2 Letno poroèilo 2008 - Ljubljana Stock Exchange · integracija domačega trga z drugimi...

2 Letno poroèilo 2008

3Letno poroèilo 2008

KazaloUVOD .............................................................................................................. 4

Poročilo uprave Ljubljanske borze ......................................................... 4Poročilo nadzornega sveta ................................................................... 6Osebna izkaznica ............................................................................... 8Delničarji in struktura kapitala ............................................................... 9Organi Ljubljanske borze ..................................................................... 9Poslanstvo, vizija in strateški cilji ..........................................................11Izjava o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ..................11Kronologija dogodkov v letu 2008 ...................................................... 15

POSLOVNO POROČILO ............................................................................... 16

Ocena makroekonomskega okolja v Sloveniji leta 2008 .......................... 16Pomembnejše aktivnosti Ljubljanske borze v letu 2008 ........................... 22Razvoj trga ...................................................................................... 22Aktivno odzivanje na globalno finančno in gospodarsko krizo .................... 24Domača in mednarodna promocija trga ter mednarodno sodelovanje ......... 25Aktivna podpora procesa prodaje večinskega deleža LJSE ....................... 27Nadaljnje prilagajanje na regulatorne in sistemske spremembe ................ 28Upravljanje s človeškimi viri in zaposleni ............................................... 32Analiza uspešnosti poslovanja in ustvarjanje vrednosti ............................. 33Dogodki po koncu poslovnega leta ..................................................... 37

RAČUNOVODSKO POROČILO .................................................................... 38

Poslovodska predstavitvena listina ....................................................... 38Bilanca stanja .................................................................................. 39Izkaz poslovnega izida za leto 2008 ..................................................... 40Izkaz denarnih tokov ......................................................................... 41Izkaz gibanja kapitala ......................................................................... 42Pojasnila k računovodskim izkazom ..................................................... 44

PRILOGE....................................................................................................... 66

Seznam članov ................................................................................ 66Seznam ponudnikov informacij o trgovanju - vendorjev ............................ 68Seznam izdajateljev prve in standardne kotacije ..................................... 69Kdo je kdo na Ljubljanski borzi ........................................................... 70Kontakt .......................................................................................... 70


Uvod

1. 1. Poročilo uprave Ljubljanske borze

Finančno poslovanje 2008

Glede na nižji borzni promet so poslovni rezultati družbe v poslovnem letu sicer nižji odnačrtovanih, vendar še vedno pozitivni. Čisti dobiček poslovnega leta 2008 znaša 343.361,76 evrov.Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je 9,6%. Skupščini delničarjev se predlaga, da sprejme sklep,da se izkazani bilančni dobiček za leto 2008 v višini 349.868,52 evrov v celoti razdeli za dividendedelničarjem.

Celotni prihodki borze v letu 2008 so bili za 33,7% nižji glede na leto 2007. Tudi odhodki so bili nižji,in sicer za 4,6% glede na enako obdobje lani ter 15,8% nižji od načrtovanih. Borza je v letu 2008ravnala skrbno na strani stroškov, saj je dramatični padec prometa že v poletnih mesecih jasnonakazal, da načrtovani prihodki ne bodo realizirani.

Organizirani trg kapitala v letu 2008

Glavni delniški indeks Ljubljanske borze SBI20 je v letu 2008 izgubil 67,49%, SBI TOP pa 66,09%.

Znižanje cen vrednostnih papirjev v letu 2008 se je odrazilo tudi v znižanju tržne kapitalizacije delnicna Ljubljanski borzi, pa čeprav so bili na borzo uvrščeni nekateri pomembni novi izdajatelji. Tržnakapitalizacija delnic (brez investicijskih skladov) je konec decembra znašala 8.468,4 milijonov evrovin se je od začetka leta zmanjšala za 57,1% odstotkov. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi brezupoštevanja investicijskih skladov je konec decembra 2008 predstavljala 25,2% bruto domačegaproizvoda v letu 2007.

V letu 2008 je bilo sklenjeno za 1.285,8 milijonov evrov prometa, kar je za 42,3% odstotkov manj kot vletu 2007. V strukturi prometa je bilo kar 74,09% celotnega vrednostnega obsega prometa opravljenegaz delnicami, sledijo jim obveznice s 19,99% in investicijski skladi s 5,93% opravljenega prometa. Seg-ment Prve kotacije, ki predstavlja sedem delnic, predstavljajo skupaj 53% celotnega borznega prometa.

Tudi v letu 2008 je bila najbolj prometna delnica Krke s 41,39% deležem prometa vseh delnicborze, sledijo ji Telekom Slovenije (8,28%), Nova Kreditna banka Maribor (7,79%), Petrol (5,82%)in Mercator (5,63%). Glede na zaostrene finančne razmere doma in v svetu, se je glede na letopoprej povečal tudi delež prometa z obveznicami. Največ prometa je bilo opravljenega zobveznicami Slovenske odškodninske družbe ter RS56. Razmerje navadnih poslov preko BTS inposlov s svežnji se je močno obrnilo v prid navadnim poslom, ki sedaj po vrednostnem obsegupredstavljajo 83% na borzi sklenjenih poslov.

Borzni član z največ opravljenega prometa je bila Abanka Vipa, ki je opravila 9,8% celotnegavrednostnega prometa, sledi ji Unicredit banka z 9,4% in GBD s 7,4%. Prvih deset članov je skupajopravilo 64,5% celotnega vrednostnega prometa. Ob koncu leta 2008 je imela Ljubljanska borza23 borznih članov.

Najpomembnejši dogodki v preteklem letu so zagotovo uvrstitve najpomembnejših finančnihinstitucij na Ljubljansko borzo. Po uvrstitvi NKBM, so se uvrstile tudi Pozavarovalnica Sava,Zavarovalnica Triglav in Abanka Vipa, kar je prispevalo k pomembnemu povečanju reprezentativnostiorganiziranega trga kapitala, izboljšanju preglednosti in primerljivosti s tujimi kapitalskimi trgi. Zaborzo je bil zelo pozitiven signal tudi, da so nekatere družbe ob uvrstitvi na borzo izpeljale tudidokapitalizacijo, nekatere pa to predvidevajo v prihodnje. V preteklosti je bilo namreč zelo malojavnih ponudb delnic, oziroma so se družbe v glavnem odločale za zaprte dokapitalizacije.

V preteklem letu smo uvedli številne konceptualne novosti v Pravilih borze. Pomembne so bile zlastiprilagoditev segmentacije borznega trga za jasnejše razlikovanje segmentov po kakovostivrednostnih papirjev, ki omogoča večjo prepoznavnost najboljših finančnih produktov na borzi,ureditev razmerij z izdajatelji prostega trga, uskladitev ravni obveščanja izdajateljev z določbami ZTFIin ostale funkcionalne prilagoditve na področju trgovanja. Uveljavljen je bil tudi pomemben novborzni akt Priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki so v pomoč izdajateljem kotsmernice za zagotavljanje transparentnega poslovanja, preprečevanje asimetrije informacij terurejanja trgovanja z delnicami družbe.

Uvod

Uvod


Uvod

Uvod

Na področju informacijske podpore borznega trgovanja smo z začetkom februarja 2009 izvedli projekttehnološke prenove trgovalnega sistema BTS z nekaterimi izboljšavami, ki bodo omogočale izboljšanjenivoja storitev borze za uporabnike storitev v obliki poenotenega dostopa do vseh informacij, ki soposredovane po uveljavitvi MiFID direktive. S tem sistemom bo omogočena tudi uvedba elektronskihvmesnikov po standardnem protokolu FIX. Borza pričakuje, da se bo v letu 2009 z novimi tehnološkimispremembami olajšalo razvoj storitev vzdrževalcev likvidnosti ter priklop članov z oddaljenim dostopom ters tem bistveno izboljšalo kakovost trga.

Ljubljanska borza je ob koncu leta 2008 pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjevza opravljanje storitve upravljanja večstranskega sistema trgovanja - MTF za prenosljive vrednostnepapirje. Izvedba projekta MTF se je zaradi neugodnih tržnih razmer, ki smo jim priča, prestavila vsedo izboljšanja le-teh. Borza je prav tako pričela postopek pridobitve statusa upravljavca sistema zashranjevanje nadzorovanih informacij (CSI) z Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Zaradi zaostrenih finančnih razmer smo bili dodatno aktivni tudi v stikih z borznimi izdajatelji in jimpriporočili, da s svojim transparentnim izvajanjem razkritij stanja prispevajo k zmanjšanju negotovostiza trg. Prav tako smo na področju trgovanja zaradi ugotovljene večje volatilnosti borznega trga voktobru 2008 uvedli začasne ukrepe za zagotavljanje urejenega delovanja borznega trga v primerihvečjih tržnih nihanj.

Tudi v letu 2008 smo nadaljevali z aktivnostmi za večanje prepoznavnosti slovenskega kapitalskega trgav tujih finančnih centrih, izvedena je bila tudi domača promocija v Ljubljani. Na promocijah so najboljšeborzne družbe predstavile svoje poslovanje in načrte, vlagatelji pa so imeli možnost neposrednegastika z družbami. Novost preteklega leta sta bili regionalni promociji, ki smo ju izvedli skupaj z osmimiborzami JV Evrope. Naši najboljši izdajatelji so se tako v juniju predstavili regionalnim vlagateljem vZagrebu in oktobra mednarodnim vlagateljem na Dunaju.

Strategija borze in leto 2008

Ob nastopu mandata uprave leta 2005 so bili postavljeni naslednji strateški cilji:

� zagotoviti večjo vlogo borze na trgu kapitala v Sloveniji,� zagotoviti konkurenčnost borze in njenih storitev,� razviti in uveljaviti nove produkte in storitve,� pridobiti tuje portfeljske vlagatelje,� uravnotežiti interese vlagateljev, izdajateljev, nadzornikov, članov in lastnikov.

Okvirni terminski načrt izvedbe je predvideval, da bo v prvem koraku (2005-2007) razvoj potekalpredvsem z lastnimi močmi in v sodelovanju z domačimi akterji na trgu kapitala: izdajatelji, člani,lastniki, nadzorniki, regulatorji in investitorji. V drugem koraku (2007-2009) je bila predvidenaintegracija domačega trga z drugimi organiziranimi trgi v EU in doseganje teh ciljev tudi s pomočjorazličnih mednarodnih povezav. S prilagoditvijo poslovanja Ljubljanske borze novim evropskimdirektivam (MiFID) in z nakupom 81,01% lastniškega deleža v Ljubljanski borzi s strani Dunajskeborze v letu 2008 je bila ta strategija v celoti uspešno realizirana. V povezavi z vsemi drugimiborzami v skupini - Dunaj, Praga, Budimpešta - se Ljubljanski borzi v novih pogojih odpirajo številnerazvojne možnosti, predvsem na področju:

� povečanja mednarodne prepoznavnosti in pridobivanja mednarodnih vlagateljev,� razvoja novih produktov in storitev v Sloveniji,� izboljšanja cenovne konkurenčnosti borze.

Za realizacijo teh možnosti mora Ljubljanska borza v dogovoru z večinskim lastnikom oblikovati novostrategijo razvoja, dobiti novo upravo s polnim mandatom ter pritegniti k izvajanju te strategije tudivse domače nosilce razvoja trga kapitala.

Ljubljana, februar 2009

Uprava Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana

Andrej Šketa,član uprave


1.2. Poročilo nadzornega sveta

Poročilo nadzornega sveta 2008

Nadzorni svet Ljubljanske borze je v letu 2008 v okviru pooblastil in pristojnosti nadziral delo upraveborze, poslovanje družbe ter redno spremljal finančne rezultate preko polletnih, devetmesečnih inletnih poročil. Nadzorni svet Ljubljanske borze sestavlja 6 članov.Sestava članov nadzornega sveta, funkcije in spremembe so bile sledeče:

� Zdenko Podlesnik (funkcijo predsednika nadzornega sveta je opravljal do 15. 5. 2008, naprejje bil član nadzornega sveta, iz članstva pa je odstopil z dnem 14. 1. 2009),

� Boris Pesjak (član, funkcijo predsednika nadzornega sveta je opravljal od 15. 5. 2008 do 14.1. 2009, ko je podal odstopno izjavo),

� Milana Lah (članica, namestnica predsednika nadzornega sveta od 15. 5. 2008 dalje),� mag. Žiga Debeljak (odstopil iz članstva v nadzornem svetu z veljavnostjo dne 14. 1. 2009),� Dean Čendak (član),� Božidar Šetinc (član, predstavnik zaposlenih).

24. skupščina delničarjev Ljubljanske borze, ki je bila dne 14. 1. 2009, je za člane nadzornega svetaLjubljanske borze kot predstavnike delničarjev za štiriletno mandatno obdobje izvolila naslednječlane nadzornega sveta z nastopom funkcije z dnem 15. 1. 2009:� dr. Filip Ogris Martič,� Heinrich Schaller,� Boris Pesjak.

Poleg novoizvoljenih članov nadzornega sveta, kot člani ostajajo še Dean Čendak, Milana Lah inBožidar Šetinc.

V preteklem letu smo se sestali na petih rednih sejah, organizirani pa sta bili tudi 2 korespondenčni seji.Vseh sej smo se redno udeleževali in aktivno sodelovali v vseh točkah dnevnih redov.

Delo nadzornega sveta v letu 2008

Nadzorni svet je največ pozornosti posvečal uresničevanju začrtane poslovne in finančne strategijeza obdobje 2005 - 2009, tekočemu finančnemu in poslovnemu načrtu in položaju družbe. Pravtako se je nadzorni svet sproti seznanjal s postopkom prodaje večinskega deleža Ljubljanske borzein odobritvi nekaterih postopkov, ki so bili potrebni in ostalim pomembnim dogodkom v lučiprilagajanja Ljubljanske borze na izzive, ki jih prinaša evropska direktiva MiFID. Posebno pozornostje posvečal tudi ukrepom uprave za prilagajanje učinkom finančne krize. Iz dela na sejahnadzornega sveta v letu 2008 bi želeli posebej poudariti naslednje:

� obravnavali in sprejeli smo Letno poročilo Ljubljanske borze za leto 2007 ter ostale predlaganemateriale za skupščino delničarjev, ki je bila sklicana v maju 2008. Zaradi imenovanja novihčlanov nadzornega sveta je bila v januarju 2009 sklicana še ena skupščina delničarjev;

� na vsaki seji smo se seznanjali s finančnimi poročili, poročili o skladnosti poslovanja borze,poročili o stanju projektov, poročili o trgovanju, o sprejemu in izključitvah vrednostnih papirjev,uprava nas je tekoče seznanjala tudi z upravljanjem s tveganji ter ostalimi pomembnimi dogodkiin mednarodnimi aktivnostmi, ki so pomembni za poslovanje borze;

� na podlagi splošnih kriterijev smo se polletno odločali o variabilnem nagrajevanju uprave;� seznanili smo se z vzpostavitvijo funkcije notranje revizije na Ljubljanske borzi.

Ob obravnavi finančnega poročila za prvo polovico leta 2008, kjer so se negativni učinki globalnefinančne krize že pokazali, smo z upravo pričeli z ukrepi za obvladovanje stroškov na segmentih,kjer je to mogoče.

Sproti smo se seznanjali tudi z aktivnostmi in postopki lastnikov pri prodaji večinskega deležaLjubljanske borze. V zvezi s tem smo sprejeli predlagane sklepe uprave o varovanju interesov delniškedružbe ter enakomernemu in dobremu obveščanju vseh lastnikov o finančnem, pravnem inposlovnem položaju borze skladno z veljavno zakonodajo. Odobrili smo tudi seznam potrebnedokumentacije za skrbni pregled delniške družbe najboljšim ponudnicam, ki sta bili povabljeni v zadnjikrog postopka, in sicer Dunajski in Grški borzi. Lastniki Ljubljanske borze so v mesecu juniju podpisalipogodbo z Dunajsko borzo o prodaji 81,01% delnic Ljubljanske borze.

Uvod

Uvod


Uvod

Uvod

Po zaključenem postopku in končnemu prenosu delnic na novega lastnika je nadzorni svet nasvoji seji v novembru v skladu z individualnima pogodbama sprejel predlog sporazumne prekinitves funkcije predsednika in člana uprave Ljubljanske borze. Hkrati pa so na isti seji odstopne izjavepodali tudi trije člani nadzornega sveta Boris Pesjak (ki je bil na skupščini ponovno imenovan za 4-letni mandat), Zdenko Podlesnik in Žiga Debeljak. S tem in s sklicem skupščine delničarjev terpredlogom izvolitve treh novih članov nadzornega sveta smo novemu večinskemu lastnikuomogočili vstop v upravljanje delniške družbe. V prehodnem obdobju sta tako nadzorni svet inuprava skrbela za tekoče in stabilno poslovanje delniške družbe.

Glede na pomembnejšo lastniško spremembo, nadzorni svet v letu 2008 ni obravnaval poslovnegain finančnega načrta za leto 2009 in je to prepustil novi upravi in novemu nadzornemu svetu.

Na podlagi navedenega ocenjujemo delo nadzornega sveta v celoti in članov posamezno kotuspešno, strokovno in učinkovito. Pri svojem delu smo spoštovali tudi Kodeks upravljanja javnihdelniških družb, odstopanja pri sestavi NS z vidika neodvisnosti njegovih članov pa smo pojasnilitudi v izjavi Ljubljanske borze o spoštovanju kodeksa, ki je sestavni del Letnega poročila družbe.Menimo, da je tudi sodelovanje med nadzornim svetom in upravo družbe potekalo uspešno.

Na podlagi opravljanja funkcije članov nadzornega sveta ocenjujemo, da je bila strategija upraveborze ustrezno izvajana in da je družba v letu 2008 uspešno poslovala kljub zahtevnim finančnimrazmeram doma in v tujini.

Letno poročilo

Letno poročilo Ljubljanske borze za leto 2008, skupaj z revizijskim poročilom, je nadzorni svetobravnaval na redni seji dne 3. aprila 2009.

V skladu s sklepom skupščine delničarjev so računovodske izkaze revidirali revizorji družbe KPMGSlovenija, d. o. o.

Letno poročilo, ki ga je uprava borze predložila v obravnavo in sprejem nadzornemu svetu, jekakovostno pripravljeno, vsebuje vse pomembne sestavine, priloge in pojasnila ter razkritja, ki jihpredpisuje Zakon o gospodarskih družbah in računovodski standardi.

Pritrdilno mnenje revizijske družbe KPMG Slovenija, d. o. o., izidi poslovanja in gibanja denarnihtokov, ki so skladna s SRS, ter izjave poslovodstva, da so razkrita in ustrezno argumentirana vsapomembna dejstva poslovanja Ljubljanske borze v letu 2008, zagotavljajo, da so računovodski izkaziv vseh pogledih resnična in poštena slika finančnega stanja Ljubljanske borze na dan 31. 12. 2008.Revizor nas je seznanil še s potekom revizije in odgovoril na zastavljena vprašanja. Nadzorni svet narevizorjevo poročilo in vsebino letnega poročila ni imel pripomb.

Vsebino letnega poročila, skupaj z revizijskim poročilom smo proučili z vso skrbnostjo v prisotnostirevizorja in se odločili, da Letno poročilo Ljubljanske borze za leto 2008 na seji dne 3. aprilaformalno sprejmemo.

Predlog uporabe bilančnega dobička

Čisti dobiček poslovnega leta 2008 znaša 343.361,76 evrov in ga tvori čisti dobiček tekočega letav višini 343.647,13 evrov, odprava terjatve za odloženi davek v višini 2.120,61 evrov in odpravaobveznosti za odloženi davek v višini 1.835,24 evrov. Prenos iz presežka iz prevrednotenja znaša6.506,76 evrov. Po sklepu uprave ostane čisti dobiček poslovnega leta v višini 343.361,76 evrov vceloti nerazporejen in tvori skupaj s presežkom iz prevrednotenja v višini 6.506,76 evrov bilančnidobiček. Skladno z zastavljeno politiko dividend, ki predvideva izplačevanje visokih dividenddelničarjem se predlaga, da se izkazani bilančni dobiček za leto 2008 v višini 349.868,52 evrovnameni za izplačilo dividend delničarjem.

Nadzorni svet je svoje poročilo za leto 2008 soglasno sprejel na svoji redni seji 3. aprila 2009.

Boris Pesjak,predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze(funkcijo opravljal do januarja 2009)


Uvod

Uvod

1.3. Osebna izkaznica

1.3.1. Dejavnost

Ljubljanska borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni zapovezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimifinančnimi inštrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanjez vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi inštrumenti, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Cilj poslovanja borze je dolgoročno maksimiranje vrednosti družbe za delničarje ob sočasnemzagotavljanju razvoja, stabilnosti in varnosti organiziranega trga v Sloveniji ter doslednimupoštevanjem predpisov s področja trga finančnih inštrumentov.

Poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi inštrumenti se organizira v skladu zzakonom, statutom, pravili, navodili in drugimi splošnimi akti borze, ki jih sprejme uprava.

Borza ima s statutom predvidene naslednje dejavnosti:

� upravljanje borznega trga s finančnimi inštrumenti, za katere je pridobila dovoljenjeagencije;

� objavljanje tečajev finančnih instrumentov;� informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o finančnih

inštrumentih;� izvajanje analitsko-raziskovalne dejavnosti na področju finančnega trga;� nudenje tehničnih storitev za potrebe trgovanja;� upravljanje MTF;� upravljanje sistema CSI;� prodaja in vzdrževanje računalniških programov, ki jih razvije za opravljanje svojih storitev.

1.3.2. Osnovni podatki o podjetju

� Ime podjetja: Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana� Sedež: Slovenska cesta 56, Ljubljana� Ustanovitev: 26. december 1989� Osnovni kapital: 1.400.893,01 evrov� Delničarji: Wiener Börse - večinski - 81,01% lastnik in borznoposredniške hiše in banke� Šifra dejavnosti: 67.110� Matična številka: 5316081� Davčna številka: 59780061� Velikost: velika gospodarska družba (55. člen ZGD - 1)� Transakcijski račun: 03100 1006373354� Poslovno leto: koledarsko leto� Št. zaposlenih na 31. 12. 2008: 30� Družba je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/04218/00 pri Okrožnem

sodišču v Ljubljani, pod št. sklepa SRG 1558/90 z dne 1. 3. 1990� Pomembna članstva v letu 2008: polnopravna članica Svetovnega združenja borz - WFE

in Evropskega združenja borz - FESE� Status: organiziran trg v EU (Prva, Standardna in Vstopna kotacija)


Uvod

Uvod

1.4. Delničarji in struktura kapitala

1.4.1. Struktura osnovnega kapitala

Osnovni kapital borze znaša 1.400.893,01 evrov in je razdeljen na 33.571 navadnihkosovnih delnic istega razreda, ki se glasijo na ime. Delnice so izdane v nematerializirani obliki.

Delnice borze dajejo imetnikom v skladu z zakonom in s statutom družbe pravico do udeležbepri upravljanju družbe, pravico do dividende, pravico do prednostnega nakupa sorazmernegadela delnic ob povečanju osnovnega kapitala družbe, pravico do ustreznega dela preostalegapremoženja po likvidaciji ali stečaju družbe ter druge pravice v skladu z zakonom in s statutom.

1.4.3. Omejitve lastništva in glasovalnih pravic

Delničar borze mora v skladu z Zakonom o trgu finančnih inštrumentov za pridobitev delnic, napodlagi katerih doseže ali preseže kvalificirani delež (10%, 20%, 33%, 50% ali 75% deležglasovalnih pravic ali delež v kapitalu), predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za trgvrednostnih papirjev.

Na zadnji 24. skupščini Ljubljanske borze, ki je bila dne 14. 1. 2009, je imela Dunajska borza,na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča (opr. št. G 20/2008-7 z dne 12. 1. 2009 ), ki je bil izdanv zvezi z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (opr. št. N-Pre-48/08-ODL-(808) z dne16. 12. 2008), pravico uresničevati glasovalne pravice (le) iz 6.374 delnic Ljubljanske borze.

1.4.4. Dividendna politika

Ljubljanske borze izvaja politiko izplačevanja visokih dividend, ki pa upošteva naložbenemožnosti in potrebe ter možnosti financiranja teh naložb. V skladu z zastavljeno politiko je borzaod leta 2005 do 2008 namenila celotni ustvarjeni čisti dobiček za izplačila delničarjem vskladu s sklepom skupščine.

Ljubljanska borza izplačuje dividende predvidoma enkrat letno po sprejetju sklepa o uporabibilančnega dobička na skupščini v višini in roku, ki ju potrdi skupščina.

1.5. Organi Ljubljanske borze

1.5.1. Skupščina delničarjev

Večinski delničar Ljubljanske borze je Wiener Börse AG z 81,01% deležem. Ostali delničarji sov večini borzno-posredniške hiše in banke. Na dan 31. 12. 2008 je število vseh delničarjevborze 11.

1.4.2. Delničarji z več kot 5% deležem kapitala oz. 5 največjih delničarjev

Število % osnovnegaStanje na dan 31. 12. 2008 delnic kapitala

Wiener Börse AG 27.197 81,01%

Probanka, d. d. 3.324 9,90%

Publikum, d. d. 1.476 4,40%

Petrol, d. d. 720 2,14%

Perspektiva, d. d. 500 1,49%

Število vseh delničarjev Ljubljanske borze na dan 31. 12. 2008 je 11.


Uvod

Uvod

1.5.2. Nadzorni svet

Nadzorni svet ima šest članov, od katerih jih pet izvoli skupščina delničarjev, en član pa jepredstavnik delavcev borze. Mandat članov nadzornega sveta traja 4 leta. Skupščinadelničarjev lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila pred potekom mandata. Zasklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Predstavnikdelavcev je lahko odpoklican pred potekom mandata v skladu z določbami zakona, ki urejasodelovanje delavcev pri upravljanju.

Leta 2008 so nadzorni svet Ljubljanske borze sestavljali naslednji člani:

Potek mandata oz. veljavnosti

odstopne izjave posameznih članov NS

*Zdenko Podlesnik 14. 1. 2009

*Boris Pesjak 14. 1. 2009

Milana Lah 11. 5. 2012

*mag. Žiga Debeljak 14. 1. 2009

Dean Čendak 28. 5. 2009

Božidar Šetinc 1. 6. 2010

* Odstopne izjave podali v novembru 2008

Po vstopu večinskega lastnika v upravljanje Ljubljanske borze, nadzorni svet po 14. 1. 2009sestavljajo naslednji člani:

Trajanje mandata posameznim članom NS

Heinrich Schaller, predsednik 15. 1. 2013

Milana Lah, namestnica predsednika 11. 5. 2012

Boris Pesjak 15. 1. 2013

Dr. Filip Ogris Martič 15. 1. 2013

Dean Čendak 28. 5. 2009

1.5.3 Uprava

Uprava borze ima dva člana, ki borzo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.Uprava odloča s soglasjem obeh članov. Člana uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet.Mandat članov uprave traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

V letu 2008 sta upravo Ljubljanske borze sestavljala dr. Marko Simoneti, predsednik upravein Andrej Šketa, član uprave. Na seji nadzornega sveta v novembru 2008, sta glede nazaključen postopek prevzema Ljubljanske borze s strani Wiener Börse AG, nadzornemu svetupodala predloga sporazumne prekinitve s funkcij in delovnega razmerja članov uprave.

Na seji nadzornega sveta 11. februarja 2009 je nadzorni svet obstoječemu članu uprave,Andreju Šketi, podaljšal 5- letni mandat člana uprave Ljubljanske borze. Drugi član uprave bopredvidoma imenovan ob predložitvi in obravnavi nove strategije Ljubljanske borze.

1.5.4. Borzna arbitraža

Borzna arbitraža je specializiran in samostojen organ, v katerem sodelujejo neodvisni arbitri.Pristojna je za reševanje sporov v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji, v arbitražnem


Uvod

Uvod

postopku ali postopku mediacije. Njeno glavno poslanstvo je v zagotavljanju možnostialternativnega reševanja sporov med udeleženci trga kapitala na strokoven, hiter, zaupen,cenovno ugoden in poslovno naravnan način ter z arbitri, ki so strokovnjaki s tega področja.

1.6. Poslanstvo, vizija in strateški cilji

1.6.1. PoslanstvoPoslanstvo Ljubljanske borze je zagotavljati varno, učinkovito in uspešno delovanjeorganiziranega dela slovenskega trga kapitala.

1.6.2. VizijaDolgoročno bo Ljubljanska borza sodoben organizator slovenskega trga kapitala, ki boneposredno in prek mednarodnih partnerjev vključen v mednarodne finančne tokove.

1.6.3 Strategija in strateški ciljiOb nastopu mandata uprave leta 2005 (razdobje 2005-2009) so bili postavljeni naslednjistrateški cilji:

� zagotoviti večjo vlogo borze na trgu kapitala v Sloveniji,� zagotoviti konkurenčnost borze in njenih storitev,� razviti in uveljaviti nove produkte in storitve,� pridobiti tuje portfeljske vlagatelje,� uravnotežiti interese vlagateljev, izdajateljev, nadzornikov, članov in lastnikov.

Okvirni terminski načrt izvedbe je predvideval, da bo v prvem koraku (2005-2007) razvojpotekal predvsem z lastnimi močmi in s sodelovanjem z domačimi akterji na trgu kapitala:izdajatelji, člani, lastniki, nadzorniki, regulatorji in investitorji. V drugem koraku (2007-2009) jebila predvidena integracija domačega trga z drugimi organiziranimi trgi v EU in doseganje tehciljev tudi s pomočjo različnih mednarodnih povezav. S prilagoditvijo poslovanja Ljubljanskeborze novim evropskim direktivam (MiFID) in z nakupom 81,01% lastniškega deleža vLjubljanski borzi s strani Dunajske borze v letu 2008 je bila ta strategija v celoti uspešnorealizirana. V povezavi z vsemi drugimi borzami v skupini - Dunaj, Praga, Budimpešta - seLjubljanski borzi v novih pogojih odpirajo številne razvojne možnosti, predvsem na področju:

� povečanja mednarodne prepoznavnosti in pridobivanja mednarodnih vlagateljev,� razvoja novih produktov in storitev v Sloveniji,� izboljšanja cenovne konkurenčnosti borze.

Za realizacijo teh možnosti mora Ljubljanska borza v dogovoru z večinskim lastnikom oblikovatinovo strategijo razvoja, dobiti novo upravo s polnim mandatom ter pritegniti k izvajanju testrategije tudi vse domače nosilce razvoja trga kapitala.

1.7. Izjava o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Ljubljanska borza je nejavna delniška družba, katere glavna dejavnost je organiziranjetrgovanja z vrednostnimi papirji, ki ga ureja Zakon o trgu finančnih instrumentov. Zaradi tegaLjubljanska borza ni zavezana k vključitvi izjave o upravljanju družbe v svoje poslovno poročilo,s celotno vsebino, kot jo predpisuje peti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah.Ne glede na zgoraj navedeno, si Ljubljanska borza kot sopodpisnica Kodeksa upravljanjajavnih delniških družb aktivno prizadeva za njegovo uveljavitev v poslovni praksi, ter tudi samadejansko izpopolnjuje in dograjuje svoj sistem upravljanja.

Ljubljanska borza ima na dan 31. 12. 2008 enega večinskega delničarja in le desetmanjšinskih delničarjev, saj je bila v letu 2008 izvedena odprodaja 81,01 % deleža Dunajski


Uvod

Uvod

borzi, kar je privedlo do bistveno spremenjene lastniške strukture, ki bo v bodoče odločujočevplivala tudi na njeno korporativno upravljanje. Podrobnejši podatki v zvezi s potekom pridobitvevečinskega deleža in strategijo sodelovanja z Dunajsko borzo so razvidni iz letnega poročilaLjubljanske borze.

Kodeks in izjava o njegovem spoštovanju sta javno dostopna v slovenskem in angleškem jezikuna spletnih straneh Ljubljanske borze.

Iz zadnje izjave o spoštovanju Kodeksa je bilo razvidno, da Ljubljanska borza nima bistvenihodstopanj od določb Kodeksa, nekatera manjša pa so predvsem posledica njenegaspecifičnega položaja. V nadaljevanju so pri posamezni točki Kodeksa navedeni razlogi zanekatera manjša odstopanja od njegovih določb tudi v letu 2008, s katerimi sistem upravljanjana Ljubljanski borzi v obdobju od 1. 1. 2008 do pisanja te izjave dne 1. 2. 2009, ni v celotiusklajen.

Točka 1.2.6.

Priporočilo:Omenjena točka se nanaša na spodbujanje uresničevanja pravic delničarjev preko finančnihin drugih organizacij ter pooblaščencev (organizirano zbiranje pooblastil).

Pojasnilo odstopanja:Zaradi majhnega števila delničarjev in njihove dobre udeležbe na skupščini, spodbujanjeorganiziranega zbiranja pooblastil ni smiselno.

Točka 1.3.19.

Priporočila:Član organa vodenja ali nadzora naj ne glasuje o svoji razrešnici.

Pojasnilo odstopanja:O svoji razrešnici so doslej običajno glasovali tudi tisti člani nadzornega sveta, ki so bili hkratizakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci delničarjev (borznih članov), kar je glede na majhnoštevilo delničarjev tudi razumljivo.

Točka 2.4: Nasprotje interesov članov uprave

Ljubljanska borza je usklajena z določbami kodeksa, ki se nanašajo na nasprotje interesovčlanov uprave, ne glede na navedeno pa v nadaljevanju podajamo dodatna razkritja.

Predsednik uprave je z dovoljenjem nadzornega sveta dopolnilno zaposlen kot izredni profesorza finance na Univerzi v Ljubljani, katere strokovnjaki občasno poslovno sodelujejo zLjubljansko borzo. Predsednik uprave je imetnik delnic nekaterih izdajateljev, katerih delnice souvrščene na organizirani trg Ljubljanske borze, pri čemer se je ob nastopu mandata v pogodbizavezal, da v času mandata ne bo kupoval nobenih delnic slovenskih izdajateljev.

Član uprave ni imetnik delnic izdajateljev, katerih delnice so uvrščene na organizirani trgLjubljanske borze. Ob nastopu tekočega mandata člana uprave na Ljubljanski borzi se je vpogodbi zavezal, da v času mandata ne bo kupoval nobenih delnic slovenskih izdajateljev. Članuprave je osebno povezan (ožji družinski član) s predsednico uprave družbe Poteza BPD, d.d., ki je član Ljubljanske borze.

V okviru odločitve dela delničarjev glede prodaje večinskega deleža družbe je uprava delovalav korist družbe in dosledno spoštovala načelo enakovredne obravnave vseh delničarjev.


Uvod

Uvod

Točka 3.5.4.

Priporočilo:Točka opredeljuje možna nasprotja interesov članov nadzornega sveta, katera so, kdaj lahkonastanejo ter kako naj se jim član nadzornega sveta izogne, kadar bi lahko vplivala na njegovopresojo.

Pojasnilo odstopanja:Kljub temu, da se je delničarska struktura Ljubljanske borze zaradi prodaje večinskega deležaDunajski borzi, v drugi polovici leta 2008 spremenila oziroma zmanjšala (večinski delničar indeset manjšinskih delničarjev), je do sprememb v nadzornem svetu prišlo šele 15. 1. 2009, pričemer je le-ta še vedno sestavljen iz nekaterih oseb, ki so povezane bodisi z borznimi članibodisi izdajatelji, en član pa je predstavnik zaposlenih na Ljubljanski borzi, kot je to razvidno izspodnje preglednice.

Člani nadzornega sveta Ljubljanske borze, d. d., v letu 2008 ter sprememba z dne15. 1. 2009.

Boris Pesjak - predsednik uprave družbe Factor banka, d. d., ki(predsednik od 15.5.08 je član Ljubljanske borzedo 14.1.09 )

Milana Lah - članica uprave družbe Probanka, d. d., ki je član(podpredsednica od 15.5.08) Ljubljanske borze ter izdajatelj delnic, sprejetih v

Standardno kotacijo

Zdenko Podlesnik - izvršni direktor CBH, finančno in poslovno(predsednik do 15.5.08 svetovanje, d. d.in član do 14.1.09)

Dean Čendak - direktor družbe Publikum Holding, d. o. o., njenaodvisna družba Publikum, d. d. je član Ljubljanske borze

- predsednik nadzornega sveta družbe Lesnina, d. d.,ki je izdajatelj delnic, uvrščenih v Vstopno kotacijo

mag. Žiga Debeljak - predsednik uprave družbe Mercator, d. d., ki je(do 14.1.09) izdajatelj delnic, ki so uvrščene v Prvo kotacijo

Božidar Šetinc - svetovalec za trgovalne sisteme na Ljubljanski borzi(predstavnik delavcev)

g. Heinrich Schaller - član uprave (joint CEO) Wiener Börse AG, ki je(od 15.1.09 dalje) večinski (81, 01%) delničar družbe

dr. Filip Ogris Martič - član uprave Telekom Slovenije, d. d., ki je izdajatelj(od 15.1.09 dalje) delnic, sprejetih v Prvo kotacijo

V okviru odločitve dela delničarjev glede prodaje večinskega deleža družbe, je nadzorni svetdeloval v korist družbe in vseh delničarjev, pri čemer je spoštoval načelo enakovredneobravnave vseh delničarjev in zagotavljal dobro obveščenost vseh delničarjev o tekočemposlovanju družbe in razvojnih načrtih družbe.

Točki 3.5.5. in 3.5.7.

Priporočila:Natančnejše kriterije družbe za presojo obstoja nasprotja interesov ter postopke ravnanja vzvezi z njim naj družba določi v poslovniku nadzornega sveta, statutu ali v posebnem kodeksuupravljanja družbe. Navedeni točki opredeljujeta tudi ukrepe, ki naj bodo določeni terpriporočilo nadzornemu svetu, da vsaj enkrat letno obvesti skupščino o obstoju nasprotjainteresov ter o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem sprejel. Obstoj bistvenega nasprotja interesov aliobstoj očitnega nasprotja interesov, ki ni zgolj začasne narave, naj bo v razmerju doposameznega člana nadzornega sveta razlog za prenehanje njegovega mandata.


Pojasnilo odstopanja:

Poslovnik nadzornega sveta vsebuje določbo o izločitvi posameznega člana nadzornega svetaiz razloga konflikta interesov.

Zaradi uskladitve poslovanja z ZTFI ter sprejema novih Pravil borze in sprememb Statuta, sopristojnosti nadzornega sveta in uprave urejene na način, da v praksi pri odločanjunadzornega sveta ne more prihajati do konflikta interesov iz naslova povezanosti z borznimičlani, izdajatelji ali zaradi sprejemanja tarif oziroma cenikov borze.

Točke 8. poglavja: Razkritja

Pojasnilo odstopanja:Ljubljanska borza kot nejavna delniška družba o zadevah iz točk osmega poglavja in drugihtočk, ki se nanašajo na razkritja oziroma na obveščanje javnosti s strani javnih delniških družb,obvešča predvsem svoje delničarje neposredno, ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev.Obveščanje javnosti izvaja v skladu z določbami Zakona o trgu finančnih instrumentov inpodzakonskih predpisov, ki se večinoma nanašajo na redno poslovanje Ljubljanske borze kotorganizatorja trga vrednostnih papirjev.

Izjava o spoštovanju Kodeksa je objavljena tudi na spletni strani borze www.ljse.si.

Ljubljana, 30. januar 2009

Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana

Nadzorni svet: Uprava:

Boris Pesjak Andrej ŠketaPredsednik nadzornega sveta Član uprave

Uvod

Uvod


1.8. Kronologija dogodkov v letu 2008

15. april Ljubljanska borza in KDD organizirali Dan slovenskega trga kapitala,ki je potekal v Ljubljani in so se ga udeležili najvidnejši izdajateljiLjubljanske borze ter več kot 200 slovenskih vlagateljev.

8. maj Potekala 23. skupščino delničarjev borze.22. - 23. maj Ljubljanska borza organizirala 25. finančno-borzno konferenco v

Portorožu.24. maj V veljavo so stopila nova Pravila Ljubljanske borze, ki jih je borza

spremenila z namenom uskladitve z veljavno zakonodajo ter znamenom uvedbe nove segmentacije borznega trga.

11. junij V Zagrebu je potekal prva regionalna promocija kapitalskih trgov JVEvrope, ki jo je organiziralo 8 borz te regije. Na dogodku jesodelovalo 24 regijskih izdajateljev, organiziranih pa je bilo 160individualnih sestankov z vlagatelji.

12. junij Začetek kotacije prve zavarovalniške delnice na Ljubljanski borzi:Pozavarovalnice Save, d. d.

23. junij Začetek kotacije novih indeksnih vzajemnih skladov Probankeupravljanje: PB Uranium Index in PB Biotech Index.

24. junij Dunajska borza z lastniki borze podpiše pogodbo o nakupu 81,01%deleža Ljubljanske borze.

30. junij Začetek kotacije tehnološkega podjetja DataLab Tehnologije, d. d.18. julij Preneha se izračunavati indeks PIX.9. september Začetek kotacije največje slovenske zavarovalnice Zavarovalnice

Triglav v Standardni kotaciji Ljubljanske borze.1. oktober Preneha se izračunavati indeks BIO.7. oktober Slovenski izdajatelji so vključeni v družino indeksov Dow Jones

Stoxx, in sicer v novo skupino indeksov Vzhodne Evrope, kivključuje najpomembnejše borzne družbe iz 18 držav območjavzhodne in jugovzhodne Evrope.

8. oktober Uprava borze sprejme ukrepe za zagotavljanje urejenega delovanjaborznega trga v primerih večjih tržnih neravnotežij: uvedba 20%dnevne omejitve gibanja tečajev pri vstopni kotaciji trga delnic, trgainvesticijskih kuponov in trga investicijskih družb ter podaljšanjetrajanja prekinitvenih avkcij.

15. - 16. oktober Vseh 8 borz s področja JV Evrope na Dunaju sodelujejo na prvimednarodni promociji kapitalskih trgov JV Evrope s ciljem promocijenajboljših regijskih izdajateljev in njihovih trgov kapitala ter privabljanjanovih mednarodnih vlagateljev.

27. oktober Začetek kotacije delnic Abanke Vipe d. d. v Standardni kotacijiLjubljanske borze.

5. november Ljubljanska borza in časnik Finance organizirala 3. Posvetfinančnikov v Portorožu.

13. november Potekal nadzorni svet Ljubljanske borze, ki je razpravljal o upravljanjudružbe po zaključenem prevzemu družbe. Uprava borze je na sejipodala predlog sporazumnega prenehanja mandata, odstopne izjavez mesta člana nadzornega sveta pa so na seji podali Boris Pesjak,Zdenko Podlesnik in mag. Žiga Debeljak.

11. december Ljubljanska borza podeli nagrado Portal za najbolj odprto delniškodružbo izdajatelju Krka, d. d.

2. februar 2009 Uspešno izvedena nadgradnja trgovalnega sistema BTS11. februar 2009 Andrej Šketa imenovan za novi 5- letni mandat člana uprave

Ljubljanske borze

Uvod

Uvod


Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo2.1. Ocena makroekonomskega okolja v Sloveniji leta 2008

Osnovni makroekonomski kazalniki za Slovenijo:

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Realna rast BDP 2,8 4,3 4,3 5,9 6,8 4,4

BDP na prebivalca (EU27=100) 83,4 86,4 87,4 87,7 89,3 92,1

Javni dolg (% BDP) 27,5 27,2 27,0 26,7 23,4 21,6

Tekoči primanjkljaj (% BDP) -2,7 -2,2 -1,4 -1,2 0,5 -0,04

Povprečna letna sprememba HICP 5,7 3,7 2,5 2,5 3,8 5,5

Brezposelnost (LFS) 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,5

Vir: Eurostat, Ministrsto RS za finance

Rast BDP

Po obdobju visoke gospodarske rasti (6,8% v 2007) smo bili v letu 2008 priča upočasnitvigospodarske aktivnosti (4,4% v 2008). Kljub temu gospodarska rast še vedno presegapovprečje Evropske unije.

Mednarodna gospodarska gibanja so poglavitno vplivala na zmanjšanje rasti BPD v Sloveniji,med drugim pa so tudi odločilno vplivala na zmanjšanje rasti izvoza. Ker je 70% slovenskegaizvoza namenjenega članicam EU, sovpada gibanje izvoza prav gibanju BDP v EU, kot izrazukupne moči te regije. Po drugi strani je slovenski izvoz v države nečlanice praktičnonespremenjen, saj so se ohranile visoke stopnje rasti. Upočasnila se je tudi rast uvoza.

Realna rast BDP med leti 2003-2008:

Vir: Eurostat

BDP na prebivalca, izražen v standardih SKM (EU 27 =100) kaže, da se slovenskogospodarstvo približuje povprečju EU 27. V preteklem letu je kljub upadajoči rasti gospodarskeaktivnosti slovensko gospodarstvo zmanjšalo razliko glede ne EU, kar prikazuje naslednji graf:


Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo

BDP na prebivalca (v SKM; EU 27 = 100) med leti 2003-2008:

Vir: Eurostat

Brezposelnost

Pričakovana povečana brezposelnost kot posledica gospodarske krize v letu 2008 še ni bilazaznana, brezposelnost se je namreč zmanjševala.

Delež brezposelnosti (anketna metoda) 2003-2008:

Vir: Eurostat

Inflacija

Inflacija je bila v letu 2008 še vedno visoka, a se je ob koncu leta umirila. Medtem ko je obkoncu leta letna inflacija merjena s HICP znašala 1,8% (leta 2007 5,7%), je povprečna letnainflacija še vedno na visoki ravni 5,5,% (leta 2007 3,8%).


Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo

Povprečne letne stopnje inflacije HICP v letih 2003-2008:

Vir: Eurostat

Javni dolg, tekoči primanjkljaj

Proračunski primanjkljaj se je v preteklih letih konstantno zniževal (od leta 2003 do 2006 je padeliz 2,7% BDP do 1,2% BDP), leta 2007 je bil dosežen presežek bilance tekočega računa (0,5%BDP), ki bi se naj v letu 2008 spet spreobrnil v primanjkljaj (sicer le 0,04% BDP).

Tudi celoten dolg se je konstantno zmanjševal, od 27,5% BDP v letu 2003, na 21,6% BDPv letu 2008.

Javni dolg in tekoči primanjkljaj v % BDP v letih 2003-2008:

Vir: Eurostat, Ministrstvo RS za finance

2.2. Trgovanje na Ljubljanski borzi v letu 2008

Leto 2008 je zaznamovalo zmanjšanje vrednostnega obsega prometa in tržne kapitalizacijedelnic na Ljubljanski borzi, predvsem zaradi globalne finančne krize. Tržna kapitalizacija delnic(brez investicijskih skladov) je konec decembra znašala 8.468,4 milijonov evrov in se je kljub


Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo

vključitvam nekaterih novih vrednostnih papirjev od začetka leta zmanjšala za 57,1%, kar grepripisati predvsem padcu cen. Tržna kapitalizacija vseh delnic na borzi brez upoštevanjainvesticijskih skladov je konec decembra 2008 predstavljala 22,8% bruto domačegaproizvoda v letu 2008.

V Prvi in Standardni kotaciji so bile v letu 2008 izključene tri družbe, v Vstopni kotaciji je biloumaknjeno 7 manjših podjetij. Prišlo je tudi do preoblikovanja treh investcijskih družb v vzajmnesklade, od katerih je bila ena družba izključena, dve pa premeščeni v drug segment trga.Standardna kotacija je bila priča trem zanimivejšim pridobitvam: delnicam Abanke Vipa,Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav, vstopna kotacija 4 manjšim družbam, segmentinvesticijskih skladov pa poleg prej omenjenih preoblikovanih vzajemnih skladov pridobil tudi dvaindeksna sklada.

Tržna kapitalizacija v letih 2003-2008:

Vir: Ljubljanska borza

V letu 2008 je bilo sklenjeno za 1.285,8 milijonov evrov prometa, kar je za 42,26% manj kotletu 2007. V strukturi prometa je bilo kar 74,09% celotnega vrednostnega obsega prometaopravljenega z delnicami, sledijo jim obveznice z 19,99% in investicijski skladi s 5,93%opravljenega prometa. Segment Prve kotacije, v katerega je vključenih sedem delnic,predstavljajo skupaj 53% celotnega borznega prometa.

Promet preko trgovalnega sistem BTS 2003-2008:



V letu 2008 je bil torej delež trgovanja v določeni meri preseljen od delnic in skladov kobveznicam, ki vlagateljem nudijo stabilnejše donose v kriznih razmerah, katerih smo bili pričav letu 2008. Na splošno se je struktura poslov v letu 2008 spremenila. Razmerje navadnihposlov in poslov s svežnji se je obrnilo v prid navadnim poslom, ki sedaj po vrednostnemobsegu predstavljajo 83% na borzi sklenjenih poslov.

Borzni član z največ opravljenega prometa je bila Abanka Vipa, ki je opravila 9,8% celotnegavrednostnega prometa, sledi ji Unicredit banka z 9,4% in GBD s 7,4%. Celotna strukturaprometa članov ostaja fragmentirana, prvih deset članov je skupaj opravilo 64,5% celotnegavrednostnega prometa. Ob koncu leta 2008 je imela Ljubljanska borza 23 borznih članov.

Promet članov Ljubljanske borze v letu 2008

Borzni člani Promet DeležABANKA VIPA 252.406.659 9,82%UNICREDIT BANK 240.330.023 9,35%GBD GORENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA 191.370.318 7,44%NOVA LJUBLJANSKA BANKA 182.359.660 7,09%ILIRIKA 161.900.005 6,30%Ostali 1.543.214.332 60,01%

Skupaj 2.571.580.996 100,00%


Na obseg prometa na borzi so letos značilno vplivale razmere na mednarodnih kapitalskihtrgih, nadaljevala se je tudi konsolidacija lastništva družb na organiziranem trgu.

Tudi v letu 2008 je bila najbolj prometna delnica Krke, z 41,4% deležem BTS prometa vsehdelnic, sledijo ji Telekom Slovenije (8,3%), Nova Kreditna banka Maribor (7,8%), Petrol (5,8%)in Mercator (5,6%). Glede na zaostrene finančne razmere doma in v svetu, se je glede na letopoprej povečal tudi delež prometa z obveznicami. Največ prometa je bilo opravljenega zobveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje ter Republike Slovenije 56. izdaje.

Najprometnejše delnice na Ljubljanski borzi v letu 2008

tržna kapitalizacija

Najprometnejše delnice Promet Število poslov na 31.12.2008

KRKA 394.239.113 71.358 1.710.018.812

TELEKOM SLOVENIJE 78.879.595 11.007 775.107.691

NOVA KBM 74.250.148 16.462 245.953.062

PETROL 55.476.883 8.955 560.839.435

MERCATOR 53.502.016 7.048 595.228.267

Ostali 296.230.308 96.672 4.581.277.271

SKUPAJ 952.578.062 211.502 8.468.424.538


Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Deleži borznega prometa po segmentih v letu 2008

Tržni segment Promet DeležDELNICE PRVA KOTACIJA 681.451.218 53,00%DELNICE STANDARDNA KOTACIJA 215.058.215 16,73%DELNICE VSTOPNA KOTACIJA 56.068.629 4,36%OBVEZNICE 256.999.619 19,99%VZAJ.SKLADI 15.076.422 1,17%INV.DRUŽBE 61.136.395 4,75%

ZAKL. MENICE 0 0,00%


Deleži borznega prometa po tipu vrednostnega papirja 2000-2008


Glavni delniški indeks Ljubljanske borze SBI 20 je v letošnjem letu izgubil 67,5%, SBI Top za66,1%. Oba indeksa, SBI 20 in SBI Top, sta velik padec utrpela po letu rekordne rasti v2007, ko sta se povzpela kar za 78,1% oziroma 71,0%. Indeks obveznic BIO in indeksinvesticijskih skladov PIX sta bila v letu 2008 ukinjena.

Z mednarodnega vidika sta indeksa Ljubljanske borze izkazovala višjo izgubo od primerljivihindeksov, kar lahko pripišemo predvsem padcu likvidnosti in korekciji predhodne visoke rastitečajev vrednostnih papirjev. Naslednji graf prikazuje donos indeksa SBI20 v primerjavi znekaterimi svetovnimi indeksi v EUR (1. 1. 2008 = 1.000):

Vir: LJSE, Yahoo Finance!, Banka Slovenije

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


2.3. Pomembnejše aktivnosti Ljubljanske borze v letu 2008

2.3.1. Razvoj trga

Novi prihodi vrednostnih papirjev na trgLeto 2008 je bilo po številu uvrstitev novih podjetij na borzo eno najuspešnejših doslej, kar je bilrezultat nekajletnih prizadevanj borze, da se na borzo uvrstijo glavna velika slovenska podjetja.Pri tem so bile ključne aktivnosti lobiranje borze pri večjih glavnih lastnikih, vodstvu družb indržavi, načrtne promocijske aktivnosti borze, podpora in svetovanje družbam pred uvrstitvijoter ugodne razmere na trgu kapitala.

Z uvrstitvijo Telekoma Slovenije jeseni 2006, druge največje slovenske banke Nove KBMdecembra 2007 in treh zelo pomembnih slovenskih finančnih institucij Zavarovalnice Triglav,Pozavarovalnice Sava in Abanke Vipa v letu 2008 je borzni trg postal veliko boljša inreprezentativna predstavitev slovenskega gospodarstva. Nove uvrstitve pa so prispevale tudi kizboljšanju preglednosti in primerljivosti s tujimi kapitalskimi trgi. Za borzo je bil zelo pozitivensignal tudi, da so nekatere družbe ob uvrstitvi na borzo izpeljale tudi dokapitalizacijo, nekaterepa to predvidevajo v prihodnje. V preteklosti je bilo namreč zelo malo javnih ponudb delnic,oziroma so se družbe v glavnem odločale za zaprte dokapitalizacije.

Ena pomembnih aktivnosti borze v tem obdobju je bilo tudi prizadevanje za spremembolastniških struktur v javnih delniških družbah. Slovenske družbe imajo v primerjavi z družbami,ki kotirajo na borzah v tujini, nadpovprečen neposreden ali posreden delež države v lastništvu,kar je zelo pomemben dejavnik pri likvidnosti delnic. Ljubljanska borza se že dlje časaprizadeva in preko svojih interesnih skupin spodbuja, da bi država izvedla prodajo državnihdeležev v javnih delniških družbah na transparenten in urejen način preko Ljubljanske borze.

Nova PravilaAgencija je izdala soglasje k novim Pravilom borze dne 23. 4. 2008, po objavi v Uradnem listuRS so začela veljati z dnem 24. 5. 2008. Prav tako so bila na spletnih straneh objavljena tudiNavodila in Priporočila izdajateljem za obveščanje.

Pomembne konceptualne novosti v novih Pravilih so bile zlasti prilagoditev segmentacijeborznega trga in ureditev razmerij z izdajatelji prostega trga; uskladitev ravni obveščanjaizdajateljev z določbami ZTFI; sistematično in jasno postopkovno urejanje sprejema, ustavitvein umika vrednostnih papirjev iz borznega trga ter premeščanje vrednostnih papirjev znotrajborznega trga; prilagoditev ukrepov in postopkov za spremljanje izdajateljev in njihovihvrednostnih papirjev; prilagoditev pogojev za članstvo na borzi ter uvedba razlikovanja medborznim posrednikom in borznim trgovalcem; različne prilagoditve pri trgovanju (spremembe privrstah naročil, sprememba 10% dnevne omejitve na 30% za vse segmente trgovanja;možnost sklepanja bilateralnih poslov s svežnji); možnost uporabe alternativnih poravnalnihsistemov; prilagoditev ukrepov in postopkov za spremljanje borznih članov in sklenjenih borznihposlov, itd.

Nova segmentacija borznega trga je bila uspešno uvedena z dnem 30. 6. 2008, sklop novihtrgovalnih pravil pa bo uveden ob nadgradnji BTS dne 1. 2. 2009, v skladu z roki, ki so bilipredvideni v prehodnih določbah Pravil, ter ob upoštevanju tveganj, ki so značilna za uvajanjesprememb takšne narave.

Izvedba nove segmentacije trgaNovo segmentacijo borznega trga smo uvedli konec junija 2008, s čimer smo ukinili dotedanjorazdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg, ki je izhajala še iz privatizacijskegaobdobja. Nova segmentacija je primerljiva z razdelitvijo borznih trgov po Evropi in zaradi uvedbejasnejšega razlikovanja segmentov po kakovosti vrednostnih papirjev omogoča večjoprepoznavnost najboljših finančnih produktov na Ljubljanski borzi in zato njihovo lažjo promocijo.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Poslovno poroèilo

Vzporedno z novo segmentacijo so se na novo opredelila razmerja med borzo in izdajatelji naprostem trgu, ki so bili v trgovanje po stari zakonodaji uvrščeni pasivno, brez soglasja. Vsi tiizdajatelji so do konca avgusta 2008 uredili pravno razmerje z borzo, s čimer so se tudiformalno zavezali k spoštovanju borznih aktov. S tem je borzi omogočeno, da lahkoučinkoviteje uvaja različne nivoje komercialnih storitev na različnih borznih segmentih.

Z novimi Pravili in segmentacijo smo dokončno uskladili tudi raven obveščanja izdajateljev zdoločbami ZTFI ter ohranili razlikovanje po segmentih glede na kvaliteto obveščanja. Pri temborza še naprej postavlja in razvija standarde dobre prakse na področju obveščanja. V letu2008 je borza s tem namenom uveljavila pomemben nov borzni akt Priporočila javnimdelniškim družbam za obveščanje, ki so v pomoč izdajateljem kot smernice za zagotavljanjetransparentnega poslovanja, preprečevanje asimetrije informacij ter urejanja trgovanja zdelnicami družbe.

Pomembno področje, ki se je uredilo hkrati z uvedbo novih Pravil in segmentacije, je tudirazmerje med borzo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev glede funkcije spremljanja inzagotavljanja urejenosti trga. Skladno z zakonodajo je po novem uveljavljena vloga borze priprepoznavanju nedovoljenih ravnanj na trgu ter poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev,pregon le-teh pa se izvaja v sodelovanju z regulatorjem trga.

Razvoj BTS in elektronskih vmesnikov FIXV letu 2008 se je na področju informacijske podpore borznega trgovanja izvajal projekttehnološke prenove trgovalnega sistema BTS. Prenovljeni sistem omogoča izboljšanje nivojastoritev borze za uporabnike storitev (borzne člane in pooblaščene ponudnike borznihinformacij) v obliki poenotenega dostopa do vseh informacij, ki so posredovane po uveljavitviMiFID direktiv. S tem sistemom je omogočena tudi uvedba elektronskih vmesnikov postandardnem protokolu FIX.

Vzporedno z uvedbo nove tehnologije so ob prenovi trgovalnega sistema BTS izboljšane tudidoločene funkcionalnosti sistema. Nekatere izmed pomembnejših novosti so:

� možnost sklepanja bilateralnih poslov s svežnji, pri katerih je borznim članom omogočenasklenitev posla s svežnjem z izbranim borznim članom na nasprotni strani;

� spremenjen način delovanja naročil s skrito količino, ki bo bolj primerljiv delovanjuistovrstnih naročil na tujih borzah (t. i. iceberg naročila);

� ukinitev možnosti uporabe tržnih naročil v avkcijskem načinu trgovanja;� ukinitev določenih tipov naročil, pri katerih je bila ugotovljena neoptimalna ali zelo majhna

uporaba naročil ter� spremenjen način postopka razdrtja oz. spremembe posla, ki bo v prihodnje v celoti

potekal preko trgovalne postaje BTS.

Poslovno poroèilo


Tehnološka in funkcionalna prenova trgovalnega sistema BTS se je zaključila v začetkufebruarja leta 2009, uvedba elektronskih vmesnikov po protokolu FIX pa bo zaključena kvartalkasneje. Ljubljanska borza bo tudi v prihodnje redno spremljala ustreznost obstoječihtehnoloških in trgovalnih rešitev ter po potrebi borzni trgovalni sistem BTS dodatnonadgrajevala.

Borza pričakuje, da se bo v letu 2009 z novimi s tehnološkimi spremembami olajšalo razvojstoritev vzdrževalcev likvidnosti ter priklop članov z oddaljenim dostopom (ang. remote mem-bers) ter s tem bistveno izboljšalo kakovost trga.

2.3.2. Aktivno odzivanje na globalno finančno in gospodarsko krizo

Aktivno upravljanje trga ob povečani volatilnosti trgovLjubljanska borza je zaradi ugotovljene večje volatilnosti borznega trga v oktobru 2008 uvedlazačasne ukrepe za zagotavljanje urejenega delovanja borznega trga v primerih večjih tržnihnihanj.

Prvi izmed ukrepov je bila uvedba 20% dnevne omejitve gibanja tečajev delnic pri vstopnikotaciji trga delnic, trga investicijskih kuponov in trga delnic investicijskih družb, kjer do tedaj nibilo omejitve gibanja tečajev. Z omenjenim ukrepom je borza poskušala omejiti večja dnevnanihanja tečajev, ki bi lahko nastala kot posledica tržnih naročil v okoliščinah kratkotrajnegapomanjkanja globine trga.

Drugi izmed uvedenih ukrepov se je nanašal na podaljšanje časa trajanja prekinitvenih avkcij,in sicer v neprekinjenem načinu trgovanja na 15 do 20 minut ter v avkcijskem načinu trgovanjana 20 minut. S tem ukrepom je bil udeležencem trga omogočen zadosten čas za reagiranjena nastalo situacijo na trgu, hkrati pa je bila omogočena tudi koncentracija zadostnega številanaročil za ustrezno oblikovanje tržnih tečajev.

Tretji ukrep je bil tekoče spremljanje in sproščanje omejitev pri trgovanju z vrednostnimi papirji,kjer so v okviru dneva obstajala neravnovesja v ponudbi in povpraševanju izven dnevnihomejitev.

Ljubljanska borza bo tudi v prihodnje, s ciljem zagotavljanja urejenega delovanja in integritetetrga, redno spremljala dogajanje na borznem trgu ter v primeru spremenjenih okoliščintrgovalne mehanizme po potrebi ustrezno prilagajala.

Dodatno svetovanje in podpora izdajateljevZaradi zaostrenih finančnih razmer smo bili dodatno aktivni tudi v stikih z borznimi izdajatelji injim priporočili, da s svojim transparentnim izvajanjem razkritij stanja prispevajo k zmanjšanjunegotovosti na trgu. Tako smo vsem borznim družbam v Prvi in Standardni kotaciji nudilidodatno podporo pri obveščanju in jim priporočili, da vlagatelje obvestijo o svojem poslovanju infinanciranju z vidika vpliva gospodarske situacije in finančne krize. Na podlagi našegapriporočila je večina družb izvedla priporočeno objavo, družbe pa so se do vpliva finančen krizeopredelile tudi v zadnjih devetmesečnih rezultatih.

Aktivno nadziranje in optimiziranje stroškov poslovanjaBorza je že v konec prve polovice leta 2008 prilagodila izvajanje aktivnosti s ciljemzmanjševanja stroškov, dramatični padec prometa v poletnih mesecih pa je jasno nakazal, dabo težko doseči načrtovane prihodke. Glavni stroški borze so:

1. stroški storitev (vezani na aktivnosti borze),2. stroški dela.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Borza je v drugi polovici leta 2008 z namenom izboljšanja poslovnega rezultata in učinkovitegaupravljanja s stroški v letu 2008 opravila dodatno podrobno preveritev in optimizacijo stroškov. Pritem so bile upoštevane predvidene aktivnosti po posameznih področjih dejavnosti borze, in sicer:

1. potrebnost obsega in nivoja posameznih storitev zunanjih izvajalcev,2. upravičenost posameznega stroška glede na sedanji nivo in obseg poslovanja s primerjavo

stroškov alternativnih ali primerljivih rešitev,3. možnost drugačnega časovnega razporeda in/ali zakasnitev posameznih aktivnosti

oziroma stroškov,4. sprejemljivost znižanja nivoja kvalitete in/ali obsega storitev borze v primeru zmanjševanja

posameznih sklopov stroškov,5. ocena oportunitetnih stroškov, v kolikor le-ti nastanejo zaradi ukrepov zmanjševanja

določenega sklopa stroškov.

Ob upoštevanju zgornjih postavk se je v zadnjem četrtletju 2008 izvedla dodatna optimizacijastroškov , ki je bila dosežena z zamikom določenih aktivnosti v leto 2009, z odpovedjoposameznih načrtovanih aktivnosti ter z minimiziranjem stroškov izvedbe izvajanih aktivnosti.

Glede ukrepov na strani stroškov je bila izvedena analiza tveganja, kjer je bilo ugotovljeno, danavedeni ukrepi ne pomenijo bistveno povečanega tveganja za izvajanje nalog borze invsebinsko ne omejujejo izvajanje začetih razvojnih aktivnosti.

Učinkovito upravljanje s stroški je borzi omogočilo, da je v letu 2008 glede na poslovni načrt zaleto 2008 zmanjšala odhodke za 517.341,91 evrov (15,8 %) oziroma za 4,6 % glede na leto2007 ter posledično kljub velikemu padcu prometa v letu 2008 dosegla pozitiven rezultat zbruto dobičkom v višini 443.650,02 evrov .

Izvedena je bila večina načrtovanih razvojnih aktivnosti, ob tem pa je uprava tudi sledilastrategijo povečane konkurenčnosti (stroškovne učinkovitosti) trga z znižanjem normiranihskupnih obremenitev (stroškov udeležencev) trga za 3%.

2.3.3. Domača in mednarodna promocija trga ter mednarodno sodelovanje

Podpora novim vstopom podjetij na trgLeto 2008 je bilo po številu uvrstitev novih podjetij na borzo eno najuspešnejših doslej. Naborzo so se uvrstile pomembne slovenske finančne institucije, s čimer se je bistveno povečalareprezentativnost Ljubljanske borze kot nacionalnega trga. V letu 2008 je bila zato namenjenaposebna skrb vsem družbam, ki so se odločala za vstop na borzni trg. Družbam v Standardnikotaciji smo nudili vso podporo za odmeven začetek trgovanja z organizacijo skupnihnovinarskih konferenc in srečanj z vlagatelji pred samim začetkom trgovanja. Za noveizdajatelje smo organizirali dodatna izobraževalna srečanja, preko katerih smo jih seznanili spriporočili na področju obveščanja in dobro prakso ravnanja z notranjimi informacijami.

Borza je tudi v letu 2008 intenzivno skrbela za svetovanje in podporo izdajateljem Prve inStandardne kotacije na področju obveščanja in korporativnega upravljanja. Zaradi spremembzakonodaje in zahtev po višji transparentnosti s strani vlagateljev in ostalih javnosti je področjeobveščanja vse bolj kompleksno. V pomoč in podporo izdajateljem je borza tekoče posredovalavse potrebne informacije za pravilno obveščanje vsem izdajateljem borznega trga (tekočesvetovanje, okrožnice), februarja 2008 in junija 2008 pa smo organizirali izobraževalnipredstavitvi za izdajatelje Prve in Standardne kotacije. Na željo pa smo organizirali tudiposamične predstavitve izdajateljem, predvsem Prve kotacije.

Spremenjena segmentacija in nove statistike ter spletne straniLjubljanska borza je novi segmentaciji prilagodila tudi statistike, brošure ter spletne strani(www.ljse.si), ki so s spremenjenimi vsebinami pričele delovati 30. 6. 2008.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


V ospredju uvedenih sprememb je bila želja po povečanju prepoznavnosti borznega trga innjegovih posameznih podsegmentov. Želeli smo tudi izpostaviti najkakovostnejše vrednostnepapirje - delnice Prve kotacije, kar smo dodatno dosegli s spletnim prikazom podatkov otrgovanju s 15 minutno zakasnitvijo ter izpostavitvijo tržne znamke Prve kotacije na vhodnistrani.

Vsebine smo prenovili in jih nadgradili s preglednejšo strukturo, ki omogoča prijaznejši dostopdo želenih vsebin za naše uporabnike in povečuje prepoznavnost naših storitev v okviru novegazavihka "Produkti in storitve". Poleg tega smo oblikovali nov zavihek "Borzni podatki", kjer souporabnikom na enem mestu na voljo vsi borzni podatki o posameznem vrednostnem papirjuin celotnem borznem trgu in v okviru katerega delujejo že uveljavljeni iskalniki podatkov otečajih vrednostnih papirjev, gibanju indeksa, prometu, tržni kapitalizaciji. Na ta način soprenovljene strani funkcionalnejše, dostop do želenih borznih podatkov pa hitrejši inpreglednejši.

Promocije izdajateljev v tujih finančnih centrih in v Ljubljani (road-showi)Za večanje prepoznavnosti slovenskega kapitalskega trga so zelo pomembne promocije, kjernajboljše borzne družbe predstavijo svoje poslovanje in načrte, vlagatelji pa imajo možnostneposrednega stika z družbami. Ljubljanska borza s pomočjo partnerjev organizira tovrstnepromocije v različnih evropskih finančnih centrih že tretje leto zapored.

V letu 2008 sta bili novost regionalni promociji, ki smo ju izvedli skupaj z borzami JV Evrope(poleg Ljubljanske, še Zagrebška, Beograjska, Makedonska, Sarajevska, Banjaluška,Montenegro in NEX borza). Naši najboljši izdajatelji so se tako v juniju predstavili regionalnimvlagateljem v Zagrebu in v oktobru mednarodnim vlagateljem na Dunaju. Skupno se je tehpromocij udeležilo preko 200 vlagateljev, slovenske družbe pa so opravile preko 50individualnih sestankov. Na predstavitvah je sodelovalo pet družb Prve kotacije: Gorenje, LukaKoper, Intereuropa, Petrol, Telekom Slovenije ter družba Standardne kotacije Nova KBM.

Že tradicionalno smo za slovenske vlagatelje v aprilu pripravili tudi zelo obiskano promocijonajboljših domačih družb v Ljubljani, kjer se je predstavilo vseh 7 družb Prve kotacije ter NovaKBM in je bilo opravljenih 60 individualnih sestankov med predstavniki družb in vlagatelji.

Dogodki Ljubljanske borzeZa namene splošne promocije slovenskega trga vrednostnih papirjev Ljubljanska borza rednoorganizira tudi različne dogodke. Osnovni cilj borze pri organizaciji dogodkov je povečati interesvlagateljev za trgovanje na borzi in vzpodbujati izdajatelje in člane k uvrščanju produktov naborzni trg. Prav tako na dogodkih predstavljamo nove razvojne možnosti na slovenskemkapitalskem trgu, prispevamo pa tudi k razreševanju nekaterih odprtih dilem, ki zavirajo hitrejširazvoj slovenskega trga. Namen organizacije finančno-borzne konference, kot osrednjegafinančnega dogodka v Sloveniji, je tudi obravnavati teme, zanimive za vlagatelje ter ožjo in širšofinančno-borzno ciljno skupino. Dogodki Ljubljanske borze, so poleg izobraževanja in izmenjavemnenj in idej, dobra priložnost tudi za sklepanje novih poslovnih vezi.

V mesecu maju 2008 smo organizirali že 25. finančno-borzno konferenco, na katero smo kotpredavatelje povabili zanimive mednarodne strokovnjake z različnih področij, kot tudipredstavnike evropskih borz. Osrednji predavatelj konference je bil dr. Egon Zakrajšek izFederal Reserve Board. Konference, ki je imela odziv tudi v medijih, se je udeležilo okoli 300udeležencev, povabljenih gostov, pokroviteljev ter novinarjev iz Slovenije in regije.

Poleg konference, Ljubljanska borza v sodelovanju s časnikom Finance v jeseni organizira šeen strokovni posvet, tj. Posvet finančnikov. Ob teh priložnostih časnik Finance izda tudiposebno prilogo na obravnavane teme.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Prodaja borznih podatkov in indeksovPomemben element promocije in razvoja trga je posredovanje in prodaja on-line borznihpodatkov ter licenciranje indeksov, kot podlage za razvoj strukturiranih produktov. V letu 2008se je število pooblaščenih ponudnikov borznih podatkov (data vendors) povečalo za 3 domačein 2 tuja ponudnika informacij, s čimer je skupno število le teh 20. Na področju licenciranjaindeksov so bile v letu 2008 aktivne 4 pogodbe za uporabo indeksa SBITOP, zaradi globalnekrize pa je prišlo do zmanjšanja interesa, tako da za leto 2009 še ni potrjenih pogodb alipogojev licenciranja.

Ukinitev izračunavanja indeksovV drugi polovici leta 2008 je Ljubljanska borza prenehala z izračunavanjem dveh indeksov.Tako je z dnem 18. 7. 2008 prenehala izračunavati Indeks investicijskih skladov - PIX, dne 1.10. 2008 pa je prenehala z izračunavanjem Borznega indeksa obveznic - BIO. Razlog zaukinitev obeh indeksov je bilo neizpolnjevanje predpisanih kriterijev, ki jih določa metodologijaizračunavanja teh indeksov. V primeru indeksa PIX je zaradi umika vrednostnih papirjev s trgaprišlo do situacije, ko v indeks ni bilo več vključeno zadostno številno delnic investicijskih družb,indeks BIO pa po drugi strani ni izpolnjeval predpisanih kriterijev glede likvidnosti.

Ob tem je Ljubljanska borza ohranila izračunavanje Slovenskega borznega indeksa SBI 20,ki je namenjen prikazovanju gibanja cen delnic celotnega borznega trga in slovenskega bluechip indeksa SBI TOP, v katerega so vključene najlikvidnejše delnice borznega trga.

Sodelovanje z borzami JV EvropeV letu 2008 so bile v okviru Memoranduma o partnerstvu, podpisanem decembra 2007 medBeograjsko, Makedonsko, Zagrebško in Ljubljanska borza, h katerem so pristopile tudi ostaleštiri borze JV Evrope, Banjaluška borza, Montenegro, NEX in Sarajevska borza, zaključeneprve glavne predvidene aktivnosti.

Borze so uspešno organizirale skupni promociji trgov kapitala JV Evrope junija v Zagrebu inoktobra na Dunaju. V okviru regionalnega partnerstva med borzami je vodilna mednarodnadružba na področju indeksov Stoxx Limited v oktobru začela z izračunavanjem dveh regijskihindeksov DJ STOXX Sub Balkan Total Market Index in DJ STOXX Sub Balkan 30.

Borze so s temi aktivnostmi izpolnile enega glavnih namenov skupnega sodelovanja: povečatiprepoznavnost regijskega kapitalskega trga in najboljših posameznih borznih družb regije.Najboljšim domačim družbam smo tako prvič na organiziran način omogočili neposredenkontakt z regionalnimi institucionalnimi vlagatelji, domačim institucionalnim vlagateljem paneposreden stik z najboljšimi družbami regije.

2.3.4. Aktivna podpora procesa prodaje večinskega deleža LJSE

Postopek lastnikov borze, ki ga je vodilo podjetje Arkas, d.o.o., se je začel že v letu 2007.Vloga uprave Ljubljanske borze v tem postopku je bila predvsem varovanje interesov delniškedružbe in skrbnost glede enakomernega in ustreznega obveščanja vseh lastnikov o finančnem,pravnem in poslovnem položaju borze skladno z veljavno zakonodajo.

V maju 2008 je bila uprava borze prejela prošnjo Arkas, d.o.o., ki je imela mandat za izpeljavoskupne prodaje 81,01% delnic borze, za dovoljenje za opravljanje skrbnega pregleda Dunajskiin Grški borzi, ki sta bili povabljeni v zadnji krog postopka in ki sta pridobili dovoljenje ATVP zapridobitev kvalificiranega deleža lastništva v borzi. Nadzorni svet je na predlog uprave odobrilskrbni pregled in obseg dokumentacije za podatkovno sobo. Ocenil je, da je uprava v postopkuprodaje zagotavljala vse potrebne elemente skrbnosti in enakomerne obveščenosti vsehdelničarjev.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


V juniju 2008 se je formalno potrdila predvidena sprememba lastništva Ljubljanske borze, saj solastniki, združeni v konzorcij z Dunajsko borzo podpisali pogodbo o prodaji 81,01% deleža borze.

Po zaključenem postopku, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in končnemu prenosu delnic nanovega lastnika v oktobru 2008 je uprava Ljubljanske borze na seji nadzornega sveta v skladuz individualnima pogodbama podala predlog sporazumne prekinitve s funkcij predsednika inčlana uprave Ljubljanske borze. Z odstopom tudi treh članov nadzornega sveta in s sklicemskupščine delničarjev je bil novemu večinskemu lastniku omogočen vstop v upravljanje delniškedružbe.

V prehodnem obdobju do imenovanja nove uprave in oblikovanja nove strategije družbe, jeobstoječa uprava borze zagotavljala tekoče in stabilno poslovanje delniške družbe terzaključek projektov, ki so bili v teku.

2.3.5. Nadaljnje prilagajanje na regulatorne in sistemske spremembe (ZTFIin Mifid)

Prilagoditev nadzornih funkcijZ uveljavitvijo novih borznih Pravil in na podlagi sprememb razmerij med regulatorji trga, ki jihje uvedel ZTFI, smo v letu 2008 izvedli organizacijsko in vsebinsko prilagoditev nadzornihfunkcij na borzi. Vloga borze po novem je predvsem prepoznavanje nedovoljenih ravnanj natrgu ter poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev, pregon le-teh pa se izvaja v sodelovanjuz regulatorjem trga. S tem so se na področju nadzora uvedle spremembe, za katere se jeborza zelo prizadevala zadnja leta, saj se je s tem odpravila podvojenost postopkov in ukrepovna področju nadzora trga. S tem se pričakuje tudi povečana učinkovitost nadzora in urejenostcelotnega trga v bodoče.

Z namenom poenostavitev postopkov in večje učinkovitosti so se pristojnosti Odbora zavrednostne papirje prenesla na upravo borze. Sprejeli smo nove interne pravilnike na področjuspremljanja trgovanja in borznih članov ter spremljanja izdajateljev, s katerimi smo na novoopredelili faze in postopke borznih nadzornih funkcij. V tem okviru je bila imenovana nova internaKomisija za integriteto borznega trga, ki redno spremlja in koordinira nadzorne aktivnosti na borzi.

Izkoriščanje novih priložnosti (MTF, CSI)Ljubljanska borza je ob koncu leta 2008 pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnihpapirjev za opravljanje storitve upravljanja večstranskega sistema trgovanja - MTF (ang. mul-tilateral trading facility) za prenosljive vrednostne papirje.

Trg MTF namerava Ljubljanska borza vzpostaviti kot sekundaren trg k borznemu trgu, nanjem pa bo omogočeno trgovanje z vsemi prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejozahtevane standarde za izvajanje varne poravnave in za katere obstaja interes po trgovanju. Zznanjem in izkušnjami, pridobljenimi pri upravljanju borznega trga, namerava storitve na temtrgu izvajati z enakimi etičnimi, strokovnimi in operativnimi standardi, kot na borznem trgu.

Prvotno je bila uvedba MTF trga načrtovana v začetku leta 2009, vendar se je vzpostavitevprojekta zaradi neugodnih tržnih razmer, ki smo jim trenutno priča, prestavila vse do izboljšanjale-teh.

Borza je prav tako pričela postopek pridobitve statusa upravljavca sistema za shranjevanjenadzorovanih informacij (CSI) z Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Sistem CSI je glede na ZTFI sistem centralne hrambe reguliranih informacij, ki bo hranil vseobjavljene regulirane informacije izdajateljev, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi.Upravljavec sistema CSI mora zagotoviti ustrezen informacijski sistem ter pridobiti statusupravljavca sistema CSI v Sloveniji (137. člen ZTFI).

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Borza že upravlja elektronski sistem obveščanja za izdajatelje SEO, ki je po svojih značilnostihin naboru uporabnikov v veliki meri izpolnjuje kriterije za CSI. V sklopu tehnološke prenovesistema SEO se je borza odločila, da ga prenovi na način, da bo izpolnjeval tudi pogoje zadelovanje CSI. S tem bo borza pri uvedbi in upravljanju sistema CSI učinkovito izrabila svojadelovna sredstva in infrastrukturo, ki jih že uporablja pri upravljanju sistema SEO. Borza je vdecembru 2008 izvedla prva testiranja nadgrajenega sistema in računamo, da bo sistempripravljen v nekaj mesecih.

Borza je na ATVP podala vlogo za pridobitev statusa upravljavca sistema CSI v Sloveniji vaprilu 2008. S strani ATVP smo pridobili načelno pozitivno mnenje, na podlagi katerega smovlogo dopolnili v januarju 2009 in pričakujemo nadaljnje neposredne pogovore in pogajanja zATVP glede poslovnih pogojev izvajanja. Na podlagi dosedanjih razgovorov z Agencijoocenjujemo, da bi lahko borza vzpostavila sistema CSI v štirih mesecih po sklenitvi dogovora zAgencijo.

Prilagajanje notranje organizacijeS 1. 4. 2008 je bila izvedena sprememba organizacije, s katero se je povečalo tekočoučinkovitost delovanja borze, odpravilo pomankljivosti, ki so pokazale v preteklosti ter prilagodilostrukturo spremembam, ki jih prinašajo spremembe regulatornega in poslovnega okolja.

Zaradi nezadostne kadrovske zasedbe je bil s prenosom njegovih funkcij in preostalega osebjav druga dva ključna sektorja ukinjen sektor za razvoj in marketing. Vsebinsko smo razdelilipodročje produktov, izdajateljev ter trgovanja in članov v dva vodilna sektorja - Sektor zaizdajatelje in produkte in Sektor za trgovanje in člane.

Cilj reorganizacije je bil tudi zagotoviti ustrezno vsebinsko in funkcijsko zaokrožene in v veliki merisamozadostne organizacijske enote. Nova ključna sektorja omogočata polno vertikalnopokrivanje delovnih področij, od iniciative ali nastanka posamičnega poslovnega dogodka (mar-keting, razvojna iniciativa, vloga za novega člana, novega izdajatelja, naročilo stranke, objavaizdajatelja), preko obravnave tega dogodka (izvajanje Pravil borze, priprava predlogov,spremembe pravil, uvajanje sprememb,..) do urejanja povezanih nalog in sistemov (statistike,prezentacija in prodaja podatkov, vendorji, poročanje ATVP, register in poravnava, KDD). S temje povečana učinkovitost, zmanjšana pa so tudi tveganja, ki izhajajo iz drobljenja nalog in področij.

Uprava je v postopku priprave sprememb organizacije in sistemizacije o nameravanihspremembah tekoče obveščala zaposlene in se posvetovala z delavskim zaupnikom kotpredstavnikom delavcev. Delavski zaupnik predlagani reorganizaciji ni nasprotoval. Delavcem,ki se jim je spremenil opis del in nalog delovnega mesta, naziv delovnega mesta ali delovnomesto, je bila dana ponudba nove pogodbe o zaposlitvi, ki so jih vsi delavci podpisali.

Uvedba notranje revizije na LJSEV letu 2008 se je tudi nadaljevalo z nadgradnjo in uresničevanjem trdnega in zanesljivegasistema upravljanja na borzi, realizacijo aktivnosti na področju izboljšav organizacijskega ustrojaborze, ter razvojem in uvajanjem izboljšav na področju učinkovitosti procesov upravljanja stveganji ter sistema notranjih kontrol na borzi.

Poleg "Listine o notranje revizijski dejavnosti borze", h kateri je dal soglasje nadzorni svet borze,je bil konec leta 2008 sprejeti tudi "Pravilnik o notranje revizijski dejavnosti borze" ter v skladuz izvedeno "Oceno tveganja" tudi "Srednjeročni in letni načrt notranje revizijske dejavnosti naborzi" za obdobje od 2009 do 2011 oziroma za leto 2009.

V skladu z določbami podzakonskega akta Agencije in Pravilnika o notranje revizijski dejavnosti,borza ne organizira lastne službe notranje revizije kot samostojne organizacijske enote ter jesklenila pogodbo z dvema zunanjima izvajalcema.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


V skladu z izdelano oceno tveganja in "Letnim načrtom notranje revizijske dejavnosti za leto2009", je v tem letu predviden predvsem podroben pregled "procesa upravljanje trgov intrgovanja" s poudarkom na pregledu programske rešitve borznega trgovalnega sistema BTSin kratek pregled "procesa zagotavljanje neprekinjenega poslovanja", ter "preverjanjeuresničevanja priporočil notranjih revizorjev".

Z navedenimi aktivnostmi je borza dosegla skladnost s sklepom Agencije o podrobnejšihorganizacijskih zahtevah za upravljanje borznega trga.

Upravljanje s tveganjiUpravljanje s tveganji na borzi poteka na področju strateških, finančnih in operativnih tveganjter tveganj, povezanih z uporabo informacijskih tehnologij.

Relativno male organizacije in sistemi, ki jih predstavlja slovenski trg kapitala oziroma borza, vmednarodnem okolju težko uveljavljajo svoje specifične strateške potrebe in rešitve. Zato ssvojimi predstavniki in preko interesnih združenj neposredno in posredno aktivno sodelujemopri razvoju in uveljavljanju posameznih sistemskih rešitev.

V letu 2008 je bila bistvena prilagoditev poslovanja novemu Zakonu o trgu finančnihinstrumentov in podzakonskim aktom Agencije za trg vrednostih papirjev, vstop Dunajske borzev večinsko lastništvo borze ter prilagajanje učinkom finančne krize. Borza meni, da bodo zaradiučinkov krize po sedanjem obdobju velike negotovosti in nenehnih sprememb v poslovnemokolju borze, v letu 2010 prišle tudi pomembnejše regulatorne in strukturne spremembe, nakatere pa se bo borza z novim strateškim lastnikom lažje odzivala v okviru novo nastaleskupine borz pod okriljem Dunajske borze.

Na področju finančnih tveganj smo sledili sprejeti konzervativni politiki upravljanja s finančnimitveganji, izvajali ustrezne ukrepe in aktivnosti ter s tem ohranjali izpostavljenost posameznimtveganjem na nizki ravni. Na področju kreditnega tveganja sledimo uveljavljenemu postopkuizterjave terjatev do kupcev, ki nam zagotavlja, da imamo poravnane praktično vse terjatve.Finančna tveganja obvladujemo s konzervativno politiko naložb, saj imamo večino naložb vbančne depozite ter v državne in bančne obveznice. Ustreznost stanja preverjamo zrevidiranjem finančnih podatkov, k čemur smo kot velika družba glede na spremenjenezakonske predpise tudi zavezani.

Velik napredek je bil storjen na področju upravljanja z ostalimi operativnimi tveganji ter zvzpostavitvijo funkcije notranje revizije, v skladu s podzakonskim aktom Agencije. V sklopu tegase je posebna pozornost posvečala tudi upravljanju tveganj, povezanih z uporaboinformacijskih tehnologij, predvsem na področju zagotavljanja neprekinjenega poslovanja.

Upravljanje z operativnimi tveganji temelji predvsem na obvladovanju dvanajstih pomembnihpodročij, ki jih sestavlja deset ključnih procesov, preko katerih borza izvaja osnovne funkcijeorganiziranega, urejenega in učinkovitega trga vrednostnih papirjev, ter dva ključna poslovnainformacijska sistema. Velika pozornost se posveča tudi usposabljanju in osveščanjuzaposlenih, ustrezni in učinkoviti organizaciji dela, razmejevanju pristojnosti, opredeljenih indokumentiranih postopkih odločanja ter tekočim spremljanjem in preverjanjem skladnosti spredpisanimi postopki. V letu 2008 ni bilo ugotovljenih bistvenih odstopanj od predvidenihravnanj oziroma povečanega operativnega tveganja, prav tako niso bile ugotovljene večjenepravilnosti v delovanju informacijskih sistemov.

V okviru leta 2008 je bila vzpostavljena funkcija notranje revizije, katere delo opredeljujejo"Listina o notranje revizijski dejavnosti", h kateri je dal soglasje nadzorni svet, ter "Ocenatveganja" s "Srednjeročnim in letnim načrtom notranje revizijske dejavnosti". Borza neorganizira lastne službe notranje revizije kot samostojne organizacijske enote, temveč je najelazunanja izvajalca, za splošne notranje revizijske storitve in za storitve notranje revizijeinformacijskih sistemov. V skladu z oceno tveganja in letnim načrtom notranje revizijskedejavnosti, se v letu 2009 predvideva predvsem podroben pregled procesa upravljanje trgov

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


in trgovanja, s poudarkom na pregledu programske rešitve borznega trgovalnega sistemaBTS, kratek pregled procesa zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, ter preverjanjeuresničevanja priporočil notranjih revizorjev.

2.3.6 Ostale pomembnejše aktivnosti

Uveljavitev Priporočil za obveščanje izdajateljevZ uveljavitvijo Priporočil za obveščanje smo želeli postaviti standarde dobre prakse na področjuobveščanja, ki so lahko v pomoč izdajateljem. Priporočila tako predstavljajo zgled dobregakorporativnega komuniciranja, s katerimi lahko izdajatelj povečuje stopnjo transparentnosti,krepi prepoznavnost in odprtost družbe ter s tem preprečuje informacijsko asimetrijo.

Trgovanje z delnicami družbe s strani njenih predstavnikov je področje, ki zasluži poseben pomenin ureditev v javni delniški družbi, zato je borza na pobudo določenih izdajateljev Prve kotacije inpo zgledu dobre tuje prakse v okviru Priporočil oblikovala tudi vzorčni Pravilnik o trgovanju zdelnicami izdajateljev. Izdajatelji lahko njegovo vsebino uporabijo kot predlogo za oblikovanjesvojega internega akta, ki je prilagojen organizacijski strukturi družbe in sistemu upravljanja.

Portal 2008 - nagrada za najbolj odprto delniško družbo podeljena KrkiŽe 13. zapored je Ljubljanska borza podelila nagrado Portal za najbolj odprto delniško družbo.Med vsemi družbami Prve in Standardne kotacije, s katerimi se je trgovalo v enoletnemobdobju ocenjevanja od oktobra 2007 do septembra 2008, je 12 članska komisija,sestavljena iz predstavnikov analitikov, investitorjev, novinarjev iz gospodarskega področja inpredstavnikov borze na podlagi desetih kriterijev določila zmagovalca. Zmagovalka za leto2008 je že drugo leto zapored družba Krka, ki s svojim delovanjem predstavlja najboljši zgleddobrega korporativnega komuniciranja v Sloveniji.

Spremljanje borznih članov in borznih poslovV skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov in Pravili borze, borza spremlja borzne članein borzne posle z namenom odkrivanja kršitev Pravil in Navodil borze o trgovanju, neurejenihtrgovalnih razmer ter ravnanj zlorabe trga.

S spremljanjem borznega trgovanja ter s sooblikovanjem dovoljenih tržnih praks, katerimuspešno sledijo tudi borzni člani, borza pomembno prispeva k povečevanju integritete terzaupanja v organizirani trg vrednostnih papirjev.

V letu 2008 je borza izvedla 47 pregledov, od katerih je bilo 33 pregledov sumov tržnemanipulacije, 3 preglede sumov trgovanja na podlagi notranjih informacij in 11 pregledov sumovdrugih kršitev (neurejene trgovalne razmere, izpolnitev poslov s svežnji, pritožbe strank, idr.).

Na podlagi izvedenih pregledov je bilo v letu 2008 uvedenih 9 postopkov odločanja o ukrepih,v katerih je bilo izdanih 7 navodil oziroma opozoril borznim članom. Agenciji za trg vrednostnihpapirjev je bilo posredovanih skupno 27 ločenih poročil o opravljenih pregledih ali obvestil osumljivih poslih.

Spremljanje vrednostnih papirjev in izdajateljevV skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov in Pravili borze, borza spremlja vrednostnepapirje in izdajatelje na borznem trgu, z namenom odkrivanja kršitev Pravil in Navodil borze oizpolnjevanju pogojev za trgovanje ter o poročanju in obveščanju.

V letu 2008 je borza izvedla 20 pregledov izdajateljev na borznem trgu, od katerih je bilo 9pregledov periodičnega obveščanja (medletno obveščanje o poslovanju za prve tri in prvihdevet mesecev poslovnega leta, povzetek revidiranega letnega poročila, izjave o skladnosti z

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


določbami kodeksa, povzetek polletnega poročila ter pri izdajateljih prve kotacije tudiobveščanje v skladu z MSRP), 11 pregledov sprotnega obveščanja (borza je sprotno inposamično pri vseh izdajateljih Prve in Standardne kotacije preverjala ustreznost sprotnegaobveščanja ter v določenih primerih pozvala izdajatelje k javni objavi oziroma k dopolnitvi javneobjave nadzorovanih informacij).

Poleg tega je borza izvedla tudi redno revizijo izpolnjevanja kriterijev za razvrstitev delnic vStandardno in Prvo kotacijo ter preverila zahtevano uskladitev izdajateljev z ZTFI in Praviliborze.

Na podlagi izvedenih pregledov je bilo v letu 2008 uvedenih 5 postopkov odločanja o ukrepih,v katerih so bila izdana 3 priporočila izdajateljev, Agenciji za trg vrednostnih papirjev pa sta biliposredovani 2 ločeni poročili.

2.4. Upravljanje s človeškimi viri in zaposleni

Temeljni cilj, ki si ga na področju ravnanja z zaposlenimi prizadeva uresničiti borza, jeoblikovanje optimalne kadrovske in izobrazbene strukture zaposlenih.

Med temeljna področja upravljanja s kadri poleg premišljene politike zaposlovanja sodi šezagotavljanje učinkovitega sistema nagrajevanja in napredovanja, skrb za nenehnoizobraževanje in razvoj zaposlenih ter spremljanje njihovega zadovoljstva.

Zaposlovanje

Ob koncu leta 2008 je bilo na borzi zaposlenih 30 uslužbencev. V letu 2008 je prenehalodelovno razmerje enemu uslužbencu v sektorju za pravne zadeve in organizacijo ter eniuslužbenki v kabinetu uprave, ena uslužbenka pa je na porodniškem dopustu. Na novo smozaposlili tri uslužbence za določen čas.

Demografska in izobrazbena struktura

Povprečna starost zaposlenih na borzi je 36,2 let. Konec leta 2008 je bilo po izobrazbenistrukturi s srednjo izobrazbo 5 zaposlenih oziroma 16,7% vseh, z visoko izobrazbo 1zaposlena oziroma 3,3% vseh, 15 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo oziroma 50,0% vsehter 9 zaposlenih oziroma 30,0% vseh z magisterijem in doktoratom.

Delež zaposlenih po izobrazbeni strukturi na dan 31. 12. 2008

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Motiviranje kadrov

Poleg izpolnjevanja rednih obveznosti do zaposlenih želimo uslužbencem omogočiti tudi njihovosebni in profesionalni razvoj. Tako so se različnih oblik usposabljanja in izobraževanjaudeležili praktično vsi zaposleni. V letu 2008 smo namenili za izobraževanje 34.277,18evrov.

V letu 2008 je borza že sedmo leto za svoje zaposlene vplačala premije za dodatnoprostovoljno pokojninsko zavarovanje v okviru Skupne pokojninske družbe d. d. in s tempovečala dolgoročno socialno varnost zaposlenih.

Varno in zdravo okolje

Ljubljanska borza skrbi za zdravje in varno okolje svojih zaposlenih. Tako borza v skladu zizjavo o varnosti in oceno tveganja svoje uslužbence redno pošilja na zdravstvene preglede.Hkrati pa skrbimo za dobre delovne pogoje in redno, enkrat na leto opravimo pregled inmeritve osvetlitve in mikroklime ter potencialno nevarnih snovi v zraku.

2.5. Analiza uspešnosti poslovanja in ustvarjanje vrednosti

Poslovanje Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana v letu 2008

Ljubljanska borza je v zaostrenih pogojih na kapitalskem trgu v letu 2008 dosegla relativnodober finančni rezultat.

Ljubljanska borza je v obdobju januar - december 2008 ustvarila bruto dobiček v višini443.650,02 evrov. Doseženi dobiček ne dosega letnega planiranega dobička, ravno takopa je dosti nižji glede na enako obdobje v letu poprej. Razlog je predvsem v nižjih prihodkih iznaslova borznega trgovanja.

Prihodki

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Celotni prihodki so se glede na enako obdobje lani znižali za 33,7 odstotkov in so realizirani vvišini 3.203.369,30 evrov. Od tega se kar 2.471.538,33 evrov oziroma 77,2 odstotkovvseh prihodkov nanaša na prihodke iz osnovne dejavnosti borze, in sicer na prihodke iz naslovaborznih provizij, prihodke od informacijskega sistema, prihodke od članarin in prihodke odkotacij vrednostnih papirjev.

� Prihodki od borznih provizijV letu 2008 je bil promet relativno slab. Tako doseženi prihodki iz naslova borznih provizijdosegajo planirane prihodke za 41,4 odstotkov. Povprečni mesečni prihodek od borznihprovizij je 127.566,15 evrov. V primerjavi z doseženimi prihodki v letu 2007 so prihodki vletu 2008 nižji za 50,5 odstotkov oz. za 1.564.015,92 evrov.

� Prihodki iz naslova uporabe informacijskega sistemaPrihodki iz naslova uporabe informacijskega sistema predstavljajo 11,6 odstotkovcelotnega prihodka oz. 372.715,86 evrov in so višji od planiranih prihodkov za leto 2008za 5,3 odstotkov.Člani so na dan 31.12.2007 v povprečju uporabljali 3,2 delovne postaje, na dan31.12.2008 pa 3,5. Povečanje števila delovnih postaj BTS je zaradi uvedbe integralnegadostopa BTS, ki članom omogoča upravljanje z naročili, sklepanje poslov ter dostop dovseh informacij o trenutnem stanju trga preko delovnih postaj BTS in preko elektronskihvmesnikov ter s katerim člani pridobijo pravico do uporabe do skupno 4 delovnih postajBTS oziroma delovnih postaj tipa PT1. Do konec meseca decembra 2008 je sklenilopogodbo o uporabi integralnega dostopa BTS 14 članov, in sicer skupno za 51 delovnihpostaj BTS in 5 delovnih postaj PT1.

� Prihodki od članarinPrihodki od članarin so bili realizirani v višini 58.958,33 evrov in predstavljajo v strukturivseh prihodkov 1,8 odstoten delež. V letu 2008 k članstvu borze ni pristopil noben novčlan, članstvo pa je prenehalo enemu članu. Na dan 31.12.2008 ima borza 23 članov.

� Prihodki od kotacije vrednostnih papirjevOmenjeni prihodki so bili doseženi v višini 509.070,37 evrov. Poleg prihodkov od pristojbinza sprejem novih vrednostnih papirjev v višini 109.352,16 evrov so upoštevani tudi prihodkiod letnega vzdrževanja že obstoječih vrednostnih papirjev v višini 340.872,78 evrov, insicer delnic in obveznic v borzni kotaciji ter obveznic in delnic na prostem trgu, prihodkovod pristojbin za odločanje borze o razširitvi, umiku in zaustavitvah trgovanja vrednostnihpapirjev v višini 39.959,61 evrov, prihodkov od dnevne objave knjigovodske vrednostidelnic investicijskih družb v višini 10.486,14 evrov ter prihodkov od dnevne objavevrednosti premoženja vzajemnega sklada in objave indeksov v višini 8.399,68 evrov.

� Prihodki od storitev SEOnetLe-ti znašajo 217.017,46 evrov, kar v strukturi vseh prihodkov predstavlja 6,8 odstotendelež. V primerjavi s prihodki od storitev SEOnet v enakem obdobju lani so v letošnjem letuvišji za 4,4 odstotka. Na dan 31.12.2008 ima borza podpisane pogodbe o opravljanjustoritev s 110 strankami, konec leta 2007 pa smo imeli 115 podpisanih pogodb.

� Prihodki od objav poslovPrihodki od objav poslov, sklenjenih izven borze, za delnice, ki kotirajo na borzi, znašajo22.651,00 evrov.

� Prihodki od organizacije konference in drugih seminarjevPrihodki od organizacije finančne konference in drugih seminarjev so realizirani v višini94.702,06 evrov, kar v strukturi celotnih prihodkov predstavlja 3,0 odstoten delež.

� Prihodki od posredovanja podatkovPrihodki od posredovanja podatkov predstavljajo 3,3 odstotke celotnega prihodka inznašajo 105.640,74 evrov.

� Prihodki od IT storitevRealizirani so v višini 96.281,92 evrov. V primerjavi s prihodki v enakem obdobju lani so vletošnjem letu nižji za 34,8 odstotkov. Sem prištevamo prihodke od pregleda trgovanja(50.743,48 evrov), prihodke od nadomestil pri dostopanju ES (41.736,84 evrov) inprihodke od storitev Borza NET (3.801,60 evrov) .

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


� Prihodki iz naslova licenčninePrihodki iz naslova licenčnine se nanašajo na licenčnino za uporabo indeksov Ljubljanskeborze v višini 48.807,19 evrov.

� Prihodki od ostalih storitev borzeOmenjeni prihodki se nanašajo na sofinanciranje stroškov organizacije "Dnevovslovenskega trga kapitala" v Ljubljani, v Zagrebu in na Dunaju s strani udeležencev v višini7.400,01 evrov.

� Drugi prihodkiDrugi prihodki so realizirani v višini 33.536,86 evrov. Poleg prihodkov od stornacij insprememb poslov z vrednostnimi papirji v višini 4.144,00 evrov so upoštevani tudi prihodkiza odločanje o sprejemu ali izključitvi borznih članov in borznih posrednikov v višini3.128,30 evrov, prihodki od izpitov v višini 13.905,00 evrov ter ostali prihodki v višini12.359,56 evrov.

Odhodki

V letu 2008 znašajo odhodki 2.759.719,28 evrov, kar je za 4,6 odstotka manj glede naenako obdobje lani ter za 15,8 odstotkov manj glede na plan. Pri tem se večina odhodkovnanaša na odhodke iz poslovanja, katerih delež je 99,6 odstotkov. Odhodki iz financiranjapredstavljajo 0,4 odstoten delež in znašajo 12.072,87 evrov. Med odhodki iz poslovanja v višini2.747.630,74 evrov največji delež predstavljajo stroški dela (delež 58,0 odstotkov) in stroškistoritev (delež 28,8 odstotkov).

Stroški plač družbe Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, v kateri je na dan 31. 12. 2008 skupajzaposlenih 30 delavcev (1 delavka je na porodniškem dopustu), od tega po delovnih urah27,03 delavcev, znašajo 1.600.291,16 evrov.

Med izplačanimi plačami se del stroškov nanaša na stimulativno nagrajevanje zaposlenih. Vletu 2008 znaša strošek izplačanega variabilnega dela plače 252.849,98 evrov.

Med stroški storitev so največje postavke stroški vzdrževanja osnovnih sredstev v višini96.694,82 evrov, stroški vzdrževanja poslovnih prostorov v višini 37.510,81 evrov, stroškinajemnin in zakupnin v višini 90.099,80 evrov, stroški službenih poti v višini 18.714,45 evrov,stroški reklame in reprezentance v višini 79.406,42 evrov, stroški storitev fizičnih oseb v višini80.081,88 evrov, svetovalne storitve v višini 132.510,77 evrov, stroški poštnih storitev intelefona v višini 66.944,84 evrov, stroški nadomestila za nadzor nad poslovanjem borze v višini72.000,00 evrov, stroški ostalih projektov višini 23.306,18 evrov ter stroški drugih storitev vvišini 96.565,24 evrov.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Pomembnejši finančni podatki za družbo Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana

2002 2003 2004 2005 2006 2007 20081. Osnovni kapital (v €) 1.812.502 1.763.317 1.740.864 1.401.270 1.400.893 1.400.893 1.400.893

2. Celotni kapital (v €) 3.866.624 3.772,947 3.898.938 3.049.451 3.259.389 4.235.583 3.074,092

3. Sredstva (v €) 4.412.151 4.052.904 4.208.298 3.381.897 3.941.291 5.129.928 3.490,039

4. Prihodki (v €) 4.087.180 3.313.904 3.333.228 3.010.962 3.618.720 4.828.557 3.203.369

5. Celotni dobiček (v €) 1.440.079 762.528 673.951 237.391 827.061 1.936.959 443,650

6. Davki (v €) 341.130 197.811 221.304 116.502 224.069 458.486 100,003

7. Čisti dobiček poslovnegaleta (v €) 1.098,949 564.717 452.647 124.725 605.993 1.485.199 349,869

8. Število delnic 41.736 41.736 41.736 33.571 33.571 33.571 33.571

9. Knjigovodska vrednostdelnice na dan 31.12.v SIT (kapital/št. delnic) 92,64 90,40 93,40 90,82 97,09 126,17 91.57

10. Izplačilo dividende (v €) 10,68 4,86 8,02 12,22 21,92 44,24

Računovodski kazalniki 2008 2007

Kazalniki stanja financiranjaa) Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/obveznosti do virov sredstev) 88,08 82,57b) Stopnja dolžniškosti financiranja (dolg.obvez.+kratk.obvez.)/obvez.do virov 11,51 17,03c) Stopnja dolgoročnosti financiranja kapital+dolg. dolgovi/obvez. do virov 89,89 83,94d) Stopnja osnovnosti kapitala osnovni kapital/kapital 45,57 33,07

Kazalniki stanja investiranjaa) Stopnja osnovnosti investiranja osnovna sredstva (po neodp.vred.)/sredstva 66,06 43,13b) Stopnja dolgoročnosti investiranja osn. sred.+dolg.fin.nal.+dolg.terj./sredstva 66,26 43,32c) Stopnja kratkoročnosti investiranja (obrat.sred.+kratk.fin.nal.+AČR)/sredstva 33,74 56,68

Kazalniki vodoravnega finančnega ustrojaa) Koeficient kapitalske pokritosti OS kapital/osnovna sredstva po neodpis. vred. 1,33 1,91b) Koef. neposredne pokritostikratk. obvez. likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti 2,01 2,99c) Koef. pospešene pokritostikratk. obvez. (likvidna sred. + kratk. terj.)/ kratk. obv. 3,22 3,53d) Koef. kratk.pokritostikratk. obveznosti kratkoročna sredstva/kratkoročne obvez. 3,22 3,53

Kazalniki gospodarnostia) Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,13 1,64b) koeficient celotne gospodarnosti prihodki/odhodki 1,16 1,67

Kazalniki dobičkonosnostia) koeficient dobičkonosnosti kapitala celotni dobiček v poslovnem

letu/povpreč. kapital 12,14 51,69b) koeficient čiste čisti dobiček v poslovnemdobičkonosnosti kapitala letu/povpreč. kapital 9,57 39,63

Kazalniki stanja financiranja kažejo, da je v družbi prisotna visoka stopnja kapitala. Ta se je vletu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečal in predstavlja 88,1 -odstotni delež medobveznostmi do virov sredstev. To pomeni, da je pretežni del sredstev financiran iz lastnih virov

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


in da za družbo velja visoka stopnja finančne neodvisnosti. Dolgovi predstavljajo le 11,9odstotkov vseh obveznosti.

Kazalniki stanja investiranja kažejo, da so dolgoročna sredstva v primerjavi skratkoročnimi sredstvi relativno višja in dosegajo 66,1 odstotni delež vseh sredstev.

Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja - koeficient kapitalske pokritosti stalnih sredstevnam kaže, da je družba tako v letu 2008 kot tudi v letu 2007 ustrezno kapitalsko pokrita.Dolgoročna sredstva so v celoti pokrita z lastnimi viri, saj je v obeh letih ugotovljen presežekpokritja z lastnimi viri, in sicer za 33 odstotkov v letu 2008 in za 91 odstotkov v letu 2007.

Iz pregleda vseh likvidnostnih kazalnikov lahko vidimo, da imamo v letu 2008 presežeklikvidnih sredstev za pokrivanje kratkoročnih obveznosti, s katerimi uspemo pokriti vseobveznosti v celoti. To pomeni, da je družba finančno sposobna, saj s kratkoročnimi sredstvi vceloti pokrivamo kratkoročne vire financiranja. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnihobveznosti nam kaže financiranje kratkoročnih sredstev iz kratkoročnih obveznosti. Omenjenikazalnik ima v obeh primerjanih letih vrednost okoli 3 ali več, kar pomeni, da ima borza dobroplačilno sposobnost.

Kazalniki gospodarnosti - kazalnik celotne gospodarnosti kaže, da smo tako v letu 2008kot v letu 2007 poslovali s pozitivnim poslovnim izidom, in sicer so bili prihodki večji ododhodkov za 17 odstotkov v letu 2008 in za 67 odstotkov v letu 2007. Kazalnik gospodarnostiposlovanja kaže, da v osnovni dejavnosti izkazujemo dobiček. Tako so bili prihodki večji ododhodkov za 13 odstotkov v letu 2008 in za 64 odstotkov v letu 2007.

Kazalniki dobičkonosnosti - poslovanje podjetja je zaradi pozitivnega poslovnega izidarentabilno. V letu 2008 je donosnost celotnega kapitala 12,14 odstotkov, medtem ko je bila venakem obdobju lani 51,69 odstotkov.

Iz zgornjih kazalcev vidimo, da je poslovanje v letu 2008 stabilno, vendar pa je stanje vprimerjavi z letom poprej slabše.

2.6. Dogodki po koncu poslovnega leta

Tehnološka in funkcionalna prenova trgovalnega sistema BTS

V začetku februarja 2009 je Ljubljanska borza uspešno izvedla prenovo trgovalnega sistemaBTS. Prenovljeni sistem omogoča izboljšanje nivoja storitev borze za svoje uporabnike storitev(borzni člani in pooblaščeni ponudniki borznih informacij).

Skupščina delničarjev in izvolitev treh novih članov nadzornega sveta

14. januarja 2009 je potekala skupščina delničarjev Ljubljanske borze, ki je izvolila tri novečlane nadzornega sveta, in sicer: Heinricha Schallerja, dr. Filipa Ogrisa Martiča in BorisaPesjaka.

Imenovanje člana uprave Ljubljanske borze

11. februarja 2009 je potekala prva seja nadzornega sveta v novi sestavi, na kateri je bilAndrej Šketa imenovan za prihodnji 5- letni mandat člana uprave Ljubljanske borze.

Obravnava poslovnega in finančnega načrta za leto 2009 in priprava strategije

Ob imenovanju za člana uprave Ljubljanske borze je bilo Andreju Šketi naložena priprava strategijeuprave za prihodnje mandatno obdobje, kot tudi priprava poslovnega in finančnega načrta za leto2009. Oba dokumenta bo obravnaval nadzorni svet na svoji seji v začetku aprila 2009.

Poslovno poroèilo

Poslovno poroèilo


Raèunovodsko poroèiloRevidirani letni računovodski izkaziza družbo Ljubljanska borza, d. d., Ljubljanaza poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2008

3.1. POSLOVODSKA PREDSTAVITVENA LISTINA

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe Ljubljanska borza d.d. Ljubljana za leto, končano31. decembra 2008 in prilogo k računovodskim izkazom ter uporabljene računovodskeusmeritve letnega poročila.

Potrjujemo svojo odgovornost za pošteno predstavitev računovodskih izkazov skladno sSlovenskimi računovodskimi standardi. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljeneustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno ter ponačelu previdnosti. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjemposlovanju podjetja.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov zazavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Uprava:

Andrej Šketa,član uprave

Raèunovodsko poroèilo



3.2. Bilanca stanja na dan 31.12.2008

v €

Pojasnila 31.12.2008 31.12.2007

SREDSTVA 3.490.039,43 5.129.928,32

Dolgoročna sredstva 2.312.630,90 2.222.029,29

Neopredmetena dolgoročna sredstvain dolgoročne aktivne razmejitve 3.6.7.1. 295.802,98 141.462,09Opredmetena osnovna sredstva 3.6.7.2. 2.009.554,19 2.071.172,86Odložene terjatve za davek 3.6.7.3. 7.273,73 9.394,34

Kratkoročna sredstva 1.089.565,93 2.834.495,66Kratkoročne finančne naložbe 3.6.7.4. 451.826,61 1.898.935,32

Kratkoročne poslovne terjatve 3.6.7.5. 409.246,52 431.140,66

Denarna sredstva 3.6.7.6. 228.492,80 504.419,68

Kratkoročne aktivne časovnerazmejitve 3.6.7.7. 87.842,60 73.403,37

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.490.039,43 5.129.928,32

Kapital 3.6.7.8. 3.074.091,55 4.235.583,26

Vpoklicani kapital 1.400.893,01 1.400.893,01Kapitalske rezerve 462.775,02 462.775,02Rezerve iz dobička 609.397,11 609.397,11Presežek iz prevrednotenja 251.157,89 277.319,28Preneseni čisti poslovni izid 0,00 0,00Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 343.361,76 1.481.987,17Prenos iz presežka iz prevrednotenja 6.506,76 3.211,67

Rezervacije in dolgoročne pasivnečasovne razmejitve 3.6.7.9. 3.156,00 3.698,58

Dolgoročne obveznosti 62.996,92 70.481,58Odložene obveznosti za davek 3.6.7.10. 62.996,92 70.481,58

Kratkoročne obveznosti 338.826,24 803.375,73Kratkoročne finančne obveznosti 3.6.7.11. 8.381,77 6.311,06

Kratkoročne poslovne obveznosti 3.6.7.12. 330.444,47 797.064,67

Kratkoročne pasivne časovnerazmejitve 3.6.7.13. 10.968,72 16.789,17

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezaviz njimi.

R




3.3. Izkaz poslovnega izida za leto 2008v €

Pojasnila 2008 2007

Čisti prihodki od prodaje 3.6.8.1. 3.097.575,57 4.749.219,81

Čisti prihodki od prodaje proizvodov instoritev na domačem trgu 3.052.526,80 4.613.734,56

Čisti prihodki od prodaje proizvodovin storitev na tujem 65.673,77 135.485,25

POSLOVNI ODHODKI 3.6.8.2.Stroški blaga, materiala in storitev 3.6.8.2.1. 908.011,59 927.330,29Stroški porabljenega materiala 114.176,38 109.831,13Stroški storitev 793.835,21 817.499,16

Stroški dela 3.6.8.2.2. 1.600.291,16 1.707.598,46Stroški plač 1.244.515,43 1.304.925,46Stroški pokojninskih zavarovanj 131.333,14 134.634,00Drugi stroški socialnih zavarovanj 98.767,96 102.015,00Drugi stroški dela 125.674,63 166.024,00

Odpisi vrednosti 3.6.8.2.3. 177.153,66 190.499,10

Amortizacija 172.684,24 176.995,61

Prevrednotovalni poslovni odhodkipri neopred. sred. in opred. OS 0,00 10.249,27

Prevrednotovalni poslovni odhodkipri obratnih sredstvih 4.469,42 3.254,22

Drugi poslovni odhodki 3.6.8.2.4. 62.174,33 63.769,47

Finančni prihodki iz naložb 3.6.8.3. 84.362,59 66.574,11

Finančni prihodki iz danih posojil 3.6.8.4. 16.952,55 10.048,88

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.6.8.5. 3.388,10 2.713,22

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 11.973,01 0,00

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 3.6.8.6. 99,86 2.370,08

Drugi prihodki 3.6.8.7. 1.090,49 0,86

Drugi odhodki 3.6.8.8. 15,67 30,85

Davek iz dobička 3.6.8.9. 100.002,89 458.485,81

Odloženi davki -2.120,61 3.514,35

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.6.8.10. 341.526,52 1.481.987,17

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezaviz njimi.

o




3.4. Izkaz denarnih tokov od 01.01. do 31.12.2008

v €

2008 2007A. Denarni tokovi pri poslovanjua) Postavke izkaza poslovnega izida 424.868,63 1.594.948,76

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) 3.098.666,05 4.751.560,00Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.388,10 2.713,22Poslovni odhodki brez amortizacije 2.575.062,03 2.704.353,00Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajetiv poslovnih odhodkih 102.123,50 454.971,46

b) Spremembe čistih obratnih sredstevposlovnih postavk bilance stanja -481.387,42 24.975,00Začetne manj končne poslovne terjatve 11.399,09 -131.806,00Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -14.439,23 -25.923,00Začetne manj končne odložene terjatve za davek 2.120,61 -2.555,00Končni manj začetni poslovni dolgovi -466.620,20 189.042,00Končne manj začetne pasivne časovnerazmejitve in rezervacije -6.363,03 -2.825,00Končne manj začetne odložene obveznosti za davek -7.484,66 -958,00

c) Prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) -56.518,79 1.619.923,76

B. Denarni tokovi pri naložbenjua) Prejemki pri naložbenju 1.805.448,00 107.403,00

Prejemki od dobljenih obresti, ki se nanašajona naložbenje 76.971,47 49.518,00Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 99,00Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 1.899,00Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložbPrejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 1.728.476,53 55.887,00

b) Izdatki pri naložbenju -265.378,88 -982.687,00Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -210.933,11 -42.885,00Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -54.445,77 -38.162,00Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložbIzdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -901.640,00

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju (a + b) 1.540.069,12 -875.284,00

C. Denarni tokovi pri financiranjua) Prejemki pri financiranju 0,00 0,00 Povečanje kapitala 0,00 0,00 Prejemki od vračila davka 0,00 0,00 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0,00 0,00 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 0,00 0,00

b) Izdatki pri financiranju -1.483.128,13 -765.244,00 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje 0,00 0,00 Izdatki za vračila kapitala 0,00 0,00 Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti 0,00 0,00 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti 0,00 -29.231,00 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -1.483.128,13 -736.013,00

c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) -1.483.128,13 -765.244,00

Č. Končno stanje denarnih sredstev 4.890,96 4.468,76 Denarni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc) 422,20 -20.604,24 Začetno stanje denarnih sredstev 4.468,76 25.073,00

R




3.5. Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala za leto 2008 v€

Po sklepu skupščine družbe z dne 5. 5. 2008 se je preneseni čisti dobiček poslovnega leta2007 v višini 1.481.987,17 evrov in presežek iz prevrednotenja v višini 3.211,67 evrov namenilza izplačilo dividend delničarjem v višini 1.448.217,39 evrov ter za izplačilo nagrad članomnadzornega sveta v višini 36.981,45 evrov.

Po sklepu uprave ostane čisti dobiček poslovnega leta 2008 v višini 343.361,76 evrov,katerega tvori čisti dobiček tekočega leta v višini 343.647,13 evrov, odprava terjatve zaodloženi davek v višini 2.120,61 evrov in odprava obveznosti za odloženi davek v višini1.835,24 evrov, v celoti nerazporejen ter tvori s prenosom iz presežka iz prevrednotenja v višini6.506,76 evrov bilančni dobiček. Tako znaša bilančni dobiček poslovnega leta 2008349.868,52 evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilančni dobiček leta 2008 vceloti uporabi za izplačilo dividend delničarjem.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2008 znaša 91,57 evrov.

Kapitalske rezerve Rezerve izdobička Čisti dobiček

Vplačilanad Zneski iz

knjig. poeno- Splošnivred- stavlje- prevre- Čisti

nostjo nega dnoto Presežek Preneseni poslovni Prenos izpri zmanj- valni iz čisti izid obra- presežka

Osnovni odkupu šanja popravek Zakonske prevredno- poslovni čunskega iz pre Skupajkapital delnic kapitala kapitala rezerve tenja izid obdobja dnotenja kapital

A. Stanje 31. decembra 2007 1.400.893,01 142,74 364.569,77 98.062,51 609.397,11 277.319,28 0,00 1.481.987,17 3.211,67 4.235.583,26

B. Premiki v kapital

a. Vnos čistega poslovnega izidaposlovnega leta 2008 343.361,76 343.361,76

b. Vnos zneska prevrednotenja kapitala 0,00

c. Druga povečanja sestavin kapitala 18.286,65 0,00 6.506,76 24.793,41

C. Premiki v kapitalu 0,00

a. Prerazporeditev preostalega dela čistegadobička poslovnega leta 2007 napreneseni čisti dobiček 1.481.987,17 -1.481.987,17 0,00

b. Razporeditev čistega dobičkaposlovnega leta 2008 po sklepuuprave in s soglasjem NS 0,00

c. Druge prerazporeditve sestavin kapitala 0,00

č. Oblikovanje rezerve za lastne deleže izdrugih sestavin kapitala 0,00

d. Razpustitev rezerv za lastne deleže inrazp. na druge sestavine kapitala 0,00 0,00

Č. Premiki iz kapitala 0,00

a. Izplačilo dividend za leto 2007 -1.445.005,72 -3.211,67 -1.448.217,39

b. Izplačilo nagrad članom upraveza leto 2007 0,00 0,00

c. Izplačilo nagrad članom nadzornegasveta za leto 2007 -36.981,45 -36.981,45

d. Uporaba presežka iz prevrednotenja 0,00 0,00 -44.448,04 0,00 -44.448,04

D. Stanje 31. decembra 2008 1.400.893,01 142,74 364.569,77 98.062,51 609.397,11 251.157,89 0,00 343.361,76 6.506,76 3.074.091,55

BILANČNI DOBIČEK 2008 0,00 343.361,76 6.506,76 349.868,52




Izkaz gibanja kapitala za leto 2007 v€

Zneski izVplačila poeno- Splošni

nad stavlje- prevre- Čistiknjig. vred- nega dnoto Druge Presežek Preneseni poslovni Prenos iz

nostjo pri zmanj- valni rezerve iz čisti izid obra- presežkaOsnovni odkupu šanja popravek Zakonske iz prevredno- poslovni čunskega iz pre Skupajkapital delnic kapitala kapitala rezerve dobička tenja izid obdobja dnotenja kapital

A.1. Stanje 31. decembra 2006 1.400.893 143 364.570 98.063 609.397 114.426 50.307 15.594 605.993 0 3.259.386

B. Premiki v kapital

a. Vnos čistega poslovnegaizida poslovnega leta 2007 1.481.987 1.481.987

b. Vnos zneska prevrednotenjakapitala 0

c. Druga povečanja sestavinkapitala 278.332 0 3.212 281.544

C. Premiki v kapitalu

a. Prerazporeditev preostalegadela čistega dobičkaposlovnega leta 2006 napreneseni čisti dobiček 605.993 -605.993 0

b. Razporeditev čistega dobičkaposlovnega leta 2007 po skle-pu uprave in s soglasjem NS 0

c. Druge prerazporeditvesestavin kapitala 0

č. Oblikovanje rezerve zalastne deleže iz drugihsestavin kapitala 0

d. Razpustitev rezerv za lastnedeleže in razp. na drugesestavine kapitala 0 0

Č. Premiki iz kapitala

a. Izplačilo dividendza leto 2006 -114.426 -621.587 -736.013

b. Izplačilo nagrad članomuprave za leto 2006 0 0

c. Izplačilo nagrad članom nad-zornega sveta za leto 2006 0

d. Uporaba presežka izprevrednotenja 0 0 -51.320 -51.320

D. Stanje 31. decembra 2007 1.400.893 143 364.570 98.063 609.397 0 277.319 0 1.481.987 3.212 4.235.583

BILANČNI DOBIČEK 2007 0 1.481.987 3.212 1.485.199

Kapitalske rezerve Rezerve izdobička




3.6. Pojasnila k računovodskim izkazom

3.6.1. Davčne razmere

Družba je davčni zavezanec:� po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 40/04, 139/04, 17/

05, 108/05, 117/06, 90/07, 56/08, 76/08 in 92/08),� po Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98, 17/00, 30/01, 103/

01, 67/02, 114/04, 108/05, 21/06, 117/06 in 52/07),� po Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 4/99,

45/99, 59/99, 110/99, 17/00, 19/00, 27/00, 22/01, 28/01, 54/01, 106/01,79/02, 54/04, 122/04, 60/05, 117/05, 1/06, 10/06, 141/06 in 120/07),

� po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS št. 57/04, 139/04 in 114/06) in� po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS št. 54/04, 139/04, 56/05, 96/05,

100/05, 21/06, 117/06, 24/08 in 125/08).

3.6.2. Računovodski izkazi za leto 2007

Računovodski izkazi za leto 2007 so bili revidirani, podano je bilo pritrdilno mnenje. Revizijo jeopravila revizijska družba KPMG Slovenija d.o.o..

3.6.3. Načela sestavljanja računovodskih izkazov

Pri izdelavi bilance stanja na dan 31.12.2008 in pri izdelavi izkaza poslovnega izida ter izkazadenarnih tokov za leto 2008 so upoštevani slovenski računovodski standardi in temeljneračunovodske predpostavke:� časovna neomejenost poslovanja družbe,� upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in

posamičnih cen,� dosledna stanovitnost oziroma stalnost vrednotenja,� strogo upoštevanje načela nastanka dogodka,� prihodki in odhodki družbe so upoštevani v računovodskih izkazih za tedaj končano

poslovno leto,� posamezne sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev so vrednotene posamično.

3.6.4. Razmerja z drugimi podjetji

Družba nima udeležbe v kapitalu nobene družbe, niti neposredno niti preko druge osebe, kibi delovala za račun družbe.

3.6.5. Izkazovanje postavk

Pri pripravi priloženih računovodskih izkazov in pojasnil k računovodskim izkazom je biloupoštevano načelo izvirnih vrednosti, razen za poslovno zgradbo s pripadajočim zemljiščem,kjer je upoštevano načelo poštene vrednosti.

3.6.6. Računovodske usmeritve

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporabljajo določila standardov, razenpri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo družbi možnost izbire med različnimi načinivrednotenja, je družba uporabila usmeritve, opisane v nadaljevanju.

3.6.6.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi družba izkazuje dolgoročne premoženjskepravice in dolgoročne aktivne časovne razmejitve.Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po modelu nabavne vrednosti.

o




Prevrednotenje neopredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodskevrednosti. Izguba zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev se izkazuje kotprevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi.

3.6.6.2. Opredmetena osnovna sredstva

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba izkazuje: zgradbo s pripadajočim delomzemljišča, opremo in drobni inventar, pri katerem je doba uporabnosti daljša od enega leta,posamična nabavna vrednost pa do 500 evrov.

Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnempripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo njegova nakupna cena in vsistroški usposobitve sredstva za nameravano uporabo.

Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti. V letu 2007 jedružba sprejela spremembo računovodske usmeritve vrednotenja zgradbe. Z dnem 1.7.2007je zaradi realnega prikazovanja premoženja prevrednotila zgradbo s pripadajočim zemljiščempo modelu prevrednotenja na pošteno vrednost.

Če kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejonjegove bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi, se poveča njegova nabavna vrednost. Čepa stroški povečujejo dobo koristnosti tega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunanipopravek vrednosti sredstva.

Če pride na trgu do zmanjšanja nabavnih cen opredmetenih osnovnih sredstev, podjetjezmanjša izkazano nabavno vrednost osnovnih sredstev in v sorazmernem znesku popravekvrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če soodtujena ali izničena, ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Pri tem nastali dobičkipovečujejo poslovne prihodke, izgube pa poslovne odhodke.

Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstevDružba je na dan 31. decembra 2008 presodila, da ne obstajajo znamenja, da bi kakosredstvo utegnilo biti oslabljeno.

3.6.6.3. Amortizacija

Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva podjetje amortiziraposamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Zemljišče se ne amortizira.

R




Stopnje amortizacije:

SpremembaStopnja AM Stopnja AM Stopnja AM stopnje AM

v % za osnovna v % za osnovna v % za osnovna zaradi spre-sredstva, ki so se sredstva, ki so se sredstva, ki so se membe modela

pričela amortizirati pričela amortizirati pričela amortizirati vrednotenja odpred 1.1.2003 po 1.1.2003 po 1.1.2007 1.7.2007 dalje

Gradbeni objekti 2.0 2.0 2.0 2.685Računalniška oprema 20.0 - 40.0 40.0 40.0Pohištvo in druga oprema 30.0 - 40.0 25.0 25.0Motorna vozila 30.0 12.5 20.0Neopredmetenadolgoročna sredstva 33.3 20.0Programska oprema 20.0Licence 20.0

3.6.6.4 Finančne naložbe

Finančne naložbe vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti. Čegre za finančno naložbo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po poštenivrednosti prek poslovnega izida, se začetni pripoznani vrednosti prišteje stroške posla, kiizhajajo neposredno iz nakupa finančne naložbe. Nabavna vrednost finančnih naložb je enakaplačanemu znesku denarja. Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančnenaložbe, pri začetnem pripoznanju pa se razvrstijo na:� finančne naložbe v posojila;� finančne naložbe, razpoložljive za prodajo.

Družba praviloma razvrsti finančne naložbe v kratkoročne finančne naložbe, razpoložljive zaprodajo, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala. Dobiček ali izguba zaradi spremembepoštene vrednosti se pripozna v presežku iz prevrednotenja; ta je lahko tudi negativen.

Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Obresti odfinančnih naložb, pridobljenih pred 1.1.2006, se pripoznajo v poslovnem izidu obračunane ponominalni obrestni meri. Učinek pripoznavanja obresti po efektivni obrestni meri smo ocenili kotnepomemben.

3.6.6.5. Terjatve

Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki,da bodo poplačane. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preračunajo posrednjem tečaju Banke Slovenije, razlika predstavlja prihodke ali odhodke financiranja.Kasnejša povečanja ali zmanjšanja terjatev povečujejo ustrezne prihodke oziroma odhodke odposlovanja (ali financiranja).

Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo kadar se dvomi o njihovi poravnavi, v kolikor imamopodatke o slabem finančnem stanju kupca ali o postopkih prisilne poravnave oziroma stečaja,uvedenega pri njem. Popravki vrednosti se na podlagi izkušenj iz preteklih obračunskih obdobijin glede na pričakovanja v naprej obvezno oblikujejo ob koncu poslovnega leta. Popravkivrednosti se oblikujejo na celoten znesek neplačane terjatve, in sicer če terjatve nisoporavnane v roku 90 dni od dogovorjenega roka za plačilo.

3.6.6.6. Denarna sredstva v blagajni

Kot denarna sredstva v blagajni se izkazuje le gotovina. Druge vrednotnice se obravnavajo kotkratkoročno odloženi stroški (časovne razmejitve).

o




3.6.6.7. Denarna sredstva

Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valutein devize se preračunajo v domačo valuto na dan prejema po tedanjem tečaju. Stanja nadeviznem računu se preračunajo po srednjem tečaju na dan bilance stanja. Tečajna razlikasestavlja finančne prihodke ali odhodke.

3.6.6.8. Kapital

Celotni kapital se razčlenjuje na osnovni kapital, vplačani presežek kapitala, zneske izpoenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, splošni prevrednotovalni popravek kapitala,rezerve, preneseni čisti dobiček prejšnjih let, nerazdeljeni dobiček poslovnega leta, presežekiz prevrednotenja in popravek vrednosti iz presežkov iz prevrednotenja ter prenos iz presežkaiz prevrednotenja. Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

3.6.6.9. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo dolgoročno odloženeprihodke, ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Zato se obnastanku zaračunane storitve ne upoštevajo pri oblikovanju poslovnega izida, ker takrat še nipotrebe po pokrivanju takšnih odhodkov. Dolgoročne rezervacije se nanašajo na odloženeprihodke iz naslova projekta podpore informacijskega povezovanja trgov vrednostnih papirjevna področju JV Evrope, ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodkeomenjenega projekta, ter na odložene prihodke iz naslova licenčnih pogodb.

3.6.6.10. Obveznosti

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo izustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Kratkoročne obveznosti se naknadno lahko neposredno ali zunaj opravljenega plačila povečajoali zmanjšajo za znesek, za katerega obstaja sporazum z upnikom. Kasnejša povečanjakratkoročnih obveznosti povečujejo ustrezne odhodke (stroške) od poslovanja (ali financiranja).

3.6.6.11. Kratkoročne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) inprehodno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki obsvojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Prehodnonezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajoprihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plačila, niti jih ni zaračunalo.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) inkratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunani stroški sestavljajo stroški, ki sopričakovani, pa se še niso pojavili in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovniizid. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če so storitve podjetja že zaračunane, podjetje pajih še ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoročno odložijo tudi, ko je upravičenost do priznanjaprihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.

3.6.6.12. Priznavanje prihodkov

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskemobdobju. Prihodki se pripoznajo, ko so storitve opravljene.

Prihodki od financiranja so prihodki od naložbenja. Nastajajo v zvezi z dolgoročnimi inkratkoročnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti, tečajnerazlike v zvezi s finančnimi naložbami, presežki prodajne cene pri odtujitvi dolgoročnih in

R




kratkoročnih naložb nad njihovo knjigovodsko vrednostjo, pa tudi prevrednotovalni finančniprihodki. Priznavajo se samo, kadar ni pomembnih dvomov glede njihove velikosti alipoplačljivosti.

Drugi prihodki sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejoizid poslovanja.

3.6.6.13. Priznavanje odhodkov

Odhodki predstavljajo stroške in odhodke komercialnih, administrativnih in drugih opravil terstroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov, in prevrednotovalne poslovne odhodke vzvezi z osnovnimi in obratnimi sredstvi. Odhodki se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanjav istem obračunskem obdobju, kot nastanejo. Stroški se ob začetnem pripoznanjurazčlenjujejo po izvirnih vrstah na stroške materiala, stroške storitev, stroške amortizacije,stroške dela in stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Sestavljajo jih negativnetečajne razlike, primanjkljaj prodajne cene pri odtujitvi dolgoročnih finančnih naložb v primerjaviz njihovo knjigovodsko vrednostjo, pa tudi prevrednotovalni finančni odhodki.

Drugi odhodki sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejoizid poslovanja.

3.6.6.14. Davki

Davki iz dobička so obračunani na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkazposlovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davek iz dobička je obračunan postopnji 22 odstotkov od davčne osnove.Pri obračunu davka od dobička so pripoznane terjatve za odloženi davek za začasne razlike,katerih učinki so pripoznani v izkazu poslovnega izida.

3.6.7. Bilanca stanja

3.6.7.1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 295.802,98 €

v €

Borzni člani 31.12.2008 31.12.2007Dolgoročne premoženjske pravice 595.747,51 442.189,49Neopredmetena dolg. sredstva vgradnji oz. izdelavi 57.425,22 6.060,76Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 4.706,37 725,56Popravek vrednosti NDSzaradi amortizacije -362.076,12 -307.513,72Neodpisana vrednost 295.802,98 141.462,09

Med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so na dan 31.12.2008 izkazane pravice zauporabo programske opreme za računalniško obdelavo podatkov z neodpisano vrednostjo291.096,61 evrov in dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 4.706,37 evrov.

Vsa dolgoročna neopredmetena sredstva imajo končne dobe koristnosti.

o




Pregled gibanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2008:

v €Neopredmetena

dolgoročnaDolgoročne Dolgoročno sredstva

premoženjske odloženi v gradnji oz.pravice stroški pridobivanju Skupaj

Nabavna vrednostStanje 31. 12. 2007 442.189,49 725,56 6.060,76 448.975,81Povečanja - nove nabave 155.587,84 5.126,49 210.751,53 371.465,86Zmanjšanja - izločitve 2.029,82 1.145,68 159.387,07 162.562,57Krepitve 0,00Slabitve 0,00Stanje 31. 12. 2008 595.747,51 4.706,37 57.425,22 657.879,10Popravek vrednosti 0,00Stanje 31. 12. 2007 307.513,72 0,00 307.513,72Amortizacija tekočega leta 56.592,22 56.592,22Zmanjšanja - izločitve 2.029,82 2.029,82Povečanja - nove nabave 0,00Stanje 31. 12. 2008 362.076,12 0,00 0,00 362.076,12Neodpisana vrednost 0,00Stanje 31. 12. 2007 134.675,77 725,56 6.060,76 141.462,09Stanje 31. 12. 2008 233.671,39 4.706,37 57.425,22 295.802,98

Pretežni del pridobitev dolgoročnih premoženjskih pravic v letu 2008 se nanaša naprogramsko opremo za dopolnitve in nadgradnjo BTS (121.991,40 evrov), SEOnet(36.530,20 evrov) in BorzaNET (25.079,32 evrov) ter ostalo programsko opremo(23.351,38 evrov).

3.6.7.2. Opredmetena osnovna sredstva 2.009.554,19 €

v €31.12.2008 31.12.2007

Zgradba 1.895.510,00 1.895.510,00Popravek vrednosti zgradbe -68.027,71 -22.675,91Druga opredmetena osnovna sredstva 1.355.828,35 1.362.210,29Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 0,00 0,00Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih OS -1.173.756,45 -1.163.871,52

Neodpisana vrednost 2.009.554,19 2.071.172,86

Na dan 31.12.2008 so med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazana sedanja vrednostzgradbe v višini 1.827.482,29 evrov in sedanja vrednost drugih opredmetenih osnovnihsredstev v višini 182.071,90 evrov.

Družba zaradi potrebe po realnem izkazovanju premoženja s 1.7.2007 po začetnempripoznanju izkazuje zgradbo s pripadajočim zemljiščem po modelu prevrednotenja, in sicer seuporabi druga različica prevrednotenja knjigovodske vrednosti po SRS 1.28.b.. Tako se je popridobljeni cenitvi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin povečala nabavnavrednost zgradbe za 318.414,08 evrov in izločil amortizacijski popravek v višini 509.195,76evrov. Ob nespremenjeni dobi koristnosti in pri uporabi metode enakomernega časovnegaamortiziranja se je amortizacijska stopnja povečala iz 2,0 % na 2,685 %. V kolikor bi sezgradba s pripadajočim zemljiščem izkazovala v računovodskih razvidih po modelu nabavnevrednosti, bi znašala knjigovodska vrednost zgradbe z zemljiščem na dan 31.12.2008 v višini1.521.581,21 evrov.

R




Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2008:

v €Drobni Oprema ki Skupaj

Zgradba Oprema inventar se pridobiva opredmetena OSNabavna vrednostStanje 31. 12. 2007 1.895.510,00 1.362.210,29 0,00 0,00 3.257.720,29Povečanja - nove nabave 54.473,35 1.315,37 55.837,60 111.626,32Zmanjšanja - izločitve 60.855,29 1.315,37 55.837,60 118.008,26KrepitveSlabitveStanje 31. 12. 2008 1.895.510,00 1.355.828,35 0,00 0,00 3.251.338,35Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2007 22.675,91 1.163.871,52 1.186.547,43Amortizacija tekočega leta 45.351,80 70.740,22 116.092,02Zmanjšanja - izločitve 60.855,29 60.855,29Povečanja - nove nabaveStanje 31. 12. 2008 68.027,71 1.173.756,45 0,00 1.241.784,16Neodpisana vrednostStanje 31. 12. 2007 1.872.834,09 198.338,77 0,00 0,00 2.071.172,86

Stanje 31. 12. 2008 1.827.482,29 182.071,90 0,00 0,00 2.009.554,19

Nove nabave osnovnih sredstev se nanašajo na nakup računalniške opreme za posodobitevdelovnih postaj zaposlenih v višini 8.084,58 evrov, posodobitev opreme za sistem BTS v višini9.540,74 evrov, alarmni sistem v višini 6.783,07 evrov, notranjo opremo v višini 936,75evrov ter ostalo opremo v višini 29.128,17 evrov.

Izločitve opredmetenih osnovnih sredstev se nanašajo na prodajo osnovnih sredstev ter naizločitev iz knjigovodskih evidenc po sklepu inventurne komisije.

Vrednost funkcionalnega zemljišča je bila v skladu s SRS 1.52. pripoznana in povečujevrednost zgradbe.

Nobeno od opredmetenih osnovnih sredstev ni obremenjeno s pravnimi omejitvami alizastavljeno kot jamstvo za dolgove. Družba na dan 31.12.2008 nima finančnih obvez zapridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.

3.6.7.3. Odložene terjatve za davek 7.273,73 €

Odložene terjatve za davek v višini 7.273,73 evrov so pripoznane za vse odbitne začasnerazlike iz naslova razlike med obračunano amortizacijo za premoženjske pravice v višini 20 %in davčno priznano amortizacijo v višini 10 % ter za oblikovan popravek vrednosti terjatev.

3.6.7.4. Kratkoročne finančne naložbe 451.826,61 €

31.12.2008 31.12.2007Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene inizmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala 451.826,61 1.048.935,32Kratkoročna posojila drugim 0,00 850.000,00Skupaj 451.826,61 1.898.935,32

V skladu s SRS 3 so finančne naložbe razvrščene med za prodajo razpoložljive finančne naložbe.Zaradi prilagoditve na pošteno vrednost je bil na dan 31. december 2008 narejen preračun navečjo oziroma manjšo pošteno vrednost, za učinek katerega je bil oblikovan presežek izprevrednotenja v višini 31.858,21 evrov, negativni presežek iz prevrednotenja v višini 21.056,44evrov oziroma odpravljen presežek iz prevrednotenja v višini 36.106,04 evrov ter odpravljenpopravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odloženi davek v višini 5.649,42 evrov.




Naložbe v plemenite kovine se nanašajo na dve zlati ploščici, ki jih je prejela borza kot darilo.

Zmanjšanja kratkoročnih naložb v letu 2008 se nanašajo na prodajo kratkoročnih finančnihnaložb ter na zapadlost kratkoročnega depozita v banki, povečanje pa na presežek izprevrednotenja in natečene obresti.

Pregled gibanja kratkoročnih finančnih naložb v letu 2008:

Naložbe Kratkoročnav plemenite posojila

kovine Obveznice drugim SkupajNabavna vrednostStanje 31.12.2007 383,12 1.014.994,42 850.000,00 1.865.377,54Zmanjšanje v letu 561.074,82 850.000,00 1.411.074,82Povečanje v letu (natečene obresti) 0,00 36.135,78 0,00 36.135,78Zmanjšanje v letu (obresti) 0,00 42.618,01 42.618,01Okrepitev vrednosti 31.858,43Oslabitev vrednosti - odprava 0,00 36.106,04 0,00 36.106,04

0,00Stanje 31.12.2008 383,12 443.189,76 0,00 483.926,53

Presežek iz prevrednotenja 0,00Stanje 31.12.2007 0,00 33.557,78 0,00 33.557,78Presežek iz prevrednotenja 0,00 31.858,43 0,00 31.858,43Odprava presežka iz prevrednotenja 36.106,04 36.106,04Presežek iz prevrednotenja - negativni 0,00 -21.056,44 0,00 -21.056,44Stanje 31.12.2008 0,00 8.253,73 0,00 8.253,73

Poštena vrednost 0,00Stanje 31.12.2007 383,12 1.048.552,20 850.000,00 1.898.935,32Stanje 31.12.2008 383,12 451.443,49 0,00 451.826,61

Finančna tveganja obvladujemo s konzervativno politiko naložb, saj imamo večino naložb vdržavne ter bančne obveznice.

3.6.7.5. Kratkoročne poslovne terjatve 409.246,52 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Kratkoročne terjatve do kupcev 170.737,33 408.948,38Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 238.509,19 22.192,28

Skupaj 409.246,52 431.140,66

Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami so izkazane kratkoročne poslovne terjatve do kupcevv višini 170.737,33 evrov in kratkoročne poslovne terjatve do drugih v višini 238.509,19evrov. Le-te zajemajo dane predujme in kratkoročne terjatve do drugih.




� Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 170.737,33€

v€

31.12.2008 31.12.2007Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 168.868,39 380.262,05Dvomljive in sporne terjatve do kupcev v državi 9.845,81 26.637,89Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini 1.868,94 28.686,33Dvomljive in sporne terjatve do kupcev v tujini 705,84 0,00Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev -10.551,65 -26.637,89

Skupaj 170.737,33 408.948,38

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi predstavljajo terjatve za borzne provizije v višini86.544,36 evrov in terjatve za druge storitve v višini 82.324,03 evrov.

Dvomljive in sporne terjatve v višini 10.551,65 evrov predstavljajo terjatve, katerih zapadlost jestarejša od treh mesecev in niso bile poravnane do konca meseca januarja 2009, ter zakatere teče postopek izterjave preko opominjanja ali sodišča. Za te terjatve smo v celotioblikovali popravek vrednosti. Po sklepu sodišča o zaključku stečaja je bil za terjatve do družbeNika BPD d.d. - v stečaju v višini 14.873,19 evrov in Svila d.d. - v stečaju v višini 1.671,43evrov narejen dokončen odpis terjatev iz knjigovodskih evidenc.

� Kratkoročni dani predujmi 852,72€

Kratkoročni dani predujmi v višini 852,72 € se nanašajo na predujem za plačano šolnino.

� Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 237.656,47€

v€

31.12.2008 31.12.2007Kratkoročne terjatve za obresti 2.431,35 5.690,34Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev iz financiranja -996,19 -668,32Druge kratkoročne terjatve 236.221,31 2.456,84

Skupaj 237.656,47 7.478,86

Kratkoročne terjatve za obresti predstavljajo terjatve za obresti od danih depozitov SKB bankiza mesec december 2008 v višini 601,93 evrov in so bile v skladu s pogodbo v celoti plačanev januarju 2009 ter terjatve za zamudne obresti za nepravočasno plačane račune v višini833,23 evrov.

Popravek vrednosti terjatev za obresti v letu 2008 se nanaša na terjatve za zamudne obrestiv višini 996,19 evrov.

Družba do članov uprave, delavcev s posebnimi pooblastili in nadzornega sveta nima terjatev.

Druge kratkoročne terjatve se nanašajo na terjatve za vstopni DDV v višini 21.649,72 evrov,in sicer na terjatve za DDV za račune, ki se nanašajo na mesec december 2008 v višini1.619,09 evrov, in na terjatev za vstopni DDV po dokončnem odbitnem deležu v višini20.030,63 evrov, na terjatve za preveč vplačane akontacije davka od dohodka pravnih osebv višini 213.705,26 evrov ter na ostale terjatve 866,33 evrov.




� Pregled terjatev po starostni strukturi

v €

Zapadle Zapadle Zapadle Zapadle ZapadleNezapadle terjatve terjatve terjatve terjatve terjatve

terjatve do 30 dni do 60 dni do 90 dni do 120 dni nad 120 dni SkupajKratkoročne terjatve dokupcev v državi - provizije 86.544,36 86.544,36Kratkoročne terjatve dokupcev v državi - druge 77.528,40 3.352,21 1.174,00 83,44 185,98 82.324,03Krat. terjatve do kupcevv državi - dvomljive 557,94 365,98 8,921,89 9.845,81Kratkoročne terjatve dokupcev v tujini 1.263,80 185,98 419,16 1.868,94Krat. terjatve do kupcevv tujini - dvomljive 705,84 705,84Kratkoročne terjatveza obresti 601,93 601,93Kratkoročne terjatveza zamudne obresti 833,23 833,23Kratkoročne terjatve zazamudne obresti - dvomljive 39,53 195,72 760,94 996,19Skupaj 166.811,25 3.538,19 1.174,00 641,38 747,68 10.807,83 183.720,33

Pretežni del terjatev tako iz naslova terjatev do kupcev kot tudi terjatev za obresti se nanaša nanezapadle terjatve, in sicer je delež le-teh 90,8 %. Za terjatve, katerih zapadlost je starejša od120 dni ali je uveden postopek prisilne poravnave oziroma stečaja, so oblikovani popravkivrednosti. Pri oblikovanju popravkov vrednosti smo upoštevali vse terjatve, katere niso bileporavnane v roku 90 dni oziroma smo upoštevali plačila do konec meseca januarja 2009.

Družba na področju kreditnega tveganja sledi uveljavljenemu postopku izterjave terjatev dokupcev, ki nam zagotavlja, da imamo poravnan kar najvišji del terjatev.

Družba terjatve nima zavarovane.

3.6.7.6. Denarna sredstva 228.492,80 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Denarna sredstva v blagajni 598,46 542,81Dobroimetje pri bankah: 227.894,34 503.876,87transakcijski račun 4.292,50 3.925,03tolarski depozit na odpoklic 223.601,84 499.951,84

Skupaj 228.492,80 504.419,68

Obrestna mera za depozit je v višini 3,0 % nominalno




3.6.7.7. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 87.842,60 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Kratkoročno odloženi stroški 50.733,30 55.925,47Kratkoročno nezaračunani prihodki: 37.109,30 17.477,90 - vzdrževalnine za obveznice 16.484,30 17.477,90 - drugi kratkoročni nezaračunani prihodki 20.625,00 0,00

Skupaj 87.842,60 73.403,37

Kratkoročno odloženi stroški se nanašajo na stroške najema Microsoft Office v višini32.087,43 evrov, stroške najema licence IBM v višini 4.378,06 evrov, stroškeprostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za zaposlene v višini 6.835,86 evrov, na plačanonaročnino za strokovno literaturo v višini 2.119,41 evrov, stroške zavarovanj za poslovneprostore in službena vozila v višini 1.640,78 evrov, stroške podaljšanja licenc v višini1.304,26 evrov, plačano šolnino za izobraževanje zaposlenih v višini 1.180,56 evrov in drugov višini 1.186,94 evrov. Ti stroški se nanašajo na poslovno leto 2009.

Predhodno nezaračunani prihodki se nanašajo na pristojbine za vzdrževanje kotacije obveznicizdajatelja Republika Slovenija za leto 2008 v višini 16.484,30 evrov ter na licenčnino popogodbi o izračunavanju indeksov za leto 2008. Pristojbine bodo zaračunane izdajatelju v letu2009, po izteku leta borzne kotacije vrednostnega papirja, licenčnina pa v letu 2009 za vesčas veljavnosti pogodbe.

Ostalim izdajateljem vrednostnih papirjev zaračunavamo vzdrževalnine za kotacije delnicoziroma obveznic za koledarsko leto.

3.6.7.8. Kapital 3.074.091,55 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Vpoklicani kapital 1.400.893,01 1.400.893,01Kapitalske rezerve: 462.775,02 462.775,02

- vplačila nad nabavno vrednostjo pri odtujitvi lastnih delnic 142,74 142,74- zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala 364.569,77 364.569,77- splošni prevrednotovalni popravek kapitala 98.062,51 98.062,51

Rezerve iz dobička: 609.397,11 609.397,11- zakonske rezerve 609.397,11 609.397,11

Presežek iz prevrednotenja: 251.157,89 277.319,28- presežek iz prevrednotenja zgradb 305.901,08 314.243,08- presežek iz prevrednotenja kratkoročnih finančnih naložb 8.253,73 33.557,78- popravek vred. presežkov iz prevred. za odloženi davek -62.996,92 -70.481,58

Preneseni čisti poslovni izid 0,00 0,00Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 343.361,76 1.481.987,17Prenos iz presežka iz prevrednotenja 6.506,76 3.211,67

Skupaj 3.074.091,55 4.235.583,26

� Osnovni kapital 1.400.893,01 €

Osnovni kapital sestavlja 33.571 navadnih kosovnih delnic.




� Kapitalske rezerve 462.775,02 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Vplačila nad nabavno vrednostjo pri odtujtvi lastnih delnic 142,74 142,74Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala 364.569,77 364.569,77Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 98.062,51 98.062,51

Skupaj 462.775,02 462.775,02

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala se nanaša na revalorizacijo osnovnega kapitala doleta 2001. V letih 2002, 2003, 2004 in 2005 splošno prevrednotenje kapitala ni biloopravljeno, ker se tečaj evra v odnosu do tolarja v letu 2002, 2003, 2004 oziroma 2005 nipovečal za več kot 5,5 %. Ravno tako ni bilo opravljeno prevrednotenje kapitala v letu 2006,ker se tečaj evra v odnosu do tolarja ni povečal za več kot 5 %.

V kolikor bi v letu 2008 prevrednotovali poslovni izid zaradi ohranjanja kupne moči kapitala napodlagi dviga rasti cen življenjskih potrebščin, bi znašal prevrednotovalni popravek sestavinkapitala 206.223,84 evrov, poslovni izid pa 244.500,09 evrov.

� Rezerve iz dobička 609.397,11 €

v€

31.12.2008 31.12.2007 - zakonske rezerve 609.397,11 609.397,11

Skupaj 609.397,11 609.397,11

� Presežek iz prevrednotenja 251.157,89 €

v€

Presežek iz prevrednotenja zgradb 305.901,08 314.243,08Presežek iz prevrednotenja kratkoročnih finančnih naložb 8.253,73 33.557,78Popravek vred. presežkov iz prevred. za odloženi davek -62.996,92 -70.481,58

Skupaj 251.157,89 277.319,28

Družba je na dan 1.7.2007 razporedila zgradbo s pripadajočim zemljiščem po začetnempripoznanju po modelu prevrednotenja ter opravila preračun na pošteno vrednost na dan 1.julij 2007. Za učinek preračuna na večjo pošteno vrednost je bil oblikovan presežek izprevrednotenja zgradbe v višini 318.414 evrov ter popravek vrednosti presežkov izprevrednotenja za odloženi davek v višini 64.058 evrov. Na dan 31.12.2008 je bil presežekiz prevrednotenja v velikosti amortizacije prevrednotenega dela v višini 8.342,00 evrovprenesen v poslovni izid in zmanjšana obveznost za odloženi davek v višini 1.835,24 evrov.

Finančne naložbe, ki predstavljajo naložbe v obveznice in druge vrednostne papirje, ki kotirajona Ljubljanski borzi, so bile na bilančni presečni dan izmerjene po pošteni vrednosti, to je poceni, ki je veljala na zadnji dan trgovanja v letu 2008.




3.6.7.9. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.156,00 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Druge rezervacije iz naslovadolgoročno odloženih prihodkov 3.156,00 3.698,58

Skupaj 3.156,00 3.698,58

Dolgoročne rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov se nanašajo na odloženeprihodke iz naslova projekta podpore informacijskega povezovanja trgov vrednostnih papirjevna področju JV Evrope ter na odložene prihodke iz naslova licenčnih pogodb.

Družba ni oblikovala rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade zaposlenim,ker je presodila, da znesek rezervacij ni pomemben. Obračunane diskontirane vrednosti zaodpravnine ob odhodu v penzijo in jubilejne nagrade namreč znašajo manj kot 5 % kapitaladružbe.

3.6.7.10. Odložene obveznosti za davek 62.996,92 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Odložene obveznosti za davek 62.996,92 70.481,58

Skupaj 62.996,92 70.481,58

Odložene obveznosti za davek so pripoznane pri prevrednotenju zgradbe ter priprevrednotenju kratkoročnih finančnih naložb na pošteno vrednost.

Odložena obveznost za davek za leto 2008 je bila obračunana po stopnji 21 % in 20 %, to jepo stopnji, ki bo veljala v letu 2009 ter od leta 2010 dalje, v katerih pričakujemo, da bodozneski iz prevrednotenja vplivali na davčno osnovo.

3.6.7.11. Kratkoročne finančne obveznosti 8.381,77 €

v€

31.12.2008 31.12.2007 - druge kratkoročne finančne obveznosti 8.381,77 6.311,06

Skupaj 8.381,77 6.311,06

Družba izkazuje kratkoročno finančno obveznost iz naslova neizplačanih dividend delničarju,ki v času delitve dobička ni bil upravičen do dividend. Zadržane dividende se nanašajo naneizplačane dividende iz dobička za leta 2000 do 2007.

3.6.7.12. Kratkoročne poslovne obveznosti 330.444,47 €

v€

31.12.2008 31.12.2007 - kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 91.158,29 138.275,04 - kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 2.180,00 1.669,16 - druge kratkoročne poslovne obveznosti 237.106,18 657.120,47

Skupaj 330.444,47 797.064,67




Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v višini 91.158,29 evrov predstavljajokratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi v višini 76.832,61 evrov in kratkoročneobveznosti za nezaračunano blago v višini 14.325,68 evrov.

Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov v višini 2.180,00 evrov predstavljajo plačilopristojbine za odločanje o sprejemu obveznic v borzno kotacijo v višini 2.000,00 evrov inopravljanje strokovnega izpita za borzne trgovalce v višini 180,00 evrov.

Druge kratkoročne poslovne obveznosti v višini 237.106,18 evrov se nanašajo na obveznostido zaposlencev v višini 193.631,24 evrov, obveznosti do državnih in drugih institucij v višini41.878,32 evrov in druge kratkoročne obveznosti v višini 1.596,62 evrov.

� Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev vključujejo:

v€

31.12.2008 31.12.2007 - obveznosti za čiste plače in nadomestila iz plač 96.616,42 154.275,50 - obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač 43.554,47 70.324,90 - obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 47.705,45 85.434,60 - obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 5.754,90 3.704,64

Skupaj 193.631,24 313.739,64

Po stanju na dan 31.12.2008 izkazujemo obveznosti do zaposlenih za obračunane plače zamesec december 2008.

Poleg tega so izkazane tudi obveznosti za izplačila 13. plače in drugih obveznosti po pogodbaho zaposlitvi za leto 2008, kar je bilo izplačano v januarju, februarju in marcu 2009.

� Kratkoročne poslovne obveznosti do državnih in drugih institucij vključujejo:

v€

31.12.2008 31.12.2007 - obveznost za obračunani DDV 9.699,00 24.138,99 - obveznosti za prispevke izplačevalca 31.766,89 51.232,18 - obveznosti za davek od izplačanih plač 0,00 13.440,52 - obveznosti za davek iz dohodka 0,00 253.087,65 - druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij 412,43 376,97

Skupaj 41.878,32 342.276,31

Obveznost za obračunani DDV se nanaša na obveznost za plačilo razlike med obračunanim invstopnim DDV za mesec december 2008.

Obveznosti za prispevke izplačevalca v višini 31.766,89 evrov se nanašajo na obračunane plačeza mesec december 2008, 13. plačo in druga izplačila v skladu s pogodbami o zaposlitvi, kibremenijo poslovno leto 2008, izplačane pa so bile v januarju, februarju in marcu 2009.

Med obveznostmi za davek od dohodka ne izkazujemo obveznosti. Razliko do obračunanegadavka od dohodka v višini 100.002,89 evrov smo poračunali s plačanimi akontacijami davkana dobiček v letu 2008.

Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij se nanašajo na prispevek zavzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 412,43 evrov.




� Druge kratkoročne obveznosti

v€

31.12.2008 31.12.2007 - obveznosti na podlagi odtegljajev od plač in nadomestil 1.387,84 934,53 - ostale kratkoročne obveznosti 208,78 169,99

Skupaj 1.596,62 1.104,52

Obveznost za obračunani DDV se nanaša na obveznost za plačilo razlike med obračunanim invstopnim DDV za mesec december 2008.

3.6.7.13. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 10.968,72 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Vnaprej vračunani stroški 8.677,07 13.815,33Kratkoročno odloženi prihodki: 2.291,65 2.973,84 - drugi kratkoročno odloženi prihodki 2.291,65 2.973,84

Skupaj 10.968,72 16.789,17

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na strošek opravljanja revizije računovodskih izkazov zaleto 2008 v višini 3.134,00 evrov, na strošek revizije informacijskega sistema v višini5.290,00 evrov ter na druge stroške v višini 253,07 evrov.

Kratkoročno odloženi prihodki v višini 2.291,65 evrov predstavljajo plačane storitve policenčnih pogodbah, za kar storitev bo opravljena v letu 2009.

3.6.7.14. Zunajbilančne obveznosti oziroma terjatve

Na dan 31.12.2008 nimamo zunajbilančnih obveznosti oziroma terjatev.






2008 2007

3.6.8. Izkaz poslovnega izida

3.6.8.1.Prihodki 3.203.369,29 €

v€

znesek v % znesek v %I. Prihodki od poslovanja 3.097.575,56 96,7 4.749.219,81 98,4a. Prihodki od redne dejavnosti 2.471.538,33 77,2 3.970.675,25 82,2 - borzne provizije 1.530.793,77 47,8 3.094.809,69 64,1 - prihodki od informacijskegasistema 372.715,86 11,6 365.648,68 7,6 - prihodki od članarin 58.958,33 1,8 60.000,00 1,2 - prihodki od kotacij VP 509.070,37 15,9 450.216,88 9,3

b. Ostali prihodki 626.037,23 19,5 778.544,56 16,1 - prihodki od storitev SEOnet 217.017,46 6,8 207.823,72 4,3 - prihodki od objav poslov 22.651,00 0,7 2.104,00 0,0 - prihodki od seminarja 94.702,06 3,0 100.851,57 2,1 - prihodki od posredovanjapodatkov 105.640,74 3,3 113.959,62 2,4 - prihodki od IT storitev 96.281,92 3,0 147.772,89 3,1 - prihodki iz naslova licenčnine 48.807,19 1,5 34.870,16 0,7 - prihodki od ostalih storitev borze 7.400,01 0,2 104.251,90 2,2 - prihodki od trgovanja z VPpreko TUVL 0,00 0,0 36.310,80 0,8 - drugi prihodki 33.536,85 1,0 30.599,90 0,6

II. Prihodki od financiranja 104.703,24 3,3 79.336,21 1,6

III. Izredni prihodki 1.090,49 0,0 0,86 0,0

Skupaj 3.203.369,29 100,0 4.828.556,88 100,0

V strukturi vseh prihodkov v višini 3.203.369,29 evrov predstavljajo prihodki od prodajestoritev 3.097.575,56 evrov oziroma delež 96,7 odstotkov in so nižji od načrtovanihprihodkov za 39,5 odstotkov. Od tega predstavljajo prihodki od redne dejavnosti delež 77,2odstotkov oziroma 2.471.538,33 evrov, ostali prihodki iz poslovanja pa predstavljajo delež 19,5odstotkov oziroma 626.037,23 evrov. Prihodki od financiranja znašajo 104.703,24 evrovin predstavljajo v celotnih prihodkih delež 3,3 odstotkov.

3.6.8.2. Odhodki 2.759.719,28 €

v€

znesek v % znesek v %I. Odhodki poslovanja 2.747.630,74 99,6 2.889.197,32 99,9 - stroški materiala 114.176,38 4,1 109.831,13 3,8 - stroški storitev 793.835,21 28,8 817.499,16 28,3 - stroški dela 1.600.291,16 58,0 1.707.598,46 59,1 - odpisi vrednosti 177.153,66 6,4 190.499,10 6,6 - drugi odhodki poslovanja 62.174,33 2,3 63.769,47 2,2II. Odhodki od financiranja 12.072,87 0,4 2.370,08 0,1

III. Izredni odhodki 15,67 0,0 30,85 0,0Skupaj 2.759.719,28 100,0 2.891.598,25 100,0

2008 2007


Odhodki od poslovanja v višini 2.747.630,74 evrov predstavljajo 99,6 odstotkov odhodkovborze. Le majhen del odhodkov v višini 12.072,87 evrov se nanaša na odhodke odfinanciranja in 15,67 evrov na druge odhodke.

3.6.8.2.1. Stroški materiala in storitev 908.011,59 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Stroški materiala 114.176,38 109.831,13Stroški prevoznih storitev 13.525,79 31.676,00Stroški vzdrževanja 134.205,63 130.054,00Stroški najemnin 90.099,80 63.476,20Povračila stroškov v zvezi z delom 18.714,45 24.093,00Stroški plačilnega prometa in zavarovalne premije 12.170,91 9.305,00Stroški intelektualnih in osebnih storitev 132.510,77 109.377,00Stroški reklame in reprezentance 79.406,42 99.041,00Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti 80.081,88 83.685,00Stroški drugih storitev 233.119,56 266.791,96

Skupaj 908.011,59 927.330,29

Stroški materiala se nanašajo predvsem na stroške energije in goriva 26.209,43 evrov,stroške nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev11.787,59 evrov, odpis drobnega inventarja 1.284,72 evrov, stroške pisarniškega materialav višini 10.700,62 evrov, stroške strokovne literature 2.739,36 evrov, stroške naročnin8.543,95 evrov, stroške izdelave glasil borze v višini 25.533,42 evrov, stroške materiala zaborzno konferenco 15.450,61 evrov in druge stroške materiala 11.926,68 evrov.

Stroški prevoznih storitev se nanašajo na stroške letalskih vozovnic 11.682,06 evrov in ostalestroške prevoznih storitev 1.843,73 evrov.

Stroški vzdrževanja se nanašajo na stroške storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev96.694,82 evrov in stroške storitev za vzdrževanje zgradbe 37.510,81 evrov.

Stroški najemnin zajemajo stroške najema dveh poslovnih prostorov v kleti stavbe, najemparkirnih mest in občasno najem prostorov za srečanja članov in izdajateljev, razne tiskovnekonference in seminarje ter ostale najemnine (najem licenc, najem sefa, zakupnina voda).

Stroški intelektualnih in osebnih storitev se nanašajo na stroške revizorjev v višini 19.779,30evrov, stroške zdravstvenih storitev 1.945,71 evrov, stroške odvetnikov in notarjev 8.240,47evrov, stroške izobraževanja 34.277,18 evrov, stroške prevajalcev 1.563,80 evrov, stroškeza varstvo pri delu 1.758,05 evrov in stroške ostalih intelektualnih storitev 64.946,26 evrov.

Med stroški reklame in reprezentance so upoštevani stroški, ki se nanašajo na reprezentanco,v višini 44.678,26 evrov, stroški reklame in propagande v višini 20.116,47 evrov, stroškispremljanja medijev 11.386,69 evrov in stroški sponzorstva v višini 1.102,00 evrov in stroškidonacij v višini 2.123,00 evrov.

Stroški storitev fizičnih oseb se nanašajo na stroške študentskega servisa 51.507,46 evrov,stroške avtorskih honorarjev 2.014,06 evrov in pogodb o delu 2.359,76 evrov, stroškesejnin 23.245,80 evrov in ostale stroške 924,00 evrov. Stroški sejnin v višini 23.245,80evrov se nanašajo na sejnine za Nadzorni svet 6.413,00 evrov in plačilo za opravljanje funkcije14.310,00 evrov ter sejnine Odbora za sprejem 2.522,80 evrov. Sejnine 6 članomNadzornega sveta so obračunane za 5 sej v letu 2008.

Stroški drugih storitev se nanašajo na stroške nadomestila za nadzor nad poslovanjem borze72.000,00 evrov, stroške ATVP 1.600,00 evrov, stroške organizacije konference




46.898,66 evrov, stroške projekta "Dnevi slovenskega trga kapitala" 23.306,18 evrov,stroške pošte in telefona 66.944,84 evrov, stroške naročnin na internet strani in drugevpoglede v podatke 5.030,90 evrov in ostale stroške v višini 17.338,98 evrov.

3.6.8.2.2. Stroški dela 1.600.291,16 €

v€

Stroški plač 1.244.515,43 1.304.925,46Stroški pokojninskih zavarovanj: 131.333,14 134.634,00- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 112.788,05 117.111,00- stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja 18.545,09 17.523,00Stroški socialnih zavarovanj: 98.767,96 102.015,00- prispevki za zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje

in starševsko varstvo 92.100,88 95.939,00- stroški prostovoljnega zavarovanja 6.667,08 6.076,00Drugi stroški dela 125.674,63 166.024,00- prevoz na delo, prehrana, regres, bonitete 80.982,04 75.372,00- druge delodajalčeve dajatve od plač 42.429,20 89.663,00- drugi osebni prejemki 2.263,39 989,00

Skupaj 1.600.291,16 1.707.598,46

Stroški plač (bruto zneski plač in zneski nadomestil plač) družbe Ljubljanska borza d.d.Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2008 skupaj zaposlenih 30 delavcev (1 delavka je bila naporodniškem dopustu), od tega po delovnih urah 27,03 delavcev, znašajo 1.244.515,43evrov.

3.6.8.2.3. Odpisi vrednosti 177.153,66 €

Odpisi vrednosti se nanašajo na obračunano amortizacijo neopredmetenih dolgoročnihsredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v višini 172.684,24 evrov in prevrednotovalneposlovne odhodke pri obratnih sredstvih v višini 4.469,42 evrov.

� Amortizacija 172.684,24 €Strošek amortizacije vključuje amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev v višini56.592,22 evrov, amortizacijo zgradbe v višini 45.351,80 evrov in amortizacijo opreme indrugih opredmetenih osnovnih sredstev v višini 70.740,22 evrov.

� Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 4.469,42 €Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se nanašajo oblikovane popravkevrednosti terjatev za neplačane terjatve, in sicer če terjatve niso poravnane v roku 90 dni oddogovorjenega roka za plačilo, oziroma za terjatve, za katere obstaja dvom za plačilo.

3.6.8.2.4. Drugi poslovni odhodki 62.174,33 €

Druge poslovne odhodke sestavljajo stroški članarin v višini 48.910,53 evrov, nadomestilo zauporabo stavbnega zemljišča v višini 7.001,40 evrov, stroški sodnih in upravnih taks v višini29,55 evrov ter ostali stroški v višini 6.232,85 evrov.

3.6.8.2.5. Stroški po funkcionalni vrsti

Vsi stroški se nanašajo na stroške splošnih dejavnosti.




3.6.8.3. Finančni prihodki iz naložb 84.362,59 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Prihodki od obresti 49.523,87 63.067,00Prihodki od prevrednotenja naložb 0,00 2.339,00Prihodki od prodaje finančnih naložb 34.838,72 1.168,00

Skupaj 84.362,59 66.574,00

Prihodki od obresti vključujejo obresti od danega depozita na odpoklic banki v višini 13.374,20evrov in obresti od obveznic v višini 36.135,78 evrov.

Prihodki od prodaje finančnih naložb se nanašajo na odpravljen presežek prevrednotenja zaprodane obveznice in investicijske kupone.

Naložbe v tujih valutah se prevrednotujejo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan bilancestanja, vendar največ do ravni tržnih cen.

3.6.8.4. Finančni prihodki iz danih posojil 16.952,55 €

Finančni prihodki iz danih posojil se nanašajo na prihodke od obresti od kratkoročnegadepozita banki.

3.6.8.5. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.388,10 €

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo na obračunane zamudne obresti nanepravočasno plačane obveznosti s strani kupcev storitev, prihodke od obresti za rezervnisklad ter na pozitivne tečajne razlike.

3.6.8.6. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 12.072,87 €

v€

31.12.2008 31.12.2007Odhodki pri prodaji finančnih naložb 11.973,01 0,00Odhodki za obresti 21,43 19,00Tečajne razlike 78,43 2.351,00Skupaj 12.072,87 2.370,00

Odhodki pri prodaji finančnih naložb se nanašajo na razliko med prodajno vrednostjo inpošteno vrednostjo, izkazano v knjigovodskih razvidih.

Tečajne razlike se nanašajo na preračune poslovnih dolgov izraženih v tujih valutah.

3.6.8.7. Drugi prihodki 1.090,49 €

Drugi prihodki se nanašajo na povračila stroškov v višini 863,43 evrov, na izterjane in odpisaneterjatve v višini 203,77 evrov ter ostale prihodke v višini 23,29 evrov.

3.6.8.8. Drugi odhodki 15,67 €

Drugi odhodki se nanašajo na stotinske izravnave.




Poleg tega je bila pri prevrednotenju zgradbe na pošteno vrednost pripoznana odloženaobveznost za davek v breme presežka iz prevrednotenja v višini 61.263,64 evrov ter priprevrednotenju kratkoročnih finančnih naložb na pošteno vrednost v višini 1.733,29 evrov.

3.6.8.10. Čisti dobiček poslovnega leta 343.361,76 €

Čisti dobiček poslovnega leta 2008 znaša 343.361,76 evrov in ga tvori čisti dobičektekočega leta v višini 343.647,13 evrov, odprava terjatve za odloženi davek v višini 2.120,61evrov in odprava obveznosti za odloženi davek v višini 1.835,24 evrov. Prenos iz presežka izprevrednotenja znaša 6.506,76 evrov. Po sklepu uprave borze ostane čisti dobiček tekočegaleta v višini 343.361,76 evrov v celoti nerazporejen in tvori skupaj s presežkom izprevrednotenja v višini 6.506,76 evrov bilančni dobiček.

Čisti dobiček na delnico znaša 10,23 evrov.

Bilančni dobiček družbe znaša in je bil ugotovljen takole:

v€

Leto 2008 Leto 2007A. Čisti dobiček poslovnega leta 349.868,52 1.485.199 1. Čisti poslovni izid 343.361,76 1.481.987 2. Prenos iz presežka iz prevrednotenja 6.506,76 3.211,67

G. Bilančni dobiček 349.868,52 1.485.199



3.6.8.9. Davek od dobička 100.002,89 €

Davek od dobička je obračunan na podlagi prihodkov in odhodkov izkaza poslovnega izida, kiso v skladu s slovenskimi predpisi zmanjšani za odbitne in povečani za pribitne postavke.

Obveznost za davek od dobička v letu 2008 je bila ugotovljena v višini 100.002,89 evrov. Priobračunu davka od dohodka pravnih oseb je pripoznana terjatev za odložene davke zazačasne razlike v višini 3.264,93 evrov in odpravljena terjatev za odloženi davek v višini5.385,54 evrov, kar zmanjšuje čisti dobiček poslovnega leta, ter odpravljena obveznost zaodloženi davek v višini 1.835,25 evrov, kar povečuje čisti dobiček poslovnega leta.

Izračun odloženih davkov:

v €Znesek odloženega Davčna

davka stopnjaPrihodki 3.203.369,29Odhodki 2.759.719,28Razlika 443.650,02Stalne razlike 10.908,57Davčna osnova 454.558,59

Začasno nepriznani odhodki: - rezervacija stroškov 16.101,17 3.264,93

11.631,75 2.326,35 20%4.469,42 938,58 21%


sejnina


3.7. Prejemki uprave v letu 2008

V letu 2008 so bili upravi izplačani prejemki v naslednjih zneskih:

v€

bruto neto bruto neto- fiksni del plače 117.161,71 55.456,77 93.998,19 46.746,85- gibljivi del plače 44.400,00 20.953,03 35.520,00 17.235,71- bonitete 5.818,05 2.595,93- drugi prejemki in povračila 2.058,48 1.701,86 2.106,28 1.759,62Skupaj 169.438,24 78.111,66 134.220,40 66.188,01

3.8. Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2008

V letu 2008 so bili izplačani prejemki članom nadzornega sveta v naslednjih vrednostih:

v €

Člani NS bruto neto- Zdenko Podlesnik, predsednik (do 14. 5. 2008) 11.323,89 8.776,01- Boris Pesjak, podpredsednik (do 14. 5. 2008), 10.675,28 8.273,34 predsednik (od 15. 5. 2008 dalje)- Milana Lah, podpredsednica (od 15. 5. 2008 dalje) 8.133,13 6.303,17- ostali člani: Dean Čendak 7.968,61 6.175,67 Žiga Debeljak 8.168,61 6.330,67 Božidar Šetinc 8.168,61 6.330,67Skupaj 54.438,13 42.189,53

3.9. Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2008

Strošek revizije računovodskih izkazov za poslovno leto 2008 znaša 8.031,86 evrov. Stroškirevidiranja informacijskega sistema v letu 2008 znašajo 11.747,44 evrov, stroškov davčnegasvetovanja pa družba ne izkazuje.

3.10. Izkaz denarnih tokov

Na osnovi podatkov iz bilanc stanja na dan 31.12.2007 in na dan 31.12.2008 ter izkazaposlovnega izida za leto 2008 ter ostalih potrebnih podatkov iz notranjih virov informacij, ki senanašajo na prejemke in izdatke je bil izračunan izkaz denarnih tokov, ki je pripravljen porazličici II, kot jo predpisujejo SRS 2006.

3.11. Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni prišlo do dogodkov, zaradi katerih bi bilo potrebno popravitiračunovodske izkaze ali jih posebej razkriti.

Dr. Marko Simoneti, Andrej Šketa,predsednik uprave član uprave



PrilogeSeznam članov ljubljanske borze

Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.Dunajska cesta 1171000 Ljubljana+386 1 580 40 00http://[email protected]@hypo.si

Ilirika borzno posredniška hiša, d. d.Slovenska cesta 54 a1000 Ljubljana+386 1 300 22 50http://[email protected]

KD Banka d. d.Neubergerjeva 301000 Ljubljana+386 5922 00 00http://[email protected]

Medvešek PušnikBorzno posredniška hiša, d. d.Ulica Gradnikove brigade 111000 Ljubljana+386 1 586 44 50http://[email protected]

Moja delnica BPH, d. d.Dunajska 201000 Ljubljana+386 1 433 11 55http://[email protected]

Nova Kreditna banka Maribor, d. d.Ulica Vita Kraigherja 42505 Maribor+386 2 229 20 81http://[email protected]

Nova Ljubljanska banka, d. d.Trg republike 21000 Ljubljana+386 1 476 51 99http://[email protected]@nlb.si

Perspektiva, borzno posredniškadružba, d. d.WTC, Dunajska 1561000 Ljubljana+386 1 568 82 25http://[email protected]

Abanka Vipa, d. d.

Slovenska cesta 581517 Ljubljana+386 1 471 81 88http://[email protected]

Argonos, BPH, d. o. o.Puharjeva 21000 Ljubljana+386 1 470 48 05http://[email protected]

Banka Koper, d. d.Pristaniška ulica 146502 Koper+386 5 666 13 18http://[email protected]@banka-koper.si

Certius BPH, d. o. o.Šmartinska 1521000 Ljubljana+386 1 540 42 04http://[email protected]

Deželna banka Slovenije, d. d.Kolodvorska 91000 Ljubljana+386 1 472 72 68http://[email protected]

Factor banka, d. d.Tivolska cesta 481000 Ljubljana+386 1 230 66 20http://[email protected]

GBD, Gorenjska borzno posredniškadružba, d. d.Koroška cesta 54000 Kranj+386 4 280 10 20http://[email protected]

Gorenjska banka, d. d.Bleiweisova 14000 Kranj+386 4 208 40 00http://[email protected]

Priloge

Priloge


Poteza, borzno posredniška družba, d. d.

Železna cesta 181000 Ljubljana+386 1 307 07 00http://[email protected]

Primorski finančni center Interfin, d. o. o.Pristaniška 126000 Koper+386 5 663 31 00http://[email protected]

Probanka, d. d.Svetozarevska 122000 Maribor+386 2 252 05 58http://[email protected]@probanka.si

Publikum, borzno posredovanje, d. d.Miklošičeva ulica 381000 Ljubljana+386 1 300 60 60http://[email protected]

Raiffeisen Banka, d. d.Slomškov trg 172000 Maribor+386 2 229 31 19http://[email protected]

SKB banka, d. d.Ajdovščina 41513 Ljubljana+386 1 471 50 82http://[email protected]

UniCredit Banka Slovenija, d. d.Šmartinska cesta 1401000 Ljubljana+386 1 587 64 31http://[email protected]

Priloge

Priloge


Seznam ponudnikov informacij o trgovanju - vendorjev

Pooblaščeni ponudnik informacij Telefon Spletni naslovAbanka Vipa, d. d. 01 471 81 80 www.abanka.siCertius BPH, d. o. o. 01 540 42 04 www.certius.comDelo, d. d. 01 473 71 00 www.delo.siGBD Gorenjska borznoposredniškadružba, d. d. 04 280 10 00 www.gbd.siIlirika borznoposredniška hiša, d. d. 01 300 22 78 www.ilirika.siKD borznoposredniška družba, d.o.o. 01 582 66 81 www.kd-group.siMedvešek Pušnik Borznoposredniška družba, d. d. 01 586 44 50 www.medvesekpusnik.siMojdenar, d. o. o. 01 430 22 10 www.mojdenar.comPlanet 9, d. o. o. 01 472 85 00 www.planet9.siPoslovni časnik Finance, d. o. o. 01 309 15 40 www.finance-on.netPoteza, d. d. 01 307 07 00 www.poteza.siPublikum, d. d. 01 300 60 60 www.publikum.siTuji pooblaščeni ponudnik informacij Telefon Spletni naslovBloomberg +44 207 330-7650 www.bloomberg.comThomson Financial Limited +44 020 7324 6986 www.thomson.comReuters 01 470 05 00 www.reuters.comTeletrader +43 (0) 1533 16 56-0 www.teletrader.com

Europoint Systems +385 011 33 48 000 www.quotestation.com

Priloge

Priloge


Seznam izdajateljev prve in standardne kotacije

Prva kotacija

Vrsta Trgovalna DejavnostIzdajatelj delnic koda

1 Gorenje Velenje redne imenske GRVG proizvodnja električnih gospodinjskihaparatov

2 Intereuropa Koper redne imenske IEKG mednarodna špedicija, pomorska agencija inmednarodni cestni tovorni promet

3 Krka tovarna zdravilNovo mesto redne imenske KRKG proizvodnja farmacevtskih preparatov

4 Luka Koper redne imenske LKPG prekladanje, skladiščenje in drugepristaniške storitve

5 Poslovni sistem Mercator redne imenske MELR trgovina, agroživilska industrija, kmetijstvo ingostinska dejavnost

6 Petrol Ljubljana redne imenske PETG prodaja naftnih derivatov

7 Telekom Slovenije redne imenske TLSG telekomunikacije

Standardna kotacija

Izdajatelj Vrsta Trgovalnadelnic koda Dejavnost

1 Abanka Vipa redne imenske ABKN banka2 Aerodrom, Ljubljana redne imenske AELG letališke storitve3 Delo Prodaja, Ljubljana redne imenske DPRG prodaja in distribucija časopisov4 Etol, Celje redne imenske ETOG predelava arom in eteričnih olj5 Iskra Avtoelektrika redne imenske IALG proizvodnja električne opreme za

stroje in vozila6 Istrabenz Koper redne imenske ITBG upravljanje holdinga družb7 Kompas MTS redne imenske MTSG trgovsko turistična dejavnost8 Mlinotest Ajdovščina redne imenske MAJG živilska industrija9 Nika investiranje in

razvoj Brežice redne prinosniške NIKN finančne storitve10 Nova KBM redne imenske KBMR banka11 Pivovarna Laško redne imenske PILR proizvodnja in prodaja piva12 Pozavarovalnica Sava redne imenske POSR pozavarovalnica13 Probanka, Maribor prednostne imenske PRBP banka14 Salus Ljubljana redne prinosniške SALR trgovina na debelo s farmacevtskimi,

medicinskimi in drugimi proizvodi15 Sava, Kranj redne imenske SAVA gumarska in kemična industrija16 Terme Čatež redne imenske TCRG medicinska rehabilitacija in turizem17 Zavarovalnica Triglav redne imenske ZVTG zavarovalnica18 Žito, Ljubljana redne imenske ZTOG prehrambena industrija

Priloge

Priloge


Kdo je kdo na ljubljanski borzi

Predsednik uprave (do vključno 13. 2. 2009)

dr. Marko Simoneti

Član uprave

Andrej Šketa

Direktorica sektorja za izdajatelje in produkte

mag. Polona Peterle

V.d. direktorja sektorja za trgovanje in člane

Nina Vičar

Direktor sektorja za pravne zadeve in organizacijo

mag. Andrej Šercer

Direktor tehnično-informacijskega sektorja

mag. Lovro Kink

Direktorica finančno-računovodskega sektorja

Mojca Jovičevič

Svetovalki uprave za marketing

mag. Lidija Kupljen Gabrijelčičmag. Barbara Meža

Vodja kabineta uprave / Odnosi z javnostmi

Mojca Mele

Kontakt

Ljubljanska borza, d. d., LjubljanaSlovenska cesta 561000 Ljubljana

Telefon: 01/471 02 11Faks: 01/471 02 13E-pošta: [email protected]: www.ljse.si

Priloge

Priloge


Založnik:Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana

Besedilo:Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana

Oblikovanje:Robert Kuhar Korporativno Oblikovanje

Priprava za tisk:Studio Cotič - Trojer

Realizacija:HIŠA GRAFIKE

Letno poročilo – Ljubljanska borzaISSN 1408-3574

2 Letno poroèilo 2008 - Ljubljana Stock Exchange · integracija domačega trga z drugimi...

Documents

Transcript of 2 Letno poroèilo 2008 - Ljubljana Stock Exchange · integracija domačega trga z drugimi...