Kinologija

Bogdan Zdovc

2

Naslov: Kinologija Izobraevalni program: Veterinarski tehnik Modul: VZREJA IN ZDRAVSTVENO VARSTVO MALIH IVALI Sklop: Kinologija Avtor: mag. Bogdan Zdovc, dr. vet. med. Strokovni recenzent: mag. Marko Mali Lektorica: Marjana Mastinek - utar, prof. slov. Zalonik: Biotehniki izobraevalni center Ljubljana

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

636.7(075.3)(0.034.2) 636.7.09(075.3)(0.034.2)

ZDOVC, Bogdan Kinologija [Elektronski vir] / Bogdan Zdovc. - El. knjiga. - Ljubljana : Biotehniki izobraevalni center, 2011. - (Izobraevalni program Veterinarski tehnik. Modul Vzreja in zdravstveno varstvo malih ivali. Sklop Kinologija)

Nain dostopa (URL): http://www.konzorcij-bss.bc-naklo.si/. - Projekt Biotehnika podroja, ole za ivljenje in razvoj

ISBN 978-961-93116-3-9 (pdf)

257870592

Ljubljana, 2011

Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehnika podroja, ole za ivljenje in razvoj (2008-2012). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

3

UVOD ........................................................................................................................................ 6 KINOLOKE ORGANIZACIJE ........................................................................................... 6 ORGANIZIRANOST KINOLOGIJE V SLOVENIJI ........................................................... 6

ZNAILNOSTI PSOV .............................................................................................................. 8 IZVOR PSA ........................................................................................................................... 8 MORFOLOKE ZNAILNOSTI PSOV .............................................................................. 8 UTILA ............................................................................................................................... 14

PASME PSOV ......................................................................................................................... 16 RODOVNIK ......................................................................................................................... 16 PASEMSKI STANDARDI .................................................................................................. 18 RAZVRANJE PASEM ................................................................................................... 18 PASEMSKE SKUPINE ....................................................................................................... 20 SLOVENSKE AVTOHTONE PASME ............................................................................... 23

LASTNITVO PSA IN ODGOVORNOST ............................................................................ 25 REGISTRACIJA IN OZNAEVANJE PSOV.................................................................... 25

NAMESTITEV IN OPREMA ZA PSA ................................................................................... 27 UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA ............................................................................ 27 OPREMA ZA PSE ............................................................................................................... 30

NEGA PSA .............................................................................................................................. 32 RAZMNOEVANJE IN VZREJA PSOV ............................................................................... 35

REPRODUKCIJSKE ZNAILNOSTI SAMCEV .............................................................. 36 REPRODUKCIJA SAMIC .................................................................................................. 37 PREPREEVANJE SPOLNEGA CIKLUSA ..................................................................... 41 PARITEV ............................................................................................................................. 41 BREJOST ............................................................................................................................. 43 LEGLO ................................................................................................................................. 47 RAZVOJ MLADIEV ........................................................................................................ 48 IZBIRA MLADIA V LEGLU ........................................................................................... 49 PRIVAJANJE NA NOVO DOMOVANJE ......................................................................... 51

VZGOJA IN SOCIALIZACIJA PSA ...................................................................................... 53 OLANJE PSOV ................................................................................................................. 53

Pasje igralne urice ............................................................................................................ 54 Mala pasja ola ................................................................................................................. 54

olanje za psa spremljevalca ........................................................................................ 54 olanje za psa spremljevalca oz. B-BH ....................................................................... 54

Uenje s klikerjem ............................................................................................................ 56 Uenje osnovnih ukazov .................................................................................................. 56 Kinoloke prireditve ......................................................................................................... 58

Ocenjevanje zunanjosti ................................................................................................ 58 Delovne preizkunje lovskih psov ................................................................................ 58 Vzrejni pregled ............................................................................................................. 58 Razstava psov ............................................................................................................... 59

Agiliti ............................................................................................................................... 59 PREHRANA PSOV ................................................................................................................. 61

Prehranske potrebe ........................................................................................................... 61 Vrste hrane za pse ............................................................................................................ 62

Koliina in kakovost hrane ........................................................................................... 63 Kategorije suhe pripravljene hrane .............................................................................. 64 Dodatki k hrani ............................................................................................................. 66 Dietna hrana ................................................................................................................. 66 Prehrana brejih in dojeih psic ..................................................................................... 66

4

Prehranjevanje mladiev po rojstvu ............................................................................. 66 Debelost ........................................................................................................................ 67

STAROST PSA ........................................................................................................................ 69 Znamenja staranja ............................................................................................................ 69 Lajanje starostnih teav .................................................................................................. 70 Evtanazija nebolea usmrtitev ....................................................................................... 70

BOLEZNI IN ZDRAVSTVENO VARSTVO PSOV .............................................................. 71 NALEZLJIVE BOLEZNI PSOV ......................................................................................... 71

Pasja kuga ..................................................................................................................... 71 Pasji parvo virusni gastroenteritis ................................................................................ 71 Druge revesne virusne bolezni ................................................................................... 72 Nalezljivi hepatitis psov ............................................................................................... 72 Leptospiroza ................................................................................................................. 73 Nalezljivi kaelj psov ................................................................................................... 73 Steklina ......................................................................................................................... 74

S klopi prenosljive bolezni ............................................................................................... 75 Cepljenje psov .................................................................................................................. 76

ZAJEDAVCI ........................................................................................................................ 77 Notranji zajedavci ............................................................................................................ 77 revesne gliste ............................................................................................................. 78 Srna glista ................................................................................................................... 78 Trakulje ........................................................................................................................ 78

Zunanji zajedavci pri psu ................................................................................................. 80 Bolhe ............................................................................................................................ 80 Klopi ............................................................................................................................. 80 Garjavci ........................................................................................................................ 81

Bolezni reprodukcijskih organov pri psih ........................................................................ 82 Motnje v reprodukciji psic ............................................................................................... 83 Bolezni poporodnega obdobja .......................................................................................... 85

POGOSTEJE IN POMEMBNEJE BOLEZNI PRI PSIH ................................................ 87 Vnetje sluhovodov ........................................................................................................ 87 Vnetje zadnjikovih monjikov .................................................................................... 88 Zasuk in raziritev elodca ........................................................................................... 88 Driska ........................................................................................................................... 89 Zaprtje .......................................................................................................................... 89 Teave z uriniranjem .................................................................................................... 90 Prekomerno pitje .......................................................................................................... 91 Kaelj in oteeno dihanje ............................................................................................. 91 Sladkorna bolezen ........................................................................................................ 92 Cushingova bolezen ..................................................................................................... 92 Oteeno gibanje ............................................................................................................ 92 Displazija kolkov .......................................................................................................... 93 Displazija komolnega sklepa ...................................................................................... 95 Vroinska kap ............................................................................................................... 95 Najpogosteje bolezenske spremembe na oeh ............................................................ 96 Zobni kamen ................................................................................................................. 97 Najpogosteje zastrupitve ............................................................................................. 98 Ugriz kae .................................................................................................................... 99 Rakave bolezni ........................................................................................................... 100

Literatura ................................................................................................................................ 102

5

Kazalo slik

Slika 1: Znak mednarodne kinoloke organizacije .................................................................... 6 Slika 2: Uradni znak Kinoloke zveze Slovenije ....................................................................... 7 Slika 3: Merjenje plene viine .................................................................................................. 8 Slika 4: Brahikefalen in dolihokefalen tip glave ........................................................................ 9 Slika 6: Prikaz oznaevanja zobovja po Triadanu za zgornjo in spodnjo eljust .................... 10 Slika 7: Normalni ugriz, podugriz in predugriz ....................................................................... 11 Slika 8: Dlaka pri psu ............................................................................................................... 13 Slika 9: Anatomski poloaj zadnjikovih monjikov ............................................................... 14 Slika 10: Primer rodovnika ...................................................................................................... 17 Slika 11: Lupoidni, molsoidni, brakoidni in graoidni tip psov ................................................ 19 Slika 12: Kraki ovar .............................................................................................................. 24 Slika 13: Pesjak ........................................................................................................................ 28 Slika 14: Ovratnica halti ........................................................................................................... 31 Slika 15: Pripomoki za nego dlake ......................................................................................... 32 Slika 16: Krajanje krempljev .................................................................................................. 34 Slika 17: Parabazalna, intermediarna, superficialna in oroenela celica ................................. 40 Slika 18: Zdruena psa po paritvi ............................................................................................. 42 Slika 19: Rentgenski posnetek breje psice ............................................................................... 44 Slika 20: Debelost pri psu ........................................................................................................ 68 Slika 21: Srna glista ................................................................................................................ 78 Slika 22: Seni kamni pri psu ................................................................................................... 91 Slika 23: Normalni kolni sklep ter blago in hudo prizadet sklep ........................................... 94 Slika 24: Prekomeren izvih oesne veke .................................................................................. 96 Slika 25: Zobni kamen ............................................................................................................. 98

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Formula mlenega in stalnega zobovja 10 Preglednica 2: FCI razvrstitev pasemskih skupin 21 Preglednica 3: Minimalna velikost pesjaka. 29 Preglednica 4: Predpisana najmanja velikost pasje ute . 30 Preglednica 5: Trajanje obdobij spolnega ciklusa 40 Preglednica 6: Ocena znaajskih lastnosti 51 Preglednica7: Instrumentalno pogojevanje 56 Preglednica 8: Zaetek hranjenja s hrano za odrasle glede na kategorijo psov.... 85 Preglednica 9: Priporoljivo tevilo obrokov glede na starost psa 66 Preglednica 10: Sestava kravjega, humaniziranega in pasjega mleka...... 68 Preglednica 11: Mleni nadomestek za mladie po rojstvu.. 68 Preglednica 12: Primerjava starosti psa in loveka.. 70 Preglednica13:Program cepljenja proti pasjim nalezljivim boleznim... 78

6

UVOD

Kinologja (v grini kyon pomeni pes, logos pa vedo, znanje) je skupno ime za dejavnost ljudi, ki se ukvarjajo s preuevanjem vrste, z vzrejo in vzgojo psov ter njihovim olanjem za razline namene. Kinologija ni prepoznana kot ena od znanstvenih ved kljub imenu, ki je sestavljeno enako kot ime uveljavljenih ved. Pse znanstveno preuujejo etologi, anatomi, fiziologi, genetiki in drugi, odvisno od cilja preuevanja, vendar se za njihovo dejavnost ne uporablja izraz kinologija.

KINOLOKE ORGANIZACIJE

eprav kinologija prouuje pse kot ivalsko vrsto, se kinoloke organizacije ukvarjajo predvsem s pasemskimi psi. Zaetki vzreje istokrvnih psov segajo e v stari vek, velik razmah pa je kinologija dosegla v 19. stoletju s pojavom rejskih organizacij in prvih razstav psov. Rejske organizacije se med seboj povezujejo v razlina zdruenja. Najveja med njimi je Mednarodna kinoloka zveza (Federation Cynologique International FCI), to je mednarodno zdruenje nacionalnih kinolokih zvez in klubov s sedeem v Belgiji, ki trenutno zdruuje 86 zvez in pogodbenih lanic (po ena organizacija na dravo), nastala pa je e leta 1911.

Slovenijo v FCI zastopa Kinoloka zveza Slovenije. Cilj zveze je vzreja istokrvnih pasemskih psov. V ta namen so vzpostavili klasifikacijo pasem in standarde zanje, ki so napisani po enotnem modelu in so splono prepoznani kot FCI standardi. Organizacija zagotavlja, da rodovnike psov, ki jih izdajo posamezne lanice, vzajemno priznavajo vse njene lanice.

Slika 1: Znak mednarodne kinoloke organizacije

ORGANIZIRANOST KINOLOGIJE V SLOVENIJI

Zaetki organizirane kinologije na naih tleh segajo v leto 1921, ko so v Ljubljani ustanovili prvo pasemsko organizacijo Klub ljubiteljev ptiarjev. Leta 1925 je bila ustanovljena Jugoslovanska kinoloka zveza s sedeem v Ljubljani, Kinoloka zveza Slovenije pa leta 1946. Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1995 postala redna lanica FCI.

Njena glavne naloge so: vodi in usmerja strokovno delo v kinologiji; vodi rodovno knjigo istopasemskih psov vseh pasem in izdaja rodovnike; vodi evidence o: pasmah, lastnikih psov, olanju psov, kinolokem kadru; skrbi za izobraevanje; sodeluje pri izdelavi pravnih predpisov, ki se nanaajo na podroje kinologije; organizira in nadzira kinoloke prireditve; izdaja revijo Kinolog in drugo kinoloko literaturo.

Najviji organ Kinoloke zveze Slovenije je skupina, ki je sestavljena iz predstavnikov lanic KZS (razlinih kinolokih drutev in pasemskih klubov). Strokovni organ KZS je

7

Komisija za strokovna vpraanja, ki se ukvarja s temeljnimi vpraanji, pomembnimi za celotno kinologijo.

Strokovno delo opravljajo tudi zbor sodnikov in razline komisije, npr. vzrejna komisija organizira in izvaja vzrejne preglede, izdajajo vzrejna dovoljenja za plemenske ivali, doloajo paritvene kombinacije idr. Sem spada e komisija za: olanje, izobraevanje in izpite, agiliti, prireditve, reevalne pse in druge.

Rejci in ljubitelji psov se zdruujejo v drutva, ki so lahko: teritorialna (npr. Kinoloko drutvo Ljubljana), ukvarjajo se predvsem s olanjem

psov; kinoloka drutva portne smeri, ki razvijajo razline portne zvrsti (npr. Kinoloko

drutvo Agility Ilirija); lovska kinoloka drutva, ki skrbijo za strokovno delo na podroju lovske kinologije

(npr. Lovsko kinoloko drutvo Maribor); pasemska drutva oz. klubi, ki skrbijo za strokovno delo za posamezno pasmo ali

pasemsko skupino (npr. Kinoloko drutvo za nemke ovarje Slovenije).

Seveda njihovo delovanje ni omejeno samo na osnovno dejavnost, temve lahko pokrivajo cel spekter kinolokega delovanja.

Slika 2: Uradni znak Kinoloke zveze Slovenije

VPRAANJA

1. Kaj je kinologija? 2. Katera je vodilna svetovna kinoloka organizacija in kaj so njeni cilji? 3. Kako se imenuje slovenska kinoloka organizacija in kaj so njene naloge? 4. V katera drutva se lahko vlanijo lastniki psov?

8

ZNAILNOSTI PSOV

IZVOR PSA

Zooloka sistematika uvra domaega psa Canis lupus familiaris v druino psov Canidae, kamor spadajo tudi: volk, lisica, akal idr. Druina psov ima doloene skupne anatomske in fizioloke znailnosti, med katerimi so predvsem: enako tevilo stalnega zobovja (42 zob), enaka dolina revesja, ki odgovarja priblino petkratni dolini trupa, in priblino enak as trajanja brejosti pri samicah, ki v povpreju znaa 63 dni.

Domai pes velja za najstarejo domao ival, saj naj bi ga lovek udomail e pred deset do petnajst tiso leti, pa tudi za ival z najve pasmami in najvejimi razlikami med njimi. Po danes najbolj verjetni in znanstveno vse bolj podkrepljeni teoriji imata pes in volk skupnega prednika, raznolikost psov pa je posledica intenzivne in bolj ali manj nartne vzreje ter selekcije, in tudi zaradi genetskih sprememb oz. mutacij. Rezultat tega je nastanek tevilnih razlinih pasem psov, katerih osebki se med seboj razlikujejo v: velikosti in obliki telesa, barvi, dolini in kakovosti dlake, znaaju ter uporabnosti za razline namene.

Pri psih kot bioloki vrsti razlikujemo isto pasemske ivali z rodovnikom in kriance.

ZANIMIVOST: Pravimo, da je pes lovekov najbolji prijatelj. Kljub temu se mu v zgodovini verjetno ni prav dobro godilo, saj v ljudski govorici pomeni pes, pasje nekaj slabalnega. e povzamemo po Slovarju slovenskega knjinega jezika: gleda me kot pes sovrano, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo vulgarno; pobili so ga kot psa neusmiljeno, na krut, grozovit nain; preganjali so jih kot pse neusmiljeno, neprenehoma. Pa tudi izraz pasje ivljenje ne pomeni ni kaj dobrega.

MORFOLOKE ZNAILNOSTI PSOV

Velikost in mere. Osnova za razvranje psov je plena viina, to je razdalja od tal do toke na hrbtenici nad vihrom. Kinoloki standardi doloajo razpon plene viine pri posameznih pasmah.

Obiajno delimo pse po velikosti na: velike: plena viina nad 65 cm srednje: plena viina 5065 cm male: plena viina 3550 cm pritlikave: plena viina manj kot 35 cm

Slika 3: Merjenje plene viine

Oblika glave se loi glede na pasemski tip in je lahko: piramidasta, okroglasta in masivna, prizmatina, podolgovata idr. Nosni greben je lahko: raven, vboen in izboen, kratek (brahikefalen tip) ali dolg (dolihokefalen tip).

9

Slika 4: Brahikefalen in dolihokefalen tip glave

Oi v razmerju do glave so lahko: velike, male, blizu nosnega korena ali bolj ob straneh; po obliki: okrogle, ovalne, mandljeve oblike, trikotne, lahko so izboene, rahlo vboene idr. Pomembna je tudi barva, nekateri pasemski standardi doloene barve prepovedujejo. Pri psih se v notranjem oesnem kotu nahaja t. i. tretja oesna veka ali murka. V njej lei murkina solzna leza, ki proizvaja do 30 % solz.

Uhlji so lahko: pokonni, napol pokonni in visei; na vrhu so lahko koniasti ali zaokroeni.

Zobovje je za psa izjemno pomemben organ za proces prebave in za njegovo vzrejno in uporabnostno vrednost. Kinoloki sodniki pri ocenjevanju zunanjosti psa posveajo zobovju posebno pozornost. Vsaka hiba, ki se nanaa na tevilo, razvitost in medsebojni poloaj zobovja, zmanjuje oceno zunanjosti pri psu, pogosto je s selekcijskega vidika tudi vzrok za dodelitev vzrejne prepovedi.

Pri jedi pes hrano le trga in po potrebi drobi tre zalogaje. Temu primerno je tudi oblikovano zobovje v ustni votlini. Mladii se skotijo brez zob, toda e v dveh mesecih jim izraste 28 mlenih zob. Med 4. in 6. mesecem starosti jih nadomestijo stalni zobje, katerih ima pes 42.

V eljusti imamo ve skupin razlino oblikovanih zob, ki jih po obliki in poloaju delimo na: sekalce (I incizive) podonike (C kaninuse) predkonike (P premolarje) konike (M molarje)

Zobovje oznaujemo na ve nainov. V kinologiji obiajno za oznaevanje zob eljust razdelimo na etrti in znotraj etrti oznaimo zob glede na vrsto in njegovo zaporedno tevilko, npr. zgoraj levo M2 (drugi konik). Shema zobovja je obiajno e natisnjena na tiskovinah za ocenjevanje zunanjosti.

10

Preglednica 1: Formula mlenega in stalnega zobovja

levo desno Formula mlenega zobovja: 3P + 1C + 3I 3I + 1C + 3P zgornja eljust

(28 zob) 3P + 1C + 3I 3I + 1C + 3P spodnja eljust

levo desno Formula stalnega zobovja: 2M + 4P + 1C + 3I 3I + 1C + 4P + 2M zgornja eljust

(42 zob) 3M + 4P + 1C + 3I 3I + 1C + 4P + 3M spodnja

Legenda: I incizivi (sekalci); C kaninusi (grabljivci ali derai); P premolarji (predkoniki); M molarji (koniki)

V veterinarski praksi v zadnjem asu tako v svetu kot pri nas oznaujemo zobovje po Triadanovem sistemu tako, da vsak zob oznauje tritevilna tevka: prva pomeni etrt, zadnji dve pa zaporedno tevilko zoba v etrti.

1 zgoraj desno 2 zgoraj levo 4 spodaj desno 3 spodaj levo

Slika 5: Prikaz oznaevanja zobovja po Triadanu za zgornjo in spodnjo eljust

Poloaj sekalcev v zgornji eljusti glede na sekalce v spodnji eljusti oznaujemo s pojmom ugriz. Kadar zgornji sekalci nekoliko prekrivajo spodnje, govorimo o karjastem ugrizu oz. karjastem zobovju. Znailen je za veino pasem psov, zato ga imamo za pravilnega.

Kadar se konice zgornjih in spodnjih sekalcev med seboj prilegajo kot klee, govorimo o kleastem ugrizu. Pri nekaterih pasmah psov taken ugriz pasemski standardi e dopuajo.

Dalja zgornja eljust oz. prekratko raena spodnja eljust privede do tega, da so spodnji sekalci izrazito pomaknjeni za zgornje. Taken poloaj sekalcev imenujemo podugriz oz. podgrizavost. To je dedna hiba in je z vzrejnega stalia nedopustna za sleherno pasmo psov in zato psi in psice s podgrizavostjo ne morejo dobiti vzrejnega dovoljenja. Poleg tega lahko izrazita podgrizavost pri psu povzroa teave pri jemanju hrane ali doloene bolezenske spremembe v gobcu.

11

Kadar je zgornja eljust kraja od spodnje, so tudi spodnji sekalci pomaknjeni naprej. Ta poloaj oznaujemo z izrazom predugriz oz. predgrizavost, ki je pasemska znailnost kratkoglavih (brahikefalnih) pasem psov, kot so: nemki bokser, buldog, pekinan ipd.

Slika 6: Normalni ugriz, podugriz in predugriz Vir: The American Veterinary Dental College

Poleg tega lahko pri psih ugotovimo nepopolno zobovje, ko ne pride do izraanja posameznih zob. Pri menjavi mlenega zobovja s stalnim vasih pride do zaostajanja mlenih zob, kar ima za posledico nepravilno izraanje stalnih zob, zato moramo menjavo zob nadzorovati in pri nepravilnostih ukrepati.

Trup ocenjujemo po pravokotniku, katerega vodoravni stranici predstavljata tla in hrbet, navpini pa potekata od vrha ple in konca krica navzdol. Na podlagi tega govorimo o kvadratastem ali pravokotnem telesu. Prsni ko je lahko: irok, ozek ali globok.

12

Noge so lahko: kratke, dolge, obiajno ravne, lahko pa imamo razline nepravilne stoje, ko je zapestje obrnjeno navzven ali navznoter, noge so lahko preve skupaj ali narazen, zaobljene navznoter (sodaste, na O) ali navzven (kravja stoja, na X).

Rep razlikujemo po dolini, nainu noenja, ukrivljenosti in poraenosti. Nain noenja delimo na:

nizko pod linijo hrbta v liniji hrbta

nad linijo hrbta pokonci nad hrbtom

Ukrivljenost delimo na: raven

sabljast srpast kroen

s prstanasto konico s kavljasto konico zvit vijakast

Dlaka skupaj s koo tvori kouh. Iz dlanih meikov rastejo skupine dlak, od katerih je ena moneja (glavna ali osnovna primarna dlaka) in ena ali ve sekundarnih dlak, ki predstavlja t. i. nadlanko; poleg te izraajo tudi ibkeje privesne dlake, ki sestavljajo podlanko. Ob veini meikov so drobne miice, ki omogoajo gibanje oz. jeenje dlake.

Dlaka pri psih raste skozi vse leto, kljub temu je zlasti pri tistih, ki so stalno nameeni v zunanjem okolju, zaznavna intenzivna rast podlanke v jesenskih mesecih in njeno pospeeno izpadanje v spomladanskem obdobju. Pri psih, ki ivijo v stanovanjih in so vekrat na dan izpostavljeni sorazmerno velikim temperaturnim spremembam, pa opaamo dokaj intenzivno izpadanje in hkrati tudi pospeeno rast dlake skoraj skozi vse leto.

Glede na nahajalie in funkcijo poznamo: dlake kouha, ki varujejo psa pred zunanjimi vplivi; tipalne dlake, ki se nahajajo v podroju gobca in omogoajo orientacijo in varno gibanje v temi; trepalnine dlake, ki varujejo oko pred tujki.

Dlaka pri psih je izredno raznolika, njen izgled pa znatno prispeva k njihovi zunanji podobi oz. pasemski znailnosti psov. Razlikuje se po:

dolini (kratka, srednje dolga in dolga) kakovosti (trda, ostra, resasta, mehka) obliki (ravna, kodrasta, vrvasta itd.) prileganju k telesu (prilena, neprilena, trlea itd.) barvi (bela, rjava, rna, rumena, s tevilnimi odtenki itd.)

Kratkodlake pasme imajo mone primarne dlake in malo sekundarnih dlak. Pri teh psih so zelo aktivne leze lojnice, ki s svojim izlokom dlake namastijo. Debelejo plast maobe imajo tudi na epidermisu.

Srednje dolgodlake pasme imajo tri vrste dlake. Poleg primarnih in sekundarnih imajo e podlanko. Na koi imajo manj zaitne maobne plasti.

Dolgodlake pasme imajo malo primarne in veinoma le sekundarne dlake.

13

Slika 7: Dlaka pri psu

e ocenjujemo barvo celotnega kouha, loimo enobarvnega in vebarvnega. Na kouhu so lahko barvne ploe, proge, lise itd.

Pes ima v koi zelo razvite leze lojnice, katerih izvodila se konujejo ob dlanih kanalih. Loj, ki ga izloajo, v tanki plasti prekriva koo in dlake in s tem iti organizem pred vlago in mrazom ter prepreuje njegovo izsuevanje. Znojnic pes nima, razen v koi med blazinicami in na smrku.

Pozor! Ker psi me morejo uravnavati temperature z znojenjem, lahko hitro pride do pregretja in vroinske kapi.

Blazinice pritevamo h koi, odlikuje jih mono razvita roevinasta povrhnjica, pod katero se nahajata vezivno in maobno tkivo, ki je mono prepleteno s krvnimi ilami in ivci. Blazinice se nahajajo na spodnji strani dlani, stopal in prstov, glede na lokacijo pa razlikujemo prstne blazinice ter dlanni, zapestni in podplatni blazinici. Blazinice psu omogoajo varno gibanje po trdi podlagi, hkrati pa ob skokih blaijo udarce in delujejo kot nekakni amortizerji, saj psi sodijo med prstarje (digitigrade) in se med hojo tal dotikajo samo s prsti.

Kremplji so oroenela kona tvorba. Po svoji zgradbi in nainu obnavljanja so enaki nohtom pri loveku. Psu sluijo pri gibanju in oprijemanju, pri zakopavanju hrane ter pri obrambi.

Mlene leze so razporejene v tirih ali petih parih na spodnji strani trebuha in prsi, zaradi hormonalnega delovanja se pri psicah poveajo.

Zadnjikovi monjiki (analne vreke). Pes ima ob straneh in nekoliko navzdol ob zadnjini odprtini dve analni vreki, ki se nahajata v podkoju med plastmi miinine. V stenah teh vrek so leze, ki normalno izloajo teko do pastozen izloek. Ta se zbira v analni vreki

14

skupaj z odluenimi epitelnimi celicami in raznimi bakterijami ter se sproa skozi izvodilo v zadnjini kanal. Fizioloki pomen zadnjikovih monjikov oz. njihove vsebine pri psih e vedno ni do kraja poznan. Domnevno sluijo za komunikacijo oz. medsebojno prepoznavanje ivali na podlagi posebnih individualnih vonjev.

Slika 8: Anatomski poloaj zadnjikovih monjikov

UTILA

Mednje uvramo utilo za okus, vonj, vid, sluh in ravnoteje, poleg tega so po telesu tudi utne celice, ki omogoajo obutke dotika, boleine, mraza, vroine itd. V primerjavi s lovekom so vsa omenjena utila pri psu razlino razvita, kar se odraa tudi z druganim nainom zaznavanja draljajev v okolju in odzivanja nanje.

Vlogo okualnega organa pri psu v precejnji meri nadomea nos, zato je v primerjavi s lovekom okus manj razvit. To lahko vidimo ob hranjenju, saj pes hrane praviloma nikoli ne okua, pa pa jo prej ovoha in tako oceni njeno sprejemljivost oz. uitnost.

Voh je pri psu izredno razvit, saj ima do 10-krat ve vohalnih celic, veliko veja je tudi povrina, na kateri so te razporejene. Izostren vonj je pri psih pomemben za: zaznavanje in lovljenje plena, prehranjevanje, njihovo medsebojno sporazumevanje in komunikacijo, obrambo in razmnoevanje. Zavedati se moramo, da veino dogajanj v okolju, ki jih lovek zaznava z omi, pes spremlja z nosom. Temu ustrezne so tudi njegove vedenjske reakcije. Govorimo torej o vonjski predstavi dogajanj v okolju ali povedano drugae, pes "gleda na svet z nosom". Poznavanje vonjalnih sposobnosti pri psu je kljunega pomena za razumevanje njegovih vedenjskih znailnosti, uspeno olanje in uspeno sodelovanje med vodnikom in psom.

Vid. Psi v primerjavi s lovekom vidijo slabe. Izsledki najnovejih raziskav dokazujejo, da vidijo podobno kot ljudje z barvno slepoto. Nasprotno pa je vidno polje pri njih mnogo ire, ob tem veliko prej zaznajo tudi najmanje gibe. Zaradi specifine zgradbe oesa, ki omogoa krepitev svetlobnih arkov, psi tudi bolje vidijo v mraku.

15

Sluh pri psih je priblino 5-krat bolj obutljiv kot pri loveku. To pomeni, da e z razdalje 5 m sliijo to, kar mi pri oddaljenosti 1 m. Tudi razpon pasjega sluha in loljivost sta veja: sliijo namre 2060.000 Hz (lovek 1520 Hz), kar je e podroje ultrazvoka, razlikujejo pa do 1/10 tona; zaradi velikih in gibljivih uhljev lahko doloijo smer zvoka tudi do 10 natanno, mi pa le do 150.

VPRAANJA

1. Kje merimo pleno viino? 2. Kaj oznaujemo z izrazoma brahikefalen in dolihokefalen? 3. Kaj je murka? 4. Navedite zobno formulo mlenih in stalnih zob. 5. Kdaj pes menja zobe? 6. Obrazloite vrste ugrizov. 7. Kje so zadnjikovi monjiki? 8. Kakne so zmonosti util psa v primerjavi s lovekimi?

16

PASME PSOV

Pasemski (rodovniki) psi so rezultat nartnega parjenja psov znotraj ene pasme, katerih poreklo (stari) je znano in imajo ustrezno vzrejno dovoljenje. Rodovniki psi so vpisani v rodovno knjigo in imajo ustrezen uradni dokument o poreklu oz. rodovnik.

Krianci so rezultat nenartnega parjenja (krianja) razlinih pasem psov.

RAZMISLITE: Ali obstajajo pasemski psi brez rodovnika?

Lastniki vekrat parijo pasemske pse, a nimajo vzrejnega dovoljenja in zato mladii ne morejo pridobiti rodovnika. Najpogosteji razlog za to je, da stari ne izpolnjujejo pogojev za vzrejo bodisi zaradi prirojenih dednih hib, parjenja v sorodstvu ali pa enostavno niso pridobili vzrejnega dovoljenja ipd. Zato kinologi takne opredelitve ne priznavajo.

RODOVNIK

Rodovnik je uradni dokument kinoloke zveze, s katerim se potrjuje izvor istopasemskega psa. Na njem je znak FCI, tevilka, pod katero je pes vpisan v rodovno knjigo, podatki o pasmi, spolu in imenu psa, datum rojstva, kakovost in barva dlake ter druge znailnosti in podatki o vzreditelju. Navedene so tudi tri generacije prednikov z rodovnikimi tevilkami in doseenimi nazivi. Na hrbtni strani je prostor za vpis podatkov o lastniku in vpis ocen ter dosekov, pridobljenih na ocenjevanjih zunanjosti in drugih kinolokih prireditvah.

Po najnovejih podatkih je v svetu znanih ve kot 500 razlinih pasem psov, FCI jih trenutno priznava 341.

17

Slika 9: Primer rodovnika

18

PASEMSKI STANDARDI

Vsako pasmo opisuje pasemski standard, ki je podroben opis izgleda in znailnosti psa posamezne pasme; torej doloa idealnega predstavnika pasme. Vkljuuje dimenzije psa in psice, podroben opis vseh vidnih delov (glave, trupa, nog, repa, dlake, zobovja itd.) ter njihovo medsebojno razmerje. Navaja tudi specifino vedenje in vrsto nalog oz. dela, za katera je pes sposoben, in njegove duevne lastnosti. Standardi so dejansko vodilo rejcem za vzrejo kakovostnih psov, prav tako pa tudi vodilo sodnikom na razstavah psov.

Pasemski standard doloene pasme pripravi in sprejme kinoloka organizacija drave, iz katere pasma izvira. Poleg podrobnega opisa doloa tudi popis pomanjkljivosti v gradnji telesa in psihi, ki se lahko pojavi pri doloeni pasmi kot dedna napaka. Pomanjkljivosti so navedene po stopnjah od takih, ki imajo za posledico negativno oceno pri vzrejnem pregledu, do takih, ki samo zniajo oceno.

Pasemski standardi so objavljeni na strani mednarodne kinoloke organizacije http://www.fci.be/nomenclature.aspx

RAZVRANJE PASEM

Morfoloka razvrstitev. Na podlagi morfoloke razvrstitve (zunanje podobe) v isto skupino uvramo vse pasme psov, ki so si podobne po obliki glave in telesa.

Tako poznamo: lupoidne pasme, ki so podobne volkovom. To so srednje veliki psi s piramidasto glavo

in pokonnimi uhlji. Sem spadajo skoraj vsi pastirski in ovarski psi, nordijski in eskimski psi, pici itd.;

molosoidne pasme (dogoliki psi) so psi razlinih velikosti, z okroglasto in masivno glavo ter viseimi uhlji. Mednje spadajo: doge, bernardinci, mastifi, rotvajlerji, bokserji, budlogi itd.;

brakoidne pasme predstavljajo srednje veliki psi s prizmatino oblikovano glavo, s sorazmerno irokim gobcem in z viseimi (klapastimi) uhlji. Sem uvrajo skoraj vse pasme lovskih psov;

graoidne pasme odlikuje suha glava z dolgim gobcem. Uhlja sta razlino trlea, lahko tudi visea ali poloena nazaj. Psi so razlinih velikosti, med najznailneje predstavnike graoidnih pasem spadajo: irski volji hrt, afganistanski hrt, doberman, borzoj.

19

Slika 10: Lupoidni, molsoidni, brakoidni in graoidni tip psov Vir: Vilagines Lydia: Canimedia: le guide des races canines

Delovna ali namenska razvrstitev. Delovna klasifikacija psov razvra posamezne pasme oz. pse glede na njihovo uporabnost. Tako poznamo pse za: lovske, slubene, portne, humanitarne in druge namene.

Abecedna razvrstitev. Razvranje razlinih pasem psov po abecedi najvekrat uporabljajo pri opisih psov v leksikonih ali doloenih kinolokih katalogih.

Kinoloka razvrstitev. Kinoloka razvrstitev pasem temelji na doloilih evropske kinoloke organizacije in razvra pasme v pasemske skupine. Navedeno razvrstitev upotevajo pri organizaciji in izvedbi kinolokih prireditev, hkrati pa predstavlja tudi temelj za dodeljevanje nazivov kinolokim sodnikom za ocenjevanje zunanjosti posameznih pasem oz. pasemskih skupin. Na podlagi tovrstne kinoloke sistematike pse glede na pasme razvramo v deset pasemskih skupin.

20

Preglednica 2: FCI razvrstitev pasemskih skupin

1. OVARSKI IN PASTIRSKI PSI

2. PINI, NAVCERJI, MOLOSI IN VICARSKI PLANARSKI PSI

3, TERIERJI

4. JAZBEARJI

5. PICI IN PRATIPSKI PSI

6. GONII IN KRVOSLEDCI

7. PTIARJI

8. PRINAALCI, ARIVCI IN VODNI PSI

9. PRITLIKAVI PSI

10. HRTI

PASEMSKE SKUPINE

I. Ovarski in pastirski psi

Ovarski psi so morali predvsem voditi rede na panike med obdelane povrine in jih drati skupaj. Zato morajo biti ves as dejavni in pozorni, kar jim omogoa njihova vrsta zgradba, elja po delu in izvrevanju ukazov. Zato jih uporabljajo tudi kot slubene pse. Predstavniki te skupine so: nemki ovar, belgijski ovar, kotski ovar, francoski ovar, borderski ovar, bobtail itd.

Med pastirske pse uvramo tiste, ki so namenjeni predvsem vodenju govedi, npr.: avstralski, ardenski in flandrijski govedar.

II. Pini in navcerji, molosoidi, vicarski planarski in ovarski psi

Pini izhajajo iz psov, ki so jih uporabljali za spremljanje in obrambo, predstavnika sta nemki pin in doberman.

navcerji so v osnovi resasti pini, so pa to robustni in moni psi, dobro se olajo in so idealni za spremstvo in obrambo. Loimo velikega, srednjega in pritlikavega navcerja.

Molosoidi so vrsti psi, ki jih delimo na tip mastifa in tip planarskega psa. V tipu mastifa so moni in borbeni psi, ki so jih uporabljali predvsem za varovanje in borbe. Med njimi so najbolj poznani: argentinska in nemka doga, ar pej, rotvajler, buldog, mastif itd.

Planarski psi v tej skupini so nastali zaradi potrebe po varovanju ivine pred zvermi, zato so potrebovali velike mone samostojne nepodkupljive pse, uvaje ivine in lastnine. Planarske pse s podobnimi lastnostmi najdemo od planinskih predelov Azije pa preko vse Evrope.

21

eprav so med njimi takni, ki so bili kriani in s selekcijo deloma spremenjeni, jim e vedno ostajajo skupne nekatere znailnosti v telesni zgradbi in osebnostnih znailnostih. To so veliki robustni psi, imajo moan skelet in miice, veliko glavo topo klinaste oblike, srednje velika uesa. Veinoma so dolgodlaki z gosto grivo, elezno sivorjave barve, po kateri spominjajo na volkove. Nekateri so s selekcijo postali tudi dvobarvni ali beli.

Glede temperamenta so mirni, zavedajo se svoje moi, strpni so do manjih psov, so pa neustrani borci, ko je treba zaititi gospodarja in lastnino. Karakteristien je odnos do loveka: prijazni so do otrok, odraslega loveka pa jemljejo kot vrstnika. Ne trpijo podrejenega poloaja in ponievanja. Niso druabni, so pa lahko popolnoma predani svojemu gospodarju. Predstavniki so: novofundlandec, leonberan, hovaward, arplaninec, bernardinec in kraki ovar.

Naslednja podskupina so vicarski planarski psi, med katere pritevamo bernskega planarskega psa in velikega vicarskega planarskega psa.

III. Terierji

Terierji izhajajo iz lovskih psov jamarjev, iz katerih se je razvilo preko 40 pasem terierjev, ki imajo podoben karakter in temperament. To so ivahni in veseli psi, neprestano v gibanju, pa tudi ostri, zato so jih uporabljali tudi za boj. Delimo jih na: velike in srednje terierje (nemki lovski terier, foksterier), male terierje (zahodnoviavski beli terier), bulterierje (bulterier, ameriki staffordshirski terier) in pritlikave (yorkirski terier).

IV. Jazbearji

Jazbearji so med dokaj razirjenimi jamarji pri nas. To so psi na kratkih nogah, z dolgim trupom, krepke postave z izrazito miiasto, drzno in izzivalno dro. Glava in obraz izraata previdnost, razumnost ter bistrost. Poleg dela v rovu so ustrezno olani, primerni tudi za delo na planem, vodno delo in za sledenje obstreljene velike parkljaste divjadi in medveda.

Jazbearji so zelo raznolika pasemska skupina, ki se med seboj razlikuje po treh vrstah dlake. Tako poznamo: kratkodlakega, resastega in dolgodlakega jazbearja. So ena izmed redkih pasemskih skupin, za katere standard ne predpisuje telesne viine, pa pa doloa telesno teo do najve 9 kg. V zadnjem asu jih uporabljajo tudi kot hine pse.

V. pici in psi pratipa

Psi te vrste spadajo med najstareje udomaene pse in izvirajo iz Skandinavije. Delimo jih v osem podskupin, med njih spadajo: nordijski vleni psi (samojed, aljaki malamut, sibirski husky), evropski pici (nemki volji pic, mali nemki pic, italijanski pic), azijski pici (chaw chaw, akita) in pratipi (basenji).

22

VI. Gonii, krvosledci in sorodne pasme

Gonii spadajo med najstareje pasme lovskih psov, ki so jih obiajno uporabljali za skupne love s psi, t. i. brakade. Glavna naloga goniev ali brakov je: iskanje male dlakaste divjadi (zajca in lisice) po sledi ter njihova glasna in vztrajna gonja. Po naravi so izredno temperamentni, njihova znailnost pa je, da iejo po individualni topli sledi, ki jo za seboj pua divjad. Rutinirani gonii velike parkljaste divjadi praviloma ne gonijo ali pa je njihova gonja kratka; zaeleno pa je, da pes goni glasno in kratko poene divje praie. Gonie je mogoe izolati tudi za zasledovanje obstreljene divjadi, vendar jih je veina zaradi svoje temperamentnosti za to delo dokaj nezanesljiva.

Glede na velikost razlikujemo gonie na visokih in gonie na nizkih nogah. V svetu je poznanih ve kot 60 razlinih pasem goniev, med najpogosteje zastopanimi pri nas pa so: istrski goni, posavski goni, brak jazbear, beagle in baset.

Krvosledci oz. barvarji. Barvarji so lovski psi, namenjeni za zasledovanje obstreljene velike divjadi. Njihova glavna naloga je izslediti ranjeno divjad in jo, e je e iva, glasno goniti, da obnemore, jo potem zaustaviti in srnjad zadaviti, vejo divjad pa zadrevati toliko asa, da se ji vodnik lahko priblia in ji zada usmrtilni strel. e pes najde e mrtvo divjad, mora vodnika nanjo opozoriti z glasnim in vztrajnim lajanjem na mestu ob divjadi (te pse imenujemo oblajai) ali pa se vrniti k vodniku in ga z znailnim vedenjem privesti do mrtve divjadi. Takne pse imenujemo pokazai in so v praksi veliko pogosteje zastopani kot oblajai.

Za razliko od goniev, ki zdravo divjad iejo po svei (topli) sledi, barvarji iejo obstreljeno divjad po sledi, ki je stara ve ur, lahko celo ve dni; takno sled imenujemo hladna sled. V skupino barvarjev sodita bavarski in hanoveranski barvar. Med sorodne pasme uvramo dalmatinca in rodezijskega grebenarja.

VII. Ptiarji

Ptiarji so namenjeni predvsem za lov na malo pernato poljsko in vodno divjad. Uporabljamo jih za lov pred puko, kar pomeni, da pred lovcem v srednje hitrem galopu iejo divjad z dvignjeno glavo oz. "z visokim nosom". Na najdeno divjad, ki je prikrita v travi ali drugi podrasti (grmovju), ptiar lovca opozori z znailno stojo. Na vodnikov ukaz "naprej" divjad izene in se v priakovanju strela takoj nato ulee, s imer se zmanja monost, da bi ga lovec obstrelil. Po oddanem strelu divjad na suhem ali v vodi poie in jo prinese vodniku. Dobro delo ptiarja v loviu je pogojeno z dokaj zahtevnim in doslednim olanjem ter z rednim potrjevanjem njegovih sposobnosti v praksi. Poleg lova na malo pernato divjad je ptiar uporaben tudi za lov na zajca in lisico, izolati pa ga je mogoe tudi za iskanje obstreljene velike parkljaste divjadi.

Glede na izvor razlikujemo med: nemkimi (kontinentalnimi) ptiarji, anglekimi (otokimi) ptiarji in ptiarji drugih deel. Med nemkimi ptiarji sta pri nas najpogosteje zastopana nemki kratkodlaki ptiar in nemki imavec; med anglekimi pa irski seter in poenter. Poleg natetih ptiarjev v naih loviih obasno naletimo e na: epangnuel bretona, madarsko vilo, kratkodlakega weimeranca in malega munstrelandca.

23

VIII. Prinaalci, arivci in vodni psi

arivce uporabljamo pri grmarjenju in arjenju. To je nain lova, pri katerem psi iejo in glasno izganjajo malo divjad pred puko; od njih zahtevamo tudi prinaanje pernate poljske in vodne divjadi ter krajo in glasno gonjo. Pri lovu praviloma preiskujejo teren le toliko oddaljeni od lovca, kolikor dale see uinkovit strel. Primerni so tako za individualni, kakor tudi za manji skupinski lov. Posamezne arivce je z ustreznim olanjem mogoe usposobiti tudi za dokaj zanesljivo delo na sledi ranjene divjadi.

Prinaalce uporabljajo za iskanje in prinaanje ustreljene male divjadi, v Sloveniji pa bolj v slubene kot v lovske namene, predvsem za odkrivanje mamil in minsko eksplozivnih sredstev, za iskanje zasutih v snenih plazovih in v ruevinah pa tudi za vodenje slepih oseb. Zaradi svojega umirjenega in prijaznega znaaja so izvrstni druinski psi spremljevalci. Pri nas najpogosteje zastopana prinaalca sta: labradorski prinaalec in zlati prinaalec.

IX. Pritlikavi psi

Veinoma izhajajo iz starih pasem, ki so jih pridobili s krianjem razlinih tipov psov. Primerni so za drubo v hii in so veinoma izgubili delovne sposobnosti. Veinoma imajo bujno dlako. Najbolj pogosti so: kodri, malteani, iuave itd.

X. Hrti

So izredno vitki psi z ozko in dolgo glavo, kvadrataste oblike, ozkim prsnim koem, izredno kondicijo in dobrim vidom. Zaradi teh lastnosti so dobri tekai in jih uporabljajo za dirke. Najznailneji predstavniki so: irski volji hrt, angleki hrt (greyhound), mali angleki hrt (whippet) in ruski hrt (borzoj).

SLOVENSKE AVTOHTONE PASME

Na obmoju Slovenije je nastajalo kar nekaj pasem, vendar je mednarodno priznan kot slovenska avtohtona pasma samo kraki ovar.

Kraevec ali kraki ovar je najstareja slovenska avtohtona pasma psov, ki je bila mednarodno priznana e leta 1939, takrat pod imenom ilirski ovar, ponovno in z dananjim imenom kraevec pa leta 1968. Je nekaj stoletij stara pasma, ki so jo uporabljali kot pastirskega psa na obmoju slovenskega Krasa. Prednike so najverjetneje k nam privedli Iliri skupaj s svojimi ovjimi redami, ki so se kriali e s slovanskimi pastirskimi pasmami.

Podoben je drugim pastirskim psom irega obmoja, kot so: kavkaki, romunski in makedonski pastirski pes, imenovan arplaninec. Kraevec je dolgo veljal za dobrega pastirskega psa, kar je po svojih sposobnostih e danes, eprav ga imamo dandanes kot veino delovnih psov skoraj samo za spremljevalca, uvaja in prijaznega lana druine. Njegova tevilnost se poveuje, danes jih je v Sloveniji e ve kot 1.000.

24

Kraevec je srednje velik, kompakten pastirski pes, elezno sive barve, z 10 cm dolgo bujno in gosto dlako. Odlikuje ga izredno plemenita glava s prijaznimi mandljevimi temno rjavimi omi in prijazno zaobljeno lobanjo. Je nekoliko dalji kot visok, s koatim, najmanj do skonega sklepa dolgim repom. Hrbet je vrst, raven, prsi srednje iroke, globoke najmanj do komolcev. Zobovje je polnotevilno, s karjastim ugrizom. elezno siva barva ima lahko dva dodatna odtenka (srebrno sivo ali zelo temno sivo barvo), pri nekaterih temnejih primerkih ima navadno tudi zanj znailne in na blinje prednike spominjajoe maroge po nogah. Viina je pri psicah 5460 cm, pri psih pa 5763 cm; dolina 6771 cm, tea se giblje 3542 kg.

Po znaaju je kraevec zelo specifina in zelo zanesljiva pasma. Kot pastirski pes je samostojen in pogumen, vendar tudi preudaren in zanesljiv; ima stabilno osebnost, zato ne prenaa podlonitva, rad pa je enakovreden partner, zato ga je treba olati razumno, strpno, vendar dosledno. Vsak pritisk povzroi odpor in odtujitev. Zato je pri njem zelo pomembna pravilna in pravoasna vzgoja. So dobri obrambni psi, zanesljivi in samostojni uvaji, srednje uspeni sledarji, slabi prinaalci, e vedno pa so zelo dobri pastirski psi. Vsak poskus, da bi si ga preve podredili, se nam lahko mauje in zapravimo monost, da bi si vzgojili poslunega psa. Na splono so bolj zanesljivi uvaji kot mnogi drugi psi.

Slika 11: Kraki ovar Vir: http://www.kinoloska-zveza.si/sl/avtohtone-pasme/kraski-ovcar/

VPRAANJA

1. Katere podatke mora vsebovati rodovnik? 2. Kaj je pasemski standard in kaj doloa? 3. V katere skupine delimo pse glede na njihovo morfologijo? 4. Kakna je kinoloka razdelitev psov in na em temelji? 5. Katera je slovenska avtohtona pasma?

25

LASTNITVO PSA IN ODGOVORNOST

Lastnik psa je tista oseba, ki se z vpisom v Centralni register psov navede kot lastnik in s tem prevzame odgovornost za ustrezno oskrbo psa in tudi za njegova dejanja. To pomeni, da v primeru, ko za psa ni primerno poskrbljeno ali je pes povzroil kodo ali pokodbo, za to pravno odgovarja. Lastnik psa je uradno lahko samo oseba, stareja od 16 let. Skrbnik ivali je oseba, ki ima ival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje in oskrbo.

Dolnosti lastnika oz. skrbnika psa so, da: zagotovi ustrezno namestitev in razmere za bivanje psa, ga skrbno neguje, skrbi za zdravo in ustrezno prehrano, svojo ival socializira, skrbi za zdravje ivali in ustrezno ukrepa ob pojavu bolezni, poskrbi za ustrezno razmnoevanje ivali in poskrbi za mladie, skrbi za splono dobro poutje ivali.

Zakonsko so obveznosti lastnikov ivali opredeljene v Zakonu o zaiti ivali in v Pravilniku o zaiti hinih ivali.

REGISTRACIJA IN OZNAEVANJE PSOV

Z oznaevanjem psov olajamo njihovo prepoznavanje, hkrati pa omogoamo tudi potrjevanje njihove identitete in izkazovanje lastnitva. Vsi psi v Sloveniji morajo biti registrirani najkasneje ob prvem cepljenju proti steklini; to je ob dopolnjenem tretjem mesecu starosti. Ob registraciji se psa oznai, izda se mu potni list, podatki o psu in lastniku pa se zavedejo v Centralni register psov.

Oznaevanje psov Pse oznaujemo z elektronskim identifikacijskim sistemom z mikroipom. To je iz posebnega stekla oblikovano paliica, v kateri se nahaja vezje z elektronskim zapisom doloene identifikacijske tevilke. tevilka je enkratna in neponovljiva ter je ni mogoe spreminjati, je 15-mestna tevilka in se v Sloveniji zane s tevilkami 705. Mikroip vsadimo v podkoje s pomojo posebnega sterilnega injektorja. V skladu z veljavnim predpisom apliciramo mikroip v podroju leve strani vratu, med uhljem in ramenskim sklepom. Identifikacijsko tevilko v ipu je mogoe razbrati s posebnim italcem, ki ga pribliamo domnevnemu nahajaliu mikroipa.

Tako vstavitev kakor mikroip sam po sebi za ival pravzaprav nimata nikakrnih stranskih uinkov. Ob tem se lahko zgodi, da se vstavljeni mikroip z mesta aplikacije premakne v drugo podroje telesa ali pa ga zaradi napake v elektronskem vezju ni mogoe oditati. Po zagotovilih proizvajalca se takna nevenost lahko zgodi najve v 23 % primerov. Druga pomanjkljivost takega oznaevanja je vezana na omejeno monost oditavanja mikroipov, saj je to mogoe izkljuno s posebnim italcem, s katerimi so opremljene vse veterinarske organizacije, pooblaene za oznaevanje psov, zavetia za pse in veterinarski inpektorji. V praksi to pomeni, da najdenega psa odpeljemo v najblijo veterinarsko ambulanto ali kliniko za male ivali oz. v zavetie, kjer na podlagi oditane tevilke mikroipa preko centralnega registra psov ugotovijo njegovega lastnika.

26

Z mikroipom so oznaeni vsi psi, poleeni od 1. januarja 2003 dalje, stareji psi imajo e vedno lahko pasjo znako.

Centralni register psov Centralni register psov je elektronska baza podatkov o lastniku in psu, ki jo upravlja Veterinarska uprava RS. Z vpisom se definira lastnitvo in s tem tudi odgovornost do psa.

Poleg vodenja evidenc lastnikov in psov omogoa tudi nadzor nad izvajanjem cepljenj in kontrole ob ugrizih. Podatke v centralni register vnaajo veterinarske organizacije. Tovrsten nain oznaevanja in vodenja evidenc o psih zahteva ve doslednosti tudi od slehernega lastnika, saj je veterinarsko organizacijo v roku sedmih dni dolan obvestiti o odtujitvi, poginu ali izgubi ivali. V nasprotnem primeru nosi vso odgovornost za psa ne glede na to, komu ga je oddal oz. kaj se je z njim zgodilo. S tem sistemom je olajano in bolj uspeno tudi iskanje lastnikov najdenih psov.

Potni list za hine ivali Potni list je dokument, ki se izda ob oznaitvi in vpisu psa v Centralni register psov. Vsebuje sklope informacij: podatke o lastniku, opis ivali, oznako ivali, podatke o cepljenjih proti steklini in serolokih testiranjih proti tej bolezni, tretiranje proti klopom in ehinokokozi, o drugih cepljenjih ter o klininih pregledih ivali. Ob izdaji se tevilka potnega lista vpie v Centralni register psov, zato je potrebno ob njegovi izgubi izdati nadomestni potni list in tudi njegovo tevilko vpisati v register.

S pravilno izpolnjenim potnim listom in s asovno predpisanimi cepljenji in pregledi lahko lastnik s psom potuje po Evropski uniji pa tudi po nekaterih drugih dravah. Drave nelanice EU lahko doloijo svoje pogoje za potovanje psov, zato se mora lastnik pred potovanjem o tem pozanimati in pridobiti ustrezne dokumente za potovanje.

Tetoviranje. Pred letom 2011 so se vsi rodovniki psi oznaevali s tetovirno tevilko v levem uhlju ali v kolenski gubi, sedaj pa je ipiranje tudi uradna kinoloka oznaka, eprav se e vedno dopua tudi tetoviranje. Tetoviranje opravijo vzrejno tetovirni referenti v leglu pri starosti 68 tednov, tetovirna tevilka na psu pa se mora ujemati s tevilko v rodovniku, ki med drugim predstavlja tudi identifikacijski dokument za psa.

27

NAMESTITEV IN OPREMA ZA PSA

UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA

Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaito pred padavinami, vetrom, mrazom in sonno pripeko, prepreuje pobeg ivali ter omogoa potrebno gibanje.

e pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oz. drugo enakovredno zavetje. e je zunanja temperatura nija od 0 0C, mora imeti na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladii in bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nija 1520 0C.

V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pokodoval ali bi ogroale njegovo zdravje. Skrbnik mora bivalni prostor psa redno istiti.

Namestitev v stanovanju. Psa moramo e takoj ob prihodu seznaniti z mestom (leiem), ki smo mu ga namenili. V stanovanju izberemo miren, vendar svetel in zraen kotiek, mimo katerega je preko dneva im manji "promet" druinskih lanov ali celo obiskovalcev. Na odrejenem mestu namestimo leie iz zmerno mehkega materiala, ki naj bo za nekaj centimetrov dvignjeno od tal. Priporoljivo je, da je leie odeto z naravno prevleko, ki jo je mogoe temeljito oprati. Za namestitev manjih psov so zelo primerna pletena leia, v katerih je nameena pralna podloga.

Namestitev v pesjaku. Pesjak je ograjen prostor, namenjen poitku ivali in omejitvi prostega gibanja. Postavljen naj bo v mirnem predelu dvoria, vendar hkrati tako, da pes lahko opazuje dogajanje v svoji okolici in da je preko svojih util im ve v stiku z gospodarjem. Velikost pesjaka prilagodimo velikosti odraslega psa. Prostor, namenjen poitku, mora biti dovolj velik, da se pes v njegovem zunanjem delu lahko udobno zlekne. Pesjak postavimo v zavetno lego, v poletnih mesecih moramo psu zagotoviti nujno potrebno senco.

Bivalni prostor za psa ogradimo z mreo iz nerjaveega kovinskega materiala, ki ga pes ne more pregrizniti, zato aluminijasta mrea ni primerna. Morebitno spodkopavanje ograje prepreimo tako, da mreo privrstimo na trdno podlago; najbolje je, da napravimo do 30 cm visok betonski temelj za ograjo, od katerega naj bosta 2/3 v zemlji. Tla v pesjaku morajo omogoati temeljito ienje in po potrebi tudi razkuevanje, hkrati pa morajo biti nekodljiva za zdravje psa. Kljub pestri ponudbi gradbenih materialov je za tla v pesjaku zaradi dobrih toplotno izolacijskih lastnosti e vedno najprimerneji les, ki ga pred vlago zaitimo z ustreznim premazom. Primeren je tudi asfalt. Danes je na trgu e mogoe kupiti posebne materiale, namenjene predvsem za gradnjo tal v pesjakih. Betonska tla niso primerna, saj beton zaradi slabe toplotne izolacije in navzemanja vlage kodljivo vpliva na zdravje psa. Prav tako so zaradi omejenih monosti ienja v pesjaku neprimerna tudi peena tla.

Pesjak deloma prekrijemo s streho, ki psu nudi zavetje pred padavinami in premonim soncem. Glede na to, da se veina psov obasno rada izpostavlja deju, je povsem dovolj, da je pokrita samo 1/2 pesjaka. Minimalna velikost pesjaka skupaj z uto, v odvisnosti od tee psa, je predpisana s Pravilnikom o zaiti hinih ivali.

28

Preglednica 3: Minimalna velikost pesjaka TEA PSA MINIMALNA

POVRINA MINIMALNA VIINA (e je pokrit)

MINIMALNA IRINA

do 24 kg 6,0 m2 1,8 m 2 m 2528 kg 7,0 m2 1,8 m 2 m 2932 kg 8,0 m2 1,8 m 2 m nad 32 kg 8,5 m2 1,8 m 2 m

Slika 12: Pesjak Vir: http://www.mizarstvo-kos.si/img/gallery/pesjak2.jpg

Pasja uta varuje psa pred neugodnimi vremenskimi vplivi in mu omogoa poitek. Velikost ute prilagodimo velikosti psa, pri emer mora njena povrina omogoiti udobno namestitev ivali. Glede na to, da uta psicam veinoma predstavlja tudi mesto za kotitev in namestitev mladiev, naj bo njena velikost temu primerno veja.

Uta je lahko eno- ali dvodelna. Pri enodelni je pomembno, da je vhod vanjo pomaknjen v eno stran, tako da druga stran psu omogoa primerno zavetje. Dvodelna uta je sestavljena iz predprostora (vetrolova) in leia. Predprostor naj bo toliken, da pes v njem lahko zasilno lei in opazuje okolico, dovolj prostorno leie pa mu mora omogoiti udobno namestitev. Takna uta je skorajda nujna za psico z mladii.

Najustrezneji gradbeni material za pasjo uto je les; pri izdelavi pazimo, da je v tleh in stenah im manj pranj, ki nudijo zelo ugodno zatoie bolham in drugim insektom. Stene naj bodo dvojne in praviloma tudi toplotno izolirane. Za tla uporabimo nekoliko debeleji les, ki ga je mogoe po potrebi tudi temeljito oistiti. Pri izdelavi strehe oz. pokrova predvidimo monost odpiranja, kar omogoa ienje in razkuevanje ter nadzor nad dogajanjem v morebitnem leglu. Sicer naj bo uta z ustreznimi podstavki 510 cm dvignjena od tal, kar zagotavlja zranost in zmanjuje vlanost v njej. Pri namestitvi ute v pesjaku moramo upotevati smer vetra, pri emer vhod obrnemo v zavetno lego. Tudi velikost ute je predpisana in mora biti vsaj tolikna, kot je navedeno v preglednici.

29

Preglednica 4: Predpisana najmanja velikost pasje ute VELIKOST PSA (plena viina v cm) VELIKOST (irina x globina x viina) v cm do 55 cm 100 x 60 x 55 5665 cm 150 x 100 x 70 nad 65 cm 170180 x 120 x 85

e je pes ob uti privezan, mora imeti za neovirano gibanje verigo dolgo vsaj 3 m. Ne sme biti privezan z zatezno, bodeo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti im laja. Psov, mlajih od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladii ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaito pred padavinami, vetrom, mrazom in sonno pripeko, in prepreuje pobeg ivali ter omogoa potrebno gibanje. Kljub temu da je privezovanje dovoljeno, ga kinologi odsvetujejo, saj lahko povzroi razne vedenjske spremembe: psi lahko postanejo agresivni, pojavi se lahko tudi prekomerno lajanje in tuljenje.

istoa pasjega bivalia in okolja. istoa okolja, v katerem pes ivi, je pogoj za uspeno vzdrevanje istoe pri psu. Redno in temeljito ienje pasjega bivalnega prostora je nujno za ustvarjanje soitja med psom in drugimi souporabniki ivljenjskega prostora, kar e posebej velja za urbana okolja. Da prepreimo teptanje in raznaanje blata, irjenje smradu in privabljanje insektov, moramo morebitne iztrebke iz pesjaka redno in sproti odstranjevati. Tla v pesjaku nekajkrat na leto temeljito operemo (v ta namen so v dananjem asu najbolj primerni visokotlani istilci) in po potrebi tudi razkuimo. Sicer je pes e po naravi dokaj ista ival in sam poskrbi za istoo v svojem prostoru, e mu je to seveda omogoeno. Z ustrezno vzgojo v prvih mesecih ivljenja je namre mogoe veino navaditi, da se ne iztrebljajo v pesjaku, ampak zunaj njega. Seveda jim je za to potrebno zagotoviti zadosti prostega gibanja in pri tem upotevati doloen red.

Iztrebljanje zunaj pesjaka pri odraslih psih tako lahko doseemo e z daljimi sprehodi v naravi dvakrat na dan, seveda pa morajo ti biti redni. Pes rad opravi potrebo na odmaknjenem prostoru. Pri tem se moramo zavedati, da s stalia prenosa doloenih zajedavskih bolezni in sicernjih higienskih razlogov pasji iztrebki nikakor ne sodijo na travnik, katerega trava je namenjena prehrani drugih domaih ivali, e manj pa na otroko igrie, v peskovnike, parke ipd. Zato moramo poskrbeti za sprotno odstranjevanje pasjih iztrebkov, za kar so najprimerneji koi za odpadke. V urbanih srediih imajo ob sprehajalnih poteh e marsikje postavljene posebne zabojnike z vrekami, namenjene odmetavanju pasjih iztrebkov. Pobiranje pasjega iztrebka je odraz visoke ozaveenosti in kulture vodnika.

POMEMBNO! Odstranjevanje iztrebkov je pomemben ukrep za prepreevanje kunih bolezni in zajedavcev.

30

OPREMA ZA PSE

Z nakupom psa je potrebno zagotoviti tudi primerno nastanitev in opremo za nego. Ponudba tovrstnih pripomokov je v specializiranih trgovinah za male ivali zelo pestra. Pripomoki morajo biti izdelani tako, da psa pri negi in olanju pa tudi sicer ne ovirajo, njegovo poutje in delo mu morajo olajati. Izbira opreme mora biti prilagojena pasmi in potrebam psa.

Posoda za hranjenje. Zaradi enostavnega vzdrevanja higiene in minimalne monosti pokodb zaradi grizenja ali premetavanja je najbolj uporabna posoda iz nerjavee ploevine. Zelo primerna je taka z zaobljenimi robovi in irim dnom, kar onemogoa, da bi jo pes s taco prevraal in s tem polival hrano oz. vodo. Zlasti za pse z dolgimi klapastimi uhlji je posebej pomembno, da je zgornji del posode sorazmerno ozek, s imer je onemogoeno namakanje konice uhljev v hrano oz. v vodo.

Pripomoki za nego. Osnovni pripomoki za nego so: raznovrstne krtae in glavniki z jeklenimi konicami, ki so najprimerneji za pse s srednje dolgo in dolgo dlako. Za nego kouha kratkodlakega psa je bolj primerna navadna krtaa s trdimi in kratkimi etinami ali z gumijastimi vzboklinami; uporabimo lahko tudi mehko in vlano krpo. Poleg tega so za nego psa na voljo tudi drugi pripomoki, kot so: karje za strienje, noi za trimanje dlake, karje za krajanje krempljev, sredstva za kopanje, vendar je njihova uporaba bolj ali manj odvisna od pasme in njenega izgleda oz. namena uporabe psa, npr. za razstave.

Pripomoki za vodenje, vzgojo, olanje in delo psa. Glavna pripomoka za vodenje psa sta ovratnica in povodec. Mladia zanemo navajati na ovratnico e nekaj dni po nabavi. Glede na material, iz katerega so izdelane, loimo med kovinskimi in usnjenimi ovratnicami.

Usnjeno ovratnico lahko sproti prilagajamo velikosti odraajoega psa. Zategnjena naj bo le toliko, da pes skoznjo ne more izmakniti glave, hkrati pa ga ne sme duiti. Ovratnice na zadrgo morajo biti prilagojene velikosti. Ob vodenju na povodcu se ob potegu psa zadrgnejo in ga s tem ustavijo. Obiajno so to razlino oblikovane veriice, lahko so tudi usnjene oz. kovinske, obleene v usnje. Predvsem cenene kovinske ovratnice imajo to slabo lastnost, da ob stiku z dlako na njej puajo sivo barvo, kar e posebej pride do izraza pri svetlo pigmentiranih psih; pri taknih psih je zato bolje uporabiti usnjeno ovratnico.

Ovratnico za mladia izberemo glede na obseg njegovega vratu, veinoma pa jo moramo, ko ival odraste, nadomestiti z vejo. Ovratnice z bodicami so prepovedane zaradi trpljenja, ki ga povzroajo ivalim. Prepovedana je tudi uporaba t. i. spodbujevalnikov za pse; to so posebne ovratnice, preko katerih je mogoe z daljinskim upravljavcem z elektrinimi impulzi vplivati na vedenje psa.

Povodci se med seboj razlikujejo po dolini, karabinu za pripenjanje na ovratnico in materialu, iz katerega so narejeni. Loimo: klasine usnjene povodce, kovinske veriice in povodce, narejene iz razlinih drugih materialov. Tudi pri izbiri povodca upotevamo velikost psa, pri emer nam vodenje olaja nekoliko dalji. Ta je prirejen tako, da ga lahko nadenemo preko ramena. Poleg klasinih obstojajo tudi fleksibilni povodci, pri katerih je trak oz. vrvica navita na poseben kolut; z njegovim sproanjem in privijanjem uravnavamo dolino vrvice. Takni povodci so e posebej primerni za sprehajanje manjih psov v urbanih naseljih.

Za psa, ki ga lastnik zaradi vleenja, zaganjanja ali celo popadljivosti do drugih psov s klasino ovratnico in povodcem ne obvlada, je priporoljiv povodec, ki ga poznamo pod

31

imenom halti. Gre za posebno obliko povodca z ovratnico, ki jo psu namestimo preko vratu in gobca, zaradi esar ga je veliko laje obvladati.

Slika 13: Ovratnica halti Vir: http://comtugourmets.blogspot.com/2010/03/halti-collar-educativo.html

VPRAANJA

1. Kako naj bo urejen pesjak? 2. Kakna pasja uta je najbolj primerna? 3. Kako izvajamo ienje prostora za pse? 4. Katera oprema je najprimerneja za olanje psov?

32

NEGA PSA

Psi sodijo med redoljubne in iste ivali. Z lizanjem, drgnjenjem ob tro podlago, vasih pa tudi z zahajanjem v vodo si pes poskua dnevno istiti kouh, kar pa praviloma ne zadostuje. Izpadanje dlake in pogosto tudi poudarjen vonj, ki ga oddaja ival, sta za loveka precej motea, zato moramo psa redno esati in krtaiti, po potrebi pa tudi okopati. Pse doloenih pasem je potrebno tudi strii oz. trimati, pri nekaterih je potrebno tudi redno ienje uhljev in sluhovodov, redkeje tudi krajanje krempljev in praznjenje paraanalnih vrek.

Krtaenje in strienje. Za veino psov je glede vzdrevanja njihove telesne istoe dovolj, da jih redno krtaimo, saj tako sproti odstranjujemo odmrlo dlako, prah in blato, ob tem pa lahko zaznamo morebitno prisotnost zunanjih zajedavcev (bolh, klopov itd.) ali drugih bolezenskih sprememb na koi in ustrezno ukrepamo. Posebej pozorno moramo psa krtaiti v asu intenzivne menjave dlake, t. j. spomladi in jeseni. Kratko dlako krtaimo, daljo pa tudi eemo. Krtae ne smemo vlei skozi vozel, primerneje je, da ga razvozlamo z roko ali odstriemo. ele potem, ko dlako razvozlamo, lahko psa poeemo z glavnikom.

Slika 14: Pripomoki za nego dlake

Nega kratkodlakih psov: uporabljamo negovalno rokavico ali etinasto krtao. Najprej skrtaimo v nasprotni smeri rasti dlake, nato e v smeri rasti, da odstranimo vse odpadle dlake.

Nega srednje dolgodlakih psov: poleg krtaenja psa e razeemo, posebej na delih, ki so moneje odlakani, kot sta vrat in rep. To opravimo najmanj enkrat na teden.

Nega dolgodlakih psov: za krtaenje uporabljamo inate krtae in glavnike z redkejimi zobmi. Nego izvajamo najmanj dvakrat na teden.

Nega psov s svilnato dlako: ta tip dlake potrebuje dnevno krtaenje in esanje, vendar je zaradi obutljivosti te dlake potrebna previdnost in nenost pri delu.

Trimanje je nain strienja, pri katerem ne uporabljamo karij, ampak posebne vrste no, ki ga imenujemo "trimer". Ta nain uporabljamo predvsem za pse z resasto dlako.

33

Psom, ki se veliko gibljejo po travnikih ali gozdni podrasti, v kouhu pogosto zastajajo semena trav, trni, razni cvetovi, sneg ipd., kar e dodatno oteuje vsakodnevno nego. Temu se lahko v precejnji meri izognemo, e psa od dva- do trikrat na leto primerno ostriemo. Poleg dolgih dlak v podroju trebuha in stegen je priporoljivo postrii tudi dlake med prsti, s imer se izognemo nastanku dokaj pogostih vnetnih sprememb na tem mestu.

Kopanje. Glede na specifino zgradbo in delovanje pasjega kouha pogosto kopanje ni priporoljivo. S amponi lahko razmastimo dlako in koi odvzamemo kislost, kar zmanjuje varovalno vlogo kouha pred mrazom, vlago in mikroorganizmi. Zato kopamo psa le, ko je to iz povsem higienskih razlogov nujno potrebno, pri emer uporabimo nevtralne ampone, namenjene psom.

Psa kopamo v primerno ogreti vodi. Pri tem pazimo, da ampon ne zaide v oi in sluhovoda in da psa po konanem amponiranju zares temeljito speremo s isto vodo. Nato mu omogoimo, da se temeljito otrese vode. Zdrgnemo ga z brisao in posuimo v ustrezno toplem prostoru. Kopanju v izrazito hladnem obdobju se izogibamo. Po kopanju na dlako, posebej to velja za kratkodlake pse, nanesemo balzam, da nadomestimo izprano zaitno plast.

Priporoljivo je kopanje psa v istih tekoih ali stojeih vodah. Psi nekaterih pasem, med katere sodi veina prinaalcev, ptiarjev in arivcev, zelo radi zahajajo v vodo. Zato jim zlasti v toplejih mesecih ni potrebno omejevati zadrevanja v vodi, pri emer se moramo izogibati onesnaenih voda. Delovni psi so naeloma odporneji na vlago in nizke temperature, kljub temu je psa po kopanju priporoljivo temeljito zdrgniti in osuiti s suho krpo ter mu ponuditi kakovosten, primerno ogret obrok hrane.

Pregledovanje in ienje ues. Sestavni del nege pasjega telesa je tudi redno pregledovanje in ienje notranjosti uhljev, po potrebi tudi sluhovodov. S tem prepreujemo nastanek vnetnih sprememb v zunanjem sluhovodu, h katerim so posebej nagnjeni psi s poveenimi uhlji (panjeli, kodri itd.). Notranjo stran uhljev oistimo z vlano krpo, morebitne dlake, ki vraajo v sluhovod, pa redno odstranjujemo s puljenjem. Upotevaje dolino in zgradbo zunanjega sluhovoda tega pri psu nikoli ne istimo z vatirano paliico, pa pa, e je to potrebno, za ienje uporabimo posebej pripravljeno nevtralno istilo. Pripravek, ki ga enostavno vkapamo v sluhovod, raztopi uesno maslo, raztopljeno vsebino pa pes iz sluhovoda izloi s stresanjem z glavo. Nesnago, ki se ob tem nabere na bazi notranje strani uhlja, redno odstranjujemo z vlanim robkom. Ob pregledu ues lahko ugotovimo zardelost in boleino sluhovoda, takno stanje pa potrebuje zdravljenje.

Krajanje krempljev. Psom kremplji stalno rastejo. Tistim, ki jim je omogoeno zadosti gibanja, krempljev praviloma ni potrebno krajati, saj se sproti obrabljajo. e pa obraba ni zadostna, pretirano zrastejo in povzroajo teave pri hoji, zato jih moramo poipati. Za to lahko uporabimo posebne karjice. Odreemo pravokotno glede na krempelj in pri tem pazimo, da ne zareemo v njegovo osnovo, saj lahko povzroimo krvavitev in boleino. e posebej moramo na to biti pozorni pri psih s rnimi kremplji, saj pri njih zaradi barve zasnove ne vidimo.

34

Slika 15: Krajanje krempljev Vir: http://www.dummies.com/how-to/content/how-to-trim-your-dogs-toenails.html

VPRAANJA

1. Kako negujemo dlako glede na njeno dolino in kakovost? 2. Zakaj je potrebno za kopanje psov uporabljati ampon za pse? 3. Kako istimo psu uesa? 4. Na kaj moramo paziti pri krajanju krempljev?

35

RAZMNOEVANJE IN VZREJA PSOV

Cilj vzreje psov je vzreja funkcionalno zdravih psov, po zgradbi in vedenju tipinih za pasmo, psov, ki lahko ivijo dolgo in sreno v korist in zadovoljstvo lastnika, drube in samega psa. Vzreja naj se izvaja na nain, ki spodbuja zdravje in dobro poutje potomstva. Pse vzrejamo po pravilih, ki jih doloajo nacionalne in mednarodne rejske organizacije.

Znanje, potenost in sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni je temelj vzreje kakovostnih psov. Vzreditelji morajo upotevati pomembnost pravilne izbire psov za parjenje. Pri tem je treba upotevati, da se parjenje izvaja v irokem krogu za to primernih psov, saj lahko parjenje v ozkem krogu najbolje ocenjenih psov privede do zmanjane genetske raznolikosti.

e elimo ohraniti ali e bolje raziriti genetsko raznolikost pasme, se moramo izogibati prekomernega izkorianja posameznih plemenjakov ali parjenja v sorodstvu. Splono priporoilo je, da posamezen pes naj ne bi imeli ve potomcev kot 5 % tevila mladiev, registriranih v populaciji pasme v petletnem obdobju. tevilnost pasme je treba obravnavati ne le na nacionalni, temve tudi na mednarodni ravni, zlasti pri pasmah z majhnim tevilom pripadnikov. Na splono velja, da vzrejni program ne sme izkljuiti ve kot 50 % predstavnikov pasme, seveda pa je potrebno izbrati boljo polovico predstavnikov. Splono pravilo pri vzreji je, da naj bo ocenjena vrednost plemenske kombinacijo bolja od povpreja za pasmo.

Za vzrejo lahko uporabljamo samo funkcionalno in klinino zdrave pse z vsemi pasemskimi znailnostmi, kar pomeni, da parimo samo pse, ki ne trpijo zaradi hudih bolezni ali funkcionalnih motenj. Parijo naj se samo psi, ki imajo dober temperament, znailen za pasmo. Za vzrejo ne uporabljamo psov, ki kaejo znake vedenjskih motenj v obliki pretiranega strahu ali agresivnega obnaanja v neizzvanih razmerah ali razmerah, ki so lahko vsakdanje za psa.

Z znanstvenimi metodami ugotavljanja bolezenskih predispozicij je potrebno prepreevati porajanje nezdravih mladiev. e je na voljo DNK-test za bolezen ali funkcionalno motnjo, se morajo plemenske ivali testirati in s tem prepreiti parjenje dveh prenaalcev. Potrebno se je izogibati vsakrnim paritvenim kombinacijam, ki prinaajo tveganje za hude bolezni, funkcionalne motnje ali kakrno koli prizadetost potomstva. e se za razmnoevanje uporabljajo blinji sorodniki psov, ki trpijo zaradi podedovane bolezni ali imajo funkcionalne motnje, jih morajo vzreditelji kombinirati s psi iz linije psov z nizkimi ali brez pojava iste bolezni ali motnje.

Vsak pes mora imeti zmonost, da se naravno pari. Umetne oploditve ne smemo uporabljati za premagovanje fizine nezmonosti za parjenje. Psice, ki ne morejo porajati na naravni nain zaradi anatomskih lastnosti ali ne morejo skrbeti za mladie zaradi duevnih lastnosti ali podedovane agalakcije, bi morale biti izkljuene iz nadaljnje vzreje.

Osnova vsake vzreje mora biti vzreja mladiev, ki se s pravilnim hranjenjem, z izpostavljenostjo okolju in s sprejemanjem pozitivnih spodbud od svoje matere, vzreditelja in drube razvijejo v zdrave in socializirane predstavnike svoje vrste.

36

REPRODUKCIJSKE ZNAILNOSTI SAMCEV

Psi psih so moda ob rojstvu e v trebuni votlini, po rojstvu pa se spustijo skozi ingvinalni kanal v monjo. Spust mod se praviloma kona do 2. tedna starosti mladia.

Spolna zrelost se veinoma pojavi med 6. in 12. mesecem starosti, pri samcih orjakih pasem, ki so praviloma pozno dozorele, pa lahko ele pri 18. mesecih. Kot plemenskega samca lahko psa uporabljamo ele po vzrejnem pregledu, ki se opravi, ko pes popolnoma telesno dozori. Psi so spolno aktivni preko celega leta. Dolina obdobja plodnosti je odvisna od ivljenjske dobe posamezne pasme, se pa zane zmanjevati od 7. leta starosti.

Spolne znailnosti in aktivnost uravnavajo spolni hormoni hipofize in mod. Najpomembneji je testosteron, ki ga pod vplivom luteinizirajoega hormona hipofize izloajo Lydigove celice v modih. V asu spolnega dozorevanja testosteron aktivira razvoj mokih spolnih organov, tako primarnih kot tudi sekundarnih in pomonih. Vplivajo tudi na razvoj sekundarnih spolnih znakov (obliko in velikost telesa) in na spolno obnaanje (parjenje, erekcijo in ejakulacijo, agresivnost samcev). V modih stimulirajo rast in razvoj semenskih kanalkov in vplivajo na proces spermatogeneze. Nanjo vpliva tudi folikle stimulirajoi hormon hipofize. Spolni hormoni so pomembni tudi za aktiviranje in uskladienje spermijev v epididimisu in uravnavajo delovanje edine pomone spolne leze, t. j. obsenice ali prostate.

Ocenjevanje plodnosti pri samcih Pri plemenjakih je pomembno, da ocenimo njihovo plodnost. Pomemben je libido, seveda pa najve informacij o plodnosti samca pridobimo s pregledom semena.

Seme za pregled dobimo z rono masao penisa. Pes seme izloi v treh frakcijah. Prva izvira iz prostate, njen namen je ienje senice. Druga frakcija vsebuje glavnino semenic, tretja frakcija pa je pri naravnem parjenju namenjena, da potisne seme proti maternici. Za pregled semena ulovimo samo drugo frakcijo in jo do pregleda hranimo v vodni kopeli telesne temperature.

Pregled semena vkljuuje: koliino in barvo semena; odstotek progresivno gibljivih semenic, ugotavljamo jo z mikroskopskim pregledom

kapljice semena; koncentracijo semenic, ugotavljamo jo s pregledom semena v komori za tetje krvnih

celic; morfologijo in ivost semenic, ugotavljamo jo z razlinimi barvanji semena.

e seme plemenjaka zadosti vsaj minimalnim kriterijem: najmanj 70 % gibljivost, najve 20 % napak, in vsaj 200 milijonov spermijev v ejakulatu, lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da je normalno ploden.

Kastracija psov Kastracija je kirurki poseg, s katerim odstranimo moda in s tem prepreimo nastajanje semena in spolnih hormonov. Pse kastriramo zaradi prepreevanja razmnoevanja ali zaradi prepreevanja neelenega vedenja, vasih pa tudi kot ukrep za prepreitev doloenih bolezni (hiperplazije prostate, novotvorb na modih). Neeleno vedenje so predvsem: agresivnost, potepanje in markiranje. Zavedati se moramo, da ima agresivnost ve vzrokov in tako npr. agresije zaradi ogroenosti ne moremo prepreiti s kastracijo, ker ni spolno pogojena.

37

Kastracijo lahko opravimo pred puberteto ali po njej, oba naina imata svoje zagovornike in nasprotnike. Kastracija pred puberteto lahko zavre izraanje sekundarnih spolnih znakov in spremeni metabolizem, zato so psi ob nepravilni oskrbi nagnjeni k debelosti. S kastracijo po puberteti se ob pravilnem prehrambnem reimu izognemo problemom v zvezi s kastracijo.

VPRAANJA

1. Kdaj psi spolno dozorijo? 2. Kako ocenjujemo plodnost psov? 3. Kaj ugotavljamo pri pregledu semena? 4. Zakaj kastriramo pse?

REPRODUKCIJA SAMIC

Psice so monoestrine ivali, kar pomeni, da vsakemu estrusnemu ciklusu sledi dalje obdobje mirovanja, t. i. anestrus. Presledek med posameznimi ciklusi traja v povpreju 7 mesecev, lahko pa se glede na pasme in individualne razlike giblje med 5 in 13 meseci. Uvramo jih tudi med multiparne ivali, kar pomeni, da imajo ve mladiev.

Spolna zrelost. Psice spolno dozorijo, ko se pojavijo znaki gonitve in pride do ovulacije. Takrat se je e sposobna spariti s samcem in postati tudi breja. Starost, pri kateri ival dosee spolno zrelost, je nekje med 8 in 14 meseci. Izrazit je vpliv velikosti ivali, saj psice pritlikavih pasem spolno dozorijo prej, e pri 5 do 6 mesecih, psice orjakih pasem pa nasprotno lahko ele pri 20 do 24 mesecih. Nekako velja, da se spolna zrelost pojavi v obdobju, ko ival dosee 2/3 odrasle telesne tee; torej e ni telesno odrasla in se zato praviloma v prvi gonitvi e ne pari.

Spolni ciklus psice. Spolni ciklus pri psicah predstavlja obdobje med zaetkom ene in zaetkom druge gonitve in traja v povpreju 57 mesecev. Med spolnim ciklusom se pod vplivom spolnih hormonov odvijajo znailne spremembe na spolnih organih in spremembe v obnaanju.

Spolni ciklus pri psici lahko razdelimo na tiri obdobja: predgonitev (proestrus), obdobje gonitve (estrus), obdobje, ki sledi gonitvi (diestrus), in obdobje, ko spolni organi pri psici niso aktivni (anestrus). Spolno dogajanje se prine v poznem anestrusu, ko zane hipofiza po vplivom hormonov hipotalamusa izloati gonadotropne hormone, t. j. folikle stimulirajoi hormon in luteinizirajoi hormon. Ti spodbudijo rast foliklov na jajnikih, ki prinejo tudi izloati estrogene hormone.

Proestrus ali predgonitev. V tem obdobju na jajnikih zorijo enske spolne celice, spolni organi postanejo mono prekrvljeni in nabrekli, pripravljajo se na oploditev in ugnezditev jajnih celic. Psici mono otee sramnica, iz nje pa se izceja sprva gost in temno rde izloek, ki se na tleh ne strdi, kasneje, proti koncu predgonitve pa postaja edalje bolj voden, svetlo rde in pojema. Vaginalna stena se stanja, epitelne celice pa postopoma oroenevajo. V asu neposredno pred pravo gonitvijo psica oddaja znailen vonj (feromone), s katerim privablja samce, vendar jih ne pusti v svojo bliino in se jim e ne pusti zaskoiti. Spremembe so zaznavne tudi v njenem obnaanju: obiajno postane nemirna, neubogljiva, pretirano se prilizuje in se rada potepa.

38

Spremembe, ki jih opaamo v proestrusu, nastanejo zaradi delovanja estrogenih hormonov, ki jih izloajo razvijajoi se jajni folikli, na njihov razvoj pa vpliva folikle stimulirajoi hormon. Proti koncu tega obdobja je znailen tudi visok val luteinizirajoega hormona, ki traja 2448 ur in je sproilec ovulacije.

Obdobje predgonitve traja v povpreju 9 dni, lahko pa je nekoliko kraje ali tudi znatno dalje.

Estrus ali gonjenje. Predstavlja fazo ciklusa, v kateri psica stoji; torej dovoli zaskok in paritev. Obsega obdobje od dneva, ko psica prvi dovoli paritev, do dneva, ko paritev zopet zavrne. Prav tako konec estrusa zaznamuje znailna sprememba vaginalne citologije.

V estrusu vaginalni izcedek ni ve krvav, ampak postaja vse bolj slamnato obarvan, sramnica pa postane na otip nekoliko mehkeja. Te spremembe niso znailne za vse ivali in rdekast izcedek je lahko pri nekaterih prisoten tudi v tej fazi. Hormonalno dogajanje v tej fazi je zelo pestro in unikatno. Estradiol (hormon gonitve) svoj vrh dosee e 12 dni pred zaetkom estrusa. V asu, ko ival dovoli paritev, njegova vrednost e zane upadati. To znianje koncentracije estradiola vpliva tudi na pojav LH vala in njegovega vrha, ki se ujema s zaetkom estrusa, in sproi ovulacijo 23 dni kasneje. Posebnost pri psicah je prisotnost progesterona (tradicionalno imenovanega hormon brejosti) e v estrusu. Ta se iz zrelih foliklov zane izloati e pred ovulacijo in ne ele po pretvorbi folikla preko rdeega v rumeno telo, kot pri veini drugih domaih ivalih. Progesteron se zane izloati e v zadnjih dneh proestrusa in prvi oiten porast (obiajno nad 2 ng/ml) dosee ravno v obdobju LH vrha, nakar njegova koncentracija hitro naraa in asu ovulacije dosee 410 ng/ml. Tudi po ovulaciji koncentracija progesterona e naprej naraa in ostane visoka priblino 2 meseca.

Vaginalna citologija se v estrusu ne spreminja, prevladujejo poroenele superficialne celice. Eritrociti se praviloma ne pojavljajo, vendar jih pri nekaterih ivalih opaamo ves as estrusa. Prav tako v brisu praviloma ni levkocitov, ozadje pa je relativno isto.

Vaginoskopija razkrije, da se vaginalne gube, ki so pod vplivom estrogenov zardele in nabuhle, zaradi vpliva progesterona zanejo kriti in brazdati, postanejo bledo ronate, njihova povrina pa spominja na suh list. Brazde so najbolj izrazite ravno v asu ob ovulaciji, nato pa se porazgubijo in sluznica postane ponovno gladka.

Ovulacija je osrednji dogodek estrusa in nastopi 23 dni po LH vrhu; torej v asu, ko je raven progesterona e visok. Pri psikah lahko govorimo o ovulatornem nizu, saj pride do zaporednih ovulacij ve foliklov v asovnem obdobju 2436 ur. Po ovulaciji pride do dokonne luteinizacije foliklov in njihove preobrazbe v rumena telesa. Jajeca pri psicah ovulirajo nezrela, na stopnji primarnih oocitov in potrebujejo 4872 ur, da dozorijo. Dozoreli oociti so za oploditev sposobni nekje 23 dni.

Vedenje ivali ne sovpada povsem s hormonalnim dogajanjem. Veina psic dopusti paritev v asu LH vrha (torej v zaetku estrusa), vendar so odstopanja precejnja. Nekatere ivali so pripravljene za paritev e 4 dni pred LH vrhom, druge ele 6 dni po njem. Zelo dominante psice nikoli ne pokaejo pripravljenosti za paritev, na drugi strani so ivali, ki dovolijo zaskok in paritev celo zunaj gonitve. To je razlog, zakaj vedenje ivali ni najbolj natanen kazalec dogajanja v ciklusu.

39

Obdobje po gonjenjenju ali diestrus. V obdobju po gonitvi pri nebreji ivali prinejo nabrekli spolni organi plahneti in prehajati v fazo mirovanja. Na jajnikih je prisotno rumeno telo, ki proizvaja progesteron. Traja v povpreju 55 dni in po dolini pri nebrejih ivalih sovpada s porodom pri brejih. Zaetek diestrusa je jasno zaznaven v spremembi vaginalne citologije. Pojavijo se levkociti, odstotek poroenelih celic pa upade z 80100 % na 020 %, ponovno prevladajo bazalne in intermediarne celice. Na podlagi teh sprememb predvidimo datum kotitve, ki se praviloma zgodi 57 dni +/-3 dni od zaetka diestrusa.

Proti koncu diestrusa zane upadati koncentracija progesterona, vidni zunanji dogodek, ki je povezan s koncem diestrusa, je porod ali pa pojav t. i. navidezne brejosti pri ivalih, ki niso breje.

Obdobje mirovanja ali anestrus. Anestrus je zadnja, po trajanju najdalja in tudi najbolj variabilna faza ciklusa. Zane se s koncem diestrusa oz. s porodom in traja do zaetka naslednjega proestrusa. V primeru brejosti je to obdobje laktacije, involucije maternice in obnove endometrija. Povpreno traja 4,5 mesece, vendar je trajanje mono odvisno od pasme, starosti, zdravstvenega stanja, letnega asa, okolja in e vrste drugih dejavnikov. Ker ni navzven zaznavnega dogajanja, je to obdobje zmotno obravnavano kot obdobje spolne neaktivnosti. Vendar tudi v tej fazi prihaja do obasnih porastov koncentracije LH in FSH kot tudi estradiola, kar je znak, da prihaja do nabora novih majhnih foliklov kot priprave na naslednji ciklus. Pri psicah se ta ciklus neprekinjeno pojavlja do konca ivljenja ivali, ni t. i. menopavze, se pa obiajno as med dvema gonitvama v starosti podaljuje.

Preglednica 5: Trajanje obdobij spolnega ciklusa FAZA PROESTRUS ESTRUS METESTRUS ANESTRUS TRAJANJE 9 dni 9 dni 2 meseca 45 mesecev ZNAILNOSTI razvoj foliklov ovulacija rumeno telo ni sprememb HORMONI estrogen estrogen, nato

progesteron progesteron

Doloanje optimalnega asa