Zreloklasje · 2015. 9. 9. · Zreloklasje JUNIJ 2015 27 Iz vsebine ... Odprtje enote za demenco...

ZreloklasjeJUNIJ 2015 27

Iz vsebine ...

Odprtje enote za demenco

Otvoritev dnevnega centra pri Svetem Juriju v občini Rogašovci

Center zastarejšeMurska Sobota

04 33 36

GLASILO DOMA STAREJŠIH RAKIČAN GLASILO DOMA STAREJŠIH RAKIČAN

2 Zrelo klasjeZrelo klasje

Ob razmišljanju, kaj povedati v »uvodni bese-di«, nehote pomislim na čas, v katerem delu-

jemo domovi za starejše v Sloveniji. Pred nami so strukturne spremembe, ki bodo korenito spreme-nile skrb za starejše. Nagla rast števila starejših nam kaže to, da bomo doživeli neverjetne demografske spremembe. Če je danes vsak šesti prebivalec Slo-venije starejši od 65 let, bo v letu 2050 tak vsak tretji. Torej se bo število starejših v kratkem času podvo-jilo. Glede na to bi pričakovali, da se bo država sis-tematično lotila celovite reforme zakonodaje tako, da bomo pripravljeni na stanje, ko bo tako ali dru-gače potrebno skrbeti za tretjino prebivalcev naše dežele. V Evropi so to vprašanje rešili z ureditvijo zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in s tem poveza-nim financiranjem. Ta zagotavlja, da vsak starostnik lahko izbira med storitvami, ki so jim na voljo, in zagotavlja tudi ustrezen vir financiranja storitev za starejše, s tem pa so tudi dane možnosti za delova-nje izvajalcev na področju varstva starejših. In kje je Slovenija? Precej daleč za Evropo, saj zakonodajo o dolgotrajni oskrbi sprejemamo že krepko čez de-set let in da jo bomo sprejeli, bo trajalo še kakšno leto. Pri tem ni vprašanje, ali bo zakon sprejet, saj moramo uresničiti obvezo do EU-ja, vprašanje je, kakšen zakon bo sprejet.

Zgodovina domov za starejše v Sloveniji je dolga in bogata, v zadnjem desetletju pa so pri obravnavi starejših naredili velik preskok. Velike spremembe so se začele s podeljevanjem koncesij zasebnikom, ker se je s tem začelo vzpostavljati konkurenčno okolje delovanja domov za starejše. Domovi smo začeli opuščati tako imenovani »zdravstveni kon-cept« in uvajati »socialni koncept« domov. Velika večina domov je začela uvajati gospodinjske sku-pnosti, v katerih posnemajo življenje v domačem okolju in starejše vključujejo v vsakdanja opravila, da bi njihovo vitalnost ohranili kar najdlje. Prav tako smo začeli urejati posebne enote za demenco. To je še posebej pomembno zaradi hitre rasti števila dementnih. Prav tako smo se v domovih vključili v koncepte izvajanja kakovosti, ki nedvomno pri-pomorejo k dvigu kakovosti in s tem k izboljšanju storitev za starejše. Domovi smo začeli izvajati tudi storitev pomoč na domu, skupnostne oblike var-stva starejših v dnevnih centrih in varovanih sta-novanjih in še bi lahko našteval. Stroka na tem po-dročju nam priznava izreden napredek v obravnavi starejših in če citiram profesorico Malijevo, »smo domovi danes edini generator sprememb v Slo-veniji na področju varstva starejših«. Mogoče se bo sedaj kdo vprašal, v čem je vse navedeno povezano

Uvodna beseda Ob razmišljanju, kaj povedati v »uvodni besedi«, nehote pomislim na čas, v katerem delujemo domovi za starejše v Sloveniji. Pred nami so strukturne spremembe, ki bodo korenito spremenile skrb za starejše.

3Zrelo klasjeZrelo klasje

s sprejemanjem nove zakonodaje. Ta povezanost je mnogo večja, kot je to videti na prvi pogled. Nov zakon mora namreč biti takšen, da ne bo rušil vsega tega, kar smo gradili dolga desetletja: v vseh teh le-tih smo dosegli visok nivo oskrbe in nege starejših in smo glede tega primerljivi z Evropo. Nov zakon bo moral dati domovom priložnost, da razširijo svo-jo dejavnost, s tem pa bo pri storitvah za starejše dosežena tudi racionalizacija, ki si jo vsi tako želimo. Pri vsem tem lahko povemo le eno: domovi delajo danes dobro in inovativno, nimamo pa urejene-ga sistema financiranja, ki bi starejšim zagotavljal svobodno izbiro storitev. In če v Evropi sistemi fi-nanciranja zagotavljajo, da se iz javnega denarja (prispevki, davki, sistemi zavarovanja) financira 80 % storitev, iz prispevkov posameznikov pa 20 %, je pri nas ravno nasprotno. Zato si v Sloveniji ne smemo privoščiti, da si kdo, ki je delal polno delov-no dobo, ne more privoščiti namestitve v domu za starejše, da nima človeka dostojnega življenja, ker mora celotno pokojnino nameniti za plačilo oskrbe v domu za starejše. Pri tem se vedno postavlja tudi vprašanje, ali so domovi predragi. Sam trdim, da ne, vendar pa so v Sloveniji pokojnine premajhne. Če primerjamo, koliko stane v Sloveniji dan zapora ali koliko stane dan oskrbe za pobolnišnično nego v bolnišnicah, ki dobijo iz zdravstvene blagajne za isto osebo osemkrat več denarja kot dom za sta-rejše, če primerjamo ceno enega dne parkiranja v glavnem mestu in en dan oskrbe v domu, v katero so vključeni prehrana, čiščenje, prireditve, delov-na terapija, fizioterapija, zdravniška oskrba in še bi lahko naštevali, a je cena enaka, potem vidimo, da je s financiranjem tega področja v Sloveniji gotovo nekaj narobe.

Kljub temu sem optimist in se bom tudi v novi vlogi predsednika Upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zavzemal za to, da se v Sloveniji povežemo vsi deležniki, ki smo kakorkoli vključeni v varstvo starejših, ter izkoristimo dobro razvito mrežo varstva za starejše, hkrati pa uredimo sistem financiranja, ki bo zagotavljal vzdržen sistem izvajana storitev za starejše.

In kje je pri tem naš Dom starejših Rakičan? V za-dnjih treh letih smo dosegli ogromen napredek: izvedli smo energetsko sanacijo matične enote v Rakičanu, uredili nov oddelek za demenco, prevzeli

izvajanje službe pomoči na domu in v dveh letih povečali obseg za 20 %, odprli smo nov dnevni center v enoti v Murski Soboti, sedaj pa vzposta-vljamo mrežo dnevnih centrov v Pomurju. V celoti smo prenovili pralnico in uredili nov sistem ogre-vanja s toplotno črpalko ter prihranili velika finanč-na sredstva na področju energije. V letošnjem letu smo pričeli uvajati sistem kakovosti E-Qalin, ki je certificiran z evropskim certifikatom in prilagojen socialnovarstvenim zavodom. Letos uvajamo tudi nova oblačila za zaposlene, ki ne bodo videti kot delovne uniforme, ampak bodo našim stanovalcem in uporabnikom videti prijazna. Izobražujemo se za vpeljavo tako imenovane kongruentne nege, ki bo povsem sovpadala z novimi koncepti dela v majhnih skupinah starostnikov, pripravljamo pa se tudi na celovito prenovo notranjosti matične enote v Rakičanu. Letos smo odprli tudi dnevni center v naši enoti v Rogašovcih. In še bi lahko našteval. Še najpomembnejša pridobitev pa je nova zdravnica, ki s svojim delom in z odnosom do naših staro-stnikov dokazuje, da je v domovih prav tako po-trebno dobro strokovno delo, prijazen odnos pa lahko naredi za starostnika več kot deset zdravil. Sprememb je toliko, da komaj dohajamo njihov pomen, dejstvo pa je, da smo generacija, ki dela v času strukturnih sprememb.

Zavedamo se, da morajo biti vse spremembe usmerjene k našim stanovalcem in uporabnikom in k dvigu kakovosti. Pri vsem tem nosijo največje breme zaposleni, ki se jim iskreno zahvaljujem, da so kos vsem tem spremembam, da nosijo breme teh, kar ni lahko, saj je vedno prisoten tudi strah, kaj nam bodo spremembe prinesle. Prav zato smo se osredotočili na to, da moramo tudi zaposlenim po-nuditi boljše razmere za delo in večje zadovoljstvo na delovnem mestu. Zato smo začeli organizirati »team buildinge«, več poudarka bo na rekreaciji, druženju, strokovnem usposabljanju in drugih ak-tivnostih, ki nas bodo še bolj povezali.

V skladu z vsemi navedenimi spremembami gra-dimo tudi nov »tim sodelavcev«, o katerih lahko preberete več v nadaljevanju našega glasila, kakor tudi o mnogih aktivnostih, ki potekajo v našem Domu starejših Rakičan, ki bo v naslednjem letu praznoval 65. obletnico delovanja.

Zoran Hoblaj, direktor

4 Zrelo klasjeZrelo klasje

Odprtje enote za demenco

Lani smo dokončali enoto za demenco, kar je pomembna pridobitev za naš dom.

Celotna investicija je znašala 661.000 EUR, od tega je MDDSZEM prispevalo 329.000 EUR,

preostanek investicije pa je financiral naš dom. Pristojno ministrstvo je financiralo tudi opremo v vrednosti 181.000 EUR.

Odprtje je bilo v juniju 2014, na njem pa je bil pri-soten državni sekretar ministrstva Dejan Levanič. Po krajši slovesnosti so prerezali trak in tako enoto odprli.

Jožica Hudžar, univ. dipl. soc. del.

Predstavitev delovanja in energetskih učinkov toplotne črpalke

Za direktorje in predstavnike tehničnih služb slovenskih domov za starejše je Dom starej-

ših Rakičan v sodelovanju s predstavniki podjetja Elektromehanika Ouček iz Martjancev v aprilu or-ganiziral strokovno-družabno srečanje, na katerem smo predstavili načrtovanje, potrebne resurse in izvedbo investicije toplotne črpalke ter predstavili energetske, okoljske in ekonomske učinke le te.

5Zrelo klasjeZrelo klasje

Vgradnja toplotne črpalke

Lani pa smo sanacijo nadgradili še z vgradnjo toplotne črpalke, ki je energetsko in ekološko najučinkovitejši

način ogrevanja, saj si vseskozi prizadevamo za izboljšave in kakovost tudi na področju vzdrževanja. Investicija je bila vredna 150.000,00 EUR, s prihranki pri porabi toplote pa se nam bo po izračunih povrnila v dveh letih.

Toplotna črpalka je z delno močjo pričela delovati 20. no-vembra 2014, v spodnji tabeli pa je prikaz stroškov porabe toplote v EUR po vgradnji toplotne črpalke:

V letu 2013 je Dom starejših Rakičan uspešno zaključil 1,8-milijonski projekt energetske sanacije matičnega objekta, s čimer smo dosegli velike prihranke in hkrati postali okolju prijazen objekt.

Leto/mesec nov dec jan feb mar

2012 10.371,716 € 15.076,047 € 21.464,885 € 22.567,576 € 15.843,521 €

2013 11.203,958 € 13.838,435 € 16.609,054 € 12.510,331 € 13.038,626 €

2014 8.204,641 € 5.858,567 € 13.573,435 € 11.470,31 € 9.272,054 €

2015 6.095,513 € 6.447,448 € 6.687,622 €


Udeležba na mednarodni konferenci E-Qalin na Dunaju

Na Dunaju je med 19. in 20. marcem 2015 potekala mednarodna konferenca na temo upravljanja s kakovostjo v socialnovarstvenih organizacijah, ki sta se je iz Doma starejših Rakičan udeležila dva predstavnika, in sicer direktor Zoran Hoblaj in Jožica Hudžar.

Evropsko združenje E-Qalin GmbH je prvi dan or-ganiziralo uvodno prireditev, na kateri so sodelo-

vali ministri oz. predstavniki ministrstev za področje socialnega varstva iz Avstrije, Nemčije, Luksemburga, Nizozemske, Italije in seveda Slovenije.

Naša ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je izrazila za-dovoljstvo, da slovenski domovi za starejše vpelju-jemo modele upravljanja s kakovostjo, saj se s tem omogoča stalno izboljševanje storitev na socialnem področju, nadaljnje razvijanje standardov in primer-

ljivost dosežkov, hkrati pa s tem zasledujemo tudi cilje, ki so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020.

Drugi dan pa je od 8. do 17. ure potekalo delov-no srečanje, na katerem smo skupaj s predstavniki E.D.E. (European Association for Directors and Pro-viders of Long-Term Care Services for the Elderly) razpravljali o upravljanju s kakovostjo v posame-znih državah članicah Evropske unije.

Konferenca se je zaključila s plenarnim zasedanje, na katerem smo poročali o naših ugotovitvah.


6 Zrelo klasje

Uvajanje modela upravljanja s kakovostjo E-qalin

V Domu starejših Rakičan se zavedamo, kako pomembna je celostna osebna

rast človeka in kako pomembno je, da se stari ljudje kakovostno starajo, zato vizija na-šega zavoda že dolgo več ni samo (socialno) varstvo in zdravstvena nega naših uporab-nikov, ampak izvajanje čim bolj kakovostnih storitev, ki so nudene tako, da se z njimi po-večuje zadovoljstvo tako uporabnikov kot naših zaposlenih.

Ker želimo razvoj našega zavoda usmeriti k novemu načinu obravnave starejših, ki bo temeljil na najvišji kakovosti življenja staro-stnikov in možnosti najširše izbire, da sami izberejo storitve, kakršne želijo in potrebuje-jo, smo v letošnjem letu pristopili k uvajanju modela upravljanja s kakovostjo E-Qalin.

Zaposleni smo se v prvi polovici leta v ta namen tudi udeležili štirih sklopov izobra-ževanj, na katerih smo pridobili uporabna znanja, ki jih bomo potrebovali pri nadaljnji organizaciji dela.

E-Qalin (European quality-improving lear-ning) je vseevropski model upravljanja s ka-kovostjo v ustanovah socialnega varstva, ki je nastal zaradi zahteve razvoja sodobne družbe, socialne politike in sistema socialnega varstva, zanj pa je značilno, da je naravnan operativno ter zajema vse hierarhične ravni v organizaciji in pospešuje aktivno vključevanje zaposlenih.

Model je zastavljen tako, da stanovalci, svojci in zaposle-ni ocenjujejo kakovost s svojega zornega kota, vodstvo pa na podlagi rezultatov raziskav pridobi pomembne smernice za možne izboljšave naših storitev in možnost za boljše upravljanje s kakovostjo na vseh ravneh.

Delo v največji meri poteka v t. i. „skupinah za kakovost,“ ki štejejo do 8 zaposlenih, skozi proces dela pa jih vodi-jo usposobljeni moderatorji. Skupine za kakovost so se-stavljene interdisciplinarno, vanje pa so lahko vključeni tudi predstavniki stanovalcev. V skupinah za kakovost se pregleda kriterije struktur in procesov ter se obravnavajo druga aktualna vprašanja, pobude, problematika …

Predloge in ocene iz skupin za kakovost zbere t. i. „vodja kakovosti,“ ki je zadolžen tudi za pripravo vsega gradiva, in nato le te posreduje t. i. „skupini za razvoj“, ki jo vodi direktor, sestavljajo pa jo druge ključne osebe po izboru procesnih vodij in tudi po en predstavnik svojcev in en predstavnik stanovalcev. V skupini za kakovost se tako naredi skupna analiza predlogov in ocen ter opravi izbor predlogov za izboljšave oz. spremembe.

7Zrelo klasje

Celoten proces dela traja 3 leta, vključenih je ca. 60% vseh zaposlenih, v tem obdobju pa mora dom pregledati določeno število kriterijev struktur in procesov ter kazalnikov rezultatov. Po tem obdobju lahko dom pristopi k certificiranju, ki ga opravlja zu-nanji presojevalec, in pridobi mednarodni certifikat kakovosti (odličnosti).

V Dom starejših Rakičan smo prepričani, da bomo z vpeljavo modela kakovosti, ki se bo začel izvajati v vseh naših enotah v mesecu septembru, dosegli večjo učinkovitost in kakovost naših storitev.


”Team building” Vsak posameznik ima pomembno vlogo pri uspehu posamezne delovne skupine kot tudi celega zavoda.

Zaradi omejenega števila sodelavcev, izgo-relosti in drugega, kar zmanjšuje (delovno)

moralo, moramo toliko bolj razumeti pomen ne-govanja komunikacije med člani kolektiva. Poleg tega se zaradi vedno novih zahtev dela in trga pojavljajo timi znotraj timov, oz. en človek je lahko del različnih skupin. V takih primerih pogosto trpi kakovost dela, ideje se teže porajajo, preobreme-nitve so velike.

Da bi se izognili tem težavam, v Domu starejših Rakičan želimo vsako leto izvesti vsaj en „team buil-ding“, ki nam omogoča, da se znotraj kolektiva tvo-ri občutek lojalnosti in medsebojne povezanosti, prav tako pa želimo priti do novih, svežih idej.

Tako smo konec septembra lani na Mariborskem Pohorju organizirali prvi dvodnevni „team building“ za dvajset zaposlenih. Oblikovali smo tri skupine različne izobrazbene strukture, s čimer je bila za-gotovljena interdisciplinarnost.

Uporabili smo t. i. „team challenges“ in „team de-velopment“ za razvoj tima, ker je bil glavni cilj vklju-čevanje udeležencev v naloge, kot so kolesarjenje, pohodništvo in priprava hrane; naloge pa so bile namenjene predvsem druženju, spoznavanju na drugačen, zabaven način in krepitvi neformalnih vezi.

Zaradi tako zastavljenih praktičnih nalog je bilo sodelovanje in povezovanje z drugimi neizogib-no. Naloge so služile tudi za to, da so udeleženci spoznali zakonitosti delovanja timov, vodile so jih k prepoznavanju spodbujajočih in zaviralnih dejav-nikov v skupini in postopoma tudi k vpogledu v lastno delovanje na delovnem mestu.

Z delovnimi nalogami so bili doseženi zastavljeni cilji: identifikacija in analiza različnih vlog članov skupine, skupinsko reševanje problemov in kon-fliktov, spodbujanje kohezivnosti in zavezanosti k skupnim ciljem članov skupine. Povečal se je obču-tek lojalnosti in medsebojne povezanosti, spoznali so potrebe in prednosti timskega dela ter kako po-membno je upoštevati razlike med posameznimi člani. Motivacija za (skupinsko) delo se je poveča-la, naučili so se aktivnega sporočanja in poslušanja (koncentracije) ter spoznali, kako je občutiti zma-govalni duh in veselje ob uspehu.

Skupino kolesarjev je pred odhodom spodbudil tudi kolektiv enote Center za starejše Murska Sobota.

Še malo pa smo na cilju ...

8 Zrelo klasje

Mnenja udeležencev o izvedbi „team buildinga“:

„Cilji, ki smo si jih zadali kot tim, so bili dose-ženi, na moji osebni ravni pa tudi preseženi. Namen zbliževanja in sodelovanja zaposlenih iz različnih kadrovskih segmentov z namenom doseganja določenega cilja prav tako doseže-ni. Po mojem mnenju je to zares izvrsten način nadgrajevanja pozitivnih odnosov med zapo-slenimi, kar seveda pripomore k boljši delovni klimi. Pozdravljam idejo o izvedbi prihodnjih team buildingov in jih toplo priporočam vsem zaposlenim.“

Marko Kardinar, fizioterapevt

„Ekipe so bile odlično sestavljene, sodelovanje je bilo odlično tako znotraj ekip kot med ekipa-mi. Druženje je bilo nepozabno, polno smeha, veselja, pa tudi veliko napora je bilo vloženega, kar je povsem prav.“

Martina Zamuda, bolničarka


Kongruentni model nege

Kongruentno odnosno nego je kot možnost nadaljnjega razvoja interakcije medsebojnih odnosih prepoznal tudi naš dom.

Za uvajanje novih konceptov dela so potrebna dodatna znanja, zato se je začelo tudi izobra-

ževanje na to temo. Kongruentnost je v slovarju slo-venskega knjižnega jezika razložena kot skladnost oziroma ujemanje. Torej kongruentni model nege pomeni model, ki je skladen in temelji na odnosu med negovalci in stanovalci negovalnega modela. Kongruentni negovalni model je bil prvikrat for-muliran leta 1992, objavljen pa leta 1997. Model je bil v teh petih letih bistveno posodobljen. Spr-va se je uporabljal le v psihiatrični negi, zatem pa se je pričel uveljavljati tudi v številnih domovih za starejše. Kongruentni model nege sledi tradiciji »ca-Skupina pohodnikov.

Boštjan na »orjaški gugalnici«.

Skupina kolesarjev na cilju. Prekolesarila je več kot 80 km od Murske Sobo-te skozi Bad Radkersburk, Mureck, Šentilj, Maribor na Mariborsko Pohorje.

Pripravljene na adrenalinsko doživetje.

9Zrelo klasje

ring« modelov oz. modelom »naklonjenosti«, kot so jih opisali že J. Watson (1996), H. Peplau (1996), Barker (2001, 2007). Za lažje razumevanje kongru-entnega negovalnega modela je potrebno poznati nekaj pomembnih informacij. Kongruentni nego-valni model je bil prvič opisan že leta 1979 in se je od takrat dalje uveljavil v ustanovah za starejše v Nemčiji, Avstriji in Švici. Bistveno se je izpopolnil v zadnjih desetih letih. Z novimi instrumenti (s skalo življenjskih doživetij, z načrtovanjem procesa …) so se odprle popolnoma nove možnosti za uporabo, dokumentiranje in ocenjevanje. Avtor kongruen-tega negovalnega modela je mag. Rüdiger Bauer.

Glavna vsebina programa izobraževanja so: • vrednote, vezane na kulturo oblikovanja odnosov; • organizacijska struktura, ki podpira model kon-

gruentne odnosne nege; • organizacija dela, skladna z decentralizacijo in

s poudarkom na kompetenci in odgovornosti zaposlenih;

• organizacija, pristojnosti in naloge delovnih ti-mov;

• koordinacija delovnih timov in vzpostavljanje kongruentnega odnosa med zaposlenimi ter med zaposlenimi in vodstvom.

Demenca in druga kronična in akutna obolenja, ki lahko spremljajo stanovalca, so bolezni, ki lah-ko vodijo v fazo popolne in usodne odvisnosti. Ljudje se znajdejo v položaju, ki so ga doživeli v otroštvu: kako so (pre)živeli otroško odvisnost in kako jo preživljajo kot dementni stanovalci raz-ličnih ustanov. Pri delu z dementnimi stanovalci sta potrebna poseben empatičen pristop in ra-zumevanje. Skrb za obolelega je huda psihična in fizična obremenitev negovalcev, saj dementni stanovalci potrebujejo veliko razumevanja in pod-pore. Zaposleni morajo biti seznanjeni z značil-nostmi in potekom bolezni, da lahko čim laže in čim bolj kakovostno skrbijo za stanovalca. Ravno pozitivni spomini (sreča, dobro počutje, uravnote-ženost, zaupanje …) imajo lahko pozitiven učinek na počutje in zdravje. Če negovalcu uspe načrtno usmeriti dražljaje na pozitivne spomine, se spro-ži oksitocinski sistem, ki deluje zelo blagodejno. Med stanovalcem in negovalcem bi bilo smiselno

ustvariti zaupanje in motivacijo, kar bi lahko vodilo v zmanjševanje stanovalčevih bolečin in drugih težav. Osnovni namen uvedbe kongruentnega ne-govalnega modela v domu je ustvariti skladnost (kongruenco) med horizontalno linijo (odnos med osebjem in stanovalci) in vertikalno linijo (odnos v vodstveni hierarhiji) v celotni strukturi ustanove. Model temelji (namesto na »obravnavi« simpto-mov in naravnanosti na diagnozo) na skladnem odnosu, ki je bistven instrument za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo odnosa med negovalcem in stanovalcem. Ustvariti hoče odnos, ki na stano-valca deluje blagodejno. Negovalci in negovane osebe pri tem doživijo učinke in spremembe, ki so jih oboji doslej vselej opisali kot pozitivne. Pri tem se sproščajo predvsem hormoni, npr. oksitocin in dopamin, in sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Te snovi povečujejo zaupanje in motivacijo stanovalcev in negovalcev. Drugo, kar želimo spodbuditi s tem modelom, so boljše počutje, antidepresivni učinki, protibole-činski učinki, boljše celjenje ran in krepitev imun-skega sistema.

Brez temeljnega poznavanja kongruentno odno-snega modela ni mogoče vzpostaviti procesov in odnosov, ki so značilni za model. Brez temeljnega razumevanja vodstva zavoda za organizacijske in sistemske razmere pa modela ni mogoče izvesti. Kongruentna odnosna nega je bio-psihološka, saj ima vsak človek nekaj biološkega (kar prinesemo na svet), psihološkega (kar smo pridobili v otro-štvu od referenčne osebe) in socialnega (kako je na nas vplivalo okolje). Zaradi nepoznavanja sta-

10 Zrelo klasje

novalca kot bio-psiho-socialne celote marsikdaj ne pride do vzpostavitve optimalne vezi med njim in negovalcem, kar ima za posledico neskladnost v razumevanju. Odnosi do stanovalca so osebni, strokovni, moralno-etični. Odnos je demokratičen, če upošteva želje in potrebe stanovalca, ali dina-mičen, če se sproti prilagaja potrebam stanovalca. Odnos je lahko neposreden med negovalcem in stanovalcem, ali posreden, ko je element odnosa poleg negovalca tudi okolje. Odnos negovalca do stanovalca naj bi vseboval pozitivne oblike med-sebojnega odnosa in bil v skladu s pričakovanji stanovalca in negovalca. Vzpostavljati in ohranjati individualno vez med negovalcem in negovano osebo je proces, ki se ga moramo najprej naučiti negovalci, saj ga le tako lahko prenesemo na ne-govano osebo in pričakujemo rezultate. Odnos med negovalcem in stanovalcem vedno obstaja in traja do biološkega konca. Razlika je le v nje-govi kakovosti. Kongruentne odnosne nege ne načrtujemo vnaprej, ampak je ta vse to, kar poč-nemo s stanovalcem oz. v odnosu s stanovalcem. Je tudi takrat, ko stanovalca negujemo, hranimo, pospravljamo njegovo okolico … Negovalec se ne more odstraniti iz odnosa, ker je povzročitelj odnosa; vpliva na uspešnost oz. neuspešnost tega odnosa. Kakovost odnosa je odvisna od tega, kako prepoznamo osebo: ali nam je simpatična ali ne. Zavedati se moramo, da smo povzročitelji tega, kar se zgodi. Negovalec je instrument odnosa, zato se mora prilagoditi stanovalcu. Če je potreb-na sprememba, se mora spremeniti negovalec, ne

stanovalec. Npr. ko grem h kakemu stanovalcu, že vnaprej vem, kako se moram notranje nastaviti, da bom v najboljšem odnosu z njim. Zato pa je potrebno, da poznam sebe. Največji dosežek je, da smo sposobni delovati, kljub temu da nam je kdo nesimpatičen oz. simpatičen. Ko spoznamo sebe, naredimo prvi korak, da se izboljšamo v od-nosu. Če delujemo tako, odnosa ne ocenjujemo, ampak ga opisujemo. Pri uvajanju kongruentnega modela je torej potrebna usklajenost trojega: ali hočem, ali znam, ali naj bi. Te tri ravni morajo biti med seboj usklajene, da lahko vzpostavimo kongruentno odnosno nego.

Zaradi želje po zagotavljanju visoko kakovostnih storitev tudi v prihodnje se je potrebno stalno iz-obraževati in slediti razvoju socialno oskrbe. Mi-selnost, da so vsi stanovalci v domovih enaki in da imajo iste potrebe, je potrebno popolnoma izkoreniniti. Vsak posameznik je individuum, zato moramo izvajalci socialnovarstvenih storitev to tudi upoštevati. Če stanovalec zboli za demenco, mora biti deležen posebnega odnosa zaposlenih. Če nam uspe vzpostaviti pristen odnos med de-mentnimi stanovalci in nami zaposlenimi, smo na dobri poti, da stanovalcu polepšamo bivanje in življenje v domu. Odnos mora biti pristen, empa-tičen in individualno naravnan. Takšnemu odnosu pravimo skladen oziroma kongruenten odnos. V tem odnosu sodelujejo vsi zaposleni v ustanovi. Cilj kongruentne organizacije pa je uskladitev od-nosov med vsemi zaposlenimi, vključno z direktor-jem ter seveda med stanovalci in njihovimi svojci. V kongruentni organizaciji se spremeni dinamika vse od referenčne in odnosne nege do kongru-ence. Uvedba kongruentnega modela nege v ustanovo ni bistveno odvisna od kadrovskih in prostorskih normativov ter finančnih zmožnosti, temveč od nas samih. Zaposleni smo namreč ti-sti, ki dajemo domu bistvo življenja in bivanja. Če smo sami naravnani optimistično in imamo radi stanovalce, lahko ljubezen dajemo tudi naprej. Pomembno je, da model sprejmemo in ga oza-vestimo.

„Iz nič ne bo nastalo nič. Drznite si početi velike stvari.“ Shakespeare

Nada Hercan, namestnica direktorja za področje ZNO

11Zrelo klasje

Interno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih po metodi inovativne validacije in bazalne stimulacije

Učiteljica inovativne validacije Saša Breznikar Kučan, sicer zaposlena kot delovna terapevtka v Domu starejših Rakičan, je za zaposlene v Domu starejših Rakičan pripravila obsežen in več dni trajajoč izobraževalni program, s katerim smo se seznanili s teorijo in z dobro prakso dela z ljudmi, obolelimi za demenco.

Njen program je z znanjem iz bazalne stimula-cije obogatila Darja Utroša, ki dela na oddelku

Lastovke. Tudi na primeru večdesetletne organi-zirane oskrbe in nege oseb z demenco v Domu starejših Rakičan smo ugotavljali, kako zelo smo napredovali pri obravnavi, razumevanju in delu z ljudmi, obolelimi za demenco. Nedvomno je eden od pomembnejši dosežkov pri tem prav poveza-nost s svojci teh oseb in da znamo z znanjem o tem pomagati tudi svojcem.

Validacija ne želi spreminjati človeka, kar je za de-mentno osebo ključno, ampak takšno osebo spre-jemati in razumeti. Pomeni spoštovanje, priznanje veljavnosti osebe z demenco in njeno spremljanje osebe. Uči nas takšno osebo spoštovati in se sku-šati vživeti v njen položaj. Z validacijo ji pomaga-mo ponovno vzpostaviti občutek lastne vrednosti tako, da jo jemljemo resno in ji nudimo pomoč. Tako omejujemo uporabo kemičnih sredstev in pri-silnih varovalnih ukrepov ter preprečujemo umik v stadij životarjenja, v katerem človek samo leži in ne kaže znamenj lastne aktivnosti.

Izobraževalnega programa se je udeleževalo 26 zaposlenih v Domu starejših Rakičan, in sicer iz vseh možnih profilov in služb ter ne glede na izobrazbo in dosedanjo usposobljenost. V domu se namreč vsi srečujemo s pojavom demence, ki postaja za zunanje okolje čedalje manj obvladljiv. Zato je

pomembno, da se s sodobnim znanjem o tem in praktičnimi izkušnjami ter z dobro prakso medse-bojno bogatimo in da se učimo eden od drugega, da bomo lahko v najboljšo možno pomoč tistim, ki naše storitve potrebujejo, predvsem takrat, ko bivanje v domačem okolju zaradi različnih razlogov ni več mogoče.

Leon Zelko, univ. dipl. soc. del.

FizioterapijaFizioterapija je zdravljenje bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi metodami in sredstvi, torej z gibanjem, ki je lahko aktivno, aktivno asistirano in pasivno.

Ukvarja se z vzpostavljanjem, vzdrževanjem in s krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalne-

ga sistema pri človeku. Ohranja ali obnavlja giblji-vost sklepov, krepi mišice, preprečuje kontrakture mišic, povečuje preskrbo s krvjo, zmanjšuje edem in lajša bolečine. Fizioterapija je namenjena čim hi-trejši rehabilitaciji in mnogo bolj pospešuje okreva-nje kot samo počitek.

Nisem se mogel upreti eni izmed suhoparnih defi-nicij fizioterapije. Vendar je fizioterapija v domu sta-rejših še veliko, veliko več kot obravnava stanovalcev s poškodbo, boleznijo ali izgubo določene funkcije. Fizioterapija v Domu starejših Rakičan je poznavanje človeka kot celote, ne le njegovih diagnoz, šifer, bo-

12 Zrelo klasje

lezni in poškodb. Je razumevanje človekovih stisk, je tolažba v težkih in smeh v lepih trenutkih.

V Domu starejših Rakičan si za čim hitrejšo reha-bilitacijo po bolezni ali poškodbi, za spodbujanje h gibanju in vzdrževanju telesne aktivnosti stanoval-cev ter za prinašanje dobre volje našim stanoval-cem prizadevamo fizioterapevti Nina Serec, Mateja Bagari in Marko Kardinar. Zelo smo tudi veseli, da se je glas o našem dobrem delu in prizadevanju razširil tudi zunaj naše ustanove, in ponosni, da se naši novi stanovalci in tudi njihovi svojci veselijo prvega in tudi nadaljnjih srečanj z nami. Seveda se nenehoma trudimo uvajati nove aktivnosti, ki jih prej skrbno preučimo in izbiramo na podlagi pozitivnih učin-kov na človeško telo in iz primerov dobre prakse iz podobnih ustanov v naši in drugih državah.

Zadnja novost, ki jo postopoma uvajamo, je „tre-ning motoričnih kognitivnih perceptivnih spretno-sti ob glasbi“, oziroma po domače „žoga band“ – zelo zanimiva aktivnost, ki združuje gibanje, miselno aktivnost in seveda obilico zabave ob glasbi.

Veseli smo, da smo lahko del vsakdana naših sta-novalcev in nepogrešljiv člen v timu naših sode-lavcev.

FIZIO TIM – Nina Serec, Mateja Bagari in Marko Kardinar

Strokovna ekskurzija Doma starejših Rakičan

Dom starejših Rakičan vsako leto organizira strokovno ekskurzijo za vse zaposlene. Tako smo se 24. oktobra 2014 odpravili za dva dni na Gorenjsko.

Najprej smo si ogledali Dom upokojencev v Kranju, kjer nam je direktorica Zvonka Hoče-

var s sodelavci predstavila odlično organiziran dom. Navdušil nas je nastop stanovalcev, ki so z ritmič-nim udarjanjem kuhalnic ob žoge ustvarili glasbo.

Pot nas je vodila proti Bohinjski Bistrici, kjer smo si ogledali Dom sv. Martina. Sprejel nas je direktor Jože Cerkovnik in nam predstavil utrip življenja v domu. Tukaj so nam postregli okusno kosilo. V bli-žini doma je sirarna, kjer smo se ustavili na pokušini bohinjskega sira in svetovno znane sirarske speciali-tete mohant. Ves sir pridelujejo samo iz mleka krav, ki se pasejo v dolini Save Bohinjke.

Bohinjski sir je eden najbolj prepoznavnih izdelkov Bohinja in ena izmed najbolj znanih slovenskih jedi.

Mogočni okoliški vrhovi so nekatere premamili, da smo se z gondolo odpravili na Vogel, od koder se je pred nami razprostrl čudovit pogled na Bohinjsko jezero z okolico.

Ob vrnitvi smo pot ob jezeru nekateri kar prehodi-li. Po kopanju v hotelskem bazenu je prijala večerja, dan pa smo zaključili s prijetnim druženjem.

Naslednje jutro smo se ustavili na Bledu na kavi in slastni kremni rezini. Pot smo nadaljevali proti Italiji, kjer smo si ogledali Belopeška jezera z okolico.

»Samo malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, so drobci, ki gradijo veličino dneva!«

13Zrelo klasje

Slabo vreme nam je nekoliko pokvarilo načrte, da bi se z gondolo povzpeli na Monte Santo di Lussari (Svete Višarje). Zato pa smo imeli več časa za obisk tržnice v Trbižu, kar je bilo v veselje predvsem žen-skemu delu.

Okrepčani po odličnem kosilu smo se na poti proti domu ustavili v romarskem središču na Brezjah, kjer smo si ogledali cerkev.

Utrujeni, vendar s prijetnimi vtisi in napolnjeni s pozitivno energijo smo se vrnili domov v večernih urah.

Ksenija Klemenčič, med. sestra

Novi sodelavci v Domu starejših Rakičan

Uprava

Po končani gimnaziji sem oklevala med študijem prava in socialnega dela ter se naposled odločila

za drugega. Do odločitve sta me pripeljala „čut od-govornosti za družbo in ljudi“ ter moje zanimanje za področje socialne politike in socialne varnosti.

Preden sem se lansko leto zaposlila v Domu starej-ših Rakičan, sem sedem let delala na področju soci-alnega varstva in si pridobila precej izkušenj, saj sem delala v različnih resorjih ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Seveda sem med študijem pridobila tudi kako-vostna aplikativna znanja, ki jih pri svojem delu skušam kar najbolje uporabiti in ta stalno tudi nadgrajevati.

Moje sedanje delovno področje je zelo obsežno, zato so moje delovne zadolžitve raznolike: od tega, da pripravljam različna gradiva, poročila in dokumente, ki so potrebni za nemoteno delova-nje zavoda na operativni ravni, ter koordinacijo in sodelovanje z zunanjimi subjekti, ki so vključeni v naš proces dela, do sodelovanja pri javnih naroči-lih ter dolgoročnih investicijskih in organizacijskih procesih.

Ker je razvoj socialnega varstva v Sloveniji od osa-mosvojitve naprej srednje intenziven, vidim velik oseben izziv za delo zlasti na področju institucio-

»Ne smilimo se sami sebi in ne vdajajmo se v malodušje, če trenutno ne tečejo stvari, kot bi si želeli in pričakovali.Najdimo način, da bomo z radostjo v srcu našli pozitiven način za premagovanje situacije, ki ta trenutek hromi naše vzdušje.«

14 Zrelo klasje

nalnega varstva starejših, saj je staranje prebivalstva eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov, s katerim smo soočeni.

S svojim znanjem, z delom in nazorskim prepri-čanjem ter s konstruktivnim sodelovanjem želim tudi sama prispevati „delček v mozaiku“ izvajanja čim bolj kakovostnih storitev za naše uporabni-ke, da bodo imeli čim več možnosti izbire in za zadovoljstvo njih in njihovih svojcev ter mojih sodelavcev.


Čeprav me večina od vas verjetno že pozna, saj sem bil 16 let zunanji sodelavec Doma

starejših Rakičan, bi v tej predstavitvi namenil nekaj besed tudi tistim, ki še niste seznanjeni s tem, da sem »član ekipe« od aprila letos.

Po šestnajstih letih dela v gospodarstvu sem dobil priložnost, da se zaposlim v Domu starejših Rakičan. Ponudbo sem, kot vidite, tudi sprejel. V tem času sem sodeloval z več domovi za starejše v Pomur-ju in z drugimi javnimi zavodi ter gospodarskimi subjekti, zato delovanje teh dobro poznam. Moje naloge se bile, da skrbim za vzdrževanje informacij-ske tehnologije, nabava te in svetovanje ter pomoč naročnikom.

V domu je moje osnovno delo informatika, ki pa ne obsega zgolj »šraufanja« računalnikov, saj infor-matika dobiva vse večji pomen, ki se bo v prihodnje še stopnjeval. Moje osnovne naloge so vzdrževanje IT-sistema, da deluje, urejanje domske spletne strani, načrtovanje in nabava informacijske tehnologije, v

prihodnje tudi vzdrževanje telefonskega sistema in druga dela.

Z nalogami, ki jih že imam in ki jih bom v priho-dnje še dobil, bom skušal zadovoljiti tako sodelavce kot tudi svoje nadrejene. Upam, da bomo dobro in plodno sodelovali.

Janez Lehner, ekonomist

Fizioterapija

V Dom starejših Rakičan sem prišla pred več kot dvajsetimi leti. Po končani srednji šoli nisem

takoj dobila službe v svoji stroki, zato sem se odlo-čila, da bom začasno delala kot strežnica.

Sčasoma sem ugotovila, da rada delam s starejšimi, zato sem se ob delu vpisala v Srednjo zdravstveno šolo Rakičan in dokončala program Bolničar–ne-govalec, nato so me v službi premestili tudi na to delovno mesto. Potem sem nadaljevala šolanje in si pridobila še naziv tehnik zdravstvene nege. Dolga leta sem delala v tretjem nadstropju, predvsem na oddelku za demenco Lastovka. Kljub temu da delo na tem oddelku poteka malo drugače kot na drugih oddelkih, sem ga zelo rada opravljala, vendar sem vseeno čutila, da si želim še kaj več, oziroma da lahko do stanovalcev pristopim tudi drugače.

Pri delu sem velikokrat opazovala takratni fizio-terapevtki Majdo in Simono. Predvsem Simono, ki je prihajala na naš oddelek in je bila pravi navdih s svojo pozitivno energijo, z znanjem in s srčnostjo, s

15Zrelo klasje

katero je prihajala do stanovalcev. Takrat sem ugo-tovila, da tudi sama želim opravljati to delo, saj sem rada tudi v stalnem gibanju in delu, ki si ga lahko organiziraš bolj samostojno.

V študijskem letu 2009/2010 se je v Murski Soboti ustanovila Fakulteta za izredni študij ESM – Evrop-sko središče Maribor, ki je med drugim imela tudi program Fizioterapija. S finančno pomočjo Doma starejših Rakičan sem ob delu v letu 2012 diplomi-rala in začela pripravništvo v našem zavodu, a ga po nekaj mesecih začasno prekinila.

Po kasneje opravljenem pripravništvu in strokov-nem izpitu sem zaposlena na delovnem mestu fizioterapevt, kjer se skupaj s starostniki trudim za doseganje njihove večje samostojnosti pri opra-vljanju življenjskih aktivnosti ter za bolj kakovo-stno starost.

Pri obravnavi starostnikov pa se mi še vedno zdi najprimernejši rek, ki je star več kot 2000 let: »Seda-re dolorem – dividum opus« ali »Pomiriti bolečino – je božansko delo«.

Mateja Bagari, dipl. fizioterapevtka

Nova zdravnicaAna Gomboc, dr. med.

Zdravnica Ana Gomboc se je rodila v Nemčiji in tam živela s starši do začetka osnove šole, ko

so se preselili k Svetemu Juriju na Goričkem, kjer s svojo družino živi še danes.

Po končani Medicinski fakulteti v Ljubljani je leta 1997 začela delati kot zdravnica v ambulanti splo-šne medicine. Najprej je delala v Beltincih, nato pa skoraj 9 let v Splošni ambulanti v Rogašovcih, kjer je podrobneje spoznala tudi delo s starejšimi, saj je bila »domska« zdravnica v naši enoti Elizabeta vse od njenega odprtja leta 2007. Od začetka le-tošnjega leta dela v Splošni ambulanti Rakičan in pravi, da je vesela novega izziva in dela s stanovalci Doma starejših Rakičan.

NOVOLETNA ŽELJANovo leto je čas, ko si izrečemo lepe želje za priha-

jajoče leto. Želje nas, zaposlenih v Domu starejših Rakičan, so bile uspeh, zadovoljstvo, dobri medse-bojni odnosi … In zakorakali smo v leto 2015. Le tri dni novega leta in že je bila tu prva izpolnitev. Izpolnila se je želja nas, vas in vaših …

V naši ambulanti se je zaposlila nova oseba – zdravnica. Pričakovali smo jo s strahom in z vese-ljem hkrati. Kdo je? Kako se bo znašla? Kako bomo sodelovali? In je prišla. Ob prvem snidenju smo bili vsi presenečeni. Pričakovali smo namreč ZDRAVNI-CO, dobili pa smo – nekoga čisto drugega, drugač-nega, kot smo bili vajeni. Dobili smo:osebo, ki je strokovna,osebo, ki je dostopna,osebo, ki je preprosta,osebo, ki si vzame čas za stanovalce, za svojce, za vse nas, zaposlene, osebo s srcem in razumom,osebo, ki se zna pogovarjati, osebo, ki zna prisluhniti,osebo, ki je ČLOVEK z imenom ANA GOMBOC …

Dobrodošla med nami, Anica!

Silvija Žohar in Simona Oček

In še dodatek hčerke Franca Pintariča Danice Wolf:

V življenju si je izbrala poklic, ki ji je pisan na kožo!

V bolečinah s strtim srcem in solzami v očeh tr-kam na vrata. Ženski glas: »Vstopite.« Solze se takoj posušijo, ker sem vstopila k naši zdravnici. Hvala ga. doktor, ker ste mnogokrat vi in vaša tolažba naše zdravilo. Nada Flisar, stanovalka

16 Zrelo klasje

Naš vzdrževalec Boštjan

Boštjan Kovačič je v Domu starejših Rakičan kot vzdrževalec zaposlen že trinajsto leto in je nepogrešljiv član našega kolektiva.

Kot „gospodar“ pravega doma se trudi za racio-nalno in ekonomično upravljanje ter se večkrat

na dan odpravi na obhod po domu in preveri, če je vse na svojem mestu, ob tem pa vsakemu sta-novalcu in zaposlenemu vedno nameni prijazno besedo in topel nasmeh.

Čeprav smo izvedli energetsko sanacijo matičnega objekta, pri kateri je veliko sodeloval in predlagal izboljšave, mu dela nikoli ne zmanjka. Nasprotno – še več ga ima, saj nova tehnologija zahteva še več znanja za potrebno delovanje.

Njegovo delo je zelo raznoliko: skrbi za celovito vzdrževanje objekta in manjša popravila notranje opreme, za urejanje okolice, občasne prevoze sta-novalcev, prehrane ali perila.

Tisti, ki Boštjana poznamo, vemo, da ni samo marljiv delavec, ampak mu pravimo, da je “človek velikega srca“. Na življenjski poti je prestal že težke preizkušnje, ki so ga navdihnile z neizmerno energijo in voljo do življenja.

Svoj prosti čas najraje preživlja s svojo družino in prijatelji, s katerimi se rad odpravi na kakšen izlet z motorjem ali še raje s kolesom, s katerim letno naredi kar do štiri tisoč kilometrov.

Naš Boštjan pa je med drugim tudi veliki ljubitelj knjig in je pravi „knjižni molj“. Najraje prebira zgo-dovinske knjige in romane. In kaj pravijo o njem sodelavci?


Naš Boštjan…„Je vedno pripravljen pomagati. Boštjan enostav-

no ,živi za dom.“ Anita Zakoča, bolničarka

„Je izjemno pozitivna osebnost, nikoli ni slabe vo-lje, vsakemu privošči prijazno besedo. Skratka, je sodelavec, s katerim je prijetno delati in kljub kakšni napakici se nanj ne moreš jeziti, saj je njegov obseg dela glede na velikost našega zavoda res obširen. Iz tega razloga se včasih mogoče kdo izmed nas neopravičeno razburja, da kakšnega dela ne opravi takoj, a kot vsi mi ima tudi on le dve roki. Zanj bi lahko rekla, da je deloholik, saj si niti dopusta ne upa vzeti; češ kaj pa če bo v tem času kaj narobe.“

Anka Osterc, poslovna sekretarka

„Ob misli nanj se mi vedno prikrade nasmeh na obraz. Brez slabih občutkov lahko zanj povem, da je naš Boštjan en fejst fant in sodelavec. Vedno dobre volje, vedno malo otročji a ne preveč naga-jiv s svojimi temnimi očkami. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. S svojim karakterjem in do-bro voljo nas velikokrat razveseli. Je človek, ki se pogosto s svojim prizadevanjem in trdim delom trudi, da bi stvari spreminjal na bolje. Boštjan je en velik sonček.“

Gina Kulič, vodja službe za prehrano

17Zrelo klasje

Naša druženja ...

18 Zrelo klasje

Simbioza gibaV sklopu projekta Simbioza giba smo od 13. do 17. oktobra z mladimi izvedli veliko dogodkov, v katerih se je krepilo sodelovanje med generacijami, in uresničili slogan »z mladimi v staro formo«.

Od ponedeljka do petka so se dan za dnem v domu in okolici vrstili dogodki, ki so se jih

udeleževali stanovalci iz vseh treh enot našega doma.

Organizirali smo pohod. Dolga kolona stanovalcev s palicami za nordijsko hojo, s palicami, hoduljami ali vozički se je vila do Dvorca Rakičan, kjer sta nas čakala pogostitev in ogled grajskih konjev.

Na obisku so bili otroci iz vrtca v Rakičanu, ki so prinesli v dom veliko dobre volje, smeha in pozitiv-ne energije ob igranju košarke, žoganju in kegljanju s stanovalci. Otroci in vzgojiteljice so poskrbeli, da je bil dan poln gibanja in je minil, kot bi mignil.

Tudi mirne roke so bile na preizkušnji. Člani strel-skega društva Koloman Flisar s Tišine so nam na-mreč omogočili streljanje z zračnimi puškami v različne tarče. Aktivnosti so se zelo razveselili mo-ški, a so tudi ženske pogumno prijele za puške in pokazale, da niso od muh.

Zvrstilo se je kar nekaj aktivnosti in dnevi so hitro minevali. Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi se iskreno zahvaljujemo otrokom in vzgojiteljicam Vrt-ca Rakičan, dijakom in profesorjem Srednje zdra-vstvene šole Rakičan in članom Strelskega društva Koloman Flisar s Tišine.

17. oktobra smo se s stanovalci odpravili na kopa-nje v Terme Vivat. Tega dne smo se vsi zelo veselili, ker bomo lahko uživali v vodi. V termah so nas zelo lepo sprejeli, in ko smo bili vsi v kopalni opremi ter pripravljeni za uživanje, je končno napočil čas, da gremo v bazen in občutimo vse blagodejne učinke termalne vode. Po začetnem privajanju ter ogledu zunanjih in notranjih bazenov smo se udeležili tudi skupinske terapevtske gimnastike, ki jo je za naše stanovalce organizirala fizioterapevtka iz term. Gi-banje v vodi je zelo lahkotno in izključuje nevar-nost padcev, zato si je v vodi lahko vsak privoščil izvajanje vaj, ki jih drugače ne bi mogel. Dopoldan je zelo hitro minil in na žalost je napočil čas, da se uredimo in terme počasi, ampak polni lepih vtisov zapustimo. Na koncu naj se prisrčno zahvalim vod-stvu Term Vivat, ki nam je omogočilo brezplačno uporabo kopališča in hidrogimnastiko.

Z željo, da ponovimo dogodek, smo se odpeljali v dom na kosilo.

Marko Kardinar

19Zrelo klasje

pomembneje imeti sposobnost osredotočiti se na cilj in pritisniti na petelina, ko si ocenil, da obstaja največ možnosti za uspeh. Streljali smo stoje pa tudi iz sedečega položaja na klopi in celo iz inva-lidskega vozička. Sploh ni šlo za občutek streljanja, ampak za občutek zadevanja: to, da lahko tudi jaz kot star človek kaj zadenem, pomeni, da sem spo-soben, da imam moč in dobim potrditev. Sploh pa je bilo stanovalcem pomembno to, da so jim takšno izkušnjo pripravili mladi.


Vesela trgatev v našem domu

Med deževnimi dnevi se je naredil en lep dan, takrat, ko so šli v vinograd trgat grozdje.

Streljanje z zračno puško s Strelskim društvom s Tišine

V sklopu projekta Simbioza giba 2014 so člani Strelskega društva Koloman Flisar Tišina stanovalcem Doma starejših Rakičan omogočili izkušnjo streljanja z zračno puško.

To je olimpijski šport že od začetka modernih olimpijskih iger, v Sloveniji pa znan predvsem

po uspehih olimpijca Rajmonda Debevca.V avli matične enote v Rakičanu so lahko stano-

valci streljali na elektronsko tarčo oziroma na simu-lator streljanja, tisti pogumnejši pa na prostem s pravimi naboji v papirnate tarče ali v napihnjene barvne balone. Dogodka so se poleg stanovalcev iz matične enote udeležili tudi stanovalci iz enote Center za starejše Murska Sobota in enote Elizabeta od Svetega Jurija. Večina med njimi je že streljala z zračno puško v kak cilj, a so jo v rokah nazadnje držali v mladosti ali zgodnji odraslosti. Za varnost in zabavo sta poskrbela inštruktorja športnega strel-stva, stanovalci pa so se lahko podučili o streljanju neposredno od aktualne državne prvakinje Saše Marije Ratnik.

Stanovalci so obujali spomine na stare čase, pred-vsem moški na služenje vojaškega roka, primerjali zadetke v tarči, spet drugim pa je bilo bolj v zabavo pok balona, ko ga je zadel naboj.

Ugotovili so, da za streljanje sploh ni pomembno, ali je roka povsem mirna in oko ostro, ampak da je

20 Zrelo klasje

Vsi veseli, oblečeni v kmečke obleke. Ko so se pripeljali domov z grozdjem, smo s harmoni-

karjem veselo zapeli ter grozdje zmečkali in stisnili. Pridne gospodinje so pripravile dobre pogače in pogostili so nas z moštom, vinom in brizganci, kdor si je pač tega zaželel. Muzikant je vzel harmoniko in vse je pelo in plesalo, čeprav smo že starejši in smo teže premikali svoje bolne noge. Škoda, da niso bili vsi zaposleni v tej veseli družbi; v sobah so negovali in pazili naše bolnike.

Hvala vsem. To je na koncu najlepše. Jolanka Žibrik, stanovalka

Ples čarovnic med domom starejših Rakičan in rakičanskim gradom

31. oktobra, ko pade mrak, nastopi noč čarovnic ali halloween.

V tej najbolj strašljivi noči v letu oživijo mrtveci, letajo čarovnice in se naokrog plazijo najbolj

nemogoča in groteskna bitja. Če seveda verjamete.Vse skupaj pa najbrž ne bi bilo nič posebnega,

če se ne bi dogajalo v neposredni bližini našega doma, v rakičanskem gradu, kot mu pravimo. Dvo-rec Rakičan je namreč postal sinonim za obujanje dogajanja v tej mistični noči in središče čarovni-škega rajanja, ki privablja od blizu in od daleč vse, ki želijo začutiti nekaj srednjeveškega vzdušja in okusiti čarovniški napoj.

Čeprav pomeni Noč čarovnic v dvorcu Rakičan vrhunec spomina na čarovništvo, pa se dogajanje začne že nekaj dni prej, ko dvorec zaživi kot v nek-danjih časih. Takrat lahko srečate grajsko gospodo, občudujete spretnosti vitezov, spoznate grajskega pisarja in še bi lahko naštevali. Tokrat je bil dvorec še posebej živ, saj so v njem bivali otroci iz različnih koncev Slovenije, ki so tukaj preživljali srednjeveške počitnice. V različnih delavnicah so spoznavali ži-vljenje v takratnem času in se tako na zanimiv in za-baven način pripravljali na čarovniško praznovanje.

Ker ob velikih dogodkih brez sosedske pomoči ne gre, smo se v delovni terapiji odločili, da našim dvornim sosedom dodatno popestrimo dogajanje s pripravo čarovniške delavnice. Tako smo se s sta-novalci, »zacoprani«, da nismo poznali sami sebe, odpravili v dvorec. Že ob prihodu smo opazili nav-dušenje otrok. Ko pa smo začeli izdelovati čarovni-ce, so se otroci v hipu pomešali med naše stanoval-ce, da so skupaj zvijali, trgali, rezali, lepili in ob tem zelo uživali. Vmes nas je ujela še kamera Televizije Slovenija, ki je dogajanje prenašala v oddajo Dobro jutro. Ob delu in smehu se je naša delavnica kaj hitro iztekla. A ker navdušenje otrok nad našim sku-pnim ustvarjanjem in druženjem ni pojenjalo, smo jih povabili, da nas obiščejo. Že naslednji dan nas je na dvorišču našega doma pozdravila mednarodna druščina, saj so otroke spremljali animatorji iz raz-ličnih evropskih držav. Ob medsebojnem spozna-

21Zrelo klasje

vanju smo sprva bili kot Babilonci, vendar smo se hitro sporazumeli. Še enkrat se je izkazalo, da dobra volja in smeh ne poznata jezikovnih ovir. Medtem so se otroci posvečali našim živalim, pripovedovali o dogodivščinah na počitnicah, najbolj »kul« pa se jim je zdelo, da so si lahko sami pekli hrenovke. Tako smo v prijetnem mednarodnem druženju preživeli še en pripravljalni dan na čarovniško noč.

Naposled je prišel dan letečih metel, izrezanih buč, urokov in zvarkov. Da smo našim stanovalcem pri-čarali čarovniško vzdušje, smo najprej začarali drug drugega. Čarovnice in čarovniki smo zatem zakurili ogenj in na njem »pajali krüj«. Omamne vonjave so privabljale vedno več radovednežev, tako sta-novalcev kot obiskovalcev, ki se niso mogli upreti opojnostim iz kotla. Očarali in začarali smo vse in vsakogar, ki smo ga zagledali. Tistim, ki so odprli mošnjiček in kupili kakšen naš izdelek, smo dali jesti in piti, drugim pa smo pokazali drevo, s katerega so visele čarovnice in se v lahnem vetru zibale na me-tlah. V opomin. Sicer pa smo vse posuli s prahom dobrosrčnosti in jih ovili z nitmi prijaznosti. Upam, da ta urok še vedno traja in da se letos ponovno srečamo ter z optimizmom preženemo čarovnice, ki nam vsak dan grenijo življenje.

Miran Zrim

Praznik dela ni le spomin

Zvečer pred praznikom dela smo v Domu starejših Rakičan pripravili kresovanje.

Zbrali smo se pred vhodom v dom in ob spre-mljavi harmonike okrasili mlaj. V spomin na

ta dogodek smo naredili še skupinsko fotografijo. Priprave in praznovanje so popestrili vsakdanji tok življenja mnogih udeležencev, ki jim življenje dru-gače teče enolično. Mnoge aktivnosti in udeležba na skupnih prireditvah bogatijo njihovo osebno-stno življenje, niso le spomin na mlada leta, am-pak tudi doživetje današnjega časa v vsej polnosti. Okrašen mlaj smo v sprevodu, ki mu je bil na čelu zastavonoša, prenesli na pripravljeno mesto in ga slovesno dvignili. Še nazdravili smo, zaploskali, vi-soko so zaplapolale zastavice v naših rokah, pojedli preste, se veselili, ker so nas obiskali in z nami sla-vili mladi s svojimi otroki in stari z vnuki. Zmračilo se je in čas je bil za kresovanje. Ogenj se je viso-

»Bodite dobre volje in pozitivno razpoloženi. Saj sta sreča in dobra volja nalezljivi.S temi vrlinami boste lahko prižgali iskre v ljudeh, sami pa boste kljub temu žareli.«

22 Zrelo klasje

ko razplamtel in nekdo je zaklical: Kres bo višji od mlaja. Zaploskali smo in oglasila se je harmonika z melodijami prazničnih pesmi, ki jih že veliko let prepevamo. Oblikovali so se plesni pari in zaplesali v praznični večer.

Kresovanje v domu leta 2015 je živ spomin na praznik dela, saj je tudi starost plod dolgoletne-ga delovnega življenja. In praznik ni le spomin, je življenje. Zato praznujmo, da bo življenje srečno, bogato in polno lepih trenutkov.

Tone in Milena Stropnik, prostovoljca

Tekmovanje v kegljanju med pomurskimi domovi za starejše

V letošnjem letu smo se stanovalci in zaposleni v Domu starejših Rakičan srečevali in sklepali prijateljstva s stanovalci drugih podobnih pomurskih domov, ko smo ob družabnih srečanjih med seboj tekmovali v kegljanju.

Med prisrčnim vzdušjem so v podiranju ke-gljev sodelovali stanovalci Doma starejših

Lendava, Doma starejših Ljutomer, Doma Janka Škrabana iz Beltincev, Doma Danijela Halasa iz Ve-like Polane in naši sostanovalci iz enote Center za starejše Murska Sobota.

Ekipa je bila sestavljena iz štirih članov, nepogre-šljiv del ekip pa so bili tudi navijači in spremljevalci,

ki so tekmovalce zavzeto spodbujali. Prvič smo tek-movali v Lendavi, sledilo je tekmovanje v Rakičanu, Veliki Polani, Beltincih in Ljutomeru. Še posebej lepi spomini so ostali na druženje v Beltincih, kjer nam je uspelo premagati druge tekmovalce in osvojiti prehodni pokal. Tega smo ponosno odnesli domov v Rakičan.

Bolj kot rezultat pa nam je bilo pomembno dru-ženje s stanovalci pomurskih domov, sklepanje no-vih poznanstev, spoznavanje novih ljudi in krajev. Z udeležbo na tovrstnih dogodkih želimo vnesti pestrost in veselje v življenje stanovalcev ter vzdr-ževati stike stanovalcev z življenjem zunaj zavoda.

Tanja Petrovič, univ. dipl. soc. del.

Tukaj sije sonceZadišalo je po spominih na domače loge. V ustih se je topila ocvrta akacija.

Združili smo se stanovalci doma, ne le v bese-di in upanju, ampak resnično. Vreme nam je

ugodilo in druženje je bilo še prijetnejše. Imamo dobro delovno terapijo in cenjen tim stro-

kovnjakov, ki nas v mnogih aktivnostih podpira, če le zmoremo, da se ne počutimo manjvredne. Pri nas med delovno terapijo pečemo po receptih naših babic tudi piškote, delamo pa tudi zelo zani-mive terapevtske izdelke. Praznovali smo tudi prvi maj – praznik dela in postavili mlaj. Naše noge so počasnejše in roke slabotnejše, smo pa vsi enaki po srcu, ki nas kliče k druženju, pripovedovanju, izpo-vedovanju in spominjanju. Zato ob takšnem pro-slavljanju še bolj občutimo veselje, da smo lahko

23Zrelo klasje

vključeni v prireditve, ki nam jih pripravijo zaposleni iz delovne terapije. Za nas tukaj sije isto sonce kot na naše domove in družine. Ptički nam pojejo iste pesmi in rože še lepše cvetijo, ker imamo sedaj čas, da jih občudujemo. Zunaj so klopi, ki nas vabijo in ponujajo priložnost za uživanje in dihanje svežega zraka. Drevesa pa nam dajejo prijetno senco. Okrog nas je še čutiti prijaznost tukaj zaposlenih. Prinašajo nam novice iz zunanjega sveta, polni zadovoljstva in nasmeha v očeh.

Na koncu lahko samo rečem, da smo tukaj res doma.

Nada Flisar, stanovalka

Domski izlet 2015Stanovalci in osebje iz vseh enot Doma starejših Rakičan smo imeli 26. 5. 2015 izlet na Gorenjsko, in sicer v Preddvor.

Poln avtobus dobre družbe in spremljevalni kombi sta se ob 7. uri odpravila na dolgo pot

na drug konec Slovenije. Poskrbeli smo, da so se izleta lahko udeležili tudi teže premični stanovalci in stanovalci na invalidskih vozičkih. Za glasbeno spremljavo na naši poti je s harmoniko skrbel zdaj že naš stalni muzikant Matej.

Na poti tja smo v Domžalah zavili z avtoceste in se po regionalni cesti peljali mimo letališča Jože-ta Pučnika Ljubljana. V Preddvoru smo si ogledali idilično jezero Črnava pri hotelu Bor, ob katerem se je mogoče sprehajati. Tam smo se po tradiciji sprehodili tudi skozi jesenov drevored, za katerega je značilno, da se mu veje na vrhu prepletajo. Velja prepričanje, da če gresta mladoporočenca skozi ta drevored, jima je zajamčena sreča za 50 let njune-ga skupnega življenja. Kot zanalašč pa se je ravno

»Življenje ni prostor,kjer se samo čaka, hrepeniali obžaluje…Življenje je priložnostza nove začetkein za življenje samo…«

24 Zrelo klasje

takrat eden od naših spremljevalcev odločil, da je zanj napočil čas, da se oženi in si je kar tam določil svojo izbranko. Snubec je bil uspešen, zato smo morali na hitro pripraviti poročni obred. Naša dva mladoporočenca pa sta se v skladu s tamkajšnjo tradicijo sprehodila skozi omenjeni drevored.

Naše druženje smo nadaljevali v Domu starejših občanov Preddvor, kjer so nas pogostili s kosilom in počastili z nastopom tamkajšnje skupine, ki igra ljud-sko glasbo in pleše. Izlet smo nato dopolnili z vožnjo skozi naše največje mesto Ljubljana, da smo začutili utrip mestnega vrveža v popoldanski konici. Pred pri-hodom domov smo se za daljši čas zaustavili še na Trojanah, da smo se okrepčali, odpočili in se pripravili za konec poti v nam preljubi dom. Kajti vsepovsod je lepo, a najlepše je še vedno doma. Avtobus nas je zdaj že prijetno utrujene po 19. uri varno pripeljal nazaj.


V darovih je milostKapelica Karmelske Matere božje v Domu starejših v Rakičanu je za vse, ki se v njej zbiramo okrog oltarja, velika spodbuda za duhovno življenje.

Med molitvijo rožnega venca se roke premika-jo po jagodah rožnega venca, srce pa prosi

dobrega Boga in njegovo mater za svoje domače, za zdravje, za besede, za lepo vreme in drugo.

Vemo, da nas Bog ljubi in nas ni zapustil, ker nam je dal v tolažbo in priprošnjo mater Marijo. Njena materinska priprošnja nam pomaga, da se z moli-tvijo dvignemo h Kristusu, njenemu sinu.

Vsako leto se ob prazniku Karmelske Matere božje, ob proščenju, zberemo oskrbovanci, svojci in delavci pri sveti maši. Bogu se zahvalimo za vse milosti, ki nam jih je dal na priprošnjo Karmelske Matere božje. Zahvalimo se tudi za duhovnika, ki ima vsak petek sveto mašo in obišče tudi vse tiste, ki so v bolniških posteljah in darujejo svoje trpljenje ter molitve.

Sorodnica Alojzije Kuzmič

»Nikjer ni takšnega zdravila, kot je upanje, nobena spodbuda ni tako močna in nobeno poživilo tako poživljajoče, kot je pričakovanje jutrišnjega dne.«

25Zrelo klasje

Delamo in se imamo lepo ...

26 Zrelo klasje

Stanovalka Ana Žibert

Ana Žibert, dekliško se je pisala Koter, se je rodila pred 91 leti v Beltincih. Danes čila in še vedno dokaj energična domuje v naši ustanovi, Domu starejših Rakičan.

V minulem letu, ko je praznovala visok okrogel osebni praznik v novem okolju, je povabila ose-

bje doma in najbližje sostanovalke na skromno po-gostitev, ki se je še danes spominja in o njej še danes z veseljem pripoveduje vsem, ki jo obiskujejo, največ pa sostanovalki Eli. Zato ni bilo nič nenavadno, da se je tudi letos odločila in povabila na prijetno druženje tiste, ki zanjo skrbijo in s katerimi preživlja svoj čas. Vse tiste, ki so se veselili z njo in ji čestitali ob njenem prazniku, je pogostila s sladkim in okusnim pecivom, pa tudi dobrega vina ni manjkalo.

Za vse to in za prijetno vzdušje pa sta poskrbeli njeni hčerki Amalija in Anica, ki jo obiskujeta in skr-bita za njen »živi stik« s svojim domom, v katerem je preživela velik del življenja in ki se ga z velikim veseljem vsak dan spominja.

Zato ji zaželimo še veliko prijetnih doživetij v druž-bi tistih, ki zanjo skrbijo po svojih najboljših močeh, in pa seveda med tistimi, s katerimi se vsak dan srečuje.

Ladislav Lipič

Praznovanje 90-letnice mojega očeta Jožeta Horvata

21. marca, ko je narava že prebujena v vsej svoji lepoti, se je rodil moj oče. Letos je bil star 90 let.

Ob tako častitljivi obletnici smo seveda želeli biti ob njem. Njegova želja in želja mame, ki

mu popolnoma predana stoji ob strani, je bila, da bi obletnico praznovali v domu s prijatelji in znanci, ki sta jih tu na novo spoznala.

Tako smo se njegovi bližnji z veseljem v srčku in z veliko torto odpravili na pot. Ko smo vstopili v dnevni prostor pred bifejem, nas je že čakala slav-nostno pogrnjena, z rožami okrašena dolga miza. Še mi smo hitro dodali nekaj sladkih prigrizkov in seveda pripravili potrebno pijačo, da bi lahko nazdravili slavljencu. Kmalu zatem se je prostor napolnil. O, kako lepo je bilo videti toliko prijaznih obrazov.

Gospod Tašek je zaigral na harmoniko, prijetna glasba je zadonela po prostoru, napolnili smo si kozarce in slavljencu nazdravili. Tudi vsi iz kuhinje

Naši stanovalci ...

27Zrelo klasje

so se nam za trenutek pridružili. V prijetnem raz-položenju smo kramljali, peli in nekateri so tudi zaplesali. Naš slavljenec je kar nekajkrat zaplesal, kot da nima 90 let, in tudi vsem je plesni korak kljub letom lepo drsel.

Na vrsto je prišla torta. Pravnučki Ana Iza in Otja sta jo okrasili s svečkami, jih prižgali, mi pa dvignili kozarce in dragemu slavljencu zapeli in zaželeli vse najboljše. Naš oče, dedi, pradedi pa je seveda moral upihniti svečke in prav vsi smo se nato posladkali s koščkom tortice. Glasba iz harmonike se je še ve-dno prijetno razširjala in preden smo se poslovili, smo zapeli še pesem Mi se imamo radi in v tem prisrčnem vzdušju resnično začutili, da smo vsi po-vezani, da smo vsi na isti poti, kjer potrebujemo drug drugega.

Rada bi se še enkrat zahvalila vsem, ki ste s svojo prisotnostjo prispevali za tako prijetno praznovanje očetove 90-letnice. Hvala ge. Darji in ge. Sonji iz delovne terapije, ki sta nam vse to organizirali in nas povezali.

Prisrčno pozdravljeni vsi z željo, da bi bilo takih druženj čim več, čeprav ni rojstni dan.

Želim vam zdravja in prijetne poletne dni. Hčerka Silvija Modrej

Stanovalec Ernest Jošar – moj oče

Kličemo ga dedi, čeprav je že pradedek. Stanujem v bližini doma, zato ga obiščem vsak dan.

Oče je na vozičku in ko vreme dopušča, ga zapeljem v bližnji park. Od tod se zastrmi v

bližnje zgradbe, kjer je nekdaj živel.Zaradi bolezni pred sedmimi leti mu je prizadet

delno tudi govor, zato nekatere besede ne more izgovoriti, pa reče kar »MENI – MENI«, češ da je v redu. Opažam, da je prav zaradi tega med stano-valci priljubljen. Po obnašanju in njegovih trditvah opažamo, da je kar zadovoljen, saj pozna kar nekaj stanovalcev doma in tudi zaposleno osebje.

Moje mnenje glede njegovega bivanja v domu je zadovoljivo. Zato bi se vsem zahvalila za oskrbo.

In na koncu pravim: »Naj voziček ovira ni, saj na tem svetu enaki smo vsi!«

Hčerka

»Lahko se nam v danem trenutkuzgodi tako huda stvar, da nam za hip zastane dah.V takem trenutku probajmo čim prej poiskati svojo eno pozitivno motivacijo,ki nam bo v tem trenutku odpirala oči in nam dajala, kot sončni žarek, zagon,da dosežemo največjo vrednoto – upanje.«

28 Zrelo klasje

PrekmurjePrekmurje je lepo, dolinice, po gričih stojijo gruče hišic kot jate ptic.

V njih živijo delovni ljudje in se borijo iz dneva v dan za svoj vsakdanji kruh. Po vsem Prekmurju

in okolici delajo, rečemo, garajo. Toda bolezen ne čaka, pride nenadoma. Noge in roke opešajo, srce oslabi in telo ni več zmožno samostojnih opravil, zato smo potrebni pomoči. Odločimo se za ustano-vo, ki je za to usposobljena, to je Dom starejših Raki-čan, zgrajen v lepo urejenem parku, med gredicami z lepimi cvetlicami in grmičevjem – kot bi gledal raj.

V dom se je zateklo že precej ljudi, starostnikov in in-validov, potrebnih oskrbe in pomoči. To seveda velja tudi za naš dom v Rakičanu. Tudi jaz sem se odločila, da grem, ker me vse boli. Težko sem šla od doma, toda če človek potrebuje pomoč, si pomaga na raz-lične načine. Tu se počutim dobro in varna. Osebje je prijazno, zmeraj pripravljeno pomagati, tudi če te kaj teži. Vsi delajo noč in dan ter skrbijo za nas. Dom mi je postal prijeten. Zato vsem skupaj lepa hvala, gotovo so vam tudi drugi stanovalci hvaležni.

Jolanka Žibrik, stanovalka

LastovkaKako lepo si žvrgolela,ko v svoj dom spet si priletela,pred hlevom veselo začivkala,skozi okno pokukala.

A glej, nikogar ni, še kravica tu več ne stoji,stol zunaj je prazen, kmetič na njem ne sedi.Pošle so mu že vse moči,zdaj v črni zemlji mirno spi.

Štalca prazna je ostala, še muha v njej ni več ostala,ti, uboga lastovka, si žalostna postala.Tvoj dom v njej pa je ostal, da rod se bo nadaljeval,le kmetiča in kravice ni, zato srce se žalosti.

Vrata so ti še odprta,razmnožuj se in priletiše sedaj v svoje gnezdece,poj nam svoje pesmice.

Jolanka Žibrik, stanovalka

Slikarska delavnica»Murski četrtek« v Domu starejših Rakičan

V jeseni leta 2012 se je v Domu starejših Rakičan prvič zbrala skupina, ki se od takrat redno sre-

čuje vsak četrtek, da lahko izraža svoja občutenja na platnu ali papirju.

Zbrala se nas je zelo raznolika skupina, med nami takrat štiri zaposlene v domu, dve upokojenki in nekaj svojcev zaposlenih, kar pa se starosti tiče, od najmlajših do tistih v zrelih letih. Nekateri smo bili čisti začetniki, nekaj pa jih je imelo določene izku-šnje na tem področju. Skupina je začela delo pod vodstvom profesorja Toplice Ignjatovića iz Rogaške Slatine. Ker se zbiramo ob četrtkih, nam naš profe-sor pravi kar člani skupine MURSKI ČETRTEK.

Najprej smo začeli s svinčnikom in papirjem. Na-stajale so skice prstov, delov človeškega telesa, kot so oči, ušesa, celoten obraz in telo. Naslednje naše delo je bilo postavitev prostora in perspektive. Vsi pa smo komaj čakali, kdaj bomo lahko vzeli v roke barve in čopič. Pri tem smo tudi šli postopoma, naj-

29Zrelo klasje

prej z eno barvo, potem z dvema in nato z vsemi. Večina udeležencev dela v akrilu, nekaj z oljem in ena udeleženka v pastelu. Za nas začetnike je bilo nastajanje prvih slik nekaj nepozabnega, veselili smo se vsakega našega napredka.

V treh letih se je sestava skupine precej spremeni-la: nekateri člani so odšli, drugi prišli, nekaj pa nas vztraja vsa tri leta.

Prve slike smo uokvirili, jih obesili v svoja stanova-nja, a samo s tem nismo bili zadovoljni. Zato smo iskali možnost, da se predstavimo javnosti. Tako smo letos v večnamenski dvorani v Domu starejših Rakičan razstavljali že tretjič. Poleg tega pa je v teh letih imela svojo prvo samostojno razstavo v domu tudi članica naše skupine, upokojena delavka doma Magda Glažar. Skupaj smo se že dvakrat predstavili tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski So-boti, dve članici skupne, Lidija Horvat in Vijola Ber-talanič, občanki občine Puconci, pa sta razstavljali tudi v prostorih sedeža občine. Nekatere članice skupine so sodelovale tudi na drugih delavnicah in razstavah, med drugim tudi na delavnici, ki je vsako leto organizirana v enoti Elizabeta pri Svetem Juriju.

Zdaj šteje skupina devet članic, od katerih so ne-katere začetnice, večina pa je od začetka. Še ve-dno nas vodi profesor Toplica Ignjatović, ki na nas prenaša svoje bogato znanje o likovni umetnosti, za kar smo mu zelo hvaležne. Poskušamo slikati raz-lične motive, naravo, cvetje, ženske akte, plesalke … Vsaka pač izbere tisto, kar jo v danem trenutku navdihne in svoje počutje želi prenesti na platno. Včasih nam ne gre, še posebej, ko nas naš profesor pokritizira, potem pa spet dobimo zagon in pri-hodnjič je naš izdelek boljši. Rišemo predvsem iz svojega navdiha, da naredimo izdelek, ki krasi naše

stanovanje, in predvsem, da naredimo izdelek, ki ga lahko podarimo.

Slikanje v domu ni samo slikanje, je tudi med-sebojno druženje in druženje s stanovalci doma, ki radi pridejo med nas in pogledajo naše izdelke. Včasih kaj pokomentirajo, pohvalijo ali pa samo pogledajo. Zato sem prepričana, da bo skupina delovala tudi naprej in že sedaj vabim tiste, ki ču-tite, da bi v slikanju našli izraz svojih hotenj, svojo obliko izražanja itd., da se nam v začetku oktobra, ko bomo delo nadaljevali, pridružite.

Vse bralce glasila pa tudi vabimo, da si naše iz-delke ogledate razstavljene v večnamenski dvorani Doma starejših Rakičan. Vodstvu doma pa se iskre-no zahvaljujemo za prostor, kjer se družimo. Vijola Bertalanič, članica skupine

Moji vtisi o vadbi orientalskega plesa pri Editi

Edito sem prvič videla na prireditvi Arabski večer v Murski Soboti. Njeni ples, žarenje obraza in energija so se me močno dotaknili.

Ko sem uživala v njenem plesu, sem tega ob-čutila kot gibanje zemlje in zvezd, rojstvo ra-

dosti, navdušenje, svobodo telesnega izraza, zlitje, enost, notranje praznovanje. Bila mi je kot prelepa Boginja. In pomislila sem: če mi bo kdaj dano, da se bom lahko učila čarobnosti orientalskega plesa, bi si želela, da se ga učim od Edite.

Vsakdo od nas skriva globoko v sebi znanje, ta-lent, sposobnosti … Vendar šele takrat, ko izrabi-mo priložnost, ko se odločimo, ko smo resnično pripravljeni, lahko vse dragoceno znanje in skrite zaklade, zaklenjene v nas, tudi odkrijemo. Nič se ne zgodi po naključju, vse je na – ključ. Vedno, ko se odločimo za korak v neznano, srečamo nekoga, ki nam začne govoriti o tem, kar si morda že kar nekaj časa želimo uresničiti. Natančno to se je zgodilo tudi meni. Ko je ta trenutek prišel, me je Sonja Kol-

30 Zrelo klasje

bl nekoč pred mojo uro vadbe v Domu starejših v Rakičanu vprašala: » Bi se ti želela učiti orientalski ples?« Saj veste. Ko je učenec pripravljen, se zgodi, da pride učitelj – in se je zgodilo. »Seveda,« je bil moj odgovor. In že naslednji teden sem prišla. Prvič. In kaj mislite, s kom sem se spoznala? Verjamem, da vam ne bo potrebno ugibati, da bo odgovor kar »priletel«. Da, spoznala sem se prav z Edito, in lahko si samo predstavljate, kako hvaležna sem bila v tistem hipu Sonji za povabilo in Editi. Uresničili sta se mi kar dve želji: da se učim orientalski ples in da se ga bom lahko učila pri taki srčni učiteljici, kot je Edita, ki s svojim živim notranjim plamenom, s svojo srčnostjo, gorečo čutnostjo razplamti plamen tudi v vsakem od nas (plamen, s katerim smo vsi med seboj na neki poseben način povezani, kot živa bitja, kajti v neskončnem polju enosti je vse eno) in tako oplemeniti vse nas ter svet okoli sebe. Njena energija osvetljuje pot, po kateri ljudje hodimo. Vsakokrat, ko smo sku-paj, ko vadimo, je to čas za popoln »odklop«, so trenutki, ko lahko samo si, trenutki, ko se ob Editinih prebliskih nasmejemo do solz, in trenutki, ko deli z nami svoje znanje, izkušnje in bisere modrosti.

Ples resnično spominja na plamen, ki ga nosi vsak človek v srcu. Notranje gibanje, ki se sprosti pri ple-su, vrača moč, življenje, zdravi, preobraža. Občutek

radosti med plesom je neopisljiv. Ples je tudi prilo-žnost za osebnostno in duhovno rast, za premago-vanje ovir in prepričanja, ki smo si jih postavili sami, priložnost za stik s samim seboj, s svojo najvišjo Bitjo, z vsem, kar v svojem bistvu smo: Svetloba, čista Ljubezen, Luč.

V imenu vseh, ki se učimo orientalski ples, se Editi zahvaljujem za vse čudovite trenutke, ki nam jih deli, da je prišla v naše življenje, nam vtisnila pose-ben pečat in da osvetljuje pot, po kateri hodimo. Vse komaj čakamo na vsak ponedeljek, ko se naša vadba spet začne.

Sonja Mikuž

Udeležba zaposlenih Doma starejših Rakičan na 35. maratonu treh src

16. maja 2015 smo zaposleni DS Rakičan tekli na 35. maratonu treh src v Radencih.

Leon Zelko, Nada Hercan in Andreja Rakuša

31Zrelo klasje

Leon Zelko, maraton (42.195m):»Tek je sredstvo z odličnimi stranskimi učinki

na psihofizičnem področju. Tečem že polnih osem let in vem, da me je celostno spreme-nil na bolje. Je moj zen in pomaga, da sem lahko boljši strokovnjak na svojem delovnem področju. Nekoč sem tudi prebral, da če zmo-reš preteči maraton, potem zmoreš karkoli v življenju.«

Pavla Forjan, polmaraton (21.098m):»Med tekom preživljam prijetne trenutke, kar

mi obenem daje neizmerno energijo in voljo za številne nove izzive v življenju.«

Ana Gomboc, polmaraton (21. 098m):» Tečem za svojo dušo in telo. Sodelovati na maratonu –

to je pa posebno doživetje.«

Andreja Rakuša, Naturalle (10.000m):»Pohodništvo zadnja leta dopolnjujem s tekom. Oboje

mi vsakodnevno omogoča neposreden stik z naravo – ta pa me sprošča, notranje umirja in bogati v vseh po-gledih. Lepo je biti v njej – če se sprehajaš, plezaš na vrh gore, tečeš ali preprosto ležiš nekje v travi in opazuješ oblake.«

Nada Hercan, Oazin tek (5.500m):»Prelepi so občutki, ko dosežeš cilj, ki si si ga zastavil. Še

lepši, ko takšne trenutke podeliš z ljudmi, ki jih imaš rad, med njimi so tudi sodelavci, ki jih srečuješ pred potjo, med njo in po njej do teh ciljev.«

Utrinki ...

32 Zrelo klasje

Igramo se in spoznavamo ...

33Zrelo klasje

Otvoritev dnevnega centra pri Svetem Juriju v Občini Rogašovci

V petek, 24. aprila 2015 je Dom starejših Rakičan v sodelovanju z družino Ficko v neposredni bli-

žini naše enote celodnevnega institucionalnega var-stva za starejše Elizabeta pri Svetem Juriju v Občini Rogašovci odprl dnevni center, v katerem se bo vsak delovnik izvajalo dnevno varstvo za starejše ljudi.

Preurejeni prostori stanovanjske hiše dajejo obču-tek domačnosti in so v celoti namenjeni izvajanju dnevnega varstva za zunanje uporabnike, starejše od 65 let, ki živijo doma in zaradi starosti ali dru-gih razlogov, ki spremljajo starost, teže samostoj-no živijo in potrebujejo manjši obseg neposredne pomoči, ter ljudem, ki morda zaradi starostne de-mence ali drugih sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in podporo, jim hišna opravila vzamejo preveč moči in energije ter želijo nekaj ur dnevno preživeti v družbi.

V dnevnem varstvu so uporabnikom zagotovlje-ni prehrana (zajtrk, kosilo in popoldanska malica), dnevni počitek, socialna integracija ter osnovna socialna oskrba in zdravstvena nega.

Na voljo pa je tudi pester nabor dnevnih aktivno-sti, ki je prilagojen potrebam in željam skupine in posameznika, kot npr. skupinska telovadba, prebi-ranje literature in dnevnih časopisov, spominske in razvedrilne igre, ročna dela, pogovorne teme, vrtičkarstvo …

V prostem času se bodo v aktivnosti dnevnega centra lahko vključevali tudi drugi stanovalci doma, zunanji uporabniki in prostovoljci ter oblikovali nov prostor za medgeneracijsko sodelovanje in pove-zovanje z lokalno skupnostjo.

Naš dom

ELIZABETA – dislocirana enota Doma starejših Rakičan

34 Zrelo klasje

Dnevni center pri Svetem Juriju v Občini Roga-šovci je tako zelo velika pridobitev za goričko po-krajino, saj bo dejavnost dnevnega varstva dopol-njevala in razbremenjevala družinsko oskrbo ter podaljševala bivanje ljudi v lastnih domovih.


Dnevni center je namenjen starejšim osebam, ki težko skrbijo zase in jim hišna opravila vza-

mejo preveč moči in energije. To je novejša oblika dnevnega institucionalnega bivanja, namenjena starejšim osebam, ki živijo doma, a želijo nekaj ur na dan preživeti v družbi. Starejšim omogoča, da s pomočjo dnevnega varstva čim dlje ostanejo v domačem okolju in morda tako laže premostijo čas do sprejema v celodnevno institucionalno varstvo.

Vodene dnevne aktivnosti, kot so telovadba, sprehodi, družabne aktivnosti, šola spomina, uče-nje različnih sprostitvenih tehnik, kreativne dejav-nosti, peka peciva ipd., bomo izvajali v skladu z željami in potrebami oseb, vključenih v dnevno varstvo.

S socialno-ekonomskega vidika je storitev dnev-nega varstva tudi cenejša kot celodnevna oskrba, saj je le 60 % cene osnovne celodnevne oskrbe. V ceno so vključeni zajtrk, dopoldanska malica in kosilo. Omogočen je tudi popoldanski počitek ob gledanju televizije.

Vabljeni ste na ogled dnevnega centra in za doda-tna pojasnila smo vam na voljo vsak dan v tednu.

Žunko Petra, dipl. med. ses., vodja enote

Ni dolgčasV domu Elizabeta pri Svetem Juriju bivam deset mesecev.

Tukaj se dobro počutim. Imamo zelo dobro oskrbo. Vsi zaposleni so zelo prijazni. Hvala

vsem, ki skrbite za nas stanovalce. Tukaj ni nikoli dolgočasno. Vedno se kaj dogaja. Imamo telovad-bo, pojemo, najbolj pa sem se navdušila za izdelo-vanje rož iz krep papirja in se tega tudi naučila. Za to gre zahvala delovni terapevtki Romani. Uživam pa tudi med cvetočimi rožami in zanje skrbim.

Majhne otroke imam že od nekdaj rada. Rože in otroci so moji spremljevalci celo življenje.

Matilda Madjar, stanovalka

»Človek, več si kakor tvoj denar.Tvoje vrednosti ni mogoče odtehtati z zlatom.Česar ne moreš nikoli kupiti z denarjemje najdragocenejše: dobrota, naklonjenost, toplina, dobrohotnost, ljubeč dom, sočutje, priznanje, prijateljstvo.«

35Zrelo klasje

Naša druženja ...

36 Zrelo klasje

FUNB in »Žoga bend«V letu 2014 mi je Dom starejših Rakičan omogočil dvoje izobraževanj, in sicer FUNB in ŽOGA BEND.

Oboje izobraževanj sem uspešno zaključila in začela pridobljeno znanje tudi praktično

uporabljati v Centru za starejše Murska Sobota.

FUNB pomeni funkcijsko usposabljanje nevro-loškega bolnika s pomočjo glasbe in ga je razvila in znanje prenesla na druge delovne terapevte Zdenka Pihlar, dipl. del. ter, ki je zaposlena v Re-habilitacijskem centru SOČA.

Zdenka Pihlar je zapisala, da je osnovni namen funkcijskega usposabljanja z glasbo (FUNB) ohra-njanje oziroma ponovno vzpostavljanje moto-ričnih, procesnih in komunikacijskih spretnosti. Namenjen pa je posameznikom z okvaro ali bo-leznijo osrednjega živčnega sistema.

FUNB je skupinska aktivnost, vključeni stanovalci morajo izpolnjevati določene pogoje, predvsem pa morajo imeti radi glasbo. Aktivnost ima tri sklo-

pe, in sicer se prvi sklop imenuje PRIPRAVA NA PLES, drugi PLES SEDE in tretji PLES. Vsi trije sklopi se najprej izvedejo brez glasbe, nato pa še z njo in potem sledi vračanje v obratnem vrstnem redu.

Zdenka Pihlar je zapisala, da je glasba pri tej ak-tivnosti terapevtski medij, ki z močjo melodije in ritma vpliva na čustveno stabilnost, na občutek prevzema kontrole, za redukcijo stresa in utesnje-nosti.

Aktivnost ima zares ogromno pozitivnih učinkov, sama pa opažam, da sta našim stanovalcem najbolj všeč ples in na koncu petje. Včasih nam primanj-kuje soplesalcev, ampak se vedno nekako znajde-mo, skratka, pri tej aktivnosti je združena »zabava s koristnim«.

Pri »ŽOGA BENDU« pa tudi gre za prilagojeno skupinsko aktivnost in za trening prav tako mo-toričnih, kognitivnih in perceptivnih spretnosti ob glasbi. Aktivnost so razvile in znanje prenašajo na druge delovne terapevte in fizioterapevte delovne terapevtke in fizioterapevtke, zaposlene v Domu starejših občanov Preddvor.

Pri tej aktivnosti stanovalci pod vodstvom delov-nih terapevtk ali fizioterapevtk po vnaprej izbrani glasbi in koreografiji simetrično udarjajo s kuhal-nicami določene dolžine po gimnastičnih žogah določene velikosti.

Naš dom

Center za starejše Murska Sobota

37Zrelo klasje

Cilji takšne vadbe so:- vzdrževanje in izboljšanje kardiovaskularnega

sistema, psihofizične kondicije, koordinacije gi-bov in ravnotežnih reakcij;

- krepitev mišic rok;- trening perceptivno-kognitivnih funkcij;- trening soročnih aktivnosti;- povezovanje leve in desne možganske hemis-

fere;- sprostitev, druženje, socializacija.

To aktivnost sem v Centru za starejše Murska Sobota pričela šele v tem letu, stanovalci, ki se je udeležujejo, pa upam in verjamem, že občutijo prej navedene pozitivne učinke vadbe.

Romana Dervarič, del. terapevtka

“Pozdravljeni! Smo najstarejši in najbolj zvesti navijači dirk MotoGP.”

Tako so gospe Kukel, Domjan, Vučko ter gospodje Berden, Kovač, Kuzma in Krenos nagovorili slovensko občinstvo televizijske hiše Kanal A/POP TV pred pričetkom predvajanja dirke MotoGP za VN Indianapolisa avgusta 2014.

Kot pobudnica in organizatorka snemanja omenjenega prispevka naj povem, da sem

tudi sama velika navijačica trenutno aktualnega svetovnega prvaka v MotoGP-ju Marca Marque-za. Ideja se je porodila, ko sem kot fizioterapevtka vsak teden ob prihodu v Center za starejše Murska Sobota (CS MS) poslušala in gledala naše zveste navijače motornih dirk. “Nina, kdo je zmagal? Si videla, kako so prehitevali? Joj, kako napeto je bilo na koncu. Itd.”

Z iskricami v očeh, z dušo mladostnika in s svobo-dnim duhom so tako vsak dirkalni vikend spremljali “viteze” na dveh kolesih ter se veselili njihovih zmag ali žalostili ob porazih njihovih favoritov. Nekega dne sem na spletnem omrežju zapisala, kako lepo je vsak teden videti te nasmejane obraze, s katerimi skupaj doživljamo adrenalinske trenutke ter kramljamo o novih dirkaških pripetljajih. Ta zapis je opazil prijatelj, novinar televizijske hiše, ki se mu je zdelo zelo zani-mivo in prisrčno, da tudi pri nas, v CS MS, spremlja-mo njihove prispevke in prenose motornih dirk. Tako so nam ponudili, da skupaj posnamemo prispevek na temo “ZVESTI SLOVENSKI MOTOGP NAVIJAČI”.

Kljub prvotnemu občutku cmoka v grlu sem rekla: “Zakaj pa ne …”

38 Zrelo klasje

Seveda je bil to za nas velik projekt: predstavitev ideje stanovalcem in njihovo soglasje, snovanje različnih kadrov, priprava rekvizitov itd.

V družbi še vedno velja zelo stereotipno prepri-čanje, da se v domovih za starejše nič ne dogaja, da vsi spijo ali posedajo na vozičkih. No, pri nas pa smo še enkrat dokazali, da drži že dobro znan rek: ”Star si toliko, kolikor se počutiš.”

Polni zanosa, vznemirjeni in veseli smo s sku-pnimi močmi zelo uspešno izpeljali zastavljeni “navijaški” projekt. V sklopu snemanja prispevka smo organizirali tudi domačo dirko “PotačGP”: mlade dame so domskim dirkačem, tako kot se spodobi, delale senco z dežniki, niso manjkali niti ročno izdelani unikatni pokali, navijaške majice, dirkaške čelade in ne nazadnje domači domski navijači, vključno z zaposlenim osebjem CS MS.

Naj omenim še, da je televizijska hiša Kanal A/POP TV pred pričetkom letošnje sezone MotoGP

v svoji posebni, temu namenjeni oddaji, omenila tri najboljše prispevke, med katerimi, to lahko s ponosom povem, je bil tudi naš.

Izjemno ponosna sem nanje: na stanovalce in zaposlene v CS MS, na vse, ki so kakor koli pri-spevali k izvedbi tega našega adrenalinskega podviga. Obenem gre zahvala direktorju Zoranu Hoblaju in vodji enote CS MS Marti Ferencek, ki sta z veseljem sprejela idejo in nam omogočila izvedbo. Ne pozabimo pa pohvaliti naših pogu-mnih, predvsem pa mladostnih stanovalcev CS MS, ki naj so nam za zgled, da bomo tudi mi v svoji jeseni življenja še vedno znali v sebi najti kanček mladostne razposajenosti in uživati rado-sti življenja.

Celoten prispevek je na ogled na naslednji po-vezavi: http://www.24ur.com/sport/motogp/va-rovanci-doma-starejsih-se-ob-dirkah-pomladijo.html

Nina Serec, dipl. fizioterapevtka

»Če se ozreš naokrog, boš vedno našel koga, ki bo s teboj delil smeh, tvoje težave in tvoje zmage.«

»Razmerja so kot ptice:če jih držite trdno, umrejo,če jih držite rahlo, letijo,a, če jih držite previdnoostanejo z vami za vedno.«

39Zrelo klasje

Utrinki ...

40 Zrelo klasje

Utrinki iz storitve Pomoč družini na domu

V Domu starejših Rakičan so si želeli, da bi stari, bolni in invalidni ljudje lahko čim več različ-

nih storitev in uslug urejali na enem mestu, zato so se odločili za izvajanje socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu. Z njo poskušamo ljudem omogočiti, da lahko kljub bolezni in težavam, ki spremljajo staranje, bivajo v domačem okolju, na svojem domu.

Ob tej priložnosti predstavljamo nekaj razmišljanj, utrinkov in dogajanje na področju izvajanja pomoči na domu.

Vlasta GLAVAČ, univ. dipl. soc. del.,vodja Pomoči na domu

Razmišljanja izvajalk oskrbe na domu

Delo socialne oskrbovalke ni samo to, da prideš in opraviš dela, ki so zapisana na papirju, oziroma v dogovoru.

Sama pri svojem delu poskušam pri uporabnikih ugotaviti, kaj bi lahko še storila, da bi bili ti lju-

dje čim bolj zadovoljni. Včasih zelo majhne stvari še kako polepšajo življenje v starosti. Vedno se trudim, da svoje delo opravim dobro. Ko vidim zadovoljne obraze teh ljudi in hvaležnost v njihovih očeh, sem tudi sama zadovoljna. Prav to me napolni s pozitiv-no energijo, ki me žene naprej, tako da se veselim vsakega novega dne.

Lilijana Vöröš

DomLjudje različno pojmujemo besedo dom. Za nekatere je dom povsod, kjer se počutijo dobro, kjer je njihovo srce, pa naj bo to hiša, stanovanje ali pa le sobica v domu za starejše.

Za druge je dom tam, kjer so prijatelji, in po-tem so še tisti, ki pravijo, da je njihov dom

tam, kjer so se rodili, in še tisti, ki pravijo, da je dom tisto, kar so si s težkim delom zgradili sami.

Čeprav ima dom različne pomene, ga nekateri le težko zapustijo in se ga kljub bolezni v starosti oklepajo. Ravno tem ljudem smo v pomoč me – socialne oskrbovalke. Same se nimamo za nič posebnega in naše delo ni posebno cenjeno, smo pa nekaj posebnega za naše uporabnike, saj jih razveseljujemo s svojo prisotnostjo in smo jim vedno v pomoč. Naše delo se razlikuje od hiše do hiše, kot se razlikujejo naši ljudje. Ti so priklenjeni na posteljo, na invalidski voziček, na svojo sobo, omejeni na stanovanje (zaradi bolezni ali let) …Tako jim pomagamo pri raznih opravilih, kot so osebna higiena, kuhanje ali prinašanje hrane, pomagamo pri čiščenju, pomivanju posode, zalivanju rož, pripravi drv in kurjenju …

Pomoč na domu

41Zrelo klasje

Prinašamo jim tudi veselje, srečo, pa čeprav le za kratek čas.

Sama imam nekaj uporabnikov, ki nimajo svojcev, zato so sami. Tem se še posebej posvečam. Tako gospo, ki živi sama in nima možnosti za prevoz, večkrat peljem po nakupih in k frizer-ju ... Spomnim se, da sva šli v Mursko Soboto po nakupih. Seveda sem jo povabila na kavico, sama si je naročila še tortico. Ker pa sem jo povabila in ve za mojo razvado …, je bila pripra-vljena kljub hladnemu dnevu pose-deti zunaj. Sicer so naju ljudje čudno gledali, ker se je gospa pač znašla in je s sosednjih stolov pobrala odeje in se zavila vanje, vendar je nama obe-ma bilo lepo. Ona je dobila tortico in kavico, jaz pa vsaj malo drugačnosti v vsakdanjem delu.

Tudi ob praznikih se za svoje uporab-nike potrudim. Tako jim pred božičem kupim majhne jelke in jih s skupno močjo okrasimo z bomboni. Ne po-zabim na drobne malenkosti (darilca) za pod jelko. S tem jim pričaram vsaj malo prazničnega vzdušja, saj je to praznik za vse, in ne le za otroke.

Ob veliki noči skupaj barvamo jajčka, čeprav le dve ali tri. Tistim, ki ni-majo nikogar, pripravim velikonočni zajtrk in jim ga odpeljem skupaj s čokoladnim zajčkom. Posebni dnevi so tudi njihovi rojstni dnevi. Tudi teh se spomnim in jim pripeljem kos tortice s svečko.

Ob pustu pa jih nava-dno obiščem kot ma-škara in jim s tem vsaj tisti dan prinesem veliko

smeha. Letos sem se tako kljub prostemu dnevu našemila v muco in skupaj s sodelavko, ki je bila tisti dan gusarka,

42 Zrelo klasje

obiskala uporabnike. Delo sva opravili enako kot vsak dan, le da so se vsi ob tem smejali in naju občudovali. Seveda pa sva jih obdarili tudi s krofi.

To so le nekatere posebnosti, ki krasijo naše delo in lepšajo vsakdan naših uporabnikov, so pa še druge.

Daša Vitez

Oveneli cvetSonce zjutraj rano vstane,v speče cvetove nasmeh jim dene,zbujeni cvet na bilki sloni,saj čaka na pridne delovne ljudi.

Oveneli cvet z ljubeznijo in s srcempridne roke v življenje prebudi.V sobi kliče: Sonce moje, kje si zdaj, saj žarek želim prav sedaj.

Žarek stisko uredi, da smeh povrne oveneli rožici.A grom in strela priletitain bistri cvet spet oveni.

Sonce vidi speči cvet,k srcu stiska žlahtni cvet.Kje si rosa, žlahtni žarek?A oveneli cvet se več ne gane.

Cvet odšel je sonce gret,saj ta planetpotrebuje sončni cvet.

Cvetka Lebar

»Samo malenkosti, kot so nasmeh, prija-zen pogled, prisrčen pozdrav, prijaznaprošnja ali zahvala, so drobci, ki gradijo veličino dneva!«

»Dneva ne moreš zadržati,lahko pa ga izkoristiš!«

»Prijatelj je nekdo, ki razumem tvojopreteklost, verjame v tvojoprihodnost in te danes sprejema takega kot si!«

»Prijateljstvo … ni nekaj kar se naučite v šoli. Ampak če se niste naučili pomena prijateljstva, potem se res niste naučili ničesar.«

Misli ...

43Zrelo klasje

Glasilo izdal: Dom starejših Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 1, Rakičan, 9103 Murska Sobota | Zanj odgovarja: Zoran Hoblaj | Uredila: Sonja Kolbl | Oblikovanje in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik, Černelavci | Datum in kraj izdaje: Rakičan 2015 | Naklada: 500 izvodov.

IN MEMORIAMViljem Šantavec, 26. 8. 1920 – 3. 4. 2015

Spomin mi vrača čas, ko sediva na domski terasi ali v moji pisarni, pogovor pa kot mnogokrat nanese na preteklost, ki ste jo preživeli.

Opisovali ste mi, kako ste spoznali svojo Sidi-ko, kako ste jo osvajali, kako sta začela vajino

skupno zakonsko pot. Pripovedovali ste mi o tem, kakšni časi so bili takrat in kako sta se odločila za pot v širni svet. V jeseni vajinega življenja sta se vrnila v domače kraje in našla svoj življenjski prostor v našem domu. Vedno sta bila zadovoljna, polna optimizma in načrtov. Nikoli ne bom pozabil vašega nasveta in ži-vljenjske modrosti, ki ste mi jo večkrat zaupali: „Moški mora biti vedno pravi moški, vedno tisti, ki prevzame odgovornost za napake nase.“ Zato ste vedno, ko ste se sprli z ženo, šli k njej, jo poljubili in ji povedali, kako zelo jo imate radi. In to je vsakokrat delovalo čudežno … Takratne čase sva vedno primerjala z današnjimi, ki niso tako romantični, kot so bili časi vaše mlado-sti, čeprav ste preživeli tako vojno kot povojne težke čase. Bili ste tudi kritični in ošvrknili marsikoga, ki ni imel takšnih manir, kot so krasile Vas. V dveh mandatih ste nam pomagali tudi pri delu Sveta zavoda, oglašali ste se redko, vendar so vaše besede vedno imele težo in bile, kot pravimo, „na mestu“.

Nikoli ne bom pozabil Vaših in ženinih veselih obrazov, ko smo vama ob 65. obletnici poroke or-ganizirali koncert „plej bande“, in še danes lahko povem, da je bilo nepozabno. Ko vas je zapustila vaša dolgoletna življenjska sopotnica, se je vaš svet začel podirati, vendar ste našli oporo v prijateljici Nadi. Pomagala vam je lajšati trpljenje in vam vrnila mladost, skupaj sta hodila na sprehode in se držala za roke, kot najstnika, … Tega danes ne moremo doumeti, tega, da lahko človek pri 95 letih doživlja in čuti to, kar so mnogi pozabili že zdavnaj.

Nekega dne ste me poklicali v sobo in mi dejali, da se vaš čas počasi izteka, da to čutite. Povedali ste, da naj se vse Vaše stvari razdelijo, da naj jih dobijo tisti, ki jih potrebujejo. Meni ste podarili majhen daljnogled, zapakiran v sivo usnjeno torbico, in mi povedali, da naj ga dam mojim hčerkam, da bodo z njim gledale širni svet. Moram vam povedati, da si ga večkrat izposodim in opazujem naravo, plani-ne, morje …, in priznam, vidim jasno sliko, takšno, kot ste mi jo narisali v najinih pogovorih. Ob tem me prevzameta notranji mir in zadovoljstvo, da ste živeli dolgo, bogato in polno življenje.

Od nas ste se poslovili tiho, mirno in vedno se Vas bom spominjal kot velikega človeka, ki nam je lahko vsem vzor. Čustva vedno potlačimo, da nas ne prizadenejo, kljub temu pa prihajajo na dan, še posebej sedaj, ko pišem te spomine …

Dragi Viljem, naj Vam bo lahka prekmurska ze-mlja in počivajte v miru. Ko bom zopet vzel dalj-nogled v roke, bom na nebu poiskal zvezdo, ki najbolj sveti, in ta zvezda boste Vi!

Zoran Hoblaj, direktor

»Ugotovil sem, da v življenju ni tako pomembno, kje SMO, ampak KAM smo napoteni…Da bi pripluli do nebesnega pristana, moramo pluti včasih z vetrom, včasih proti njemu – toda pluti moramo,ne smemo se ustaviti na naplaviniali se zasidrati pred ciljem!«

DOSTAVA KOSILNudimo vam:• zdravo, uravnoteženo in starostniku

primerno prehrano; • možnost dietne prehrane in hrane s spremenjeno

konsistenco (sekljana, kašasta …);• dostavo kosil vsak dan v tednu, med 10.30 in 13.30; • možnost naročila kosila tudi za

obdobje, krajše od enega meseca;• kosilo dostavimo v termoizolacijskih posodah, ki

omogočajo ohranjanje ustrezne temperature.

KONTAKT:GINA KULIČ, inž. živ. teh., tel.: 059 234 946

DNEVNO VARSTVODnevno varstvo je oblika dnevnega bivanja in je namenjeno osebam, starejših od 65 let, in vsem, ki bi radi aktivno preživeli dan, si želite druženja, različnih aktivnosti in bi se vsak dan vračali domov.

V dnevnem centru nudimo:• socialno in zdravstveno oskrbo;• zdravo prehrano, tudi dietno;• dnevni počitek;• vse aktivnosti, ki jih dom nudi drugim stanovalcem.

Dnevni center se nahaja v pritličnih prostorih Centra za starejše v Murski Soboti.

Dnevno varstvo je organizirano vsak dan (razen so-bote, nedelje in praznikov) od 6.30 do 16.30. Po želji zagotavljamo organiziran prevoz v dnevno varstvo in nazaj.

KONTAKT:Center za starejše Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 24b, 9000 Murska Sobota; tel.: 059 234 951.

POMOČ NA DOMUJe storitev, ki obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. S tem se nadomesti prezgodnji odhod v dom za starejše. Ta oblika pomoči je namenjena občankam in občanom, ki zaradi starosti ali hude invalidnosti ne zmorejo več sami ali ob pomoči svojcev poskrbeti za osebno nego in oskrbo.

KONTAKT:Vlasta GLAVAČ, dipl. soc. del.; tel.: 041 915 553

FIZIOTERAPIJAPoleg fizioterapije, ki jo izvajamo za naše stanovalce, ponujamo tudi fizioterapijo za zunanje uporabnike. Ta se izvaja v matični enoti v Rakičanu in enoti v Murski Soboti.

KONTAKT:Dom starejših Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 1, Rakičan, 9000 Murska Sobota; tel.: 059 234 945Center za starejše Murska Sobota, Gregorčičeva ul. 24b, 9000 Murska Sobota; tel.: 059 234 950.

Zreloklasje · 2015. 9. 9. · Zreloklasje JUNIJ 2015 27 Iz vsebine ... Odprtje enote za demenco...

Documents

Transcript of Zreloklasje · 2015. 9. 9. · Zreloklasje JUNIJ 2015 27 Iz vsebine ... Odprtje enote za demenco...