1,35 EUR Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas ... · lidski voziček. Jure voziček...
32
TOREK, 13. aprila 2010 vsebina 29 ......................................................... .................................................. ......................................................... Del brežine v kanjon Kokre Nad levim bregom reke Kokre se je v kanjon zrušila konglomeratna stena, odtrgalo naj bi se okoli sto petdeset kubičnih metrov zemlje in skal. Če- prav so hiše na Skalici blizu skalnega podora, pa med stanovalci ni pretira- nega strahu. 5 GORENJSKA VREME jutri: pretežno oblačno 9770352 666018 ......................................................... Ceste so bile spet nevarne V petek sta se na Gorenjskem zgodili dve hudi prometni nesreči. V nesreči na cesti Kranjska Gora - Vršič se je hudo poškodoval 59-letni voznik mo- tornega kolesa, na cesti med Kranjem in Spodnjim Brnikom pa 27-letni voz- nik osebnega vozila. 8 KRONIKA Alergije na spomladansko cvetenje V zadnjih treh desetletjih je število alergijskih obolenj, vključno z astmo, močno naraslo in vse kaže, da bo na- raščalo tudi v prihodnosti. Število obolelih se je povečalo med otroki in tudi med odraslimi v vseh družbenih skupinah. 9 Jure je dobil voziček za šport Po letu dni od začetka akcije Društva paraplegikov Gorenjske je njihov član Jure Gašpar dobil športni inva- lidski voziček. Jure voziček že upo- rablja pri treningih košarke v gorenj- skem društvu, nastopa pa tudi za slovensko reprezentanco. Danes bo začelo deževati. Jutri se bo delno razjasnilo, a bodo še krajevne plohe. V četrtek bo spremenljivo oblačno. Malo topleje bo. 24 ZADNJA 63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900 Gorenjski časnik od leta 1947 ......................................................... ......................................................... ZDRAVJE & LEPOTA 4/11°C Leto LXIII, št. 29, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si Vilma Stanovnik Bled - "Ko smo bili na Bledu izbrani za organizatorje sve- tovnega veslaškega pokala 2010 in svetovnega prven- stva 2011, smo se zavedali, da to za nas ni le čast, ampak tudi obveza, da primerno pri- pravimo tako prizorišče tek- movanja kot prireditvi. Vse, kar smo si zadali, še ni do- končano, vendar pa smo ve- seli, da danes lahko odpremo obnovljene prostore hangar- ja in telovadnice tukaj v Mali Zaki. Za ta del investicije je bilo porabljenih okoli osem- sto tisoč evrov. Ob tem bi rad poudaril, da obnova vesla- škega centra in drugo ni ure- jeno le za velike prireditve, pač pa zato, da na Bledu ves- lanje ostane in da se bo ta šport, ki je ponesel slavo Ble- da daleč naokoli, še naprej razvijal," je ob četrtkovi slo- vesnosti poudaril blejski žu- pan Janez Fajfar, nujnosti in- vesticije pa je poudaril tudi predsednik veslaškega kluba Bled Peter Fajfar. "Imamo najlepše jezero in eno najlepših veslaških prog na svetu, vendar so potrebni tudi primerni spremljevalni objekti, brez katerih se vesla- či ne morejo pripravljati na tekmovanja," je povedal predsednik Veslaške zveze Slovenije Denis Žvegelj in dodal, da bo po celotni obno- vi mogoče najmanj desetlet- je ali dve pripravljati največja veslaška tekmovanja. Prvo je namreč že zelo blizu, saj bo čez dva tedna na Bledu prvo- majska regata, čez sedem tednov pa prva letošnja tek- ma svetovnega pokala. Do konca maja naj bi dokončali tudi druge zastavljene inve- sticije, od sodniškega stolpa do zunanje ureditve Male in Velike Zake, pa tudi tribune, za katere sicer še nimajo gradbenega dovoljenja. Boljši pogoji za veslaški šport Sedem tednov pred tekmo svetovnega pokala v veslanju so v Mali Zaki odprli obnovljene prostore hangarja in telovadnice. Danes v razvedrilu: PREDSTAVITEV PAROV GRAJSKE POROKE Veslači so se razveselili prenovljenih prostorov hangarja in telovadnice, ki so jim jih v četrtek slovesno predali v uporabo. / Foto: Gorazd Kavčič Urša Peternel Jesenice - Jeseniško podjetje Oniks Invest na Bokalovi ce- sti na Jesenicah zaključuje gradnjo bloka z oskrbovani- mi stanovanji. V njem je 28 stanovanj, od garsonjer prek enoinpolsobnih do dvosob- nih, ki bodo namenjena predvsem starejšim, bodisi takšnim, ki so še vitalni in lahko živijo povsem samo- stojno, ali pa že potrebujejo določeno pomoč pri opravi- lih, denimo kuhanju, pranju perila, pospravljanju ... Kot je povedal Vinko Pogačnik iz družbe Oniks Invest, naj bi bila dela zaključena do konca meseca. Pričakujejo, da bo tehnični pregled opravljen v začetku maja, nato naj bi do- bili uporabno dovoljenje in takoj zatem bodo stanovanja pričeli prodajati prek izbrane nepremičninske hiše. Znane so že cene stanovanj; za gar- sonjero bo treba odšteti od 66 tisoč do 76 tisoč evrov (v ceno je davek že vštet), odvis- no od lege in etaže. Cene ra- stejo z etažnostjo, saj bodo stanovanja v višjih nadstrop- jih imela tudi boljši razgled. Največja, dvosobna stanova- nja, bodo stala od 93 tisoč do 116 tisoč evrov. Objekt je po tehnični plati prilagojen po- trebam starejših in gibalno oviranih oseb. V njem je dvi- galo, pri projektiranju so upoštevali večje širine hodni- kov, vrat, kopalnic, vsako sta- novanje je opremljeno tudi z gumbom za klic v sili. Novi blok z oskrbovanimi stanova- nji je v neposredni bližini je- seniškega doma upokojen- cev, kjer se bodo stanovalci bloka lahko dogovorili za do- datne storitve, denimo dova- žanje kosil, pomoč pri vsako- dnevnih opravilih ... Maja oskrbovana stanovanja Na Jesenicah zaključujejo gradnjo 28 oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo začeli prodajati maja. Blok z oskrbovanimi stanovanji na Bokalovi cesti 101. Glasova preja Knjiga, ki razkriva Na 101. Glasovi preji bomo na predvečer svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic 2010 predstavili kapitalno knjigo, ki je ta čas ena najbolj branih v Sloveniji: Edvard Kocbek, Osebni dosje št. 584. Napisal jo je Igor Omerza, z njim se bo pogovarjal Miha Naglič. Preja bo v Gradu Hrib v Preddvoru v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri. Če se želite udeležiti Glasove preje, vas prosimo, da nas pokličete na: 04/201 42 00 ali nam pišete na: [email protected]. Vabljeni! WWW.GORENJSKIGLAS.SI Foto: Janez Pipan
-
Upload
trinhtuyen -
Category
Documents
-
view
216 -
download
0
Transcript of 1,35 EUR Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas ... · lidski voziček. Jure voziček...
TOREK, 13. aprila 2010
vseb
ina
29
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Del brežine v kanjon KokreNad levim bregom reke Kokre se je vkanjon zrušila konglomeratna stena,odtrgalo naj bi se okoli sto petdesetkubičnih metrov zemlje in skal. Če-prav so hiše na Skalici blizu skalnegapodora, pa med stanovalci ni pretira-nega strahu.
5
GORENJSKA VREME
jutri: pretežno oblačno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Ceste so bile spet nevarneV petek sta se na Gorenjskem zgodilidve hudi prometni nesreči. V nesrečina cesti Kranjska Gora - Vršič se jehudo poškodoval 59-letni voznik mo-tornega kolesa, na cesti med Kranjemin Spodnjim Brnikom pa 27-letni voz-nik osebnega vozila.
8
KRONIKA
Alergije na spomladansko cvetenje V zadnjih treh desetletjih je številoalergijskih obolenj, vključno z astmo,močno naraslo in vse kaže, da bo na-raščalo tudi v prihodnosti. Številoobolelih se je povečalo med otroki intudi med odraslimi v vseh družbenihskupinah.
9
Jure je dobil voziček za športPo letu dni od začetka akcije Društvaparaplegikov Gorenjske je njihovčlan Jure Gašpar dobil športni inva-lidski voziček. Jure voziček že upo-rablja pri treningih košarke v gorenj-skem društvu, nastopa pa tudi zaslovensko reprezentanco.
Danes bo začelo deževati. Jutrise bo delno razjasnilo, a bodoše krajevne plohe. V četrtek bospremenljivo oblačno. Malotopleje bo.
24
ZADNJA
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. ZDRAVJE & LEPOTA
4/11 °C
Leto LXIII, št. 29, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Vilma Stanovnik
Bled - "Ko smo bili na Bleduizbrani za organizatorje sve-tovnega veslaškega pokala2010 in svetovnega prven-stva 2011, smo se zavedali, dato za nas ni le čast, ampaktudi obveza, da primerno pri-pravimo tako prizorišče tek-movanja kot prireditvi. Vse,kar smo si zadali, še ni do-končano, vendar pa smo ve-seli, da danes lahko odpremoobnovljene prostore hangar-ja in telovadnice tukaj v MaliZaki. Za ta del investicije jebilo porabljenih okoli osem-sto tisoč evrov. Ob tem bi rad
poudaril, da obnova vesla-škega centra in drugo ni ure-jeno le za velike prireditve,pač pa zato, da na Bledu ves-lanje ostane in da se bo tašport, ki je ponesel slavo Ble-da daleč naokoli, še naprejrazvijal," je ob četrtkovi slo-vesnosti poudaril blejski žu-pan Janez Fajfar, nujnosti in-vesticije pa je poudaril tudipredsednik veslaškega klubaBled Peter Fajfar.
"Imamo najlepše jezero ineno najlepših veslaških progna svetu, vendar so potrebnitudi primerni spremljevalniobjekti, brez katerih se vesla-či ne morejo pripravljati na
tekmovanja," je povedalpredsednik Veslaške zvezeSlovenije Denis Žvegelj indodal, da bo po celotni obno-vi mogoče najmanj desetlet-je ali dve pripravljati največjaveslaška tekmovanja. Prvo jenamreč že zelo blizu, saj bočez dva tedna na Bledu prvo-majska regata, čez sedemtednov pa prva letošnja tek-ma svetovnega pokala. Dokonca maja naj bi dokončalitudi druge zastavljene inve-sticije, od sodniškega stolpado zunanje ureditve Male inVelike Zake, pa tudi tribune,za katere sicer še nimajogradbenega dovoljenja.
Boljši pogoji za veslaški športSedem tednov pred tekmo svetovnega pokala v veslanju so v Mali Zaki odprli obnovljene prostore hangarja in telovadnice.
Danes v razvedrilu:
PREDSTAVITEV PAROV GRAJSKE POROKE
Veslači so se razveselili prenovljenih prostorov hangarja in telovadnice, ki so jim jih v četrtek slovesno predali v uporabo. / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Peternel
Jesenice - Jeseniško podjetjeOniks Invest na Bokalovi ce-sti na Jesenicah zaključujegradnjo bloka z oskrbovani-mi stanovanji. V njem je 28stanovanj, od garsonjer prekenoinpolsobnih do dvosob-nih, ki bodo namenjenapredvsem starejšim, bodisitakšnim, ki so še vitalni inlahko živijo povsem samo-stojno, ali pa že potrebujejodoločeno pomoč pri opravi-lih, denimo kuhanju, pranjuperila, pospravljanju ... Kot jepovedal Vinko Pogačnik izdružbe Oniks Invest, naj bibila dela zaključena do koncameseca. Pričakujejo, da botehnični pregled opravljen vzačetku maja, nato naj bi do-
bili uporabno dovoljenje intakoj zatem bodo stanovanjapričeli prodajati prek izbranenepremičninske hiše. Znane
so že cene stanovanj; za gar-sonjero bo treba odšteti od66 tisoč do 76 tisoč evrov (vceno je davek že vštet), odvis-
no od lege in etaže. Cene ra-stejo z etažnostjo, saj bodostanovanja v višjih nadstrop-jih imela tudi boljši razgled.Največja, dvosobna stanova-nja, bodo stala od 93 tisoč do116 tisoč evrov. Objekt je potehnični plati prilagojen po-trebam starejših in gibalnooviranih oseb. V njem je dvi-galo, pri projektiranju soupoštevali večje širine hodni-kov, vrat, kopalnic, vsako sta-novanje je opremljeno tudi zgumbom za klic v sili. Noviblok z oskrbovanimi stanova-nji je v neposredni bližini je-seniškega doma upokojen-cev, kjer se bodo stanovalcibloka lahko dogovorili za do-datne storitve, denimo dova-žanje kosil, pomoč pri vsako-dnevnih opravilih ...
Maja oskrbovana stanovanjaNa Jesenicah zaključujejo gradnjo 28 oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo začeli prodajati maja.
Blok z oskrbovanimi stanovanji na Bokalovi cesti
101.Glasova preja
Knjiga, ki razkrivaNa 101. Glasovi preji bomo na predvečer svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic 2010predstavili kapitalno knjigo, ki je ta čas ena najboljbranih v Sloveniji: Edvard Kocbek, Osebni dosješt. 584. Napisal jo je Igor Omerza, z njim se bopogovarjal Miha Naglič.
Preja bo v Gradu Hrib v Preddvoru v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri.
Če se želite udeležiti Glasove preje, vas prosimo,da nas pokličete na: 04/201 42 00 ali nam pišete na: [email protected].
Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
Foto
: Jan
ez P
ipan
2GORENJSKI GLAS
torek, 13. aprila 2010POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Šmarjetna gora - Ta je neizo-gibna, je na konferenci SDdejal predsednik in premierBorut Pahor, ki je članestranke pozval, naj podprejomodernizacijo pokojninske-ga sistema. Reforma je neizo-gibna, meni Pahor, javnarazprava o njej bi se lahkotudi podaljšala, treba pa jeupoštevati tudi socialni dia-log. Socialni partnerji, zlastisindikati, pa nasprotujejozlasti dvigu starostne mejeza upokojitev. Minister zadelo, družino in socialne za-deve Ivan Svetlik, ki je sku-paj s sodelavcem z ministr-stva Petrom Pogačarjem, av-torjem pokojninske refor-me, sodeloval na konferenci,je menil, da bi bilo neodgo-
vorno do mlajše in srednjegeneracije, če bi vlada odsto-pila od ključnih sprememb
pokojninskega sistema, kotje tudi dvig starostne mejeza upokojitev. Pri tem so
možni kompromisi: prehod-na obdobja, sistem bonusovin malusov ter dodatne olaj-šave za tiste, ki so se zapo-slovali zelo mladi. Sedanjipredlog pokojninskega za-kona, ki je do 24. aprila še vjavni razpravi, predvidevastarostno upokojitev moškihpri 65, žensk pa pri 63 letihstarosti.
Državni sekretar MilošPavlica in predsednica parla-mentarnega odbora za delo,družino, socialne zadeve ininvalide Andreja Črnak Me-glič sta po koncu konferencedejala, da pokojninsko refor-mo potrebujemo zaradi sta-bilnosti sistema, biti pa morapostopna, sprejemljiva tudiza socialne partnerje in pri-jazna za ljudi, da se ti nebodo bali za svojo starost.
Pokojninska reforma je nujnaV soboto je na Šmarjetni gori potekala peta konferenca socialnih demokratov, tema je bila reformapokojninskega sistema v Sloveniji.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANCKA KOSELJ iz Žirovnice.
Matevž Pintar
Šubičeva hiša v Poljanah jepomemben kulturni in zgo-dovinski spomenik, ne le v lo-kalnem pomenu. Zdaj je v la-sti občine, ki je hišo že skorajpopolnoma obnovila. V anke-ti, ki smo jo izvedli na ob-
močju Poljan z okolico, smosodelujoče vprašali, kakšnihvsebin si želijo v njej. Osnov-na šola Poljane, katere gesloje S spretnostjo in sodelova-njem do boljše kakovosti, vsa-ko leto pripravi številne prire-ditve. Zanimalo nas je tudi,ali se jih udeležujejo.
Dobra polovica vprašanih siv Šubičevi hiši želi razstav, 29odstotkov delavnic in štirjeodstotki okroglih miz. Desetodstotkov se ni moglo odločitiza nobeno od ponujenihmožnosti, štirje odstotki vpra-šanih pa so navedli svojepredloge. Prireditev, ki jih pri-
pravlja Osnovna šola Poljane,se večkrat udeleži 47 odstot-kov vprašanih, četrtina bi sejih udeležila večkrat, vendarne utegne, in 28 odstotkov sejih prireditev ne udeležuje.
Za vse, ki bi želeli postatinovi naročniki Gorenjskegaglasa, smo pripravili ugodno-sti in darila. Vašega klica zanaročilo bomo veseli v Klic-nem studiu slepih na številki04/51 16 404.
Prireditve v šoli radi obiščejo
Delavnic29%
Okroglih miz4%
Razstav53%
Kaj drugega4%
Ne vem10%
N = 170
Kakšnih vsebin si želite v Šubičevi hiši?
Niti ne28%
Udeležil bi se jih večkrat, a ne utegnem
25%
Da, večkrat47% N = 170
Ali se udeležujete prireditev, ki jih pripravljaOsnovna šola Poljane?
Borut Pahor na konferenci s člani SD na Šmarjetni gori
Gorje
Občni zbor SLS v Gorjah
Občinski odbor SLS Gorje je na občnem zboru opozoril naveč problemov. Delovanje javne službe odvajanja in čiščenjakomunalne odpadne vode ni dovolj nadzorovano. Potrebnaje revitalizacija vodnih virov Buden in Zmrzlek ter ustreznazaščita vodnega vira Ovčje jame. Za revitalizacijo vaških je-der bo potrebna priprava ustreznih ukrepov in projektov začrpanje evropskega denarja. Predsednik občinskega odboraSLS Rok Peterman še dodaja, da oblikovanje kandidatne li-ste za občinske svetnike že poteka, evidentiran je tudi žu-panski kandidat za jesenske lokalne volitve, o imenih pa dopotrditve ne želijo govoriti. D. Ž.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Koncert MassimaV nedeljo, 18. aprila, ob 20. uri se bo v Gallusovi dvoraniCankarjevega doma v Ljubljani zgodila glasbena poslastica.Na velikem koncertu bo nastopil Massimo Savić, ki bo pre-peval tudi uspešnice pokojnega pevca Franka Sinatre. Na-štejte nekaj najbolj znanih Sinatrovih skladb in morda bosteeden od dveh srečnežev, ki bo prejel par brezplačnih vstop-nic. Odgovore s svojimi podatki nam pošljite najkasneje dočetrtka, 15. aprila, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova ce-sta 4, Kranj, ali na: [email protected]. Izžrebali bomo dvanagrajenca.
Plesno dogajanje v Kranju
V soboto, 17. aprila, se bodo v dvorani ESIC (nekdanja Eko-nomska gimnazija) na Zlatem polju v Kranju na kvalifikacij-skem turnirju Slovenske plesne lige v latinskoameriških instandardnih plesih pomerili najboljši slovenski plesalci. Nanjem bo zaplesalo več kot sto parov v vseh starostnih kate-gorijah - od pionirjev, mladincev, članov in celo seniorjev.Ker ste naročniki Gorenjskega glasa pokazali zanimanje tudiza ples, vas vabimo, da si turnir ogledate in se morda celonaučite kakšen nov korak. Vabljeni! D. K.
MBS-MT, d. o. o. St 1706/2008V stečajuZgornja Dobrava 374246 KAMNA GORICA
Objavlja skrajšano obvestilo o
ČETRTI JAVNI DRAŽBIOpis premoženja, ki se prodaja:- zemljišče parc. št. 443/17 dvorišče v izmeri 5.314 m2- zemljišče parc. št. 443/18 zelenica v izmeri 733 m2- zemljišče parc. št. 443/7 stavba v izmeri 159 m2,
vpisane v zemljiškoknjižnem vložku 890 k.o. Kropa.
Izklicna cena za nepremičnine skupaj znaša 115.000 EUR.
Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati splačilom varščine v višini 11.500 EUR, ki jo plačajo na transak-cijski račun stečajnega dolžnika št. 05100-8012085707, najkasneje do 6. maja 2010 z navedbo "plačilo varščine - javnadražba".
Drugi pogoji prodaje so razvidni v objavi teksta javne dražbe naaplikaciji AJPESa: Okrožno sodišče v Kranju z dne 31. marca2010.
Javna dražba bo potekala dne 10. maja 2010 ob 10. uri na na-slovu Hotemaže 3, Preddvor.
Ogled nepremičnin in celotnih pogojev javne dražbe so na raz-polago pri stečajnem upravitelju po predhodni najavi na tel. št.04/25 36 320.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Ob dvajsetletniciprvih demokratičnih volitvahv Sloveniji se je prejšnji te-den na slavnostni seji zbraldržavni zbor. Poleg državne-ga vrha in poslancev sedanje-ga parlamentarnega sestavaso na slovesnosti sodelovalitudi nekdanji poslanci. Slav-nostni govornik je bil pred-sednik pred dvajsetimi letiizvoljene slovenske skupšči-ne France Bučar, ki je dejal,da je bil s tedanjimi prvimidemokratičnimi volitvamisimbolno porušen berlinskizid, odprla so se vrata demo-
kratizaciji Slovenije. Po ta-kratnih volitvah so se nada-ljevala osamosvojitvena pri-zadevanja Slovenije, ki so sezačela konec osemdesetihlet. Sicer pa je govornik opo-zoril na ideološka razhajanja,ki še danes razdvajajo ljudi,izvirajo pa iz zgodovine, koso se Slovenci znašli pod pri-tiskom klerikalizma in ko-munizma. Dvajseto obletni-co prvih demokratičnih voli-tev v Sloveniji pa bodo ta te-den (14. aprila) proslavili tudiv Bruslju. Slovenska delega-cija Evropske ljudske strankev Evropskem parlamentu vsodelovanju s Študijskimcentrom za narodno spravo otem pripravlja konferenco,dogodek pa bo spremljalapriložnostna razstava.
Slovesnost v državnem zboru
Ob dvajsetletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji jena slavnosti seji državnega zbora govoril predsednik takratizvoljene slovenske skupščine France Bučar. / Foto: Tina Dokl
KRATKA NOVICA
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
www.gorenjskiglas.si
3GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010 AKTUALNO [email protected]
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck CarinthiaGmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 /Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, pol-letni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročninase upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Vilma Stanovnik
Kranj - "Z novim načinomločevanja odpadkov po siste-mu od vrat do vrat naj bi sebistveno zmanjšala količinamešanih odpadkov, zmanj-šalo naj bi se število odvozov,posledično pa bodo nižjecene na položnicah, ne nazad-nje pa naj bi tako vsi skupajprispevali k varovanju oko-lja," je na priložnostni tisko-vini konferenci poudaril novidirektor Komunale KranjAleksander Sašo Zupan inpojasnil, kako bo po novempotekalo ločeno zbiranje od-padkov. Kot je tudi povedalZupan, je Komunala Kranjpred časom objavila razpisza odvoz odpadkov, pogodbopa so prejšnji petek podpisa-li s Papir Servisom. Tako naj
bi komunalne odpadke iz ob-čin Kranj, Šenčur, Jezersko,Preddvor, Naklo in Cerkljepo novem (menda še ta me-
sec) vozili v Grosuplje in vLenart v Slovenskih Goricah,kar pa naj ne bi bilo dražje,ampak celo za okoli desetino
ceneje kot doslej. "Pri MOKranj so že sprejeli sklep, dase bo cena odvoza odpadkovznižala za dobrih deset od-stotkov, nekatere občine(npr. Šenčur) pa so se odloči-le, da cen ne bodo znižale,ampak bodo tako prihranje-ni denar porabile za prispe-vek k zapiranju odlagališčaTenetiše," je pojasnil Alek-sander Zupan in dodal, da ševedno nimajo odločbe o za-prtju odlagališča Tenetiše.
Kot je tudi povedal direk-tor Zupan, je KomunalaKranj lansko poslovno letokončala s približno 11,5 mili-jona prihodkov in prav tolikoodhodkov, tako da so z zadnjo možnostjo odpisaamortizacije v breme obvez-nosti do občin prišli do pozi-tivne ničle.
Kranjski odpadki celo do LenartaČeprav naj bi po novem odpadke vozili v Grosuplje in celo Lenart, je direktor Komunale Kranj Aleksander Sašo Zupan zatrdil, da bo strošek odvoza cenejši.
Novi direktor Komunale Kranj Aleksander Sašo Zupan
Boštjan Bogataj
Kranj - V primerjavi z mar-cem 2009 je bilo prejšnjimesec za 19 odstotkov večprijavljenih brezposelnih, vprimerjavi z istim mesecem2008 pa je razlika še večja,saj je bilo takrat brez zapo-slitve na Gorenjskem le3864 oseb. Marca se je v evi-denco na novo prijavilo 686brezposelnih, izpisali sta se702 osebi, od teh jih je 407našlo zaposlitev. V prvih trehmesecih je delo na Gorenj-skem našlo 1243 brezposel-nih ali za 42 odstotkov večkot v istem obdobju lani.
Med potrebami po delav-cih, ki jih Zavodu RS za za-poslovanje, Območna službaKranj, prijavijo delodajalci,prevladujejo predvsem po-trebe po različnih poklicihna četrti izobrazbeni stopnji -kuharji, natakarji, vozniki,različni gradbeni profili, po-trebe v kovinarski dejavnosti,potrebe po trgovcih, zavaro-valnih zastopnikih in po ve-čini poklicev v zdravstvu. Če-prav podjetja, ki so prva ob-čutila krizo, danes poslujejobolje kot pred letom (trenut-no se kriza najbolj kaže vgradbeništvu), pa na Zavoduopažajo, da delodajalcev, ki
bi povpraševali po večjemštevilu delavcev, še vedno ni.Povpraševanje je razpršenopo podjetjih, ki se ukvarjajo zrazličnimi dejavnostmi, gle-dano v celoti pa kljub temuponujajo veliko priložnostiza zaposlitev.
"Mladim svetujemo, dapri odločanju za svoj poklicupoštevajo predvsem lastnesposobnosti, interese, oseb-nostne lastnosti, talente,motivacijo za dosego zastav-ljenega cilja, svoje učne na-vade," na vprašanje, kam najse usmerijo devetošolci ozi-roma maturanti, da bi imeliob zaključku šolanja zago-tovljeno delo, odgovarja di-rektorica Dragica Ribnikarin dodaja, da ne smejo zane-mariti niti prihodnjih zapo-slitvenih možnosti: "Napo-vedovati dolgoročne zapo-slitvene možnosti, je izred-no težko. Vendarle pa tudi vprihodnosti pričakujemonajveč povpraševanja po de-lavcih na področju zdravstvain socialne oskrbe, informa-cijske tehnologije, naravo-slovja in tehnike, gostinstvain turizma, varovanja, elek-tronike, telekomunikacij,gradbeništva, strojništva, tr-ženja, bančništva, financ inprometa."
Veliko priložnosti za zaposlitevBrezposelnost na Gorenjskem se je marca znižalaza slab odstotek. Na gorenjskih uradih za delo jev evidenci 6.965 brezposelnih.
Mateja Rant
Kranj - Prva novost je poeno-tenje termina zimskih počit-nic, in sicer bi bile za vse slo-venske šolarje tretji teden vfebruarju. Čeprav so se poja-vile pobude, da bi počitniceznova trajale dva tedna, pa boto ostalo enako kot doslej, to-rej en teden. Poleg tega bodolahko šole avtonomno dolo-čile, da se ne le en dan, kotdoslej, temveč dva dneva po-uka v šolskem letu izvedeta vdrugih terminih, kot ju dolo-ča šolski koledar.
Na ministrstvu za šolstvoin šport so pojasnili, da bi stem, ko bi imele vse sloven-ske regije spet počitnice v is-tem času, odpravili težavenekaterih družin, ki imajootroke v osnovni in srednjišoli in se izobražujejo v raz-ličnih regijah. To je druži-nam onemogočilo organiza-
cijo zimskega letovanja. Nato sta opozorila tudi oba rav-natelja, ki smo ju povprašaliza mnenje o novostih gledešolskega koledarja. Ravnateljosnovne šole Jakoba Aljažaiz Kranja Milan Rogelj meni,da je poenotenje terminazimskih počitnic za vse regi-je dobrodošla sprememba,kar je ponazoril kar na svo-jem primeru, saj ima dva šo-loobvezna otroka. Živi v ljub-ljanski regiji, kjer njegovaotroka obiskujeta šolo, sampa se vozi na delo v Kranj.Med zimskimi počitnicamise tako le težko uskladijo, dabi skupaj preživeli kakšendan. "Teh migracij delavcevpa je vedno več," je opozoril.Slaba stran tega, priznava, pabodo bolj polni turistični kra-ji v tistem tednu, ko bodo šo-larji na počitnicah. Lahko sezgodi, razmišlja Rogelj, dabo to vplivalo tudi na višje
cene počitniških paketov. Vzvezi s pobudo, da bi učniproces prekinjali redkeje, azato za daljše obdobje, papravi, da ji je kot ravnatelj na-klonjen, a samo v primeru,če bi število prostih dni kljubtemu ostalo enako. Ta čas jenamreč po njegovem mne-nju kar preveč prekinitev vučnem procesu, če prišteješe razna tekmovanja, dodat-ne dejavnosti in podobno."Otrokom popusti zbranostže nekaj dni pred počitnica-mi, pa tudi po počitnicah po-trebujejo nekaj časa, da sezberejo," je še dodal Rogelj.
Ravnatelj škofjeloške gim-nazije Jože Bogataj pa na-sprotno meni, da je sedanjiritem, po katerem si takoučenci in dijaki kot učiteljivsaka dva meseca lahko ne-koliko oddahnejo, primeren."Po osmih tednih dela je ne-kaj prostih dni dobrodošlih,
še zlasti ker so določene de-javnosti in testiranja vezanina čas takoj pred ali za temiprekinitvami," razmišlja Bo-gataj. Prepričan je, da bi bilodva tedna predolga pavza,zlasti če dijake spodbujajo ksprotnemu učenju, saj po-tem dijaki težko spet ujame-jo normalen delovni ritem.Po njegovem bi bilo treba všolskem koledarju izpopolni-ti še marsikaj, med drugimto, kdaj se konča prvo pollet-je, saj meni, da sedanji da-tum 15. januar ni primeren,ampak bi bilo bolj smiselnokončati že decembra. Pravtako bi bilo po njegovemsmiselno konec pouka pre-staviti za en teden, na začetekjulija, določene prilagoditve,še dodaja, pa bi bile potrebnetudi pri maturitetnem kole-darju, saj imajo šole ta časprecej težav z usklajevanjemrednega pouka in mature.
Na zimske počitnice vsi skupajPri ministrstvu za šolstvo pripravljajo spremembo pravilnika o šolskem koledarju, ki prinaša dve novosti.
Foto
: Tin
a D
okl
Sp. Brnik
Danes asfaltiranje letališke steze
Obnova vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučni-ka Ljubljana kljub slabemu vremenu poteka po terminskemplanu. Na gradbišču je bilo v teh dneh tudi po 110 SCT-jevihdelavcev, ki bodo skupno vgradili dvajset tisoč ton asfalta,212 pristajalno vzletnih luči in 52 kilometrov kablov na do-brih 1200 metrih dolgi in šestdeset metrov široki vzletno-pristajalni stezi. "Steza je na najbolj obremenjenih delih ževečkrat počila. Nazadnje je bila obnovljena leta 1978, s tan-kim slojem asfalta tudi leta 1992, zato smo morali v preno-vo. Brez nje bi težko zagotavljali primerno varnost," praviBrigita Zorec z Aerodroma Ljubljana. Vrednost celotne ob-nove znaša deset milijonov evrov, od tega sedanja, osrednjaobnova štiri milijone evrov. Za nemoten potek letališkegaprometa nad Slovenijo tudi na mariborskem letališču skrbi120 brniških delavcev v dveh izmenah. B. B.
Čeprav izvajalcem nekoliko nagaja dež, bodo dela opravljenav roku. / Foto: Tina Dokl
4GORENJSKI GLAS
torek, 13. aprila [email protected]
ŽUPANSlovenski trg 1, 4000 Kranj
tel. 04/237 31 00, fax. 04/237 31 06
Številka: 610-12/2010-2-47/12Datum: 13. 4. 2010
Mestna občina Kranj na podlagi 8. člena Odloka o ustanovitvi javnega za-voda Prešernovo gledališče Kranj - uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS,št. 37/2009) ter 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št.63/07 UPB3, 65/08 in 74/09 Odl. US) objavlja razpis za delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODAPREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ (M/Ž)
Pogoji za opravljanje dela:- ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,- ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih dejavnosti
gledališkega oziroma umetniškega ustvarjanja, - izkazuje znanje tujega jezika na višji ravni,- ima vodstvene sposobnosti,- predložitev programa razvoja gledališča za mandatno obdobje,- izpolnjevanje ostalih pogojev v skladu z zakonom.
K prijavi z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj morajo kandidati priložiti program dela Prešernovega gledališča Kranjza nadaljnjih 5 let ter naslednja dokazila:
1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz kateremora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, nakateri je bila izobrazba pridobljena,
2. opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojevglede zahtevanih delovnih izkušenj na področjih dejavnosti gledali-škega oziroma umetniškega ustvarjanja ter izkazovanja vodstvenihsposobnosti,
3. dokazilo o izkazovanju znanja tujega jezika na višji ravni:- potrdilo Državnega izpitnega centra o znanju svetovnega tujega jezika na višji ravni ali- potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika, ki so ga izdale verificira-ne izobraževalne organizacije (ljudske univerze ali jezikovne šole),če je kandidat opravil izpit pred 1. 6. 2001,
4. izjavo kandidata, da za namen tega razpisa dovoljuje strokovni komisiji za vodenje postopka razpisa za delovno mesto direktorjaPrešernovega gledališča pridobiti zgoraj navedene podatke iz uradnih evidenc.
Če kandidat nima opravljenega izpita iz znanja tujega jezika na višji ravni, se mu določi rok enega leta, v katerem mora predložiti potrdiloDržavnega izpitnega centra o znanju svetovnega tujega jezika na višjiravni. Med priznane tuje jezike se štejejo angleški, nemški, francoski initalijanski jezik.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Nastop dela bo predvi-doma 1. februarja 2011. Delo bo opravljal v poslovnih prostorih Pre-šernovega gledališča Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj. Po poteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dnehod objave na naslov: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000Kranj, z oznako: "Prijava na razpis - direktor Prešernovega gledališčaKranj - Ne odpiraj!".
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva objave razpisa.
Damijan Perne, dr. med. spec. psih.ŽUPAN
Mateja Rant
Bled - Z osrednjo slovesnost-jo v Festivalni dvorani so vsoboto sklenili letošnje praz-novanje občinskega prazni-ka, ob katerem se spomnijoprve pisne omembe Bledapred 1006 leti. Vsako leto jeto tudi priložnost, ko se z ob-činskimi priznanji spomnijotistih, ki pomembno soobli-kujejo življenje v kraju. "Topa je vedno samo izbor, sajvseh, ki bi si jim želeli zahva-liti, tako ali tako ne moremonagraditi," je ob tem dejalžupan Janez Fajfar.
V svojem nagovoru je žu-pan najprej spomnil na vselepote, ki jih ponujajo nji-hovi kraji, in poudaril do-bro sodelovanje tudi s so-sednjimi občinami. "Tisti,ki pridejo k nam, ne vedo,kje so občinske meje. Intudi mi ne mislimo samona to," je dejal Fajfar in do-dal, da poskušajo tudi z ob-čino Gorje, čeprav jih
spremljajo slabi občutki za-radi ločitve, iskati pred-vsem možnosti sodelova-nja. Prav tako po njegovihbesedah vseh sedem občin
zgornje Gorenjske dobrosodeluje. "Regij še nekajčasa ne bo, in tudi če bodotake, kot si jih zamišljajo,da bomo dobili še dodatnih
nekaj tisoč birokratov, nebodo uspešne. A dokler sezdružujemo po interesih inna prijateljski osnovi, ima-mo še možnosti, da kaj do-sežemo," je optimističnokončal Fajfar.
Najvišje občinsko prizna-nje, zlato plaketo občine, soletos podelili Društvu upo-kojencev Bled, ki praznuješestdesetletnico. Svoje deloin poslanstvo, so zapisali vobrazložitvi priznanja, ute-meljujejo na prostovoljstvuin nenehnem izobraževa-nju. Srebrni plaketi sta pre-jela Vrtec Bled ob šestdeset-letnici in Franc Arh za delov kulturnem društvu v Rib-nem. Bronaste plakete sopodelili Ivanki Berčan, Joži-ci Vrečko in Francu Uča-karju, častni znak pa soprejeli Metka Fartek, AceArsov, Miha Kralj, PeterKunc, Francka Olip, MihaelStojan, Foto klub TNP Bledin Gorska šola Slovenskevojske.
Nagrada ob jubileju Najvišje občinsko priznanje so letos podelili Društvu upokojencev Bled, ki praznuje šestdesetletnico.
Najvišje občinsko priznanje so letos podelili Društvu upokojencev Bled, ki ga vodi Katarina Knaflič. / Foto: Tina Dokl
Stojan Saje
Tržič - Lani se je Turističnodruštvo Tržič petič pridru-žilo slovenskemu projektuMoja dežela - lepa in gosto-ljubna. Z njim želijo izbolj-šati kakovost življenja terposkrbeti za urejenost oko-lice hiš. Z izborom najlep-ših hiš spodbujajo zavest,da lep kraj pomembno vpli-va na razvoj turizma. Pred-loge za ocenjevanje so poši-ljali posamezniki in krajev-ne skupnosti. Kot je v sobo-to povedala predsednica ko-misije Judita Belhar, sta jipri ocenjevanju urejenostihiš pomagala Majda Miho-vec in Boris Horvat. Skupajso izbrali zmagovalce. Ab-solutna zmagovalca izbora
sta Simona in Andrej Zu-pan s Slapa 15 v Tržiču. Za-sedla sta prvo mesto v kate-goriji najlepša hiša zunajmestnih in vaških jeder.
Njuno hišo in okolico odli-kuje izjemna urejenost. Iz-stopajo detajli, kot so senč-nica, skalnjak, vodnjak, ure-jen dostop do hiše in tlako-
vana okolica, negovana ze-lenica in usklajenost rastlin.Prvo mesto v isti kategorijije zasedla tudi Stanka Bo-hinc iz Križev. Hiša Pod sle-menom 16 v alpskem stiluse lepo sklada z naravnimokoljem. Stopnišče in vhodv hišo bogatita lesena ograjain polkrožen rožni vrt. Najužni strani je lesena uta, kijo prepleta trta. Okna in bal-kone krasijo rože. Prvo me-sto v kategoriji Najlepši ob-novljen objekt sta si prislu-žila Lidija Primožič in Fran-ci Papler iz Leš 10. Vzornosta obnovila staro hišo, ki sesklada z novejšim prizid-kom. Tudi okolica je ureje-na z občutkom za estetiko.Posebno priznanje zunajkategorije sta dobili OlgaStrojin in Maruša Zaplotniks Trga svobode 5 v Tržiču.Zaslužni sta za urejene vr-tove in zelenice ob Mallyjevihiši. Nagrade jim je izročilapredsednica TD Tržič Mar-jana Zupan, župan BorutSajovic pa jih je pohvalil zatrud.
Hiše, ki so v ponos krajuTuristično društvo Tržič je nagradilo lastnike najlepših hiš. Zmagovalcalanskega izbora sta Simona in Andrej Zupan.
Po priznanja so prišli Simona in Andrej Zupan, Stanka in Slavko Bohinc ter Maruša Zaplotnik (od desne); drugimjih bodo izročili pozneje.
Tržič
Donacija za vrtec Križe
Četrtkov popoldan pred hipermarketom Spar v Tržiču je bilzelo razigran. Na parkirišču so namreč organizirali prazno-vanje ob petletnici poslovanja te trgovine. Tam so nastopiliotroci iz Vrtca Križe in Pihalni orkester Tržič, najmlajši soskakali po velikem igralu in se zabavali ob norčijah zajčkaSparkyja, odrasli pa so vrteli kolo sreče. Kot se za slavjespodobi, niso manjkali baloni, sladkarije in velika torta zaobiskovalce. Praznovanje so izkoristili tudi za dobrodelnost,ki je razveselila najmlajše. Predstavniki podjetja so izročiliVrtcu Križe večnamensko igralo, veliko žirafo, ob kateri sebodo lahko otroci razgibavali in jo objemali. Obenem so jimpodarili paket risalnih pripomočkov. S. S.
Kranj
Nov koncept vodenja - modrost vodenja
Jutri, v sredo, Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike vokviru projekta GROZD - gorenjska regionalna organizacijazavodov, društev in ustanov, vabi predstavnike nevladnihorganizacij - društev, zasebnih zavodov in ustanov, na delavnico z naslovom Nov koncept vodenja - modrost vodenja. Delavnica bo v prostorih Mestne občine Kranj potekala med 16. in 20. uro, vodil pa jo bo Peter Babarovič.Delavnica je za predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na območju Gorenjske, brezplačna. Dodatne informacije in obvezne prijave na telefonski številki: 04/2361 346, e-naslovu: [email protected] in portaluwww.grozd.eu. V. S.
Škofja Loka
Blaznikov večer z Lojzetom Malovrhom
Muzejsko društvo Škofja Loka v sodelovanju z GimnazijoŠkofja Loka vabi na Blaznikov večer. V četrtek, 15. aprila,bodo ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki pred-stavili Lojzeta Malovrha, dolgoletnega pedagoškega delavca.Z gostom se bo pogovarjala Milena Miklavčič. V uvodnemdelu večera bo nastopil pevski zbor Gimnazije Škofja Lokapod vodstvom zborovodkinje Ane Prevc Megušar. D. Ž.
Strahinj
Vabijo v Biotehniški center
Dijaki, študentje in učitelji Biotehniškega centra Naklo prire-jajo v četrtek, 15. aprila, ob 17. uri Dan odprtih vrat. Prikaza-li bodo odvzem vzorcev zemlje in analizo v laboratoriju, sve-tovali bodo o sajenju sadik zelenjave, zelišč in cvetja ter za-sadili cvetlična korita, ki jih bodo prinesli obiskovalci. Omo-gočili bodo ogled uspešnih cvetličnih postavitev na medna-rodnih tekmovanjih, pripravili živilsko delavnico ter predsta-vili projektne naloge in izdelke dijakov. Odprta bo tudi trgo-vina v kozolcu, kjer bo možno ceneje kupiti cvetje. S. S.
Železniki, Žiri
Ponudba domačih izdelkov
Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila pripošti v Železnikih in pred zadružnim domom v Žireh tržnicos ponudbo domačih pekovskih, mlečnih in sadnih izdelkov,medu, izdelkov domače in umetnostne obrti ... V Žireh bodoponudili tudi mesne izdelke in predstavili čipkarsko šolo. C. Z.
5GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010
Boštjan Bogataj
Javorč - "Prava salama jesuha domača salama," smoslišali od obiskovalcev četrteSalamiade v ŽirovskemVrhu, ki jo je pripravilo tam-kajšnje turistično društvo."Salamiada iz leta v leto pri-vabi več obiskovalcev, ki soletos uživali tudi v dodatniponudbi kakovostnih doma-čih proizvodov," je povedalaLucija Kavčič, ena od organi-zatork prireditev. Ponudiliso domač sir, suhomesnateizdelke, suho sadje, žganje,zelje ter pekovske izdelke.
Letos je strokovna komisi-ja in tudi približno 170 obis-kovalcev ocenjevalo 33 sa-lam. Te morajo ustrezati večkriterijem: morajo biti do-mače, brez dodatkov, dolži-ne 40 centimetrov in teževsaj pol kilograma. Vsa letaje predsednik komisije LojzeFilipič, ki ugotavlja, da sekvaliteta salam izboljšuje:
"Vsako leto povemo svojepripombe, pa tudi izdeloval-ci izmenjajo izkušnje. Nihčepa še ni naredil, niti jaz ne,najboljše salame." Strokovnakomisija je ocenjevala zuna-nji videz, mozaik, vezivnost,barvo, vonj in okus, medtemko so obiskovalci najbrž pri-segali zgolj na okus.
Po mnenju strokovne ko-misije je drugič zapored naj-boljšo salamo prinesel To-maž Žežko s Hotovlje priPoljanah in tako osvojil na-slov kraljice Zale, obiskovalcipa so za svojo kraljico ljud-skih src izbrali salamo Mati-je Špegliča s Sela pri Žireh.Filipiča smo vprašali še, kakolahko pri tako številnemvzorcu izberejo najboljšo sa-lamo, torej kraljico Zale: "Daje bila na koncu izbrana naj-boljša, si ne upam trditi, sajse tudi nam vmes okus zave-že. Trudili smo se poštenooceniti vse, kar pa ni lahko,saj so vse salame kvalitetne."
Tomaž spet dobil kraljicoNa letošnji Salamiadi so obiskovalci in strokovnakomisija izbirali najboljšo med 33 salamami.
Tudi obiskovalci so izbrali svojo kraljico salam.
Vilma Stanovnik
Kranj - Ni sicer neobičajno,da se spomladi krušijo kon-glomeratne stene niti daodnaša dele brežin, na karvse pogosteje opozarjajotudi tisti, ki živijo ob rekahin potokih. Tudi ob kanjo-nu Kokre v Kranju so se naobčasno krušenje kamenjaže navadili. V noči s petkana soboto pa je bilo grme-nje ob krušenju močnejšekot običajno, saj se je nadkanjonom Kokre zrušilakonglomeratna stena nadlevim bregom reke, odtrga-lo pa naj bi se okoli 150 ku-bičnih metrov zemlje inskal. Čeprav so hiše na Ska-lici blizu skalnega podora,pa med stanovalci ni preti-ranega strahu. Kot so pove-dali na Zavodu RepublikeSlovenije za varstvo narave,so o novem skalnem po-doru že obveščeni, te dni pa naj bi si tudi natančne-je ogledali prizorišče ter
ocenili, kako nevarna jerazpoka. Prizorišče in oko-lico so si že ogledali gasil-ci in pripadniki civilne za-ščite, včeraj dopoldne pa je
poveljnik CZ Kranj SašoGovekar povedal, da bivzrok za zdrs lahko bilatudi gradbena dela, vendarvse okoliščine še raziskuje-
jo. Kanjon Kokre je sicerzavarovan kot naravna zna-menitost, skalni podori pana tem delu kanjona Kokreniso redkost.
Del brežine v kanjon KokreV noči s petka na soboto se je v kanjon Kokre zrušilo okoli 150 kubičnih metrov skal in zemlje.
V kanjon Kokre se je v soboto ponoči zrušilo več kot sto kubičnih metrov skal in zemlje,vendar naj bližnje hiše ne bi bile ogrožene. / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Šmarca - Kamniški zbornikXX/2010, ki so ga v četrtek,8. aprila, predstavili v sklo-pu praznovanj ob letoš-njem občinskem prazniku,je že dvajseti po vrsti, saj jeObčina Kamnik leta 1996to strokovno publikacijo za-čela izdajati po nekajlet-nem premoru, od takrat paizide vsaki dve leti.
Kot je na predstavitvi po-vedala urednica MarjetaHumar, je pri tokratni šte-vilki sodelovalo več kot tri-deset avtorjev, ki so v član-kih zajeli vsebinsko različ-
na področja, od arhitekture,etnologije in umetnostnezgodovine do gospodarske,
literarne in družbene zgo-dovine in naravoslovja. Ob-sežen del zbornika pred-
stavlja tudi pregled dela župana Toneta Smolni-karja in občinske uprave v zadnjih letih.
Predstavitev zbornika jebila v prenovljeni dvoranikulturnega doma, kjer je ob-čina v začetku leta namestonekdanjih stanovanjskihprostorov uredila nove pros-tore krajevne knjižnice, ki vŠmarci sicer deluje že vrstolet. Za delno obnovo kultur-nega doma se je Občina vlanskem letu prijavila narazpis Evropskega kmetij-skega sklada za razvoj pode-želja ter v novembru prejelaodločbo za nepovratna sred-stva v višini 40-odstotne ce-lotne investicije, kar znašadobrih 38.500 evrov. Novaknjižnica, ki je vrata za obis-kovalce odprla v začetkumarca, ponuja okoli devet ti-soč enot gradiva, knjige raz-ličnih žanrov ter strokovnoliteraturo.
Izšel je Kamniški zbornikPredstavitev je bila v obnovljenem kulturnem domu v Šmarci, v sklopukaterega so slavnostno odprli prenovljeno krajevno knjižnico.
Prenovljeni krajevni dom v Šmarci združuje kulturno dvorano,otroški vrtec, knjižnico in prostore krajevne skupnosti.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Da prihodnjezmogljivosti za domsko var-stvo starostnikov zelo vzne-mirjajo občinske svetnike vŠkofji Loki, se je izkazalo žemarca ob razpravi o prostor-skem načrtu za zahodni delnekdanje vojašnice, o tem paso razpravljali tudi na april-ski seji občinskega sveta.Temo je sprožil svetnik Ro-bert Strah (SDS) kot odzivna izjavo župana Igorja
Drakslerja v medijih, ki jegovoril tudi o možnosti, daŠkofja Loka dobi dom sta-rostnikov z zgolj šestdeseti-mi posteljami kot enoto se-danjega Centra slepih, slabo-vidnih in starejših. Nekaterisvetniki menijo, da ŠkofjaLoka potrebuje dom s 150posteljami, kolikor naj bibilo tudi najbolj optimalnoglede stroškov poslovanja,poleg tega pa je po izkušnjahnekaterih čakalna doba zasprejem v dom na Škofjelo-
škem še vedno zelo dolga.Župan Igor Draksler je dejal,da je narejena analiza potrebpo domskem varstvu, za ka-tero Strah predlaga, naj joobčinska uprava razdeli svet-nikom, da bodo lahko o tejproblematiki razpravljali.Prav tako pričakuje, da bosvojo strategijo s tega podro-čja razložilo ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve, informacijo pričaku-je tudi od sedanjega domastarostnikov v Škofji Loki.
Vsi omenjeni, poleg njih paše investitor, ki predvidevagradnjo doma za starejše na območju nekdanje vojaš-nice in bo zaprosil za konce-sijo, naj se srečajo in us-kladijo potrebe, predlagajo svetniki. O tem predlogu, kije bil izrečen med pobudamiin vprašanji, so svetniki glasovali in dosegli, da bododobili v roke omenjeno ana-lizo, na naslednji seji pa je o tem pričakovati živahnorazpravo.
Vznemirja jih domsko varstvo starejših
[email protected] GLAS
torek, 13. aprila 20106
Vilma Stanovnik
Bled - Dober teden je že, od-kar se je naša hokejskareprezentanca zbrala napripravah za svetovno prven-stvo Divizije I, skupine B vLjubljani. Pod vodstvom se-lektorja Johna Harringtona,njegovega pomočnika Dany-ja Galinasa in trenerjavratarjev Andreja Hebarjast., so fantje najprej vadili vTivoliju, nato v Zalogu, v ne-deljo pa so se preselili naBled. Iz Gorenjske se bodojutri spet podali proti Ljub-ljani, kjer jih v sredo čaka šezadnja prijateljska tekma zekipo Danske. Že pred totekmo naj bi selektor določildokončno postavo reprezen-tance, v kateri pa naj ne bimanjkala brata David inMarcel Rodman iz Rodin, kista v minuli sezoni treslamrežo nasprotnikov ekipeVienne Capitals. Za pogovorpred prvenstvom smo po-prosili izkušenejšega, 28-let-nega Marcela Rodmana.
Pred kratkim se je končalasezona v ligi EBEL. Zmagalaje ekipa Red Bull Salzburga,vaše moštvo pa je v polfinaluizgubilo proti ekipi LiwestLinza. Kako ste zadovoljni ssvojimi igrami?
"Za klubsko sezono lahkorečem, da nisem povsem za-dovoljen, vendar tudi ne pre-več razočaran. Je pa je res, dasem se velik del ubadal z raz-ličnimi poškodbami. Gledeuvrstitve ekipe mislim, dasmo imeli kar solidno sezo-no, vendar smo na koncunesrečno, sicer po svoji kriv-di, zgubili. Za neuspeh sku-šam napake vedno poiskatipri sebi, in če se ne izteče ponačrtih, sem navadno razo-čaran. Če pa potegnemskupno črto pod sezono, pa
lahko ugotovim, da je bilazame to srednje uspešna se-zona."
Res je do prihodnje sezoneše nekaj časa, toda dogovoriin pogodbe se že sklepajo.Ste se že odločil glede moš-tva, morda nove ekipe?
"Razmišljam že, toda tre-nutno še ni pravi čas za do-končno odločitev. Mislim, dase bom dokončno odločil inna to vprašanje povedal od-govor po svetovnem prven-stvu."
So vaše poškodbe sedaj od-pravljene?
"Ja, trenutno se res dobropočutim, nimam nobenihtežav in večkrat potrkam nales, da bi tako tudi ostalo."
Trenutno potekajo pripravena svetovno prvenstvo, ki sekonec tedna začne v Tivoliju.Kako trenirate, kakšno jevzdušje v ekipi?
"Za zdaj so priprave pote-kale zelo dobro, veliko smodrsali, tisti, ki nekaj časa nis-mo bili na ledu, smo skušalinajprej nadoknaditi to po-manjkanje. Vzdušje v garde-robi je super, vsi se dobro ra-zumemo in ne vidim razlo-ga, da bi bilo v naslednjihdneh drugače."
Zadnja leta smo bili vajeni,da ste bili člani reprezentan-ce nezadovoljni zaradi nepo-ravnanih obveznosti za na-zaj. Je letos vse urejeno?
"Povsem urejeno ni, nekajmalega dolga ostaja, vendarmislim, da se bo to v krat-kem uredilo. Vzrokov za ne-zadovoljstvo ali slabo voljozato ni."
Jasno je, da je vaš cilj na pr-venstvu prvo mesto in vrni-tev v elitno skupino svetovne-ga hokeja. Kateri nasprotnikiutegnejo biti pri uresničitvite naloge najbolj nevarni?
"Večina v pogovorih, kate-ra tekma bo najtežja, izpo-stavlja Madžare. Tudi jaz sestrinjam, da bo reprezentan-ca Madžarske težak naspro-tnik, vendar pa bo zagotovotreba biti še kako pozorentudi na Poljake, ki so našiprvi nasprotniki na prven-stvu. Poljaki so sicer zadnjaleta rezultatsko malce po-niknili in nimajo pravih re-zultatov, vendar pa imajo se-daj spet močno reprezen-tanco. Tako bo že prva tek-ma odločala o marsičem.Nikakor ne smemo pozabitiAngležev, ki so prav takolahko zelo neugodni naspro-tniki. Tudi na vseh drugihtekmah bo za zmago trebabiti zelo motiviran, nikogarne smemo podcenjevati, če-prav mislim, da se bodo Hr-vatje in ekipa Južne Korejeborili predvsem za obsta-nek. Mi pa seveda računamona prvo mesto in vrnitev velitno skupino."
Vzdušje v garderobi je superTako pravi izkušeni hokejski reprezentant Marcel Rodman z Rodin, ki se skupaj z drugimi člani našeekipe trenutno poti na zadnjih treningih pred sobotnim začetkom svetovnega prvenstva v Ljubljani.
KRAJ: Posestvo Brdo (štart na hipodromu)TERMIN: sobota, 24. april 2010 ob 11hORGANIZATOR: AK Triglav KranjPREDPRIJAVE: www.timingljubljana.sivsak udeleženec ob predprijavi prejmedarilno vrečko trgovine INTERSPORT ŠTARTNINA: tek na 10 km in 21 km: 15 EUR - na dan tekmovanja (do 10 ure) 20 EUR- za otroški tek štartnine ni! INFO: do 23.4. 2010 do 12.ure preko spleta www.timingljubljana.si TEK NA: 10 km in 21 km (M+Ž)+ otroški tek - do 12 let (300m)
Srebrni sponzorji:
Medijski sponzor: GENERALNI
SPONZOR:
Organizator:
Mali kranjski maraton - 21 km2. tek okoli Brda - 10 km
Napadalec Marcel Rodman bo zagotovo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu edenglavnih adutov naše hokejske reprezentance. / Foto: Tina Dokl
Maja Bertoncelj
Kranj - Škofjeločanka MajaVidmar, zadnja leta naj-uspešnejša slovenska šport-na plezalka, se intenzivnopripravlja na novo sezono.Trenutno je v Španiji, kjerpleza v naravnih plezališčih.Od tam prihajajo dobre novi-ce. Na pogled je preplezaladoslej najtežjo smer v karie-ri, ki ima oceno težavnosti8b+, in se vpisala med redkeženske, ki jim je to uspelo.Smer z imenom Humildespa casa je leta 2000 opremilOscar Jimenez. Dolga je kar50 metrov. "Mislim, da se šenikoli v življenju nisem tako
borila kot v tej smeri, ki ti resne pusti dihati. Preplezatismer z oceno 8b+ na pogledje bil eden izmed mojih glav-nih ciljev za plezanje v ska-li," je povedala Maja Vidmar,
ki bo po vrnitvi iz Španije za-čela trenirati na umetnih ste-nah v domačih telovadnicah,sezona tekmovanj v težav-nostnem plezanju pa se za-čne junija.
Z najtežjo smerjo v karieri
Foto
: Anž
e Št
rem
felj
Kadeti na evropsko prvenstvo
Na Portugalskem je potekal kvalifikacijski turnir skupine Cza uvrstitev na kadetsko evropsko prvenstvo v vaterpolu. Re-prezentanca Slovenije, v kateri je bilo trinajst vaterpolistov,od tega kar devet iz Gorenjske (šest iz Kamnika in trije izKranja), je v konkurenci Turčije, Moldavije, Portugalske, Ma-kedonije in Irske osvojila drugo mesto z enakim številomosvojenih točk kot Turčija na prvem mestu in se uvrstila nanajvečje tekmovanje za to generacijo v letošnjem letu. Ekipovodita trener Tadej Peranovič iz Kranja in pomočnik UrošKralj iz Kamnika, v njej pa so bili Tilen Leskovec, SebastjanNovak, Matej Pinterič, Nik Nikolič, Gašper Žurbi (vsi Kam-nik), Jaša Kadivec, Jure Stojanovič, Jaka Štirn (vsi Triglav),Rene Černeka, Luka Rokvič, Uroš Fabič (vsi Rokava Koper)in Žan Uremovič (Branik). J. M.
Turnir odpovedan
Zaradi tragične letalske nesreče, v kateri je umrl tudi poljskipredsednik, je bil v Lodžu odpovedan sklepni turnir najbolj-še četverice letošnje odbojkarske lige prvakov. Na turnirju bimoral prvič v zgodovini nastopiti tudi slovenski klub ACHVolley. Usoda zaključnega turnirja še ni znana. M. B.
www.gorenjskiglas.si/novice/sport
Odbojka - prva tekma polfinala končnice 1. DOL
Jutri, v sredo, 14. aprila 2010, bo v ŠD Planina ob 19. uri prva polfinalna tekma končnice 1. državne odbojkarske lige. Odbojkarji Astec Triglava se bodo
pomerili z ekipo Salonit Anhovo. Na ta največji odbojkarski dogodek letošnje sezone vabimo čim
več navijačev in ljubiteljev odbojke.
Odb
ojka
rski
klu
b Tr
igla
v K
ranj
, Sta
reto
va u
lica
56, K
ranj
Miroslav Braco Cvjetičanin
Spogledovanje s pomladjoni dovolj za ohranitev splošnefizične kondicije, zato sem sespravil v tek. Ne prosti tek,temveč tek čez drn in strn, kottemu tudi pravijo. Torej zatako početje sem potrebovaltudi primerno obutev, zatosem se odločil preizkusiti ne-kaj novega. Zgolj slučajnosem naletel na znamko Scott,ki sem jo seveda poznal le kotizredno znamko odličnih ko-les, ne pa tudi športne obutve.
Moja odločitev, da vam jihpredstavim, tiči v tem, kar semdoživel ob nakupu. Kakšne te-kaške copate potrebujete?Imate pronacijo ali supinaci-jo? Kje boste in po kakšnemterenu tekli? In že se stvar ozi-roma nakup zakomplicira. Intega ne maramo, kajne? Davam bo lažje, bom najprej raz-ložil, kdo so pronatorji in kdosupinatorji. Pronatorji ste tisti,ki imate noge oziroma stopalana X, supinatorji pa tisti, kiimate noge oziroma stopalana O. Tako pomenljivo, sliko-vito mi je razložil prodajalec vprodajalni. Potem se je na-smehnil in se vljudno popra-vil, češ da je supinacija nagiba-nje stopala navzven. Telesnateža se prenaša po zunanjistrani stopala, kar naj bi pome-nilo slabše blaženje ob udarcustopala ob tla. Copati za supi-natorje se ločijo po tem, da ni-majo dodatne ojačitve na no-tranji strani in omogočajo ne-koliko večje blaženje na zuna-nji strani. Seveda tega v in načevlju ne opazite, če niste otem obveščeni. Pri pronacijipa se stopala nagibajo navzno-ter, ker se v tem primeru tele-sna teža prenaša po notra-njem delu stopala. Pronacija
naj bi bila največkrat posledicaploskega stopala; to še ni vse,saj so mi povedali, da je naj-večji odstotek ljudi prav "plat-fusarjev". Taki copati imajo iz-razito oporo na notranjemdelu, zato je ta del dodatnookrepljen. Če tega ne veste, silahko kupite take copate, ki vasbodo ovirale pri teku, ne da bivam bile pretesne ali prevelike.Torej bodite pozorni. In kakoveste, kam spadate? Po poseb-nem testu, pri katerem bostemorali sezuti nogavice in nogenamočiti v posebno tekočinoter dati odtis stopala na pose-ben papir, boste ugotovili,med katere spadate. In potembo izbira toliko lažja. Seveda,če podate še podatek, da tečetezgolj po travnikih ali mehkipodlagi in ne po asfaltu ali tr-dem makadamu, boste še bliž-je pravim copatom zase. Po-tem ostane le še prava velikost,širina, udobnost in trdnostpete ...
Jaz sem izbral Makani, kernajraje tečem po mestnih uli-cah, ker tečem le zvečer in po-trebujem javno razsvetljavo terseveda primerne copate. Iz-bral sem jih tudi zato, kerimam menda nevtralen pod-plat, kar pomeni, da nisem nesupinator ne pronator. Maka-ni po havajsko pomeni iti z ve-trom. In če imaš take copatena nogah, imaš občutek, da tiveter resnično piha vselej v hr-bet. Izkušenejši so me razsve-tlili, da je to predvsem zaradipravilno izbranih tekaških co-pat. Po prvem teku sem bilnadvse zadovoljen, zato semjih vzel pod drobnogled. Iz či-ste firbčnosti in seveda, da bivam znal kaj napisati, sem ho-tel poizvedeti kar se da veliko ocopatih, za katere sem zapravilveč kot sto evrov. V reklami zaScottove copate piše, da so na-
redili čevlje, ki omogočajoučinkovit tek, ki zmanjšajomožnost poškodb, ki dovolju-jejo časovno daljše in hitrejšeteke. Na kratko napisano inopisano. Potem pa mi je pri-jatelj maratonec razložil šenekaj, kar spada med strokov-nosti. Scottovi (ne samo mojMakani), tekaški copati imajoanatomično oporo pete. Stem je peta maksimalno sta-bilna in varna pred poškodba-mi. Visoko abrazijska kar-bonska guma, ki je strateškonameščena na določenih toč-kah stikov, zmanjšuje obrabocopat. Posebno razvita pena,ki so jo poimenovali Eva Ul-tralyte, ima lastnosti blaženjain za nekaj odstotkov zmanj-šajo celotno težo copata. Tipodatki pa vam ne pomagajokaj dosti, če ste že na samem
začetku, torej pri izbiri napra-vili napako.
Upam, da ste nekaj novegazvedeli glede tekaških copat.Opisano ne velja samo zaScottove, ampak za vse teka-ške copate. Prednost Scottovihje mogoče le v tem, da imajodemo centre, kjer si copatelahko sposodite in jih preizku-site, preden se odločite za na-kup. To sem storil tudi sam,ker česa takega še nisem niko-li naredil in sem zato večkratkupil ali prevelike ali pač pre-tesne ali samo neudobne teka-ške copate. Pri vsej tej znano-sti, ki jo morate danes upošte-vati, pri nakupu tekaških co-pat morate vedeti še, da se lo-čijo tudi po spolu. Da, tekaškicopati, namenjeni ženskam,se precej razlikujejo od tistih,ki so namenjeni moškim.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 13. aprila 2010GORENJSKI GLAS
Mednarodni turnir v kegljanju za tekmovalce in rekreativce Organizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ, datum: 12. aprila Dodatne informacije: Športna zveza Tržič, 04/59 61 280,www.sztrzic.si, [email protected]
Pohod Pokljuška luknjaOrganizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ , datum: 18. aprila. Dodatne informacije: Stanko Koblar, 040/627 808, http:// www.planinsko-drustvo-trzic.si, e-naslov: [email protected].
17. Gorski tek pod Kriško goro za memorial Janka Likarja Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE , datum: 18. aprila.Dodatne informacije: Ivan Likar 041/784 175,http://www.trzic.si/strani/pdkrize, e-naslov: [email protected].
10. Kolesarski maraton VELO Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO ŠPICA, datum: 18. aprila. Dodatne informacije: ŠD Špica 01/7871133, http://www.spica-drustvo.si, e-naslov [email protected].
Očistimo Slovenijo v enem dnevu - NARAVA JE NAJVEČJIŠPORTNI OBJEKT NA SLOVENSKEM! V Sloveniji bo 17. aprila potekala največja prostovoljska okoljska ak-cija v zgodovini Slovenije. Kot partner se je prizadevanjem očistitinaravo čim večjih količin odpadkov pridružil tudi Olimpijski komiteSlovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) z svojimi članicami.OKS-ZŠZ kot krovna organizacija športa civilne sfere v Sloveniji vabi
k sodelovanju vseh 7500 registriranih športnih društev in klubov,kakor tudi devetdeset športnih zvez občin in 68 panožnih športnihzvez. Narava kot bogastvo danosti se koristi v športnih okoljih takoorganizirano kot neorganizirano. V tem trenutku je evidentiranih 33športnih panog, ki svoje programe izvajajo v pretežno naravnemokolju. Vabimo k sodelovanju vse aktivne športnike, rekreativce,funkcionarje, strokovne delavce v športu in vse druge ljubitelje špor-ta, da akcijo podprete. Narava kot največji športni objekt naSlovenskem naj bo deležna celovite pozornosti vseh, ki združujemointerese v športnih okoljih. O obsegu in vrstah svoje aktivnosti panas lahko informirate po elektronski pošti ali pisno [email protected] ali pa na naslov OKS-ZŠZ, Celovška 25, 1000, Ljubl-jana. Vsa športna društva in zveze vabimo, da na www.ocistimo.siprijavite zbirno mesto v svojem kraju, iz katerega boste na dan akci-je usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Poleg tega vas vabimo,da se projektu pridružite tudi s prijavo divjih odlagališč, ki potekaprek www.ocistimo.si. Na spletni strani dobite vsa navodila in tudivse druge informacije o projektu, pišete lahko na [email protected].
Akcijo izkoristite tudi za očiščenje športnih površin! Za uspeh inrazsežnost te akcije v logističnem smislu je pomembna samoorga-niziranost v lokalnem okolju! Akcijo sta podprli tudi naši športnici Pe-tra Majdič in Mateja Pintar. Njuni izjavi si lahko ogledate nawww.olympic.si.
Tečemo z vetromČe imaš čas in voljo za kole-
sarjenje, potem ti nikakor ne grepreslabo, si pravim vedno, ko jemoje razpoloženje nekje pri nič-li. Zadnje čase opažam, da izgi-njajo tisti, ki so spraznili rezer-voarje volje, še preden se je rekre-acija na prostem sploh začela.Mogoče so pozimi preveč inten-zivno trenirali ali pa so zame-njali vrsto rekreacije. Zgodilo seje namreč prijatelju, da mu uga-ša motor, kot pravi. Zamislilsem se, ker me je vedno imel zamotivatorja in ne samo za do-brega prijatelja. Torej, sem iz-gubljal tudi jaz in ne samo on?Kaj reči spodbudnega nekomu,ki si komaj še nadene tekaške co-pate ali pripravi bicikel? Naj za-menja vrsto rekreacije? Naj seloti badmintona, tenisa, golfa,namiznega tenisa, hoje, hoje vhribe ...? Ponavadi sem v takihprimerih znal najti luč oziromajadro na horizontu. Prejšnji te-den sem bil celo zaradi take inpodobne teme povabljen na Ra-dio Kranj. Bil sem nočni gost inz Lili Kalan sem se pogovarjal okolesarstvu in rekreaciji na-sploh. Od polnoči do treh zjutrajsem se razgovoril, kako lepo jebiti rekreativec in kako lepo jepomlad spremljati s kondicijopod trenirko. Lili me je posluša-la, tehnik Andrej nama je vrtelglasbo. No, ne sama nama,temveč celotni Sloveniji, saj sinočni program deli, mislim da,deset slovenskih radijskih postaj.Torej me je bilo skupaj z Lili sli-šati od Prekmurja do Kopra.Naslednji dan pa me je popipsalprijatelj, o katerem pišem in mine da miru zato, ker ga nisemmogel prepričati, da je voljaključ do ...
Zato sem se sam usedel nakolo in se pognal od doma. Vča-sih samota doda glasove, ki ti
mogoče kaj prišepnejo. Prišepne-jo ali pa tudi ne. Vseeno semvztrajal na pedalih, sedežu in skrmilom v roki. Krmilil sem žekako uro, ko se je veter obrnil inideje so začele kar same pihatipod čelado. Ko človeka porivavzgonski veter, se mu nasmehsam nariše pod nosom. April je.To je tisti mesec, ko več prijate-ljev pride s kolesom na kup. Ju-tri bo dan, ko bom videl spetGlasove prijatelje kolesarje. Zatobom poklical "skurjenega" inmu svetoval, naj si poizkusi vo-ljo povrniti v dobri družbi, meddobrimi ljudmi, veselimi, opti-mističnimi, s polnimi baterija-mi, s krilci, z jekleno voljo ...skratka s kolesarji. To mu bo do-bro delo. Skoraj prepričan sem.Če mu to ne bo vlilo optimizma,bom dodal, da je naslednji dan15. v mesecu in da takrat prideplača. Verjetno se bo nasmejal.
Glasovi kolesarji, pozor! Štiri-najsti april je letošnji dan, ko sebo začela še ena naša skupnakolesarska sezona. Upam, da seje veselite vsaj toliko kot jaz. Za-čeli bomo teden prej kot lani inupam, da nam bo vreme naklo-njeno. Tako kot smo vajeni, sebomo razdelili v tri skupine: A,B in C. Vemo, kdo kam spada.Zaradi številnosti pa morampoostriti nekaj pogojev, ki nambodo zagotovo olajšali vadbe nacesti. Glasove vadbe so namenje-ne samo članom kolesarskegadruštva Gorenjski glas, torej ti-stim, ki imate plačano članari-no. Dres in čelada v barvah Gla-sa ni obvezna za člane, je pa se-veda bolj zaradi vizualnega vti-sa dobrodošla. Letos imamo tudispomladanske dolge drese in se-veda novo kolekcijo kratkih.
Jutri se dobimo ob 17. uri predGorenjskim glasom. Prvo letoš-njo traso bomo potegnili skupaj
Veter v hrbet
Napovednik rekreativnih dogodkov
17. Gorski tek pod Kriško goro6,9 km, višinska razlika 391 m
Nedelja, 18. aprila, ob 10. uri, Križe pri Tržiču
Info: Ivan Likar, 041/784 175; [email protected]
Scott Makani ali tekaški čevelj po meri
Scottov tekaški copat rezerviran za ženske
Jaz s prvim glasom Radia Kranj Lili Kalan.
GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 20108 [email protected]
Matjaž Gregorič
Kranj - Minuli petek je bil nagorenjskih cestah eden naj-bolj nevarnih dni v letoš-njem letu. V dveh promet-nih nesrečah sta bila hudoranjena voznika motornegakolesa in osebnega avtomo-bila. Okoli poltretje popol-dne se je na regionalni cestiKranjska Gora-Vršič zgodilaprometna nesreča, v kateri je59-letni voznik motornegakolesa zaradi nepravilnestrani vožnje na izhodu izblagega levega ovinka zape-ljal desno, kjer so bili ostan-ki snega na asfaltirani banki-ni. Pri tem je izgubil oblastnad vozilom in padel na bokter se ranil. Za prvo pomočje poskrbel dežurni zdravnikiz Kranjske Gore, nato pa soponesrečenca odpeljali nazdravljenje v jeseniško bol-nišnico.
Hudo je bil ranjen tudi27-letni voznik osebnega av-tomobila iz Domžal, ki je biludeležen v prometni nesre-či, ki se je nekaj po petnajstiuri pripetila na cesti medKranjem in Spodnjim Brni-kom. Kot je zapisano v poli-cijskem poročilu, je bil ra-njenec tudi krivec za nesre-
čo, ker je vozil po nepravilnistrani vozišča in pri tem trčilv tovorni vlačilec s polpriko-lico, ki ga je iz nasprotnesmeri pravilno pripeljal 43-letni voznik.
Voznik osebnega avtomo-bila je med vožnjo v smeriproti Šenčurju v bližini kri-žišča za uvoz na avtocestopri brniškem letališču, zape-ljal levo. Voznik vlačilca se je
sicer umikal v desno na ban-kino, vendar trčenja kljubtemu ni mogel preprečiti.Tako je s prednjim levimpredelom Fiata Brave trčil vprednji levi bočni del vlačil-ca. Avtomobil je po trčenjuodneslo z vozišča na travna-to površino, ukleščenegavoznika pa so z rezanjempločevine rešili kranjski po-klicni gasilci. Voznik je dobil
posebno hude telesne po-škodbe, zdravi se v ljubljan-skem kliničnem centru.
Čeprav je bila letos varnostna gorenjskih cestah v pri-merjavi z enakim lanskimobdobjem precej boljša,umrla je le ena udeleženkaprometne nesreče, policistiopozarjajo na previdno vož-njo, zlasti ker so na cestahspet vozniki motornih koles.
Ceste so bile spet nevarneV dveh prometnih nesrečah sta bila v petek popoldne hudo poškodovana voznika motornega kolesain osebnega avtomobila.
Vilma Stanovnik
Kranj - To soboto med 10.in 14. uro bo pred Mercatorcentrom na Primskovempotekala varnostno preven-tivna akcija, ki bo namenje-na predvsem izpopolnjeva-nju v varni vožnji motori-stov. Skupaj jo pripravljajoSvet za preventivno invzgojo v cestnem prometuMestne občine Kranj, Poli-cijska uprava Kranj in IPA
moto klub. Na prireditvi,kjer si bo mogoče ogledatispretnostno vožnjo in tudipreizkusiti svoje spretnostina poligonu, hkrati pa spo-znati vse od reševanja, var-nostne opreme za motori-ste, možnosti za dodatnoizpolnjevanje in še marsi-kaj, pričakujejo od štiristodo petsto motoristov izvseh koncev Slovenije, naj-več seveda iz Gorenjske.Organizatorji zato opozar-
jajo, da bo v oklici Mercatorcentra spremenjen režimparkiranja.
"Kot motorist sem pre-pričan, da je takšna akcijazelo potreba, saj je prav, dase tako mladi kot izkuše-nejši motoristi ob začetkusezone še enkrat spomni-mo na vse pasti in nevarno-sti na cesti," je pred akcijo,ki so jo poimenovali "vašaizkušnja - naš nasvet - var-no v življenje", povedal
kranjski župan DamijanPerne. "Želimo si, da biskupaj spoznali tako nevar-nosti kot užitke, ki jih omo-goča vožnja z motorjem,"je dodal predsednik IPAmoto kluba Slovenije Si-mon Švarc, Damijan Ber-toncelj iz Policijske upraveKranj pa je poudaril, da jenamen akcije opozorititudi, da so motoristi še ved-no prepogosto žrtve pro-metnih nesreč.
Preventivna akcija za motoriste
Radovljica je Linhartovo mesto. Po njem se imenuje marsikatera ustanova in glavni trg, na dan njegovega rojstva praznujemo občinskikulturni praznik, pred dvema letoma pa mu je Mestni muzej Radovljicav sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem posvetil še razstavo
Anton Tomaž Linhart (1756-1795).
Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan.
Z naslovom so avtorji želeli povedati, da so Linhartova osebnost, njegovo delo in doba, v kateri je živel, v slovenski javnosti v mnogočemše skrivnost, a ga bo nadaljnje raziskovanje in predstavljanje javnostibolj približalo; postal nam bo bolj znan.
Linhartova podoba nam je bila doslej znana zgolj kot silhueta iz pes-niške zbirke Blumen aus Krain (Cvetje s Kranjskega) iz leta 1781, kipa so ji kasneje nekateri umetniki poskušali vtisniti poteze izraza ob-raza. Med temi je najbolj znana risba akademskega slikarja Božidar-ja Jakca, ki je bila tudi podlaga za logotip radovljiške razstave.
Nedavno odkritje portreta Antona Tomaža Linharta v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju pa je bil dogodek,
o katerem želimo spregovoriti
na kulturnem večeruv ponedeljek, 19. aprila 2010, ob 18. uri v dvorani prvega
nadstropja radovljiške graščine.
Medse smo povabili odkritelja podobe izr. prof. dr. Dragana Božiča, znanstvenega svetnika na Inštitutu za arheologijo ZRC
SAZU, Iva Svetino, direktorja Slovenskega gledališkega muzeja in soavtorja razstave v Radovljici, in dr. Ferda Šerbelja,
muzejskega svetnika Narodne galerije.
Spregovorili nam bodo o odkritju in o tem, kaj znana podoba našega razsvetljenca lahko pomeni za nadaljnje raziskovanje njegovega
življenja, za slovensko literarno in umetnostno zgodovino in za razstavo v Radovljici.
Prireditev bo povezovala Verena Štekar-Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine.
Obetamo si lep večer, zato vljudno vabljeni!
Matjaž Gregorič
Letalska policijska enota vokviru humanitarnih nalogopravlja tudi prevoze novo-rojenčkov v inkubatorjih; naleto jih prepelje med tridesetin štirideset in tako je bilo spolicijskimi helikopterji vtreh desetletjih prepeljanihže okoli sedemsto nedono-šenčkov. "Med humanitarni-mi nalogami, ki jih opravljaLetalska policijska enota, paso tudi v javnosti manj zna-ni, a nič manj zahtevni heli-kopterski prevozi dojenčkovv inkubatorju," je na prilož-nostni novinarski konferencipoudaril vodja letalske poli-cijske enote Robert Sušanj,ki je predstavil del vsakdanji-ka enaindvajsetih pilotov inpetnajstih tehnikov letalcev,zaposlenih v enoti. "To delojemljemo izjemno resno.Večkrat razmere niso ideal-ne, prostor za pristanek pa jena meji sprejemljivega. Tudihelikopter ni idealen, saj je vnajbolj osnovnem obsegu
prirejen za medicinske pre-voze, sicer pa je policijski. Ase potrudimo. Le kadar letares ni mogoče izvesti, ga od-povemo, v vseh drugih pri-merih pa prevoz izvedemoin upamo, da smo s temkomu rešili življenje."
Helikopterji slovenske po-licije inkubatorje prevažajože vse od leta 1979, saj prviprevozi dojenčkov z inkuba-torjem sovpadajo s pridobit-vijo helikopterjev v tem letu.Za uspešen prevoz je bilotreba za enega od helikopter-jev izdelati posebno konzoloza inkubator, ki so jo tehnikiletalci pred letom namestiliin zavarovali v helikopterju,inkubator so kupili tudi zadrugega. Za dobro delovanjeinkubatorja in njegov pri-klop na helikopter je poskr-belo medicinsko osebje, ki jespremljalo dojenčke. Na za-četku prevozov so moralipremostiti tudi nekatere teh-nične ovire, ki jih je povzro-čala specifična električna na-peljava v helikopterjih.
Tri desetletja v vlogi štorklje
Ranjenega voznika v nesreči pri Šenčurju so iz razbitin Fiata Brave rešili kranjski poklicni gasilci. / Foto: Matic Zorman
Matjaž Gregorič
Kranj - Radovljiški policistiso prejšnji teden odvzeliprostost 25-letniku iz Radov-ljice in 27-letniku iz SpodnjeDobrave. Oba so pridržalizaradi utemeljenega sumastoritve več kaznivih dejanj vzvezi s prepovedanimi dro-gami in izsiljevanji, ki naj bijih izvedla lani in letos. Včasu pridržanja so policistina podlagi odredbe sodiščaopravili osebno in hišno pre-
iskavo. Pri enem osumljen-cu so med preiskavo v kletistanovanjske hiše našli skritprostor in naprave za umet-no gojenje konoplje ter zase-gli manjšo količino posuše-nih rastlinskih delcev zelenorjave barve. Osumljenca stabila po opravljenem policij-skem zaslišanju in zbranihobvestilih s kazensko ovadboprivedena h kranjski pre-iskovalni sodnici, ki je po za-slišanju za enega od njijuodredila pripor.
Izsiljevanje in prepovedane drogeFo
to T
ina
Dok
l
Foto
Tin
a D
okl
MU
ZEJ
RAD
OVL
JIŠ
KE
OB
ČIN
E,
LIN
HAR
TOV
TRG
1,
RAD
OVL
JIC
A
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.si
AKTUALNOZDRAVILIŠČA
Kar stoje bi zaspalMotnje spanja prizadenejodo tretjino ljudi. Nezdravlje-ne motnje spanja, ki povzro-čajo neobvladljivo prekomer-no dnevno zaspanost, imajolahko hude posledice.
Aktivne počitnice inrazvajanje telesaKaj je lepšega kot oddih obkoncu tedna v enem izmedzdraviliških centrov, kjerdneve lahko preživljaš aktiv-no, pa obenem uživaš v ko-panju, savnanju, masaži ...
Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
stran 11
Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
lergijske bolezniso danes resnejšiproblem javnegazdravja v števil-nih razvitih drža-
vah, so med drugim opozo-rili ob svetovnem dnevuzdravja, sedmega aprila. Vzadnjih treh desetletjih ještevilo alergijskih obolenj,vključno z astmo, močnonaraslo in vse kaže, da bonaraščalo tudi v prihodnosti.Število obolelih se je poveča-lo med otroki in tudi medodraslimi in to v vseh druž-benih skupinah. V industrij-sko razvitih državah ima popodatkih Svetovne zdrav-stvene organizacije 25 do 40odstotkov prebivalstva aler-gijski rinitis (pravimo mu
tudi seneni nahod), 20 od-stotkov pa alergijsko astmo. "Seneni nahod je alergijsko
vnetje očesne veznice innosne sluznice. Kadar vnet-je prizadene očesno veznico,se pojavi rdečina, srbenje insolzenje. Veznica lahko tudioteče. Pri prizadetosti nosnesluznice se nos zaradi ote-kline sluznice zamaši, poja-vi se srbenje nosu, obilenvoden izcedek in prekomer-no kihanje. Bolezen sprem-ljajo tudi splošni simptomi,na primer utrujenost inmotnje koncentracije. Tele-sna temperatura ni poviša-na," pravi asist. mag. RenatoEržen, dr. med., iz Bolnišni-ce Golnik. Če navadni na-hod traja v povprečju sedemdni, pa simptomi seneneganahoda trajajo dalj časa, v
času cvetenja določene ras-tline.Diagnozo postavi specialistalergolog na osnovi pregle-da in rezultatov testov. "Sen-zibilizacijo dokazujemo skožnimi vbodnimi testi aler-gije in serološkimi testi. Bol-nik z diagnozo senenega na-hoda naj se v obdobju cvete-nja rastline, na katero je pre-občutljiv, čim manj zadržu-je na prostem. To velja zlastiza sončno in vetrovno vre-me, ko je koncentracija pe-lodov v zraku visoka. V ta-kem vremenu tudi ni pripo-ročljivo zračenje stanovanja.Po gibanju na prostem sve-tujemo, da bolnik preoblečeobleko, po možnosti operelase in izpere nos s fiziolo-ško raztopino. Rekreacija naprostem naj bo omejena nadeževno vreme ali obdobjeneposredno po dežju, ko jekoncentracija pelodov niz-
ka," svetuje asis. mag. Rena-to Eržen in nadaljuje: "Aler-gija lahko sčasoma izzveni.Omilimo jo z zdravili; precejzdravil imamo, ki se uporab-ljajo samo lokalno, kot sokapljice za nos in oči terspreji za nos. Alergijo se dapozdraviti tudi z metodozdravljenja, ki ji pravimospecifična imunoterapija.Pri tej metodi po določenishemi vnašamo v telo aler-gen, na katerega je bolnikpreobčutljiv. Specifičnaimunoterapija traja nekajlet. Po končani imunotera-piji bolnik ob stiku z alerge-nom bodisi nima več težavbodisi rabi bistveno manjzdravil. Poznamo subkuta-no imunoterapijo, kjer aler-gen vnašamo s pomočjo in-jekcij, in sublingvalno imu-noterapijo, kjer si bolnikaplicira alergen v obliki kap-ljic pod jezik."
Preobčutljivost se kaže v obliki senenega nahoda,ki je alergijsko vnetje nosne sluznice in očesneveznice.
stran 13 stran 16
Rdeči noski že do nosu na turnejiPrva turneja Rdečih noskovpo ustanovah za osebe s po-sebnimi potrebami. Njihove-ga obiska so se že razveseliliv Osnovni šoli Helene Puharv Kranju.
A
Zelenjava je največji zaveznik
Dietetičarka Ana Darja Kozinaiz Bolnišnice Golnik je pred-stavila novejša priporočilazdrave prehrane za sladkornebolnike, ti nasveti pa pravza-prav veljajo za vse, ki se želijozdravo prehranjevati.
Alergije na spomladansko cvetenje
stran 15
ZANIMIVOSTI
Asist. mag. Renato Eržen, dr. med., I Foto: Tina Dokl
V tem tednu pričakujemo začetek pojavljanja cvetnega prahubreze, ki velja za zelo visoko alergogenega. I Foto: Tina Dokl
Pogostost alergij se povečuje
"Ljudje so čedalje bolj obveščeni, prej spoznajo,da gre za seneni nahod, in zato prej obiščejozdravnika. Zdravniki danes bolje diagnosticiramo,kot smo pred nekaj desetletji. Res pa je tudi, da se pogostost alergijskih bolezni povečuje. Dejavniki, ki na to vplivajo, so sodoben načinživljenja, ki je povezan s stresom, tekmo s časom, pogostimi okužbami in onesnaženimokoljem. Popularna je higienska hipoteza, ki govori, da so naši otroci v otroštvu premalo izpostavljeni umazaniji, da preveč živijo v sterilnem okolju. Na ta način se njihov imunskisistem v obdobju, ko se razvija, ne sreča z vsemialergeni, s katerimi se mora srečati," pravi asist.mag. Renato Eržen, dr. med.
Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:
Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozijaVisoka: krišina, pelinSrednje visoka: leska, jelša, jesen, platana, hrast,trpotec, pravi kostanjNizka: topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmeljCvetni prah iglavcev ni alergogen. Vir: Inštitut za varovanje zdravja
Dobro je vedeti ...
Odpovedali sta ledvici
Milan Žaberl z Brezovice priKropi je bil star štiriinštiride-set let, ko se je moral soočitiz odpovedjo ledvic. Štiri letaje bil na dializi, leta 2003 somu presadili ledvico.
stran 10 stran 10
Poškodbe motoristov
V letu 2009 so v travmatolo-škem urgentnem bloku UKCLjubljana oskrbeli 463 po-škodovanih motoristov. Naj-več se jih poškoduje v po-mladnih mesecih.
10 Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Izkušnja, novice
Suzana P. Kovačič
ilan Žaberl zBrezovice priKropi je bilstar štiriinšti-rideset let, ko
se je moral soočiti z odpo-vedjo ledvic. "Simptomi sood posameznika do posa-meznika različni. Jaz semzačel bruhati po zaužiti hra-ni, hujšal sem. Težave sotrajale kar nekaj mesecev, aso bile najprej blage in temunisem posvečal posebne po-zornosti. Mislil sem bolj nato, da je kaj narobe z želod-cem, to, da sem začel hujša-ti, se mi je pa najprej še do-bro zdelo. Zadnjih štirinajstdni, preden sem le šel napregled k moji zdravnici, jebilo pa že res hudo. V labo-ratoriju so mi vzeli kri indan po pregledu, bil je pe-
tek, me je poklicala zdravni-ca, naj se oglasim. V krvisem imel preveč kreatinina.Izvedel sem, da sta mi odpo-vedali ledvici, najverjetnejekot posledica previsokegakrvnega tlaka. V ponedeljeksem bil že na dializi na Jese-nicah, čeprav do tedaj nisemvedel, kaj pomeni dializa,kaj me čaka. Na Jesenice some vozili trikrat na teden,kjer so mi na dializi čistilikri, po štiri ure in pol do petur. Vsakič. Sam nisem smelvoziti avta, ker sem bil podializi preveč izčrpan. V šti-rih letih, kar sem bil na dia-lizi, nisem smel skoraj ničpiti. Dovoljen vnos tekočine(skupaj s tekočo hrano) jebil pol litra na dan. Da o hra-ni sploh ne govorim; nisemsmel jesti krompirja, kervsebuje preveč kalija, nisemsmel uživati mleka in mleč-
nih izdelkov, ker imajo pre-več fosforja ...," pripovedujeMilan Žaberl, a kljub temu,kot doda: "Z dializo zame nibilo konec sveta, pravzapravje zelo pomembno, da kljubbolezni ostaneš optimisti-čen. Nisem preveč premiš-ljeval o tem, zakaj se je tomoralo zgoditi ravno meni.Sem pa videl tudi bolnike, kiso bili psihično povsem nadnu." Milanu je invalidskakomisija najprej odobrilapolovičen delovni čas, kma-lu zatem pa se je invalidskoupokojil.Že takoj po diagnozi se jevpisal v program za presadi-tev ledvic. Ustreznega daro-valca za Milana so našli poštirih letih. Pravi, da semora vsak sam soočiti stem, ali se bo odločil zatransplantacijo. Operirali soga na dan državnosti, 25. ju-
nija leta 2003. "Iz Centra zatransplantacije so me pokli-cali dan pred operacijo, daso našli darovalca. Presadiliso mi eno ledvico, pravijo,da če dobro dela, je tudi enadovolj. Seveda me je skrbe-lo, ali jo bo moj organizemdobro sprejel. Tablete protizavrnitvi organa, ki sem jihzačel dobivati po operaciji,so bile pa pravi "strup", kerso načele moj imunski si-stem. Dobil sem tudi slad-korno. Prvi dve leti po presa-ditvi mi je bilo zelo žal, dasem šel v to. Rekel sem, dače mi še ta ledvica odpove,da se za novo ne bom nikoliveč odločil. Tudi splošno po-čutje je bilo slabo, kondicijaje opešala, tri mesece pooperaciji mi je zaradi tabletpočila ahilova tetiva. Slad-korna je po štirih letih izzve-nela, tablete moram jematidoživljenjsko. Če v času dia-lize nisem smel skoraj ničpiti, moram po presaditvispiti tri litre tekočine nadan, diete pa nimam več.Kontrolo imam na dva do trimesece v Ljubljani, čeprav
bi bilo vseeno, če bi šel nakontrolo pljuč, srca, krvnegatlaka, teže, krvi in vode kar ksvoji zdravnici. Ko pridemna kontrolo v Ljubljano, jevedno drug zdravnik." Milan Žaberl se je včlanil vDruštvo ledvičnih bolnikovGorenjske leta 1999, ko jezačel hoditi na dializo."Vsak med nami ima svojoizkušnjo, ki jo deli z drugi-
mi. Veliko se družimo, smov podporo eden drugemu, setudi športno udejstvujemo,"pove. Je tudi predsedniktega društva, ki ima sedežna Brezovici pri Kropi. Čla-nov je 225, večinoma starej-ših. Organizirajo tudi raznapredavanja, že 18. aprila ob10. uri bo predavanje MarijeJenko o zdravi prehrani vgostilni Kresnik v Naklem.
Milan Žaberl z Brezovice pri Kropi je bil star štiriinštirideset let, ko se je mo-ral soočiti z odpovedjo ledvic. Štiri leta je bil na dializi, leta 2003 so mu pre-sadili ledvico. Predsednik Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske pravi, da jezelo pomembno, da človek kljub bolezni ostane optimističen.
Odpovedali sta ledvici
M
Poškodbe motoristov
ruštvo bolnikov z osteoporozo Kranj je v Pred-dvoru organiziralo brezplačno merjenje mi-neralne kostne gostote z ultrazvokom na pet-nici. Odziv je bil odličen. "Te meritve so ori-entacijske, saj moramo upoštevati tudi dejav-nike tveganja za razvoj te bolezni. Ženskampo petdesetem letu starosti svetujemo, dashranijo izvid, ker jim lahko pride prav pri gi-nekološkem pregledu. Za tiste, ki že jemljejozdravila za osteoporozo, meritev ni merodaj-na," je povedala medicinska sestra MilenaZupin. Znanih je kar nekaj dejavnikov tvega-nja za razvoj bolezni. Pri ženskah je možnostrazvoja osteoporoze večja kot pri moških, kerimajo ženske običajno lažje in tanjše kosti.Starejši kot ste, večje je tveganje za bolezen,ker se kostna gostota z leti zmanjšuje. Osteo-poroza se lahko pojavi pri ženskah pri zgodnjimenopavzi pred 45. letom. Če tehtate manjkot 60 kilogramov in imate drobne kosti, jetveganje večje in prav tako, če je vaš bližnji so-rodnik imel osteoporozo. Hrana z malo kalci-ja in vitamina D je za kosti škodljiva, med de-javniki tveganja so tudi telesna nedejavnost,kajenje in pretirano uživanje alkohola. Ivanka Geringer se je udeležila merjenja mi-neralne kostne gostote z ultrazvokom na pet-nici v prostorih preddvorske občinske stavbein kot je povedala: "Občasno se udeležim tehmeritev in jih priporočam vsem ženskam vzrelih letih ali ko pridejo v meno." S. K.
Meritve kostne gostote
Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so letošnjisvetovni dan zdravja, sedmi april, obeležili spostavitvijo avtomata z zdravo prehrano. Vnjem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr.Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricioni-stiko, dietetiko in bolniško prehrano na pedi-atrični kliniki, najbolj dovzetni za učenje ozdravi prehrani, namesto nezdravih prigriz-kov najdejo jabolka, vodo in druge sveže pri-grizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja zastarše otrok in za zaposlene. Postavitev avtomata z zdravo hrano je bilobenem tudi povod za vnovični apel gledevsebine avtomatov s hrano ministrstvu zazdravje, ki ga je nanj že leta 2008 nasloviloZdruženje za pravice bolnih otrok, in je, kotje povedala predsednica Združenja BiserkaMarolt Meden, sicer naletelo na načelnopodporo, a je bilo to s strani ministrstva do-slej tudi vse. Pediatrična klinika se je s postavitvijo avto-mata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mre-že zdravja, ki združuje že več 56 društev inzdruženj s področja varovanja in ohranjanjazdravja. V čakalnici specialističnih ambulantje tako postavljen nov avtomat s hrano, kinudi slovenske in sveže izdelke. "Želimo, dabi nekoč podobna vsebina lahko nadomestilazdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej naši kli-niki," je dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokov-ni direktor Pediatrične klinike. S. K.
Na pediatriji avtomat z zdravo prehrano
D V Vletu 2009 so v travmatološkem urgentnembloku UKC Ljubljana oskrbeli 463 poškodova-nih motoristov, od tega je v slabi četrtini prime-rov prišlo do poškodb ob trčenju motoristov zavtomobili in v treh četrtinah ob padcih. "V zad-njih letih narašča število poškodovanih motori-stov. Največ se jih poškoduje v pomladnih me-secih, nato pa je število poškodb do oktobrakonstantno. Najhujše so poškodbe glave, hrbte-nice, medenice, prsnega koša in trebuha. Tepoškodbe tudi najbolj ogrožajo življenje in puš-čajo najhujše posledice," je povedal asist. dr.Anže Kristan, dr. med., vodja travmatološke ur-gence UKC Ljubljana.Na Policijski upravi (PU) Kranj so lani obrav-navali 82 prometnih nesreč motoristov na motornih kolesih, kolesih z motorjem in namopedih. Umrla sta dva. Največ, kar 59, je biloudeleženih v nesrečah voznikov motornih ko-les. "Najbolj nevarni odseki cest na Gorenj-skem so Kranj-Jezersko, Bled-Bohinj, Selška inPoljanska dolina, Tržič-Ljubelj. Tu so hitrostivelike, zato so tudi poškodbe hujše," je povedalAndrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik PUKranj. "Vozila motoristom ne nudijo nikakrš-ne zaščite, razvijejo pa lahko visoke hitrosti.Svetoval bi, da se držijo omejitev hitrosti in daprilagodijo svojo vožnjo znanju, izkušnjam inrazmeram na cesti. Ostale udeležence v pro-metu pa bi pozval, da naj bodo pozorni na mo-toriste," pravi asis. dr. Anže Kristan. S. K.
Milena Zupin (desno) in Ivanka Geringer Asist. dr. Anže Kristan, dr. med. I Foto: Tina Dokl Od leve: kmetovalec Jože Mulej in prof. dr. Rajko Kenda.
Milan Žaberl I Foto: Tina Dokl
Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Pogovor
11
Suzana P. Kovačič
akšno je pripo-ročljivo razmerjehrane, če govori-va o sestavljenemobroku, na pri-
mer kosilu?"Ko načrtujemo prehrano,kupujemo, pripravljamo,zbiramo recepture in nakoncu serviramo na krož-nik, bi morali upoštevati na-čelo, da je na krožniku zapetino prostora za meso alidrugo beljakovinsko živilo,dve petini za škrobnata živi-la, kot so riž, krompir, teste-nine in tudi kruh, dve petinipa naj bi bili na krožniku re-zervirani za zelenjavo. Ponekaterih novejših smerni-cah naj bi bilo še posebej zasladkorne bolnike in za tiste,ki morajo bolj paziti na vnosmaščob, na polovici krožni-ka zelenjava. Če zelenjavenismo skuhali za prilogo,namesto tega pojemo skledosolate ali skuhamo zelenjav-no juho, del krožnika, ki jebil namenjen zelenjavi, panaj ostane prazen. To na-mreč ne pomeni, da ta delzapolnimo s krompirjem."
Kako je z dnevnim vnosomsadja in zelenjave?"Zelenjava je tista, ki je respozitivna, zdrava, in nima vsvoji sestavi snovi, ki binam s pretirano količinoškodovale. Zelenjave lahkopojemo veliko. Sadje je boljkalorično, bolj sladko in galahko hitro pojemo preveč.Če jemo zdravo in če želimoimeti prava razmerja, vklju-čujemo približno tri sadežena dan. Svetujemo, da sesadje porazdeli in da to nipol kilograma naenkrat. No-vejša priporočila tudi neomejujejo in ne prepovedu-jejo več posameznih vrstsadja. Kadar pa je omejitevzaradi sladkorja, bodisi za-radi sladkorne bolezni, po-višanih maščob, holestero-la, hujšanja, takrat je trebaomejiti vnos sadja in izbere-mo bolj domače in neprede-lano sadje. Prvo na sezna-mu je jabolko. Določene vr-ste sadja so bogatejše s slad-korjem, zato ga pojemomanj naenkrat, tipična pri-mera sta banana in grozdje.Za sladkornega bolnika ježe pol banane naenkrat do-volj. Tudi suho sadje uživa-mo v majhnih količinah, od-svetujemo vloženo sadje,ker je dodan sladkor, lahko
pa se uporablja zamrznjenoin sušeno sadje. Za diabeti-ke je še posebej priporočilo,da sadje bolj ugodno deluje,če ni prezoreno."
Če že, kaj svetujete, marga-rino ali surovo maslo?"Okus posameznika določa,kaj mu je ljubše. Tako mas-lo in margarino jemo vskromnih količinah kot na-maz, ker gre za koncentrira-no maščobo. Za kuho pa jebolj priporočljivo uporablja-ti rastlinska olja. Če ima ne-kdo povišan holesterol, imamargarina prednost predmaslom, vendar svetujemo,da se tudi pri margarinahizbere tako, ki ima manjšidelež nasičenih maščobnihkislin, kar lahko preberetena izdelku. Take margarineso mehkejše, se lažje maže-jo. Pri sladicah se že pri re-ceptu ali pa na oko vidi, ka-tera vsebuje veliko maščo-be. Sladice naj bodo manjšidel prehrane, izbiramo take,ki so pripravljene na boljzdrav način."
Kateri so ustrezni sladkorninadomestki, ki zdravju nisoškodljivi?"V obdobju, ko se privajamona življenje brez sladkorjain je treba premostiti željopo sladkem, lahko poseže-mo po nadomestnih sladi-lih. Fruktoza ali sadni slad-kor je najbolj naraven nado-mestek, ki se mora ravnotako uživati v omejenih koli-činah; pretirana uporabaporuši krvni sladkor, lahkopovzroči drisko in druge te-žave. So tudi druga umetnasladila, ki so sicer brez kalo-rij, a jih ne priporočamo vpretiranih količinah in zadaljše obdobje."
Kako pogosto je lahko na je-dilniku krompir, kako najga pripravimo, da bo še ved-no okusna in obenem zdra-va priloga?"Krompir naj bo na jedilni-ku dva do trikrat na teden. Vpravi kombinaciji in v pravikoličini z ne preveč dodanemaščobe sam po sebi niškodljiv. Opozarjamo samotiste posameznike, ki gauvrščajo na jedilnik dnevnoin običajno v prevelikih koli-činah. Takrat ni več ugoden,saj povzroči prevelik porastkrvnega sladkorja.”
Stalno se opozarja, da hranopreveč solimo ...
"Če pogledamo okus pov-prečnega Slovenca, uživapreslano hrano. Priporočiloglede soli je zmernost, od-svetujemo dosoljevanje obi-čajno pripravljene hrane.Že industrijsko pripravljenipolizdelki so preslani. Sol lahko v veliki meri nado-mestimo z uporabo začimb,zelišč, dišavnic po receptu-rah, individualnem okusu.Omejitve veljajo le v prime-ru, ko nekdo zaradi težav zželodcem, žolčem, druge di-ete, ne sme uporabljati os-trih začimb. Odsvetujem papretirano uporabo industrij-sko pripravljenih začimb-nih mešanic, v katerih sododani konzervansi, aditiviin pretirane količine soli."
Kakšna so priporočila gledemleka in mlečnih izdelkov? "So pomemben del prehra-ne, energijsko nas oskrbijos kalcijem, vitamini, beljako-vinami. Priporočamo pa iz-biro izdelkov iz posnetegamleka in samo posneto mle-ko. Posameznik se odloči,ali bo izbiral mleko z 0,5maščobe, ugodno za zdravjeje že, če izbere posneto mle-ko z 1,5 ali 1,6 maščobe. Pol-nomastno mleko je upravi-čeno samo za majhne otro-ke in za zdrave odrasle posa-meznike, ki ga popijejo vzelo majhnih količinah.Tudi domače kmečko mlekose lahko uporablja, je pa pri-poročljivo, da ga skuhamo,pustimo čez noč v hladilni-ku in potem uživamo posne-to. Smetano, ki je ostala, lah-ko uporabimo pri kuhi, po-membno je le, da je ne popi-jemo že hkrati z mlekom."
Pogosto pozabimo, da smožejni ..."Sodobni človek ima okvar-jen refleks žeje. Pogosto nasalarm za žejo spomni na hra-no in nekaj pojemo namestopopijemo, kar je še bolj naro-be. Na dan mora odrasel člo-vek popiti vsaj dva litra teko-čine. Če pijemo premalo, semoramo disciplinirati in ko-ličino popite vode, nesladka-nega čaja, mineralne vode,meriti. Za merico je lahkokozarec ali pollitrska plasten-ka. Pomembno je, da pijemoenakomerno čez cel dan, neda zvečer ugotovimo, da nis-mo popili dovolj in to želimonadoknaditi. Za nazaj piti sene da. Alkohola ne pijemo za žejo,na splošno je znano, da je
pretirano uživanje alkohol-nih pijač problematično. Čeže, sladkorni bolnik pri ko-silu lahko spije kozarec su-hega vina. Suho vino imanamreč povret sladkor."
Zakaj je koristno, da piše-mo prehranski dnevnik inseznam priljubljenih jedi?"Kadar imamo težave s težo,ko se učimo drugače jestizaradi neke na novo predpi-sane diete, nam lahko po-maga prehranski dnevnik.Malo bolj se ukvarjamo stem, kaj bomo jedli, malobolj načrtujemo. S tem seda tudi pogledati nazaj,kako nam gre, kaj nam jeuspelo spremeniti. Ponavadi se prehranskidnevnik uporablja, kadargre za svetovanje. Sami zasebe ga redkokdaj pišemo,čeprav je ravno tako korist-no. Že čisto praktično, veli-kokrat gospodinje ne vedo,kaj bi skuhale in če si malozapisujejo, kaj so že sku-hale, kaj so domači pohva-lili, je to že seznam priljub-ljenih jedi, ki lahko poma-ga. Tudi takrat, ko začne-mo jesti bolj zdravo in senam hrana zdi še enolična,
dolgočasna, lahko kak zapispomaga."
Svetujete tudi seznam zapomoč pri napadu lakote."Ni nujno, da je to nek popi-san listek, ampak je fino, dapri sebi vemo, da so to naprimer tri stvari, ki nambodo pomagale premostitinapad lakote. To so lahkozelo različne stvari, odvisnood posameznika. Nekdo bovzel pol jabolka, nekdo si boskuhal pravi čaj in bo to nekobred, nekomu bo zadosti,da poje bonbon brez slad-korja, lahko si gremo pre-prosto umit zobe, lahko se znečim razvedrimo ... Ni nuj-no, da je to neko poživilo, jepa preventiva pred napadomlakote, požrešnostjo, prenaj-edanjem, kar je žal prisotno.Redko kdo je, da se mu tonikoli ne zgodi. Preventivaje urejena prehrana, redna stremi do petimi obroki nadan, ki so enakomerno raz-porejeni in količinsko pravil-ni. Zajtrk naj ne bo najboljskromen, večerja naj vsebu-je tudi zelenjavo. S tem seizognemo, da bi bil čas povečerji vse do spanja polnnekih skušnjav."
"Kadar imamotežave s težo,ko se učimodrugače jestizaradi neke nanovo predpisane diete, nam lahko pomagaprehranskidnevnik. Malobolj se ukvarjamo stem, kaj bomojedli. S tem seda tudi pogledati nazaj, kakonam gre ...”
Ana Darja Kozina, dietetičarka, univ. dipl. inž. živilske tehnologije je predavala na temo Izbira živil zazdravo prehrano na Dnevu odprtih vrat Diabetičnega centra v Kranju. I Foto: Tina Dokl
Zelenjava je največji zaveznikDietetičarka Ana Darja Kozina iz Bolnišnice Golnik je predstavila novejša priporočila zdrave prehrane za sladkorne bolnike, ti nasveti pa pravzaprav veljajo za vse, ki se želijo zdravo prehranjevati. "Zajtrk naj ne bo najbolj skromen, večerja naj vsebuje tudi zelenjavo. S tem se izognemo, da bo čas po večerji vse do spanja poln nekih skušnjav," pove.
K
12 Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Zdravilišča
Bolečine v križu so ena naj-bolj razširjenih patološkihfenomenov sodobnega živ-ljenja. Težave s sklepi, s kri-žem in z vratom lahko pre-rastejo v bolezensko stanje,ki počasi, a vztrajno uničujevaše telo ter vas obremenju-je v vsakdanjem življenju. Naše telo je ustvarjeno zagibanje, kar zagotavljajozdrave kosti in krepko mi-šičje. S fizioterapijo in stro-kovno nego telesa krepimokondicijo, vzdržujemo karnajboljšo gibljivost, zagotav-ljamo vitalnost za čim boljkakovostno življenje in pre-prečujemo bolečine v skle-pih in mišicah.V našem zdravilišču se ževrsto let srečujemo s takšnitežavami. V novem Centruzdravja in dobrega počutjasmo za vas pripravili pose-ben paket storitev, ki bo pri-pomogel k boljšemu počut-ju in prijetni sprostitvi.
Paket poživimo telo:- 1x masaža celega telesa - 1x blatna obloga celega
telesa - skupinska fizioterapija
40 minut- pregled pri zdravniku
redna cena 86 EURakcijska cena 60EUR
Na voljo vam je še:- neomejena uporaba
bazena- tedenski animacijski
program
Babice in dedki POZOR! V času izvajanja terapij bonaš pedagoški tim poskrbelza animacijo in varnost vaših vnukov.
Težave s križem,vratom, sklepi? ... Pridite v oazo miru in zdravja na Debeli rtič.
Informacije in rezervacije: MLADINSKO ZDRAVILIŠČE IN LETOVIŠČE RDEČEGAKRIŽA SLOVENIJEJadranska cesta 73, 6280 Ankaran, Slovenija, tel: +386(0)5669 21 00, faks: +386 (0)5 669 22 23, i-net: www.zdravilisce-debelirtic.org, e-mail: [email protected]
AKCIJA do 25.04.2010 Akcija od 25.04 do 02.07.2010
PAKET ZA KONEC TEDNA 2x polpenzion že od 79 EUR na osebo že od 93 EUR na oseboBOOM! POČITNICE 3x polpenzion že od 107 EUR na osebo že od 113 EUR na osebo BOOM! POČITNICE 5x polpenzion že od 171 EUR na osebo že od 181 EUR na oseboZDRAVSTVENI PAKET ZA UPOKOJENCE, 5x polpenzion že od 169 EUR na osebo že od 177 EUR na osebo
POSEBEN POPUST: en otrok do 11. leta starosti biva v sobi z dvema odraslima BREZPLAČNO!, drugi otrok do dopolnjenega 11. leta 30% popust. Pohitite! Število sob je omejeno.
Vedite, da niste edini. Sko-raj 40 odstotkov žensk vSloveniji trpi za opisanimitežavami, od tega kar 33 od-stotkov žensk mlajših od 40let ter kar 50 odstotkovžensk starejših od 60 let.Pogostnost urinske inkonti-nence vedno bolj naraščatudi v času nosečnosti. Urinska inkontinenca je po-gosta in neprijetna nadloga,ki se pojavlja v vseh starost-nih obdobjih in pri obehspolih, vendar je kar dvakratpogostejša pri ženskah kotpri moških. Neverjetno,vendar kar 76 odstotkov lju-di urinsko inkontinencosprejme kot normalno sta-nje povezano s staranjem,vendar temu ni tako. Urin-ska inkontinenca je veči-noma ozdravljivo stanje, kiterja ustrezen strokovni pristop in ustrezno kombi-nacijo specializiranih stro-kovnih obravnav.
V Termah Dobrna so, v po-vezavi s strokovnjaki UKCLjubljana in Zdravstvene fakultete, prvi v Slovenijiorganizirali strokovno uspo-sabljanje, v katerem so fizio-terapevte usposobili za izva-janje strokovno izpopolnjenein uspešno zaokrožene celos-tne rehabilitacije zdravljenjaurinske inkontinence. Odprliso prvi Center za preventivoin zdravljenje urinske in-kontinence. Po najnovejših
metodah pomagajo uspešno lajšati in premagovati to teža-vo sodobnega časa.
Možnost uspešnegazdravljenja v Termah DobrnaPri preprečevanju in/alizdravljenju urinske inkonti-nence se v zadnjem času vsebolj uveljavlja vloga fiziotera-pije in priporočilo, da najbodo fizioterapevtske metodepri terapiji vedno prva izbira.Obstaja več načinov zdravlje-nja tovrstnih težav, vendarniso vsi enako primerni terenako učinkoviti pri vseh bol-nicah. Vedeti pa moramo, dakasneje, ko začnemo z zdrav-ljenjem, daljša in napornejšaje rehabilitacija.
Zaupajte nam ...Strokovni izsledki vse boljpoudarjajo, da ljudje še ved-no dajemo premalo pomena
mišicam medeničnega dna.Žal je stanje ozaveščenosti vSloveniji na tem področju,kot tudi na področju urin-ske inkontinence, še vednozanemarljivo, čeprav se s totežavo sooča mnogo ljudi, ajo velikokrat sprejmejo kotnormalno stanje, povezanos staranjem.
Ne počnite tega tudi Vi! V Termah Dobrna so na voljo pacientkam z opisani-mi težavami. Vsem bodo prisluhnili in zstrokovnostjo ter po naj-novejših metodah pomaga-li pozdraviti ali vsaj olajšati to nadlogo.
Več na www.terme-dobrna.si ali po telefonu 03/78 08 147 (med 7. in 14. uro)
Prvi center za preventivo inzdravljenje urinskeinkontinence Imate težave z nehotenim uhajanjem urina? Se srečujete s problemi, kot so uhajanje vode ob smejanju, kihanju, kašljanju ali dvigu bremena?Vas pestijo težave v smislu prepogostih občutkov potrebe po uriniranjuoziroma potrebe po urgentnem uriniranju ob poslušanju tekoče vode ali ob delu z mrzlo vodo?
PRVOMAJSKI PRAZNIKIplačate 4, bivate 5 nočiže od 184 € dalje5x polpenzion, dvoposteljna soba, prenovljeni hotel Park Gratis prvi otrok do 14. leta in drugi otrok do 12. leta starosti v sobi z dvema odraslima osebama.- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
ALL INCLUSIVEže od 167 € dalje3x all inclusive, dvoposteljna soba, prenovljeni hotel Park
Za rezervacije do 15. 04. 2010 priznamo dodatni 10% popust. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
POMLADANSKA EKSTAZAže od 118 € dalje3x polpenzion, dvoposteljna soba, prenovljeni hotel Park
www.terme-dobrna.si, e: [email protected], t: 03 78 08 110
Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Zdravilišča
13
NOVO v Grand Hotelu Primus **** Superior
Kavitacijski programiza oblikovanje postave
Več info tudi na www.TERME-PTUJ.si ali po tel. 02/749 4150.
V hotelu Zdravilišče Laškoostajajo zvesti bogati tradicijiin ponudbi na osnovi medi-cinskih programov in stori-tev za dobro počutje. Medi-cinska rehabilitacija sloni naklasični medicini, pri storit-vah za dobro počutje pa išče-jo osnovo v slovenski tradici-ji. Namenjena je ljudem, kiskrbijo za svoje zdravje in do-bro počutje, spoštujejo na-ravno in kulturno dediščinoin se radi razvajajo. S svojoponudbo tudi ozaveščajo inizobražujemo ljudi o pome-nu zdravega načina življenja.Čebelarstvo in pridelavamedu ima v Sloveniji bogatozgodovino in tradicijo. Slo-venija je edina članica EU,ki je svojo avtohtono čebelozaščitila. K vse večji uporabimedenih izdelkov so se pri-ključili tudi v hotelu Zdravi-lišče Laško in se odločili, dav ponudbo vtkejo celotnozgodbo: od vrta medovitihrastlin v parku, predstavitveokoliških čebelarjev in nji-hovih izdelkov, medu v pre-hrani do, nenazadnje, upo-rabe medu v terapijah. Vrt medovitih rastlin so sku-paj z Društvom čebelarjev inSTIK-om iz Laškega urediliv zdraviliškem parku. Neka-tere rastline so na gredo po-stavljene tako, da so dostop-ne tudi osebam na invalid-skih vozičkih. Zgodbo papripoveduje pridna in delov-
na kranjska sivka - sloven-ska čebela. Namenjenavsem. Predstavljena je tudi v Brailovi pisavi. V Laškem so med in mede-ne izdelke vključili tudi ma-saže, ovoje, kopeli, savnanjein prehrano.
Masaža z medomMasaža z medom je staro-davna ruska metoda, ki seizvaja z gnetenjem in rahli-mi udarci po masiranemmestu. Med deluje najprej na kožokot piling. Masažni gibi po-spešijo cirkulacijo, ogrejejotelo, nasičenost medu pa de-luje razstrupljajoče za telo.Med masažo se preko kože vmed izločijo različni toksininakopičeni v telesu. Zaradite lastnosti se medena ma-saža lahko uporablja tudikot pomoč pri odpravljanjucelulita. Masaža z medomočisti kožo, jo gladi, naredimehko in sijočo, ogreje insprosti mišice, ojača imun-ski sistem in deluje na raz-strupljanje telesa.
Medeni ovojiMedeni ovoji - ovoji v teko-čem zlatu, so nadaljevanjemasaže ali samostojni. Telose namaže s tekočim me-dom, ovije v folijo in pokrijez grelno blazino. Ovoji sonamenjeni ljudem s slaboprekrvljeno, občutljivo in
suho kožo. Med spodbujaobnavljanje celic. Počitek vmedenem ovoju pa hrani,mehča in vlaži kožo, ki po-stane mehka in svilnata.Medeni ovoji v kombinacijiz medeno masažo delujejopomirjujoče, izboljšajo po-čutje, ...
Medene kopeliZ rahlo kristalizirajočim me-dom, obogatenim z narav-nim olivnim oljem in žlicosoli, izvedejo rahlo masažocelega telesa. Po masaži na-daljujemo s kopeljo v termal-ni vodi, ki smo ji dodali med,skodelico mleka in nekaj kap-ljic jasmina. Koža bo mehkain sijoča, telo pa spočito in na-polnjeno z novo energijo.
Med v savniV savni so uvedli savnanje zmedenimi oblogami. Prijet-na toplota in rahla vlažnostokrepita blagodejno delova-nje medenih oblog na kožotelesa. Gostje si med nane-sejo na telo in obraz, ga vtre-jo v kožo in počivajo v savni.Po končanem savnanju medsperejo s telesa in koža po-stane mehka, voljna in sijo-ča. Izgubljeno tekočino na-domestijo z napitkom ter-malne vode in medu.
Med v prehraniMed so ljudje najprej upo-rabljali kot sladilo. Danes je
med v kuhinji vsestranskouporaben in v Zdraviliščuso pripravili ponudbo jedi -od predjedi do sladic z medom. Postrežejo tudi zmedeno limonado in pri-ljubljeno medico.
ApiterapijaCelotno ponudbo na osnovimedu pa bodo nadgradili sposvetovalnico za apiterapi-jo. To je dejavnost, ki naspouči, kako z medom indrugimi čebeljimi pridelkikrepimo, ohranjamo in pri-dobimo zdravje. Pri apitera-piji se uporablja med, pro-polis, matični mleček, cvet-ni prah, vosek in čebeljistrup.
Med v ponudbi hotela Zdravilišče Laško
Pripravite se na poletno sezono
"Kavitacija je postopek, ki se izva-
ja na določenem delu telesa, od-
visno od želja gosta. Kavitacijski
aparati predstavljajo neinvazivno,
nebolečo, varno in hitro alternati-
vo liposuciji in učinkovito antice-
lulitno terapijo ter omogočajo ob-
likovanje trebuha, stegen, bokov,
zadnjice, kolen in zgornjega dela
rok. Rezultati so pri večini vidni že
po prvem tretmaju, vsi nadaljnji
tretmaji pa še dodatno zmanjšajo
količino maščobnih celic na obde-
lanem delu telesa in s tem tudi
njegov obseg (tudi do 6 cm)."
Vabimo vas, da nas pokličete in pojasnili vam bomo vse podrobnosti
učinkovitega postopka in vam po želji rezervirali tudi termin.
empo življenja je vsehitrejši, ljudje komaj še najdejo čas zase,obenem pa se zaveda-jo, kako pomembna je
skrb za njihovo zdravje, počutje, zatelo. Ker je dandanes človekov naj-hujši sovražnik stres, se vse večljudi odloča za obisk zdravilišč vsajenkrat do dvakrat na leto, so patudi taki, ki poskušajo preživeti nata način čim več vikendov ali vsajkošček konca tedna.V Sloveniji je vse več želje po aktiv-nih počitnicah po eni strani, podrugi pa je tudi wellness popular-neješi iz dneva v dan. Ponudba jepestra. Ljudje se odločijo za teden-ske počitnice v zdravilišču, nalo-žijo v avto kolo, rolerje, vzamejo sseboj pohodne čevlje in ponudbowellnessa kombinirajo še s tistim,kar te ponujajo dodatno. Že kar
nekaj časa je, odkar določena zdra-vilišča kombinirajo zdraviliški program z lepotnim, sprostitve-nim in športnim programom. Ma-saže, finska in turška savna, infrasavna, bazen, včasih trim kabineti,ki so se do danes razvili že v pravefitness studie z osebnimi trenerjiin strokovnim osebjem, so postalinepogrešljiv del zdravilišč. Spre-hodi v naravi, ob morju, spadajo že med najbolj osnovne ponudbe.Današnji gost je vse bolj zahte-ven. Tudi v Sloveniji že najdemotako imenovane 'savna vasi', kjerso različne vrste in oblike savn, medtem ko so naši severni sosedjeturško in finsko savno, pa še kakš-no, ponujali v sklopu svoje turis-tične ponudbe že pred leti, danda-nes v njihovih turističnih krajih -
Aktivne počitnice in razvajanje telesaKaj je lepšega kot oddih ob koncu tedna v enem izmedzdraviliških centrov, kjer dneve lahko preživljaš aktivno, paobenem uživaš v kopanju, savnanju, si privoščiš popoldansko masažo ali pa se preprosto le razvajaš?
�14. stran
www.the
rman
a.si
V Laškem izvaja apiterapijo Franc Grošelj, dr. med., apiterapevt in akupunkturist. V posvetovalnici svetuje o preventivni uporabi čebeljih produktov in o lajšanjuslabokrvnosti, obolenja prebavil, vnetja kože, sluznic,ustne votline, grla, požiralnika, dihal, alergije ... Obo-lenja mišic, sklepov in hrbtenice obvladuje s protibole-činskimi metodami, kot so akupunktura, moxibustija, s čebeljim toksinom ... Uspehe na osnovi čebeljih proizvodov ima tudi pri pojavu nevroz, depresij, multipleskleroze, stresnih situacij.Vrnimo se h koreninam naše tradicije, prisluhnimo svojemu telesu in duši in zaživimo v harmoniji z naravov hotelu Zdravilišče Laško.
THE
RM
ANA
D.D
., Z
DR
AVIL
IŠK
A C
ES
TA 6
, LA
ŠK
O
T
14 Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Zdravilišča
Na wellness v Stubiške TopliceHotel Matija GubecHotel Matija Gubec v Stubiških Toplicahje hotel z dolgoletno tradicijo. Njegovi zu-nanji in notranji bazeni z blagodejno ter-malno vodo so prepoznavni znak hotela, kirazpolaga s kapaciteto 220 postelj.
Hotel ima sodobno opremljeno klima-tizirano kongresno dvorano, ki sprejme250 oseb in je deljiva na dve manjši dvo-rani, primerni za delo sto gostov. Ima tudimanjšo klimatizirano dvorano, ki sprejmenajveč 40 oseb, ter še dva prostora namen-jena sestankovanju za petnajst oseb. Obkongresnih dvoranah je na razpolago tudiaperativ bar.V hotelu je tudi a'la carte restavracija zbogato ponudbo domače in tuje kuhinje znekaj zasebnih prostorov in gala dvorano,ki sprejme 500 oseb.
Notranji bazeni... so odprti celo leto in so sestavljeni iz ve-likega pokritega in polodprtega bazena zraznimi "vodnimi atrakcijami" (hidro-masaže, vodni slapovi, vodni topovi, ...)Temperatura vode v bazenih je v razponuod 31-34 stopinj Celzija. Obratovalni časbazena je od 7. do 22. ure, ob petkih in so-botah pa od 7. do 24. ure. V sklopu notra-njih bazenov je tudi ordinacija fizikalnemedicine in kozmetični salon, ki so kopal-cem na razpolago s svojo široko ponudbofiziatrijskih storitev in raznih wellnes programov (saune, masaže, solariji, elek-troterapije, aroma-terapije, programi spro-stitev, ...)Kopalcem je v ceno vstopnice za kopanjena razpolago tudi breplačna uporaba dvo-rane za fitness kot tudi razni programirekreacij ob bazenih.
Bogastvo termalne vode
Termalna izvirna voda iz Stubakov je znanapo svojih zdravilnih lastnostih, ki pripo-morejo k zdravljenju raznih poškodb, vnetjumišic, revmatizma itn. Odlikuje se z visokotemperaturo (42-63 stopinj Celzija), ki jedokaz, da prihaja iz velikih globin. Visokatemperatura ter bogate kemijske sestavinedajejo vodi veliko zdravilnost. Termalnavoda Stubiških Toplic je na odličnem glasuravno zaradi svoje kakovosti, primerljive z bolj poznanimi v Karlovyh Varih.
Informacije in rezervacije: +385 49 282 501 www.hotel-mgubec.com
Restavracija Slamnati KrovoviRestavracija "Slamnati Krovovi" je zaščitniznak in nosilec gastro ponudbe Stubičkihtoplic. Ta avtentična zagorska "hiža" je sta-ra več kot 200 let in se nahaja v samemcentru Stubičkih toplic, kjer stoji in vabi ssvojim izvirnim izgledom.Restavracija je odprta vsak dan od 11 do23. ure. Notranjost restavracije je deljenana sva dela, na "staro hižo", pokrito s slamoter okrašeno z raznimi starovaškimi pred-meti, ter na "novo hižo", ki je prav tako v va-škem stilu primerna za organiziranje raznihdruženj in prireditev. Pred restavracijo senahaja velika odprta letna terasa s staro pre-šo in rustikalnimi lesenimi stoli.Pridite v "Slamarico", vrnite se v staro "ba-kino" kuhinjo in se pogostite z pravimiokusi hrvaškega Zagorja.
Informacije in rezervacije:+385 49 282 569
še posebej tistih, kjer imajomočan zimski (smučarski)turizem, poleti pa prevladu-jejo pohodništvo, kolesarje-nje in gorsko kolesarjenje,gradijo že kar posebne cen-tre, v katerih se ljudje lahkoodločajo med različnimisavnami, počivajo v barvi-tem, a mirnem okolju, spro-ščajo duha in telo.
Dodaten in zabavni del po-nudbe zdravilišč predstavlja-jo poleg športnih programov(kolesarjenje, pohodništvo,tenis, fitnes, aerobika, orga-nizirana skupinska vadbapod budnim očesom in-štruktorja oziroma strokov-nega osebja in podobno)tudi prijetna okolica z ureje-nimi igrali za najmlajše,organizacija različnih dnev-nih izletov, dobri animator-ji, ki skrbijo za prijetno po-
čutje gostov. Tako si lahko vsklopu aktivnih ali manj ak-tivnih počitnic privoščitecelo polet z balonom, rafta-nje, ogled okoliških zname-nitosti, se spoznate z doma-čo obrtjo kraja, okušate kuli-narične dobrote, ugotovite,čemu je grajski vitez preva-ral svojo gospo in degustira-te v stari kleti priznana do-mača vina. Tako pri nas kot na hrvaškiobali razvijajo koncept aktiv-
nih počitnic, pa tudi zdravi-liški turizem jim ni neznan-ka. Ponudbe so različne, bli-žina obale in blago podneb-je privabijo tako ljudi željneboljšega zdravja, sprostitve,kot tudi le počitnikarje, kizdružijo kampiranje z obis-kom savne, plavanjem vmorju in poležavanjem naplaži. Tudi na obali postajazdraviliški turizem vse boljzanimiv. Pa tudi razdaljeniso več tisto, kar so bile ne-koč, saj ste v dobri uri in polna slovenski obali, dveh pana Hrvaški.Nastanjeni ste lahko v hotelu,kompleksu, ki je del zdraviliš-ča, lahko v zasebnih sobah,apartmajih, a koristite večino(če ne vseh) storitev - tako kotbi bili hotelski gost. Opazno se je spremenilobratovalni čas, saj je v po-nudbi vse več nočnega kopa-nja in savnanja, kjer je zakonec tedna včasih savnaodprta tudi do desete urezvečer. Poleg klasičnih ma-saž si lahko privoščite šekakšno posebno, pa tudisprostitvene kopeli ostajajomodne. Med ženskami, kiugotavljajo, da dnevno re-kreiranje, kot sta tek, vadba,aerobika in hoja, lahko napočitnicah nadgradijo z do-datno in lepotno nego tele-sa, so zelo priljubljeni anti-celulitni tretmaji in tednihujšanja pod nadzoromstrokovnega očesa.
Določeni tedenski programiponudb so izdelani do urenatančno. Zanimive so tudipaketne ponudbe, kjer je vkončno ceno vključen še kak-šen 'sladkorček'. Zaljubljen-ce v sobi s francoskim ležiš-čem pričaka morda košaricajagod s čokoladnim prelivomali šampanjec, pojavlja pa setudi oblika VIP-ponudb.Vodna postelja, šampanjec,jacuzzie, prijetno zasebnovzdušje. Vedno najdemo tudi naj-ugodnejše - danes jim reče-mo kar 'last minute ' ponud-be, vse več pa je novih, spro-stitvenih programov, ki kom-binirajo različne tretmaje,
popularni so tudi 'vikendpaketi', pri katerih se največ-krat odločajo ljudje za savna-nje, kopanje, uživanje v nara-vi in kolesarjenje. Današnjigost se namreč vse več odlo-ča za tridnevne počitnice.Wellnes postaja del našegavsakdana, pohodništvo ostajapriljubljeno med ljudmi, kizdružujejo prijetnost zdravi-lišča z aktivnostjo, kolesarje-nje pa pohodništvu glede nazmožnosti (urejene) ponud-be nekega kraja tesno sledi.V določenih predelih Slove-nije - naj gre za bližino mor-ja ali goric, pa postaja celoprvi med športnimi aktiv-nostmi.
�13. stran
HTP Matija Gubec d.d., Viktora Šipeka 31, Stubičke Toplice, Hrvaška, e-pošta: [email protected]
Suzana P. Kovačič
orenjska podru-žnica Združenjamultiple sklero-ze je imela mar-ca pri Avseniku
v Begunjah redni letni občnizbor. Kot je povedala pred-sednica podružnice CvetkaKoman, se je lanski Tedenmultiple skleroze, ki so gaorganizirali v maju, izkazal zakoristnega: "Na stojnicah, kismo ju postavili v nakupoval-nem centru v Mercatorju naPrimskovem, so ljudje velikospraševali o tej bolezni, pri-družili so se nam tudi novičlani." Trenutno je v Gorenj-ski podružnici 212 članov, odtega 142 žensk in 70 moških."Tudi letos konec maja bomopripravili Teden multipleskleroze, poleg Kranja bomonajverjetneje pripravili pred-stavitev še v Škofji Loki in naJesenicah. Letošnji programpodružnice je tudi sicer podo-ben lanskemu, v programu
so izlet, piknik, vesela sreča-nja, obiski poverjenikov,športne dejavnosti ter tekmo-vanja ... Letošnja novost je za-radi velikega zanimanja tarok,interesenti naj mi svojo ude-ležbo sporočijo. Zaradi po-manjkanja denarja žal do na-daljnjega odpade organiziranoplavanje v Zdravstvenemdomu Kranj. Recesijo smo ču-tili in jo žal še vedno," je pov-zela Komanova. Leta 2009 je Gorenjska pod-ružnica na športnih tekmova-njih (plavanje, šah, balinanje,športni ribolov ...) doseglaosmo mesto med šestnajsti-mi podružnicami, najuspeš-nejši športnik Gorenjske pod-ružnice je bil Boštjan Moži-na, ki je v skupnem seštevkuvseh športnikov v Združenjudosegel četrto mesto in le toč-ka mu je zmanjkala do stop-ničke.Predavanje za udeležence ob-čnega zbora je imela fiziote-rapevtka Ida Jagrič. "Bolnik zmultiplo sklerozo pogosto
misli, da ima premalo energi-je že za vsakdanja opravila inda bi ga kakršnakoli telesnavadba izčrpala. Učinek je rav-no nasproten, samo pravilnoobliko vadbe zase je treba po-iskati. Pomembni sta vzdrž-ljivost in volja, vaje morajobiti postopne. Cilj vadbe jeohranjati in izboljšati svoje te-lesne funkcije. Vadba v vodije na primer primerna za vsa-kogar, med drugim onemo-goča izvajanje hitrih, sunko-vitih gibov, kar preprečuje po-škodbe sklepov," je povedalaIda Jagrič.
Prim. mag. Viktor Švigelj, dr.med., je povedal nekaj o no-vostih na področju pravic bol-nikov z multiplo sklerozo iznaslova invalidnosti. Velikobolnikov z multiplo sklerozose sooča z utrudljivostjo, ki jožal v Sloveniji še vedno neznamo ovrednotiti. 57-letniBoštjan Meglič, bolnik zmultiplo sklerozo, je svojeskrbi strnil v vprašanju: "Lekako naj živim s 187 evri in-validskega nadomestila namesec?" Socialna delavkaŠpela Selan je povedala, da sepravice iz naslova zdravstve-
nega zavarovanja hitro krči-jo, kljub temu da se deklari-ramo kot socialna država. Indodala: "Naš pomemben ciljje, da predvsem mlajšimodraslim osebam z multiplosklerozo, ki živijo še doma,zagotovimo primerno name-stitev; trenutne nastanitve vobstoječih domovih za starej-še niso najbolj ustrezne. Žejeseni 2009 smo začeli z ak-tivnostmi za pridobitev domaali za samostojno enoto vdomu starejših občanov.Majhna možnost se kaže vMozirju."
Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Aktualno
15
G
Utrudljivost se še ne vrednoti
Kar stoje bi zaspal
Gorenjska podružnica Združenja multiple skleroze združuje 212 članov. Nedavno redno letno srečanje so obogatili s predavanjem zdravnika, fizioterapevtke ...
Cvetka Koman Ida Jagrič Boštjan Možina
Gorenjska podružnica začlane prireja vesela srečanjavsak prvi četrtek v mesecu v Domu upokojencev v Kranju od16.30 do 18.30.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
Suzana P. Kovačič
Motnje spanja prizadenejodo tretjino ljudi. Najpogostej-še so nespečnosti (insomni-je), za katerimi trpi več kot 20odstotkov celotne populacije,sledijo motnje dihanja medspanjem (deset odstotkov celo-tne populacije), do deset od-stotkov starejše populacije paima tudi sindrom nemirnihnog in periodičnih gibov udovv spanju. Nezdravljene motnjespanja, ki povzročajo neob-vladljivo prekomerno dnevnozaspanost, imajo lahko hudeposledice. Porušenje našeganaravnega ravnovesja medbudnostjo in spanjem je po-gost vzrok za utrujenost, za-spanost, raztresenost, glavobolin vrtoglavico. Motnje spanjaso povezane tudi s telesno od-pornostjo, povišanim krvnimtlakom, srčno in možganskokapjo, vrtoglavico in padci.Dolgotrajne nezdravljene mot-nje spanja, kot je motnja diha-nja med spanjem, lahko vodijo
tudi v razvoj sladkorne bolezni,cerebro-vaskularnih bolezni inso lahko vzrok nenadne smrtimed spanjem. "V Sloveniji epi-demioloških študij motenjspanja nimamo. Glede na na-potitve bolnikov v Ambulantoza motnje spanja in glede naštevilo napisanih receptov pavemo, da so te težave zelo po-goste. V specialistično obra-vnavo bolnike dobimo pozno,ko so ponavadi že prisotnehude posledice," je povedaladoc. dr. Leja Dolenc Grošelj,dr. med., vodja Ambulante zamotnje spanja na Inštitutu zaklinično nevrofiziologijo vUKC Ljubljana.Najpogostejša motnja, ki jo
obravnavajo osebni izbranizdravniki, je nespečnost. "Ciljiobravnave motenj spanja naosnovni ravni naj bi bili prepo-znati motnje spanja kot vzrokutrujenosti čez dan, izključitisekundarne motnje izčrpano-sti pred specialističnimi pre-gledi in preprečiti zdravstvenoogroženost bolnikov," je pou-
darila asist. mag. Nena Kopča-var Guček, dr. med., s Katedreza družinsko medicino Medi-cinske fakultete v Ljubljani. NarkolepsijaNarkolepsija je sicer redka bo-lezen motenj spanja, a je kljubznačilnim simptomom šezmeraj redko in prepozno dia-gnosticirana. Od prvega simp-toma do ustreznega zdravlje-nja pogosto preteče tudi pet letali več. Prvi simptom narkolep-sije je običajno prekomernadnevna zaspanost. Pojavi selahko kadarkoli v življenju, naj-pogosteje pa med 15. in 30. le-tom. Ker se velikokrat bolnikovz narkolepsijo dlje časa ne pre-pozna, so pogosto ocenjeni kotleni, nezainteresirani, celo kotpsihiatrični bolniki. Narkolep-sija prizadene 50 na 100 tisočprebivalcev, v Sloveniji pa ima-mo le nekaj čez 40 prepozna-nih narkoleptikov. Le s pomoč-jo ustreznega zdravljenja lahkobolniki znova zaživijo zado-voljno življenje, saj je bolezendoživljenjska. Bolniki samipa si lahko pomagajo z načr-tovanim kratkim spanjemčez dan.Četrtina vseh povzročenihprometnih nesreč je posledi-ca zaspanosti za volanom. "Vpripravi je nov pravilnik zavoznike, v njem bodo upošte-vani tudi bolniki z narkolepsi-jo, ki nezdravljeni niso pri-merni za voznike, zato potre-bujejo nadaljnjo obravnavo.Pri redno vodenih in zdravlje-nih bolnikih se bo individual-no odločalo o sposobnostivožnje," je še povedala doc. dr.Leja Dolenc Grošelj.
Koronarno društvo Gorenjskevabi na predavanje na temoMotnje dihanja v spanju v sredo, 21. aprila, ob 18. uri v Dom krajanov na Primskovemv Kranju. Predavala bo dr. med.Jasmina Gabrijelčič, specialistkainternistka. Vstop je prost.
16 Zdravje&lepota, torek, 13. aprila 2010
Gorenjci in zdravje
"Preslabo skrbim za svoje zdravje. Ne vzamem si časa za rekreacijo, masažo ali kaj podobnega. Premalosi vzamem dopusta, vse prevečkrat nezdravo jem, čeprav sem v zadnjem letu ukinil večerne obroke, karje kar pomemben prispevek k temu, da sem lani v samo treh mesecih izgubil dvaindvajset kilogramov."
Toni Mežan, čarodej, blejski fijakar, občinski svetnik
Lekarniške enote: Bled Zlatorog,
Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas,
Jesenice, Kranj, KranjskaGora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II,
Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica,
Stražišče, Šenčur, ŠkofjaLoka, Tržič, Železniki,
Žiri, Žirovnica
Farmakoinformativnaslužba
Galenski laboratorij
Kontrolno analizni laboratorij
Zima je odšla in spet smo začeli uživati v toplihpomladnih dnevih. Sončnih dni je vedno več inže lovimo sončne žarke, ki nas napolnjujejo zenergijo, spodbujajo pozitivno razpoloženje,nas krepijo in oživljajo, so prijetni, vendar po-stajajo zaradi onesnaženosti okolja vse bolj ne-varni za naše zdravje. Škodljive učinke povzro-čajo ultravijolični žarki, ki so posebej nevarniza dojenčke in malčke. Koža je otrokov največ-ji organ. Varuje ga pred škodljivimi vplivi oko-lja, hkrati pa z njeno pomočjo zaznava svojookolico. Koža dojenčka in majhnega otroka sešele razvija. Je občutljiva in potrebuje posebnoskrbno nego.
KATERE SO POSEBNOSTI OTROKOVE KOŽE?
■ Je znatno tanjša od kože odraslih, vsebujeveč vode in manj maščob;
■ Je zelo propustna in še bolj občutljiva naškodljive vplive okolja, povzročitelje bolezniin izsušitev;
■ Nima še zgrajenega zaščitnega kislinskegaplašča, zato je bolj izpostavljena bakterij-skim in glivičnim okužbam;
■ Posebno nego potrebuje koža otroške ritke,saj je stalno izpostavljena škodljivemu delo-vanju vlage, urina, in blata.
KAKŠNI NAJ BODO IZDELKI ZA NEGOOTROŠKE KOŽE?
Uporabljajte čim bolj blage izdelke iz naravnihsurovin. Barvil, dišav in konzervansov naj vse-bujejo čim manj, saj so to najpogostejši pov-zročitelji neželenih reakcij. Mila, kopeli, lotioniin šamponi morajo imeti nevtralen pH, da čimbolj ohranijo naravni zaščitni plašč kože.
Na otroški koži se ob prvi izpostavljenosti son-cu in toploti lahko pojavijo različni izpuščaji, kiso pogosto nenevarni in so posledica pregret-ja, znojenja ali drgnjenja odkrite kože. Stranski,neugodni učinek sončenja je tudi pregretje sposledično povišano telesno temperaturo inzapleti, npr. dehidracijo. Najhujši zaplet je son-čarica. O škodljivosti pretiranega sončenja jebilo že veliko povedanega, a se še vedno do-gaja, da na nasvete pozabimo, ne samo pri nassamih, pač pa tudi pri naših najmlajših.
Tu je nekaj priporočil za preventivno ravnanjein zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja zanaše najmlajše:■ dojenčkov nikoli ne izpostavljajmo nepo-
srednemu soncu,■ izogibajmo se sprehodov v vročini, poleti
med 10. in 17. uro,■ tudi na sprehodu v vozičku poskrbimo,
da bo dojenček v senci,
■ otroka primerno oblečemo v zračna, ohlapna oblačila, na glavi naj ima pokrivalo,ki nudi dovolj sence za oči in ušesa.
■ do 6. meseca se pripravki za sončenje ne uporabljajo, saj otrok v tej starosti nesmemo izpostavljati soncu, kasneje seuporabljajo pripravki, ki so deklarirani za uporabo pri otrocih in imajo najvišje zaščitne faktorje.
■ poskrbimo, da dojenček zaužije dovolj tekočine,
■ na izletih bodite pozorni, saj so UV žarki,zaradi odboja, še posebej močni v hribih inob vodah.
V Gorenjskih lekarnah pa lahko povprašatepo kozmetičnih izdelkih za nego otroškekože, sicer pa vzemimo le zdravo in prijetnostran zgodbe o soncu !
Romana Rakovec, mag. farm.
Sonce in otroška koža Pišite nam v rubriko ”Farmacevtov nasvet”
ww
w.g
oren
jske
-leka
rne.
si
Suzana P. Kovačič
deči noski klovnizdravniki so seodločili, da bodoobiskali tudi vseotroke s posebni-
mi potrebami v Sloveniji - vnjihovih šolah, igralnicah vvrtcih ter v centrih za uspo-sabljanje, delo in varstvo. Vzačetku aprila so se obiskasestre Marjetke, dr. Doda,dr. Ugačena in dr. Sfrčklja-ne razveselili v Osnovni šoliHelene Puhar v Kranju. Vteh dneh bodo potrkali še navrata Doma Matevža Langu-sa v Radovljici, prišla bostadr. Ugačen in dr. Zen, ter navrata Osnovne šole Jela Ja-nežiča v Škofji Loki, obiska-la jih bosta dr. Zen in dr.
Anastazija. Ponekod bodoobiskali tudi odrasle s po-sebnimi potrebami, v var-stveno delovnih centrih instanovanjskih enotah. Takobodo vsaki turneji, ki jihimajo dvakrat na leto, dodališe deset posebnih obiskov. Rdeči noski pravijo, da so žedo nosov v spomladanskiturneji. Prvi del obiskov soopravili v mesecu marcu, koso kot vsako leto, že šestičzapored, obiskali tudi vseotroške oddelke po tistihbolnišnicah v Sloveniji, kjernimajo rednega programa.Z aprilom bodo začeli me-sečno obiskovati tudi otrokev Splošni bolnišnici Jeseni-ce. Šaljive vizite opravljadvanajst klovnov zdravni-kov.
Rdeči noski že do nosu na turnejiPrva turneja Rdečih noskov po ustanovah za osebe s posebnimi potrebami.Njihovega obiska so se že razveselili v Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju.
R
Rdeči noski so obiskali učenke in učence OŠ Helene Puhar v Kranju. I Foto: Tina Dokl
Z aprilombodo začelimesečno obiskovati tudi otroke v Splošni bolnišnici Jesenice.
17GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Ljubljana - Potem ko je slo-venska vlada v preteklihdneh predstavila zakonskepredloge za reforme (zdrav-stveno in pokojninsko) terspremembe na trgu dela (pridelovnih razmerjih, urejanjutrga dela in malem delu), seje na vseh straneh še pred za-četkom napovedanega soci-alnega dialoga dvignil val na-sprotovanj. Če je pri zdrav-stveni reformi nekdanjemuministru za zdravje Borut
Miklavčič še uspelo izpeljativrsto usklajevanj, pogajanj iniskanj kompromisov in je pritem skoraj dobesedno izgo-rel, čaka novega ministra Do-rjana Marušiča zaključek pri-prave reforme, ki se pa uteg-ne zaplesti, če bo novi mini-ster z novimi idejami in pri-stopi kaj močneje 'pomešalštrene'. Zagotovo pa bo nasprejetje zdravstvene refor-me vplival tudi nastali po-
ložaj v zdravstveni blagajni,kjer grozi, da bo letos nastalprimanjkljaj od petdeset dosto milijonov evrov, obeti zaleto 2011 pa so še bolj črni.Predlogi o krčenju pravic inzmanjšanju bolniških nado-mestil so vse pogostejši.
Sindikati grozijo
Po dogodkih v preteklemtednu pa veliko slabše kaže spreostalima dvema reforma-ma - pokojninsko in reformotrga dela. Vse bolj očitno je,
da je dogovor vlade s sindika-ti o tem, da bodo po koreni-tem popravku minimalneplače razumeli tudi nujnopotrebne strukturne spre-membe pri pokojninah in natrgu dela, pozabljen. Še predpetkovo sejo Ekonomsko so-cialnega sveta (ESS) so se na-mreč vse sindikalne centrale"vkopale" proti vsem najpo-membnejšim vladnim pred-logom. Že v torek so se sesta-
la vodstva sindikalnih centralKS 90, Neodvisnost, Alter-nativa, Solidarnost in Per-gam, ki so za danes napove-dali protestno konferenco,pridružila pa se jim bo men-da tudi Konfederacija sindi-katov javnega sektorja, v sre-do pa je bila tudi izrednakonferenca Zveze svobodnihsindikatov Slovenije (ZSSS).Iz izjav predsednika ZSSSDušana Semoliča in pred-sednika sindikata PergamDušana Rebolja kaže, da sovsi našteti praktično enotni,da nikakor ne bodo sprejelipodaljševanja starostne mejeza upokojitev na 65 ozirom63 let, in vztrajajo pri tem, damora biti pogoj za upokojitevštirideset oziroma 38 let (zaženske) delovne dobe. Od-ločno so tudi proti predlaga-nim spremembam na trgudela: lažjemu odpuščanju,skrajševanju odpovednih ro-kov in zniževanju odpravnin,pri čemer napovedujejo, dabodo vsako od omenjenih za-konskih sprememb onemo-gočili z zakonodajnim refe-rendumom, če jih bo vladaskušala izigrati, pa s vseslo-vensko splošno stavko inprotesti na ulici. V takih raz-merah se na seji ESS v petekseveda ni bilo mogoče ni-česar dogovoriti, in kot je de-jal minister za delo, družinoin socialne zadeve Ivan Sve-tlik, je dosežek že to, da bododelo nadaljevali v delovnihskupinah in čez 14 dni bodona ESS ugotovili, ali je mo-žen napredek.
Potrpljenja obrtnikovzmanjkuje
Za delodajalsko stran v tri-partitnem socialnem dialoguje mogoče reči, da se vanjvključujejo, kljub ostrim kri-tikam, bolj konstruktivno.Na tej strani smo že poročalio tem, da so se na Združenjudelodajalcev Slovenije(ZDS), Gospodarski zborniciSlovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Sloveni-je (OZS) na razprave o re-formnih zakonodajnih pred-logih s strokovnimi analiza-mi temeljito pripravili. Skrb-no so ocenili spremembe inposledice, ki jih prinašajo,ter pripravili predloge dopol-nitev, ki jih kot delodajalcizahtevajo. Kot pa je dejal ge-neralni sekretar ZDS JožeSmole, dogovor o ponovnemusklajevanju na ESS čez 14dni vzbuja upanje, da sebodo le poskušale najti zavse sprejemljive rešitve. Po-trpljenje pa mineva, kot jepokazala torkova seja upra-vnega odbora OZS, obrtnikein male podjetnike, ki premi-era niso dočakali na dnevnihdelodajalcev niti niso dobilinikakršnega odgovora nasvoje pismo. Zato bodo svojodnos do vlade zaostrili. Šte-fan Pavljinek, predsednikomenjenega odbora, opoza-rja, da so nujni takojšnjiukrepi, ki bodo preprečili po-glabljanje krize v obrtništvuin malem podjetništvu, nuj-na je omejitev plačilne nedis-cipline in sprememba zako-nodaje o izvršbi.
Socialni dialog bo težakVse bolj se kaže, da bo socialni dialog na hudi preizkušnji. Delodajalci predloge sprememb argumentirano kritizirajo, sindikati pa zavračajo in grozijo z referendumi, splošno stavko in ulico.
Štefan Žargi
Kranj - Leto 2009 je bilo zaSavo, d. d., in za družbe Po-slovne skupine Sava zaradigospodarske krize izjemnozahtevno. V tem izrazitoneugodnemu okolju sodružbe Poslovne skupineSava izkazale visoko sposo-bnost obvladovanja težkihgospodarskih razmer invplive krize premostile zučinkovitim izvajanjemprotikriznih aktivnosti terrazvojnih ukrepov. Poslov-no skupino Sava je konecleta 2009 sestavljalo 31družb, in sicer obvladujočadružba Sava, d.d., 28 odvis-nih družb - hčera in vnu-kinj ter dve družbi s skup-nim obvladovanjem.
V letu 2009 so družbe Po-slovne skupine Sava dosegle172,9 milijona evrov prihod-kov od prodaje, kar je za 25odstotkov nižje od doseže-nih v preteklem letu ter za22 odstotkov nižje od načrto-vanih. Družbe dejavnostiGumarstvo so se soočale ssplošnim močnim upadompovpraševanja v tej panogi.Dosegle so 21-odstotno zni-žanje prodaje v primerjavi spreteklim letom, v družbahdejavnosti Nepremičnine sobili vsi pomembnejši inve-sticijski projekti v primer-nem trenutku zaključeni intudi prodani, zato je bil upadprodajnih prihodkov le 12-odstoten, družbe dejavnostiTurizem so v primerjavi spreteklim letom dosegle za
devet odstotkov nižjo proda-jo, v pretežni meri zaradiupada tujih gostov na Bledu.Savine turistične družbe vseverovzhodni Sloveniji paso doživele mnogo manjšiupad prodaje (le od dva inpet odstotkov), kar je v danihgospodarskih razmerah zelolep uspeh. Poslovni odhodkiv Poslovni skupini Sava soznašali 173,1 milijona evrovin so v primerjavi s prete-klim letom nižji za 29 od-stotkov, kar je za štiri odstot-ne točke več, kot je upadlaprodaja. Njihovo znižanje jeposledica uspešno izvedene-ga prilagajanja vseh vrststroškov spremenjenemuobsegu poslovanja.
Družbe Poslovne skupineSava so dosegle čisti dobiček
v višini 23,4 milijona evrov,medtem ko je v letu 2008dosežen čisti dobiček znašal1,9 milijona evrov. Načrt či-stega dobička je bil realizi-ran 60-odstotno, odstopanjaod načrtovanih vrednosti paso zlasti posledica slabitvesredstev v višini 35 milijonovevrov ter odstopanj od načr-tovanih rezultatov v odvis-nih in pridruženih družbah.Če nenačrtovanih slabitevsredstev (pretežno AbankaVipa, d. d., in druge finanč-ne naložbe) ne bi bilo trebaizvesti, bi Poslovna skupinaSava načrt dobička preseglain dosegla 58,4 milijona ev-rov čistega dobička. Večji deldobička Poslovne skupineSava je kljub kriznim raz-meram ustvarila dejavnostNaložbene finance, z dobič-kom pa sta poslovali tudiobe največji dejavnosti, Gu-marstvo in Turizem. Družbedejavnosti Gumarstva soustvarile 1,1 milijona evrov,družbe dejavnosti Turizempa 0,2 milijona evrov čistegadobička.
Dobiček načele slabitveKljub zaostrenim gospodarskim razmeram v Savi poslovanje Poslovne skupine Sava v letu 2009 ocenjujejo kot uspešno.
Cveto Zaplotnik
Maribor - Pošta Slovenijeima v svojem voznem parkuveč kot tisoč avtomobilov intisoč petsto dvokoles, ki jihpoganjajo motorji z notra-njim izgorevanjem. Kerpredstavljajo tovrstna vozilaprecejšnjo obremenitev zaokolje, so začeli uvajati t. i.zeleni vozni park. Po testira-nju v lanskem letu so predkratkim kupili tri lahka do-stavna vozila na električni po-gon Piaggio Porter za dosta-vo hitre pošte in paketnih po-šiljk v mestnih središčih Ce-lja, Kopra in Ljubljane, načr-tujejo pa še nakup 37 kolesna električni pogon. Dostav-no vozilo lahko prevaža v trikubične metre velikem pros-
toru 460 kilogramov tovora,poganja pa ga električni mo-tor z močjo enajst kilovatov.Z enim polnjenjem akumu-latorja, ki traja osem ur, lah-ko v urbanih naseljih prevozido devetdeset kilometrov dol-go pot in doseže pri tem hi-trost do šestdeset kilometrovna uro. "Z uvajanjem zelene-ga voznega parka se vključu-jemo v splošna ekološka pri-zadevanja družbe, hkrati paizpolnjujemo zavezo, ki smojo dali s sodelovanjem v Po-stEurop, da bomo do leta2020 v primerjavi z letom2008 za dvajset odstotkovzmanjšali količino ogljikovihizpustov," je ob začetku upo-rabe prvih električnih vozildejal Aleš Hauc, generalnidirektor Pošte Slovenije.
Pošta uvaja vozila na električni pogon
Ljubljana
V sredo in v četrtek sejem Kapital
Jutri, v sredo, in v četrtek bo na Gospodarskem razstaviščuv Ljubljani tradicionalni, že šestnajsti finančni sejem Kapi-tal, ki velja za največjo finančno prireditev v Sloveniji. Nasejmu - organizira ga Založba Kapital - bo sodelovalo osem-deset ponudnikov finančnih storitev, med njimi bo tudiGBD - Gorenjska borzno posredniška družba, ki bo predsta-vila celovito rešitev za samostojno trgovanje na domačih intujih borzah, načrtovanje osebnih financ in dolgoročno var-čevanje. Po izboru novinarjev in urednikov bodo razglasilinaj finančnika, naj direktorja in naj podjetje, Slovenski pod-jetniški sklad pa bo na dnevu odprtih vrat predstavil garan-cije sklada za bančna posojila s subvencionirano obrestnomero, subvencije za zagon podjetij in spodbude lastniškegakapitala. Na šestih okroglih mizah bodo strokovnjaki govo-rili o prihodnosti slovenskega finančnega trga, potopu alirazcvetu nepremičninskega trga, možnostih za donosne na-ložbe v vzajemne sklade in o zaščiti malih delničarjev, polegpogovorov pa bo še več predavanj o naložbenih priložnostihin novostih na finančnem trgu. C. Z.
Kranj
V Krki predlagajo 1,1 evra dividende
Novomeška Krka je ob koncu lanskega leta imela 161,7 mili-jona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in nad-zornega sveta naj bi ga 37,1 milijona evrov namenili za divi-dende, za rezerve 62,3 milijona evrov, enak znesek pa naj biprenesli v letošnje leto. Če bodo na skupščini 17. junija so-glašali s takšnim predlogom, bodo delničarji prejeli 1,1 evrabruto dividende na delnico, kar pomeni v primerjavi z lan-sko dividendo 4,8-odstotno povečanje. C. Z.
Kranjska Gora
Sreča za avstrijskega upokojenca
Petinšestdesetletni upokojenec z avstrijske Koroške je v ne-deljo imel v igralniško zabaviščnem centru Korona v Kranj-ski Gori veliko srečo, saj si je na klasičnem igralnem avto-matu priigral kar 53.484 evrov. Dobitka se je zelo razveselil,še posebej zato, ker se mu je pred dvema mesecema le zalas izmuznil visok dobitek. C. Z.
Prva tri dostavna vozila na električni pogon
0
100000
200000
300000
400000
500000
600000
700000
800000
900000
9002500289910991
zavarovanci - plačniki prispevkov upokojenci
Število plačnikov prispevkov inštevilo upokojencev
18 KMETIJSTVO, KAŽIPOT [email protected] GLAS
torek, 13. aprila 2010
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Srečanje vodnikov in mentorjev MDO GorenjskeVodniški odbor MDO Gorenjske vabi v nedeljo na srečanjevodnikov in mentorjev MDO Gorenjske. Letos boste skupajobiskali Pokljuško sotesko. Prijave in informacije na [email protected] ali tel. 040/627-808.
Okolju prijazne mobilnostiKranj - Turistično društvo Kranj in društvo Živomodro, zdru-ženje za dobrobit okolja v petek med 12. in 15. uro na Glav-nem trgu pri vodnjaku v okviru projekta Dan Zemlje in zele-ne energije vabita na promocijo okolju prijazne mobilnosti,kjer se bodo obiskovalci lahko popeljali z električnimi kolesi.
Govorica življenjaZgornje Bitnje - Bralci bralnega krožka Sorško polje se bodo oživljenjskih spoznanjih pogovarjali z avtorjem knjige GovoricaŽivljenja Benjaminom Žnidaršičem. Pridružite se jim lahko ju-tri ob 20. uri v gostilni Strahinc v Zgornjih Bitnjah pri Kranju.
Plesni turnirKranj - Plesni klub Mirandance vabi v soboto v športno dvo-rano Ekonomske gimnazije Kranj na kvalifikacijski in ratingturnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Turnir sebo začel ob 14. uri.
PRIREDITVE
V knjižnicah za otrokeJesenice - Jutri bo ustvarjalna delavnica Papirnati škrat ob 17.uri, v četrtek bo ura pravljic ob 17. uri, v petek bo Brihtinapravljična dežela ob 10. uri, angleške urice od 16. ure dalje.
Slovenski Javornik - Danes se bo ustvarjalna delavnica zače-la ob 16. uri.
Škofja Loka - Pravljici Kako je nastala mavrica lahko otrociprisluhnejo danes ob 17.30.
Železniki - V knjižnici bo jutri ob 17. uri na sporedu pravljicaZajec in jež.
Trata - Delavnica za spretne prste Pomlad prihaja v deželose bo v knjižnici začela v četrtek ob 17. uri.
Sovodenj - Otroci se delavnice Pomladna svežina lahko ude-ležijo v petek ob 17. uri.
Žiri - V žirovski knjižnici se bo delavnica za otroke z naslo-vom Prinesimo v knjižnico pomlad začela jutri ob 17. uri, de-lavnica za mladino in starejše z naslovom Leonardo da Vin-ci pa prav tako jutri ob 18. uri.
Kranj - Otroci lahko na pionirskem oddelku kranjske knjižni-ce jutri ob 17.30 prisluhnejo pravljici Medvedek, o čem sa-njaš?
Bled - Otroci si v blejski knjižnici v petek ob 17. uri lahkoogledajo lutkovno predstavo Kroki v gledališču.
Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica Kuhamo brez šte-dilnika se bo v knjižnici začela jutri ob 17. uri.
Srečanje z Anjo ŠtefanHrušica - Iz Knjižnice Hrušica vabijo v četrtek ob 17. uri nasrečanje s pesnico, pisateljico, pripovedovalko in zbiralkoslovenskega ljudskega izročila Anjo Štefan.
Predstavitev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevuŠkofja Loka - Jutri se ob 19. uri v Miheličevi galeriji v Kaščina Spodnjem trgu lahko udeležite predstavitve največjeokoljske akcije v Sloveniji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Praznovanje pomladi in velike nočiRadovljica - Ob izidu knjige Praznovanje pomladi in velikenoči bo v Knjižnici A. T. Linharta gost njen avtor, etnologDamjan J. Ovsec. Prireditev bo danes ob 19.30.
Srečanje kolesarjev in pohodnikovKomenda - Iz Društva upokojencev Komenda vabijo upoko-jence, da se udeležite srečanja kolesarjev in pohodnikov, kibo v soboto, 24. aprila, pri Mlinčkih v Sudadolah. Zbor predcerkvijo v Suhadolah ob 8.30.
Na lažji pohodKranj - V Društvu diabetikov Kranj vabijo na pohod jutri, vsredo, 14. aprila, ob 16.30 z zbirnim mestom pred vhodomv Diabetični center v Kranju. Informacije in prijave v društvupo tel. 202-83-10 ali 031/485-490 (Ivan).
V Pokljuško soteskoTržič - Mladinski odsek Planinskega društva Tržič vabi v so-boto, 17. aprila, na izlet v Pokljuško sotesko. Odhod poseb-nega avtobusa ob 8. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informa-cije po tel. 5971-536 ali pri mentorjih na šolah.
Po KrasuJesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo, 18.aprila, planinski izlet po Krasu. Prijave z vplačili sprejemajo naupravi društva do petka, 16. aprila, do 11. ure. Priključili se bosteplanincem iz Kopra in Sežane. Izlet je v vsakem vremenu.
Stare KaravankePreddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane 17. apri-la na grebensko prečenje Starih Karavank. Dodatne informaci-je in prijave do četrtka po telefonu 051/410-137 - Aleš.
IZLETI
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
TRST: 22. 4.; MADŽARSKE TOPLICE: 24. - 27. 4., 13. - 16. 5., 27. - 30. 5.;BERNARDIN: 19. 4.; TOPOLŠČICA: 26. 4.; MEDŽUGORJE: 7. - 9. 5.; PELJEŠAC:18. - 25. 6., 13. - 20. 9.; DUGI OTOK: 8. - 11. 6.; 28. - 31. 8, 24. - 31. 8.; MALILOŠINJ: 25. - 30. 9.; GOLI OTOK: 24. 5.; NOVO: BANJA VRUČICA: 29. 4. - 2. 5.
Cveto Zaplotnik
Bistrica - Kot je povedal taj-nik društva Martin Umek,sicer vodja kranjske krajevneenote zavoda za gozdove,ima uporaba gozdarskih na-kladalnih prikolic številneprednosti. Ker se les vozi inne vlači po tleh, je manj po-škodovan, manjše so po-škodbe sestojev, poti in tal,možne so daljše spravilnerazdalje, za strojnika je delomanj naporno ... No, razlikaje (v primerjavi z vitlom) tudiv ceni! Gozdarska prikolicastane od deset do petdeset ti-soč evrov, zato se je tudi nesplača kupovati za manjše
količine lesa. In kaj morajolastniki gozdov dobro pre-misliti pred odločitvijo za na-kup? Kot je dejal dober po-znavalec tovrstnih prikolic,morajo razčistiti, za kaj jobodo uporabljali - le za dovozdo kamionske ceste, samoza prevoz po cesti ali za obo-je, kakšna je moč traktorja,kako široke so poti v gozdu,bodo vozili dolge ali boljkratke hlode...
Na Gorenjskem je le malolastnikov gozdov, ki imajo vi-
tel s polietilensko vrvjo, mednjimi je tudi kmet Miloš Be-nedik z Lavtarskega Vrha."Njena prednost je pred-vsem v tem, da je veliko laž-ja, povzroča manj poškodbna drevju in je manj nevarnaob pretrganju," je dejal Mi-loš in še dodal: "Če vlečeš vbreg šestdeset do sedemde-set kilogramov težko žičnatovrv, je to veliko težje kot ena-ko dolgo polietilensko vrv, kitehta le šest do sedem kilo-gramov."
Po predstavitvi gozdarskeopreme je bil v Naklem šeobčni zbor društva, na kate-rem so obravnavali poročilao lanskem delu in letošnjiprogram ter za predsednikaznova izvolili Poldeta Korde-ža iz Železnikov. Društvošteje 65 članov, v prvem letudelovanja je pripravilo dveekskurziji in pomagalo last-nikom pri pripravi lesa za li-citacijo na avstrijskem Šta-jerskem, pred kratkim pa jeodprlo svojo spletno stran.
Ko se les vozi in ne vlači ...Društvo lastnikov gozdov Gorenjske je v petek v gozdu v bližini Bistrice pripravilo predstavitev delovanja nakladalnih gozdarskih prikolic, uporabo polietilenske vrvi na vitlu in druge opreme.
Praktični prikaz delovanja gozdarske nakladalne prikolice / Foto: Gorazd Kavčič
Polde Kordež / Foto: Gorazd Kavčič
Mešetar
Tržne cene govejega mesa
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja vokviru tržno informacijskega sistema tudi tržno poročilo zagovejo meso. Reprezentativni trg so klavnice, ki letno zakol-jejo več kot štiri tisoč goved, starejših od enega leta, ter pod-jetja in posamezniki, ki letno dajo za lastne potrebe v zakolv klavnico več kot 1500 goved, starejših od enega leta.Poglejmo, kakšne so bile cene v tednu med 29. marcem in4. aprilom, ko je bilo zaklanih 457 bikov, starih do dve leti,39 bikov, starih več kot dve leti, 16 krav in 70 telic. K ceni soprišteti povprečni prevozni stroški v višini 4,94 evra na stokilogramov hladne mase. C. Z.
Cene klavnih trupov oz. polovic (v EUR/100kg)
Kakovostni Biki, stari do Biki, stari nad Krave TeliceRazred 24 mesecev 24 mescev
U2 300,63 - - n. p.U3 300,19 - - 275,76R2 292,57 - - 269,94R3 294,11 288,40 177,51 263,59R4 - - n.p. 235,83O2 273,43 - 155,88 231,95O3 276,76 - n.p. 223,69O4 - - 168,63 258,94P2 - - 110,47 -P3 - - 150,94 -
Poljane
O vzgoji vrednejšega lesa listavcev
Društvo podeželske mladine Škofja Loka bo v sodelovanju skmetijsko svetovalno službo pripravilo v petek, 16. aprila, ob20. uri v prostorih škofjeloške kmetijsko gozdarske zadrugev Poljanah predavanje o vzgoji vrednejši sortimentov lis-tavcev. Predaval bo Franc Miklavčič - Martinovc iz poljanskekrajevne enote zavoda za gozdove. C. Z.
LETO
: XLI
II13
. ap
rila
20
10
Šte
vilk
a 3
Urad
ni v
estn
ik G
oren
jske
OB
ČIN
A Š
EN
ČU
R,
KR
ANJS
KA
CE
STA
11,
42
08
ŠE
NČ
UR
Na
podl
agi 2
1. in
29
. čle
na Z
akon
a o
loka
lni s
amou
prav
i (U
radn
i lis
t RS
, št.
72
/93
, s
spre
mem
bam
i), 3
., 4
. in
7.
člen
a Za
kona
o g
ospo
dars
kih
javn
ihsl
užba
h (U
radn
i lis
t RS
, št
. 3
2/9
3,
s sp
rem
emba
mi),
20
. in
40
. čl
ena
Za-
kona
o v
arst
vu o
kolja
(Ura
dni l
ist R
S,
št.
41/2
00
4,
s sp
rem
emba
mi),
1.
in2
. čle
na O
dred
be o
ravn
anju
z lo
čeno
zbr
anim
i fra
kcija
mi p
ri op
ravl
janj
u ja
v-ne
slu
žbe
ravn
anja
s k
omun
alni
mi o
dpad
ki (U
radn
i lis
t RS
, št
. 21
/01
), 1.
in2
. čl
ena
Ure
dbe
o ra
vnan
ju z
odp
adki
(U
radn
i lis
t R
S š
t. 3
4/2
00
8),
3.
in2
6.
člen
a Za
kona
o p
rekr
ških
(U
radn
i lis
t R
S,
št.
7/0
3,
s sp
rem
emba
mi),
24.
člen
a S
tatu
ta O
bčin
e Š
enču
r (U
radn
i ve
stni
k G
oren
jske
, št
. 9
/04
in
25
/06
), je
obč
insk
i sve
t Obč
ine
Šen
čur
na s
voji
28
. red
ni s
eji d
ne 0
7. 0
4.
201
0 s
prej
el
O D
L O
Ko
rav
nanj
u s
kom
unal
nim
i od
pad
ki v
ob
čini
Šen
čur
I. S
PLO
ŠN
E D
OLO
ČB
E1.
čle
n(n
amen
odl
oka)
Odl
ok d
oloč
a na
čin,
pre
dmet
in p
ogoj
e op
ravl
janj
a ob
vezn
e go
spod
arsk
eja
vne
služ
be r
avna
nja
s ko
mun
alni
mi o
dpad
ki n
a ob
moč
ju o
bčin
e Š
enču
r.
2.
člen
(vse
bina
odl
oka)
S te
m o
dlok
om s
e do
loča
jo:
1.
vrst
a in
obs
eg s
torit
ev ja
vne
služ
be,
2.
pogo
ji za
zag
otav
ljanj
e in
upo
rabo
sto
ritev
javn
e sl
užbe
,3
.pr
avic
e in
obv
ezno
sti u
pora
bnik
ov s
torit
ev ja
vne
služ
be,
4.
finan
cira
nje
javn
e sl
užbe
,5
.na
dzor
nad
izva
janj
em ja
vne
služ
be,
6.
kaze
nske
in p
reho
dne
dolo
čbe. 3
. čl
en(c
ilji r
avna
nja
z od
padk
i)C
ilji r
avna
nja
z od
padk
i po
tem
odl
oku
so:
1.pr
epre
čeva
nje
nast
ajan
ja in
zm
anjš
evan
je k
olič
ine
odpa
dkov
, ki s
e od
la-
gajo
in iz
kat
erih
so
izlo
čene
loče
no z
bran
e fra
kcije
,2
.uv
elja
vite
v na
čela
"st
rošk
e pl
ača
povz
roči
telj"
,3
.pr
epre
čeva
nje
nena
dzor
ovan
ega
odla
ganj
a od
padk
ov,
4.
zago
tovi
ti uč
inko
vit z
ajem
in lo
čeno
zbi
ranj
e po
sam
ezni
h vr
st o
dpad
kov
na iz
voru
nas
tank
a po
sis
tem
u lo
čene
ga z
bira
nja
odpa
dkov
,5
.vr
ačan
je k
oris
tnih
odp
adko
v v
pono
vno
upor
abo
(reci
klira
nje)
,6
.iz
loča
nje
neva
rnih
odp
adko
v in
ust
rezn
o ra
vnan
je z
njim
i,7.
izlo
čanj
e bi
ološ
ko r
azgr
adlji
vih
odpa
dkov
(kuh
injs
kih)
in u
stre
zno
ravn
a-nj
e z
njim
i,8
.sp
reje
mlji
vost
ukr
epov
za
okol
je,
9.
zago
tovi
ti od
dajo
kom
unal
nih
odpa
dkov
v o
bdel
avo
pred
odl
agan
jem
na
odla
gališ
ču k
omun
alni
h od
padk
ov,
10.
izbo
ljšat
i dos
top
do s
torit
ev ja
vne
služ
be.
4.
člen
(opr
edel
itev
pojm
ov)
(1)
Pos
amez
ni iz
razi
, up
orab
ljeni
v te
m o
dlok
u, im
ajo
nasl
ednj
i pom
en:
-K
omun
alni
odp
adek
po t
em o
dlok
u je
odp
adek
iz g
ospo
dinj
stva
ali
njem
u po
nar
avi a
li se
stav
i pod
oben
odp
adek
iz p
roiz
vodn
je, t
rgov
ine,
stor
itven
e al
i dru
ge d
ejav
nost
i in
je u
vršč
en v
sku
pino
odp
adko
v s
šte-
vilk
o 2
0 s
kla
sifik
acijs
kega
sez
nam
a od
padk
ov in
pod
skup
ino
s št
evil-
ko 1
5 0
1 s
kla
sifik
acijs
kega
sez
nam
a od
padk
ov,
dolo
čene
ga v
pre
d-pi
su o
rav
nanj
u z
odpa
dki s
klad
no s
pril
ogo
1 (
v na
dalje
vanj
u od
pa-
dek)
.-
Upo
rabn
ik s
torit
ev ja
vne
služ
beje
ose
ba, k
i skl
adno
s te
m o
dlok
omiz
poln
juje
pog
oje
za v
klju
čite
v v
sist
em o
bvez
nega
rav
nanj
a s
kom
u-na
lnim
i odp
adki
.-
Zbira
nje
odpa
dkov
je p
revz
eman
je o
dpad
kov,
ki
jih n
jihov
i im
etni
kipr
epuš
čajo
izva
jalc
u ja
vne
služ
be,
njih
ovo
razv
ršča
nje
ter
pred
hodn
osk
ladi
ščen
je z
arad
i odd
aje
v ob
dela
vo.
- Lo
čeno
zbr
ane
frak
cije
kom
unal
nih
odpa
dkov
so o
dpad
ki iz
pod
-sk
upin
e "lo
čeno
zbr
ane
frakc
ije (r
azen
15
01
)" s
kla
sifik
acijs
ko š
tevi
l-ko
20
01
in lo
čeno
zbr
ana
emba
laža
, ki
je k
omun
alni
odp
adek
s k
la-
sifik
acijs
ko š
tevi
lko
15 0
1 iz
kla
sifik
acijs
kega
sez
nam
a od
padk
ov, d
o-lo
čene
ga v
pre
dpis
u o
ravn
anju
z o
dpad
ki.
- Lo
čene
frak
cije
so lo
čeno
zbr
ane
frakc
ije, k
i nis
o ne
varn
i odp
adki
inso
dol
očen
e v
pred
pisu
o r
avna
nju
z lo
čeno
zbr
anim
i fra
kcija
mi
pri
opra
vlja
nju
javn
e sl
užbe
.-
Nev
arne
frak
cije
so lo
čeno
zbr
ane
frakc
ije, k
i im
ajo
eno
ali v
eč n
evar
-ni
h la
stno
sti i
z pr
edpi
sa, k
i ure
ja ra
vnan
je z
odp
adki
, in
so d
oloč
ene
vpr
edpi
su o
rav
nanj
u z
loče
no z
bran
imi f
rakc
ijam
i pri
opra
vlja
nju
javn
esl
užbe
.-
Kos
ovni
odp
adki
so o
dpad
ki iz
pod
skup
ine
"dru
gi k
omun
alni
odp
ad-
ki"
s kl
asifi
kaci
jsko
šte
vilk
o 2
0 0
3 0
7 s
kla
sifik
acijs
kega
sez
nam
a od
-pa
dkov
, do
loče
nega
v p
redp
isu
o ra
vnan
ju z
odp
adki
, ki
zar
adi s
voje
velik
osti,
obl
ike
ali t
eže
niso
prim
erni
za
prep
ušča
nje
v za
bojn
ikih
ali
vreč
kah
za o
dpad
ke.
- M
ešan
i kom
unal
ni o
dpad
kiso
odp
adki
, ki
se
skla
dno
s pr
edpi
som
,ki
ure
ja r
avna
nje
z od
padk
i, uv
ršča
jo m
ed o
dpad
ke s
šte
vilk
o 2
0 0
301
iz k
lasi
fikac
ijske
ga s
ezna
ma
odpa
dkov
.-
Odp
adna
em
bala
ža,
ki je
kom
unal
ni o
dpad
ek,
je o
dpad
na p
roda
jna
ali s
ekun
darn
a em
bala
ža,
ki n
asta
ja k
ot o
dpad
ek v
gos
podi
njst
vu a
liko
t po
nara
vi in
ses
tavi
gos
podi
njsk
im o
dpad
kom
pod
oben
odp
adek
v in
dust
riji,
obrt
i, st
oritv
eni a
li dr
ugi d
ejav
nost
i.-
Zbira
lnic
a lo
čeni
h fr
akci
j al
i "e
kolo
ški
otok
"je
pok
rit a
li ne
pokr
itpr
osto
r, ur
ejen
in o
prem
ljen
za lo
čeno
zbi
ranj
e in
zač
asno
hra
njen
jepo
sam
ezni
h lo
čeni
h fra
kcij,
kje
r pov
zroč
itelji
kom
unal
nih
odpa
dkov
iz-
vaja
lcu
javn
e sl
užbe
te fr
akci
je p
repu
ščaj
o.-
Zbira
lnic
a ne
varn
ih fr
akci
jje
pokr
it pr
osto
r, op
rem
ljen
za lo
čeno
zbi
-ra
nje
in z
ačas
no s
klad
išče
nje
neva
rnih
frak
cij,
kjer
pov
zroč
itelji
kom
u-na
lnih
odp
adko
v iz
vaja
lcu
javn
e sl
užbe
te fr
akci
je o
ddaj
ajo.
- Zb
irni c
ente
rje
pok
rit a
li ne
pokr
it pr
osto
r, ur
ejen
in o
prem
ljen
za lo
-če
no z
bira
nje
in z
ačas
no h
ranj
enje
vse
h vr
st lo
čeni
h fra
kcij,
kje
r po
v-zr
očite
lji k
omun
alni
h od
padk
ov iz
širš
e ok
olic
e iz
vaja
lcu
javn
e sl
užbe
prep
ušča
jo t
e fr
akci
je i
n ko
sovn
e od
padk
e. Z
birn
i ce
nter
je
lahk
ohk
rati
urej
en k
ot z
bira
lnic
a ne
varn
ih fr
akci
j.-
Pos
ebne
pla
stič
ne v
rečk
eso
vre
čke
ozna
čene
z lo
gotip
om iz
vaja
lca
gosp
odar
ske
javn
e sl
užbe
rav
nanj
a z
odpa
dki K
omun
ala
Kra
nj,
javn
opo
djet
je,
d.o.
o.(2
) D
rugi
poj
mi,
upor
ablje
ni v
tem
odl
oku,
imaj
o en
ak p
omen
, ko
t je
dolo
-če
no v
zak
onih
in p
odza
kons
kih
pred
pisi
h, k
i so
izda
ni n
a nj
ihov
i pod
lagi
.
5.
člen
(sub
jekt
i rav
nanj
a z
odpa
dki)
(1)
Sub
jekt
i rav
nanj
a z
odpa
dki s
o:1.
O
bčin
a Š
enču
r,2
. iz
vaja
lec
gosp
odar
ske
javn
e sl
užbe
ravn
anja
z o
dpad
ki K
omun
ala
Kra
nj,
javn
o po
djet
je,
d. o
. o.
(v n
adal
jeva
nju:
izva
jale
c),
3.
povz
roči
telji
odp
adko
v, v
saka
pra
vna
oseb
a, s
amos
tojn
i pod
jetn
ik p
osa-
mez
nik,
pos
amez
nik,
ki s
amos
tojn
o op
ravl
ja d
ejav
nost
, ali
posa
mez
nik,
ki n
a ob
moč
ju o
bčin
e Š
enču
r st
alno
, za
časn
o al
i obč
asno
:-
biva
v s
vojih
ali
naje
tih n
epre
mič
nina
h,-
je la
stni
k po
čitn
iške
hiš
e,-
opra
vlja
pos
lovn
o de
javn
ost,
- up
ravl
ja ja
vne
povr
šine
(npr
. tr
žnic
e, s
ejm
išča
, ig
rišča
, av
tobu
sna
po-
staj
ališ
ča, p
arke
, par
kiriš
ča, c
este
, ulic
e, tr
ge, p
ločn
ike
in p
odob
no),
- or
gani
zira
kul
turn
e, š
port
ne in
dru
ge ja
vne
prire
ditv
e al
i upo
rabl
ja ja
v-ne
ali
zase
bne
povr
šine
in d
ruge
nep
rem
ični
ne v
nam
en,
ki o
dsto
paod
njih
ove
obič
ajne
javn
e al
i zas
ebne
rab
e.(2
) S
ubje
kti r
avna
nja
z od
padk
i so
tudi
nač
rtov
alci
in p
roje
ktan
ti, k
i mor
ajo
pri o
blik
ovan
ju n
ovih
sta
nova
njsk
ih in
pos
lovn
ih o
bjek
tov,
sos
esk
in n
asel
ijte
r pr
i pre
novi
zgr
adb
in d
elov
nas
elij
upoš
teva
ti po
leg
splo
šnih
nor
mat
ivov
in s
tand
ardo
v tu
di d
oloč
be te
ga o
dlok
a te
r obs
toje
čo te
hnol
ogijo
zbi
ranj
a in
odva
žanj
a od
padk
ov te
r op
rem
o iz
vaja
lca.
6.
člen
(obv
ezno
st v
klju
čeno
sti v
sis
tem
rav
nanj
a z
odpa
dki)
(1) V
sis
tem
rav
nanj
a z
odpa
dki s
o se
dol
žni v
klju
čiti
vsi p
ovzr
očite
lji o
dpad
-ko
v, to
je v
si o
bčan
i in
vsi u
pora
bnik
i ali
upra
vlja
vci s
tano
vanj
skih
, pos
lovn
ihin
ind
ustri
jski
h ob
jekt
ov n
a ob
moč
ju O
bčin
e Š
enču
r, pr
i ka
terih
nas
taja
jood
padk
i, ne
gle
de n
a nj
ihov
o st
alno
ali
zača
sno
preb
ival
išče
ozi
rom
a se
dež.
OB
ČIN
A Š
EN
ČU
R
19GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ENOSOBNO stanovanje v Radovljici,opremljeno, ☎ 04/57-41-127
10001999
ODDAM
OPREMLJENO sobo v hiši pri Kranju,☎ 031/805-412 10002016
GARSONJERO v Frankovem naselju vŠkofji Loki za dalj časa, obvezno dvo-mesečno predplačilo, cena 280EUR/mes., ☎ 051/376-236
10001949
ENOSOBNO stanovanje v Šorlijevemnaselju, cena 300 EUR plus stroški, ☎031/452-816
10002000
HIŠEPRODAM
HIŠO, 270 m2 in gospodarsko po-slopje 200 m2 na parceli 1150 m2, vKranju na glavni vpadnici v mesto, ☎040/855-439 10001847
KRANJ, izjemna lokacija ob najboljprometni cesti, prodam hišo 270 m2 indelavnico 200 m2, primerno za po-slovno dejavnost, parcela 1150 m2, ☎040/855-439 10001878
POSESTIPRODAM
CERKLJE - Zalog, zazidljiva parcela560 m2, za gradnjo dvojčka, vsi pri-ključki, ☎ 064/119-411
10002031
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Obolenje ledvicJesenice - Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice vabi napredavanje Obolenje ledvic, ki bo v četrtek ob 18. uri v Sploš-ni bolnišnici Jesenice, upravna stavba - sejna soba 2. nad.Predaval bo dr. Janez Poklukar.
DojenjeŠkofja Loka - Slovensko društvo za podporo in pomoč pridojenju (LLLI) vabi na srečanje v petek ob 16.30 v prostorihZdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja bo Nazaj vslužbo.
Biodinamično kmetovanje in vrtnarjenjeŽirovnica - Iz Knjižnice Matije Čopa Žirovnica vabijo napredavanje Mete Vrhunc Biodinamično kmetovanje in vrt-narjenje - potreba in izziv našega časa, ki bo jutri ob 19.uri.
Delavnica ročnih delJesenice - Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice vabi včetrtek ob 9. uri v prostore društva na delavnico ročnih delPletenje ali izdelovanje okrasnih predmetov iz filca.
Dobrodelni koncertDomžale - Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale vokviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Domža-le vabita na 1. dobrodelni koncert, katerega izkupiček
KONCERTI
OBVESTILA
PREDAVANJAbodo namenili Skladu za pomoč socialno ogroženim dru-žinam gasilcev na območju Gasilske zveze Domžale.Koncert bo v petek ob 20. uri v hali Komunalnega centrav Domžalah.
Razstava udeležencev krožkovBitnje - Udeleženci krožkov vabijo na pomladansko raz-stavo krožkov KUD Bitnje, ki bo v podružnični šoli Žabni-ca od 16. do 18. aprila. Odprtje razstave bo v petek ob 18.uri.
Razstavljajo naravovarstvenikiBled - Odprtje skupinske fotografske razstave prostovoljnihnaravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega par-ka bo jutri ob 19. uri v Info središču Triglavska roža na Ble-du.
Tičja kletkaKranj - Krajevna skupnost Primskovo vabi na ogled komedi-je Tičja kletka v režiji Gašperja Tiča. Predstava bo v Domukrajanov Primskovo v soboto ob 19.30.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
LOTORezultati 29. kroga - 11. aprila 2010
4, 13, 17, 18, 24, 27, 32 in 29
Lotko: 2 7 0 7 3 6Loto PLUS: 3, 12, 13, 18, 24, 25, 35 in 1
Predvideni sklad 30. kroga za Sedmico: 225.000 EURPredvideni sklad 30. kroga za Lotka: 220.000 EURPredvideni sklad 30. kroga za PLUS: 355.000 EUR
Center Biosinhron terapije v Preddvoru aprila petim paromomogoča petdnevne brezplačne terapije. Izžrebali smonaslednje prejemnike nagrade: Meta Mezek, Škofja Loka;Ivanka Flander, Zg. Gorje; Mici Černilec, Žirovnica; MatejMeglič, Križe in Konrad Pavli, Kranj.
Stran 2
UR
ADN
I VES
TNIK
GO
RE
NJS
KE
Št. 3
- 13. IV. 2
010Š
t. 3 - 13
. IV. 2010
UR
ADN
I VES
TNIK
GO
RE
NJS
KE
Stran 7
(2) G
ospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo
skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskihpotreb (kot na prim
er za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospo-dinjstvo se šteje tudi posam
eznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stano-
vanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam
porablja dohodkeza zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. V kolikor posam
eznik poda-tkov ne posreduje, izvajalec upošteva podatke iz uradnih evidenc.(3
) Povzročitelji odpadkov so obvezni uporabniki storitev javnih služb ravna-
nja s komunalnim
i odpadki.(4
) Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o prido-
bitvi statusa povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena v roku osmih dni od
izpolnitve pogojev.(5
) Izjemom
a se povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena, ki izvajalcu jav-ne službe izkaže, da stavba ali zgradba ozirom
a del stavbe ali objekta ni vuporabi več kot tri m
esece, za kar mora priložiti pisno izjavo z dokazilom
, selahko začasno prekine odvoz kom
unalnih odpadkov, kar pa ne velja za po-čitniške objekte. (6
) Izjemom
a se povzročitelju odpadkov iz prejšnjega člena, ki izvajalcu jav-ne službe izkaže,da stavba ali zgradba ozirom
a del stavbe ali zgradbe neproizvaja odpadkov, lahko začasno prekine odvoz kom
unalnih odpadkov.Lastnik objekta m
ora predložiti pisno izjavo z natančno navedbo dejavnosti,kjer ne proizvaja odpadkov. Izvajalec pridobi še soglasje občine Š
enčur.
7. člen(obseg ravnanja z odpadki)
Ravnanje s kom
unalnimi odpadki zajem
a zbiranje in odvoz odpadkov, pre-delavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem
teh postop-kov in nadzorom
odlagališč po zaprtju.(1
) Zbiranje in odvoz odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje in odvoz odpadkov)obsega:
- zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,- zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij kom
unalnih odpadkov z eko-loških otokov,
- zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,- zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,- zbiranje in odvoz m
ešanih komunalnih odpadkov,
- zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbir-
nih centrov,- analitično obdelavo podatkov,- nabavo in vzdrževanje oprem
e za zbiranje,-
obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.(2
)O
bdelava in predelava ter odlaganje odpadkov (v nadaljevanju: deponi-ranje odpadkov) obsega:
- obdelavo komunalnih odpadkov,
-sortiranje in tehtanje kom
unalnih odpadkov, s čimer se sprem
inja last-nosti odpadkov z nam
enom zm
anjšanja prostornine ali teže odpadkovpred njihovim
odlaganjem, z nam
enom zm
anjšanja biološko razgrad-ljivih snovi v odpadkih, z nam
enom zm
anjšanja nevarnih lastnosti, laž-jega ravnanja z njim
i ali povečanja možnosti za njihovo predelavo,
- oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,
- razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,- začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpad-
kov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,- storitve predhodnega skladiščenja kom
unalnih odpadkov zaradi od-daje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s pre-vozom
preostankov odpadkov po obdelavi iz druge alineje na nadalj-njo obdelavo in na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3)
Javna služba obsega:- ravnanje z m
ešanimi kom
unalnimi odpadki
- ravnanje z ločeno zbranimi odpadki na izvoru nastanka:
- preko zbiranja ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih,
- preko zbiranja ločeno zbranih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnihodpadkov v zbirnih centrih,
- preko zbiranja nevarnih odpadkov,
- preko zbiranja kosovnih odpadkov,
- preko zbiranja biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev
(4)
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve
obdelave komunalnih odpadkov:
- predelava zelenega odreza (živa meja, drevje, trava)
- predobdelava komunalnih odpadkov.
(5)
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpad-
kov v zbirnih centrih z namenom
in za čas, ki je potreben, da se odpadki lah-ko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpad-ki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.(6
)V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka ko-
munalnih odpadkov po predobdelavi na odlagališče nenevarnih odpadkov.
II. VR
ST
E K
OM
UN
ALN
IH O
DPA
DK
OV
8. člen
(odpadki, ki so predmet tega odloka)
Kom
unalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki
nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na
površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi he-terogeni. S
kladno z Uredbo o ravnanju z odpadki so kom
unalni odpadki raz-vrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 2
0 0
0, vključno s klasifikacijsko
skupino 15 01, kot je prikazano v P
rilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
9. člen
(odpadki, ki niso predmet tega odloka)
(1)
Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. P
rav tako ne velja-jo za nevarne odpadke, ki nastajajo zunaj gospodinjstev, v industriji in obrti.P
redmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. R
avnotako niso predm
et tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z od-padnim
i materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifi-
kacijskem seznam
u odpadkov in klasifikacijskem seznam
u nevarnih odpad-kov z U
redbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.
(2)
Ravnanje z naštetim
i odpadki je urejeno s posebnimi državnim
i predpisi.
III. ZB
IRA
NJE
ME
ŠA
NIH
KO
MU
NA
LNIH
OD
PAD
KO
V10
. člen(zbiranje m
ešanih komunalnih odpadkov)
(1)
Mešane kom
unalne odpadke predstavljajo mešani trdni odpadki, ki so
ostali po ločenem zbiranju posam
eznih frakcij na izvoru ali so ostali pri ob-delavi odpadkov na sortirnici (klasifikacijska številka 2
00
301
klasifikacijske-ga seznam
a odpadkov).(2
)Za zbiranje m
ešanih komunalnih odpadkov se uporabljata dva sistem
a:- zbiralni sistem
- povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske za-bojnike, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov, in
- prinašalni sistem - zbirno ozirom
a odjemno m
esto je namenjeno več
povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojni-
ke.(3
) Oba sistem
a zbiranja mešanih kom
unalnih odpadkov sta namenjena za:
- gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,- gospodinjstva v večstanovanjskih blokih,- obrt, industrijo in poslovne prostore,- pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.
11. člen(zbirno m
esto za mešane kom
unalne odpadke)Zbirno m
esto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer pov-
zročitelji odpadkov zbirajo mešane kom
unalne odpadke v času do prevze-m
a v tipiziranih zabojnikih za odpadke ali v posebnih plastičnih vrečkah vskladu z določili 3
0. člena tega odloka.
12. člen
(odjemno m
esto za mešane kom
unalne odpadke)O
djemno m
esto je mesto, kjer m
orajo povzročitelji odpadkov pripraviti pros-tor za odložitev tipiziranih zabojnikov za zbiranje odpadkov ali posebnih pla-stičnih vrečk za odpadke.
13. člen
(relacija zbirno - odjemno m
esto)P
ovsod, kjer je možno, m
orata biti zbirno in odjemno m
esto na istem pros-
toru. Kjer to ni m
ožno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti tipiziranezabojnike ali posebne plastične vrečke s kom
unalnimi odpadki na dan od-
voza na odjemno m
esto.
14. člen
(določanje odjemnega m
esta za mešane kom
unalne odpadke in pogoji za ureditev)
(1)
Odjem
no mesto je pravilom
a na funkcionalnem zem
ljišču objekta, lah-ko tudi na javni površini in m
ora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo.
Lokacija odjemnega m
esta je lahko oddaljena praviloma največ 2
metra od
transportne poti smetarskega vozila oz. občinske ceste, po kateri poteka
prevoz odpadkov. (2)
Izvajalec lahko opravi odvoz odpadkov po poti, ki leži na zasebnem zem
-ljišču, na kateri se lahko določi tudi odjem
no mesto. Lastnik zasebnega zem
-ljišča oz. poti m
ora v tem prim
eru skleniti z izvajalcem pisni dogovor, v kate-
rem so določeni pogoji za nem
oteno izvajanje storitve odvoza odpadkov. (3
)P
ovzročitelji odpadkov so dolžni na dan odvoza pravočasno dostaviti ti-piziran zabojnik na odjem
no mesto, pravilom
a ob javno kategorizirano ce-sto. V prim
eru slepe ceste, mora biti zagotovljeno prim
erno obračališče za
5.
če kot pravna oseba, samostojni podjetnik ali posam
eznik, ki samostoj-
no opravlja dejavnost ne sklene posebne pogodbe s pooblaščenim pre-
vzemnikom
nevarnih odpadkov za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov(4
0. člen).
6.
če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to dolo-
čenih krajev (45
. člen).7.
če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obra-čun ravnanja z
odpadki, ter spremem
bah teh podatkov (52
. člen).(2
)Z globo 6
00
EU
R se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.(3
)Z globo 1.5
00
EU
R se sankcionira sam
ostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki sam
ostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkovstori prekršek iz prvega odstavka tega člena.(4
)Z globo 6
00
EU
R se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj od-
padkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
57. člen(1
)Z globo 4
00
EU
R se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzro-
čitelj odpadkov:1.
če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k odjemnim
mestom
ne za-gotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem
odjemnem
mestu
(17. člen)2
. če ne vzdržuje zbirnega in odjem
nega mesta (18
. člen)3
. če po opustitvi začasnih odjem
nih mest le-teh takoj ne sanira in očisti
(19. člen)
4.
če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih m
estih ter v predpisanezabojnike za odpadke ali posebne plastične vrečke (2
0. člen)
5.
če brska po zabojnikih in razmetava odpadke iz zabojnika (2
2. člen)
6.
če po izpraznitvi zabojnika za odpadke le-te isti dan ne vrne na zbirnom
esto (24. člen)
7. če odlaga prepovedane odpadke v posode za kom
unalne odpadke (26
.člen)
8.
če dotrajane posode za odpadke ne nadomesti z novim
i (27. člen)9
. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v nam
enske zabojnike na eko-loških otokih skladno z navodili izvajalca (3
3. člen)
10. če ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbi-
ranje odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven zbirnegacentra (3
8 člen)
11. če kljub pisnemu opozorilu izvajalca ne ločuje odpadkov ali ravna v na-
sprotju z navodili za odlaganje (47. člen)12
. če sežiga komunalne odpadke v nasprotju z določili odloka (4
8. člen)
(2)
Z globo 100
EU
R se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.(3
)Z globo 3
00
EU
R se sankcionira sam
ostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki sam
ostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkovstori prekršek iz prvega odstavka tega člena.(4
)Z globo 10
0 E
UR
se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj od-padkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
58
. člen(1
)Z globo 8
00
EU
R se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih,
športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne po-
skrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (29
.člen).(2
)Z globo 5
00
EU
R se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sank-
cionira odgovorna oseba organizatorja.
XII. P
RE
HO
DN
E IN
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
59
. členIzvajalec javne službe m
ora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje biolo-
ških odpadkov iz gospodinjstev najpozneje do 31. decembra 2
010.
60
. členZ uveljavitvijo tega odloka preneha veljati O
dlok o ravnanju s komunalnim
iodpadki v O
bčini Šenčur (U
radno Vestnik Gorenjske, št. 11
/20
02
).
61. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v U
radnem Vestniku G
orenjske.
Številka: 3
52
-0/10
Šenčur, 07. 0
4. 2
010
Občina Š
enčurM
iro KO
ZELJ
župan
PR
ILOG
A 1
KO
MU
NA
LNI O
DPA
DK
I IN N
JIM P
OD
OB
NI O
DPA
DK
I IZ IN
DU
ST
RIJE
,O
BR
TI IN
STO
RIT
VE
NIH
DE
JAV
NO
ST
I,V
KLJU
ČN
O Z
LOČ
EN
O Z
BR
AN
IMI F
RA
KC
IJAM
I
Kvalifikacijska
Naziv o
dp
adka
Op
om
be
številka o
dp
adka
20
01
Ločeno
zbrane frakcije
20
01 01
Papir in karton
Papir in lepenka vseh
vrst in velikosti2
0 01
02
Steklo
Steklo vseh velikost
in oblik 2
0 01
08
Biorazgradljivi kuhinjski odpadki
20
01 10
Oblačila
20
01 11
Tekstil2
0 01
25
Jedilna olja in maščobe
20
01 2
8B
arve, tiskarske barve, lepila in smole, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi (niso navedeni pod 20
01 27
)2
0 01
30
Čistila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi
(niso navedena pod 20
01 2
9)
20
01 3
2Zdravila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi (niso navedena pod 2
0 01
31)
20
01 3
4B
aterije in akumulatorji, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi (niso navedeni pod 20
01 3
3)
20
01 3
6Zavržena električna in elektronska oprem
a, ki ne vsebuje nevarnih snovi (ni navedena pod 2
0 01
21, 2
0 01
23
in 20
01 3
5)
20
01 3
8Les, ki ne vsebujejo nevarnih snovi (ni naveden pod 2
0 01
37)
20
01 3
9P
lastika2
0 01
40
Kovine
20
01 41
Odpadki iz čiščenja dim
nikov2
0 01
99
Drugi tovrstni odpadki
15 0
1E
mb
alaža, vključno z lo
čeno zb
rano em
balažo
, ki je ko
munalni o
dp
adek
15 01
01P
apirna in kartonska embalaža
15 01
02
Plastična em
balaža15
01 0
3Lesena em
balaža15
01 0
4
Kovinska em
balaža15
01 0
5S
estavljena (kompozitna) em
balaža15
01 0
6M
ešana embalaža
15 01
07S
teklena embalaža
15 01
09
Em
balaža iz tekstilaPR
ILOG
A 2
NE
VAR
NE
FR
AK
CIJE
Kvalifikacijska
številkaN
aziv od
pad
kaO
po
mb
e o
dp
adka
20
01
Ločeno
zbrane frakcije
20
01 13
*Topila
Organska in
halogenska topila2
0 01
14*
Kisline
20
01 15
*Alkalije
20
01 17
*Fotokem
ikalije2
0 01
19*
Pesticidi
Pesticidi in biocidi
20
01 21
*Fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro
20
01 2
3*
Oprem
a, ki vsebuje klorofluoroogljikeH
ladilniki, zamrzovalniki,
ali klorofluoroogljikovo-diketoplotne črpalke in klim
atske naprave za uporabo v gospodinjstvih
20
01 2
6*
Olja in m
aščobe, ki vsebujejo nevarne snovi
20
01 27
*B
arve, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo
nevarne snovi2
0 01
29
*D
etergenti, ki vsebujejo nevarne snovi2
0 01
31*
Citotoksična ali citostatična zdravila
20
01 3
3*
Baterije in akum
ulatorji, ki so v skupinah 16
06
01, 16 0
6 0
2 in 16
06
03
20
01 3
5*
Elektična in elektronska oprem
a, ki niTV sprejem
niki, radijski v skupinah 2
0 01
21 ali 2
0 01
23
in sprejem
niki, osebnivsebuje nevarne snovi
računalniki, tiskalniki in druga elektronska oprem
a, ki je v splošni neprofesionalni rabi
20
01 37
*Les, ki vsebuje nevarne snovi
15 0
1E
mb
alaža, vključno z lo
čeno zb
rano
emb
alažo, ki je ko
munalni o
dp
adek
15 01
10*
Em
balaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnim
i snovmi
15 01
11*
Kovinska em
balaža, ki vsebuje trden oklop (npr. iz azbesta), vključno s praznim
i tlačnim
i posodami
20GORENJSKI GLAS
torek, 13. aprila 2010
- či
ščen
je in
raz
kuže
vanj
e za
bojn
ikov
za
odpa
dke,
- te
htan
je o
dpad
kov,
ki s
e od
dajo
poo
blaš
čeni
m z
bira
lcem
(od
padn
aem
bala
ža, l
očen
e fra
kcije
, nev
arne
frak
cije
), fra
kcij
za n
adal
jnjo
obd
e-la
vo,
-vi
zual
ni p
regl
ed o
dpad
kov
pred
stis
kanj
em,
-iz
loča
nje
odpa
dkov
, ki
se
jih n
e sm
e od
loži
ti,-
odda
jo iz
loče
nih
frakc
ij po
obla
ščen
im z
bira
lcem
ozi
rom
a pr
edel
oval
-ce
m,
-ob
dela
vo o
dpad
kov,
-pr
edho
dno
skla
dišč
enje
pre
d od
dajo
v n
adal
jnjo
obd
elav
o in
odl
agan
e,- v
oden
je z
birk
odp
adko
v,- d
ruge
nal
oge
v sk
ladu
s p
redp
isi.
VII.
OB
VE
ZN
OS
TI P
OV
ZR
OČ
ITE
LJE
V O
DPA
DK
OV
47.
člen
(obv
ezno
sti p
ovzr
očite
lja o
dpad
kov)
Loče
no z
bira
nje
odpa
dkov
na
izvo
ru n
asta
nka
je o
bvez
no z
a vs
e po
vzro
či-
telje
odp
adko
v.Č
e po
vzro
čite
lj ne
loču
je o
dpad
kov
ali r
avna
v n
aspr
otju
z n
avod
ili z
a od
la-
ganj
e, g
a je
izva
jale
c do
lžan
na
prim
eren
nač
in p
isno
opo
zorit
i (np
r. op
ozo-
rilo
na z
aboj
niku
). Č
e po
vzro
čite
lj tu
di p
o pr
ejem
u op
ozor
ila n
e up
ošte
va n
a-vo
dil z
a od
laga
nje,
mu
lahk
o iz
vaja
lec
ne g
lede
na
drug
e do
ločb
e te
ga o
d-lo
ka z
arač
una
doda
tne
stro
ške
sort
iranj
a od
padk
ov s
klad
no s
cen
ikom
, o
nesp
ošto
vanj
u pa
obv
estit
i Med
obči
nski
inšp
ekto
rat K
ranj
.
48
. čl
en(s
ežig
anje
odp
adko
v)S
ežig
anje
man
jših
kol
ičin
kom
unal
nih
odpa
dkov
, ki
nas
taja
jo n
a hi
šnih
vrt
o-vi
h, je
dov
olje
no s
amo
podn
evi,
vend
ar ta
ko,
da s
ežig
anje
ne
traja
dlje
kot
dve
uri.
Pri
seži
ganj
u su
hih
odpa
dkov
z v
rtov
je t
reba
pre
preč
iti n
evar
nost
iin
nep
rijet
nost
i, ki
nas
tane
jo z
arad
i dim
a, š
irjen
ja o
gnja
in le
tenj
a is
ker i
zven
mes
ta s
ežig
anja
. V p
rimer
ih ra
zgla
sitv
e sp
lošn
e po
žarn
e ne
varn
osti
pa je
se-
žiga
nje
odpa
dkov
pre
pove
dano
.
VIII
. FIN
AN
CIR
AN
JE J
AV
NE
GO
SP
OD
AR
SK
E S
LUŽ
BE
49
. čl
en(v
iri fi
nanc
iranj
a st
orite
v ja
vne
služ
be)
Viri
finan
cira
nja
stor
itev
javn
e sl
užbe
so:
- pl
ačila
upo
rabn
ikov
za
stor
itev
javn
e sl
užbe
po
velja
vnih
cen
ah s
torit
evja
vne
služ
be (s
met
arin
a)-
sred
stva
od
prod
aje
loče
nih
frakc
ij (p
rimer
nih
za p
rede
lavo
)-
drug
i viri
, do
loče
ni s
pre
dpis
om lo
kaln
e sk
upno
sti a
li za
kono
m o
ziro
-m
a na
nje
govi
pod
lagi
spr
ejet
im p
redp
isom
IX. O
BR
AČ
UN
STO
RIT
EV
RA
VN
AN
JA Z
OD
PAD
KI
50
. čl
en(o
brač
un s
torit
ev r
avna
nja
z od
padk
i)(1
)C
ena
stor
itev
javn
e sl
užbe
se
oblik
uje
na o
snov
i upo
štev
anja
vse
h up
ra-
viče
nih
stro
škov
, vkl
jučn
o s
tržn
im d
onos
om n
a sr
edst
va iz
vaja
lca
javn
e sl
už-
be,
zman
jšan
im z
a pr
ihod
ke o
d pr
odaj
e lo
čeni
h fra
kcij
in p
rihod
ke iz
pro
ra-
čuna
obč
ine.
(2)
Stro
ške
stor
itev
obde
lave
kom
unal
nih
odpa
dkov
in o
dlag
anja
pre
osta
n-ka
kom
unal
nih
odpa
dkov
izva
jale
c ja
vne
služ
be p
revz
ame
v ka
lkul
acijo
na
osno
vi c
en iz
vaja
lcev
teh
stor
itev.
(3)
Cen
e st
oritv
e za
zbi
ranj
e in
pre
voz
meš
anih
kom
unal
nih
odpa
dkov
lah-
ko iz
vaja
lec
javn
e sl
užbe
dol
oči d
ifere
ncira
no g
lede
na
velik
ost z
aboj
nika
inšt
evila
odv
ozov
.(4
)O
brač
un s
torit
ev ra
vnan
ja s
kom
unal
nim
i odp
adki
za
gosp
odin
jstv
a in
za
posl
ovno
dej
avno
st je
dol
očen
s P
ravi
lnik
om o
tarif
nem
sis
tem
u ra
vnan
ja s
kom
unal
nim
i odp
adki
v o
bčin
i Šen
čur
(v n
adal
jeva
nju:
Pra
viln
ik).
V P
ravi
lni-
ku je
opr
edel
jen
tarif
ni s
iste
m, k
i dol
oča
nači
n ob
likov
anja
pos
tavk
tarif
nega
sist
ema
in n
ačin
obr
ačun
avan
ja s
torit
ev z
bira
nja
in o
dvoz
a od
padk
ov te
r sto
-rit
ev o
dlag
anja
odp
adko
v.(5
)S
klep
o v
išin
i tar
ifnih
pos
tavk
na
pred
log
izva
jalc
a sp
rejm
e S
vet O
bčin
eŠ
enču
r. P
ri ob
likov
anju
pre
dlog
a za
spr
emem
bo v
išin
e ta
rifni
h po
stav
k iz
va-
jale
c up
ošte
va ta
ko d
oloč
ila P
ravi
lnik
a ko
t tud
i vel
javn
ih p
redp
isov
, ki
opr
e-de
ljuje
jo p
odro
čje
oblik
ovan
ja c
en. 51
. čl
en(o
bvez
nost
pla
čila
)(1
)S
trošk
e ra
vnan
ja z
odp
adki
so
dolž
ni p
lače
vati
vsi p
ovzr
očite
lji o
dpad
-ko
v, z
a ka
tere
je o
rgan
izira
no r
avna
nje
s ko
mun
alni
mi o
dpad
ki.
(2)
Obv
ezno
st p
lači
la s
torit
ev r
avna
nja
s ko
mun
alni
mi o
dpad
ki n
asta
ne z
apo
vzro
čite
lje o
dpad
kov
z dn
em,
ko z
ačne
izva
jale
c op
ravl
jati
stor
itve
na n
ji-ho
vem
obm
očju
, ko
pov
zroč
itelji
odp
adko
v pr
ične
jo u
pora
blja
ti st
anov
anje
,po
čitn
iški
obj
ekt
ali p
oslo
vne
pros
tore
ali
ko s
e pr
ične
gra
dnja
nov
ega
oz.
adap
taci
ja o
bsto
ječe
ga o
bjek
ta.
(3) V
prim
eru
odso
tnos
ti, d
aljš
e od
treh
mes
ecev
(slu
žben
o po
tova
nje,
del
ov
tujin
i, bo
lniš
ničn
o zd
ravl
jenj
e in
pod
obno
), se
upo
rabn
iku
stor
itve
javn
esl
užbe
rav
nanj
e od
padk
i za
obdo
bje
odso
tnos
ti ne
zar
ačun
ava.
V ta
kih
pri-
mer
ih m
ora
upra
viče
nec
svoj
i vlo
gi z
a op
rost
itev
plač
ila p
rilož
iti u
rade
n do
-ku
men
ti, iz
kat
ereg
a je
raz
vide
n vz
rok
ter
traja
nje
odso
tnos
ti.
52
. čl
en(s
prem
embe
pod
atko
v, k
i vpl
ivaj
o na
obr
ačun
)(1
) P
ovzr
očite
lji o
dpad
kov
so d
olžn
i izv
ajal
cu p
osre
dova
ti to
čne
poda
tke
ode
jstv
ih,
ki v
pliv
ajo
na p
ravi
len
obra
čun
ravn
anja
z o
dpad
ki (
ime
in n
aslo
v,de
javn
ost,
štev
ilo o
seb,
vel
ikos
t za
bojn
ika)
ter
izva
jalc
a sp
roti
obve
ščat
i ovs
eh s
prem
emba
h te
h po
datk
ov.
Om
enje
ne s
prem
embe
sto
pijo
v v
elja
vo z
nasl
ednj
im m
eseč
nim
obr
ačun
om.
(2) Z
a ev
iden
co p
odat
kov
o vr
sti i
n pr
osto
rnin
i zab
ojni
ka z
a od
padk
e, n
jiho-
vi lo
kaci
ji in
last
ništ
vu s
krbi
izva
jale
c.
53
. čl
en(p
ridob
ivan
je p
odat
kov,
ki v
pliv
ajo
na o
brač
un)
Če
povz
roči
telji
odp
adko
v v
roku
30
dni
od
nast
ale
spre
mem
be iz
vaja
lcu
nesp
oroč
ijo p
otre
bnih
pod
atko
v za
obr
ačun
rav
nanj
a z
odpa
dki,
ima
izva
jale
cpr
avic
o pr
idob
iti p
odat
ke iz
ura
dnih
evi
denc
. Za
pra
viln
o ug
otov
itev
deja
n-sk
ega
stan
ja la
hko
izva
jale
c do
loči
tudi
izve
denc
a. S
trošk
i v z
vezi
s p
ridob
i-va
njem
pod
atko
v in
stro
ški
izve
dens
kega
mne
nja
brem
enijo
pov
zroč
itelja
odpa
dkov
.
X. N
AD
ZO
R5
4.
člen
(izva
janj
e na
dzor
a)(1
) Nad
zor n
ad iz
vaja
njem
dol
očb
tega
odl
oka
izva
ja M
edob
čins
ki in
špek
to-
rat K
ranj
, če
zak
on n
e do
loča
dru
gače
.(2
) Poo
blaš
čeni
del
avci
izva
jalc
a iz
vaja
jo n
adzo
r us
trezn
osti
vseb
in n
amen
-sk
ih p
osod
in v
reč.
(3) V
prim
eru,
ko
zave
zane
c ne
izvr
ši o
dloč
be, i
zdan
e na
pod
lagi
prv
ega
od-
stav
ka t
ega
člen
a, v
rok
u, d
oloč
enem
v o
dloč
bi,
obči
nski
inšp
ekto
r la
hko
odre
di p
risiln
o iz
vrši
tev
odlo
čbe
na s
trošk
e za
veza
nca.
(4)
Izva
jale
c je
dol
žan
ugot
avlja
ti ne
prav
ilno
ravn
anje
z o
dpad
ki v
skl
adu
ste
m o
dlok
om.
(5) V
prim
eru
neup
ošte
vanj
a do
loči
l teg
a od
loka
je d
olža
n po
vzro
čite
lje o
d-pa
dkov
prij
aviti
na
Med
obči
nski
inšp
ekto
rat K
ranj
. V
spor
u m
ed p
ovzr
očite
-lje
m o
dpad
kov
in iz
vaja
lcem
o te
m,
v ka
tero
kla
sifik
acijs
ko s
kupi
no u
vrst
itido
loče
n od
pade
k, n
a za
htev
o iz
vaja
lca
odlo
či m
inis
trst
vo,
pris
tojn
o za
var
-st
vo o
kolja
.
XI.
DO
LOČ
BE
O S
AN
KC
IJA
H5
5.
člen
(1) Z
glo
bo 1
.50
0 E
UR
se
za p
rekr
šek
sank
cion
ira iz
vaja
lec
če:
1.
ones
naži
pro
stor
ali
odje
mno
mes
to (1
8.
člen
)2
. pe
riodi
čno
ne č
isti
in r
azku
žuje
pos
od z
a od
padk
e (1
8.
člen
)3
. ne
odp
elje
odp
adke
v d
oloč
enem
čas
u (2
9.
člen
)4
. ne
čis
ti in
ne
vzdr
žuje
eko
lošk
ih o
toko
v (3
4.
člen
)5
. ne
vod
i kat
astra
eko
lošk
ih o
toko
v (3
6.
člen
)6
. ne
čis
ti in
ne
vzdr
žuje
zbi
rneg
a ce
ntra
za
loče
no z
bira
nje
odpa
dkov
(37.
člen
)7.
ne
org
aniz
ira e
nkra
t let
no z
bira
nja
neva
rnih
odp
adko
v (4
0.
člen
)8
. ne
opr
avlja
sta
lneg
a na
dzor
a na
d ek
ološ
kim
i oto
ki in
ne
odre
di v
prim
e-ru
pot
reb
pred
časn
ega
ali p
ogos
tejš
ega
odvo
za o
dpad
kov
(42
. čl
en)
9.
ne v
rši m
inim
alne
ga š
tevi
la o
dvoz
ov o
dpad
kov
(42
. čl
en)
10. n
e op
ravi
odv
oza
kom
unal
nih
odpa
dkov
naj
kasn
eje
v dv
eh d
elov
nih
dneh
po
pren
ehan
ju o
vire
ali
višj
e si
le (4
4.
člen
).(2
) Z g
lobo
50
0 E
UR
se
sank
cion
ira o
dgov
orna
ose
ba iz
vaja
lca,
ki s
tori
pre-
krše
k iz
prv
ega
odst
avka
tega
čle
na.
56
. čl
en(1
) Z
glob
o 2
.00
0 E
UR
se
za p
rekr
šek
sank
cion
ira p
ravn
a os
eba
kot p
ov-
zroč
itelj
odpa
dkov
:1.
če
se
ne v
klju
či v
sis
tem
rav
nanj
a s
kom
unal
nim
i odp
adki
(6.
člen
)2
. če
ne
omog
oči d
osto
pa d
o od
jem
nega
mes
ta (1
5.
člen
)3
. če
ne
skle
ne p
ogod
be z
a od
voz
kom
unal
nih
odpa
dkov
(23
. čl
en)
4.
če n
e po
skrb
i za
prim
erno
zač
asno
skl
adiš
čenj
e gr
adbe
nih
odpa
dkov
na g
radb
išču
, njih
ov o
dvoz
ter u
stre
zno
depo
nira
nje
pri r
egis
trira
nem
iz-
vaja
lcu
(25
. čl
en)
Stra
n 6
UR
ADN
I VE
STN
IK G
OR
EN
JSK
EŠ
t. 3
- 13
. IV
. 2
010
Št.
3 -
13.
IV.
201
0U
RAD
NI V
ES
TNIK
GO
RE
NJS
KE
Stra
n 3
vozi
la iz
vaja
lca,
in s
icer
, da
je v
ozilo
mož
no v
arno
obr
niti.
Na
zaht
evo
pov-
zroč
itelja
odp
adko
v iz
vaja
lec
lahk
o iz
jem
oma
izpr
azni
pos
odo
tudi
ob
cest
ahin
pot
eh, k
i nis
o ka
tego
rizira
ne, o
b po
goju
, da
je o
mog
očen
var
en in
zan
es-
ljiv
dovo
z vo
zil i
zvaj
alca
. Izv
ajal
ec n
e od
gova
rja z
a po
vzro
čeno
ško
do n
a te
hvo
zišč
ih,
raze
n če
je p
ovzr
očen
a iz
mal
omar
nost
i. (4
)P
ovzr
očite
lji o
dpad
kov
so d
olžn
i sto
riti,
kar
je v
njih
ovi m
oči,
da z
agot
o-vi
jo n
eovi
ran
in v
aren
dos
top
po u
trjen
i ces
ti do
odj
emne
ga m
esta
tudi
v z
im-
skem
čas
u.(5
)O
b do
loča
nju
loka
cij
za z
birn
a in
odj
emna
mes
ta j
e tre
ba u
pošt
evat
ifu
nkci
onal
ne,
este
tske
, hi
gien
sko
- teh
ničn
e in
pož
arno
- va
rstv
ene
pred
pi-
se.
Zbirn
a in
odj
emna
mes
ta n
e sm
ejo
ovira
ti al
i ogr
ožat
i pro
met
a na
javn
ihpo
vrši
nah.
(6)
Odj
emna
mes
ta d
oloč
ajo
izva
jalc
i v s
ogla
sju
s po
vzro
čite
lji o
dpad
kov.
Vpr
imer
u, d
a m
ed iz
vaja
lcem
in p
ovzr
očite
ljem
ni s
ogla
sja
gled
e lo
kaci
je z
bir-
nega
in o
djem
nega
mes
ta,
ju d
oloč
i pris
tojn
i obč
insk
i org
an v
sod
elov
anju
z iz
vaja
lcem
in p
ovzr
očite
ljem
.
15.
člen
(dos
topn
ost o
djem
nega
mes
ta z
a m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
)(1
)O
djem
na m
esta
mor
ajo
biti
dost
opna
tako
, da
lahk
o iz
vaja
lec
kom
unal
-ne
odp
adke
pre
vzam
e in
jih
s sm
etar
skim
i voz
ili o
dpel
je.
(2)
Dos
top
do o
djem
nega
mes
ta m
ora
biti
vsaj
3 m
etre
sve
tle š
irine
in v
saj
3,6
m s
vetle
viš
ine.
(3)
Kad
ar d
osto
p za
sm
etar
sko
vozi
lo d
o od
jem
nega
mes
ta n
i zag
otov
ljen,
se d
oloč
i naj
bliž
je m
esto
, ki
je š
e do
stop
no.
16.
člen
(nač
rtov
anje
odj
emni
h m
est z
a m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
)N
ačrt
oval
ci in
pro
jekt
anti
mor
ajo
pri o
blik
ovan
ju n
ovih
sta
nova
njsk
ih in
po-
slov
nih
obje
ktov
, sos
esk
in n
asel
ij te
r pri
pren
ovi z
grad
b in
del
ov n
asel
ij po
-le
g sp
lošn
ih n
orm
ativ
ov in
sta
ndar
dov
upoš
teva
ti tu
di d
oloč
be te
ga o
dlok
ate
r ob
stoj
ečo
tehn
olog
ijo z
bira
nja
in o
dvaž
anja
odp
adko
v, v
klju
čno
z op
re-
mo
izva
jalc
a.
17.
člen
(zač
asna
odj
emna
mes
ta z
a m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
)(1
)Č
e je
zar
adi d
el n
a do
vozi
h k
odje
mni
m m
esto
m z
ačas
no o
vira
n do
stop
za s
met
arsk
a vo
zila
, mor
a po
vzro
čite
lj za
časn
e ov
ire v
sog
lasj
u z
izva
jalc
emza
goto
viti
zbira
nje
odpa
dkov
na
prim
erne
m z
ačas
nem
odj
emne
m m
estu
.(2
)V
tem
prim
eru
je i
zvaj
alec
dol
žan
obve
stiti
pov
zroč
itelje
odp
adko
v o
spre
men
jene
m o
djem
nem
mes
tu. 18
. čl
en(v
zdrž
evan
je r
eda
in č
isto
če n
a zb
irnih
/odj
emni
h m
estih
za
meš
ane
kom
unal
ne o
dpad
ke)
(1)
Zbirn
a in
odj
emna
mes
ta s
o do
lžni
vzd
ržev
ati p
ovzr
očite
lji o
dpad
kov,
ki
mor
ajo
skrb
eti z
a re
d in
čis
točo
na
teh
mes
tih te
r na
dovo
znih
pot
eh d
o od
-je
mni
h m
est.
(2)
Izva
jale
c je
dol
žan
izpr
azni
ti za
bojn
ike
za o
dpad
ke o
ziro
ma
odpe
ljati
po-
sebn
e pl
astič
ne v
rečk
e ta
ko,
da n
e ov
ira p
rom
eta
več,
kot
je n
ujno
pot
reb-
no z
a op
ravl
janj
e de
javn
osti,
ne
ones
naži
pro
stor
a te
r ne
poš
kodu
je p
osod
za o
dpad
ke in
oko
lice,
kje
r se
opra
vlja
del
o. V
prim
eru,
da
izva
jale
c on
esna
-ži
odj
emno
mes
to,
ga je
dol
žan
tudi
oči
stiti
.(3
)P
ovzr
očite
lji o
dpad
kov
so t
udi v
zim
skem
čas
u do
lžni
pos
krbe
ti za
ne-
mot
en d
osto
p iz
vaja
lca
do o
djem
nih
mes
t. P
ovzr
očite
lji s
o do
lžni
sto
riti,
kar
je v
njih
ovi m
oči,
da s
o po
krov
i zab
ojni
kov
zapr
ti ne
gle
de n
a to
, al
i so
nazb
irnem
ali
odje
mne
m m
estu
.(4
)Iz
vaja
lec
je d
olža
n za
bojn
ike
za o
dpad
ke p
erio
dičn
o, in
sic
er e
nkra
t na
leto
čis
titi i
n ra
zkuž
evat
i.
19.
člen
(sku
pna
zbirn
a/od
jem
na m
esta
za
meš
ane
kom
unal
ne o
dpad
ke)
Za p
ovzr
očite
lje o
dpad
kov
na o
bmoč
jih,
ki s
o tra
jno
ali z
ačas
no n
edos
top-
na z
a ko
mun
alna
voz
ila, i
zvaj
alec
v d
ogov
oru
s po
vzro
čite
lji o
dpad
kov
dolo
-či
sku
pna
zbirn
a in
odj
emna
mes
ta te
r na
čin
zbira
nja
meš
anih
kom
unal
nih
odpa
dkov
(za
bojn
iki
za o
dpad
ke,
pred
pisa
ne p
oseb
ne p
last
ične
vre
čke)
.Č
e so
nav
eden
a zb
irna
mes
ta z
ačas
nega
zna
čaja
, se
opus
tijo
in s
anira
jo ta
-ko
j, ko
pre
neha
jo r
azlo
gi,
zara
di k
ater
ih s
o bi
la d
oloč
ena.
20
. čl
en(z
aboj
niki
za
zbira
nje
meš
anih
kom
unal
nih
odpa
dkov
)(1
)P
ovzr
očite
lji o
dpad
kov
mor
ajo
meš
ane
kom
unal
ne o
dpad
ke o
dlag
ati n
azb
irnih
mes
tih v
:1.
tipi
zira
ne z
aboj
nike
na
kole
sih
volu
mna
80
, 12
0,
160
, 24
0,
50
0,
66
0,
70
0,
90
0 in
110
0 li
trov,
2.
tipiz
irane
vel
ike
zabo
jnik
e vo
lum
na 5
- 7
m3
,
3. p
oseb
ne p
last
ične
vre
čke
(če
se n
e m
orej
o up
orab
ljati
zabo
jnik
e iz
1. in
2. t
očke
tega
ods
tavk
a), k
i mor
ajo
biti
ozna
čene
z lo
gotip
om iz
-va
jalc
a.(2
)Vr
sto
zabo
jnik
ov z
a m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
dol
oči i
zvaj
alec
v s
o-gl
asju
s p
ovzr
očite
ljem
, pr
i čem
er s
e up
ošte
va te
hnol
ogija
zbi
ranj
a in
odv
a-ža
nja
odpa
dkov
ozi
rom
a st
rukt
ura
ali v
rsta
kom
unal
nih
odpa
dkov
. Š
tevi
lo in
velik
ost z
aboj
niko
v za
odp
adke
sta
odv
isna
od
pred
vide
ne k
olič
ine
odpa
d-ko
v.
(3)
Če
količ
ine
meš
anih
kom
unal
nih
odpa
dkov
red
no p
rese
gajo
pro
stor
ni-
no z
aboj
niko
v za
odp
adke
, la
hko
izva
jale
c ja
vne
služ
be d
oloč
i ust
rezn
o po
-ve
čanj
e pr
osto
rnin
e za
bojn
ika.
21.
člen
(nak
up/n
ajem
pos
od z
a zb
iranj
e m
ešan
ih k
omun
alni
h od
padk
ov)
Pov
zroč
itelji
odp
adko
v so
dol
žni p
ri iz
vaja
lcu
kupi
ti al
i naj
eti t
ipiz
irane
zab
oj-
nike
za
zbira
nje
posa
mez
nih
vrst
odp
adko
v sk
ladn
o z
vzpo
stav
ljeni
m s
iste
-m
om z
bira
nja
odpa
dkov
(za
meš
ane
kom
unal
ne o
dpad
ke,
za o
dpad
ne e
m-
bala
žo,
za b
iolo
ške
odpa
dke)
.
22
. čl
en(o
dlag
anje
meš
anih
kom
unal
nih
odpa
dkov
)
(1)
Pre
pove
dano
je
odla
ganj
e od
padk
ov i
zven
zab
ojni
kov
za o
dpad
ke a
lipo
sebn
ih p
last
ični
h vr
ečk,
(2
) brs
kanj
e po
zab
ojni
kih
(3) i
n ra
zmet
avan
je o
dpad
kov
iz z
aboj
niko
v za
odp
adke
.(2
)V
prim
eru
obča
sneg
a po
veča
nja
količ
ine
odpa
dkov
, ki s
e od
laga
jo v
za-
bojn
ike
za m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
, si
mor
ajo
povz
roči
telji
odp
adko
vpr
i izv
ajal
cu p
roti
plač
ilu p
riskr
beti
pose
bne
plas
tične
vre
čke
za m
ešan
e ko
-m
unal
ne o
dpad
ke iz
30
. čl
ena
tega
odl
oka.
(3
)M
edob
čins
ki in
špek
tor
lahk
o z
odlo
čbo
zaht
eva
odst
rani
tev
odpa
dkov
,če
ti n
iso
odlo
ženi
v s
klad
u s
tem
odl
okom
ali
se o
dlag
ajo
izve
n tip
izira
nih
zabo
jnik
ov z
a od
padk
e al
i pos
ebni
h pl
astič
nih
vreč
k. O
dstra
nite
v te
h od
pad-
kov
opra
vi p
ovzr
očite
lj od
padk
ov a
li iz
vaja
lec
na s
trošk
e po
vzro
čite
lja o
d-pa
dkov
.
23
. čl
en(p
ogod
be o
rav
nanj
u s
kom
unal
nim
i odp
adki
)P
ravn
e os
ebe,
sam
osto
jni p
odje
tnik
i pos
amez
niki
ali
posa
mez
niki
, ki s
amo-
stoj
no o
prav
ljajo
dej
avno
st, m
oraj
o z
izva
jalc
em s
klen
iti p
ogod
bo o
ravn
anju
s ko
mun
alni
mi o
dpad
ki. N
aved
ene
oseb
e m
oraj
o po
godb
o sk
leni
ti v
fazi
pri-
dobi
vanj
a up
orab
nega
dov
olje
nja,
naj
kasn
eje
pa v
rok
u 3
0 d
ni o
d za
četk
aop
ravl
jana
dej
avno
sti.
24.
člen
(prip
rava
zab
ojni
kov
za o
dvoz
)
Pov
zroč
itelji
odp
adko
v so
dol
žni z
aboj
nike
za
odpa
dke
ali p
oseb
ne p
last
ič-
ne v
rečk
e, ra
zen
tipiz
irani
h ve
likih
zab
ojni
kov,
pra
voča
sno
prip
elja
ti z
zbirn
e-ga
na
odje
mno
mes
to.
Zabo
jnik
e za
odp
adke
mor
ajo
po iz
praz
nitv
i ist
i dan
tudi
vrn
iti n
azaj
na
zbirn
o m
esto
.
25
. čl
en(g
radb
eni o
dpad
ki)
Izva
jale
c gr
adbe
nih
del j
e do
lžan
pos
krbe
ti za
prim
erno
zač
asno
skl
adiš
če-
nje
grad
beni
h od
padk
ov n
a gr
adbi
šču
ter z
a od
voz
oziro
ma
ustre
zno
depo
-ni
ranj
e pr
i reg
istri
rane
mu
izva
jalc
u. 26
. čl
en(v
rste
odp
adko
v, k
i jih
je p
repo
veda
no o
dlag
ati v
zab
ojni
ke
za m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
)
(1)
V za
bojn
ike
za m
ešan
e ko
mun
alne
odp
adke
je p
repo
veda
no o
dlag
ati:
1. g
radb
eni m
ater
ial,
kam
enje
, ze
mljo
in v
ejev
je,
2. o
dpad
ke v
več
jih k
osih
(poh
ištv
o, g
ospo
dinj
ski a
para
ti, k
oles
a, v
ozi-
la,
stan
ovan
jska
opr
ema)
,3
. us
edlin
e iz
kan
aliz
acije
in c
estn
ih p
ožira
lnik
ov,
4.
odpa
dke
v te
koče
m s
tanj
u,5
. ku
žen
mat
eria
l iz
zdra
vstv
enih
in v
eter
inar
skih
ust
anov
,6
. tle
če,
lahk
o vn
etlji
ve,
gorlj
ive,
eks
ploz
ivne
, re
aktiv
ne,
jedk
e, d
ražl
ji-ve
, st
rupe
ne i
n ra
dioa
ktiv
ne o
dpad
ke,
osta
nke
naftn
ih d
eriv
atov
in
drug
e po
sebn
e in
nev
arne
odp
adke
, ki s
o po
Ure
dbi o
ravn
anju
z n
e-va
rnim
i od
padk
i kl
asifi
cira
ni k
ot n
ekom
unal
ni a
li ne
varn
i ko
mun
alni
odpa
dki,
7. p
ogin
ule
živa
li, k
lavn
ične
odp
adke
,8
. od
padn
o em
bala
žo,
9.
odpa
dno
elek
tričn
o in
ele
ktro
nsko
opr
emo,
10.
kuhi
njsk
e od
padk
e in
ost
ale
biol
oško
raz
grad
ljive
odp
adke
.
21GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010
Št. 3
- 13. IV. 2
010U
RAD
NI VE
STN
IK G
OR
EN
JSK
ES
tran 5S
tran 4U
RAD
NI VE
STN
IK G
OR
EN
JSK
EŠ
t. 3 - 13
. IV. 2010
(2)
Kom
unalne odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in sto-
ritvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijam
i, ki so v klasifikacij-ski skupini odpadka 2
0 0
0, vključno z klasifikacijsko skupino 15
01, opre-deljeni kot nevarni kom
unalni odpadki, navedeni v Prilogi 2
, je prepoveda-no odlagati v zabojnike za m
ešane komunalne odpadke.
(3)
V primeru, da so v zabojniku odloženi zgoraj našteti odpadki, izvajalec ni
dolžan izprazniti zabojnike za odpadke, ampak nanj pritrdi obvestilo, zakaj za-
bojnik ni izpraznjen in o tem obvesti občinsko inšpekcijo O
bčine Šenčur.
27. člen(zam
enjava poškodovanih ali dotrajanih zabojnikov za m
ešane komunalne odpadke)
(1)
Povzročitelji odpadkov so dolžni dotrajane zabojnike za odpadke nado-
mestiti z novim
i, obvezno kupljenimi ozirom
a najetimi pri izvajalcu, poškodo-
vane pa popraviti.(2
)V prim
eru, da povzročitelj najame zabojnik pri izvajalcu, je dolžan upo-
rabljati zabojnik kot dober gospodar in je odgovoren za škodo, če uporab-lja zabojnik v nasprotju z njenim
namenom
.
28
. člen(določitev plačnika storitev ravnanja z odpadki)
Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v naj-
emni pogodbi z najem
nikom določiti, kdo bo plačnik storitev ravnanja z od-
padki, in ob prijavi ali spremem
bi najemnika o tem
takoj obvestiti izvajalcakom
unalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza kom
unalnih odpad-kov do dne, ko izvajalec prejm
e obvestilo, bremenijo lastnika neprem
ičnine.
29
. člen(ravnanje z odpadki v prim
eru prireditev)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nasta-
jajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor oprem
iti zustreznim
i zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ločeno odlagati
odpadke v posebne plastične vrečke, po končani prireditvi pa najkasneje v6
urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na zizvajalcem
predhodno dogovorjeno odjemno m
esto, ter o tem nem
udoma
obvestijo izvajalca. Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati najkasneje v 24
urah po dostavi odpadkov na dogovorjeno mesto.
30
. člen(odlaganje odpadkov v vreče)
(1)
Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odm
aknjenosti odprevoznih cest ne m
ore priti, odlagajo odpadke v posebne plastične vrečkeza odpadke, označene z logotipom
izvajalca. Povzročitelji odpadkov se m
o-rajo o takšnem
načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno
dogovoriti.(2
)V prim
eru občasnega povečanja količine odpadkov so povzročiteljidolžni le-te odložiti v posebne plastične vrečke za odpadke in jih dostaviti naodjem
no mesto. Izvajalec je dolžan prevzeti le odpadke, odložene v om
e-njene vrečke, ki jih povzročitelj kupi pri izvajalcu.(3
)U
porabniki morajo kupiti posebne plastične vrečke za zbiranje m
ešanihkom
unalnih odpadkov pri izvajalcu.V ceno nakupa vrečke je vključen tudi obračun storitve ravnanja z odpadkiza volum
en odpadkov v posamezni vrečki.
IV. LOČ
EN
O Z
BIR
AN
JE O
DPA
DK
OV
NA
IZVO
RU
NA
STA
NK
A
31. člen(ločeno zbiranje odpadkov)
(1)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja na celotnem ob-
močju O
bčine Šenčur. O
bvezno je za vse povzročitelje odpadkov in izvajal-ca ter se izvaja po P
rogramu nadgradnje ločenega zbiranja odpadkov, ki ga
na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.(2
)Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpad-
kov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je pov-
zročitelje odpadkov o načinu ločenega zbiranja odpadkov dolžan obvestiti.(3
)Vzpostavljen sistem
ločenega zbiranja preko ekoloških otokov in zbirne-ga centra se nadgradi z ločenim
zbiranjem odpadne em
balaže po sistemu od-
voza od vrat do vrat in ločenim zbiranjem
bioloških odpadkov (spodbujanjepovzročiteljev odpadkov h kom
postiranju na vrtu ali vključitev s sistem redne-
ga odvoza ločeno zbranih bioloških odpadkov v namenskem
zabojniku).
32
. člen(ekološki otoki)
(1)
Ekološki otok je prostor, kjer so nam
eščeni namenski zabojniki za loče-
no zbiranje posameznih ločenih frakcij. N
amenskim
i zabojniki so namenje-
ni zbiranju:
1. papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali le-
penke,2
. odpadno embalažo iz stekla,
3. odpadno em
balažo iz plastike in sestavljenih materialov in odpadno em
-balažo iz kovine.
(2)
Stroški nabave in postavitve teh zabojnikov se financirajo iz sredstev
proračuna Občine Š
enčur. (3
)O
stanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prve-
ga odstavka, se zbirajo kot mešani kom
unalni odpadki.(4
)P
ravne osebe morajo odpadke ločeno zbirati in jih oddati v nadaljnjo
predelavo. Izvajalec pravnim osebam
nudi možnost najem
a ekološkega oto-ka skladno s cenikom
.
33
. člen(odlaganje odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih)
(1)
Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati od-
padke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike, nam
eščene na ekolo-ških otokih.(2
)Ločeno se zbirajo naslednje frakcije:- v zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate
vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pism
a, kuverte,zvezki, knjige, em
balažni papir, zložena papirna ali kartonska embala-
ža;- v zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in
kozarcev brez pokrovčkov;- v zabojniku za plastenke in pločevinke se zbirajo prazne pločevinke in
konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena em-
balaža tetrapak, vrečke PVC
.(3
)N
a ekološke otoke ne sodijo:- v zabojnik za papir je prepovedano odlagati em
balaža tetrapak, celo-fan, tapete, folije, onesnaženi papir, higienski papir, lepilne trakove,vreče za cem
ent in vreče od krmil;
- v zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko ravno steklo,ogledala, svinčevo steklo, porcelan, keram
iko, glinene izdelke;- v zabojnik za plastenke in pločevinke je prepovedano odlagati pla-
stenke in pločevinke z vsebino, papir, karton, steklo.(4
)Zabojniki so oprem
ljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne.(5
)P
repovedano je kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov.
34
. člen(vzdrževanje reda in čistoče na ekoloških otokih)
Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
35
. člen(lokacije ureditve ekoloških otokov)
Lokacije za ureditev ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sode-lovanju z izvajalcem
in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok nameš-
ča. Ob določitvi lokacije za ureditev ekološkega otoka m
ora biti upoštevankriterij lastništva zem
ljišča: funkcionalno zemljišče objekta ali skupno funk-
cionalno zemljišče skupine objektov, javno zem
ljišče - zemljišče v lasti obči-
ne. Izjemom
a je lahko zemljišče v lasti pravne osebe ali posam
eznika s pis-nim
soglasjem lastnika.
36
. člen(vodenje katastra ekoloških otokov)
Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov, kjer poteka ločeno zbi-ranje odpadkov, in ga enkrat letno dopolnjevati ter posredovati občini Š
en-čur. V katastru m
ora biti navedeno: lokacije ekoloških otokov, število in vr-ste nam
enskih zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih od-padkov.
37. člen(zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov)
(1)
Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzem
anje inzačasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih odpadkov. Izvajalecpri prevzetih odpadkih izvede predelavo z nam
enom odprem
e v nadaljnjopredelavo ali odstranjevanje.(2
)Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij in odpadne
električne in elektronske opreme, kjer se te frakcije tudi začasno skladišči-
jo. (3
)V zbirnem
centru se lahko, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo rav-nanje z odpadki, izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave inpredelave posam
eznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so zato pooblaščene s strani izvajalca. (4
)Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega
centra.
38
. člen(zbiranje odpadkov v zbirnem
centru za ločeno zbiranje odpadkov)
(1)
Zbirni center Šenčur je nam
enjen vsem povzročiteljem
odpadkov, ki sovključeni v sistem
ravnanja z odpadki na območju občine Š
enčur. Na zahte-
vo zaposlenega v zbirnem centru se je povzročitelj odpadkov dolžan identi-
ficirati z veljavnim osebnim
dokumentom
ali z dokazilom, da je povzročitelj
odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na obm
očju občine Šenčur.
Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpad-
ki (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev).
(2)
Povzročitelj odpadkov, ki je posam
eznik, lahko brezplačno odda 1 m
3odpadkov na m
esec, ki se zbirajo v zbirnem centru in niso nevarni odpad-
ki. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca. Večje količine od-
padkov se obračuna skladno s cenikom. P
ri tem velja, da posam
eznik nesm
e pripeljati v eni pošiljki več kot 3 m
3 odpadkov. V tem
primeru m
ora priizvajalcu posebej naročiti zabojnik za enkraten odvoz.(3
)V zbirnem
centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni
podjetniki posamezniki ali posam
ezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.
V tem prim
eru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom
.(4
)V zbirnem
centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da sepovzročitelj odpadkov identificira. Č
e povzročitelj zavrne identifikacijo, po-oblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.(5
)V zbirnem
centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:- papir in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno em
balažoiz papirja ali lepenke
- stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla
- plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih m
a-terialov
- odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin
- les, vključno z odpadno embalažo iz lesa
- oblačila in tekstil- jedilno olje in m
aščobe- barve, črnila, lepila in sm
ole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi- detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi- odpadna električna in elektronska oprem
a- kosovni odpadki- izrabljene pnevm
atike- gradbeni odpadki- nevarne frakcije- odpadki z vrtov
(6)
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zbirnega centra, kot tudi od-
tujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru.
(7)
Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stro-
ške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju ob-
vesti Medobčinski inšpektorat K
ranj.
39
. člen(obratovanje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov)
(1)
Izvajalec določi z Navodili za upravljavce zbirnih centrov režim
zbiranjaodpadkov v zbirnem
centru Šenčur.
(2)
Obratovalni čas določi lastnik zbirnega centra, v soglasju z izvajalcem
.P
ovzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času
obratovanja.
40
. člen(zbiranje nevarnih odpadkov)
(1)
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripo-
močkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova em
balaža. Zaradi nevarnih sestavin se ne sm
ejo odlagati na odlagališča komunalnih
odpadkov.(2
)V gospodinjstvu nastajajo različni odpadki, ki vsebujejo nevarne sesta-
vine in so navedeni v Prilogi 2
.(3
)N
a območju O
bčine Šenčur izvajalec najm
anj enkrat letno organizirazbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in oprem
ljeno mobilno postajo.
(4)
Zbiranje poteka v skladu z določenim term
inskim planom
, ki ga izvaja-lec objavi na krajevno običajen način.(5
)P
ovzročitelji odpadkov nevarne odpadke iz gospodinjstev lahko oddajotudi v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov.(6
)Izvajalec m
ora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenimorganizacijam
, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranje-
vanje.(7
)P
ravne osebe, samostojni podjetniki posam
ezniki in posamezniki, ki sa-
mostojno opravljajo dejavnost, m
orajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpad-kov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom
nevarnih od-padkov.
41. člen(zbiranje kosovnih odpadkov)
Povzročitelji odpadkov kosovne odpadke oddajajo v zbirnem
centru Šenčur.
Po potrebi lahko izvajalec izvede zbiranje kosovnih odpadkov po sistem
u"od vrat do vrat" za povzročitelje, ki pri O
bčini Šenčur utem
eljijo, da nimajo
možnosti pripeljati kosovne odpadke v zbirni center Š
enčur. Občina izvajal-
cu odredi zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu "od vrat do vrat" za posa-
mezne povzročitelje.
V. OD
VOZ
OD
PAD
KO
V4
2. člen
(odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstev)
(1)
Redni odvoz m
ešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpad-
kov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom
odvoza komunalnih od-
padkov in programom
ločenega zbiranja odpadkov. (2
)R
azpored mora izvajalec objaviti na spletni strani izvajalca in občine ter
na krajevno običajen način. (3
)Izvajalec m
ora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v
primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.
(4)
Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minim
alno število odvozov od-padkov:
- mešani kom
unalni odpadki (redni odvoz)1
krat na 14 dni
- odpadne embalaža po sistem
u od vrat do vrat1
krat na 14 dni
- mešani kom
unalni odpadki (pogodbeni odvoz)po naročilu
- papir1
-krat tedensko- steklo
1-krat tedensko
- plastika1
-krat tedensko- kovina
1-krat tedensko
- biološki odpadki1
-krat tedensko- nevarni odpadki
1-krat letno.
(5)
Skladno z uvedbo dodatnega zbiranja ločenih frakcij na izvoru izvajalec
lahko v dogovoru z občino Šenčur redni odvoz m
ešanih komunalnih odpad-
kov opravlja na štirinajst ali več dni.(6
)Izvajalec odvaža kom
unalne odpadke samo s posebej urejenim
i komu-
nalnimi vozili. K
omunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se
odvažajo z odpadkom prim
ernim vozilom
.
43
. člen(odvoz kom
unalnih odpadkov iz poslovne dejavnosti)(1
)R
edni odvoz mešanih kom
unalnih odpadkov in ločeno zbranih odpad-kov opravlja izvajalec skladno z letnim
razporedom odvoza kom
unalnih od-padkov in program
om ločenega zbiranja odpadkov.
(2)
Razpored m
ora izvajalec objaviti na spletni strani izvajalca in občine terna krajevno običajen način. (3
)Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje m
inimalno število odvozov od-
padkov:- m
ešani komunalni odpadki (redni odvoz)
1 krat na 14
dni- odpadne em
balaža po sistemu od vrat do vrat
1 krat na 14
dni- m
ešani komunalni odpadki (pogodbeni odvoz)
po naročilu
(4)
Skladno z uvedbo dodatnega zbiranja ločenih frakcij na izvoru izvajalec
lahko v dogovoru z občino Šenčur redni odvoz m
ešanih komunalnih odpad-
kov opravlja na štirinajst ali več dni.44
. člen(posebni prim
eri)V prim
eru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilnodeževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjem
nemu m
estu (prekopi na do-vozu, parkirani avtom
obili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni
je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po pre-nehanju višje sile ali ovire ali po praznikih ozirom
a dela prostih dneh.
45
. člen(sanacija divjih odlagališč)
(1)
Divja odlagališča odpadkov se sanirajo v skladu z odločbo pristojnega
inšpektorja. (2
)K
dor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpad-
ke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih kra-
jev, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročitelja ni m
ogoče ugoto-viti, stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zem
ljišča.
VI. O
BV
EZ
NO
ST
I IZVA
JALC
A4
6. člen
(obveznosti izvajalca)Izvajalec m
ora zagotavljati:- redni prevzem
komunalnih odpadkov,
- izredni prevzem nenevarnih odpadkov,
22GORENJSKI GLAS
torek, 13. aprila 2010
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinski odkup, prodaja na obro-ke, MEPAX, d. o. o., Planina 5, Kranj, ☎041/773-772, 040/773-772 10001411
FORD Fiesta, l. 97, registrirana do juni-ja, ugodno, ☎ 031/307-101 10001885
VW Polo 1.4, l. 06, 25.000 km srebr-ne barve, 1. lastnik, ☎ 04/20-28-373
10001993
MOTORNA KOLESAPRODAM
CHOPPER Yamaha 250 XVS virago, l.96, 43.000 km kot nov, narejen ser-vis, cena: 1.600,00 EUR, ☎ 070/865-478 10001984
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
STREŠNI prtljažnik + 2 nosilca za ko-lesa ter vlečno kljuko za Renault Sce-nic, letnik 2007, ☎ 041/826-526
10001858
TEHNIKAPRODAM
TELESKOP s stojalom, znamke Bušel,povečava 60x200, ☎ 040/282-485
10001992
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
HRASTOVE plohe, zračno sušene, 5 cmin punte ter seno in otavo ali menjam zagnoj, ☎ 04/51-21-662 10002015
IVERKE, deb. 17 mm, 1.05 x2.70 m, 30kom, ugodno, ☎041/718-856 10001985
KOSTANJEVE hlode, deske, motrale,tramove, po meri in 2 m3 lipovih desk30 mm, ☎ 040/720-000 10001974
SUHE, smrekove deske in plohe, ☎051/262-579
10002014
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
KOMPLETNO, okno 2.10 x 1.20 m,dvojna zasteklitev s polkni primerna zavikend, ☎ 040/332-590
10001979
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10001793
DRVA bukova, 50 eur, mešana, 40eur, možnost razreza in dostave, ☎040/338-719 10001794
DRVA mešana okrogla, debelina od 5-10 cm, 30 eur, smrekova cepljena, 30eur, po dogovoru razžagam in pripe-ljem, ☎ 070/323-033
10001795
LESENE brikete za kurjavo, ugodno,☎ 04/53-31-648, 040/887-425
10001884
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
MASIVEN, smrekov, ovalni, jedilni kot,dim. 2.50 x 1.60 m z mizo 140 x 80,☎ 041/468-989 10002011
VRTNA OPREMAPRODAM
MANJŠO vrtno kosilnico Panonija, zasimbolično ceno, ☎ 04/57-44-689,040/593-096 10001983
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
KOLO otroško Schwinn 24 col, 21prestav, prednji amortizer, cena 120EUR, ☎ 041/341-297
10002009
TURIZEMTERME ČATEŽ - počitniško hišicougodno oddam, ☎ 041/652-920
10001986
KNJIGE,PUBLIKACIJEKUPIM
KNJIGO od B. Bagnala, risanje in sli-kanje, ☎ 031/412-164 10002018
UMETNINE,NAKITKUPIM
MAKSIM GASPARI, slike, risbe, raz-glednice in vse ostalo, ☎ 041/743-830 10001998
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA na recept, okulistični pregledi,kontaktne leče, popusti za upokojencein člane sindikata. Optika Aleksandra,Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎04/234-234-2, www.optika.si 10001167
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
ČEBULICE gladiol ter sadike paprike, pa-radižnika ter ostalih povrtnin, Smolej,Luže 22 a, ☎ 041/789-608 10002027
LIGUSTER - kalina, lepe sadike zaživo mejo, ugodno, ☎ 04/53-18-314,040/295-312 10002004
SADNE SADIKE starih, novih sort in asimineodprto od 8. do 18. ure, ☎ 01/36-43-195,041/558-448, 041/ 841-843 10001769
PODARIM
MLADE mucke, ☎051/380-32910002012
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
BCS kosilnico 404, samonakladalko SIPNovi Pionir 17 m3 in pajek SIP 340 cm, 4vretena, ☎ 051/673-752 10002033
DOBRO ohranjeno kosilnico SIP 135,rotacijsko, 2 bobna, cena 400 EUR,☎ 041/728-092 10002026
KOSILNICO Muta, kosni greben 125,cena po dogovoru, ☎041/552-414
10001987
ROTACIJSKO kosilnico BCS 404,l.2006, ☎ 04/59-63-635 10001990
TRAKTOR Deutz 48, l. 86, lepo ohranjen,prvi lastnik, ☎041/692-736 10001978
TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, cena podogovoru, ☎041/826-816 10002023
TROSILEC hlevskega gnoja SIP TG35 H, ležeči valji s poviški, ☎031/635-755 10001981
KUPIM
TRAKTOR IMT 533 ali 539, lahko tudiUrsus C 335, ☎ 051/779-72710001997
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA ajdared, jonagold, zlati deli-šes lahko dobite Pri Markuti, Čadovlje3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 10001886
JABOLKA krompir, izpod Stola, sad-jarstvo Pr’ Jernej, Hraše 34, Lesce, ☎040/186-158 10002021
JEDILNI in krmni krompir, ☎ 041/848-539 10001995
KROMPIR frizija in desire, primeren za sa-jenje in jedilni, ☎04/25-91-210 10001980
SEMENSKI in jedilni krompir, ☎031/506-863 10002025
SENO in otavo, ☎040/762-704 10001991
SILAŽNE bale, ☎031/581-63710002020
SEMENSKI čebulček in jedilni krompirdesire. ☎ 04/58-01-380 10001930
VEČ nakladalk sena in otave, ☎ 041/993-523 10002006
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA simentalca, starega 5 tednov,☎ 041/316-617 10002010
BIKCA simentalca, težkega približno200 kg, ☎ 04/51-82-054 10002032
ČB BIKCA, starega en teden, ☎031/416-894 10002005
ČB BIKCA, starega 14 dni, ☎ 04/57-21-690 10002030
DVA BIKCA simentalca, stara tri mese-ce ter jagnjeta in seno, ☎ 041/350-188 10001988
DVA BIKCA ČB 6 mes. in simentalec3 mes. ter več jagnjet za zakol ali rejo,☎ 04/57-25-133 10002019
JARKICE rjave, črne, grahaste, štajer-ke, rdeče peteline - celi kljuni, Hraše5, ☎ 01/36-27-029 10002003
KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo. Vsakdelavnik od 8. do 11. ure, sreda od 8. do17. ure in sobota od 8. do 13. ure. Pe-rutninarstvo Gašperlin, Moste 99, priKomendi, ☎ 01/83-43-586 10002007
ZAJKLJE z mladiči, ☎ 041/840-79210002008
BIKCA simentalca, težkega 100 kg, ☎04/57-40-096 10001973
KUPIM
TELIČKO, sivo ali rjavo, staro 10 do14 dni, ☎ 04/53-36-232 10002013
VEČ SIMENTALCEV težkih 250 do350 kg, ☎ 04/25-21-695, 040/213-806 10001994
OSTALOPRODAM
BUKOVE goli, njivsko prst in gozdarski trak-tor Fudži T30, ☎031/561-707 10002024
HLEVSKI GNOJ, uležan, samo listnanastela, primeren za vrtičkarje, možnadostava, ☎ 040/845-860 10001996
KUPIM
NERJAVEČE točilo (inox) za med, ☎041/220-640 10001977
ODDAM
ZELENJAVNI vrt, ☎ 04/23-16-349,dop. 10002002
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEMO dekle za delo v strežbi, možnaredna zaposlitev, Jus Rok s.p., Reginčeva4, Kranj, ☎040/516-616 10002001
NUDIMO zaposlitev ali delo po pogod-bi kuharju - picopeku, Gostilna Logar,Hotemaže 3a, Preddvor, ☎ 041/335-979, 041/369-051 10001894
IŠČEMO fanta za pomoč v kuhinji, za-želen izpit kat. B v Kranju, Peter Arhs.p., Črnavska pot 1, Preddvor, ☎041/884-825 10001887
ZAPOSLIMO delavca za pomožna mizarskadela, zaželene delovne izkušnje v obdelavilesa in opravljen izpit za voznika viličarja. Hab-jan & Habjan, d.o.o., Sv. Lenart 37, Selca,dodatne inf., ☎041/624-962 10002028
ZAPOSLIMO kovinarja za delo naCNC strojih, starost do 40 let, Ropret,d.o.o., Hotemaže 47a, Preddvor, ☎041/672-043 10001876
IŠČEM
IŠČEM DELO kot inštruktor matemati-ke, slovenščine in fizike za OŠ, ☎040/352-055 10002022
DELO - vsa gospodinjska dela in var-stvo otrok, ☎ 031/516-290 10001976
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 10001989
POSLOVNEPRILOŽNOSTIPRODAM
DOBRO vpeljan original Ergoline solarnistudio v Kranju, ☎041/738-050 10002029
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net 10001796
ADAPTACIJA, notranji ometi, vse vrste fa-sad, škarpe ter tlakovanje dvorišč, kvalitet-no, hitro in poceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela24, Preddvor, ☎041/241-149 10001728
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 10001506
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 10001120
ASFALTIRANJE in tlakovanje, izkopiterena, prevzem vseh gradbenih delnovogradnje in adaptacije, keramičnadela in fasade, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎01/83-17-285, 031/803-144
10001871
BARVANJE fasad ter napuščev, belje-nje in glajene sten, sanacija plesnivihpovršin, barvanje oken in vrat, hitro inkvalitetno, Pavec Ivan s.p., Podbrezje179, 42202 Naklo, ☎ 031/392-909
10001617
DELAM vsa gradbena dela, novograd-nje od temeljev do strehe, sanacije inadaptacije fasad, klasične omete, ure-janje in tlakovanje dvorišč. izdelavaškarp, Babič Miloš s.p., Hraše 24,Lesce, ☎ 041/622-946 10000656
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 10001645
KOMPLETNE prenove kopalnic, pola-ganje keramike na terasah in balkonih,popravilo in postavitev lončenih peči inostala manjša gradbena dela, Git,d.o.o., Lom 5, Tržič, ☎ 04/59-23-750, 041/648-920 10001950
NOTRANJA slikopleskarska dela zavas ugodno in kvalitetno izvaja JernejBalanč s.p., slikopleskarstvo, Čepulje7, Kranj, ☎ 031/842-788, [email protected] 10001971
NUDIMO VAM obrezovanje sadnegadrevja, frezanja vrtov in urejanje okolice,Branko Gašperšič, s. p., Šorlijeva ul.19, Kranj, ☎ 040/993-406 10001919
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, 01/83-15-057, 041/694-229 10001868
TLAKOVANJE, asfaltiranje, strojni iz-kopi, adaptacije starih hiš, IMG Kranj,d.o o., Savska cesta 34, Kranj, ☎041/776-792 10001620
ZIDARSTVO IN FASADARSTVO izva-ja vsa gradbena dela - novogradnje,adaptacije, notranje omete in vse vrstefasad, BYTYQI IN OSTALI, Gradbeni-štvo d.n.o., Glavni trg 14, Kranj, ☎041/760-614, 041/369-660 10001168
IZOBRAŽEVANJENUDIM
PLESNI TEČAJI za vse generacije(posamezno, v paru ali skupini)! PRI-ČETKI in ura po dogovoru! STUDIOTANGO, Britof 316, Kranju, ☎ 041/820-485 10001829
ZASEBNI STIKI42-LETNI, samski moški išče partner-ko za skupno življenje. Imam dom, ☎040/576-567, 031/240-999
10002017
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse, zastonj za mlade dame, ☎031/836-378 10001921
RAZNOPRODAM
DOMAČE, odlično žganje in skuter l.04, ☎ 041/419-888 10001975
KVALITETNA omela za vse vrste dim-nikov in peči, tudi za rostfrei, ☎01/83-23-107, Žnidar 10001982
23torek, 13. aprila 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in tašča
Rezka ŠmidIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sode-lavcem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna soža-lja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi gospodu župniku zaopravljen obred in darovano sveto mašo, pogrebni službi Komu-nale Kranj za organizacijo pogreba, pevskemu zboru bratov Zupan za zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano žalostinko.
Sin Jože z družino
ZAHVALA
V 71. letu starosti smo se 24. marca poslovili od naše drage sestre
Anice Prestoriz Voklega pri Šenčurju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala pogrebni službi Navček. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice in
njenim zdravnikom, ki ste posvečali vso skrb v njenem življenju. Hvala za vso pomočge. Cveti, ge. Francki in ge. Miri ter vsem, ki ste nam stali ob strani, predvsem
v zadnjih dneh preizkušnje. Posebej se zahvaljujemo prelatu in generalnemu vikarju g. Antonu Slabetu za lep pogrebni obred, za ganljive in tolažilne besede.
Hvala duhovnikom in zastopnikom stolnega kapitlja za udeležbo pri pogrebu. Hvala tudi g. župniku za vso skrb in pripravo pogreba. Hvala pevcem iz Šenturške
gore za lepo petje pri pogrebni slovesnosti.
Hvaležni brat in sestre
V sredo, 14. aprila 2010, bo minilo deset let, odkar nas je zapustila
Stanka Škrjanecroj. Rezar
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob.Spominska maša ob obletnici bo danes ob 19. uri v farni cerkviv Podbrezjah.
Vsi njeniPodbrezje, 14. aprila 2010
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
V SPOMIN
Kdor živi v spominu drugihni mrtev, je samo oddaljen.Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.(Kant)
www.gorenjskiglas.si
24 GORENJSKI GLAStorek, 13. aprila 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo oblačno, čez dan bo začelo deževati. V sredo sebo delno razjasnilo, a bodo še krajevne plohe. V četrtek bospremenljivo oblačno. Sredi dneva in popoldne bodo še krajevne plohe. Malo topleje bo.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Društvo se je takratobrnilo tudi na uredništvoGorenjskega glasa, naj z ob-javo pripomore k uspehu do-brodelne akcije. Za invalid-ski voziček je bilo treba zbra-ti 2700 evrov, kar sicer nizelo visok znesek, vendar jebilo v času krize tudi za toli-ko težko najti donatorje.Predsednik društva MetodZakotnik pravi, da so denardobili od Zveze za šport in-validov Slovenije in nekate-rih podjetij, ki se jim za do-nacijo iskreno zahvaljujejo,prav tako našemu časopisu,ki je poročal o akciji. "JureGašpar športni invalidski vo-ziček že uporablja pri trenin-gih košarke, ki jo trenira vgorenjskem društvu, pravtako je član slovenske repre-zentance v košarki na vozič-kih. Gorenjci smo pri temšportu zelo uspešni, na dru-gem mestu v Sloveniji," do-daja Zakotnik. Sicer pa se zrazličnimi športi v društvu,ki šteje 105 članov, ukvarjakar četrtina ljudi. S tem obsvoji invalidnosti ohranjajozdravje in se družijo. Športniinvalidski voziček paraplegi-ki uporabljajo le pri športu, vvsakdanjem življenju si po-magajo s sobnim vozičkom,ki je njihova pravica in ga do-bijo brezplačno. Športnega
si morajo kupiti sami ali spomočjo donatorjev.
Juretov voziček je dobavilopodjetje JAT Team, skupinamladih podjetnikov (Jure,Aleš in Tomaž), ki so se sicerspecializirali za prodajo inopremo vseh vrst delovnihin tovornih vozil ter predela-vo teh v potujoče delavnice,med njihovo ponudbo pa sotudi nakladalne rampe inrampe za invalide ter pripet-ja za tovorna vozila in inva-lidske vozičke. Podjetje se jeponudilo, da opremi kombi
Društva paraplegikov Go-renjske z invalidsko klanči-no z ustreznimi talnimi let-vami in pasovi za pričvrsti-tev. S takšno opremo so za-dostili zakonodaji o varnemprevozu ljudi z invalidskimivozički. V društvu namrečpri izvajanju socialnih pro-gramov domala vsakodnev-no potrebujejo prevoz. Ima-jo asistenta, ki je tudi voznikin s kombijem vozi člane naobnovitveno rehabilitacijo,razne društvene dejavnosti,prireditve, športna tekmova-
nja, srečanja članov, polegtega pa je društveno vozilonamenjeno tudi za prevozetistih posameznikov, ki nevozijo osebnih avtomobilov.Tudi takih je v društvu pre-cej, od starejših članov dotertraplegikov in imetnikovelektričnih invalidskih vozič-kov, ki sami ne vozijo. V društvu so mladim podjetni-kom hvaležni za donacijo.Na vprašanje, zakaj donacija,pa Jure Kaplar iz JAT Teamaodgovarja, da zato, ker so dobrega srca.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Ivan Grginič:
"Skozi pet mandatov smose srečevali z različnimi si-tuacijami, sedaj nas je doča-kala gospodarska kriza, pokateri ne bo nič več tako, kotje bilo doslej. Spremeniti botreba družbene odnose."
Peter Leban:
"Dogajanje v Sloveniji odprvih demokratičnih volitevocenjujem pozitivno, ni mipa všeč pretirana delitev naleve in desne. Mislim, daeni in drugi delajo napake."
Ivan Kemperle:
"Za politiko se ravno ne za-nimam, menim pa, da niprav, da se politiki nenehnokregajo. Tudi z našim pred-sednikom malo preveč "ba-linajo". Morali bi se boljukvarjati z gospodarstvom."
Mirjam Jan Blažič:
"Na državni ravni politika nedeluje tako, kot bi si želela. Vdanašnjih težkih časih bilahko delali v skupno dobro,podobno kot nam je to s so-delovanjem levih in desnihstrank uspelo v Škofji Loki."
ČETRTEK
3/13°C
SREDA
4/11°C
TOREK
3/6°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Rastislav Rastko Tepina:
"Stranke kontinuitete sedajkažejo pravi obraz. Spetsmo tam, kjer smo bili leta1990. Ob zadnjih dogodkihsmo tudi najbolj naivni spre-gledali, kako in kaj. Želim sičimprejšnjih volitev."
Dve desetletjiod prvih volitevDanica Zavrl Žlebir
Kako ljudje dvajset let po pr-vih demokratičnih volitvahocenjujejo stanje demokra-cije in politične razmere vSloveniji?
Foto: Gorazd Kavčič
Jure je dobil voziček za športPo letu dni od začetka akcije Društva paraplegikov Gorenjske je njihov član Jure Gašpar dobil športniinvalidski voziček.
Jure Gašpar ob kombiju z novo invalidsko klančino / Foto: Gorazd Kavčič
Ljubljana
Upokojencem 223 oz. 368 evrov dodatka
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je načetrtkovi seji sklenil, da bodo upokojenci z nižjimi pokojni-nami prejeli višji letni dodatek v znesku 368 evrov, tisti z viš-jimi pokojninami pa nižjega v višini 223 evrov. Dodatekbodo prejeli skupaj z majskimi pokojninami. C. Z.
GLASOV JEŽ
Nekateri na spletu, drugi v nahrbtniku
Radovljiški občinski svet še vedno prisega na stari dobri papir. V dobi, ko nekateri celo knjige že berejo v elektronskiobliki, je svetnik Andrej Avsenek trikilogramski kup gradivav sejno dvorano pritovoril kar v nahrbtniku. Še dobro, da so se svetniki odločili, da po dveh dneh sejo nadaljujejo šelečez dober teden. Če so dovolj delavni, imajo ravno dovoljčasa, da preštudirajo vseh tisoč strani dokumentov, o katerih morajo odločati. Spodobilo bi se, da se potrudijo.Sploh če pomislimo, koliko denarja bodo porabili za tri dni sejanja in za kdo ve koliko ur fotokopiranja pred tem.
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci dobili 52 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 12 dečkov in 12 deklic. Najtežji je bil deček s 4050 grami, najlažja pa deklica, ki je tehtala 2680 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 20 dečkov, med njimi tudi bratca, in 8 deklic. Najlažja je bila ena od deklic,tehtala je 2380 gramov. Najtežji deklici je tehtnica pokazala3920 gramov.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
GRAJSKA POROKAPredstavljamo šestnajst parov, trije izmed njih se bodo po izboru bralk in bralcev Gorenjskega glasa predzadnjikonec tedna v maju poročili na Blejskem gradu.
Foto
: Tin
a D
okl
02 TOREK_13. 04. 2010
GRAJSKA POROKA
es marec smo vasv Gorenjskemglasu obveščali,da Zavod za kul-turo Bled priprav-lja projekt Graj-
ske poroke, ki bo zagotovo za-nimal marsikateri še neporo-čeni par. Grajska poroka naBledu zajema brezplačno po-roko za tri pare: priprave naporoko se začnejo v četrtek,20. maja, poročni obred bo vsoboto, 22. maja, zaključek zobiskom Blejskega otoka pa vnedeljo, 23. maja. V ta projektje vključenih večina stroškovporoke: bivanje v Grand Ho-telu Toplice za pare in njiho-ve priče, poročna torta, poroč-ne obleke za pare in priče, fo-tografiranje in snemanje do-godka. Všteta pa niso vabila,prstani, poročni šopek inohcet, ki pa niti ni tako zelonujna, saj bo za svate s pijačoin hrano poskrbljeno že nagradu. In na to res mamljivoponudbo se je sprva prijavilo28 parov, a jih je nekaj prijav-nico umaknilo, češ da si neželijo medijske izpostavljeno-sti. Zato vam predstavljamopare, ki so se odločili vztrajati
do konca in preizkusiti svojosrečo: kateri trije pari se bododejansko poročili, pa bosteodločili prav bralci Gorenj-skega glasa. Do konca aprilabo v vsaki številki objavljenaglasovnica s kratkim opisomparov. Samo v današnji šte-vilki pa si lahko preberete nji-hove podrobnejše opise zvečjimi fotografijami. Vabi-mo vas, da oddate vaš glaskot kamenček v mozaik in dase bodo poročili tisti trijepari, ki bodo prejeli največvaših glasov. Veljavne bodosamo originalne glasovnice,izrezane iz časopisa. Da boglasovanje čim lažje, smovsakemu paru namenili šte-vilko, ki jo vpišete na glaso-vnico. Upoštevali bomo vseglasovnice, ki bodo k namprispele do ponedeljka, 3.maja, zmagovalni trije paripa bodo znani v torek, 4.maja, ko bo razplet objavljenv Gorenjskem glasu. Medvsemi, ki boste glasovali,bomo izžrebali šest nagra-jencev, ki bodo prejeli prak-tično nagrado. Glasovnicebodo objavljene v vsaki števil-ki Gorenjskega glasa, tokratjo najdete na koncu vsehpredstavljenih parov.
Dina Kavčič
V
Irena Čufer (31)
in Sašo Junež (32)
sta doma na Jesenicah. Odkar sta starša sedemmesečne Lu-cije, si še bolj želita poročiti, saj bi radi imeli vsi isti priimek.Spominjata se, da sta se videvala že kot otroka pri verouku inmenda sta si bila že takrat naklonjena. Znova sta se srečalaleta 2003 na Bledu in kmalu zatem postala par. Tisto zimo ješel Sašo z Ireno prvič v njegovem življenju peš okoli Blejske-ga jezera - spominjata se, kako zelo je bilo mraz. Nato sta,skoraj popolnoma sama, prenovila stanovanje Saševe staremame in ga uredila v svoj novi dom. Ker je Sašo po poklicuvrtnar, Ireno pa vrtnarsko delo tudi zanima, sta se odločila,da se bosta ukvarjala z vrtnarjenjem: Ireno vedno znova pre-vzame, ko po zaključenem delu vidi osupljiv rezultat, Sašo papoleg tega rad dela z ljudmi, ki jim poskuša vpeljati veselje dobivanja na vrtu. Sašo ima enajst let starega sina Taneja, ki je,kljub temu da ne živijo skupaj, del njihove družine. Tudi Lu-cija ga ima zelo rada, saj se je prav njemu prvič na glas za-smejala. Ambient na gradu jima je všeč, saj je kot v pravljici.
Polona Habjan (30)
in Simon Zorman (31)
prihajata z Jesenic. Pred devetimi leti sta se, kot prava Jese-ničana, spoznala na zabavi po hokejski tekmi, ki sta se jeudeležila v družbi skupnih prijateljev. Polona je bila takratše študentka, Simon je bil že zaposlen v Acroniju, kjer je šezdaj. Po počitnicah na morju se je Polona preselila k Simo-nu in takoj sta zaživela sama. Nekaj časa je iskala službo,zdaj pa, kljub temu da je po izobrazbi veterinarska tehnica,dela v Lidlu, a je s službo vseeno zadovoljna. Pred slabimitremi leti se jima je rodila hčerka Urša, ki jo zaenkrat čuva-ta še babici, septembra pa gre v vrtec. Za poletje še nimajovelikih načrtov, najbrž se bodo kam odpravili kar po "lastminute" izbiri. Polona v prostem času rada jaha, Simon pase ukvarja z namiznim nogometom, kjer v sodelovanju zmladinskimi centri skušajo mladim pokazati "pravo pot".
Tanja Urankar (33)
in Robert Ravnikar (33)
iz Cerkelj sta svojo pretresljivo zgodbo poimenovala kar odraja do pekla in nazaj. Spoznala sta se že pred leti, ko staopravljala počitniško delo z otroki na morju. Po letih prijatelj-stva je v začetku leta 2005 med njima preskočila usodna iskri-ca, a se jima takrat še sanjalo ni, kako krute preizkušnje ju ča-kajo. Nekaj dni po nepopisni sreči, ko sta izvedela, da Tanjapod srcem nosi prvega otroka, je nekega jutra ostala sama.Huda možganska poškodba, nenadna krvavitev, je Robertaodtrgala od nje. Začel je težak boj za preživetje, tako da časaza veselje ob novem rojstvu skoraj ni bilo. A kljub temu, da jebilo upanje za preživetje majhno, niti za trenutek ni pomisli-la, da bi ostala sama: enostavno je čutila, da ju čaka še velikosrečnih trenutkov. Ko sta bila končno spet skupaj doma, sejima je rodil Maj (4) in ko je dopolnil dve leti, so se preseliliv novo stanovanje, na poti je bila še sestrica Nika (9 mese-cev). Ker sta premagala že ogromno ovir, jima manjka le šepika na i - poroka, saj si tako želita okronati njuno zgodbo.
Barbara Gregorec (26)
in Tine Bajt (30)
sta iz Tržiča. Pred letom dni sta se spoznala v baru v Kranjuin dolgo prijateljevala, hodila s prijatelji na morje in v hribe,nato pa je natančno čez eno leto v istem baru na enaki zaba-vi med njima preskočila iskrica. Od takrat oba čutita, da je totisto pravo, kar si želita nadgraditi še s poroko, saj je med nji-ma že od nekdaj neka pozitivna energija. Tine živi pri Barba-ri, ki je študentka zadnjega letnika v Biotehniškem centru Na-klo. Ker opravlja prakso na šoli, kjer z mentorico sodeluje pripraktičnem pouku in z dijaki dela na vrtu in v rastlinjakih, situdi po diplomi želi take zaposlitve. Tine je po poklicu pek,zaposlen pa je kot varnostnik pri G7. Oba rada hodita v hribein si želita tudi otrok, a šele potem, ko si bosta uredila osnov-ne razmere. Z Grajsko poroko ju je seznanila Tinetova sestra,ki jima je prinesla prijavnico, oddala pa sta jo sama.
Vesna Cvetanović (29)
in Igor Srebrenovski (27)
prihajata z Jesenic in imata osemmesečnega sinka Lea.Spoznala sta se v trgovini, kjer je Vesna včasih delala,Igorjeva prijateljica pa je tam imela prakso. Ker jo je več-krat prišel obiskat, sta si z Vesno postajala vedno bolj všečin tako sta si pred štirimi leti in pol izmenjala telefonskištevilki in se dogovorila za zmenek. Igor jo je peljal naBled in od takrat sta tudi uradno par. Igor je zaposlen vElektrodah na Jesenicah, Vesna pa v leškem podjetju EkoRPM, kamor se bo vrnila julija, ko se ji izteče porodniškidopust. Pred tremi meseci so se vsi trije preselili v svojestanovanje, prej pa so živeli pri Vesninih starših. Leo jepriden in joče le takrat, ko je lačen. Kot vsak otrok se radigra z mobiteli in daljincem za televizor. V prostem časuIgor rad kolesari, Vesna pa rola. Najraje se družita s pari,ki imajo tudi že otroke, in večkrat jo skupaj mahnejo naBled. Na Grajsko poroko sta se prijavila zato, da bosta en-krat že končno poročena.
PREDSTAVITEV PAROVDrage bralke in bralci Gorenjskega glasa, samo od vas je odvisno, kateri trije pari se bodo predzadnji konec tedna v maju poročili na Blejskem gradu.
2.
3. 4. 5.
1.
TOREK_13. 04. 2010 03
GRAJSKA POROKA
Nejka Hafnar (28)
in Tomaž Hafnar (34)
sta Tržičana in še nista poročena, čeprav se enako pišeta.Nejka se je znašla in predhodno zamenjala priimek v iz-ognitev birokratskim neprijetnostim, ki nastanejo, če semami in sin različno pišeta: sta namreč starša desetmeseč-nega sinka Tjaša. Zdaj že živijo na Ovsišah pri Podnartu,kjer sta staro kmetijo podrla do tal in postavila novo hišo.Zaradi velikega finančnega zalogaja, ki ga hiša predstavlja,sta si zaenkrat uredila le pritličje in se zato tudi prijavila naGrajsko poroko - da bi se izognila stroškom poroke. Pozna-ta se od leta 2000, ko sta oba obiskovala študij na fakultetiza upravo; Nejka kot redna, Tomaž kot izredni študent in sikot sokrajana večkrat izmenjevala zapiske. Po diplomi stavpisala še magisterij in sta oba že skoraj pri koncu. Nejka jezadnji izpit pred magistrsko nalogo opravila štirinajst dnipred porodom. Tomaž dela na postaji prometne policije vKranju, Nejka bo kratek čas še na porodniškem dopustu,potem pa se bo vrnila v Center očesne optike, kjer je zapo-slena. Družina prosti čas najraje preživlja v naravi, v hribihv okolici Tržiča. Odkar se jima je pridružil Tjaš, se vse vrtiokoli njega, želja po poroki pa je še toliko večja.
Mirjana Krstič (55)
in Žarko Dolenc (54)
živita v Tržiču, kamor sta se preselila pred nekaj leti, da bipomagala Žarkovi mami, ki bi sicer sama živela v hiši. Obasta ločena, Mirjana ima iz prvega zakona sina in hčer, Žar-ko sina. Skupnih otrok nimata, imata pa že vnuke, ki ju stal-no sprašujejo, zakaj se ne pišeta enako. Spoznala sta se vtovarni Iskra, kjer sta oba delala, in sta bila najprej le prija-telja, nato pa sta se odločila preizkusiti še v partnerstvu.Zdaj sta skupaj že triindvajset let. Čeprav sta "dala skozi" ževeliko slabega, se zanju zdaj pišejo lepši časi. Dobro se ra-zumeta in se nasploh ujemata. Skupaj varujeta vnuke, dela-ta okoli hiše, gresta na sprehod ali na kolo. Veliko se druži-ta in obiskujeta prijatelje. Mirjana se bo upokojila junija,Žarka pred tem čakajo še tri leta dela. Trenutno je angaži-ran v Pražarni kave v Kovorju. Oba sta preprosta, nezaple-tena človeka, ki se imata lepo, in prav zato bi se rada še po-ročila. Ko sta v Gorenjskem glasu videla oglas za poroko,sta vedela, da to priložnost morata izkoristiti.
Lidija Stenovec (28)
in Dejan Makarič (28)
iz Britofa bosta letos praznovala deset let, odkar sta skupaj.Spoznala sta se v družbi in po enem letu se je med njima ne-načrtovano razvila ljubezen. Zdaj že osem let živita skupaj.Pred štirimi leti se jima je rodil Kristjan in tisti dan, ko bi zmamico morala oditi iz porodnišnice domov, so zdravnikiugotovili, da ima hudo srčno napako in so ga nemudoma zrešilcem odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Na srečo seje vse dobro izteklo in Kristjan nima nobenih težav več, leredno ga pregledujejo. Čez dve leti se jim je pridružil Dorjan.Lidija je izučena frizerka, ki ima za sabo deset let kariere vmoškem salonu. Ker jo to delo ni več veselilo, se je odločilaza prekvalifikacijo za vzgojiteljico v vrtcu. Trenutno dela vKranjskih vrtcih in v poklicu še nikoli ni bila tako zadovoljna,kot je sedaj. Dejan je terenski delavec, montira knauf, okna,stavbno pohištvo in je, še posebej poleti, veliko zdoma. Pro-sti čas radi preživljajo zunaj, družijo pa se največ z obemadružinama in kolikor dopušča čas, tudi s prijatelji. PredvsemLidija si že dolgo želi poroke, a je prevelik strošek, nočeta pas tem finančno obremenjevati staršev. Čisto po naključju stavidela oglas in se odločila preizkusiti srečo.
Eva Benigar (29)
in Klemen Kostič (32)
sta s hčerkama Tejo (3) in Žano (11 mesecev) doma na Slo-venskem Javorniku. Avgusta bo deset let, odkar sta skupaj,in letos sta hotela svojo zvezo okronati še s poroko, vendarkot večino parov tudi njiju pesti strošek, ki ga poroka pred-stavlja. Spoznala sta se v diskoteki v Bohinju, potem se ne-kaj let nista videla, do srečanja v baru v Radovljici. Kmalusta ugotovila, da je to tisto pravo, kar oba iščeta. Najprej stanekaj časa živela pri Klemenovih starših, ko pa se je ponu-dila priložnost za nakup stanovanja, sta jo izkoristila. Po ne-kaj letih skupnega življenja sta se odločila, da povečata dru-žinico. Najprej se jima je pridružila Teja in čez dvajset me-secev še Žana. Zdaj je življenje z njima zelo pestro, saj nitisekunde nista pri miru. Zelo radi zahajajo v naravo in naotroško igrišče, ki je pravi raj za njuni punčki. Eva je tik prediztekom porodniškega dopusta in se bo vrnila na Mobitel vLjubljano, Klemen je vodnik službenega psa pri policiji. Evi-na želja je, da bi se poročila še pred tridesetim letom, datudi ona končno prevzame Klemenov priimek. Zato sta seodločila, da srečo preizkusita in jo mogoče občutita že naGrajski poroki.
Mateja Kompara (29)
in Igor Rozman (32)
s hčerko Tjašo, ki je stara enaindvajset mesecev, in trime-sečnim Nejcem stanujeta na Lancovem pri Radovljici. Mateja je sicer doma iz Lokavca pri Ajdovščini. In kako stase spoznala? Ker Igor vozi tovornjak, ga pot večkrat vodi naPrimorsko, kjer sta se spoznala pred tremi leti. Pred dvemaletoma se je Mateja preselila k Igorju, kjer živijo skupaj znjegovimi starši in družino njegove sestre. Mateji je Gorenj-ska zelo všeč, predvsem zato, ker ni burje, pa tudi ljudje soprijetni. Ob dveh majhnih otrocih se največ družita le s so-sedovimi, saj za kaj več ni časa. A čeprav je dela z njima ve-liko, si v prihodnosti želita še kakšnega otroka. Nejc je zelopriden, Tjaša pa je ravno postala nekoliko trmasta. Igor jemed sezono precej zdoma, saj dela po cele dneve, zato Ma-teji veliko pomagata Igorjeva mama in sestra. Ker je Igorjev oče naročnik Gorenjskega glasa, je med branjem vi-dela oglas za poroko in skupaj sta se odločila, da se podatav to dogodivščino, katere rezultat še ni znan.
Nataša Kristanc (33)
in Borut Kunstelj (37)
z Aljažem (5) in Tevžem (skoraj 2) živita v Gorjah. Spoznalasta se pred štirinajstimi leti, ko je Borut še vozil avtobus, onapa se je z njim vozila v šolo. Ker je tudi mož Natašine sestrevoznik avtobusa, sta imela še več možnosti za srečevanja.Pred sedmimi leti sta si pri Borutovih začela urejati stanova-nje, kmalu se jima je rodil sin Aljaž. Ker so ugotovili, da ima-jo premalo prostora, so se odločili za gradnjo hiše na Bledu.Nataša je zaposlena v Biotehniškem centru Naklo, kjer učistrokovne predmete: hortikulturo, vrtnarstvo in cvetličarstvo,občasno pa napiše tudi kakšen strokoven članek za Gorenjskiglas. Borut je zaposlen v Integral avtu na Jesenicah na servi-su osebnih vozil. V prostem času se rad ukvarja z gasilstvomin modelarstvom, rad ima tudi vožnjo z motorjem. Na Graj-sko poroko ju je prijavila Natašina mama in jima šele po pri-javi razkrila skrivnost. Borut načeloma ni imel načrtov s poro-ko, ko pa je izvedel za prijavo, se je z njo strinjal. Ker je Nata-ša Blejka, ji je še posebej všeč, ker bo poroka na Bledu.
6. 7. 8.
9. 10. 11.
04 TOREK_13. 04. 2010
GRAJSKA POROKA
Damjana Ažman (29)
in Roman Zorman (28)
sta si dom uredila v Rovtah pri Podnartu, kamor ju je pot za-nesla predvsem zaradi ekonomskih razlogov - zaradi nižjenajemnine si lahko privoščita večjo kvadraturo, kot bi si jo vmestu. Damjana sicer prihaja z Brd pri Radovljici, Romanpa z Blejske Dobrave. Poznata se, odkar sta pred sedmimileti začela delati v istem podjetju, v proizvodnji karbonskihdelov za motorje in avtomobile na Bledu. Ko so pred približ-no dvema letoma prejemali veliko naročil in sta moralaopraviti veliko nadur, sta se zbližala in postala par. Romanje službo na svojo pobudo pred kratkim zamenjal, saj je za-radi recesije brez službe ostalo že veliko sodelavcev. Novodelo si je našel v podjetju DM v Ljubljani in tudi tam je za-dovoljen, saj so dober kolektiv. O poroki se pogovarjata ženekaj časa, želita si tudi otrok. Ker so Damjanini starši na-ročeni na Gorenjski glas, ji je mama pokazala vabilo naGrajsko poroko, ki sta ga z veseljem sprejela in se prijavila.
Tina Berlot (33)
in Iztok Černeka (37)
s hčerkama Zarjo (4) in Iris (2) živita v Ljubljani, čeprav jeTina prava Gorenjka, ki je odraščala na Jesenicah, kjer imaše vedno stalno prebivališče. Čaka, da se bo poročila in ta-krat poleg priimka zamenjala še naslov. Tina in Izo, kot gakličejo prijatelji, sta se spoznala kot študenta na Iztoko-vem absolventskem izletu na Rodosu. Od takrat sta osta-la v stikih kot prijatelja, iskrica pa je med njima preskoči-la pred sedmimi leti za Iztokov trideseti rojstni dan. Iztokse je kmalu preselil k Tini v najemniško študentsko stano-vanje, ki pa ni bilo dovolj veliko tudi za naraščaj, zato stase za božič leta 2005 preselila v prenovljeno stanovanjena Fužinah. Čez manj kot mesec dni se jima je rodila Zar-ja, dokaj kmalu pa jim je življenje popestrila še mala Iris.Tina svojo družinico ob koncih tedna rada odpelje na Go-renjsko k babici v Gozd-Martuljek, kjer uživajo v neokrnje-ni naravi. Zaposlena je kot vodja nove trgovine z naravnoin organsko kozmetiko Melvita v stari Ljubljani, Iztok paima podjetje za strojni inženiring. S poroko odlašata žeštiri leta, zato bi bil zdaj res že skrajni čas, da zvezo okro-nata s poroko, saj sta punčki že dovolj veliki. Iztok pravi,da je Tina prava princeska, zato bi se želel z njo poročitiprav na Blejskem gradu.
Branka Pašalić (27)
in Davor Srebrenovski (32)
prihajata z Jesenic. Branka in Davor sta se spoznala na sil-vestrovo, leta 2005, v parfumeriji, kjer je delala Branka, Da-vor pa je prišel kupovat darila. Že na prvi pogled sta si bilazelo všeč in sta se zapletla v pogovor. Ko se je Davor že po-slovil, se je na pol poti do doma premislil in se odločil, dase vrne v trgovino, ker rabi še parfum za mamo. Opogumilse je in Branko povabil na silvestrovanje, ki ga je sprejela.Januarja sta začela hoditi in od takrat sta skupaj. Dve leti žeživita v svojem stanovanju, pred trinajstimi meseci se jimaje rodil sin Dario. Davor je zaposlen v Cometalu v KamniGorici, Branka je po porodniški ostala doma in išče službo.Čeprav je končala višjo turistično šolo, je zaposlitev težkonajti. Konci tednov so rezervirani za Bled in sprehode okolijezera. Razpis za Grajsko poroko jima je pokazala njena sestra in bi jima pomenila potrditev njune zveze ter konecživljenja "na koruzi".
Helena Pestar (27)
in Klemen Debelak (32)
sta Kranjčana in imata šest let starega sina Žana. Skupaj stadevet let, povezal pa ju je Klemenov prijatelj, potem ko muje Klemen omenil, da mu je Helena všeč. Kmalu, ko sta po-stala par, je šel Klemen v vojsko, nato sta sprva živela priHeleninih starših, zdaj pa imata svoje stanovanje. Helenadela v piceriji Barjanka v Ljubljani in ker ima popoldne ne-malo dela doma s prvošolčkom, ji zelo ustreza, da dela ledopoldne, proste ima tudi vikende in praznike. Klemenovaslužba v Iskri MIS je napornejša, saj mora kot urejevalec natermoplastičnih strojih delati v treh izmenah, torej tudi po-noči. Družina ima tudi mešanko Ašo, ki jo morajo rednosprehajati. Ker si poroke res želita, je Grajska poroka že tret-ji razpis, na katerega sta se prijavila, a saj gre v tretje rado.Oglas zanjo sta opazila pri Helenini mami, naročnici Go-renjskega glasa, ki ga Helena vedno prelista. Najbolj pa siporoke želi Žan, ki bi rad dobil bratca ali sestrico.
Nina Mežek (33)
in Iztok Klemenc (41)
z dveletnim sinom Matijo trenutno živita v Izoli, tik ob mor-ju v starem mestnem jedru. Ker je Nina prava Gorenjka, na-tančneje "Kašarka" iz Žirovnice, so pred tem eno leto živelina Gorenjskem, pol leta pa v Ljubljani. Iztok prihaja iz Izo-le in njuna zgodba o tem, kako sta se spoznala, več kot po-trjuje rek o "usodni" ljubezni. Ko je Nina delala v Ljubljani,je kot vsak dan hitela v službo in nekega jesenskega dne seje kot nalašč na semaforju pred Nebotičnikom prižgala rde-ča luč v trenutku, ko bi morala prečkati. Med čakanjem nazeleno se je zamotila z opazovanjem moškega, ki se ji je pri-bliževal. V naslednjem trenutku sta stala drug pred drugim,poklonila sta si nasmeh in odšla vsak svojo pot. A že čez se-kundo se je Iztok vrnil in jo povabil na kavo. Ko je povabilosprejela, se je začelo prijateljstvo, rodila pa se je ljubezen, kista jo nadgradila z rojstvom Matije. Od takrat naprej so ak-tivno preživljanje prostega časa, skrb za dobro hrano, go-stoljubje in druženje s prijatelji del vsakdana. Nina in Iztokobožujeta večere ob kaminu, ko razvijata debate o literatu-ri, slikarstvu, glasbi in vsakdanjem življenju. Letos načrtuje-jo dopust in izmenjavo hiš z islandskimi prijatelji po princi-pu "vi k nam, mi k vam". Njihova želja je, da si v prihodno-sti tudi na Gorenjskem ustvarijo dom.
Glasovnica za grajsko poroko
✂ ✂
Vabljeni k sodelovanju!Glasovnice pošljite na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali jih oddajte v nabiralnik na naši poslovni stavbi. ✂✂
Sponzorji poroke:
Glasujem za par:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Tel. št.:
Podatki bodo uporabljeni le za namen tega glasovanja.
12. 13. 14.
15. 16.
ww
w.w
ww
.zav
od-z
a-ku
lturo
-ble
d.si
tiri osrednja kranj-ska razstavišča: Ga-lerija Mestne hiše,Stebriščna dvora-na, Mala galerija in
Galerija Prešernova hiša,bodo v duhu umetniškegadialoga zaživela v četrtek,15. aprila, ob 19. uri z odprt-jem obsežne razstave z na-slovom 4+4 v prvi izmedomenjenih galerij. Predsta-vili se bodo uveljavljeni av-torji različnih likovnih pi-sav in izvorov iz dveh so-sednjih držav, Slovenije inAvstrije. "V društvu smo seodločili za razstavo, ki boravno tako kakovostna in vtakem obsegu, kot je bil ne-kdanji Bienale mesta Kra-nja, predvsem pa smo žele-li postaviti nov koncept iz-bora umetnikov in razstavesame," je povedala akadem-ska slikarka KlementinaGolija, v Likovnem društvuKranj pobudnica Bienala in gonilna sila pri organiza-
ciji mednarodnih razstav:"Tako smo prišli do ideje zamednarodno razstavo, kibo vključevala štiri domačein štiri tuje avtorje. Letossmo izbrali umetnike iz so-sednje Avstrije, v prihod-njih letih pa bodo sledili li-kovniki iz Italije, Nizozem-ske, Nemčije, Španije ..."
Poleg članov domačegadruštva, slikarjev BogetaDomovskega, Marka Tuškain Klavdija Tutte, bo raz-stavljal še Žarko Vrezec, odavstrijskih avtorjev pa sebodo predstavili slikarjiRichard Kaplenig, NorbertKlavora in Gertrud Weiss-Richter ter kipar Andres
Klimbacher. Letošnji pro-jekt nosi naslov Dialog.Vsak ustvarjalec je v ne-nehnem dialogu s samim sseboj, v refleksiji notranje-ga sveta in v iskanju smislaumetniškega ustvarjanjakot tudi hkrati v iskanju od-govora na občečloveškegavprašanje o bivanju, vsakustvarjalec pa je tudi v dia-logu s širšim prostorom, vkaterega je vpet, v kateremživi in ustvarja ... med dru-gim preberemo v predsta-vitvi projekta. "Več let žeplodno sodelujemo z gale-rijo Vprega (Vorspann) izŽelezne Kaple, s katerosmo skupaj stopili tudi pritem projektu," je še pove-dala Klementina Golija. Narazstavi se bo vsak avtorpredstavil z desetimi deli,ki bodo v Kranju na ogleddo 9. maja. Likovno druš-tvo Kranj v letošnjem letupripravlja še dve skupni akciji, sredi leta bodo sku-pinsko razstavljali v Puli,jeseni pa tudi v italijanskiPerugii.
TOREK_13. 04. 2010 05
KULTURA
NA VRSTI JE LIKOVNI DIALOGOsem likovnih umetnikov, štirje Slovenci in štirje Avstrijci, bo v štirih osrednjih kranjskih galerijah ssvojimi deli v prihodnjem mesecu dni vzpostavljalo likovni dialog med dvema sosednjima državama.4+4 je ime nove akcije Likovnega društva Kranj.
Igor Kavčič
Š
Edina ženska predstavnica na tokratni razstavi 4+4 je Gertrud Weiss-Richter iz Celovca. V Kranju bo med drugim predstavila tudi sliko Brez naslova, akril na platnu,80x60, 2010.
Kranj
Dobri obeti za Maribor
Prihajajoči konec tedna bo Maribor na 21. slovenskemzborovskem tekmovanju Naša pesem že tradicionalnogostil najboljše slovenske zbore. V soboto so se na kon-certnem večeru, ki so ga v sodelovanju s kranjsko ob-močno enoto JSKD pripravili v APZ France Prešeren, po-leg tega predstavili še trije zbori, ki bodo tekmovali naNaši pesmi: Primorski akademski zbor Vinko Vodopiveciz Ljubljane (na fotografiji), Komorni zbor Megaron izLjubljane ter Mešani pevski zbor Pomlad iz Novega me-sta. Zbori so predstavili zelo raznolik program, s katerimbodo tekmovali v Mariboru, vsak pa je v koncertni moza-ik dodal še skladbo po svojem izboru. S skladbama,Močnikovo Regina Caeli in Čopijevo Tu albo to Pujutranjoje občinstvo navdušil Megaron, prav tako pa smo tekmo-valno razpoloženje lahko razbrali v skladbah, Krekovi pri-redbi ljudske Marko skače pevcev zbora Vinka Vodopi-vec, Whitacrejevi Hope, faith, life, love dolenjskega zboraPomlad in Mendelssohn Bartholdyjevi Denn er hat seinenengeln befohlen, kranjskega APZ-ja. Zbori so dokazali, dav Maribor odhajajo z dobrimi obeti. I. K.
Jesenice
17. Kekčevo srečanje
V četrtek, 15., in v petek, 16. aprila, bo v Gledališču TonetaČufarja že 17. Kekčevo srečanje, ki velja tudi za medobmoč-no srečanje otroških gledaliških skupin. V četrtek ob 8.30bo srečanje začela Igralska skupina PŠ Ljubelj s predstavoModra vrtnica, ki jo je režirala Helena Ahačič. Sledila bodramska skupina OŠ Tržič s predstavo Darka MikulandraKo so miši glavne v hiši, ob 10.30 pa bosta na sporedu pred-stavi Do tiste stezice, v režiji Marije Pavlovšnik in izvedbiOtroške gledališke skupine Farnega kulturnega društva Ko-roška Bela ter Smradek v režiji Metke Frelih in izvedbi Otro-ške dramske skupine Smer KPD Josip Lavtižar KranjskaGora. V petek bosta na sporedu dve predstavi. Ob 8.30bodo člani Otroškega gledališča Linhartovi čuki Radovljicazaigrali predstavo Gornastenisedimuha v režiji Suzane Adžič,festival pa bo zaključila Gledališka skupina Raglje iz OŠFrance Prešeren Kranj s predstavo Drugačni, ki jo je Šuštarje-va tudi režirala. Izbor najboljših je med 21 letos uprizorje-nimi otroškimi predstavami opravil Franci Končan. I. K.
Škofja Loka
Ljubezen - poroka - smrt
Jutri, v sredo, 14. aprila, ob 19.30 bo v Sokolskem domu nasporedu zadnji abonmajski koncert z naslovom Ljubezen -poroka - smrt, življenjski ciklus v glasbi in pripovedih. Glas-bo skladateljev Brahmsa, Kodalyja, Wolfa in Dvoraka bodopredstavili sedanji in bivši študenti Mozarteuma iz Salz-burga: sopranistka Esther Kretzinger ob spremljavi piani-sta Andreja Hovrina in instrumentalni trio v sestavi Moi-ses dos Santos - violina, Gabriel Cupsinar - rog in MarioEl Fakih - klavir. Idejna zasnova Koncertnega večera jedelo dr. Michaela Malkiewicza, dopolnili pa ga bosta šepripovedovalka Ljoba Jenče in fotografinja Jana Jocif. I. K.
Ljubljana
Nastop mladih organistk
Danes, v torek, 13. aprila, ob 20. uri bo v frančiškanski cerkvi koncert organistk Kristine Mikelj iz Bohinja in Polone Miklavčič. I. K.
06 TOREK_13. 04. 2010
GLASBA, TV, KINO
Slavila trio in kvintet
V Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je v petek potekal že 16. festival Slovenska polka in valček. Na festivalu so tokrat podelili štiri na-grade: nagrado za najboljšo skladbo festivala Slovenskapolka in valček po mnenju občinstva so prejeli Novi spomini, prejeli pa so tudi nagrado za najboljši trio, kar pa je bila odločitev strokovne žirije. Nastopili so spolko Fičfirič. Nagrado za najboljše besedilo je prejelaMajda Rebernik za Vem, da nisem sama, valček, ki ga je izvedel ansambel Donačka, ki so dobili še nagrado za najboljši kvintet, tako da sta si v bistvu trio in kvintetrazdelila vse naslove, pobrala vse nagrade, letošnjegafestivala. A. B.
godovina gorenj-sko-štajerske na-veze z imenomveseliSVATJE seje začela pisati av-
gusta 2005. Po še ne letuskupnega ustvarjanja je an-sambel opozoril nase v tek-movalnem delu oddaje PriJožovcu z Natalijo v rubrikiDomači upi, kjer je prejelnagrado strokovne komisi-je in Založbe Avsenik zanajbolje izvedeno skladboansambla bratov Avsenik.
Po številnih zmagah in do-sežkih na narodno-zabavnihfestivalih doma in v tujini seje želja ansambla, da v narod-no-zabavno glasbo vnesemladostniško svežino, last-no prepoznavnost, moderneglasbene prijeme in s temsvojo avtorsko glasbo, ures-ničila pred tremi leti, ko jeansambel v svojo postavosprejel prijatelja, glasbenika,predvsem pa avtorja števil-nih uspešnih pop skladbMatjaža Vlašiča. V sodelova-nju z odličnimi slovenskimiavtorji, pisci besedil in pro-ducenti so ustvarili vrsto od-ličnih melodij, ki so izšle nazgoščenki, naslovljeni po nji-
hovi najbolj prepoznavniskladbi Lunca, zakaj se svetmi gunca?.
Člani ansambel veseliSVATJE že od začetka na-stopajo v narodni noši, dokatere imajo zelo spoštljivodnos, saj je narodna nošadel slovenske kulturne de-diščine, svojo prepoznav-nost in drugačnost pa do-polnjujejo z modernimi ko-stumi, ki so všeč zlasti mla-di generaciji. Kot prvi na-
rodnozabavni ansambel solani nastopili na Slovenskipopevki, kjer so v revijal-nem delu v narodnozabavniizvedbi predstavili skladboPesek v oči, zmagovalno po-pevko leta 2002, ki jo v ori-ginalu izvaja Nuša Deren-da, v mesecu avgustu papraznujejo peto obletnicodelovanja. V kratkem bo iz-šel tudi videospot za sklad-bo Svet je že od pamtivekatak, ki ga boste lahko videli
tudi na zgoščenki singlaLjubim ženo, poročeno.
Koncert ansambla veseliSVATJE bo v nedeljo, 18.aprila, ob 18. uri v dvoraniBiotehniškega centra v Stra-hinju pri Naklem. V goste sopovabili tudi Tanjo Žagar,ansabmel Spev, skupino Ju-hubanda, Franca PestotnikaPodokničarja in TamburašeFS Iskraemeco. Voditeljakoncerta bosta Jasna Kuljajin Andrej Hofer.
KO SVAT LJUBI POROČENOKako je, če si svat in ljubiš poročeno žensko, smo se lahko že prepričali na letošnjem festivalu Slovenskapolka in valček v petek, v nedeljo pa veseliSVATJE pripravljajo koncert v Strahinju pri Naklem.
Alenka Brun
Z
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Foto
: arh
iv b
enda
KINO SPORED
Torek, 13. 4.16.50, 19.10, 21.30 LOVEC NA GLAVE16.40, 18.50, 21.00 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE16.00, 18.00, 20.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D
Sreda, 14. 4.16.50, 19.10, 21.30 LOVEC NA GLAVE16.40, 18.50, 21.00 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE16.00, 18.00, 20.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D
Četrtek, 15. 4.16.50, 19.10, 21.30 LOVEC NA GLAVE16.10, 18.40, 21.10 DEVET16.00, 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Petek, 16. 4.16.50, 19.10, 21.30, 23.50 LOVEC NA GLAVE16.10, 18.40, 21.10, 23.40 DEVET16.00, 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D20.00, 22.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Sobota, 17. 4.14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 LOVEC NA GLAVE13.40, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 DEVET14.00, 16.00, 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D20.00, 22.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Nedelja, 18. 4.14.30, 16.50, 19.10, 21.30 LOVEC NA GLAVE13.40, 16.10, 18.40, 21.10 DEVET14.00, 16.00, 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Ponedeljek, 19. 4.16.50, 19.10, 21.30 LOVEC NA GLAVE16.10, 18.40, 21.10 DEVET16.00, 18.00 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D20.00 NAJ OSTANE MED NAMI
Torek, 13. 4.16.40, 19.00 ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI 3D21.25 AVATAR 3D
16.55, 19.05, 21.15 BOŽJI BOJEVNIK15.50, 18.00, 20.10 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D16.00, 18.20, 20.40 LOVEC NA GLAVE17.00, 19.10, 21.20 TRIAŽA
Sreda, 14. 4.16.40, 19.00 ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI 3D21.25 AVATAR 3D16.55, 19.05, 21.15 BOŽJI BOJEVNIK15.50, 18.00, 20.10 KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 3D16.00, 18.20, 20.40 LOVEC NA GLAVE19.00 NE POZABI ME17.00, 21.40 TRIAŽA
Petek, 16. 4.19.00 ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Sobota, 17. 4.19.00 ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Četrtek, 15. 4.20.00 ZRESNI SE
Petek, 16. 4.20.00 SEVER filmsko gledališče
Sobota, 17. 4.20.00 ZRESNI SE
Nedelja, 18. 4.20.00 ZRESNI SE
Četrtek, 15. 4.20. 00 AKVARIJ
Petek, 16. 4.20.00 ZELENA CONA
Sobota, 17. 4.18.00 ZELENA CONA20.00 VALENTINOVO
Nedelja, 18. 4.18.00 VALENTINOVO20.10 AKVARIJ
KINO RADOVLJICA, LINHARTOVA DVORANA
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Orga
niza
torji
film
skih
pre
dsta
v si p
ridrž
ujejo
pra
vico d
o spr
emem
be p
rogr
ama.
ZAVO
D Z
A TU
RIZ
EM
KR
ANJ,
GLA
VNI T
RG
2,
KR
ANJ
ako v enem telesuzdružiti eleganco,športnost in uporab-nost? Tako, da od
vsega, kar imaš, pobereš naj-boljše. To je bil recept za raz-voj Audijevega A5, zadnjegačlana družine modela A4. Vsvoji karoserijski zgradbi spravšnjo mero vznemirljivo-sti združuje eleganco kupeja,uporabnost kombija in udo-bje limuzine. Audi A5 Sport-back je dolg 4,71 metra in jetudi najdaljši družinski član,nastal pa je kot logična posle-dica oziroma kot sredstvo zaprivabljanje tistih kupcev, kibi radi v enem avtomobiluimeli skoraj vse. Sprednji delje seveda v znamenju že vi-denih hišnih oblikovnihsmernic, med katere spadajotudi dnevne luči s svetlečimi
diodami. Bočne linije sešportno elegantno sprehodi-jo do dolgega kombilimuzin-skega zadka, ki je dovolj sa-mosvoj, da ga je mogoče nahitro prepoznati. Ob tem negre prezreti, da ima šport-nik zelo ugoden količnikzračnega upora in v pridvarnosti trdno karoserijskozgradbo. Prtljažna vrata sovelika in pod seboj skrivajoprostoren prtljažnik, v kate-rega gre najmanj 480 litrovprtljage, s podiranjem na-slonjal zadnjih sedežev pase poveča na 980 litrov. Kotje pri Audiju že v navadi,voznika in sopotnike priča-ka urejena notranjost s pre-mišljeno izbranimi materia-li in predvsem z urejeno ar-maturno ploščo. A5 sport-back je sicer zasnovan kotštirisedežni avtomobil z ne-koliko nižje nameščeno za-dnjo klopjo, a tudi spredaj se
sedi precej nizko in tisti, kiimajo bolečine v hrbtenici,imajo z vstopanjem in izsto-panjem kar nekaj težav.
Dileme, ali se športni ka-rakter avtomobila ujema zdizelskim motorjem, ni več.Močnejši od obeh novih 2,0-litrskih turbodizelskih štiri-valjnikov ima dovolj energijein skoraj orjaško zalogo na-
vora. Rezultat: naglo pospe-ševanje, odlična odzivnost vvsem območju in doseganjevisokih potovalnih hitrosti.Podvozje je športno čvrsto, adobro kompromitirano zudobjem, zavore prepričljivozanesljive in v celem je slikaveč kot jasna. Seveda tistim,ki jim je dano posegati poprestižu.
TOREK_13. 04. 2010 07
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
K
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 1968 ccm Največja moč pri v/min: 125 kW/170 KM Najvišja hitrost: 228 km/hPoraba goriva po EU norm.: 6,5/ 4,5/ 5,2 l/100 km Maloprodajna cena: 36.780 EUR Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana
užnokorejski avtomobil-ski tiger Hyundai ozvez-dje izstreljuje novo zvez-do, ki v skladu z novo hiš-no politiko nosi ime ix35.
Novi kompaktni športni tere-nec je naslednik modela Tuc-son, sicer pa v ta avtomobilskirazred prinaša precej svežine.Zunanjost trendovsko obliko-vanega 4,41 metra dolgega av-tomobila se na prvi pogledspogleduje z nekaterimi raz-rednimi tekmeci, zaradi česarbodo pri Hyundaiju prav goto-vo slišali kakšen očitek o kopi-ranju, hkrati pa je z nekaj po-tezami dovolj jasno podobnostz obema večjim hišnim sorod-nikom Santa-Fejem in prestiž-nim ix55.
Izrazito moderna je tudi no-tranjost, ki so jo oblikovalci za-činili z dvema okroglimaosrednjima merilnikoma, raz-gibano sredinsko konzolo inšportnim volanom. Sodo-bnost nakazujejo tudi elek-tronski ključ in gumb za za-gon motorja, gumbi za uprav-ljanje radijskega sprejemnikana volanskem obroču, kameraza vzvratno vožnjo z zaslonomv vzvratnem ogledalu in takonaprej. Kupci lahko izbirajomed 2,0- in 1,6-litrskim ben-cinskim štirivaljnikom, ki raz-vijeta 120 kilovatov (163 KM)oziroma 100 kilovatov (136KM), manjši bo opremljentudi s sistemom ISG za samo-dejno zaustavljanje in pono-ven zagon. Zanimivejša staverjetno oba nova turbodizel-ska štirivaljnika, 1,7-litrski, ki
pride jeseni, bo razvil 85 kilo-vatov (115 KM), 2,0-litrski pabo na voljo v izvedbi s 100 ali135 kilovati (136 oziroma 184KM). Povsem novi so tudišeststopenjski ročni menjalni-ki, medtem ko je mogoče izbi-rati tudi med izvedbami ssprednjim ali štirikolesnim
pogonom; slednje so oprem-ljene z asistenčnima sistemo-ma za speljevanje v klanec innadzor zdrsavanja med vož-njo navzdol.
Osnovna izvedba stane19.900 evrov, za najdražjo jetreba odšteti nekaj drobižamanj kot 29 tisočakov.
Matjaž Gregorič
J
ZDRUŽEVANJE V NOVI DIMENZIJITest: Audi A5 Sportback 2.0 TDI
NOV NAPAD NA OZVEZDJEHyundai pošilja v boj novega športnega terenca iX35.
08 TOREK_13. 04. 2010
sredo me je kran-jski ljubitelj odr-skih desk, gleda-liščnik Bojan Be-šter, ki ga Kranj-
čani poznajo po njegovi tra-dicionalni vlogi Prešerna naulicah Kranja za Francetovpraznik, povabil v Prešerno-vo gledališče na predstavoPravkar ločen. Tokrat zaBojanov praznik. V sredo jenamreč dopolnil 43 let. Znjim pa je praznovalo tudiza gledališko vrsto sedeževprisotnih v dvorani.
V Pravkar ločen igrajo šeBoris Tomašič, Žiga Až-man, žensko protiutež v
moški komediji pa zelo do-bro prikaže Eva Breznikar.
Pravkar ločen pripovedu-je zgodbo o sveže ločenemBojanu, dejansko zgodborealnega Bojana Beštra, pri-rejeno pač za odrske deske.
V njegovem enosobnemstanovanju, (ne)urejenempo moško, ga za rojstni danobiščeta prijatelja Boris inŽiga.
Bojanu največkrat deladružbo pivo, pa tudi kakšenkozarček žgane pijače. Nje-gov sosed Boris je prav takoločen. Podoben je Bojanu,vendar je pri njem vse pom-noženo s tri: ima trisobnostanovanje, zasluži trikratveč, popije trikrat manj,ima tri ljubice in tri otroke
iz prvega zakona. Petindvaj-setletni Žiga, ki nekaj dela,nekaj študira, sicer pošten,pa vendar malce nenava-den, vzdržuje svojo misel-nost in videz metalca. Držise načela, da nikoli ne pri-pelji babe domov, se lahkozaredi ...
Za Bojanov rojstni dan paBoris najame Evo, energič-no pevko, ki se sicer smejes plakata z Bojanove stenenjegovega gledališkega sta-novanja. Evina naloga je, daBojana obišče in mu zarojstni dan odpoje dve pes-mi, vendar se izkaže, da pri-de v trenutku, ko z Žigompo stanovanju zganjata nor-čije, tako da s svojim priho-dom povzroči komično si-
tuacijo, ki pa se zaključipravzaprav žalostno: Boja-nu sicer odpoje pesmi, ven-dar je ta zaradi pijanostibolj v odsotnem stanju, nakoncu pa (prav po moško)pade okoli. Tako da je vpra-šanje, ali se bo takrat, ko sebo zbudil, spomnil, da ga jeobiskalo dekle s plakata, daso se njegove sanje uresni-čile.
Po končani igri je sledilazabava v zgornjih prostorihPrešernovega gledališča,kjer se je zbralo še nekajrojstnodnevnih slavljencev,ki so mu najprej čestitali za njegov osebni praznik,potem pa bili istega mne-nja: izvrsten tekst in dobraigra.
DRUŽABNA KRONIKA
Tajvanski ‘Susan Boyle’
Štiriindvajsetletni Tajvanec Lin Yu-chunje z dih jemajočo izvedbo skladbe I WillAlways Love You Whitney Houston všovu talentov prepričal tako strokovnožirijo kot poslušalce in čez noč postalsvetovna senzacija. Njegov posnetek naYouTube ima že štiri milijone ogledov.
"Mali debelušček", kot ga kličejo zaradi nekoliko moč-nejše postave, se bo zdaj bolj samozavestno lotil glas-bene kariere. "Dober videz ni pogoj za uspeh, biti morašto, kar si, in dati vse od sebe," ugotavlja mladenič.
Rihanna z igralcem bejzbola
Rihanna, ki jo že nekaj mesecev povezu-jejo z ameriškim igralcem bejzbola, čla-nom ekipe LA Dodgers Mattom Kem-pom, je končno priznala, da je res njenfant. "Matt Kemp je moj fant. Vse je šesveže in zabavno in ne preveč resno. Neželim imeti ničesar, kar bi mi vzelo pre-
več energije in časa v kakšnem negativnem smislu," jepevka previdno razkrila v radijski oddaji Ryana Seacresta.
Zvezdniki se poslavljajo
Zaradi redke oblike raka je v starosti 64let v bolnišnici v Švici umrl 'punk rocker'Malcolm McLaren (na sliki), manager le-gendarne skupine Sex Pistols. Britancižalujejo tudi za Corinom Redgravom,najstarejšim članom znane igralske dru-žine, ki se ga spomnimo iz filma Štiri po-
roke in pogreb. V 71. letu starosti je umrla Dixie Carter, kije dolga leta navduševala v nadaljevanki Designing Wo-men, poslovila sta se tudi dva zvezdnika kultne nadalje-vanke Dinastija: Christopher Cazenove in John Forsythe.
Za obletnico zlomilo nogo
Camilla, soproga britanskega princaCharles, je tik pred njuno petkovo petoobletnico poroke, ki sta jo zasebno praz-novala v dvorcu Birkhall na Škotskem,med sprehodom po spolzkem višavjupadla in si, kot je mislila sprva, lažje po-škodovala nogo, kasneje pa je rentgen
pokazal, da gre za zlom. Čeprav bo šest tednov nosilamavec, je dobre volje in namerava izpolnjevati svoje ob-veznosti.
Antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl je pred kratkimpredstavila svoje novo knjižno delo, kjer pripoveduje otem, da samo ljubezen ni dovolj za zakon. Njena knjigaZa pr(a)vi korak naj bi bil nepogrešljivi vodnik od zarokedo poroke. / Foto: arhiv Planet GV
PRAVKAR LOČENBojan Bešter je na odrskih deskah vedno znova ločen, njegova komedija pa pripoveduje zgodbo,kjer (na tragikomičen način) spoznamo življenje ločenca, ki je sicer sposoben, skrben in vesel, po drugi strani pa alkoholik.
Alenka Brun
V
VRTIMO GLOBUS
Po predstavi so se igralci počutili kot prave odrske zvezde. ZEvo in Bojanom se je slikala Patricija. / Foto: Tina Dokl
Pižama je praznoval dan kasneje kot Bojan. Od Bojana jemlajši deset let. Za norčije pa je vedno razpoložen. / Foto: Tina Dokl
Prizor iz komedije, kjer Bojan Žigu razlaga, kako do radiatorčkov za poletno sprehajanje po plaži. / Foto: Tina Dokl
Nastopajoči v Pravkar ločen: Boris Tomašič, Žiga Ažman,Bojan Bešter in Eva Breznikar / Foto: Tina Dokl
Svoj rojstni dan je praznoval tudi Kranjčan Jaka Rebolj(skrajno desni). Na fotografiji v družbi Jureta Cudermana inIgorja Veličkoviča ... / Foto: Tina Dokl
Slavljencev je bilo v sredo veliko. Nekaj smo jih ujeli v foto-grafski objektiv. Med njimi sta tudi dvojčici Maja in Nina.Katera je katera, ju lahko poiščete na sliki sami ... / Foto: Tina Dokl
![Huty Szklane J. Stolle „Niemen“ Sp. Akc., Katalog Część IV ... · Powiat Lidski]. Das Unternehmen lag also bereits in Po-len. Auf dem Titelblatt werden ausschließlich die](https://static.fdocument.pub/doc/165x107/5bfde57009d3f2ae2a8c9267/huty-szklane-j-stolle-niemen-sp-akc-katalog-czesc-iv-powiat.jpg)
Lidski - Problemas de Matemática Elementar Álgebra(Questões)(Esp)](https://static.fdocument.pub/doc/165x107/55cf9c64550346d033a9b012/matematicaedmirlidski-problemas-de-matematica-elementar-algebraquestoesesp-5631033e2a13f.jpg)
