na studenti na postojana osnova. Taa dodava deka “ima golem broj studenti koi doa|aat vo kompanijata na praksa, a samo vo poslednive nekolku meseci taa brojka se dviì od pet do deset studenti”.

Vsu{nost, vo Fakom dosega site barawa se prifa}aat i ne se slu~ilo student da po-saka da izvr{uva prakti~na rabota vo kompanijata, a tie da go odbijat.Makedonskite banki isto taka imaat postojana i neraskin-liva vrska so visokite obra-zovni institucii, posebno {to mnogu istraùvawa pokaùvaat deka bankite se edni od najposakuvanite mesta za rabota.Od Stopanska banka AD-Skopje potvrduvaat deka mnogu od nivnite vraboteni se tokmu praktikanti koi ostavile dobar vpe~atok kaj odgovornite lica. “U~estvoto na praktikantite vo procesite na bankata zna~i dobivawe sveà perspektiva na rabotite i mo`nost bankata da nau~i za trendovite kaj mladite. Glavno, bankata ja sogleduva tehnologijata koja tie ja

koristat, najnovite nau~ni tekovi koi gi steknuvaat na fakultetite i, sekako, nivnata pomo{ vo redovnoto rabo-tewe na bankata”, velat od bankata. Tie sorabotuvaat so pove}e fakulteti zatoa {to imaat potreba od pravni-ci, ekonomisti, lingvisti, arhitekti, programeri, elektri~ari i drugi.

KORISNOST ILI FORMALNOST?

Problemite koi moàt da se javat so voveduvaweto zadolìtelna studentska praksa se mnogubrojni. Kom-

paniite velat deka ne moàt da gi primat site studenti vo isto vreme, da im obrnat do-volno vnimanie za praksata da ja ostvari svojata cel.Konstantinos Daskalakis, direktorot na Feni industri, smeta deka “zadolìtelnata praksa ne smee da bide kat-egorija zadolìtelna za site struki i studenti, ne samo zatoa {to praksata za nekoi struki e pove}e ili pomalku potrebna, tuku i zaradi nedovolniot kapacitet na kompaniite”. Toj dodava deka kompaniite imaat sopstveni kriteriumi kogo }e prifatat i kolku studenti }e prifatat na praksa.Deka postoi rizik za ne-dostig od kompanii koi moàt da gi primat studen-tite na zasolìtelna praksa potvrduvaat i pretstavnicite od pomalite kompanii.“Od prakti~na gledna to~ka, nevozmo`no e celosno da se

ostvarat promenite koi gi nalaga zakonot”, veli Goce Pa~emski od Image PR. Negov-ata kompanija godi{no prima eden do dvajca praktikanti, koi ostanuvaat do dva meseci na prakti~na rabota. Malata brojka se dolì na maliot kapacitet so koj raspolagaat, bidej}i tie se i mala firma. “Na{ata cel ne e po sekoja cena da gi zadrìme i prim-ime praktikantite, tuku tie da dobijat znaewe koe ponatamu }e moàt da go ko-ristat”, naglasuva Pa~emski. Za kompaniite praksata

pretstavuva i dopolnitelen tro{ok, zatoa {to tie na praktikantite treba da im obezbedat opredeleni resur-si i vreme za nivna obuka, a seto toa ~ini.

PRAKSA VO TEKOT NA STUDENTSKATA GODINA

Fakultetite ja naglasu-vaat ulogata i zna~eweto na prakti~nata rabota za studentite i svesni se deka nejzinata zadolìtelnost }e povle~e i potreba od reorganizacija na praksata. Momentalno, studentite odat na praksa za vreme na let-niot raspust, {to se javuva kako problem za obezbedu-vawe mesto za site studenti. Za da moè praksata da se realizira vo tekot na celata godina, neophodni se promeni i adaptacija na nastavnata programa, zatoa {to samo vo toj period ne posetuvaat zadolìtelni nastavni pro-

grami. Takva praksa pos-toi na Biznis-akademijata Smilevski, kade {to studen-tite imaat na raspolagawe eden den vo nedelata za izvr{uvawe na prakti~nata rabota, a drugite denovi slu{aat nastava. Direktorot Cvetko Smilevski e uveren deka problemite nastanu-vaat poradi zadolìtelnata nastava koja mora da ja posetuvaat studentite, koja ne ostava sloboden prostor za prakti~na nastava. Spored Goran Petrevski, prodekanot za nastava na

Ekonomskiot fakultet, idejata za izvr{uvawe prakti~na rabota e dobra, bidej}i ovozmoùva povrzuvawe na teoretskite znaewa na studentite so prakti~nata rabota i potvrduva deka e problem da se najdat dovolno kompanii koi }e prifa-tat 4.500 studenti od ovoj Fakultet.Dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski, koj silno ja poddrùva zadolìtelnata studentska praksa za studentite, veli deka ovoj fakultet ima kon-takti so pove}e dràvni or-ganizacii, (prete`no sudovi, javni obvinitelstva i privat-nite advokatski kancelarii, notari, izvr{iteli), kako i privatni, so koi ima odli~na sorabotka. Del od studentite po praksata se vrabotuvaat vo instituciite ili kompani-ite”, veli Davitkovski.

HR BRIEF

HR NASTANI

14,8%

Rabotata od soni{tata ne e lesno da se pronajde, no postoi. �Mo ete da ja rabotite sakanata rabota, i toa na sakanoto mesto, ako se potrudite. So promena na kriteriumite i stavovite, mo ete da go dobiete toa {to go posakuvate

nicite na dràvata, bidej}i i toa moè da bide dobar i uspe{en poteg. Raboto-davcite ne baraat isklu~ivo lokalni kandidati, a so zadovolstvo }e vrabotat ekspert od drug grad ili dràva.

Isprobajte ne{to novo �Baraweto rabota ~estopati se pretvora vo rutina, zatoa isprobajte novi strate-gii. Nemojte samo da barate na Internet. Pratete im ja va{ata biografija na “regruterite”, bidej}i, vo sorabotka so niv, }e vi se otvorat mo`nosti za koi ne ste ni znaele.

Istaknete se me|u mno{tvoto prijaveni �Ako naidete na rabotno mesto koe vi se ~ini sovr{eno, napravete ne{to preku koe suptilno }e se istaknete vo

mno{tvoto. Pred da se prijavite za rabotata, doznajte kako se vika li~nosta odgovorna za novi vrabotuvawa ili nekoj od istiot oddel i pratete & imejl. Vo 2011 godina s$ e dozvoleno.

Sozdadete sopstven ugled na Internet! �Ako va{iot potencijalen rabotodavec “ve pobara” na Internet za da “ve prov-eri”, a verojatno }e go napravi toa, moète da go kontrolirate toa {to }e go vidi. Profesionalnite rezultati koi ve prikaùvaat kako sposoben rabotnik na Linked In se mnogu podobri od neprim-ernite sliki na Facebook.

Vaèn e pozitivniot stav �Namesto da dozvolite pre~kite vo potragata da vi ja uni{tat motivaci-

jata, obidete se da nau~ite ne{to od niv. Maliot broj intervjua za rabota moèbi zna~i deka treba da napravite povtorna procenka na va{ite ve{tini ili da ja promenite karierata, no va`no e pritoa da ostanete pozitivni.

Treba da znaete dobro da se “proda- �dete” na intervjuVo dene{no vreme, nemojte da bidete skromni na razgovorot za rabota. Podgotvete se odnapred, pa imajte ba-rem pet primeri so koi }e gi pokaète va{ite najdobri kvaliteti. Isto taka, zadolìtelno ostavete telefonski bro-evi na koi rabotodavcite moàt da gi potvrdat va{ite preporaki.

Pokaète ve{tini �Ako sakate da bidete poprisutni na Internet, napravete internet-stranica na koja }e gi pretstavite site va{i ve{tini, talenti, profesionalnost i verodostojnost.

SOCIJALNITE MRE@I KAKO ALATKA ZA PODOBAR NASTAP NA PAZAROT

Socijalnite mreì (Fejsbuk, Tviter, Link-din) treba da se koristat za komunikacija i edukacija na klientite vo biznisot, a

ne samo za direktna proda`ba. Preku niv, potrebno e da se postavat celite i celnite grupi na biznisite, da se organizira vremeto za socijalno vmreùvawe i da se vodi pri-jatelski nastroen odnos kon klientite, duri i toga{ koga tie imaat negativni komentari za kompanijata. Ova se samo del od porakite pre-neseni na obukata od CS Global za “Socijalni mreì kako alatka za korporativen razvoj, regrutacija na vraboteni i zarabotka”. Na obukata bea prezentirani i soveti za podobar nastap na malite i golemi kompanii vo socijalnoto vmreùvawe na Internet, kako i poznatite socijalni mreì koi moàt da im pomognat na biznisite i vrabotenite vo nivniot razvoj.

STRU^NATA LITERATU-RA I KNIGI ]E BIDAT BESPLATNO DOSTAPNI ZA [TIPSKITE STUDENTI

Rektorskata uprava i Univerzitetskiot senat na univerzitetot Goce Del~ev- [tip donesoa odluka site knigi i nau~ni tru-

dovi koi }e se objavat od nastavniot kadar da bidat dostapni na Internet, odnosno na internet-stranicata. Portparolot na Univer-zitetot, Kiril Barbareev, veli deka na ovoj na~in site knigi i nau~na literatura objaveni od profesorite koi predavaat na eden od fakultetite }e bidat besplatno dostapni za studentite. “Na ovoj na~in }e bidat izbegnati i tro{ocite {to gi imaat studentite”, veli Barbareev, dodavaj}i deka objavuvaweto na publikaciite e eden vid otstranuvawe na mo`nosta za mito i korupcija.

BROJOT NA RABOTNICITE VO INDUSTRIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA VO DEKEMVRI 2010 GODINA, VO ODNOS NA PROSE^NIOT BROJ NA RABOTNICI OD 2005 GODINA, E NA-MALEN ZA 14,8%, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA STRU^NITE LICA ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA

So cel zgolemuvawe na kapacitetite na pretprijatijata za bezbednost i zdravje pri rabota, Stopanskata komora na

Makedonija, vo sorabotka so Makedonskoto zdruènie za za{tita pri rabota (MZZPR) i IFC (Me|unarodnata finansiska korpo-racija) - ISTR (Programa za me|unarodni standardi i tehni~ki regulativi), }e real-iziraat stru~na tematska obuka od oblasta na bezbednosta pri rabota. Ednodneveniot seminar “Zgolemuvawe na kapacitetite na stru~nite lica za bezbednost pri rabota” }e se odrì na 23 fevruari vo Stopanskata komora na Makedonija.

MENAXIRAWE NA EU-PROEKTI

Consulting Macedonia organizira obuka za menaxirawe so EU-proekti. Obukata e nameneta za mladi lu|e so ili bez

rabotno iskustvo koi imaat interes za rabota na evropski proekti vo neprofit-niot, profitniot, ili vo javniot sektor. Obukata opfa}a osnovi na proekten menax-ment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, fazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, analizi na potrebi, problemi, rizici, efek-tivnost, cost-benefit, kako i drugi potrebni alatki za uspe{no menaxirawe so proekti na Evropskata unija.

VERÊ GEORGIEVSKAMAKEDONSKI TELEKOM

Kako op{testveno odgovorna kompanija, Makedonski Telekom ja poddrùva potreba-ta od prakti~na rabota za studentite koi se pri kraj so svoeto obrazovanie. Imaj}i go toa predvid, kompanijata gi otvora svoite vrati, ne samo za studentite, tuku i za golem broj volonteri. Vo momen-tov, vo Makedonski Telekom ima pove-}e od 20 mladi lu|e koi se na praksa ili volontiraat.”

ELENA KONESKAFAKOM

Na{ata kompanija e otvorena za sorabotka so obrazovnite insti-tucii i ve}e ima vospostaveno sorabotka so Ma{inskiot i Grade`niot fakultet za staìrawe na studenti na postojana osnova. Golem broj studenti doa|aat kaj nas na praksa, a samo vo posled-nive nekolku meseci taa brojka se dviì od 5 do 10 studenti.”

KONSTANTINOS DASKALAKISFENI INDUSTRI

Kompaniite imaat sopstveni kri-teriumi kogo }e prifatat i kolkav broj studenti sakaat da povle~at kaj sebe so nivna opredelena dis-ciplina za delovnata dejnost na kompanijata. Zakonot treba dopol-nitelno da se obraboti i da vklu~i detalen plan za toa kako }e se razrabotuva.”


BIZNIS-ETIKA

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE

FEQTON: FENOMENOT NA NESPOSOBNOSTA (4)

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]GCDF – Sertificiran sovetnik za karieraDirektor za ôvekovi resursi, Vabtek MZT

(4)Principot na Peter, nare~en po negoviot pronao|a~, Lorens J. Peter, �gi opi{uva zakonitostite koi se pri~ina za nesposobnosta {to vladee vo javniot ìvot vo celiot svet i vo sekoe zanimawe. Ovaa teorija nudi kompletna dijagnoza na nesposobnosta, a kon nea i soodvetna terapija, sekoga{ zasnovana na fakti. Iako, navidum, mnogu provoka-tivno, principot na Peter e korisno i interesno ~etivo, napi{ano vo satiri~no-ironi~na forma. Osnovniot princip na Peter glasi: ''Vo hierarhijata sekoj vraboten te`nee kon povisoka pozicija s$ dodeka ne ja dostigne pozicijata na sopstvenata nesposobnost''.

(prodolènie od prethodniot broj)

Tendencijata da se izbegne konflikt, i pokraj neprijatnosta, e mnogu humana. Pove}eto lu|e sakaat da bidat sakani i potsvesno se pla{at deka karanicite, nesoglasuvawata ili nega-

tivnite poraki }e sozdadat tenzija so lu|eto so koi stapuvaat vo sekojdnevna interakcija.Blagodarenie na fiziolo{kite i kulturnite sili, ne e ~udo {to tolku mnogu menaxeri, od izvr{ni direktori do supervizori, izbegnuvaat konflikt. Za àl, ova izbegnuvawe sozdava prekini me|u biznis-edinicite, nepotrebni razgleduvawa na planovite za proekti i poniski standardi na efikasnost, pri {to site tie go kompliciraat ìvotot vo organizacijata.Ron A{kenas, koj e eden od osnova~ite na konsul-tantskata ku}a [efer konsalting, vo svojata kniga “Ednostavno efektivni” preku nekolku primeri ja objasnuva tendencijata za izbegnuvawe konflikti. Toj raskaùva deka ne mnogu odamna, dodeka rabotel so dobropoznata kompanija koja se obiduvala da opstoi vo teòk pazar, izvr{niot tim malku vreme pominuval vo me|usebno usoglasuvawe na planovite.Kako rezultat na toa, menaxerite ne znaele kako da gi prioritiziraat proektite, a “dolarite” od cen-traliziraniot marketing se tro{ele kako eurokrem. Toj naveduva deka pregolemiot broj proekti, vo otsustvo na resursi i fokus, ja dovele kompanijata pred kolaps. Koga A{kenas go pra{al menaxmentot zo{to planovite ne se integriraat podobro, izgovorot bil deka me|u niv se o~ekuvalo da “funkcioniraat oddelni funkcii”. No, vo ovaa “qubeznost”, kade {to lu|eto ~esto ne postavuvaat te{ki pra{awa, nikoga{ ne doa|a do “funkcionirawe”. Ovoj vid izbegnuvawe konflikt ne preovladuva samo vo va`nite strate{ki raspravi, tuku i vo sekojd-nevnite interakcii vo kancelarija. Site sme donele odluki na sostanok za podocna da se otfrlat koga nekoj tivok pobornik ne se soglasuva. A kolku pati sme slu{nale za nekoj rabotnik koj go izbrkale samo poradi toa {to negoviot {ef nikoga{ ne mu dal iskrena ocena? Edna takva firma koja izbegnuva konflikti, duri im nareduva na timovite na proek-tite da napravat analiza za akcionerite vo tekot na proektot, so nade` deka so tekot na vremeto site }e sledat i menaxerot nema da treba direktno da im kaùva da sorabotuvaat.

KAKO POEFIKASNO “DA SE UÊSTVUVA” VO KONFLIKT?

Nema lesna formula da se nau~i kako poefikasno da se u~estvuva vo konflikt. No, eve tri predlozi koi moè da pomognat za menaxerite da se dviàt vo taa nasoka:

1REFLEKSIJAPoglednete se vo ogledalo i dadete si iskrena ocenka za va{ata podgotvenost za predizvik, da soop{tuvate lo{i vesti ili da sozdadete

stepen na konflikt. Moète li da se setite na situ-acija kade {to trebalo da govorite, no ste mol~ele, ili koga ne ste moèle ni{to da kaète? Dali ima osoben na~in na konflikt koj go izbegnuvate pove}e od drugite, kako {to e kriewe zad avtoritet?

2DOBIJTE POVRATNA REAKCIJA Zboruvajte so prijateli, so semejstvoto ili so kolegite. [to mislat tie za va{ata odlu~nost ili na~inite na koi vie se odnesuvate, koi tie

gi gledaat, a vie ne moète da gi vidite.

3ISPRAVETE GO PROBLEMOT – POSTEPENO!Eksperimentirajte malku, osobeno vo oblastite koi po navika vi se te{ki. Vozdrète se na baraweto na va{iot {ef da napravite ne{to

{to nema smisla. Ne mol~ete na sostanokot koga ne se soglasuvate. Po~nete go razgovorot so toa {to }e kaète deka se obiduvate da se podobrite vo spravu-vaweto so konfliktnite situacii i deka se nadevate deka ova }e se pokaè produktivno. Na ovoj na~in }e se prikaète sebesi kako li~nost koja e iskrena i se obiduva da u~i – a ne samo da se kara.

Dali izbegnuvate konflikt? Ako e �taka, ne ste edinstveni. Izbegnuvaweto na konfliktite e edna od naj~estite karakteristiki na kulturata na kom-paniite. Istovremeno, toa e eden od najsmrtonosnite i najopasni izvori na nenamernata kompleksnost vo ìvotot na organizacijata

DALI STE PREMNOGU QUBEZNI?!

PORIV ZA NAPREDU-VAWE DO NIVO NA NEKOMPETENTNOST

Porivot za napreduvawe, koj se objasnuva preku prin-cipot na Peter, ne e samo individualen problem, tuku problem na celata istorija na ~ove{tvoto. Ne samo poedincite se razvivaat i napreduvaat s$ dodeka ne go dostignat nivoto na sopst-venata nesposobnost, tuku i celoto ~ove{tvo: ~ovekot od kamenata doba stanal ~ovek od bronzena, èlezna doba, ~ovek na erata na tehnikata, kompjuterite, astronomijata. Koga i dali ~ovekot }e gi dostigne granicite na sopstvenata nesposobnost? I, u{te pobitno, }e uspee li da prepoznae deka e nekompe-tenten na odreden stadium na svojot razvoj?

Sekoja vlast, seedno dali e demokratska ili dikta-torska, mora da kolabira koga nejzinata hierar-hija }e sozree do nivo na nekompetentnost za izvr{uvawe na funkci-ite. Formulata na Peter glasi:Efikasnosta na hierarhi-jata e obratnoproporcio-nalna so koeficientot na nejzinata zrelost (KZ):

Koga koeficientot na zrelost }e dostigne 100, hierarhijata stanuva nefunkcionalna.Principot na Peter bi

bila neizdràna teori-ja koga ne bi davala i re{enie za izlez od neminovnosta na dostignuvawe na nivoto na nesposobnost. Moè li da se izbegne vakviot razvoj na poedincite i sistemite? Odgovorot leì vo starata mudrost: ''Rakata {to e ve{ta so ~ekan, moè da razo~ara koga }e go zameni ~ekanot so penkalo''. Zna~i, najednostvno bi bilo da se izbegnuva ili odbiva unapreduvawe. No, koj bi moèl da odbie takvo ne{to? Vo priro-data na ~ovekot leì porivot za napreduvawe. Socijalnata sredina isto taka od sekoja edinka o~ekuva da se razviva i napreduva. Ednostavnoto re{enie

na Peter glasi: ostava-jte vpe~atok kako da ste go dostignale nivoto na svojata nekompetentnost! Ili, so drugi zborovi: Nikoga{ ne raboti tolku kolku {to misli{ deka moè{ da sraboti{!Sekako, postojat i drugi na~ini da ne napreduvate na rabotnoto mesto: poba-rajte ja za èna }erkata na {efot, parkirajte na mestoto na generalniot menaxer ili docnete na rabota sekoj den. Sepak, najsiguren recept za ostanuvawe vo udobnosta na va{eto sovr{eno rabotno mesto e da se pravite deka ne moète da srabotite pove}e od toa {to ve}e go pravite. Vnimavajte samo nikoj da ne zabeleì deka iz-begnuvate unapreduvawe!

broj na vraboteni vo sostojba na nekompe-tentnost x 100vkupen broj na vraboteni vo hierarhijata

KZ=

UPRAVUVAWE SO VREME I LIÊN RAZVOJ

DEFINIRAJTE PRIORITETI ZA POGOLEMA EFIKASNOST

Vistinskoto zna~ewe na “tajm menaxment”, voveduvaweto prioriteti, �postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, prevencija od stres na rabotnoto mesto, bea samo del od pra{awata koi poznatiot me-naxerski “guru”, Majk Xorx, im gi razjasni na prisutnite menaxeri vo edukativniot centar M6, na seminarot “Upravuvawe so vreme i li~en razvoj”S

o zabrzanoto tempo na ìvot, upravuvaweto so vremeto denes e na vrvot na listata alatki p o t r e b n i z a

li~niot razvoj. Lu|eto na visokite menaxerski pozicii vo zemjava, koi imaat potreba od prilagoduvawe i harmo-nizirawe na nivnite spo-sobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en razvoj, mina-tiot ~etvrtok imaa mo`nost da prisustvuvaat na pre-davaweto na svetski pozna-tiot mentor za menaxment, Majk Xorx, vo edukativniot centar M6.Vo tekot na ovoj interak-tiven seminar u~esnicite se zapoznaa so principite i praktikite za menaxirawe so sopstvenoto vreme od sekoj aspekt, a zaminaa so jasna agenda za tekoven li~en raz-voj. Vistinskoto zna~ewe na “tajm menaxment”, voveduvawe-to prioriteti, postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, kako da se bide efikasen i efektiven vo ostvaruvaweto na zada~ite, prevencijata od stres na rabotnoto mesto bea samo del od pra{awata koi poznatiot menaxerski “guru” i motivaciski govornik im gi razjasni na prisutnite.

“Liderstvoto e predmet na postojana promena i rast. Toa vo menaxerski ramki najdobro moàm da go opi{am vaka: menaxer e pozicija, a lider e stav.Menaxerot se pojavuva na vizit-kartite, a liderot vo glavata na tie {to odlu~uvaat da go sledat. Menaxerot raboti od 9 do 17, a li-derot 24/7. Zo{to? Zatoa {to postoi samo eden na~in na vodstvo vo svetot, a toa e vod-stvo preku primer. Liderot nikoga{ ne se obiduva da gi kontrolira svoite lu|e”, veli Majk Xorx za liderstvoto.Preku tri moduli na ovoj sem-inar, Majk Xorx gi dobliì praktikite za upravuvawe so vreme i li~en razvoj do prisutnite menaxeri od kompaniite na na{iot pazar, kako Alkaloid, Tikve{, Ti-tan, [parkase banka, koi so zadovolstvo u~estvuvaa vo interaktivnite ve`bi so svoite kolegi.Upravuvaweto so vremeto i umetnosta na postavuvawe prioriteti e tesno povrzana so efikasnosta i efektivnosta na rabotnoto mesto, a spored

Majk Xorx, “upravuvaweto na rabotnoto mesto i ne e tolku razli~no od upravuvaweto so ìvotot”. Sored nego, sepak, s$ se sveduva na toa kako lu|eto gi percipiraat rabotite, zaradi toa {to nie go soz-davame sopstveniot stres, a so toa sme celosno odgo-vorni za reakciite {to gi sozdavame kon drugite lu|e i kon promenlivite okolnosti okolu nas. M a j k X o r x so s v o i t e rabotilnici i predavawa sekoja godina go zaobikoluva

svetot, rabotej}i so najugled-nite svetski kompanii i lideri. So edinstven spoj na dlaboko razbirawe, mudros-ti i humor toj gi istakna trite klu~ni preduslovi za dene{niot uspe{en biznis-men: emotivna/duhovna inteli-gencija, razvoj na menaxerite vo lideri i kontinuirano u~ewe. Pokraj toa {to Majk Xorx e avtor na devet bestseleri od oblasta na li~niot razvoj, toj istovremeno e i predava~ na internacionalnoto biznis-u~ili{te Cotrugli.


25KARIERISREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

MSP SOVETI

INTERVJU


Sre}ata e u{te pogolema zatoa {to edna od osnovite na vrednuvaweto e i glasot na sopstvenite vraboteni. Toj del go doìvuvam kako golemo priznanie na mojata rabota i, sekako, se ~uvstvuvam ispolneta i motivirana za vloùvawe vo mojata i vo idninata na mojata kompanija.

Dali smetate deka makedonskite kompanii �posvetuvaat dovolno vnimanie na ~ove~kite resursi, odnosno dali vo Makednoija e te{ko da se upravuva so lu|eto vo kom-paniite?

Uspe{ni se kompaniite {to umeat da gi spojat dobrata ideja, visokata tehnologija i najdobrite ~ove~ki resursi. Idejata ne moè da se realizira sama, a tehnologijata ne moè sama da sozdava rezultat. Niv gi spojuvaat lu|eto {to gi upravuvaat procesite. Lu|eto ja pravat razlikata. Makedonskite kompanii s$ pove}e ja razbiraat va`nosta od vloùvawe vo ~ove~ki resursi i toa e mnogu pozitiven trend. Toa }e bide osnovata na konkurentnosta na na{ite kompanii vo idnina. Samoto upravuvawe so talentite e najte{kiot del od rabotata na HR me-naxerite. Tehnologijata – opremata, kolku i da e retka, skapa, sofisticirana, nema emocii, èlbi, o~ekuvawa, vizii. E, toa e na{ata rabota. Da gi razbereme viziite na kompanijata i da gi spoime so mo`nostite, èlbite i o~ekuvawata na vrabotenite. Toa e isklu~itelno vnimatelna rabota, bidej}i pozitivnite emocii (sre}a, ispolnetost, gor-dost) nosat motivacija i uspeh, a negativnite (taga, depresija, letargija) nosat pad na per-formansite i neuspeh za kompanijata.

Nagradata najdobar menaxer za ~ove~ki �resursi potvrduva i deka vrabotenite se zadovolni od griàta na kompanijata kon niv. Koja e va{ata strategija vo ovoj pogled?

EOS Matrix e mnogu po~ituvan i prepoznatliv internacionalen brend, so mnogu visoki standardi na korporativno upravuvawe i na organizaciski menaxment. Da se dobie i da se odrùva toj imix na lokalniot pazar vo Makedonija e predizvik sam po sebe. Kosmopolitskiot duh na po~it na kulturnite razliki silno vlijae na razvojot na ~uvstvoto za empatija, no istovremeno pretstavuva i neograni~ena mo`nost za identifikacija i za razvoj na ~ove~ki i profesionalni vrednosti. Oddelot za ~ove~ki resursi vo EOS Matrix sozdade svoja misija, koja dopol-nitelno ja zgolemi vrednosta i va`nosta za griàta na vrabotenite, a so toa & obezbedi na kompanijata podobro mesto na pazarot na trud kako mnogu posakuvana kompanija

EOS Matrix � e edna od kompaniite koi svoite vraboteni gi stavaat vo preden plan. Poradi silnoto akcentirawe na znaeweto i sposobnosta na lu|eto, EOS Matrix e kompanija so lojalen i energi~en tim. Samiot fakt {to Marina Sivakova-Taskov e izbrana za najdobar menaxer za ~ove~ki resursi za 2010 godina od strana na Global HR, povrduva deka vo EOS Matrix e najva en ~ove~kiot kapital

MARINA SIVAKOVA-TASKOVRAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA ÔVE^KI RESURSI VO EOS MATRIX

LU\ETO JA PRAVAT RAZLIKATA ME\U KOMPANIITE! za rabota.

Industrijata vo koja {to deluva � EOS Ma-trix “bara” specifi~ni i visokoeducirani kadri. Kako se spravuvate na poleto na talent-menaxmentot?

Vo edno moderno i dinami~no op{testvo, neminovno e da ne se razmisluva na talenti, na obuki za talent-menaxment, dali da postojat listi so talenti i sli~no. Minatata godina tema na site internacionalni konferencii be{e “Talent-menaxment”, no, pred s$, najteòk e patot da se dojde do talentirani resursi. Vo vakov dinami~en svet, najdobrite lu|e v~era ne se nu`no i najdobrite lu|e denes. Nie vo EOS Matrix postojano vloùvame vo znaewe i vo razvoj na sposobnostite na talentite i gradime pateki na kariera koi transparentno gi objavuvame i so toa sozdavame ~ista slika za svetla perspektiva na site talenti i vrabo-teni so visok potencijal. Gledano globalno, od aspekt na kompaniite, toa e imperativ za opstanok vo razvieno pazarno op{testvo i tie isto taka treba silno da motiviraat i da stimuliraat i produciraat li~no usovr{uvawe na svojot raboten potencijal.Vrabotenite se tie koi pravat EOS Matrix da bide sekoga{ ~ekor pred drugite. Tie se na{iot najgolem kapital i zatoa nie mnogu investirame vo regrutacija, obuka i razvoj na na{ite vraboteni. Od pozicijata agent do vrven rakovoditel, razvivame godi{en plan za obuki spored idnite strate{ki celi na kompanijata i grupacijata. Definiranata potreba od obuka se vgraduva vo godi{nite planovi-buxeti na kompanijata i potoa se realizira spored programata. Imame interni obuki, lokalni obuki, s$ do obuki na Biznis-{kolata na Harvard. Kako rezultat na seto toa, dobivame lojalen i energi~en tim, koj kompletno se identifikuva so na{ite klienti i obezbeduva usluga na najvisoko nivo.

Sledeweto na tehnologijata e zna~ajno za �napredokot na edna kompanija. Imaj}i go predvid faktot deka EOS Matrix e “dobro-potkovana” kompanija vo ovoj del, kolku od ovaa tehnologija se primenuva vo sektorot za ~ove~ki resursi?

Smetam deka sledeweto na trendovite od informati~kata tehnologija e neophodnost za eden HR oddel, odnosno za menaxerot za ~ove~ki resursi, kako od aspekt na produktite i na uslugite {to gi sozdava taa industrija,

kako softverski aplikacii ili softverski modeli za merewe potencijal i karakteristiki na ~ove~kite resursi, taka i od aspekt na soodvetno vrednuvawe, gradewe, motivirawe i razvoj na site strukturi vo ramkite na kompanijata. Od 2009 godina administrativnoto rabotewe na HR oddelot se bazira na najdeloven i informaciski sistem, koristej}i gi modulite za ~ove~ki resursi, plata i beneficii.

Motivacijata na vrabotenite e vaèn fak- �tor na koj treba da vnimava sekoj menaxer za ~ove~ki resursi. Preku motivaciajta, bilo da e pari~na ili nepari~na, se unapredu-vaat performansite na vrabotenite, a so toa i performansite na kompanijata. Kako se spravuvate so ova?

EOS Matrix, kako i sekoja druga dobroetab-lirana kompanija, koristi raznovidni motiva-ciski {emi za vrabotenite. Samo so gradewe kvaliteten motivaciski sistem kompanijata moè da ja zgolemi svojata konkurentska sposobnost i vrednost. Motiviranosta na rabotnicite e edna od prioritetnite celi na kompanijata. Sekako, eden od na~inite za odrùvawe na motiviranosta ni e poznat, a toa e finansiskiot, preku plata, bonusi i drugi doddatoci. No, nie se stremime i kon drugi na~ini na motivacija, kako {to e i nemonetarnoto stimulativno nagraduvawe i pottiknuvawe na vrabotenite. Celta na nemonetarnite beneficii e da ja nagradat dobroizvr{enata rabota preku davawe opredeleni mo`nosti koi ne se direktno izrazeni preku pari, tuku se odnesuvaat na drugi pridobivki za vraboteniot, kako, na primer, fleksibilnost vo rabotnoto vreme, treninzi i nadgradba,sozdavawe prijatna rabotna atmosfera, pofalbi, blagodarnici i istaknuvawe na nekoi zaslugi na poedinecot ili grupata. Vrabotenite se zapoznaeni so site navedeni proceduri preku na{iot intranet-portal, koj {to e dostapen za sekoj vraboten vo sekoe vreme.

Kako gledate na momentalnata �sostojba na pazarot na trud vo Makedonija. Dali se soo~uvate so te{kotii pri pronao|aweto tehni~ki podgotveni kadri na pazarot na trud vo Make-donija?

Ponudata na rabotna sila vo Makedonija po obem e pogolema od pobaruva~kata i toa e edna od osnovnite pri~ini zo{to vo najgolem del od rabotnite pozicii ima nisko vrednuvawe na trudot i niska plata. Od druga strana, pos-tojat profili i rabotni mesta {to se produkt na novoto vreme, koi se baziraat na visoka tehnologija, koja generalno e “uvezena” od razvienite dràvi preku licenci, fran{izi ili direktni investiciski procesi na stranski brendovi na doma{niot pazar. Tuka situacijata e poinakva. Iako ponudata na rabotna sila po obem e pogolema, po kvalitet ne zadovoluva. Teoretski, procesot na regrutacija i selekcija bi bil uspe{en ako postoi i eden kandidat {to gi ispolnuva uslovite i se vklopuva vo baraniot profil. No, ponekoga{, teoretskiot model pa|a vo voda i samiot proces moè da zavr{i bez izbor na soodveten kandidat. Vo takvi uslovi se menuva politikata na vrabotu-vawe i namesto da se baraat karakteristiki, odnosno direkten i neposreden raboten efekt od kandidatot, }e se bara potencijal vo kan-didatite.

“Smetam deka site taktiki koi se upotrebuvaat za unapreduvawe na ~ove~kite potencijali se strate{ki najdobrite taktiki. Lu|eto se humani bitija i sekoj pristap vo upravuvaweto so niv mora da bide dvonaso~en. Od edna strana se potrebite i viziite na kompanijata, od druga strana se potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Efikasnoto upravuvawe so lu|eto se ostvaruva preku taktiki i metodi koi }e uspeat korporativnite celi i vizii da gi pretvorat vo li~en i profesionalen predizvik na vrabotenite.”

MENAXEROT MORA DA POSEDUVA SPOSOBNOST ZA TIMSKA RABOTA!

Timovite se oru`je vo borbata so novite barawa i predizvici na pazarot. Za timovite denes mnogu se znae i mnogu se zboruva. Od niv se o~ekuva mnogu. Tim-

skata rabota stana za~esten na~in na rabotewe vo organizaciite i ~estopati, kako osobina na kandidatot pri intervjuata za rabota, se nao|a me|u kriteriumite za soodvetnosta na kandidatite za golem broj rabotni mesta. Od menaxerite se o~ekuva sposobnost za tim-ska rabota i mo`nost za vodewe na timot. Organizaciite organiziraat aktivnosti za “izgradba na timot” (team building) za da go zajaknat ~uvstvoto na zaedni{tvo i “timstvo” preku neformalni druèwa. Se organiziraat rabotilnici za razvivawe na kulturata na timska rabota, se sproveduvaat istraùvawa vo timovite – s$ so cel podobro da se zapoznae i da se upravuva so timot.Ako napi{ete teamwork na Gugl, }e dobiete re~isi 25 milioni rezultati. Duri i starite pogovorki ja sodràt tajnata na timovite, kako, na primer, “Dve glavi se popametni od edna”.

Denes timovite se oru`je vo borbata so novite barawa i predizvici na pazarot i ednos-tavno e nevozmo`no da se zamisli kompanija koja barem del od rabotata ne ja izvr{uva timski. Sepak, timskite odluki se pod golema zakana od vlijanieto na procesite koi se javuvaat vo grupite, koi moàt da dovedat do katastrofalni i lo{i odluki. ûvstvoto na kohezivnost, koe se javuva vo grupite i doveduva do me|usebna povrzanost i dopa|awe me|u ~lenovite, se povrzuva so pojavata na grupna vrabotenost. Grupnata vrabotenost, vo kombi-nacija so izoliranosta na grupata i silniot, fokusiran voda~, moè da dovede do iluzija na neranlivost i do ednoglasnost vo grupata, kako i do avtocenzura, pri {to ~lenovite koi ne se sloùvaat so misleweto na grupata ne gi iznesuvaat kriti~nite informacii za da ne se naru{i pozitivnata atmosfera i prvi~niot konsenzus.

OBVINUVAWE POEDINCIPostojat brojni primeri za biznis-katastrofi vo koi prsti vme{ala grupnata zaslepenost. I pokraj toa {to stanuva zbor za golemi

kompanii, Enron, Nortern rok, Leman brad-ers, Rojal bank of Skotland, HBOS i drugi primeri se organizacii koi do{le do kolaps, me|u drugoto, i kako posledica na grupnata zaslepenost. Spored nekoi avtori, “zarazata” na grupna zaslepenost osobeno se {ire{e vo vreme na krizata, koga nikoj ne sakal da go postavi pra{aweto “{to se slu~uva”, a tie koi, sepak, pra{ale, bile ignorirani. Za propasta na kompaniite, po pravilo, se obvinuvaat poedinci, {to e apsurdno. Grupnata zaslepenost predizvikuva lavina od aktivnosti i odluki koi be{e nevozmo`no da se zaprat. Irving Janis e poznat psiholog, koj vo 70-te godini intenzivno se zanimava{e so dinamikata na grupite. Janis naveduva i protivmerki, so koi grupnata zaslepenost moè da se svede na mimimum i da se spre~i done-suvaweto lo{i odluki. Zna~i, ima lek, a se sveduva na nepristrasnost na voda~ite, barawe na mislewe nadvor od grupata, organizirawe podgrupi i sozdavawe normi so koi }e se pot-tikne otvoreno iskaùvawe na misleweto. Ne e lo{o na nekoj od ~lenovite na grupata da

mu se dodeli uloga na ''advokat na |avolot'', koj }e mu kontrira na mnozinskoto mislewe. Kako protivotrov za grupnata zaslepenost se naveduva konfliktot. Pottiknuvaweto funkcio-nalen konflikt za zada~ite ili procesot }e dovede do pokreativni i poraznovidni idei i nivno preispituvawe. Sekako, potrebno e da se upravuva so takviot konflikt za da ne stane destruktiven i da ne se prefrli na li~en plan.


LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

www.mladiinfo.com

MARIJA ARMENSKI MENAXER NA PSM INKUBATOROT VO PSM FONDACIJA DIJANA DIMITROVSKA BIZNIS-PROCES ANALITIÂR VO ZENSE TECHNOLOGY

Iako Dijana Dimitrovska momentalno gi zavr{uva svoite poslediplomski studii na univerzitet vo Glazgov, [kotska, od

oblasta na menaxment na inovacii, istovremeno raboti i vo danskata IT-kompanija Zense Tech-nology, kako biznis-proces analiti~ar. Na ovaa pozicija preminuva od marketing-departmanot na British Telecom vo London, kade {to raboti na optimizacija na procesite za interakcija so klienti. Za vreme na nejzinite studii na Ekonom-skiot fakultet vo Skopje (departman e-biznis) raboti vo britanskata softverska kompanija iTechnologies. Go zavr{uva fakultetot kako prvenec na generacija, po {to prodolùva da raboti vo IT-kompanijata iDevelop vo

Skopje, kade {to za tri godini dostignuva pozicija na produkt-menaxer na inovativen softver za onlajn-marketing, Active Reception. Vo me|uvreme, osnova nevladina organizacija (E-nevladina) so tim od e-biznis entuzijasti za pottiknuvawe na e-op{testvoto i e-bi-znisot vo Makedonija. Posle zavr{uvaweto na studiite, stekna-t i te ve{tini planira da gi primeni vo neko-ja od kompani-ite vo Make-donija.

HENRI FORD - BIZNISMEN KOJ GO PRIDVI@I SVETOT SO NOVO TEMPO

Henri Ford e kreator na modernata lenta za sklopuvawe koja se ko-

risti za masovno proizvod-stvo na avtomobilqqi, so {to go napravi avtomobilot dostapen za srednata klasa i go zabrza svetot, menuvaj}i go zasekoga{. Vinoven za revolucijata na industriskoto masovno proizvodstvo na avtomobili, kako edinstven sopstvenik na Ford motor kompanijata, osnovana vo 1903 godina, toj stana eden od najbogatite i najpoznatite lu|e vo svetot. Kompanijata ja osnova so edinaeset inovatori i kapital od 28.000 dolari, a bogatstvoto koe go sozdade (500-700 milioni dolari) go ostavi vo fondacijata Ford so mo`nost negovoto semejstvo permanentno da ja kontrolira i sledi rabotata na kompanijata. Iako ne bil mnogu obrazovan, Henri Ford imal globalna vizija vo koja ja gledal potro{uva~kata kako klu~en faktor za mir vo svetot. So silna volja da gi namali tro{ocite za proizvodstvo na avtomobili stignal do niza eksperimenti i inovacii, kako {to e sistemot na fran{iza ili koncesija, so koj se kreirale proda`ni centri vo site gradovi vo Severna Amerika i po{iroko.

SORBONA - IME KOE TRAE SO VEKOVI

Univerzitetot vo Pariz, Francija, pretstavuva edna od najstar-ite visokoobrazovni institucii vo Evropa, a me|u narodot e poznat pod edno ime - Sorbona. Oficijalno priznat kako

univerzitet me|u 1160 i 1170 godina, Univerzitetot vo Pariz se narekuva Sorbona poradi sestrinskata institucija, Kolexot Sorbona, osnovan vo 1257 godina od Robert de Sorbon.Po mnogu promeni nastanati niz istorijata, vklu~itelno i eden vek suspenzija, od 1793 do 1896 godina, ovaa institucija vo 1970 godina be{e podelena na 13 avtonomni univerziteti. Bidej}i e postar, univerzitetot celosno nikoga{ ne bil koncentriran na Sorbona. Od tekovnite 13 naslednici, samo prvite ~etiri se smesteni vo istoriskata zgrada na Kolexot Sorbona, a tri go nosat imeto Sorbona.Univerzitetite sega se su{tinski nezavisni edni od drugi, nekoi se nao|aat pod Akademijata na Kretej ili Akademijata na Versaj. Nekoi od administrativnite funkcii denes formalno se nadgleduvani od strana na zaedni~ki kancelar, rektorot na Akademijata na Pariz, so kancelarija vo originalnata zgrada na Sorbona.

Vo 2009 godina negovoto ime ne se najde na nitu edna rang-lista �od oblasta na upravuvaweto so ~ove~kiot kapital, a minatata godina, poradi uspe{noto spravuvawe so {trajkovite na person-alot na Briti{ erlajns, toj be{e rangiran na pettoto mesto na najvlijatelni HR menaxeri, kako direktor na oddelot za ~ove~ki i organizaciski razvoj vo aviokompanijata

Toni Mekkarti e no-voto ime na listata najvlijatelni me-naxeri za ~ove~ki resursi vo svetot, koj ovaa godina se

iska~i na visokoto petto mesto kako direktor na odd-elenieto za razvoj na lu|e i organizaciska efektivnost vo edna od najgolemite britanski kompanii i vo aviotranspor-tot, voop{to, Briti{ erlajns. Vo 2009 godina negovoto ime ne se najde na nitu edna rang-lista od oblasta na upravuvaweto so ~ove~kiot kapital, a minatata godina toj be{e rangiran vo top deset najvlijatelni HR menaxeri, kako direktor na oddelot za ~ove~ki i organizaciski raz-voj vo aviokompanijata. Izminatata godina be{e isklu~itelno va`na za Briti{ erlajns, koja od najgolema aviokompanija vo Velika Britanija preku spojuvaweto so {panskata aviokompanija Iberija stana najgolemiot avioprevoznik vo svetot.Edna od industriite koi zna~itelno bea pogodeni od ekonomskata kriza be{e av-ioindustrijata. Soo~uvaj}i se so problemi od ekonomski akspekt, Briti{ erlajns kako posledica na krizata se soo~i i so problemi od ~ove~kiot

NR lider koj znae kako so sindikatite!

�oni Mekkarti e no

TONI MEKKARTI, MENAXER ZA ORGANIZACISKA EFEKTIVNOST VO BRITI[ ERLAJNS

faktor. Imeno, minatata godina za Briti{ erlajns be{e obeleàna so golemi posledovatelni {trajkovi na personalot na aviokom-panijata. Klu~na uloga vo uspe{noto re{avawe na ovoj problem ima{e Toni Mekkarti, koj zaradi uspehot vo pregovorite so sindikalnite lideri se najde na ovaa pozicija.Sepak, pokraj postignatiot uspeh, Mekkarti bara novi predizvici, pa zatoa na po~etokot na ovoj mesec najavi deka naprolet }e ja napu{ti kompanijata. Bri-tanskite mediumi kon ovaa negova postapka gledaat kako “dobrovolen ~ekor, sledstveno na spojuvaweto so Iberija”. Pred da se priklu~i vo top-menaxmentot na Briti{ er-lajns vo 2007 godina, toj zad sebe ima bogato iskustvo vo poleto na menaxirawe so ~ove~kiot kapital. So 25-godi{no rabotno iskustvo

vo BAE Sistems i Rojal Mejl, edni od britanskite kompanii so najgolem broj vraboteni, Mekkarti seko-ga{ bil klu~en ~len na glavnite menaxerski timovi vo organizaciskite struk-turi kade {to profesion-alno bil angaìran. Vo negovata bogata kariera uspesi i iskustvo, momen-talno e na vrvot, kako {ef na Centarot za razvoj na performansite na ~ove~kite resursi, kako potpretse-datel na Licenciraniot institut za personal i razvoj i kako direktor na ve}e spomenatata pozicija vo aviokompanijata. Kolku ovoj ~ovek na pazarot na trud kreiral visoka pobaruva~ka za svoite sposobnosti stana jasno so negovoto zaminuvawe od Rojal Mejl, koe be{e pros-ledeno so strav za sostoj-bata na kompanijata, bidej}i edno od najzna~ajnite rabotni mesta vo oblasta

na ~ove~kite resursi os-tana prazno. Imeno, zalagawata na Me-kkarti vo Rojal Mejl za pogolemi plati, modern-izacija i podobri penzii za vrabotenite go donesoa do òl~ni raspravii so ostatokot na menaxmentot.Po negoviot transfer vo Briti{ erlajns, Mekkar-ti rakovode{e so 43.000 vraboteni na aviokompani-jata vo Britanija i nadvor od nea.Novoto rabotno mesto pred nego postavi novi prediz-vici povrzani so orga-nizacija i razvoj, obuka i regrutacija, plata i na-gradi, socijalni odnosi i odnosi me|u vrabotenite, kako i promeni vo orga-nizaciskata kultura, so koi toj odli~no se spravi, pa zatoa ja zasluì i ovaa visoka pozicija na listata najvlijatelni HR lideri vo svetot za 2010 godina.

PhD in Leadership, Marketing, Strategic Man- �agement, Norway

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 FEVRUARI 2011Norve{kiot fakultet za menaxment nudi ~etirigodi{na programa za poslediplomci vo ramkite na biznis-administracija. Programata opfa}a {est oblasti: finansii, ekonomija, strat-egiski menaxment, organizacija i liderstvo vo sklop na inovacija i pretpriemni{tvo. Celosnata stipendija e do 46.345 evra godi{no.

Facebook Fellowship Program �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011Programata Facebook fellowships e dostapna za poslediplomci vo oblasta na kompjuterska nauka, kompjutersko i elektronsko inènerstvo, sistemska arhitektura i nekoi sli~ni oblasti na kompjuterskite studii. Stipendijata gi pokriva {kolarinata i mese~nite tro{oci, plus

godi{nite tro{oci za prisustvo na konferencii i za personalen kompjuter.

Conference on Baltic Studies – Transition and Visions, �Sweden

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 FEVRUARI 2011Ovaa konferencija ima za cel da gi zdruì pret-stavnicite od akademskite zaednici koi pokaùvaat interes vo istraùvaweto na Balti~kiot region od razli~ni perspektivi. Prou~uvaweto na ovoj region e od aspekt na istorisko, politi~ko, jazi~no, sociolo{ko i kulturno zna~ewe.

Languages Through Lenses 2011 �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 MART 2011Evropskata unija ima strategija za multijazi~nost so fokus staven na kulturnata jazi~nost, bazirana na mototo “Obedineti vo razli~nosta”. Otvoreni se za predlozi za novi audiovizuelni produkcii koi }e

bidat inovativni, duhoviti, kreativni, motivira~ki i koi }e ja istraùvaat multijazi~nosta. Celosnata suma na grantot e 5.000 evra koi se nameneti za finansirawe na audiovizuelnata produkcija.

Global Supplementary Grant �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 APRIL 2011 I 31 MAJ 2011Fondacijata za otvoreno op{testvo nudi dopol-nitelni grantovi za studenti od Jugoisto~na Evropa, biv{iot Sovetski Sojuz, Mongolija, Bliskiot/Dale~niot Istok i Ju`na Azija. Celta na programata e da im ovozmoàt na studentite da gi prodolàt svoite doktorski studii vo oblasta na humanisti~kite i op{testvenite nauki na akrediti-ranite univerziteti vo Azija, Avstralija, Evropa, Bliskiot/Dale~niot Istok i Severna Amerika. Grantot ja pokriva {kolarinata, univerzitetskite tro{oci, kako i tro{ocite za ìvot.

The World Bank Essay Competition: Youth Migration �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 17 MART 2011The World Bank International Essay Competition 2011 go-dina bi sakala da go slu{ne misleweto na mladite vo vrska so mo`nostite i predizvicite na mladata migracija.Aplikantite bi objasnile kako migracijata im vlijae niv, na nivnoto semejstvo i na nivnata zemja.

Surreal Appeal Challenge �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011HUGO Create e globalen natprevar za dizajn koj go organizira HUGO Fragrances - HUGO BOSS.Predizvikot e kreirawe specifi~en unikaten dizajn koj treba da bide inspiriran od nadrealizmot denes i da go vklu~uva dizajnot na {i{eto na parfemot HUGO BOSS za maì. Desette pobednici koi }e bidat selektirani }e dobijat nagrada od 500 dolari.

Marija Armenski momentalno raboti na menaxerska pozicija vo PSM Inkubatorot na PSM Fondacija

(Pretpriema~ki servis za mladi). So svoeto petgodi{no iskustvo vo oblasta za razvoj na IT mali bizisi, Armenski kako me-naxer na PSM inkubatorot pridonesuva za kreirawe na inovativna i pretpriemni~ka infrastruktura vo Makedonija. Taa is-tovremeno e i konsultant na mladite pretpriema~i, vodej}i gi niz sekoj aspekt na razvivaweto na nivniot biznis. Pred da dojde na pozicijata inkubator menaxer vo PSM, Armenski tri godini raboti kako marketing-menaxer vo PSM Fondacijata, a paralelno e i proekt-menaxer na pove-

}e internacionalni proekti za razvoj na pretpriemni{tvoto, inovaciite i kreiraweto novi rabotni mesta, finansirani od internacionalni do-nori kako: SINTEF, Evropska komisija, USAID, SPARK, SOROS. Nejziniot karieren pat e povrzan i so internacionalnata kompanija Seavus, kade rabotela kako specijalist za ~ove~ki resursi. Stekna-toto visoko obrazovanie na Univerzitetot [efild vo momentov go nadgraduva na presti`nata Cotrugli biznis-{kola, na poslediplomskite Executive MBA studii.

27KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA Rabota / Finansii / Menaxment

MENAXMENT, UPRAVUVAWEIzvor: DnevnikObjaveno: 29.01.2011VIP ima potreba od vrabotuvawe za slednata pozicija: Menaxer za produkt marketing Klu~ni odgovornosti: -podgotovka na detalni analizi za odnesuvaweto na na{ite korisnici -Upravuvawe so celokupniot ìvoten ciklus na korisnicite spored razli~ni segmenti i kreirawe na vistin-skata ponuda za soodvetnite segmenti -Podgotovka na finansiski presmetki i kalkulacii za kam-pawi, kako i pravewe na procenki za vlijanieto na odredeni marketing aktivnosti vo odnos na profitot i prihodite -Prezemawe na vode~ka uloga vo implementacija na kampawi i upravuvawe so interdisciplinarni timovi. Potrebni kvali-fikacii -temelno poznavawe na makedonskiot telekomunikaciski pazar -Dokaàni statisti~ki i analiti~ki ve{tini, qubov za brojki i sposobnost za zapazuvawe na detali -Timski igra~ so smisla za humor, prakti~en pristap kon rabotata i golema samoinicijativnost -Odli~ni komunikaciski,ubeduva~ki i prezentaciski ve{tini -Sposobnost za rabota pod pritisok, spravuvawe so pove}e prioriteti istovremeno i so golem obem na rabota -Iskustvo vo vodewe na proekti i timovi -Napredno poznavawe na deloven angliski jazik (govoren i pismen) -Univerzitetska diploma (po mo`nost od marketing ili IT). Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabo-tite vo oblastite navedeni pogore, Ve molime ispratete propratno pismo i biografija na angliski jazik so oznaka Menaxer za produkt marketing na slednata adresa: VIP Operator DOOEL Skopje Ul.Vasil Axilarski bb, 8 kat,1000 Skopje E-mail: [email protected]; Kraen rok na dostavuvawe na aplikaciite e 4.2.2011. ]e bidat realizirani samo izbranite kandidati.

OBRAZOVANIEIzvor: DnevnikObjaveno: 01.02.2011Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244

KOMERCIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 29.01.2011„Magroni” DOO-Skopje e edna od vode~kite makedonski kompanii za proizvodstvo i distribucija na prirodna mineralna i izvorska voda, osveìtelni bezalkoholni i alkoholni pijalaci. Na{iot uspe{en tim ima potreba od 1(eden) izvr{itel za pozicijata: Komercijalist za reonite [tip i Ko~ani. Kandidatot }e bide odgovoren za: -Postojano unapreduvawe na proda`bata -Navremeno odgovarawe na barawata na klientite -Neposredno u~estvo pri gradewe na sli~ni i dolgotrajni partnerstva -Implementi-rawe na najdobrite proda`ni tehniki -Spravuvawe so pre~ki i prigovori na proda`bata -Davawe na predlog akcii na teren -podnesuvawe na kompletni izve{tai do Menaxerskiot tim na kompanijata -postojana kontrola na rabotata na distributerite. Barawa za pozicijata: -Sredno obrazovanie(visoka stru~na podgotovka }e se smeta za prednost) -Voza~ka dozvola od B katego-rija -Postojano ìveali{te vo eden od navedenite regioni -Poèlno e poznavawe na Angliski jazik -Zadolìtelno iskustvo so rabota na kompjuter (MS Offi ce, paket,internet) -Odgovornost, komunikativnost i sposobnost za rabota vo tim -Minimum 2 godini rabotno iskustvo na sli~na pozicija. Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite uslovi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata rabotna pozicija, ispratete kratka biografija na [email protected] ili po po{ta na Gradski Stadion bb. 1000 Skopje najdocna do 10.02.2011. Vo naslovot na porakata zadolìtelno navedete deka se prijavuvate za pozicijata Komer-cijalist. Izbranite kandidati }e bidat kontak-tirani za ponatamo{no intervju. Site prijavi }e bidat tretirani so doverlivost.

Izbor na aktuelni oglasi

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

28 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDAObuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ÂSA)

Ednodneven seminar

„VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA”

PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo �Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.10 fevruari 2011 godina �

10:00-16:30 ~asot �

Stopanska komora na Makedonija, �sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo.Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina.Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikovatel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088e-mail:[email protected]

Anita Mitrevskatel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 [email protected]

29KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA Obuki / Menaxment / HR / EU

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

30 KAPITAL / 02.02.2011 / SREDATenderi / Konferencii i saemi

Obuki za aplikacija na EU fondovi03.02.11Clear ViewBiznis plan03.02.11Clear ViewObuka za protokol i etikecija03.02 - 06.02.11Akademija za protokol

Trening za treneri04.02.11Clear ViewAnaliza na finansiski izve{tai04.02.11Nova Konsalting EdukacijaUpravuvawe so proekti04.02 - 05.02.11ESP

Obuka za pretpriemni{tvo05.02 - 06.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusBrzo ~itawe (Power Reading)07.02 - 11.02.11In Optimum Makedonija

Napredni proda`ni tehniki07.02.11Clear ViewAdizes - Pravila i stilovi na menaxirawe08.02.11Clear ViewTrening za treneri10.02.11Clear View

Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe11.02 - 12.02.11ESPObuka za pretpriemni{tvo12.02 - 13.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj PonedelnikSinergija PlusObuki za aplikacija na EU fondovi14.02.1117.02.11Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. ELS - Op{tina Prilep

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARekonstrukcija na ulici , pati{ta i avtopati �(Odrùvawe i Sanirawe na lokalni pati{ta i ulici na teritorijata i za potrebite na ELS-Op{tina Prilep).Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0812ee0f-3a6a-4e82-ae7a-dea181c7dd41&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzbor na firma so potrebnata licenca B soglasno � Zakon za gradewe, za izrabotka na proekti za izvedba na objekti od komunalna infrastruktura na teritorija na op{tina Aerodrom.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a89ec126-5bb8-49c9-9276-f20cd8e9bfed&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgradba i rekonstrukcija na osvetluvawe �na most “Goce Del~ev”.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=321a2cbc-fe19-4a70-9abb-8247-bd0a4045&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Vasilevo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzveduvawe vodovodna linija vo industriska �zona vo KO Grado{orci op{tina VasilevoLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dea6f9a4-412c-407b-bae8-140-b0f0b79f7&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. op{tina Probi{tip

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na Detalni urbanisti~ki planovi �vo op{tina Probi{tip.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=bdddb670-aa37-4dcc-8437-c712c1bdb98c&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Saraj1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAKonsultanski uslugi za javni dogovori. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dde04da9-5106-48b7-aeab-0-c95761ee57d&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Dràven Studentski Centar „Skopje,,

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAОsiguruvawe na imot. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b36358eb-0eff-429e-abd1-ac35908aad9c&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za katastar na nedvi`nosti

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARevizija na materijalnoto i finansiskoto �rabotewe na AKN - proverka i ocenuvawe na godi{nite finansiski izve{tai.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=3aec304d-1e96-4f8d-8627-118e63ca3e68&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Zatvor Bitola1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na Obleka, obuvki, postelina, �HTZ oprema i Uniformi.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=4a3a8ce5-7449-4f42-8315-feeab3828163&Level=2

Od 17 do 20 fevruari 2011 godina me|unaroden saem za grade`ni{tvo vo Republika Turcija

„ADANA CONSTRUCTION 2011''Organizirana poseta so obezbedeno besplatno hotelsko smestuvaweVo periodot od 17 do 20 fevruari 2011 godina, vo Adana, Republika Turcija, }e se odrì 5. Me|unaroden saem za grade`ni{tvo „ADANA CONSTRUCTION 2011”.

Stanuva zbor za eden od pogolemite me|unarodni saemi za grade`ni{tvo, �na koj{to svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka, so ovlasteniot zastapnik na �saemskiot organizator „ADONIS GRUP”, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 16-18 fevruari 2011 godina.

Obezbedeno e besplatno smestuvawe, dve no}evawa so pojadok i ru~ek, vleznica za �Saemot, transferi od aerodrom do hotel i od hotel do Saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite i administrativnite tro{oci (35 evra po lice) za saemskiot organizator „Adonis”.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski �kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija, najdocna do 11 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list moè da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:VLATKO STOJANOVSKItel.02 3244 004Faks:02 3244 088 E-mail:[email protected]

Fun Business 31KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Fernando Tores, ili poto~no negoviot transfer od êlzi vo Liverpul, e

noviot rekord na angliska-ta Premier liga, otkako ekipata vo sopstvenost na ruskiot milijarder Roman Abramovi~ se soglasi da plati astronomsko obes{tetuvawe od 58 mi-lioni evra. Milenikot na fanovite na Liverpul so ova stana najskapiot fud-baler vo Anglija, a timot na êlzi e apsolutniot rekorder vo januarskiot preoden rok.Iako ne bea zabeleàni golemi aktivnosti vo kupoproda`niot proces na klubovite s$ do posled-niot den od zavr{uvaweto na vremenskiot period vo koj im be{e dozvoleno na klubovite da trguvaat na fudbalskata berza, sepak, poslednite 24 ~asa se pokaàa kako mnogu dramati~ni.Otkako bea odbieni site ponudi za Tores, od êlzi se re{ija da ja ispratat ponudata koja nema da moàt da ja odbijat menax-erite na Liverpul.

“Ova e mnogu biten den vo istorijata na êlzi. Go donesovme Tores, toj e eden od najdobrite napa|a~i vo svetot. Dolgo vreme bevme svesni za negoviot talent i kone~no uspeavme da doj-deme do nego. Se nadevam deka i na{ite naviva~i se ednakvo vozbudeni vo mo-mentov”, veli pretsedatelot na êlzi, Brus Bak.Vo êlzi, sekako deka e vozbudlivo, no zatoa vo Liverpul atmosferata e zapalliva i toa vo bukval-na smisla. Vedna{ otkako be{e potvrdena infor-macijata za transferot na Fernand, nekolku desetici verni simpatizeri na “crvenite” gi zapalija svoite dresovi, na ~ij grb be{e ispi{ano imeto i brojkata na {panskiot reprezentativec.Sledej}i ja aktivnosta na êlzi vo zimskiot proden rok, treba da se napomene i kupuvaweto na pravata vrz portugalskiot defan-zivec Luiz, koj kone~no za 30 milioni funti be{e osloboden od obvrskite vo Benfika.Sepak, Liverpul, i pokraj gubeweto na Tores, moè da bide zadovolen od ishodot na preodniot rok. Pred nekolku dena

od Ajaks be{e doveden Urugvaecot Luis Suarez za suma od okolu 30 milioni evra. Suarez be{e edna od najgolemite yvezdi na minatoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, a sude-j}i i spored igrite {to vo poslednite dve godini gi prikaùva{e vo holand-skoto prvenstvo, moè slobodno da se konstatira deka e dostojna zamena za ispraznetoto mesto vo {picot od napadot. Sekako, ne smee da se zaboravi i Endi Kerol, 22-godi{niot reprezentativec na Ang-lija, koj vo Liverpul dojde od Wukasl, za mnogu sol-idno obes{tetuvawe od 48 milioni evra, po {to ovoj mlad fudbaler stana sedmi najdobro platen fudbaler vo svetot.Angliskiot pazar be{e “potresen” i od doa|aweto na bosanskiot internal-cionalec Edin Xeko vo Man~ester Siti. Xeko, po izvonrednite sezoni vo Bundes ligata, kone~no dobi {ansa da zaigra vo najsilnata liga na svetot. No, ako na Xeko mu se “razdeni”, toga{ na Togoanecot Adebajor mu se stemni. Toj mora{e za zamine od klubot i toa na pozajmica vo Real Madrid.

Sepak, {este meseci mina-ti vo kralskiot klub, i toa pod palkata na golemiot @oze Muriwo, moàt da bidat od ogromno zna~ewe za karierata na afrikans-kiot klub.Inaku, golema pra{ina vo preodniot rok prediz-vika i preminuvaweto na Antonio Kasano od Samp-dorija vo Milan. Kasano e odli~en fudbaler, no negoviot nezgoden karakter be{e pri~ina toj podolgo vreme da bide odbegnuvan od golemite ekipi.Vo top 10 transferi vle-goa i preminuvawata na Simao Sabrosa od Atle-tiko Madrid vo Be{ikta{, Xanpaolo Pacini od Sampdorija vo Inter, Rajan Babel od Liverpul vo Hofenhajm i toa na Ibrahim Afelaj, koj dresot na PSV go zameni so klup-skite boi na Barselona.

58 milioni evra potro{i londonskiot klub za da go dovede [panecot od

Liverpul

TORES GO SPASI ANGLISKIOT PAZAR


Po uspe{nite kon-certi na po~etokot na godinava, ge-neralnoto moto “Bez zborovi”, koi

bea odli~no oceneti i od publikata i kritikata, Make-donskata filharmonija i vo fevruari ja prodolùva in-teresnata koncertna sezona. Taka, utreve~er (~etvrtok, 3 fevruari), so koncer-tot nasloven “Rapsodija vo sino”, Filharmonijata se fokusira na majstorstvoto

MAKEDONSKA FILHARMONIJA

AMERIKANSKI LEGENDI BEZ ZBOROVI

na trojca amerikanski kom-pozitori, Xorx Ger{vin, Aron Kopland i Leonard Bern{tajn. “Rapsodija vo sino” vo Make-donskata filharmonija }e bide vo znak na u{te dvaj-ca sovremeni amerikanski umetnici. Pod dirigentskata palka na temperamentniot Evan Krist, kako solist na pijano }e nastapi Skot Dan. Na programata na koncertot “Kubanskata uvertira” i “Rapsodija vo sino”, dvete dela na Ger{vin koi se izveduvani pred makedons-kata publika, i dve pre-

mierni kompozicii: svitata od baletot “Bili D’Kid” na Aron Kopland i trite tan-covi epizodi od mjuziklot “Vo gradot” na Leonard Bern{tajn. Makedonskata filharmonija go realizira koncertot “Rap-sodija vo sino” vo sorabotka so Ambasadata na SAD vo makedonija. Izborot na de-lata na poso~enite kom-pozitori e voden od nivnoto zna~ewe za amerikanskata muzi~ka kultura vo 20-ot vek: tokmu Ger{vin, Kopland i Bern{tajn go sozdadoa amerikanskiot idiom vo mu-

zikata, stanuvaj}i najzna~ajni figuri vo notnite zapisi na severnoamerikanskiot kontinent. Preto~uvaj}i go nivniot individualen kom-pozitorski stil niz novite formi na mjuziklot i fil-mskata muzika, amerikanskata trojka sozdade unikaten jazik prepoznaen kako amerikanska (neo)klasi~na muzika. Dirigentot Evan Krist , diplomec na Univerzitetot Harvard, poslednive godini ìvee i raboti vo Evropa, glavno na germanskite ope-rski sceni. Negovite kon-certi i cedea se zdobija so

odli~ni kritiki i Krist e eden od {este mladi diri-genti izbrani vo elitnata organizacija Dirigenti na idninata.Pijanistot i dirigent Skot Dan e magister na muzi~kata {kola Menheten i kako solist so nekolku presti`ni orkestri e dobitnik na brojni nagradi za mladi muzi~ari. Denes e sorabot-nik i dirigent na orkestarot na filharmonijata vo Los Anxeles.

Inaku, Makedonskata fil-harmonija narednite ~etvr-toci }e gi pretstavi i no-vite yvezdi na sovremenata muzika, kako violinistkata Majuko Kamio, najmladiot pobednik na presti`niot natprevar “âjkovski” vo Montreal, i pijanistkata Muza Rubackite. [to se odnesuva, pak, na programata vo mart, po dolgo vreme na makedonskata scena se vra-}a uspe{niot violinist \or|i Dim~evski.

Koncertot “Rapsodija vo sino” vo Makedonskata filharmonija }e bide fokusiran na majstorstvoto na kompozitorite Xorx Ger{vin, Aron Kopland i Leonard Bern{tajn i vo znak na sovremenite muzi~ari Evan Krist i Skot Dan

��

FUDBALSKI TRANSFERI


Liverpul i pokraj gubeweto na Tores, moè da bide zadovolen od ishodot na preodniot rok. Od Ajaks e doveden Urugvaecot Luis Suarez za suma od okolu 30 milioni evra. Suarez be{e edna od najgolemite yvezdi na minatoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, a sudej}i i spored igrite {to vo poslednite dve godini gi prikaùva{e vo holandskoto prvenstvo, moè slobodno da se konstatira deka e dostojna zamena za ispraznetoto mesto vo {picot od napadot

��

� GADGETS

MASA@A PO PAT

Rastrgnati me|u mnogute obvrski i ne-mawe vreme ni za najobi~en odmor, a da ne zboruvame za ne{to pogolemo,

na site mnogu dobro }e ni dojde edna masaà. No, vremeto za nas e luksuz, taka {to prvo bi zavr{ile nekoja neodlo`na obvrska. No, dobrite vesti se {to istovremeno ne ni mora da se otkaète od masaàta. Pristigna mini-masaèr, ured~e koe ni ovozmoùva sami da se izmasirame dodeka patuvame so kolata ili koga }e posakame barem malku da se istegneme na rabotniot stol. Ovoj ured doa|a so tri razli~ni moduli, koi vo zavisnost od toa koj del od teloto (ramenata, vratot ili grbot) sakate da go izmasirate, gi menuvate. Masaèrot doa|a so 3 baterii koi }e izdràt i podolgo masirawe, taka {to moète slobodno da se opu{tite. Mal, prenosliv i ednostavno prakti~en.

� LEONARD BERN[TAJN – nova (amerikanska) klasika

ENDI KEROL � e najaven kako najgolema nade` na angliskiot fudbal

FERNANDO TORES � ja oble~e “sinata” mai~ka na êlzi

LUIS SUAREZ � }e treba da ja nado-mesti zagubata na Tores vo napadot na Liverpul

SR\AN IVANOVI][email protected]

STOJAN [email protected]


TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

218 Kapital 02 02 2011

Documents

Transcript of 218 Kapital 02 02 2011