1 OBLIGACIJE DILIGENCE: so obligacije prizadevanja. Vèasih ni mogoèe od stranke prièakovati, da se bo zavezala, da bo dosegla kakšen uspeh. Tedaj je dovolj, da se stranka potrudi v smeri, ki naj bi pripreljala do uspeha – potrudi z zadostno skrbnostjo – diligenco.(pogodbe v breme tretjega)

2 OBLIGACIJE PROPTER REM: Znaèilnost obligacije je njena relativnost. Razmerje pravic in dolžnosti obstoji samo med strankama. Èeprav je obligacijsko razmerje relativno, se kaže tudi odvisnost od doloèene stravi. Razmerje je vèasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do doloèene stvari. Tedaj gre za obligacije proter rem. (npr. lastnik je dolžan laèati stroške, ki jih je imel kdo z vzdrževanjem njegovih stvari. – skupni zid-)

3 VOLENTI NON FIT INIURIA: ni krivice, èe je bil zavezanec soglasen, da se zaveže (se je strinjal s posledicami)

4 PACTA SUND SERVANDA: dolžnost izpolnitve obveznosti (9. èlen OZ – naèela)5 OPINIO NECESSITATISS: Obièaj postane pravo šele, ko se družba zave, da

pomeni pravo, torej, da je obvezen .6 USUS FORI: stalna praksa sodišè.7 BONI MORES: moralna naèela ( v moralnih naèelih najdemo odgovor kaj je

praviènost)8 NEMO AUDITUR PROPRIAM TURPITUDINEM ALLEGANS: èe je posel

neveljaven zaradi nemoralnosti, stranki, ki je storila nemoralno dejanje, sodišèe ne daje pravnega varstva.

9 VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM: nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju z prejšnjim obnašanjem, ko se v drugi stranki s prejšnjim obnašanjem vzbudi kakšno zaupanje.

10 CUM VIRIBUS – jamstvo je lahko z doloèenimi deli premoženja11 PRO VIRIBUS – jamstvo je lahko do višine vrednosti doloèenih delov

premoženja12 CAUSA ACQUIRENDI, CAUSA DONANDI, CAUSA SOLVENDI – to so klasiène

teorije kause, ki so povdarjale, da poslovni namen izhaja iz kause. Veèina pogodb ima že v naprej opredeljen ekonomski pomen, ki ga je mogoèe zlahka spoznati. Ta ekonomski namen je bodisi zamenjava ene koristi z drugo bodisi prepustitev koristi brez nasprotne vrednosti.

13 SINALAGMATIÈNA pogodba = vzajemna pogodba = izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke. Stranka se zaveže pod pogojem, da bo tudi druga stranka izpolnila. Vzajemne pogodbe so npr.: kupna, menjalna, podjemniška, prevozna, najemna in zakupna pogodba. Med vzajemne se štejejo tudi pogodbe o delovnem razmerju.

14 NEVZAJEMNI POSLI: obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke. Nobenega plaèila ni npr. pri shranjevalni, posodbeni ali mandatni pogodbi, èe so te neodplaène, pa je vendarle položnik, posodnik, mandatar dolžan opraviti protidajatev. Ta dajatev je po navadi v tem, da je treba plaèati stroške.

15 CAUSA: je neposredni vzrok obveznosti. Je predpostavka pravnega posla, je bistveni element pravnega posla. Kavza je lahko eden ali veè vzrokov. Glavno je, da ga je pravo, oz. da sta ga stranki pozdignili za bistveni element pravnega posla. Pogodbeni namen je odloèilen tudi še po sklenitvi v fazi izpolnjevanja. S pogodbenim temeljem se obravna tudi vprašanje spremenjenih okolišèin (clausula rebus sic stantibus).

16 IMPLIED CONDITION – okolišèine, ki morajo obstajati in je treba z njimi pri doloèeni vrsti poslov raèunati.

1

17 SPECIES- predmet izpolnitve je lahko doloèen individulano (je nenadomesten).18 GENUS- predmet izpolnitve je lahko doloèen po vrsti (je nadomesten)19 GENUS LIMITATUM – (ali koncentracija) – genus postane species – ko je blago

izloèeno. Stvar postne individualno doloèena vsaj tedaj, ko je upniku izpolnjena.

20 GENUS PERIRE NON CENSETUR: upnika ne zadene riziko, èeprav se dolžniku generiène stvari unièijo

21 DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE (pri alternativni obligaciji) stranka ima pravico izbrati izmed veè obveznostmi tiste, ki naj se izpolnijo. Predmeta obveznosti sta dva, dolžnik pa se reši obveznosti, ko izpolni enega, ki ga je izbral.

22 UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONIS – (fakultas alternativa) – predmet obveznosti je samo eden, dolžnik pa se reši obveznosti, èe izpolni nekaj drugega. (npr. namesto plaèila kupnine cedira terjatev. Ni pa dolžan tega storiti).

23 FAKULTATIVNA TERJATEV: upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug predmet.

24 ULTRA ALTERUM TANTUM: obresti nehajo teèi, ko vsota zapadlih pa neplaèanih obresti doseže glavnico.

25 ANATOCIZEM: obresti od obresti. To je prepovedano, razen v primeru procesnih obresti, ko teèejo zamudne obresti od dneva ko je bil pri sodišèe vložen zahtevek za njihovo plaèilo.

26 RATIHABICIJA: odobritev pravnega posla v primeru prekoraèitve zastopnika. Ko zastopani pravni posel odobri.

27 FALCUS PROCURATOR: zastopstvo brez pooblastitve28 ULTRA VIRES: meje sposobnosti pravne osebe29 POGODBE V KORIST TRETJIH: transporta, izroèilna, zavarovalna.30 TEORIJA O AKRESCENCI: šteje se, da pravice nastane in traja, dokler se tretji

ne izjavi, da je ne sprejme, da jo odkloni (razvezni pogoj).31 TEORIJA O AKCEPTIRANJU: šteje se, da pravica nastane šele, ko se tretji o njej

izjavi (odložni pogoj)32 POGODBA V BREME TRETJEGA: pogodba o prizadevanju, garancijska

pogodba. (Pri garancijski pogodbi gre za objektivno odgovornost – odgovornost ne glede na krivdo.

33 POGODBA je posel s katerim nastane, se spremeni, ali preneha obveznost. Dogovor o nastanku obveznosti ima vèasih posebno ime: kontrakti. Kontrakti so samo tiste pogodbe s katerimi nastane obveznost.

34 GENTLEMENS AGREEMENTS: sporazumi, ki vežejo stranke samo èastno, ker nobena od njih ne more zahtevati sankcije, èe druga stranka tak sporazum prekrši.

35 FORMAE HABILITANTES: pri posebnem varstvu zaradi nesposobnosti stranke je potrebna odobritev državnega organa. Kadar se sklepajo pogodbe zamladoletnike in druge poslovno nesposobne osebe, mora skrbnik dobiti takšno odobritev. Pogodba je konsenzualna, nasprotna stranka je vezana takoj, ko sta se stranki dogovorili mladoletnik pa je zavezan šele, ko da pristojni organ svojo odobritev. Èe odobritve ne da sta stranki prosti.

36 REALNE POGODBE: po OZ sta to le še: Ara ter Datio in solutom.37 EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRAKTUS: ugovor neizpolnitve. Stranka ima

ugovor, èe nasprotna stranka svoje obveznosti ne izpolni.

2

38 UGOVOR OGROŽENOSTI: èe je mogoèe prièakovati, da druga stranka nasprotne izpolnitve ne bo opravila, ker je v gospodarskih težavah, ima stranka, ki je dolžna izpolniti, pravico ugovarjati ogroženost.

39 ZASLEDOVALNA PRAVICA: Pri vzajemni pogodbi je dopustna tudi zasledovalna pravica, ki pri nevzajemni ne pride v poštev. To je pravica …

40 ONEREOZNE : odplaène pogodbe41 LIBERALNE pogodbe: neodplaène pogodbe. Smisel razlikovanja med

odplaènimi in neodplaènimi posli je, da zakoni doloèajo razliène posledice za vsako izmed teh vrst poslov. Takšne razliène posledice so npr. doloèene pri napakah volje. Vsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost posla, èe je posel neodplaèen. V škodo upnika sklenjeno neodplaèno pogodbo je mogoèe izpodbija z Actio Aquiliana, èeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala, oz. ni vedela za slabo stanje prezadolženca. Za nedoplaène posle je tudi znaèilno, da za napake v izpolnitvi dolžnik ne jamèi. Za neodplaène posle ne velja pravilo o èezmernem prikrajšanju, kakor tudi ne ugovor neizpolnitve.

42 INDIFERENTNE POGODBE: nevtralne pogodbe – ni razvidno, ali so odplaène ali so neodplaène pogodbe.

43 KUMUTATIVNE POGODBE: za njih je znaèilno, da je pri njih vrednost koristi iz pogodbe strankama znana oz. se lahko oceni že ob sklenitvi pogodbe. Kumutativnost pomeni, da izpolnitev ene stranke povsem ustreza izpolnitvi druge stranke, zlasti tudi po vrednosti. Kumutativnost izkljuèuje prikrajšanje.

44 ALEATORIÈNE POGODBE: tvegane pogodbe: korist strank, ki jo prejmejo iz dogovora se ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (npr. življenjsko zavarovanje). Takšne pogodbe so: igra, stava loterija, žreb, pogodba o dosmrtnem preživljanju.

45 TIPIZIRANE (ADHEZIJSKE) POGODBE: v naprej sestavljena pogodba. Glavne toèke pogodbe se vstavijo že vnaprej, drugi stranki ni treba drugega, kot da vnaprej sestavljeno pogodbo podpiše. V takem formularju sestavljalec ponavadi poskrbi, da so klavzule zanj èim bolj ugodne. Èe je povpraševanje po poslovnem predmetu podjetja veliko, druga stranka nima izbire. Privoliti mora v že naprej pripravljene pogoje pogodbenega tipa (standardnega kontrakta). Resnièno voljo strank je v teh pogodba težko interpretirati. Breme rizika takšne nejasne formulacije nosi tisti, ki je pogoje sestavil, oz. stranka, ki je pogodje uporabila kot svoje. (IN DUBIO CONTRA PROFERENTEM).

46 KOLEKTIVNE IN INDIVIDUALNE POGODBE: sklene jih organizacija – skupina za svoje èlane. Privoljenje èlanov skupine ni potrebno, je pa zanje pogodba obvezna. Na podlagi in v okviru obveznosti, sprejetih v kolektivni pogodbi, se sklenejo individualne pogodbe med posamezniki in podpisnikom kolektivne pogodbe.

47 NOMINATNE POGODBE: imenske pogodbe. Zakon jih posebej ureja.48 INOMINATNE – brezimenske pogodbe – zakon jih posebej ne ureja, so

popolnoma odvisne od vsakokratne volje strank, ki jih v vsakem primeru posebej izoblikujejo.

49 ZLOŽENE IN MEŠANE POGODBE: v enem obligacijskem dogovoru lahko stranke združijo veè razliènih vrst pogodb, ki so lahko inomitnatne ali nominatne. Pogodbe so v medsebojni odvisnosti. Èe ena pogodba ni veljavna tudi druga ni, podobno kot je to doloèeno pri vzajemnih pogodbah. Primer zložene pogodbe je, ko kdo proda drugemu svoj avtomobil, obenem pa mu da garažo v najem. Kadar pa se veè pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta

3

pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, marveè le nekatere od njihovih sestavin, govorimo o mešani pogodbi. Mešana pogodba je lahko sestavljena še iz veè pogodb. Penzijske pogodbe vsebujejo sestavine najemne pogodbe ter veè vrst podjemniških pogodb: pospravljanje, pripravljanje obedov, ogrevanje prostorov. Pri razlagi mešanih pogodb se vprašamo koliko pridejo v poštev pravila, ki veljajo za posamezne pogodbe. Uporabljamo: NAÈELO ABSORPCIJE, enotnosti poslov: èe je ena sestavina oèitno bistvena, druge pa manjšega pomena. Ali pa uporabimo delitveno metodo. Èe gre za kršitev oblikovnega predpisa, se po enotni - pretežnostni – teoriji šteje pogodba za pretežno odplaèno in zato zaradi kršitve oblikovnega predpisa za neveljavno, pri delitveni teoriji pa je neveljaven le odplaèni del.

50 KREACIJSKA METODA: metoda, ki kreira pravna pravila za mešano razmerje. Treba je ustvariti novo pravo za posamezni primer.

51 FIDUCIARNI POSLI: pogodbe o zaupanju52 FUDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA: fiducija namesto zastave.

Ustanovljena je varšèina namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuej. Fiduciar ima varšèino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesoriènim konstitutom.

53 FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA: lastniška fiducia. Odsvojiš stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravièenec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primeri take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkasso cessio).

54 NIÈNOST: neuèinkovitost razmerja sega že od nastanka naprej (EX TUNC ARG)55 KONVALIDACIJA: neveljavna pogodba pozneje postane veljavna za nazaj, s tem

da pomanjkljivost pozneje odpade.56 NEGOTIUM CLAUDICANS: šepajoèi posel. V èasu od 14 do 15 let oz. za

življenjsko važne posle do 18 let je mladoletni omejeno poslovno sposoben. Posel lahko sklene, toda veljal bo šele, èe ga zastopnik odobri. Do tedaj tak posel veže samo drugo stranko (šepajoèi posel).

57 LUCIDUM INTERVALUM: svetli trenutek, - ko je sposoben za razsojanje.58 DELIKTNA SPOSOBNOST: Poslovno nesposobna stranka je lahko delitno

sposobna. Pri nas je storilec odškodninsko odgovoren že s sedmim letom, èe je bil tedaj sposoben za razsojanje. Taka oseba ni zmožna za sklepanje pogodbe, je pa delitno odgovorna, èe npr. trdi zvijaèno, da je zmožna sklepati pogodbe.

59 IGNORANTIA IURIS NOCET: pravna zmota škoduje. Za pravno zmoto gre, kadar stranka za kakšen predpis ne ve.

60 ERROR IN PERSONA: zmota v osebi. Lahko gre za zmoto v fizièni identiteti, civilni identiteti ali pa v bistvenih lastnostih osebe.

61 ERROR IN NEGOTIO: zmota v pravnem poslu. Npr. èe kdo proda stvar, druga stranka pa jo vzame, ker misli, da je izroèena na posodo. Izroèitelj misli na kupno prevzemnik pa na posodbeno pogodbo.

62 DISENZ: nesoglasje.63 ANIMUS OBLIGANDI: volja se zavezati, volja skleniti pravni posel.64 RESERVATIO MENTALIS: miselni pridržek, mentalna rezervacija: kadar stranki

nekaj izjavi, ta izjava je resnièna, zamolèi pa, da si zamišlja kot posledico te izjave nekaj posebnega. Taka mentalna rezervacija na izjavljeno voljno ne vpliva. Upošteva se, kot da pridržka ni bilo.

4

65 SIMULACIJA: navidezni posel. Stranki hoèeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Smisel je prikrivanje drugega posla. Simuliran posel je nièen.

66 PACTUM DE NON LICITANDO: neudeležba na dražbi; nemoralni moti. 67 PACTUM DE QUATA LITIS: udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku. Oba

dogovora sta znaèilna pri nedopustnosti nagiba. Kadar ga je treba šteti za nedopustnega (kot je v teh dveh dogovorih) ga je treba upoštevati pri pravnem poslu. Motiv, ki ni dopusten, je špekulacija v blagovnem prometu. Tedaj se motiv že po zakonu povzdigne v kavzo.

68 IN PARI DELICTO POTIOR EST CONDICIO DEFENDENTI: pogoj, da stranka lahko uveljavlja civilnopravne sankcije, je, da je ne zadene krivda.

69 NEMO AUDITUR PROPRIAM TURPITUDINEM ALLEGANS: kdor hoèe nekaj nedovoljenega, se en more sklicevati na pravno varstvo.

70 LAESIO ENORMIS: èezmerno prikrajšanje71 FORMA AD SOLEMNITATEM: namen oblike je varstvo veljavnosti pogodbe.72 FORMA AD PROBATIONEN: pogodba ni odvisna od oblike, ampak ima samo

namen zagotoviti dokaz. Oblika kot dokaz. Npr. potrebna je za vpis v zemljiško knjigo.

73 VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM: ne moreš ravnati v nasprotju s prejšnjim ravnanjem: v teoriji priznavajo teorijo o realizaciji in se sklicujejo na zlorabo pravic: èe bi kdo zahteval razveljavitev posla iz razloga, ker ni oblike, èeprav je ob sklenitvi posla vedel, da bi morala biti oblika spoštovana.

74 KONVALIDACIJA: Zaradi težkih razmer, ki bi jih povzroèilo strogo izvajanje naèela niènosti, zakon sprejel naèelo, da je mogoèe, da postane pogodba, ki ni bila sklenjena v pismeni obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni. To je teorija o realizaciji.

75 KONVERZIJA: tudi, èe je predpisana niènost posla, ker ni izpolnjena predpostavka, se lahko zgodi, da isto dejansko stanje pomeni kakšen drug posel. (èeprav se pri menici ne spoštuje oblika, ostane še dovolj elementov za nakaznico).

76 OFERTA: ponudba77 INTUITU PERSONAE: sopogodbenik je ravno doloèena stranka78 OFERENT IN OBLAT: punudnik in prejemnik ponudbe.79 DESTINATAR: naslovljenec ponudbe80 AKCEPT: sprejem ponudbe81 PUNKTACIJA: osnutek pismene pogodbe. V toèkah o katerih sta se stranki

dogovorili, velja kot polna pogodba. Pravni uèinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okolišèinah, o katerih sta sprejeli punktacijo.

82 KONTRAHIRNA DOLŽNOST: je dolžnost skleniti pogodbo. Vendar stranka, ki je dolžna sklepati pogodbe, še vedno svobodno odloèa. Brez njene privolitve na pride do pogodbe. Toda èe ne privoli, krši svojo zakonito obveznost in sankcija je po navadi odškodninska odgovornost zakonito zavezane stranke. Npr. podjetje je dolžno v skladu z obièaji v blagovnem prometu na potrošnikovo zahtevo podati blago, ki ga ima na prodaj. Po splošnih naèelih so dolžne kontrahirati javne službe (za vodo, elektriko, plin, bolnišnice)

83 PACTUM DE CONTRAHENDO: predpogodba.84 IN INCERTAM PERSONAM: nedoloèenim osebam (npr. dati ponudbo).85 INDOSAMENT: pomeni prenos terjatve pri vrednostnih papirjih – ordrskih

papirjih. Imenski se prenašajo s cesijo, prinosniški pa s tradicijo.86 AMORTIZACIJA: sodna razveljavitev listin. Pomeni razglasitev listine za

neveljavno. Amortizirati je mogoèe papirje na ime ali po odredbi. Razlog

5

amortizacije je unièenje ali izguba listine. Odloèba o razveljavitvi ima poleg kasatoriènega tudi konstitutivni uèinek, ker odloèba nadomesti izgubljeno listino.

87 RESTITUCIJA: vrnitev prejšnje stanje.88 INSTITUCIJA: vzpostavitev stanja ki še ni bilo.89 REPARACIJA: je civilna sankcija – namen je doseèi reintegracijo posamezne

kršene pravice90 REPRESIJA: je kazenska sankcija – namen je vplivati na kršitelja s posegom v

njegovo osebno sfero, zlasti telesno integriteto, ali s posegom v njegovo premoženje.

91 DE LEGE FERENDA: s stališèa bodoèega, zamišljenega predpisa, zakona92 DE LEGE LATA: s stališèa pozitivnega, veljavnega zakona93 ALIUD: je druga stvar.94 NEMINEM LAEDERE: nikomur škodovati – splošno pravilo95 PIETETA: obèutki svojcev96 EGO: pravna oseba odgovarja, ker njen organ nastopa kot pravna oseba (ego),

ne kot zastopnik (alter ego). Voljo pravne osebe tvorijo njeni organi.97 DIREKTEN NAKLEP: storilec je zainteresiran da nastopi posledica98 EVENTUELEN NAKLEP: storilec ni zainteresiran, da nastopi posledica99 POTENCIRAN NAKLEP: stranka povzroèi škodo škodoželjno ali objestno.100 CULPA IN ABSTRACTO: abstraktna krivda - ravnanje storilca se primerja po

tretji osebi, po nekem vzoru, ki ga v danem primeru ni, je namišljen. Ta vzor je povpreèen, dober gospodar. Tako ugotovljena krivda se imenuje abstraktna krivda

101 CULPA LATA: težka, huda malomarnost, skrajna nepazljivost, pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti, skrbi, ki se prièakuje od vsakega èloveka.

102 CULPA LEVIS: navadna krivda , zanemarjanje pazljivosti, ki se zahteva od posebno skrbnega in pazljivega èloveka.

103 CULPA LEVISSIMA – zelo lahka malomarnost – o njej naše pravo ne govori.104 DILIGENTIA QUAM SUIS – ravnaje storilca v svojih stvareh – skrbnost kot pri

svojih stvareh105 UBI EMOLUMENTUM IBI ONUS: kdor ima korist od obratovanja naj trpi

škodljive posledice106 CULPA IN ELIGENDO: (odgovornost za ravnanje drugih ljudi) skrbnost pri izbiri

(osebe – delavca) za opravljanje dela107 CULPA IN CUSTODIENDO, CULPA IN VIGILANDO, CULPA IN INSPICIENDO:

tisti, ki je za drugega odgovoren, pa ga ni prav nadzoroval108 CULPA IN INSTRUENDO: odgovornost za drugega, ker ga ni pouèil, kako naj

posel opravi109 CASUS MIXTUS: odgovornost za mešano nakljuèje: škoda nastane iz nekega

drugega, od stranke neodvisnega vzroka, ne bi pa nastala, ko ne bi bilo zakrivljenega položaja. Zveza med dejanjem storilca in škod kot posledico tega dejanja je pretrgana z gledišèa naravne vzroènosti.

110 KANALIZACIJA ZAVEZE: (v primerih nuklearnih rizikov – doloèena je z mednarodnimi pogodbami) odgovornost se koncentrira – kanalizira samo pri enem subjektu, pri podjetniku, operatorju nuklearne naprave.

111 EI INCUMBIT PRABITO QUI DICIT NON QUI NEGAT: oškodovanec zatrjuje samo, da je škoda nastala in kdo jo je povzroèil. Dokazno breme glede odgovornosti pa ima poškodovalec.

112 DAMNUM EMERGENS: navadna škoda = zmanjšanje premoženja.

6

113 LUCRUM CESANS: izgubljeni dobièek = prepreèitev poveèanja premoženja.114 POZITIVNI POGODBENI INTERES: škodo, ki nastane v zvezi s posli, delijo

teoretiki na pozitivni ali negativni pogodbeni interes. Èe je pogodba veljavna, toda zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastane škoda, je takšna škoda pozitivni pogodbeni interes.

115 NEGATIVNI POGODBENI INTERES: èe pogodba ni veljavna, ima oškodovanec nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren, negativni pogodbeni interes.

116 NASCITURUS PRO IAM ANTO HABETUR:117 PRETIUM AFECTIONIS: cena posebne priljubljenosti. Èe je škoda povroèena z

namenom, se prizna odškodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar za oškodovanca.

118 TEORIJA SINE QUA NON: - teorija o naravni vzroènosti (konkurirajoèa, kumulativna, alternativna)– trdi, da je kot vzrok mogoèe upoštevati samo tiste okolišèine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Uporablja se kolikor pravo ne doloèa èesa druga.

119 CAUSE GENERATRICE: to je pri teoriji o nujni (uèinkoviti) kreativni vzroènosti: ta teorija trdi, da je vzrok tisti, ki ima pretežen vpliv na posledico, kateri je kreativni vzrok (cause generatrice). Gre torej za vzrok, ki absorbira druge vzroke.

120 TEORIJA O ADEKVATNI VZROÈNOSTI: trdi, da je treba kot vzroke, za katere stranka odgovarja, obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni.

121 TEORIJA O PREDVIDLJIVOSTI: stranka naj odgovarja za bližnje posledice (CAUSA PROXIMA) vedno, za oddaljenejše posledice pa samo, èe so predvidljive.

122 TEORIJA O RATIO LEGIS VZROÈNOSTI: trdi, da pridejo v pravu v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Kadar pa gre za odškodninsko obveznost iz pogodb, je treba v prvi vrsti upoštevati pogodbeno voljo strank, kavzo pogodbe. Ratio legis varnostne norme doloèa, da je povzroèitelj tisti, ki je prekršil varnostno normo (npr. nepravilno zavijanje avta, v nega pa se zaleti avto, ki pravilno vozi). Prekršitev norme doloèa ratio legis vzroènost tudi pri pogodbi. Èe špediter odpremi blago na drugo ladjo kot je dogovorjeno, je odgovoren za škodo, ki nastane, ker se ladja potopi. Ratio legis vzroènost je doloèena z zakonom izrecno v primerih, ko gre za pomoènika in napeljevalca.

123 HIPOTETIÈNA VZROÈNOST: kadar je gotovo, da bi škodnemu dogodku sledil drug dogodek, ki bi škodo povzroèil enako, kakor jo je povzroèil dogodek, ki je resnièno nastopi. Upošteva se pri ugotavljanju bodoèe škode.

124 RESTITUCIJA: vrnitev v prejšnje stanje.125 EKVIVALENCA: denarna odškodnina126 SATISFAKCIJA: zadošèenje. Lahko je nepremoženjsko (kesanje zaradi

storjenega dejanja, preklic žalitve, objava sodbe), lahko pa je povraèilo v denarju

127 DYTI TO MITIGATE: upnik mora skrbeti, da se škoda ne poveèa.128 COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO: korist, ki nastane iz škodnega dogodka

je treba odšteti od škode.129 REPARACIJSKI ZAHTEVKI: povraèilni zahtevki – zahtevki iz neopravièene

obogatitve ali KVAZIKONTRAKTI.

7

130 NEGOTIORUM GESTIO: poslovodstvo brez naroèila (GESTIO) (opravljanje tujega posla – ki sodi v gospodarjevo sfero). Stranki sta gestor: poslovodja in dominus: poslovni gospodar.

131 NEPRISTNA GESTIJA: gestor želi opraviti posel za svojega. Opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, èeprav ve, da je tuj.

132 NEGOTIORUM GESTIO NECESSARIA . nujna gestija – gestija v stiski, da bi odvrnil preteèo škodo.

133 NEGOTIORUM GESTIO UTILIS:koristna gestija – posel mora biti opravljen v korist gospodarja. Korist je lahko osebna. Korist je jasna èe je oèitna in pretežna. Korist je jasna èe je nedvomna.

134 UTILITER COEPTUM: dejanje je koristno v èasu, ko je bilo opravljeno.135 ALTRUIZEM: nesebiènost, požrtvovalnost.136 NEDOPUSTNA GESTIJA: èe jo dominus prepove, ali èe je ni mogoèe opredeliti

kot nujno ali koristno.137 ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DERECTA: èe ima zahtevek gospodar,138 ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA: èe ima zahtevek gestor.139 IMPENSAE VOLUPTUARIAE: stroški za olepšavo (èe niso nujni in koristni

gestor nima pravice do povraèila)140 IUS TOLENDI: gestor sme vzeti predmete (èe nima pravice do povraèila npr.

stroškov za olepšavo), kolikor s tem ne poslabša stanja kot je bilo preden je zaèel opravljati posel

141 CONDICTIO SINE CAUSA: povraèilni zahtevek za plaèilo nedolga (splošno ime) (v takšnih primerih je izpolnitev opravljena brez pravnega temelja. Stranki sta solvens: tisti ki plaèa, in ACCIPIENS, tisti, ki dolg sprejme.

142 CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM: povraèilni zahtevek ni dopusten, èe je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Velja naèelo, da se izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, ne sme zahtevati nazaj (tudi èe povraèilo ogroža socialno šibkega – pravni sistem se sklicuje na naèelo praviènosti)

143 CONDICTIO FURTIVA: nedobroverni prevzem izpolnitve: accipiensovo škodno dejanje: èe okorišèenec ni v dobri veri, ne gre za povraèilni, temveè za odškodninski zahtevek. Po odškodninskih pravilih mora accipiens vrniti vse, kar se je ob primeru obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar poveèala, pridobila plodove in koristi. Èe stvari nima veè, mora plaèati njeno vrednost, tudi èe je bila unièena po nakljuèju.

144 PUTATIVNI DEDIÈ: Gre za dedièa, ki mu je bilo z odloèbo o dedovanju priznano da je dediè, pa se pozneje izkaže, da v resnici ni upravièenec. Terjatev je tedaj veljavno plaèan. (dediè, ki misli, da je dediè, pa se pozneje izkaže, da ni dediè. Èe on plaèa neopravièeno dajatev iz zapušèine, ima kondikcijski zahtevek).

145 VERZIJA: je okorišèenje ene stranke na raèun druge stranke, katera je neopravièeno prikrajšana. Gre za povraèilni zahtevek, ko ne prideta v poštev ne gestija in ne kondikcija. Gre za premik premoženja od prikrajšanca k okorišèencu, ki lahko nastane zaradi naravnega dogodka ali zaradi èlovekovega dejanja.

146 EX ALIENU CONTRACTU:priznan obogatitveni zahtevek, èeprav je takšen zahtevek krit z zahtevkom iz kontrakta med dvema drugima osebama, èe zahtevka iz kontrakta stranka ne doseže. Tedaj je tretji okorišèen na raèun pogodbenikove partnerja tujega kontrakta. Pogoje je, da je izvršba zoper sopogodbenika brezuspešna ali da je sopogodbenik iz kakšnih drugih

8

razlogov neplaèevit (steèaj). Tedaj obstoji verzijski zahtevek ex alienu contractu.

147 UNIVERZALNO NASLEDSTVO: kadar se upnikove ali dolžnikove pravice prenesejo z dedovanjem.

148 SINGULARNO NASLEDSTVO: obveznost se lahko prenaša, kolikor ni namenjena samo upniku ali samo dolžniku. Najlaže se prenaša upnikova pravica s cesojo sli s prenosom vrednostnega papirja. Upravièenec lahko prenaša svojo pravico samostojno, medtem, ko dolga ne more prenesti samostojno. Da lahko kdo drug prevzame dolg, mora upnik privoliti. Vendar pa pozna pravo izjeme: nobene privolitve ni potrebno, èe stranka prenese kakšno premoženje ali podjetje. Dolgovi, ki so s tem premoženjem ali podjetjem v tesni zvezi, ker so nastali za poveèanje, vzdrževanje ali izboljševanje tega podjetja ali premoženja, preidejo na prevzemnika. V teh primerih ne gre za prevzem dolga, marveè za prevzem odgovornosti, jamstva, kajti zakon doloèa, da je odsvojitelj še naprej odgovoren za dolgove v zvezi s prenesenim premoženjem.

149 TEORIJA O SOCIALNEM KONTAKTU: pravi, da doloèba pogodbe, s katero proizvajalec daje produkt v promet kolikor iz teh doloèb izhaja varstvo zoper škodljive vplive produkta, pomenijo tudi zavezo nasproti vsem doloèenim naslednikom, ki prejmejo ta produkt, seveda le. Èe je namenjen za nadaljnje razpeèevanje. S takšnimi teorijami je utemeljena producentska odgovornost.

150 DIS INTERPELAT PRO HOMINE: èas opozarja namesto èloveka. Èe stranka pri terjatvah pri katerih je èas izpolnitve doloèen, ob izpolnitvenem èasu ne plaèa nastane zamuda.

151 SUBROGACIJA: sprememba upnika ali dolžnika; 152 CESSIO LEGIS: zakonita subrogacija153 CESSIO NECESSARIA: nujna subrogacija; kadar pravice upnika ne preidejo na

plaènika že same po sebi s plaèilom, temveè je potrebno kakšno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na plaènika.npr. mandatar je dolžan mandantu prepustiti korist, ki izvira iz poslov.

154 Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cessio, je, da je pri cesiji zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okolišèin, ki so nastale že pri prejšnjem upniku, regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejšnjega zahtevka neodvisne in tudi zastalni roki teèejo na novo.

155 NEMO CONTRA SE SUBROGASE CENSETUR: èe terjatev še ni bila popolnoma plaèana ima za ostanek prvotni upnik (accipiens) prednostno pravico, tako da se lahko popolnoma poplaèa iz zastave še ostanek, medtem ko za novega solvensa utegne biti izkupièek od prodanega zastavljenega predmeta premajhen. Èe se torej iz zastave ne more poplaèati celotna terjatev, marveè le v doloèenem odstopku, mora biti prvotni upnik najprej poplaèan.

156 SALDO TEORIJA: èeprav ostane pogodba v veljavi, se mora korist, ki jo oškodovanec prejme, vraèunati.

157 MORA SOLVENDI: dolžnikova zamuda. Zamuda pride v poštev samo, kadar je dolžan dolžnik nekaj storiti. Pri negativnih obveznostih zamude ne more biti. Dolžnikova zamuda je neizpolnitev ob dospelosti. Pri poslih, pri katerih ni doloèen izpolnitveni èas, je potreben še opomin, da je mogoèe uveljavljati zamudne posledice.

9

158 IN ILLIQUIDIS NON FIT MORA: Stranka ne more zaiti v zamudo, èe terjatev še ni dospela ali ni likvidna.

159 NON POSTEST IMPROBUS VIDERI QUI IGNORAT QUANTUM SOVERE DEBEAT: samo dolžnik iztožljive terjatve lahko zaide v zamudo.

160 DIFERENÈNA TEORIJA: kadar stranka odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino.

161 TEROIJA IZMENJAVE: èe stranka vztraja pri pogodbi, tako da je tudi sama še zavezana za nasprotno izpolnitev.

162 UGOVORI ZARADI ZAMUDE: ugovor neizpolnitve, ugovor nepravilne izpolnitve, ugovor ogroženosti in zasledovalna pravica.

163 NON ADIMPLENDI NON EST ADIMPLENDUM: ugovori temeljijo na dejstvu, da je ena obvezno odvisna od druge »synallagma« je vez me izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Ti ugovori ne pridejo v poštev pri medsebojnih obveznostih, ki niso odvisne, npr. pri obveznostih plaèila stroškov na stvari in stroškov za vrnitev te stvari, kakor je to doloèeno pri shranjevanju.

164 EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRACTUS: ugovor neizpolnitve.165 EXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS: ugovor nepravilne

izpolnitve166 UGOVOR OGROŽENOSTI: ima ga stranka, ki mora izpolniti vzajemno

izpolnitev èasovno pred drugo stranko. Posledica ugovora je, da se izpolnitvena dolžnost stranke, ki je dolžna izpolniti prej, odloži, dokler druga stranka ne izpolni ali ne da varšèine.

167 ZASLEDOVALNA PRAVICA: ima jo prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti plaèana. Zahtevati sme, da se mu blago, ki še ni prispelo v namembni kraj, ali ga še dolžnik ni sprejel, vrne.

168 MORA ACCIPIENCI: upnikova zamuda169 MORA CREDITORIS: upnikova zamuda170 KLAVZULA TALE QUALE: v takšnem stanju kot stvari so: brez zagotavljanja

števila, mere in teže. (takšno – kakršno: tale quale)171 PRAESUMTIO IURIS ET DE IURE: (v primeru grajanja napak: prevzem brez

ugovorov o kakovsoti je odobritev – sprejem blaga. Gre za kakovostni prevzem blaga: praesumptio iuris et de iure.

172 LEX ARTIS: naèin kako je treba ugotavljati kvaliteto doloèata stranki. Èe tega ne storita, pridejo v poštev obièaji in pravila stroke (lex artis).

173 ACTIO REDHIBITORIA: razveljavitev pogodbe, odstop od pogodbe174 ACTIO QUANTI MINORIS: znižanje plaèila (kupnine)175 PERPETUIRANJE UGOVOROV: pravice kupca, ki je pravoèasno obvestil

prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen èe jih zaradi prodajalèeve prevare ni mogel uporabiti. Kupec, ki je pravoèasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, èe še ni plaèal kupnine, kot ugovor zoper prodajalèev zahtevek, naj mu plaèa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

176 EVIKCIJA: je odvzem stvari177 DAMNUM QUOAD REM: napaka sama se obravnava kot škoda.178 DAMUNUM CIRCA REM: škoda, ki izvira iz napake.179 GENUS PERIRE NON CENSETUR: èe so predmet obveznosti stvari, doloèene

po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih ima dolžnik, unièene zaradi okolišèin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti doloèene

10

stvari, ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari, èe je unièena cela ta množica.

180 GENUS LIMITATUM: omejeni genus – omejitev stvari v kakšnem prostoru – genus postane species

181 CUIUS PERICULUM EIUS COMMODUM: kdor nosi nevarnost naj nosi tudi korist.

182 RES PERIT DOMINO: upnik nosi nevarnost dostikrat tudi zaradi tega, ker je lastnik stvari in ima pravico zahtevati vrnitev te stvari.

183 PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI: nadomestek za nemogoèo izpolnitev. Kadar postane izpolnitev nemogoèa, ker je predmet unièen, prejme dolžnik vèasih nadomestilo za ta predmet. Pri dejanski nemožnosti prejme npr. zavarovalno vsoto, pri pravni nemožnosti pa npr. razlastitveno odškodnino. Lahko pa izhaja iz temelja pogodbe, da se upniku plaèa nadomestno stvar – nadomestni commodum. Tedaj ga mora upnik sprejeti namesto izpolnitve.

184 REBUS SIC STANTIBUS: sprememnjene okolišèine: Teorije o sprememnjenih okolišèinah: - teorija o ekvivalenci, o pogodbenem temelju, predvidevanju, resniène volje, zaupanja, o namenu, o težki zmogljivosti.

185 PERICULUM REI: nevarnost stvari (èe nišèe ni za škodo odgovoren, mora škodo nositi upravièenec do stvari. to škodo imenujemo periculum rei)

186 COMMODUM ESSE DEBET CUIUS PERICULUM: Tisti, ki pridobi korist, nosi tudi bremena v zvezi s to stvarjo.

187 COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO: izgubljeni dobièku je potrebno všeti koristi (poglej toèno – kompenziraš pri izgubi korist.)

188 SUROGAT: nadomestna izpolnitev189 TEORIJA O SUROGATU: je nadomestna izpolnitev – povraèilo škode zaradi

neizpolnitve. to teorijo imenujemo tudi teorijo o zamenjavi, ker se nasprotni djatvi zamenjata, èe ne v naravi, pa v surogatih.

190 CEDENT: upnik191 CESIONAR: novi upnik192 CEZUS: dolžnik193 MODUS ACQUIRENDI: pridobitni naèin: pri nepremiènini je vpis v zemljiško

knjigo, pri premiènini je izroèitev, pri terjatva je cesio.194 NOMEN VERUM: obstoj terjatve195 NOMEN BONUM: izterljivost terjatve196 INFORMACIJSKA TEORIJA: ni važno kdo je obvestil dolžnika o novem upniku.

Potrebno pa je, da cezus za vsebino obvestila izve.197 INKASO CESIJA: odstop v izterjavo, je primer cesije, ko terjatev ne preide iz

cedentove premoženja. 198 FIDUCIJA CUM CREDITORE CONTRACTA: terjatev je odstopljena samo v

zavarovanje, kar gre za poseben odstop v izterjavo.199 NAÈELO ULTRAVIRES: (pri posebnih prevzemih dolga) pove, da prevzemnik

ni odgovoren za veèji znesek dolgov, kot naša vrednost premoženja (pro viribus).

200 NAÈELO KONEKSNOSTI: pove, da morajo biti dolgovi v zezi s premoženje, ki ga prevzemnik dobi.

201 ASIGNACIJA: = nakazilo. To sta dve pooblastili. To ni pogodba. Stranka, ki nakazilo izda je asignant. Asignant pooblasti asignata naj plaèa asignatarju. Asignatarja pa pooblasti naj nakazilo sprejme.

202 FRAUS OMNIA CORRUMPIT: zlorabi pravice ni mogoèe dati pravnega varstva.203 FIDEIUSIO: poroštvo

11

204 BENEFICIUM ORDINIS: ugovor zaporedja. (poroštvo je subsidiarno, to pomeni, da more upnik zahtevati izponitev od poroka šele, èe jo je brez uspeha pismeno zahteval od glavnega dolžnika. Pravica poroka, da zahteva od upnika naj se drži zaporedja in najprej terja glavnega dolžnika, se imeuje beneficium ordinis.

205 FIDEIUSUR ET SOLUTOR: kadar se porok zaveže kot porok in plaènik ali kako drugaèe izjavi, da želi biti solidarno zavezan, je njegova odgovornost primarna.

206 EXCEPTIONES IN REM: ugovori, ki izvirajo iz glavenga dolga, se imenujejo exceptiones in rem. Takšen ugovor je npr.: dogovorjeni odlog plaèila, znižanje plaèila, odpust dolga.

207 DEL CREDERE: je poroštvo komisionarja, ki sklene posel s tretjim na komitentov raèun. Porok porokuje komitentu, da bo tretji posel izpolnil

208 CAUTIO IUDICATUM SOLVI: pomeni zavarovanje pravdnih stroškov. To zavarovanje je dolžan, èe ni oprostilnega razloga, opraviti tuji državljan.

209 PACTUM ANTICRETICUM: lahko se dogovori raba zastavljene stvari, uživanje stvari pa je prepovedano.

210 LEX COMMISSORIA: prepovedan je dogovor, da pripade zastavljena stvar upniku, èe je dolžnik s plaèilom terjatve v zamudi.

211 LEX COMMISSORIA pri prodajni pogodbi: poglej iz zapiskov 212 PRIOR TEMPORE PRIOR IURE: naèelo prednosti. prvi po èasu, prvi po pravici.213 ACTIO PIGNERATICIA: (razen posestnih tožb ima zastavoupnik tudi

stvarnopravno actio pigneraticia).214 KAVCIJA: varšèina215 TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS DEPOSITUM IREGULARE: vrniti isto

kolièino iste stvari.216 RETENCIJSKA PRAVICA: pridržna pravica217 KONEKSNOST: npr: ponekod se zahteva za pridržno pravico, da obstoji

terjatev, ki je s premetom v kakšni zvezi. Tega pri nas ni.218 EX DISPARI CAUSA: upnik zapadle terjatve, v èigar rokah je kakšna

dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plaèana terjatev. Èe je postal dolžnik plaèilno nesposoben, ima upnik pridržno pravico, èeprav njegova terjatev še ni zapadla.

219 ACCESORIUM SEQUITUR PRINCIPALE: znaèilnost are je njena akcesornost: Veljavnost are je odvisna od glavne obveznosti.

220 PRESUMPTIO IURIS ET DE IURE: npr. pri pgodbeni kazni ob nepraivlni izpolnitvi: upnikov molk, ko izpolnitev sprejme, pomeni, da se je svoji pravici do pogodbene kazni odrekel.

221 RES IUDICATA: sodna odloèba222 AVANS: predujem223 CONSTITUTUM DEBITI PROPRII: pripoznanje dolga (uèinek je pretrganje

zastaranja – interuptio praescriptionis)224 TRANSAKCIJA: =poravnava = pogodba s katero se negotovo ali sporno

razmerje spremeni tako, da se negotovst odpravi. Kadar gre za negotovo sporno terjatev, je v veèini primerov ena ali druga stranka v zmoti. Tako bi bil posel vsakem primeru izpodbojen zaradi te zmote. Toda treba je deliti primere zmote na primere zmote o spornih in negovorih okolišèinah, ter glede na primere o okolišèinah, glede katerih spora ali negotovosti ni bilo.

225 ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM: kadar se zmota nanša na okolišèine, ki so jih stranke umele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale

12

poravnavo, gre za zmoto o okolišèinah, ki so caput contravrsum. v takih primerih zmote ni mogoèe uveljavljati.

226 ZMOTA O CAPUT NON CONTRAVERSUM: Gre za okolišèino ki sta jo stranki imeli za nesporno. The okolišèini se nista nameravali izogniti, nista zaradi nje sklenili poravnave. Tedaj veljajo splošna pravila o zmoti.

227 ZASTARANJE: je prenehanje pravice zahtevati obveznost, potem ko je upravièenec v èasu, ki ga doloèa zakon, ni uveljavljal. Z zastaranjem ne preneha obveznost, marveè preneha pravica terjati izpolnitev obveznosti.

228 NE PROPRE IMMORTALI TIMORE TENEANTUR: institutucijo zastaranja utemeljujejo v teoriji z interesom družbe, èeš, s tem se prepreèijo neskonèni spori, izogniti se je mogoèe težavnemu dokazovanju, dolžnki pa so zavarovani pred bojanznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne prièakujejo veè.

229 DIS A QUO= dan, ko se je dogodek zgodil230 ACTIO NATA: od rojstva tožbe231 ACCESSORIUM SEQUITUR PRINCIPALE: na postranske obveznosti uèinkuje

zastaranje tako, da zastaralni rok glavne terjatve velja tudi za postransko, èeprav zanjo rok še ne bi potekel.

232 IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS: zadržavnje zastaranje233 INTERUPTIO PRAESCRIPTIONIS: pretrganje zastaranja234 CONTRA NON VALENTEM NON CIRRIT PRAESCRIPTIO: zastaranje ne teèe

v èasu, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ne more sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.

235 DATIO IN SOLUTOM: dajatev namesto plaèila, nadomestna izpolnitev, izpolnitveni surogat

236 DATIO PRO SOLVENDO: dajatev zaradi plaèila237 ANIMUS NOVANDI: NOVACIJA: prenovitev – Pomeni novo zavezo,

spremembo ne le v solucijskem, marveè tudi v stipulacijskem stadiju. Je pogodba s katero se stranki že obstojeèe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova obveza. Pri tem ne pride v poštev vsaka sprememba obveznosti, marveè samo sprememba bistvenih sestavin: nova obveznost mora imeti drug predmet ali drugaèen pravni naslov (podlago).

238 PACTUM DE IN SOLUTO DANDO: èe dolžnik samo prevzame obveznost, da bo izpolnil nekaj drugega, kot je bilo prvotno dogovorjeno.

239 SPOLIATUS ANTE OMNIA RESTITUATOR: tistemu, ki je stvar izgubil zaradi nedopustnih posegov drugih, je treba priznati vrnitev v prejšnje stanje brez kakšnih pridržkov, tudi ne pridržkov pobotanja.

240 DEPOSITUM IRREGULARE: neprava hramba (?)241 KOMPENZACIJA: pobotanje242 OPE EXCEPTIONIS: pobotna izjava. (pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo)243 COMPENSATIO VOLUNTARIA: sporazumno pobotanje244 PACTUM DE COMPENSANDO: dogovor o pobotanju245 SEKVESTRACIJA: = oskrba – npr.. predmeti, ki jih ni mogoèe vzeti v hrambo,

se vzamejo v oskrbo (sekvestracijo).246 IUS VARIANDI: možnost izbire247 CONFUSIO: združitev248 RETRAKTNE PRAVICE: strogo osebne obveznosti v korist upnika.249 PAR CONDICIO CREDITORUM: nekateri upniki so favorizirani s plaèilom:

dolžnik poplaèa samo nekatere od upnikov v celoti, èeprav na koncu ne prejeli celotne terjate. Krži torej naèelo enakosti: (ar condicio creditorum).

13

250 INKONGRUENTO KRITJE: èe je upnik prejel plaèilo v nenavadni obliki in na nenavaden naèin.

251 KONGRUENTNO KRITJE: je skladno kritje252 CONSILIUM FRAUDIS: oškodovalne namere dolžnika253 CONSCIUS FRAUDIS: vednost tretjega, da namerava dolžnik s svojim

ravnanjem upnika oškodovati.254 PRESTATIO= spolnitev obveznosti255 CLAVZULA IRATATORIA: Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil

dolžniku dodatni rok za izpolnitev, ce iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (106. èlen OZ).

14