2010 • 2 16 ezikoslovni zapiski - ISJ - Podatkovne zbirkebos.zrc-sazu.si/knjige/JZ 16.2...

glasilo

intituta za slovenski jezik Frana ramova zrC sazu

jez

iko

sl

ov

ni

za

pis

ki

16

201

0

2

jez

iko

slo

vn

i za

pisk

i 16

2

ISSN 0354-0448

Jezikoslovni zapiski 16 2010 2

RazpRave in lankiMajda Mere, Trubarjeva Hina postila (1595) v odnosu do Lutrove

prevodne predlogeMetka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov

na -ajne v cerkljanskem narejuRobert Groelj, Vezljivost treh glagolov miljenja v zgodovini

slovenskega knjinega jezika (s poudarkom na vezavi)Matej ekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moke o-jevske

sklanjatve v govoru vasi Jevek pri Livku nadikega nareja slovenine

Aleksandra Bizjak Konar Helena Dobrovoljc, Proces podomaevanja in vpraanje pisanja novejih prevzetih besed

Mojca Kompara, Krajavni slovarji Irena Stramlji Breznik, Reaktualizacija besedilnih vzorcev v

radijskih oglasih iga Mujaki, Distribucija pomenov glagolskega predponskega

obrazila po- v eini in ruini Helena Grochola-Szczepanek, Korelacja rodzaju gramatycznego

i naturalnego w dialektach polskich Luka Repanek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko

*tat in staroirsko tid tat

Ocene in pOrOila Eld Duds, Tri noveja dela hrvakega narejeslovja Mateja Kosi, Slovar srednjemoravskega nareja Jarmile Vojtove Jurij Rojs, Zgodovinsko-etimoloki slovar ruske latovine

V spOminNikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov): 19672010 (Silvo Torkar)

JZ-ovitek-zunaj-22.indd 1 5.4.2011 13:46:24

JEZIKOSLOVNI ZAPISKIISSN 0354-0448

Uredniki odborKozma Ahai, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Karmen Kenda-Je,

Valerij M. Mokijenko, France Novak, Alenka ivic-Dular, Andreja ele

UrednikPeter Weiss

Prevod izvlekov in povzetkov v angleinoDonald Reindl, DEKS, d. o. o.

PrelomSimon Atelek

OblikovanjeMilojka alik Huzjan

Naslov urednitvaIntitut za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU

Novi trg 4, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: 01 4706 160

[email protected] ali [email protected]://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html

Letna naronina 10 , za tudente 8 Cena posamezne tevilke 7 , cena dvojne tevilke 12

Naroila sprejemaZaloba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija

Telefon: 01 4706 [email protected]

Jezikoslovni zapiski so glasilo Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domai in tuji raziskovalci

slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poroila o najnovejih slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.

Jezikoslovni zapiski so uvreni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie

linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrck, Nemija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemija.

Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Tisk: Collegium graphicum, d. o. o., Ljubljana

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopua nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.

Ovitek-znotraj.indd 1 4.4.2011 13:57:46

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI

16 22010

Glasilo Intituta za slovenski jezik Frana Ramova

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

3

Kazalo

RazpRave in lanki .............................................................................................. 5Majda Mere, Trubarjeva Hina postila (1595) v odnosu do Lutrove

prevodne predloge ...................................................................................... 7Metka Furlan, Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov

na -ajne v cerkljanskem nareju ............................................................... 35Robert Groelj, Vezljivost treh glagolov miljenja v zgodovini slovenskega

knjinega jezika (s poudarkom na vezavi) ................................................ 45Matej ekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moke o-jevske sklanjatve

v govoru vasi Jevek pri Livku nadikega nareja slovenine .............. 73Aleksandra Bizjak Konar Helena Dobrovoljc, Proces podomaevanja

in vpraanje pisanja novejih prevzetih besed .......................................... 91Mojca Kompara, Krajavni slovarji .................................................................. 111Irena Stramlji Breznik, Reaktualizacija besedilnih vzorcev

v radijskih oglasih ................................................................................... 131iga Mujaki, Distribucija pomenov glagolskega predponskega

obrazila po- v eini in ruini .............................................................. 143Helena Grochola-Szczepanek, Korelacja rodzaju gramatycznego

i naturalnego w dialektach polskich ....................................................... 157Luka Repanek, Slovansko-staroirska vzporednica

praslovansko *tat in staroirsko tid tat .............................................. 165

Ocene in pOROila ........................................................................................... 175Eld Duds, Tri noveja dela hrvakega narejeslovja .................................... 177Mateja Kosi, Slovar srednjemoravskega nareja Jarmile Vojtove ................... 183Jurij Rojs, Zgodovinsko-etimoloki slovar ruske latovine ............................ 191

v spOmin ............................................................................................................ 195Nikolaj Mihajlov (Nikolai Mikhailov): 19672010 (Silvo Torkar) .................. 197

seznam sOdelujOih ......................................................................................... 203

RazpRave in lanKi

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

7

Prispevek je namenjen analizi Trubarjeve prevajalske tehnike v Hini postili, ki je njegov najobseneji prevod, hkrati pa tudi njegova zadnja knjiga (izla je leta 1595). Ker je Trubar prevajal Lutrovo postilo, sta bili v prevodnem raz-merju nemina in slovenina 16. stoletja. V prispevku so natete najopaznej-e prevodne razlike, ki jih je deloma povzroila razlinost jezikov, deloma pa so posledica razlino motivirane Trubarjeve izbire.

Kljune besede: slovenski jezik 16. stoletja, Martin Luther: Hauspostill, Pri-mo Trubar: Hina postilla, prevodoslovje

Trubar's Hina postila in relation to Luthers original

This article analyzes Trubars translation technique in his Hina postila (De-votions for the Home), which was his most extensive translation as well as his last book (published in 1595). Because Trubar was translating Luthers Haus-postill, the translation relationship involved sixteenth-century German and Slovenian. The article lists the most apparent translation differences, which are partly due to language differences and partly due to Trubars variously motivated choices.

Key words: sixteenth-century Slovenian, Martin Luthers Hauspostill, Primo Trubars Hina postila

0 Razlike, ki jih odkriva primerjava Trubarjevega prevoda (TPo 1595) Lutro-vega dela Haupotill in nemke prevodne predloge (LH 1566),1 so kot je e bilo omenjeno pri raziskavah prevodne odvisnosti predvsem dveh vrst: a) povzroa jih razlinost jezikov in b) so rezultat prevajalevega hotenega oddaljevanja od prevo-dne predloge.2

1 Uporabljena je bila izdaja iz leta 1566, ki je dostopna v Semeniki knjinici v Ljubljani (Martin Luther, Haupotill, Nrnberg, 1566; LH 1566), za dodatno preverjanje pa na spletu dostopni posnetek izdaje iz leta 1544 (Martin Luther, Hauspostill, Wittenberg, 1544, Bayerische Staatsbibliothek, Mnchener Digitalisierungszentrum, Digitale Bibli-othek; LH 1544).

2 Besedili je v posebni razpravi primerjal J. Raecke (1995). Obravnave se je lotil z name-nom, da bi ugotovil vzroke za (v uvodu zapisano) mnenje Trubarjevega sina Felicijana, ki je poskrbel za izdajo oetovega prevoda, da gre za teko delo (er sich des schwren Wercks in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfangen). Raecke je na osnovi iz-branih odlomkov primerjalno ugotavljal Trubarjeve oddaljitve od nemke prevodne pre-

Trubarjeva Hina postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge

Majda Mere

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

8

Majda Mere, Trubarjeva Hina postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge

1 Med najvidneje razlike spadajo prevodneraziritve, ki so bile veinoma opravljene z namenom, da bi bil prevod razumljiv in da bi bila sporoana vsebina predstavno ustrezno prikazana.3

1.1 Med raziritvami so pogostnostno v ospredju (e opaeni) sopomenski pari ter velenski natevalni nizi.4

1.1.1 Znailna situacija, ki izziva pripis sopomenke, je prevzem v predlogi upora-bljenega, manj znanega (npr. ajel, haufen, muzika itd.), neredko celo prvega zapisa poimenovanja (npr. ahla, patrem, raja, rumorati itd.5), ki potrebuje bolj znano ali v primeru vepomenskosti pomensko dolonejo sopomensko osvetlitev.6 Slednja je lahko domaega ali tujega izvora, predpogoj pa je, da je bralcu poznana in po-mensko predstavljiva. Npr.: 1. Es it ein eben weite reie von Nazareth au Galilea / gen Bethlehem (LH 1566: I,XIX) Onu je reis ena dolga raiha ali pot od Nazareta is Galilee, vBetlehem (TPo 1595: I,30); 2. Aber Gott fret7 ein regiment alo (LH 1566: I,XVIIIb) Ampak Bug pela voj Regiment ali regirainje taku (TPo 1595: I,30); 3. da man im Patrem die wort geungen tanden (LH 1566: I,XIXb) kadar

dloge in jih analiziral tudi glede na monosti sledenja originalu, ki jih je med drugim odpirala tedanja razvojna stopnja slovenine. O prevodnem zrcaljenju razmerja med jezikovno pogojeno sistemskostjo in individualno ustvarjalnostjo v Dalmatinovem pre-vodu Biblije prim. Mere 1995.

3 Razmiljanje o Trubarjevem nainu prevajanja je tudi M. Stanovnik pripeljalo do ugoto-vitve, da je bil njegov besedni izbor premiljen, opravljen z namenom, da bi bilo bralcu omogoeno neovirano razumevanje prevajanega besedila. Avtorica je poleg prizadevanja za razumljivost izpostavila e dve temeljni znailnosti Trubarjevega prevodnega dela: zvestobo prevodni predlogi in tevilnost elementov literarne retorike (Stanovnik 2005: 3940).

4 O t. i. dvojnih in trojnih formulah kot ustaljenem stilnem sredstvu v Trubarjevem jeziku govori B. Pogorelec (1972: zlasti 311313), o razlinih poimenovanjih istega pojava (npr. dvojina prirednost; Seitz 1995: 474) in o pojavu samem v Trubarjevih delih pa E. Seitz (1995; 1998: 109152). E. Seitz je stilem raziskovala v Trubarjevih besedilih (slovenski in nemki predgovori k novozaveznim prevodom ter slovensko pismo deelnim stanovom iz leta 1579), v izvirnih besedilih Trubarjevih sodobnikov (Pogrebni govor Jakoba An-dreaeja, Ungnadovo pismo, naslovljeno na nemke stanove in mesta, Dalmatinov nemki in slovenski uvod v Biblijo iz leta 1584), za primerjavo pa je uporabila Lutrove predgo-vore in pisma ter nekaj latinskih besedil (vse v raziskovani dolini 2500 besed). Avtorica pri dvojini prirednosti glede na pomen razlikuje sopomenske, protipomenske, neodvi-sne in dopolnjevalne pare (Seitz 1995: 482). Pregled dosedanjih obravnav dvojne formule kot osrednjega retorinega stilnega sredstva v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je v okviru prikaza retorine oblikovanosti njihovih besedil prispeval K. Ahai (2007: 297313, zlasti 302).

5 O besednozakladnem prispevku postil (zlasti Trubarjeve Hine postile ter Kreljevega in Juriievega prevoda postile (1567 in 1578)) v okviru slovenskega knjinega jezika druge polovice 16. stoletja prim. Mere 2007.

6 E. Seitz (1995: 477) ob povzemanju ugotovitev raziskovanja prevodne problematike izpo-stavlja uporabo dvojnih formul v primeru nenatanno prevedljivih pojmov.

7 Preglasi so oznaeni na danes uveljavljeni nain.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

9


o vtim Patrem ali Vueri pejli, lete besde (TPo 1595: I,31); 4. kommen vil tauent andere Engel / vnd heben ein chne Muica an (LH 1566: I,XXVIb) pridejo veliku taushent drugih Angelou, inu sazhneio eno leipo Muico ali pejtje (TPo 1595: I,43); 5. ein tinckend heimlich gemach des Teuffels (LH 1566: I,XXI) en merdezh aihel ali erylnik tiga Hudizha (TPo 1595: I,34); 6. Der meyte hauffe uchet ein andere freude (LH 1566: I,XXIIIb) Ta veghi haufen ali kardellu8 yzhe eniga drugiga veselja (TPo 1595: I,38); 7. Die wllen jrer peron halben o fro ein / das ie fr Gottes gericht tretten drfen / vnd [...] mit dem tod / mit der nd vnd Teuffel fechten (LH 1566: II,Vb) Ty hote sa voje Perone tran taku brumni biti, de pred Boshjo Praudo ali sodbo mejo topiti, inu [...] sto Smertjo, Stem greihom, inu sHudizhom e fehtati inu bojovati (TPo 1595: II,7);9 8. Gott rumore vnter denen / die jn nicht frchten (LH 1566: III,LXXXb) Bug rumora ali e erdy stmi, kateri e njega boye (TPo 1595: III,137); 9. vnnd die gewal-tigen heyet man gnedige Herren (LH 1566: III,LXXXIIb) ty oblatniki bodo gnadliui ali milotivi gopudje imenovani (TPo 1595: III,141).10 Navedeni zgledi kaejo, da so pari, ki jih povezujeta veznika inu in ali, vsebinsko in tvorbeno raz-lini. Med besednovrstno razlinimi sopomenskimi pari prevladujejo samostalni-ki.11 Pogostnostno jim sledijo glagolske sopomenske dvojice, drugovrstne (npr. pridevnike) pa tevilno mono zaostajajo. V 5. zgledu je s samostalnikima ustreznicama nadomeeno evfemistino besednozvezno poimenovanje. S pona-vljanjem istih parov znotraj postile je Trubar utrjeval razlagalno prakso, hkrati pa preverjal pravilnost izbire lenov. (1) V Trubarjevem prevodu je raziritev v dvojno formulo mono opazovati tudi v primeru uporabe dobro znanih in uveljavljenih prevzetih izrazov, kar kae pred-vsem na stilno izrabo strukture. Npr.: 1. Da es nun vngefehrlich drey tund auff den tag gewet [...] vnnd er zum gericht augefret worden / vnd gecreutziget (LH 1566: II,IIab) Kadar je vhe okulli tretje ure do dne bilu [...] je krihti inu kmar-tri vun pelan inu krishan bil (TPo 1595: II,1); 2. der [...] bochet drauff (LH 1566:

8 V TPo 1595 sta oba samostalnika pogosto rabljena (haufen 66, krdelo 56). Sedemkrat se pojavljata v paru: estkrat z obiajno razvrstitvijo, to je prevzeti samostalnik + domae pojasnilo, enkrat pa v obrnjenem zaporedju.

9 tevilno razmerje med lenoma glagolskega sopomenskega para v TPo 1595 je nasle-dnje: fehtati se se pojavlja tirikrat dvakrat v zvezi z bojovati (povezano z inu in ali) , bojovati se pa estkrat. Domaemu glagolu zagotavljajo tevilno premo sopomenske rabe variante brez se (npr. Satiga volo, de je on ta Mezh vroko vsel, inu hotel bojovati, je on krivu turil (TPo 1595: I,235)). Prim. Mere Novak Premk 2001: 4648.

10 Raecke je ob primerjavi izbranega odlomka iz TPo 1595 z Lutrovo prevodno predlogo odkrival razlike, med katerimi so izstopali dodatki (npr. zeychen Zaihne ali sna-meinja), ob njih pa t. i. freie[n] bertragungen (Raecke 1995: 406412).

11 O dvo- in velenskih samostalnikih nizih ter samostalnikih sopomenskih parih zno-traj razlinih pomenskih skupin pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prim. Novak 2004: 208213. Avtor ugotavlja, da je pri sopomenkah pomenska stran potisnjena v ozadje, v ospredju pa je njihova izrazna uinkovitost (Novak 2004: 211212). O sopo-menskih parih v Trubarjevem jeziku, sestavljenih iz domaega in prevzetega poimeno-vanja, prim. tudi Rigler 1968: 98.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

10


III,LXXIX) na tuitu huga inu truza (TPo 1595: III,135).12 Omembe vredni so tudi pari, ki jih je Trubar prenaal v svoj prevod, ker so e bili del dotedanje knji-nojezikovne prakse: das wir dem Teuffel entlauffen / von nden frey vnd ledig worden ind (LH 1566: I,XXVIIb) de my timu Hudizhu vbeihimo, inu od grejhou fray inu ledig potanimo (TPo 1595: I,45).13 (1a) Primere, kjer dobro znanemu in uveljavljenemu prevzetemu poimenovanju sledi prav tako znana domaa sopomenka, si je mogoe razlagati tudi kot iskanje nadomestnih izraznih monosti, s katerimi se odpira pot izbire, istoasno pa tudi kot utrjevanje sopomenskih povezav. Vzrok za raziritev je lahko bilo tudi Trubarjevo preprianje, da bi zgolj pre-vodno ohranjanje prevzetega samostalnika, uporabljenega v manj znani povezavi (npr. v prilastkovni zvezi), ne zadoalo za jasno predstavo. Npr.: Alo ihet man / dz di trawrbild nit lang bleibt (LH 1566: II,III) Taku e vidi, de leta shalotni Pild ali tu terplenje Chrituevu dolgu ne terpi (TPo 1595: II,3). Razline pove-zave posredno kaejo na vepomenskost pojasnjevanega prevzetega samostalnika. Lahko pa gre tudi za stilno uinkovito nizanje. Npr.: blutig Bild (LH 1566: II,IIIa) kervavi Pild, ali podoba (TPo 1595: II,2); blutig Bild (LH 1566: II,IIIa) kervau Pild ali obras (TPo 1595: II,2).(2) Redkeji so primeri, ko je Trubar za pojasnilo v Lutrovi postili uporabljenega poimenovanja navedel kar tri ekvivalente razlinega izvora in neredko pomensko-dopolnilnega znaaja. Npr.: 1. vnd ich darumb ein rumor in der welt erhebt (LH 1566: I,XXVIII) de e atiga volo Ardrie, kreganje inu ouratvu, na tem vetu vdigneo (TPo 1595: I,46); 2. auch we es vbel gehet / in allerley vnglck vnd anfechtung (LH 1566: I,XXVIIIb) kadar onu hudu gre, vakateri nerezhi, reui, nadlugi inu iskuhnjavi (TPo 1595: I,46).(3) Dvojice, ki jih sestavljata poimenovanji tujega in domaega izvora, tevilno prevladujejo. Struktura prevajanega in hkrati pojasnjevanega poimenovanja pravi-loma narekuje tudi izbor ustrezne tvorjenke ali besedne zveze, kar npr. ponazarja tale zgled: Alo ein Rottengeyter gehet daher im rhum (LH 1566: III,XXVIIb) En taku Rotirarki duh ali falh Vuzhenik tudi emkaj pranga vtej hvali (TPo 1595: III,132).

12 Zgledi kaejo, da je zaporedje izbranih ustreznic spremenljivo. Npr.: Sonder auff jhre weiheyt / gewalt / vnd reychthumb bochen wllen (LH 1566: III,LXXX) temuzh hote le na vojo Modrut, oblat, inu Blagu truzati inu hugati (TPo 1595: III,136).

13 V TPo 1595 se sicer izmenjujejo pogosto rabljene sopomenke prost (168), ledig (66), fraj (47) in sloboden, ki se pojavlja le dvakrat (enkrat v povezavi s fraj: vnnd wlle frey ein (LH 1566: II,CLXIXb) de bi hotel fray ali sloboden biti (TPo 1595: II,286)). Ve-inoma nastopajo v parih. Ledig se npr. v sopomenskem paru pojavlja 51 (ledig inu/ali prost ali prost inu/ali ledig, dvakrat pa tudi v povezavi s fraj). Par ledig inu fraj je npr. Trubar posnel po Lutrovi prevodni predlogi e v novozaveznem prevodu: das sie frey vnd ledig sein sollen (LB 1545: 2060) de te atrene isputimi frai inu ledig (TT 158182: 238). O tekmovalni zaostrenosti med ledig, prost in fraj v Trubarjevih novozaveznih pre-vodih prim. Mere 1990: 167.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

11


(3a) Z dvojno formulo tega tipa je lahko opravljena tudi opazneja besednovrstna oddaljitev od prevodne predloge. Npr.: Gottes on it mench worden [...] er it vns noch neher gefreundet / intemal er au dem fleich vnd blut der Iungfraw Maria geborn it (LH 1566: I,XIXb) je Boshy Syn zhlovik potal [...] on je nam he blihe vrudi ali vhlahti, Potehmal je on is tiga Mesa inu Kry, te Divize Marie, rojen (TPo 1595: I,31).

1.1.2 Pogosti so tudi sopomenski pari, sestavljeni iz domaih poimenovanj. Tudi ti so besednovrstno razlini: samostalniki, glagolski, sestavljeni iz prilastkovnih zvez itd. Npr.: 1. Alo wieget man di Kindlein ein (LH 1566: I,XVIIIb) Taku e letu Diteze yble inu vsopy (TPo 1595: I,30); 2. Denn die wort olten himel vnd erden zerchmelzen (LH 1566: I,XXIIb) Sakaj lete besede bi imejle Nebu inu Semlo resputiti inu reshgati (TPo 1595: I,37); 3. o mag ie ich mit jrem mentelein [...] decken (LH 1566: I,XIX) taku e ona more svojem plazhizhem [prav: plazhizhem] [...] pokriti ali odejti (TPo 1595: I,30); 4. nicht mehr blutig noch trimlich / onder chn / lieblich vnd herrlich it (LH 1566: II,Vb) kateri nej vezh kervau, ni progat, ni ranen, temuzh leip, lubesniu inu zhatit (TPo 1595: II,6); 5. wurde ehr geplaget vnnd gedruckt vom Tyrannen Pharao (LH 1566: II,CLXXXIIII) je bil ilnu inu slu martran inu tlazhen od tiga Tyranna Faraona (TPo 1595: II,311). Trubarjeve glagolske dvojice so za povrh vekrat urejene vidskoparno: v 1. zgledu npr. prvi len para oznauje trajajoe dejanje, drugi pa ciljno dovritev dejanja. Parno lahko nasto-pajo tudi poimenovanja, ki se bolj ali manj pomenskosestavinsko razlikujejo (2. in 3. zgled). V predzadnjem zgledu, kjer so v trilenski niz povezani prilastki, je Trubar z raziritvijo prvega dela s tretjim lenom ustvaril protipomensko uravnoteenost. V zadnjem zgledu je glagolska dvojna formula iz predloge dopolnjena e s prislovno.(1) Na raziritev je domnevno lahko vplivala drugana praktina izkunja, pri-dobljena v domaem okolju, npr. glede naina (kaznovalnega) udarjanja po glavi: vnd die leute getanden / v nit haben nider gekniet / hab er einen auffs maul gechlagen / vnd jn gecholten (LH 1566: I,XIXb) inu ty ludje o tali, inu nejo doli pokleknili, je on [Hudizh] eniga po vtih ali sa uhu, hinil, inu ga je krejgal (TPo 1595: I,31). V prikaz ustveno stopnjevane situacije se vklaplja tudi izbor ekspresivnega glagola initi, ki je bil pred letom 1595 uporabljen le v pesmarici iz leta 1563, torej besedilnozvrstno omejeno in v prav tako nenevtralnem okolju: Ner pred pred Caiphaa pelan, Od niega a uoi vuk vprashan, Tudi ker bi Iogri bili, En hlapez ga vobe shini (*P 1563: 106). (2) Raziritev v domai sopomenski par, sestavljen iz znanih poimenovanj, obi-ajno nima predvsem pojasnjevalne vloge, ima pa stilno, saj zaporedna navedba sopomenk oblikuje uravnoteene dvojne formule. Npr. 1. ie keinen raum hetten in der herberge (LH 1566: I,XVIIIb) ona nejta protora ali mejta imela vErpergah (TPo 1595: I,30); 2. in olcher chwachheyt it ein vnberwindlicher gewalt ver-borgen (LH 1566: II,IIIIb) taku je vaj vener vtakovi slabuti ena nepremogozha oblat ali muzh skrivena (TPo 1595: II,5); 3. o hat doch Gott vns mehr vnd hher geehret (LH 1566: I,XIX) taku je vaj Bug nas vezh inu visokeihi pohtoval ali zhatil(TPo 1595: I,31).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

12


(3) Tudi izrazito kontekstualno vezane rabe je Trubar predstavno priblieval z dodatkom ene ali ve sopomenk, obiajno glagolskih. Npr.: Alo zur kunt: (LH 1566: I,XXVIIb) Taku hkunhti more inu ima eden rezhi (TPo 1595: I,44). Nave-deni zgled kae na parno pojavljanje naklonskih glagolov. Glagol moi je tudi sicer pogosta sestavina razlinih prirednih povezav, zlasti z drugimi naklonskimi glagoli. Npr.: 1. er kan es auch wider nemen (LH 1566: III,LXXVIIb) On je tudi sna inu more supet vseti (TPo 1595: 132); 2. der darff ich wol rhmen (LH 1566: III, LXXXVb) ta e mej inu more dobru hvaliti (TPo 1595: III,146). Med posebej ustaljene povezave spada tudi par znati inu moi. Podobno ustaljene in trdne so tudi zveze sopomenskih rekanjskih glagolov. Npr.: 1. Denn was ie biher geagt / das bleybt in der welt (LH 1566: III,LXXXb) Sakaj kar je ona doehmal govorila inu pravila, tu otane na tem Svejtu (TPo 1595: III,137); 2. das er auch mchte rhmen (LH 1566: I,XX) de bi e on tudi mogel hvaliti, inu rezhi (TPo 1595: I,33); 3. Da trtet vnnd vnterrichtet der En-gel die Weyblein / Chritus ey nit mehr da [...] vnd ie ollen jn in Galilea ehen / vnd befehlen / das ie eilends hingehen / vnd einen Ingern olches verkndigen ollen (LH 1566: II,IIb) Natu ta Angel trohta inu podvuzhy te Shenize rekozh, Chritus nei vezh tukaj [...] vGalilei ga imaio viditi, inu de bi Imeili jiti inu takovu Iogrom onaniti (TPo 1595: II,2). Prvi in drugi zgled kaeta, da je k izoblikovanosti glagolske dvojne formule neredko pripomogel Trubarjev pripis glagola rekanja, ki jasneje napoveduje premi govor.14 Zadnji zgled, kjer je uporabljen rekanjski dele-nik, hkrati kae, da je v Lutrovi prevodni predlogi na premi govor pokazano tudi sobesedilno. Preverjanje irega sobesedila pa razkriva, da pripis glagola lensko uravnovea kasneji izpust ekvivalenta za glagol befehlen, ki sicer modalno barva poroano dogajanje.(4) Obstajajo tudi primeri hkratne iritve razlinih stavnih lenov iste povedi, npr. povedka in prislovnega doloila naina: das der Teuffel ich olt eltzam ver-drehen (LH 1566: I,XXVI) de bi e ta Hudizh vmel taku meihnu inu zudnu [prav: zhudnu]sviti inu potozhiti (TPo 1595: I,42). Pojasnjevalnega in hkrati dopol-nilnega znaaja je tudi naslednja razirjena zveza v Trubarjevem prevodu: Bethle-hem [...] die nicht o vil ehr jhrem Heyland beweyet / das ie jhm jrgend ein multern zur wiege / oder ein banck pfl fr ein ke leyhet (LH 1566: I,XVIIIb) Betlehem [...] nej tulikajn zaty [prav: zhaty] vojmu Isvelizharju iskasalu, de njemu kej enih nizhiz ksybeli, ali kej en vsinat polhter, ali en lamni hakel keni vaikuhnizi ne posodi (TPo 1595: I,30). Zgled kae, da je nemka zveza ein banck pfl potrebova-la prilagoditveno in hkrati predstavno priblianost. (5) Tudi kompleksneje besedilne preureditve in hkrati oddaljitve od prevodne predloge pogosto zadevajo uporabo dvojnih formul: npr. vpeljavo nove (prislovne) in opustitev v predlogi zapisane (glagolske). Npr.: Das heit ja tieff ich demti-gen / vnd herunter laen (LH 1566: I,XIXb) Tu e pravi ja globoku inu Visoku ponihati (TPo 1595: I,32).

14 Podobne primere, prav tako razlikovalne glede na nemko prevodno predlogo, je mogoe zaslediti v Dalmatinovi Bibliji. Prim. Mere 2009: 47, 80.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

13


1.2 Drobne razlike med prevodoma ustvarjajo tudi tevilni drugi Trubarjevi do-datki (npr. raziritev prilastkovne zveze), ki so prav tako posledica prizadevanja, da bi bila vsebina razumljiva in da bi povedano doseglo eleni uinek. Mestoma je z njimi opazno stopnjevana ekspresivnost. Npr.: denn die verfluchte art henget vns allen natrlich an (LH 1566: I,XXVII) Sakaj leta prekleta huda shega po naturi na nas visi (TPo 1595: I,44). Podaljanje natevalnih nizov je vekrat povezano s svobodnejo izbiro po-sameznih ekvivalentov. V sledeem primeru se je Trubar odloil celo za ekspresiv-neje nadomestne izraze: leute [...] die am Geyte arm ind / das it / die engtige / bekmmertehertzen haben (LH 1566: II,CLXXXIIb) ludje, kateri o na Duhu vbosi, tuje, kateri tynena, kumrana inu shalotna erza imajo (TPo 1595: II,309). Vzorne zglede je mogoe poiskati tudi za pomnoenost modalnih elemen-tov. Npr.: vnd wolte ie leyden(LH 1566: III,LXXX) inu bi nje hotel rad terpejti inu viditi (TPo 1595: III,136).15 Na rahljanje modalne doloenosti kaejo primeri parnega nastopanja glagolov, ki izraajo razlien odnos do dejanja: denn Gott kan jn nit leyden (LH 1566: III,LXXXI) Sakaj Bug nje ne hozhe inu ne more terpejti (TPo 1595: III,137). Opazni so tudi primeri poudarjanja osebnega odnosa do sporo-ane vsebine: npr. Vnnd zwar thuts die welt redlich (LH 1566: III,LXXXIIIIb) je rejs, ta Svejt je tudi gvihnu tury (TPo 1595: III,144).

1.2.1 Med znailne Trubarjeve dodatke se pogosto uvrajo prilastki in lenki:

LH 1566 (I,XXII)

Solchs mag vol ein gedancken oder war ein

TPo 1595 (I,35)

Takovu more dobru ena negvihna misal, ali rejs biti

1.2.2 Trubar je po lastni presoji posamezne elemente bodisi dodajal ali izpual. Ve primerov kae, da je izpual ekspresivneje vsebinske elemente, dodajal pa je npr. okoliinska doloila, ponavljal e omenjene osebke, vkljueval predmete, zamenje-val zaimke s konkretnejimi samostalniki vse z namenom, da bi ohranjal v zavesti osnovna dejstva in vzdreval predstavo. Npr.: 1. Da nun dieelben zwen Inger eylend wider nach Ierualem rennen / vnd den andern verkndigen wllen / was jhnen bege-gnet ey [...] vnd ie olches ich verwundern / vnd doch noch nit alle glauben knnen (TH 1566: II,IIIa) Kadar vhe taita dva mlaiha ta supet vIerualem tekla, inu tem drugim osnanila, tu, kar e je nyma vEmaui pergudilu [...] so e ty Iogri takoviga sazhudjli, ali vai nekateri vmei nymi, tem beedam, neo verovali (TPo 1595: II,2); 2. Ietzt bechleut ie / die liebe Iungfraw / vnd inget zu letzt von der grten gnad (LH 1566: III,LXXXb) Sdaj dokonja nje peisen ta luba Diviza, inu poje hpulednimu od te velike gnade (TPo 1595: III,137); 3. Denn die umma dauon / it die (LH 1566: II,CLXXXIb) Sakaj ta umma tiga Evangelia je leta (TPo 1595: II,307). Prvi zgled hkrati kae tudi na doseganje iste informativnosti z razlinimi sredstvi: nit alle ne-

15 Na kopienje naklonskih izrazov ob pogojniku, kar se razkriva kot znailnost slovenske-ga knjinega jezika 16. stoletja, je bilo e opozorjeno (Mere 2009: 101).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

14


kateri vmei nymi. Luter je tevilno omejitev nosilcev stanja dosegel z zoitvijo celo-te, Trubar nasprotno z izloitvijo manje skupine. Zaslediti pa je mogoe tudi manj jasne nadomestitve. V nemki razliici od-lomka iz Lukovega evangelija je npr. omenjen Jezus, ki ga je Trubar v sloven-skem prevodu nadomestil z manj dolonim on. Na zamenjavo je verjetno vplivalo preprianje, da je odlomek iz evangelija, ki ga ob vkljuitvi v postilo ni dodatno prirejal, dovolj znan in da bi med bralci postile teko prilo do neprepoznavanja oz. napane identifikacije udeleencev dogajanja: Vnnd Ieus prach zu jn (LH 1566: III,LXXXII) On pak je rekal knym (TPo 1595: III,139).

1.2.3 Boljemu razumevanju vsebine so bili namenjeni tudi dalji vrivki. Npr.: 1. Alo wrd olch bilde / wo es recht im hertzen were / inn eim augenblick / alle grewliche Exempel des zorns Gottes verchmeltzen (TH 1566: I,XXIIb) Ia leta pild de je Bohy Syn zhlovik potal, kadar bi on prav verzi bil, bi on uvenim hipu, ve groovite Exemple tiga erda Boshyga retupil (TPo 1595: I,36); 2. o ein reiche materi its (TH 1566: II,IIb) taku ena bogata materia inu Vuk je ta articul od tiga gori vtaienja nahiga GOSPVDA Ieua Chritua (TPo 1595: II,2); 3. Vberihet alo das pil / vnd vergreifft ich an der peron (LH 1566: II,IIII) Satiga volo Pre-gleda inu gubi ta Smert to ygro, inu e na tej Peroni Chritueue [...] ama viame, kir ie na toito perono krivu egla (TPo 1595: II,4); 4. lauffen ie mit hauffen vom Grab / einer da / der ander dort hinau (TH 1566: II,IIb) o ony shaufnom od Groba tekli, edan emkai ta drugi tjakaj, kamer je veidil inu mogel (TPo 1595: II,2). Predzadnji zgled kae na Trubarjevo premiljeno, vestopenjsko raziritev prevoda. Dostavek v zadnjem zgledu je domnevno rezultat uveljavljene rabe. Tru-bar je s tovrstnimi raziritvami odstranjeval monosti za napano razumevanje be-sedila, ki bi ga lahko povzroilo morebitno popuanje pozornosti. Neredke so pojasnjevalne raziritve, izpeljane s pomojo navezave tipa tu je:16 knnen derhalb nimmermehr auff einen grnen zweig zu itzen kommen (LH 1566: II,CLXXXII) ne mogo sa tiga volo nikuli vezh na eno seleno vejezo priti, tu je, ony nemajo vshytka, shegna, rezhe ni dravia imejti (TPo 1595: II,308). Z enostransko ponovitvijo dela zloene povedi (kot prilastkovega odvisnika in kot dela vezalnega priredja) je ustvarjen stilno uinkoviti refren: Chritus hat augetilget die hand chrifft / welche durch das geetz enttunde / vnd wider vns war / die elbe hat er weg gethan (TH 1566: II,IIII) Chritus je isbrisal, nashe roke pimu, kateru je upar nas bilu, kateru je vtalu kusi potave, inu je upar nas bilu, inu je tuitu is rejde prozh djal (TPo 1595: II,4).

1.2.4 eprav je mogoe opaziti veliko mest, kjer je Trubar z izpustom ekspresivnejih izrazov (npr. pridevnikov, prislovov) ali z njihovo nadomestitvijo s pomensko blajim izrazom ustveno nevtraliziral prevod, so tudi mesta, kjer je nasprotno pripoved inten-ziviral z dodatkom ustveno ojaevalnega pridevnika. Npr.: 1. ie [...] ein ondern

16 Na dejstvo, da je zveza znailna sestavina Trubarjeve gradnje stavkov in odstavkov ter njego-ve retorike, je opozorila B. Pogorelec (1972: 311312). Na pogosto Trubarjevo rabo retorine oblike (de)finitio, izpeljane s pomojo uvajalne zveze tu je, opozarja tudi Ahai (2007: 305).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

15


toltz vnd mut hat (LH 1566: III,LXXVII) ona [...] eno usebno dobro volo inu veselu erze ima (TPo 1595: III,131); 2. die verfluchte art (LH 1566: I,XXVII) leta prekleta huda shega (TPo 1595: I,44). Navajanje ve priblinih ustreznic je lahko tudi rezultat iskanja primernega ekvivalenta. Npr.: It es aber nit ein verdrielicher handel (LH 1566: I,XX) Nej li onu pak ena garda ramotna reizh (TPo 1595: I,32).(1) Med dodanimi prislovnimi doloili, znailnimi za Trubarja, izstopa tudi zve-za od smerti gori vstati, ki jo je v prehodni razliici gori obuditi (koga) od smrti uporabljal e v najzgodnejih biblijskih prevodih (prim. Mere 1990: 175). Dodatek od smrti je hkrati izkljueval sleherno dvoumnost glede Kristusovega dejanja in njegove enkratnosti. Npr.: Chritus ey nit mehr da / er ey auffertanden (LH 1566: II,IIb) Chritus nei vezh tukaj, temuzh je od Smerti gori vtal (TPo 1595: II,2).

1.2.5 Med znailne Trubarjeve raziritve spada tudi dodani prevod latinskega cita-ta, ki ga Luter ni vkljuil: Vnd dennoch it auch in olchem Kirchenregiment ein or-dnung / vnd vntercheid / der da heyt: Differentia donorum, ed non potetatis (LH 1566: III,LXXXIIIb) Inu je vener tudi vtakovim Cerkounim Regimentu ena or-dninga inu reslotik, kateri bode imenovan: Differentia donorum, ed non potetatis, tu je teh darou en reslotik, nikar pak te oblati (TPo 1595: III,143). Drugovrstna prevodna oddaljitev je nadomestitev latinskega citata s prevodom, razumljivim do-maim bralcem: Widerumb helt ie es fr ein elig ding / wo olche angt vnd anfe-chtung nit it / da mens oluta curis it (LH 1566: II,CLXXXII) spetnasaj je vejt dershy sa eno rezhno rejzh, kir takove britkuti, shaloti, reve ali iskuhnjave nej, inu je tu erze ali misal pres karbi (TPo 1595: II,308).

2 Primeriopuanja dvojnih in trojnih formul oz. daljih, velenskih nizov ter nadomeanja sopomenskih ali blizupomenskih parov in nizov bodisi z enim samim poimenovanjem (najpogosteje glagolskim, lahko tudi samostalnikim, pridevnikim, opisnim itd.) ali s lensko okrajanim, so veliko redkeji, vendar kot vrsta prevodne korekture vseeno opazni. Npr.: 1. Soches wrde vns bewegen vnd treiben / das wir von hertzen auch wrden andern leuten gern helffen vnd dienen (LH 1566: I,XXb) Takovu bi nas gnalu, de bi my is erza tudi drugim ludem radi pomagali, inu lushili (TPo 1595: I,33); 2. Das lae ein chrcklich / jemmerlich vnd grewlich teuffels reich ein (LH 1566: I,XXI) Tu ti puti enu trahnu, inu grosovitu Hudizhevu krajletvu biti (TPo 1595: I,34); 3. Di it der rechte / hchte / vnnd bete trot / da man Gottes gnade vnnd barmhertzigkeit gantz eigentlich vnd gevi prfen kan (LH 1566: I,XXIIIIb) Tu je ta pravi, nar visokeihi, inu nar bulhi troht, kadar e more Boshja Gnada imeiti (TPo 1595: I,39); 4. di liedlein oder geang verkeren (LH 1566: I,XXVI) leto Peiam preverniti (TPo 1595: I,42); 5. die lehr des heutigen Euangelij fein gantz faen (LH 1566: III,LXXVII) ta Vuk tiga danahniga Evan-gelia kratku sapopati (TPo 1595: III,131); 6. er knne die bete vnnd hchte kunt (LH 1566: III,LXXXVb) on sna to nar bulho kunht (TPo 1595: III,146); 7. Ehr vnd lob ey [...] meinem gewalt / gunt / kunt / rc. (LH 1566: I,XXVIIb) Zhat inu hvala bodi letukaj [...] mojej Oblati, kunhti, &c. (TPo 1595: I,45). V 2. zgledu je po presoji prevajalca izpadla informativno manj obremenjena in pogreljiva enota. V

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

16


3. zgledu je mogoe opaziti znatno skrajavo zadnjih dveh, besednovrstno razlinih dvolenskih stavnih delov: predmeta, ki je sestavni del zgradbe z nedolonim zaim-kom man (slednji nastopa v vlogi splonega vrilca dejanja),17 ter prislovnega doloila naina iz istega stavka, saj je v trpni zgradbi, uporabljeni v Trubarjevem prevodu, predmet iz predloge pretvorjen v enolenski osebek, prislovnega doloila naina pa ni. etrti zgled kae, da je na izpust enega od lenov para lahko vplival premislek o njuni pomenski neizenaenosti, saj par sestavljata manjalnica in nemanjalnica. V 5. zgledu je opravljen rahel odmik od predloge. Navzven ga napoveduje nadomesti-tev dveh prislovov z enim samim, ki ne more pomensko ustrezno nadomeati obeh, saj eden dejanje oznauje kakovostno, drugi pa koliinsko. Predzadnji zgled kae na okrajanje zveze, ki bi v celoti prevzeta ne zvenela enako uglajeno kot pri Lutru. V zadnjem zgledu se Lutrov trilenski niz izteka z glasovno delno prekrivnima lenoma, esar Trubar ni mogel ponoviti niti z izpustom srednjega lena niti z druganimi sred-stvi. Vzrok za skrajavo je lahko bila tudi teje prevedljiva sopomenka. Zaradi obilice Trubarjevih lastnih dvojnih formul pa tovrstne opustitve ne izstopajo. Nekateri enolensko nadomeeni sopomenski pari iz predloge pa so kot vzorni model aktivno upotevani drugje. Npr.: nutz vnd brauch kot vzorec za nuc inu prid (Ich rede aber noch nit von dem nutz vnd brauch (LH 1566: I,XXII) Iet pak he negovorim od tiga prida(TPo 1595: I,35); wer Gottes wort fleiig hret / der hat zwen groe vortheyl (LH 1566: II,XCb) kateri Boshjo besedo poluha, ta ima dva velika nuza ali prida (TPo 1595: II,151)).18

2.1 Nekaj elementov z izrazitejo ustveno konotacijo iz Lutrove predloge je Trubar opustil. Na tovrstno prakso poleg e navedenih primerov19 kaejo tudi naslednji: 1. Nu aber / ingen lieben Engel (LH 1566: I,XXVII) Nu pak, pojo ty Angeli (TPo 1595: I,44); 2. Was it die welt anders denn die leydige Helle (LH 1566: I,XXVIIb) Kaj je ta sveit drusiga, kakor ta Pakal (TPo 1595: I,45). Isti pridevniki ob istih odnosnicah so bili opueni vekrat, ne pa vedno. Trubar je opual tudi prislove: 1. das wir auff erden ollen fein brderlich vnter einander leben (LH 1566: I,XXVIII) de na Semli bratouku mej abo shivejmo (TPo 1595: I,46); 2. Da [...] vnterrichtet der Engel die Weib-lein / Chritus ey nit mehr da [...] ie ollen jn in Galilea ehen / vnd befehlen / das ie eilends hingehen (LH 1566: II,IIb) ta Angel [...] podvuzhy te Shenize rekozh, Chritus nei vezh tukaj [...] vGalilei ga imaio viditi / inu de bi Imeili jiti (TPo 1595: II,2).

2.1.1 Nasprotno pa so bile zmerjavke pogosto zvesto prevedene in hkrati posnete po predlogi. Npr.: 1. Pfuj dich an (LH 1566: I,XIXa) Pfuj te bodi (TPo 1595: I,31); 2. Du grober chelm (LH 1566: I,XIXb) Ti grobi helm (TPo 1595: I,31). Prvi primer kae, da je bila ohranjena celo vezava.

17 Strukture z nedolonim zaimkom man v nemini lahko nastopajo v vlogi paralel trpnih zgradb, saj so vanje pod doloenimi pogoji tudi pretvorljive. Prim. Helbig Buscha 1996: 185186; Muster enur 1998: 166167.

18 Samostalnika nuc in prid se v TPo 1595 45 pojavljata v paru. Obiajna je razvrstitev nuc inu/ali prid, obrnjena pa je redkeja.

19 Prim. razdelek 1.2.2 in drugod.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

17


3 Razlike, ki se primerjalno kaejo med nemko prevodno predlogo in Trubar-jevim prevodom, je mogoe opazovati tudi po jezikovnih ravninah.

3.1 Pogoste in opazne so razlikegledeizbirebesedja, zlasti tiste, ki so doloene z besedotvorno razlinostjo jezikov.20

3.1.1 Prevodne ustreznice za znailne nemke samostalnike zloenke predstavlja nekaj znanih tipov besednozveznih nadomestil.21 Npr.: in den ktal (LH 1566: I,XVIIIb) vto kravjo htalo (TPo 1595: I,30); betgewand (LH 1566: I,XX) potelniga gvanta (TPo 1595: I,32); die Engelpredig (LH 1566: I,XXVb) leta Angelka Pridiga (TPo 1595: I,41). V navedenih zgledih nemke zloenke nadome-ajo zveze prilastka in odnosnice. Prilastek ustreza prvemu delu zloenke. Druga-no reitev izkazujeta naslednji prevodni mesti: Mit dier verfluchten ehrucht (LH 1566: I,XXVII) Sleto prekleto bolesanjo po zhati (TPo 1595: I,41); nothelffer (LH 1566: III,LXXX) pomozhnik is nadlug (TPo 1595: III,137). V obeh prime-rih prvi (samostalniki) len nemke zloenke v Trubarjevem prevodu nadomea zapostavljena predlona zveza.(1) Na prevajalske zadrege svojsko kaejo samostalniki kalki tipa rokepimu za handchrift, saj se je Trubar zadovoljil s sestavinskim prevajanjem in ni sku-al iskati drugega sopomenskega nadomestila. Na rahlo oddaljevanje od predloge obasno kae loen zapis sestavin, ki omogoa tudi njihovo loeno sobesedilno vkljuevanje. Npr.: Die handchrifft [...] enttehet durchs geetz (LH 1566: II,IIII) Letu rokepimu [...] vtane kusi to Potavo (TPo 1595: II,5); die nde vnd die handchrifft / die vns vberweyet (LH 1595: II,IIII) ta Greih inu te Roke pimu, kateru nas previha (TPo 1595: II,5).(2) O prevodnih razhajanjih, ki jih predstavlja izbira manjalnice namesto izho-dinega samostalnika v prevodni predlogi ali obratno, prim. Mere 2010: zlasti 5960. Npr.: 1. Di tcklein ollen wir auffs erte von dier gechicht mercken (LH 1566: I,XX) Leta shtuk imamo my hpervimu od letiga djainja merkati (TPo 1595: I,32); 2. auff einen grnen zweig (LH 1566: II,CLXXXII) na eno seleno vejezo(TPo 1595: II,308). Tudi nadomeanje manjalnic z nemanjalnimi tvorjen-kami je mogoe uvrati v sklop zmanjevanja ekspresivnih elementov.

20 Na skladnosti in razlike v besedotvorno-pomenskem sestavu slovenskega, latinskega in nemkega jezika, ki jih je odkrila primerjalno zasnovana analiza besedotvornih vzorcev v prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in v njihovih prevodnih zgledih, na ve mestih opozarja M. Oroen (1996: 151152 (o Trubarjevem nainu prevajanja) in 246247 (o Dalmatinovem nainu)).

21 O tipih slovenskih ustreznic (enobesednih in besednozveznih) za nemke samostalnike zloenke v Megiserjevem slovarju (npr. Rebblat tertin lit, vinske terte lyt, lyt od ter-te) iz leta 1744 prim. Oroen 2003: 203205. A. Vidovi Muha (1997: 3954) je iste tipe ugotavljala pri analizi slovenskih ustreznic za nemke zloenke v Gutsmanovem slovarju (1789) in jih razvrala glede stopnje vraenosti v slovenski jezikovni sistem (npr. Braut-bett nevestna postel, Windschade koda od vetra).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

18


3.1.2 Tudi nemke pridevnike zloenke so neredko nadomeene z ustrezno te-vilnim nizom ustreznic sestavin prevajane tvorjenke: Alo it es hie mit dier heyli-gen / freudenreychen geburt (LH 1566: I,XXb) Taku je onu letukaj sletim vetim, veseljm, bogatim rojtvum (TPo 1595: I,33).

3.1.3 Razlike se neizogibno kaejo tudi pri prevajanju nemkih glagolskih zloenk, saj istovrstnih slovenina nima. Trubar je npr. kot nadomestilo za nemki loljivo sestavljeni glagol liebgewinnen uporabil zvezo za ljubo imeti: Denn da were nicht wunder / wenn wir gleich ont nichts dauon hetten / das wir menchen vnter einan-der vns o lieb olten gewinnen / das eins das ander fr liebe / wie man agt / freen olt (LH 1595: I,XXII) Sakaj tukaj bi ne bilu zhudu, kadar bi my lih icer nihter od tiga nejmejli, de bi e my zhloveki mej abo taku sa lubu imejli imejti, de bi eden tiga drusiga od lubeni, kakor e pravi, imel nejti (TPo 1595: I,35). Navedeni zgled kae tudi na Trubarjevo hoteno izbiro manj ekspresivnega glagola za oznako love-kega ravnanja: fressen snesti.(1) Spremenjeno izbiro si je pogosto mogoe razlagati kot posledico razlinega besednega inventarja obeh jezikov, ire pogojenega z njuno razlinostjo. Npr.: das die krigknecht [...] olcher auffertehung nit jnnen werden (LH 1566: II,IIb) de ty sholnerji [...] ta koviga Gorivtajenia ne o svejdili (TPo 1595: II,2).

3.1.4 Natete nadomestitve nemkih samostalnikih, pridevnikih in glagolskih zloenk z besednozveznimi nadomestili so jezikovnosistemska korektura, ki jo terja drugaen ustroj slovenskega jezika.

3.1.5 Trubarjev prevod je tudi v poznih ivljenjskih letih, dale od domovine in ob oslabeli izkunji ive vsakdanje (slovenske) govorice zaradi dolgoletne od-sotnosti napredoval in uspeval tudi po zaslugi kalkiranega prevajanja. Z njim je Trubar premagoval veje ubeseditvene zadrege. Med dodobra uveljavljene kalke spada prevajanje zveze vorhanden sein s sestavinskim prevodom biti pred rokami (prim. Novak 2004: 186).(1) Za tevilne kalkirane glagole s prislovno sestavino v vlogi predpone velja, da Lutrova predloga izbire ni neposredno spodbujala. Trubarjeva izbira dokazuje njihovo vraenost v rabo.22 Npr.: 1. Da es nu am Sontag [...] ehr fr it / das die morgenrte jetzt daher wil treichen (LH 1566: II,IIb) Kadar je onu vhe vNedello [...] cilu gudo billu, inu ta sarja daj ie Imela gori jit (TPo 1595: II,2); 2. das wir menchen auch ollen frhlich ein / vnnd olche gnad mit danck annemen (LH 1566: I,XXIII) de bi my zhloveki tudi imejli veseli biti, inu takovo Gnado shvalo gori vseti (TPo 1595: I,37). V isto skupino je mogoe uvrati tudi glagol antikati, ki na ustreznem mestu Lutrove postile nima tvorbeno enakovredne oz. izbirno su-gestivne ustreznice: Der Hitori halb hat es o zugangen (LH 1566: II,II) Kar pak to Hitorio antizhe e je taku godilu (TPo 1595: II,1).(2) Na uresnienost celotne palete monosti, ki sega od skladne izbire glagolskih zloenk do samo enostranske slednja spet dokazuje bodisi uveljavljenost kalkov

22 Prim. Mere 2009: 129141.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

19


ali tvorbeno premiljene in prav tako uveljavljene odmike od nje , kaejo tudi primeri nadomestne izbire predponskih glagolov. Tudi te je Trubar pogosto vpletal v glagolske dvojne formule kot sopomenke oz. nadomestila kalkov: Npr.: 1. da der Engel vom himel herab kommen / vnnd den tein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,IIb) kadar je ta Angel od Neba prihal, inu ta kamen od Groba odvalil (TPo 1595: II,2); 2. Das heyt hinweg geworffen allerley lehr vnd Religion (LH 1566: I,XXVb) Tu e pravi ve hlaht Vukuve inu Vere aputitt inu sauvrezhi (TPo 1595: I,41). Nekatere nemke glagolske tvorjenke je Trubar predponsko in priponsko po-domail. Med besedne prispevke njegovega prevoda Hine postile spadata tudi glagol pognadati in delenik pognadan. Npr.: Gott hat ie begnadet (LH 1566: III,LXXIX) Bug je njo pognadal (TPo 1595: III,134). (3) Za izraanje soasnih dejanj je Trubar namesto nedolonika v predlogi pogo-sto izbral delenik: DER Herr Iheus ahe einen menchen am Zoll itzen (LH 1566: III,LXXXV) GOSPVD Ieus je vidil eniga zhlovka na zolu idezhiga (TPo1595: III,145).

3.1.6 V niz kalkirano prevedenih struktur spadajo tudi prislovne, med katerimi po pogostosti izstopa naslednja: Widerumb gibt er armen leuten offt groes glck (LH 1566: III,LXXX) supet nasaj on da vbosim ludem zhetu veliko rezho (TPo 1595: III,136).

3.1.7 Svobodneji prevod je Trubarju omogoala tudi izbira medmetov in lenkov. Mestoma se je odloal tudi za drugo, za slovensko rabo bolj znailno navezovalno ali vsebinsko povezovalno sredstvo: Sihe / die zwey Eheleutlin ind in einem fremb-den land (LH 1566: I,XVIII) Sakaj, leta dva Sakoinika ta uveni ptuji Desheli (TPo 1595: I,30).

3.1.8 V TPo 1595 je mogoe zaslediti ve na novo prevzetih izrazov, ki izkazu-jejo le najnujnejo prilagoditev slovenskemu besedotvornemu in oblikoslovnemu sistemu. Npr.: gleichmeiges recht gehen laen (LH 1566: III,LXXXIII) eno glihomasno praudo inu pravizo vem glih oditi (TPo 1595: III,141).23

3.2 Oblikoslovne razlike.Nekatere prevodne razlike je mogoe opredeljevati kot oblikoslovne.

3.2.1 Izbira ednine namesto mnoine je praviloma individualna in ne jezikovno po-gojena. Ve primerov pa kae na enostranski izbor skupnega poimenovanja v ednini nasproti mnoinski rabi. Npr.: 1. Denn alo theylet Marcus die tunde vnnd zeyt (LH 1566: II,IIb) Sakai taku dily S. Marcus te ure inu zhae (TPo 1595: II,1); 2. So ihet man an vnerm Adel (LH 1566: II,IIIb) Taku e vidi na nahih Shlahtnikih (TPo 1595: II,3).

23 O besednozakladnem prispevku postil, tudi TPo 1595, ocenjevanem v okviru slovenske-ga knjinega jezika 16. stoletja, prim. Mere 2007.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

20


(1) Nasprotno pa je Lutrova izbira mnoinske oblike mench menchen tudi Trubarja usmerjala k izbiri mnoinske oblike zhloveki in le redko k danes uvelja-vljeni drugokorenski razliici ljudje.24 Slednja se obiajno pojavlja kot prevodna ustreznica za leute ali kot najpogosteje nadomestilo za nedoloni zaimek man.25 Npr.: 1. das wir menchen auch ollen frhlich ein (LH 1566: I,XXIII) de bi my zhloveki tudi imejli veseli biti (TPo 1595: I,37); 2. Darumb olten olche leute ha vnd neyd fallen laen (LH 1566: I,CXVI) Satu imajo taki Ludje nid inu ourahtvu putiti pati (TPo 1595: I,196).

3.2.2 Opaeno je e bilo (Mere 2007: 8081), da je Trubar nadomeal iz nemi-ne prevzete, pregibno rabljene pridevnike z nepregibno rabljenimi. Npr.: mit dem groben Klotz (LH 1566: I,XXVII) stejm grob painom (TPo 1595: I,44); mit der ubtilen Abgtterey (LH 1566: I,XXVII) stm ubtil Malikovaujem [prav: Mali-kovanjem] (TPo 1595: I,44); Das it die dritte leye / das man ein frlichen / freydi-gen / trotzigen mut habe (LH 1566: I,XXVIIIb) Tu je ta tretja Verta ali tava de ludje eno veselo, frajdig, truzig misal imajo (TPo 1595: I,46).

3.2.3 Znani in priakovani so popravki vidskega znaaja oz. vidsko premiljena izbira glagolov. Npr.: 1. wie geagt (LH 1566: I,XX) koker je proprei prauvle-nu (TPo 1595: I,32); 2. auff das wir nit allein am exempel der Iungfrawen Mari-en zucht / demut vnd glauben lernen / ondern auch au jrer predig lernen (LH 1566: III,LXXVII) de e my nikar le na tem Exempli te Divize Marie pohteinja, pohleuzhine inu vere navuzhimo, temuzh e tudi is nje Pridige vuzhimo (TPo 1595: III,131). Zaslediti pa je mogoe tudi redke vidsko manj premiljene popravke. Npr.: der hre nur bey zeyt auff ein Chrit zu ein (LH 1566: II,CLXXXIII) ta le per redu nehaj en Karzhenik potati (TPo 1595: II,310).(1) Zaznati je mogoe tudi nekaj korektur asovne predstavitve dogajanja. Tru-bar ponekod ponuja drugane reitve, tipine za slovenski in neredko tudi za neka-tere druge slovanske jezike. Npr.: Denn alle [...] werden agen (LH 1566: I,XXVII) Sakaj vy ty [...] poreko (TPo 1595: I,44).26(2) Razlika med predlogo in prevodom je vekrat tudi v izbiri tvornika na eni in trpnika na drugi strani. Npr.: Man plagt / dringt vnnd treybt ie o lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu resshaleni, de e plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310).(3) Jezikovna razlinost pogosto odseva tudi v vezavni neenakosti glagolov,e-prav niso redki primeri kalkirane, to je ne vedno med domaimi monostmi izbrane vezave. V primeru ohranjene, po navadi nemkega jezika posnete vezave pa do

24 V sodobnem slovenskem knjinem jeziku je uveljavljena tevilska paradigma lovek (dva) loveka ljudje (prim. SP 2001: 432). Toporii sklanjatveno kombinacijo lovek ljudje omenja kot zgled za nadomestno osnovo (Toporii 1992: 115).

25 Prim. razdelek 3.3.3.26 Ustaljeno nemko izraanje futura (sedanjika oblika glagola werden + nedolonik) v

navedenem primeru nadomea sedanjika oblika dovrnega rekanjskega glagola, sesta-vljenega s predpono po- (o rabi dovrnih glagolov s predono po- za izraanje futura v slovenski jezikovni zgodovini prim. Oroen 2003: 20, 25).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

21


razlik prihaja zaradi doslednosti navajanja predlogov. Npr.: Als denn kant du zu nd / tod vnd Teuffel agen (LH 1566: II,Vb) Tedaj ti moreh kgreihu, kSmerti inu kHudizhu rezhi (TPo 1595: II,7).

3.3 Skladenjskepreureditve. Na dobro poznavanje vsebine ter izraznih mono-sti izhodinega in ciljnega jezika kaejo tiste skladenjske preureditve, ki ne spre-minjajo informativnosti besedila. Obstajajo pa tudi take, ki kaejo na prevajalev zavesten poseg v vsebino: obiajno s podomaevalnimi, ponazarjalnimi ali dopol-njevalnimi raziritvami.

3.3.1 V prvo skupino npr. spada preureditev zaporedja delov povedi: Vnd wir ind die aller ellendeten menchen / o wir allein in diem leben auf Chritum hoffen (LH 1566: II,III) Aku my le vletim lebni na Chritua vupamo, taku mo my ty nar reunihi mej vemi zhloveki (TPo 1595: II,3). V navedenem zgledu sta sestavini po-gojnega podredja v nemki predlogi in v slovenskem prevodu nasprotno razvreni.

3.3.2 Jezikovnosistemske narave je tudi razlino izraanje zanikanja:v nemini z loeno nikalnico, v slovenini z dvema z loeno, besedno izraeno, in s stino pisano nikalnico. Npr.: 1. Solt denn vns olches nit erweychen / das wir [...] nicht o vnter einander verachteten vnd neydeten (LH 1566: I,XXII) Ter ne imejlu bi nas takovu omezhiti, de bi my [...] e nikar taku mej abo neferrahtali inu ne nydali? (TPo 1595: I,35); 2. Waru die Kirch kein weltlichen zwang oder gewalt hab (LH 1566: III,LXXXIII) Sakaj ta Cerkou obeniga povitniga permorovainja ali oblati nejma (TPo 1595: III,142); 3. o es hren vnd wien / vnd doch nicht achten (LH 1566: I,XXIIb) kateri je poluhajo inu vejdo, inu vaj tu a nihter ne htimajo (TPo 1595: I,37). Prevod hkrati kae, da se kot prevodne ustreznice pogosto uporabljajo v rabo trdno vrasle prevzete besede, ki jih domae sopomenke niso uspele izpodriniti.

3.3.3 Med nadomestitve, ki so pogojene z razlinostjo nemine in slovenine, spadajo zamenjave nedolonega zaimka man, ki najpogosteje nastopa s pomenom splone veljavnosti, s konkretnejimi poimenovanji.27 V Trubarjevem jeziku ga naj-pogosteje zamenjujejo: mnoinski samostalnik ljudje, osebni zaimek mi, nedoloni zaimek eden itd.28 Npr.: 1. Got ol man dancken fr die groe ehre / das er mench it worden (LH 1566: I,XIX) Ludje imajo Boga sahvaliti sa to veliko zhat, de je on zhlovik potal (TPo 1595: I,31); 2. Darumb its hoch von nten / das man Gott von hertzen bitte (LH 1566: I,XXVI) Satu je onu visoku potreba, de my Boga is erza prosimo (TPo 1595: I,42). Tovrstne nadomestitve so zelo pogoste tudi pri robnih opombah, saj je z vsebinsko shematizacijo, v katero spada tudi sploni osebek, odprt prostor zanje: Wie man ich mench werdung Chriti trten ol(LH 1566: I,XXIb) Koku bi e ludje tiga zhlovetva Chritueviga imejli trohtati (TPo 1595: I,34). Poziv, izraen z obliko za drugo osebo, je Trubar usmeril na nedolono

27 Prim. Helbig Buscha 1996: 259260.28 O nainih izraanja splonega vrilca dejanja v slovenskem knjinem jeziku prim. Topo-

rii 2000: 357, 606.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

22


tretjo osebo: Man ehe Bapt (LH 1566: I,XXVII) Pogledaj eden na Papeha inu Shkoffe (TPo 1595: I,44). Zamenjavo utrjujejo ponovitve. Premik glede naina iz-raanja osebka lahko spremljajo tudi druge prevodne razlike, kakrna je zamenjava prislovnih doloil: prislovnega doloila naina (langam) s prislovnim doloilom asa (kanu), ki hkrati zaobsega razmerje med vzrokom in posledico: da wirt mans langam thun (LH 1566: II,V) tukaj ga bodo ludje kanu turili (TPo 1595: II,6).

3.3.4 Lutrova in nadomestna Trubarjeva prislovna doloila kraja se neredko raz-likujejo po prislovni sestavini, kar razodeva razlino predstavo glede usmerjenosti dejanja, npr. prostorsko proti povrinski. Npr.: 1. wie Chritus Ieus Gottes Son / in die welt geborn ey (LH 1566: I,XXb) koku je Chritus Ieus Boshy Syn, na leta Svejt rojen (TPo 1595: I,33); 2. Denn o gehets in der welt (LH 1566: I,XXVIII) Sakaj taku onu gre na tem svejtu (TPo 1595: I,45). Razlika ostaja, etudi se menjajo vpraanja, ki se nanaajajo na mesto ali prostor dogajanja: kje? oz. kam? V tevilnih drugih primerih se prevoda kljub pomenski iznaenosti prislov-nega doloila kraja pogosto razhajata po predloni vezavi, znailni za prevodno sooana jezika. Npr.: 1. das droben zur rechten Gottes it (LH 1566: I,XXIIb) ka-teru je osgoraj na Denizi Boshy (TPo 1595: I,36); 2. Derhalb mgen wir [...] von hertzen bitten (LH 1566: I,XXVIb) Satiga volo moramo [...] is erza prositi (TPo 1595: I,43). Na skrb za doseganje jasne predstave z jezikovnimi sredstvi kae tudi Trubarjevo nizanje monih predlonih zvez, ki presega Lutrov predlog: Denn o die gaben zur hoffart olten (LH 1566: I,XXV) Sakaj kadar bi ty Daruvi na offert inu Kofferti imejli oberneni biti (TPo 1595: I,40). Nadomeane in nadomestne predlo-ne zveze, ki so v prevodnem razmerju oznaevanja izhodia in cilja glagolskega dejanja, so znailne za oba jezika. V nakazani smeri se pogosto izmenjujejo. Z razlinimi predlonimi zvezami so izraena tudi prislovna doloila naina: das wir von hertzen einander liebeten (LH 1566: I,XXIIb) de bi my is erza edan tiga drusiga lubili (TPo 1595: I,36).(1) Nekaj prevodno opravljenih skladenjskih preureditev ima tudi besednovrstne po-sledice. Priredno zvezo prislovnih doloil naina iz Lutrove postile npr. v Trubarjevem prevodu nadomea besednovrstno nepoenoten niz, ki ga sestavljata zveza rad trpeti rad je po noveji slovenski jezikoslovni teoriji (Toporii 2000: 412; ele 2004: 37) povedkovnik , in biti potrpeljiv: das leydet er vmb Gottes willen gern vnd gedultig (LH 1566: I,XVII) tu terpy on sa Boshjo volo rad, je poterpehliv (TPo 1595: I,28).

3.3.5 Med pogosteje zaznavne spremembe skladenjskega znaaja spada nadome-anje premega govora z odvisnim. Slednji je praviloma posredovan v predmetnem odvisniku, ki ga napoveduje glagol rekanja, uvaja pa veznik de (1. zgled); enako tudi v primeru, kadar je kot loilo, ki napoveduje premi govor, ohranjeno dvopije (2. zgled). Npr.: 1. Vnd it wol zuuermuten / ob man chon geagt hat: Es ey ein jung weyb im Ktall gelegen (LB 1566: I,XIX) Inu e more dobru verovat, Aku e je lih pravilu, de je ena mlada shena vKrauvji htali leshala (TPo 1595: I,3031); 2. Im Baptum hat man ein Hitorien geagt: Es ey der Teuffel auff ein zeit in die kirchen zur Mee koen (LH 1566: I,XIXb) Vpapehtvi e je ena Hitoria pravi-la: De je ta Hudiz na en zhas vCerkou kMahi prihal (TPo 1595: I,31).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

23


3.3.6 V sklop skladenjskih preureditev poleg tevilnih e obravnavanih razlik spa-dajo tudi pogosta besednoredna razhajanja, ki so neredko sestavni del besednoredne urejenosti ire skladenjske enote, bodisi stavka ali povedi. Npr.:

Luter (LH 1566:III,LXXVII)

Auff das nun wir fr olchem vns hten lernen /

wllen wir jetzund olches chnes Lied von wort zu wort fr vns nemen

Trubar(TPo 1595: III,131)

De e my vhe pred tako-vim vuzhimo varovati,

taku my hozhmo daj takovo leipo Peisen od besde do besede pred nas vseti

(1) Razlike se kaejo glede stave osebnih in povratnih zaimkov v odnosu do povedka (v slovenini stoji osebek v glavnem stavku pred povedkom, v nemini za njim), glede morfema se ob povratnih glagolih itd. Npr.: Mein Geit [...] erfrewet ich auch in Gott meinem Heyland (LH 1566: III,LXXVIIb) Moj Duh [...] e vesely tudi vBugi mojmu Isvelizharju (TPo 1595: III,132); Nun ehen wir / das (LH 1566: III,LXXXIIb) Nu taku my vidimo, de (TPo 1595: III,141).29 Razlike se ohranjajo tudi v primeru stilno zaznamovane intonacije, ki ima za posledico spre-membo ustaljenega zaporedja lenov naslonskega niza. (2) Primerjava odkriva tevilne primere neujemalne stave naklonskih glagolov, ki zahtevajo ob sebi povedkovo doloilo v obliki nedolonika: v Trubarjevem pre-vodu pogosto stojijo pred njim, v Lutrovi predlogi za njim. Npr.: Das er alo / als vner Herr fr vns tretten / vnd des Teuffels feind / aber vner Herr vnd erler ein wlle / der mich vnnd dich fr das eine anprechen / vnd als die einen vom teuffel abfordern wlle / vnd jm agen (LH 1566: I,XXIIIb) De on taku, kakor nah GOSPVD, hozhe, sa nas topiti tiga Hudizha Sovrahnik, nah pak GOSPVD inu Odrhnik biti, mene inu tebe sa tu voje posnati, inu kakor te voje od Hudizha terjati, inu knjemu rezhi (TPo 1595: I,38).30(2a) Precej spremenjeno je tudi zaporedje sestavin kalkirano prevedenega nem-kega loljivo sestavljenega glagola na koncu vpraalnega stavka. Npr.: dier edler / tewrer chatz gehet mich nit an? (LH 1566: I,XXIII) leta hlahtni, dragi shaz mene an ne gre? (TPo 1595: I,37).(2b) Dogaja se, da je Trubar namesto zveze pomonega glagola in nedolonika uporabil oz. uporabljal polnopomenski glagol: Solches Heylands / laen ich die groen Herrn zu Ierualem beduncken (LH 1566: I,XXV) Takoviga Isvelizharja, e ty veliki Gopudje vIeruslemi dee (TPo 1595: I,41).31

29 Na tovrstne Trubarjeve besednoredne oddaljitve od prevodne predloge je opozoril e Ra-ecke, ki meni, da bi lahko bile posledica Trubarjeve izbire ali odraz splone slovenske govorne rabe (Raecke 1995: 408).

30 Ob Trubarjevih besednorednih premikih naklonskih glagolov Raecke opozarja, da je bila z njimi pogosto zabrisana prvotna funkcionalna dvojnost stave, saj je Luter s poloajem modalnega glagola pred nedolonikom oznaeval modalnost enega dejanja, z zaposta-vljeno stavo pa modalnost povezanega niza dejanj (Raecke 1995: 410411).

31 V zgledu uporabljeni glagol zdeti se sicer izkazuje obe rabi: poleg polnopomenske tudi nepolnopomensko, kadar ob sebi zahteva povedkovo doloilo (prim. SSKJ 5: 846847).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

24


3.3.7 Med prevodne svoboine, ki jih izkazuje tudi Trubarjeva Hina postila, spada sprememba natevalnega zaporedja. Do slednjega pogosto prihaja pri dveh omenjanih osebah oz. tedaj, kadar zaporedje omemb ne vzpostavlja logino uteme-ljene hierarhije, ki bi lahko izzivala priakovane posledice (1. zgled). e izbira je vrednostno pogojena, mora biti medsebojno razmerje podprto z drugimi skladenj-skimi sredstvi, ki relativizirajo navedbeno zaporedje (npr. z nikalno izkljuitvijo nesprejemljive monosti (2. primer)). Npr.: 1. De hie it niemand / der Kind oder Mutter etwas leyhen [...] wolt (LH 1566: I,XIX) Sakaj letukaj nikogar nej, kateri bi Materi ali ditetu hotel kaj posoditi (TPo 1595: I,30); 2. Sintemal er nicht ein En-gel / onder ein mench worden it (LH 1566: I,XIXb) Potehmal je on en zhlovik, inu nikar en Angel postal (TPo 1595: I,31); 3. das man ertlichen die Hitorien [...] fae vnd wie (LH 1566: II,II) de ludje narpoprej to Hitorio [...] vejdo, inu nio amerkajo (TPo 1595: II,1).

3.3.8 Oblikoslovnega znaaja je tudi Trubarjevo spolsko prilagajanje povedka le-nom sestavljenega osebka. Namesto ene oblike pri Lutru sta pri Trubarju navedeni dve: wo uns ein lieber freund / Weyb / Kind etc. Mit todt it abgangen (LH 1566: II,CLXXXIII) kadar je nam en lub priatel, Shena, Djte, &c. vmerl ali vmerlu (TPo 1595: II,309).

4 Blizu sklopa jezikovnosistemsko pogojenih besednih zamenjav so tudi pre-vodni posegivstalnebesednezveze.

4.1 Frazemi iz Lutrove predloge so bili poseben prevodni izziv za Trubarja. Pra-viloma jih je nadomeal s pomensko neposrednejo, nazornejo predstavitvijo, ne-redko pa jih je le sestavinsko prevajal ali delno podomaeval. Npr.: 1. das wir von hertzen auch wrden andern leuten gern helffen vnd dienen / ob es vns gleich awer wrde (LH 1566: I,XXb) de bi my is erza tudi drugim ludem radi pomagali, inu lushili, aku bi nas tu lih tehku talu (TPo 1595: I,33); 2. auff den hat er ein aug (LH 1566: III,LXXIX) na tiga on gleda (TPo 1595: III,134); 3. derhalben Chritus tets mit jnen mu zu har ligen (LH 1566: III,LXXXb) sa tiga volo Chritus veden nym more vlaeh leshati (TPo 1595: III,137). S sopomenskimi pari ali pari, pri katerih eden izmed lenov opravlja razla-galno oz. dopolnilno vlogo, so neredko nadomeeni in predstavno pribliani tudi frazemi. Npr.: 1. Es hat nit not mit mir (LH 1566: I,XX) Iet ne maram inu e nihter ne kumram (TPo 1595: I,32); 2. Man plagt / dringt vnnd treybt ie o lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu resshaleni, de e plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310). Zadnja zamenjava je vekrat ponovljena. Manj izrazit nemki frazem je mestoma nadomeen z bolj znanim domaim: 1. die henget vns noch jmmer an (LH 1566: I,XXVII) ta nam he velej vkohi tizhy (TPo 1595: I,44); 2. das laufft vnerm Herren Gott in pie / vnnd mu gedemtiget werden (LH 1566: III,LXXIXb) tu tezhe nahimu GOSPVDV Bogu vhpeis, ali upar otein berza, inu more ponishanu biti (TPo 1595: III,135); 3. nicht in wind hin lebe (LH 1566: II,CLXXXII) nikar

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

25


tja nemarnu ali vdan ne shivejo (TPo 1595: II,308). Tudi na tem podroju je kot nadomestilo lahko uporabljena prevzeta struktura, posvojena z dolgotrajno rabo in tudi v postili vekrat ponovljena. Npr.: das du darunter hettet men zu boden gehen (LH 1566: II,IIIb) de bi ti pod nymi bil moral konez vseti (TPo 1595: II,3).32Ustaljeno zvezo gantz vnd gar popolnoma je Trubar nadomeal z opisnim pri-blikom: Mit olchen roen wil Gott von vns gechmckt ein / das wirs jm gantz vnd gar geben (LH 1566: I,XXVIIb) Stakovimi rohami de gopudi Bogu amimu to zhat damo, hozhe Bug od nas snahen biti (TPo 1595: I,45).

4.2 Jezikovno polarizirane so tudi ustaljene besedne zveze. Npr.: am grnen Donnertag (LH 1566: II,II) na veliki zhetertik (TPo 1595: II,1); am tillen Frey-tag (LH 1566: II,IIIIb) na veliki petak (TPo 1595: II,6). Razlikovalni element je v obeh primerih pridevnik. Podobno razhajanje se kae tudi pri drugih prilastkovnih zvezah. Npr.: 1. De olches it nur ein zeytliche ehr gewet (LH 1566: III,LXXXI) Sakaj takovu je le ena potelena zhat bila (TPo 1595: III,138); 2. An jenem tag aber wirt nicht mehr glauben / ondern ehen (LH 1566: II,V) Na unim Svetu my tiga ne bodemo vezh verovali, temuzh je bomo vidili (TPo 1595: II,6). Isto velja tudi za druga ustaljena poimenovanja. Npr.: von nu an werden mich elig preien alle kindes kind (LH 1566: III,LXXVIII) odehmal bodo mene vi roduvi sa is-velizhano derhali (TPo 1595: III,133). Razlina izbira kae na tradicijo, vezano na razline sredine.

4.2.1 Zdi se, da je Trubar pridevniko sestavino iz ustaljene prilastkovne zveze obasno opustil prav zato, ker je bila zaradi ustaljenosti uzaveena in zato pogre-ljiva. Npr.: der leydige Teuffel (TH 1566: I,XXIIb) ta Hudizh (TPo 1595: I,36). Zvezo namre zelo pogosto nadomea delno pleonastina zali hudi.33

4.3 Bolj ali manj razhajajo se tudi pritrjevalni vzkliki, vzeti iz govorjenega je-zika. Npr.: Gott hab ewig lob (LH 1566: II,IIII) Bogu bodi vekoma hvala (TPo 1595: II,4). Med navedenima zgledoma je glagolsko-vezavna razlika. Prav tako niso redki primeri prevzemanja uveljavljenih rekov, ki ne kaejo izraziteje vraslo-sti v mladi slovenski knjini jezik. Npr.: Ia den Teuffel auff deinen Kopff (LH 1566: III,LXXVIIb) Ia Hudizha na tvojo glavo (TPo 1595: III,132).

4.3.1 Tudi neposredni nagovori, ki poglabljajo stik med govoreim in naslovni-kom, zrcalijo ustaljeno rabo, ki v nemini in slovenini ni nujno enaka: Lieber (LH 1566: I,XXIII) Lubi Brat (TPo 1595: I,37). Razlika obstaja tudi pri rabi vsakdanjih obrazcev, npr. glede uporabe pozdravnih formul: Ieus [...] sprach: Seyd gegret (LH 1566: II,VIb) Iesus [...] je djal: Sdrave bodite (TPo 1595: II,8).

32 Z zvezo konec vzeti je prezrcaljen nemki frazem ein Ende nehmen (prim. Duden 1998: 177).

33 O pomenu nemke prilastkovne zveze leydige Teuffel in njene slovenske ustreznice zali hudi, ki se v TPo 1595 pojavlja kar desetkrat, prim. Mere 2009: 286287.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

26


4.4 Izbira opisa namesto (manjkajoega) enobesednega izraza je splono zna-na prevodna monost. Nadomestitev lahko poteka obojesmerno. Npr.: wir faulen chelmen (LH 1566: I,XX) my lini sanikerni ludje (TPo 1595: I,32); das ie mgen lut haben in vnlut / vnd ingen / wenn der Teuffel zornig it (LH 1566: I,XXVIIIb) de bi mogli vhaloti, veseli biti inu peiti, kadar e ta Hudizh erdy (TPo 1595: I,46); So dich nu die nde anfechten wil / vnd das gewien dich betrben (LH 1566: II,Vb) Inu aku vhe tebe hozhe ta greih vtrahiti, ta veit shalotniga turiti (TPo 1595: II,7); vnd wird dich jrr machen (LH 1566: III,LXXIX) inu bode tebe motila inu omamila (TPo 1595: III,135); Selig indt / die da leyd tragen (LH 1566: II,CLXXXI) Isvelizhani o ty, kateri shalujo (TPo 1595: II,306); Selig indt die fridfertigen (LH 1566: II, CLXXXI) Isvelizhani o ty, kir myr dellajo (TPo 1595: II,306). Tudi monost enostranske izbire glagola, ki izraa dejanje, ali glagola oz. opisa, s katerim je izraeno stanje, je pogosto udejanjena, kar prav tako kae na univerzalnost postopka. Npr.: Gott gebe das wirs vertehen / zu hertzen nemen / vnd Gott dafr danckbar ein (LH 1566: I,XX) Bug daj, de bi je my satopili, kerzu vseli, inu Boga satu hvaliti (TPo 1595: I,33). Podobno e widertand thun supartati itd.

4.5 Strukturna neujemalnost Lutrove predloge in Trubarjevega prevoda je ve-krat posledica enostranske izbire predlone zveze in sopomenskega enobesednega izraza, npr. pridevnika: Zum andern / ollem wir das Exempel Chriti fleiig anehen (LH 1566: I,XX) Hdrugimu, imamo my na ta Exempel Chrituou sflisom pogle-dati (TPo 1595: I,33).

4.6 Trubar je vsebinsko enakovreden prevod pogosto dosegal z drugimi ube-seditvenimi sredstvi, npr.: 1. Aber vnter den Chriten ols nit o ein (LH 1566: I,XXVIII) Ampak mej temi Karzheniki ima drigazhi biti (TPo 1595: I,46); 2. die faen vners Herrn Gottesdient ehr fein (LH 1566: I,XXVIII) ty sapopadejo Boshye opravilu cilu lipu (TPo 1595: I,46). Prvi zgled kae na izbiro razlino izra-ene sopomenske monosti: nit o ne tako drugae. V drugem zgledu je Trubar racionalno opustil pleonastini del zveze, s imer ni okrnil obvestilnosti povedi. Obvestilno izenaenost je dosegal tudi z izbiro trdilne namesto nikalne razliice: Aber it es nit ein jammer vber allen jammer (LH 1566: III,LXXXIIIb) Ali en jamer je inu reva zhes vus jamer (TPo 1595: III,142).

4.7 V tevilnih primerih je s prevodnim ekvivalentom udejanjena tudi pomenska sprememba. Drugane vsebinske poudarke oz. aktualizacijo drugih pomenskih se-stavin praviloma omogoa zamenjava ene tvorjenke z drugo. Npr.: 1. Solches bild [...] ollen wir anehen / mit eim vnzweyffelhafftigen hertzen (LH 1566: II,IIb) Takou Pild [...] imamo my pogledati, enim vernim erzom (TPo 1595: II,2); 2. der Engel [...] den tein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,IIb) je ta Angel [...] ta kamen od Groba odvalil (TPo 1595: II,2). V 1. zgledu je namesto poudarka srce, ki ne dvomi aktualizirana pomenska sestvina vernosti. V 2. zgledu pa je s Trubarjevo izbiro glagola odvaliti pri odstranjevanju kamna aktualiziran tudi nain

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

27


odstranitve: premikanje z valjenjem. Slovenski prevod je v tem primeru za omenje-no pomensko sestavino bogateji in hkrati tudi nazorneji.

4.7.1 V sledeem primeru je vzrok za razlien prevod prilastka lahko zavestna iz-bira ekvivalenta, ki se neredko hote odmika od prevodne predloge, ali pa napano branje (chendliches namesto dejanskega chedliches): was fr ein chedliches gifft olche hoffart ey (LH 1566: III,LXXXIIb) kaj sa en ramoten trup je takova offert (TPo 1595: III,141).

5 Eno izmed znailnosti Trubarjevega prevoda predstavljajo tudi vsebinskepodomaitveinprilagoditve, prav tako opravljene z namenom, da bi bila vsebina laje dojemljiva in v im veji meri razumljena. V sklop tovrstnih sprememb spa-dajo zamenjave Lutrovih omemb Nemije oz. Teutchland, tj. nemke deele, s kranjsko deelo, npr. v vsebinskooznaevalni robni opombi: Teutchem land wirds vbel gehen (LH 1595: II,CXVIb) Krainki Desheli hudu pojde (TPo 1595: II,194). Poleg primerov podomaevanja in prilagajanja obstajajo tudi primeri ponazarjalne iritve z omembami novih deel. Npr. gleych wie heutigs tags Deutchland ich grewlich verndiget / mit manchfeltiger verfolgung des worts vnd einer diener (LH 1566: II,CXIIII) raunu kakor na ta danahni dan e Krainka Nemhka inu druge deshele grosovitu pregrehe, smnogoterim pregainenjem te besede inu nje-govih slushabnikou (TPo 1595: II,191).

5.1 Poleg ponazoritvenih omemb pokrajin so namesto krajev, znanih nemkim bralcem in poslualcem in namenjenih oblikovanju zanje potrebne predstave, na-vedeni tudi kraji, poznani naslovnikom Trubarjevega prevoda. Npr.: Es it ein eben weite reie von Nazareth au Galilea / gen Bethlehem / ja o weit als au Sachen in Francken / wo nit weiter (LH 1566: I,XIX) Onu je reis ena dolga raiha ali pot od Nazareta is Galilee, vBetlehem, ja taku delezh, kakor od Lublane do nemhkiga Graza, aku nikar dajle (TPo 1595: I,30). V ponazoritev sta bili nadomestno vpleteni tudi osrednjeslovenski reki, znani veini naslovnikov: wenn du chon das hau vol glden / vnnd die Elbe oder der Rein fle mit golde / vnd were dein eygen / was kndt olches dich helffen / wenn ont nichts (LB 1566: II,CXXXVI) kadar bi ti vshe lih to hisho polno latih imel [...] inu ta Lublaniza ali Sava bi tekla slatom, inu bi bilu ve tvoje latnu, kaj bi tebi moglu takovu pomagati (TPo 1595: II,228).

5.2 Vejo predstavljivost vsebine je Trubar hkrati dosegal na ve nainov. Ge-ografsko podomaitev, ki jo predstavlja nadomestitev Teutchland Nemija z opisnim poimenovanjem krainka dehella, je dopolnil z nadomestno izbiro prilju-bljenih cerkvenih pesmi, ponazorjenih s prvim verzom. Namesto nemke katolike pesmi, ki se prienja z verzom Ein kindelein o lbelich, je z verzom Ta dan je viga veselja, oznail pesem, ki so jo radi peli njegovi rojaki. Npr.: man hat auch jerlich durchau inn Teutchland di chn Chritlich Lied / Ein kindelein o lbelich / al-lenthalb geungen / vnnd ingets noch (LB 1566: I,XXVb) onu e je tudi vaku le-itu kusi vkrainki dehelli leta leipa Karzhanka Peian, Ta dan je viga veselja,

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

28


pouod pejla, inu njo he pojo (TPo 1595: I,4142). Enako zamenjavo kot boina je doivela tudi velikonona pesem, v slovenini kot zvono rimani kirielejson: Als da wir ingen: Chrit it ertanden / von einer marter allen / des ollen wir alle fro ein / Chrit ol vner trot ein (LB 1566: II,IIIb) Kakor ker my pojemo: Ieus ta je od Smerti vtal. Vragu je to glavo teptal, Obtu e veselimo, Inu Boga hvalimo, Kyrieleion (TPo 1595: II,4). Da gre za isto pesem, v nadaljevanju kae isto latinsko besedilo.

5.3 Vsebinske ponazoritve je Trubar dosegal tudi s samoinciativno dodanimi, obvestilno zgoenimi robnimi opombami, ki jih je kot veji vsebinski preglednosti namenjeno obvestilno dopolnilo vee obvladal. Npr.: Ta Evangeli, ta zhloveka pamet ne vej (TPo 1595: I,36).34 Trubar je opombe pogosto dodajal. Oblikovane so kot zloeni ali nezloeni stavki oz. povedi. Npr.: Kateri Ieua prou verci ima, tiga obena reva halotniga turi (TPo 1595: I,46); Verne obena halot ne premaga (TPo 1595: I,46).35

5.4 Svobodneji prevod izkazujejo tudi tevilna druga mesta, npr. tista, na ka-terih splone pojme nadomeajo konkretna poimenovanja. Npr.: o m es auch alo ein / oder es werde ein lauter confuio / vnd vnordnung ein (LH 1566: III,LXXXIII) taku mora tudi taku biti, icer bode ve hudu preobernenu inu meiha vrednu (TPo 1595: III, 142143). Zanimiva je nadomestitev zveze anders vnkrauts z druge lulke. Npr.: Gleych wie ein acker vnrein it / wenn er vol tein / vol diteln vnd dorn / vnd anders vnkrauts it (LH 1566: II,CLXXXV) Raunu, kakor je ena Nyva nezhita, kadar je polna kameinja, polna osata inu ternja, inu druge lulke (TPo 1595: II,314).

6 Izborrazlinihstilemov

6.1 Besedni izbor je pogosto enostransko stilno pogojen. Obiajno je z nizanjem glasovno usklajenih izrazov uinkoval Luter,36 saj je oblikoval opazne stavne zakljuke, ustvarjal notranjo rimo v povedi itd. Trubarju tovrstnih kombinacij in uinkov s prevodno predlogo usmerjana in na ekvivalente, ki so bili na voljo v slo-venskem jeziku, vezana izbira ni vedno omogoala. Npr.: 1. Da die andern braen, freen, groen pracht treiben / mit chnen kleydern / herrlichen heuern / tc. (LH 1566: I,XIX) kadar drugi pianzhuyo, hro, veliku pranganje imaio, slepim gvantom, szhatitimi hihami, &c. (TPo 1595: I,31); 2. das chier niemand ein au-genblick icher it / weder des leides noch des guts halb / welches alles in gfahr chwebet vnd webet (LH 1566: I,XXI) de koraj nihzhe en hip nej hiher, ni sa tiga

34 Glede na dananjo normo nase opozarja toilnika vezava, ki ni tipina za zanikanje. 35 Metodologija Trubarjevega prevzemanja, prevajanja, oblikovanja in spreminjanja opomb

bo predstavljena v posebni razpravi. 36 V nemki literarni in jezikovni zgodovini je izjemna stilistina izoblikovanost Lutrovih

del splono priznano dejstvo (prim. Bach 1985: 1443).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

29


Telesa, ni sa tiga Blaga tran, kateru ve vfarlikoti je inu toji (TPo 1595: I,34); 3. Du verfluchter Geit [...] du betreuget vnd beleuget ie (LH 1566: I,XXIIII) Ti prekleti Duh [...] ti ogolufavah inu oblaheh nje (TPo 1595: I,39); 4. auffhren mit liegen vnd triegen (LH 1566: I,XXIIIb) bi nehali od lah, goluffye (TPo 1595: I,38). Prvi zgled kae, da je Luter trolenski niz glasovno podobnih izrazov sestavil iz dveh glagolov in iz tretjega le glasovno podobnega, besednovrstno pa druganega lena. Tretji primer kae, da sta v slovensko ustreznino dvojno formulo povezana priponsko razlina glagola, kar rui vtis glasovne harmonije. Zadnji primer pa kae, da je Trubar namesto glasovno ujemajoih se glagolov iz Lutrove predloge uporabil samostalnika,37 ki si sledita za vejico, torej vezniko nepovezano. Prav z dvojnimi formulami je Trubar neredko kompenziral izostanek glasovno uinkovitih povezav: Wo ie aber ich nicht o helt / vnd jr macht zu eygnem pracht [...] mibrauchen wil (LH 1566: III,LXXXIII) Kadar e ona pak nikar taku ne dershy, inu hozhe vojo muzh inu Oblat klatnimu prangainju [...] krivu inu hudu nuzati (TPo 1595: III,142). Tudi glasovno-oblikovne poenotenosti, ki jo Luter npr. ustvarja z enakimi sklonskimi konnicami priredno nanizanih prilastkov, Trubar ni mogel vedno dose-gati, saj mu jo je poleg neenake tvorjenosti ali razlinega izvora prilastkov prepree-vala tudi neustaljena raba dolonih pridevnikih oblik in posledino priredno pove-zovanje dolonih in nedolonih oblik. Npr.: WEil das heutige Fet / den trtlichen vnd frlichen Artickel vners Glaubens vns frhelt (LH 1566: II,IIa) Kadar ta danahni Prasnik, ta trohtliv inu veeli Articul nahe vere nam naprej dershy (TPo 1595: II,Ia). Na nekaterih mestih pa je Trubarju uspelo v dvojno formulo povezati zvono podobna glagola in na tak nain stopnjevati stilno uinkovitost prevoda: da ollen ie gar fein / pricht ie / anlauffen (LH 1566: III,LXXIX) taku e ony morajo, pravi ona, sapleti inu sabreti (TPo 1595: III,135).

6.1.1 Notranje glasovno ujemanje ustvarja tudi nizanje nasprotnih pojmov, ki jih zastopata izhodino poimenovanje in njegovo nasprotje v Lutrovi Hini postili ter poimenovalno razline ustreznice v slovenskem prevodu. Npr. es gibt weder lut noch vnlut (LH 1566: I,XXI) onu ne da ni ne veselia ni haloti (TPo 1595: I,33).

6.2 Na Trubarjevo zavedanje monosti stilnega uinkovanja z nizanjem ekviva-lentov pa zelo jasno kaejo tevilne dvojne in trojne povezave, za katere Lutrova predloga ni dajala osnove. Dodatno uinkoviti so pari glasovno podobnih ustreznic. Npr.: begegnet der Herr Chritus der Magdalena inn der getalt eines Gertners (LH 1566: II,IIb) je rezhal GOSPVD Chritus te Magdalene, vhtalti eniga kopazha, Gartlerja ali Vertarja (TPo 1595: II,2). Trilenski niz tudi pomensko razirja pred-stavo, saj vanj niso vkljuene popolne sopomenke. Na drugih mestih je Trubarju uspelo enakovredno nadomestiti premiljeno urejene in glasovno uinkovite dvodelne povedi iz prevodne predloge s preureje-

37 Prvi samostalnik je izglagolski, drugi pa po izsledkih etimologije (prim. Bezlaj 1976: 159) izsamostalniki (goljuf goljufija).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

30


nimi strukturami. Opaznost in ritmino uinkovitost jim je enako kot pri Lutru zagotavljala enaka razporejenost stavnih lenov in ponavljanje elementov. Npr.: Die Engel drffen ein nicht / Die Teuffel wllen ein nicht (LH 1566: I,XXIII) Ty Angeli njega ne potrebuio, Ty Hudizhi njega ne hote (TPo 1595: I,37). Trubarjevo besednoredno preurejanje besedila iz Lutrove predloge je mestoma pripeljalo do druganih, vendar enako uinkovitih struktur: Denn deelben it es alles / v nichts mein (LH 1566: III,LXXVII) Sakaj tiga itiga je ve, inu moje nihter (TPo 1595: III,131). V navedenem primeru je Lutrovo hiazemsko ureditev zamenjala Trubar-jeva podvojitev vzorca.

6.3 Tudi Lutrovemu prestopu v niji pogovorni jezik z glasoslovno mono pre-oblikovanim (okrnjenim) besedjem, ki je vezano na vnaprej napovedano reenico, razirjeno med preprostimi ljudmi, Trubar ni sledil: Das gemein prichwort it vnter vnern burgern v bawrn: Wat: Ick heb ock noch twe penning to vertern (LH 1566: III,LXXVIIa) Ta gmain perpuvid je mej nahimi purgary inu kmetizhi: Haj Ieli imam tudi he dva Vinarja ferzerati (TPo 1595: III,131). Vzrok za opustitev prilonosti za glasovno barvanje jezika, pogovorno rabljenega v doloenem dru-benem okolju, je lahko bil v ve desetletij trajajoem prizadevanju za enotnejo podobo mladega slovenskega knjinega jezika in ne morda v neobstajanju tovrstnih pogovornih razliic ali v Trubarjevem nezavedanju njihovega obstoja. Na zaveda-nje stilne oznaenosti odlomka pa jasno kae enostransko dodani uvajalni medmet.

7 Ob navedenih prevodnih razlikah, ki so bile odkrite s primerjavo vejega tevila poglavij iz vseh treh delov Hine postile, se je treba zavedati, da so tevilna mesta prevedena lensko, ustreznino in celo besednoredno povsem enako. Za po-nazoritev popolne prevodne usklajenosti naj poleg e navedenega zadoata e dva primera (1. zgled: LH 1566: I,XXII in TPo 1595: I,35; 2. zgled: LH 1566: II,Vb in TPo 1595: II,7.):

1 Luter Die Engel ind viel ein herzlichere Creatur / denn wir MenchenTrubar Ty Angeli o veliku ene zhatitihe Stvari, kakor my zhloveki

2 Luter War it esTrubar Reis je onu

Viriinliteratura

Ahai 2007 = Kozma Ahai, Zgodovina misli o jeziku in knjievnosti na Sloven-skem: protestantizem, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingui-stica et philologica 18).

Bach 1985 = Heinrich Bach, Die Rolle Luthers fr die deutsche Sprachgeschichte, Sprachgeschichte 2, Berlin New York: Walter de Gruyter, 1985 (Hand-bcher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 2.2), 14401447.

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16

201

0 2

31


Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimoloki slovar slovenskega jezika 1: AJ, Ljub-ljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (izd.) Mladinska knjiga (zal.), 1976.

Duden 1998 = Redewendungen und sprichwrtliche Redensarten, Mannheim idr.: Dudenverlag, 1998 (Der Duden 11).

Helbig Buscha 1996 = Gerhard Helbig Joachim Buscha, Deutsche Grammatik: ein Handbuch fr den Auslnderunterricht, Leipzig idr.: Langenscheidt Verlag Enzyklopdie, 171996.

LB 1545 (1974) = Martin Luther, Biblia: Das it: Die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg, 1545, Mnchen: Deutscher Ta-schenbuch Verlag, 1974.

LH 1544 = Martin Luther, Hauspotill IIII, Wittenberg, 1544, Bayerische Staats-bibliothek, Digitale Bibliothek, Mnchener Digitalisierungszentrum.

LH 1566 = Martin Luther, Haupotill IIII, Nrnberg, 1566.

Mere 1990 = Majda Mere, Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze, v: Razprave drugega razreda SAZU 13 (1990), 163179.

Mere 1995: = Majda Mere, Kongruenz und Divergenz der bersetzung von Ver-ben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibelbertragung, v: Ein Leben zwischen Laibach und Tbingen: Primus Truber und seine Zeit, Mnchen: Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners slavistische Sammlung 24) , 492510.

Mere 2007 = Majda Mere, Prepoznavnost in znailnosti besedja slovenskih prote-stantskih postil, Slavistina revija 55 (2007), t. 12, 6584.

Mere 2009 = Majda Mere, Slovenski knjini jezik 16. stoletja: razprave o obliko-slovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23).

Mere 2010 = Majda Mere, Raba samostalnikih manjalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slavistina revija 58 (2010), t. 1, 4563.

Mere Novak Premk 2001 = Majda Mere France Novak Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopi, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2001.

Muster enur 1998 = Nanika Muster enur, Nemka slovnica po nae, Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 71998.

Novak 2004 = France Novak, Samostalnika vepomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Linguistica et philologica 10).

Oroen 1996 = Martina Oroen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjinega jezi-ka (od Briinskih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1996.

Oroen 2003 = Martina Oroen, Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Maribor: Sla-vistino drutvo Maribor, 2003 (Zora 26).

JE

ZI

KO

SL

OV

NI

Z

AP

IS

KI

16 2010 2

32


Pogorelec 1972 = Breda Pogorelec, Trubarjev stavek, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 8 (1972), 305321.

Raecke 1995 = Jochen Raecke, er sich des schwren Wercks /nmlich die Haupo-still D. Martini Lutheri / in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfan-gen: Windisches in der windischen Sprach der Truberschen Hishna Postilla, v: Ein Leben zwischen Laibach und Tbingen: Primus Truber und seine Zeit, Mnchen: Verlag Otto Sagner, 1995 (Sagners slavistische Samm-lung 24), 382413.

Rigler 1968 = Jakob Rigler, Zaetki slovenskega knjinega jezika, Ljubljana: Slo-venska akademija znanosti in umetnosti, 1968 (Dela razreda za filoloke in literarne vede 22; Dela Intituta za slovenski jezik 10.)

Seitz 1995 = Elisabeth Seitz, Govorniko stilno sredstvo ali pomo pri prevajanju?: dvojino vezniko priredje v izbranih besedilih Primoa Trubarja, Martina Lutra in njunih sodobnikov, Slavistina revija 43 (1995), t. 4, 469489.

Seitz 1998 = Elisabeth Seitz, Primus Truber Schpfer der slovenischen Schrift-sprache?, Mnchen: Verlag Otto Sagner, 1998 (Slavistische Beitrge 363).

SP 2001 = Joe Toporii idr., Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU (izd.) Zalo-ba ZRC SAZU.

SSKJ 15 = Slovar slovenskega knjinega jezika 15, Ljubljana: Slovenska akade-mija znanosti in umetnosti (izd.) Dravna zaloba Slovenije (zal.), 19701991.

Stanovnik 2005 = Majda Stanovnik, Slovenski literarni prevod 15502000, Ljublja-na: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Studia litteraria).

Toporii 1992 = Joe Top

2010 • 2 16 ezikoslovni zapiski - ISJ - Podatkovne zbirkebos.zrc-sazu.si/knjige/JZ 16.2...

Documents

Transcript of 2010 • 2 16 ezikoslovni zapiski - ISJ - Podatkovne zbirkebos.zrc-sazu.si/knjige/JZ 16.2...