1.1. POJEM EKONOMSKE POLITIKE 1.2. TEMELJNI EKONOMSKI … · 2019. 4. 3. · Ekonomska politika...

Ekonomska politikaprof. dr. Zarjan Fabjanèiè

1.1. POJEM EKONOMSKE POLITIKE· ekonomska politika ® obravnava predvsem javni del gospodarstva, glavni ekonomski subjekt je

država.· planiranje ® je del (vrsta) ekonomske politike in je normalna dejavnost po svetu in obstaja tudi še

pri nas (planus, latinsko ® raven, gladek)

1.2. TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM KOT PROBLEM EP

1) ELEMENTARNA RAZLAGA

potrebe (stanje telesa in duha)

omejeni viri

uskladitev efektivnih potreb in optimalno kombiniranih virov

Družba ves èas rangira potrebe (ek. pomembne), ki jih želimo zadovoljiti s sredstvi - efektivnepotrebe. Tudi te potrebe rangiramo glede na nujnost in èas.Potrebe zadovoljujemo z omejenimi viri. Viri so razpoložljivi neorganizirano, zato jih je trebaoptimizirati, tako lahko zadovoljimo veè potreb. Sledi alokacija, kombinacija…

2) OPTIMIZACIJSKA RAZLAGA

a) formalizirana optimizacijska razlaga

Formalizirana pomeni z matematiènimi pripomoèki. Optimizacija pomeni iskanje extrema (max,min).

X U(x) ® koristnost; x lahko zavzame nenegativne vrednosti 0 [ x [ m

Funkcije veèinoma maximiziramo. Funkcijo gledamo na doloèenem intervalu ® tudi vrednostifunkcije omejimo ® vezani extrem.

Ekonomska politika - zapiski predavanj 97’/98’

vezani extrem funk. družbene koristnosti

dvodim. prerez transform.ploskve

funkcija družbene koristnosti

DVODIMENZIONALNI PREREZ TRANSF. PLOSKVESmo v vektorskem prostoru - prostor normiramo (damo v koordinacijski sistem in doloèimo enote ®predstavljaj si z trgovino in nakupom v njej).Ploskev je sicer u-dimenzionalna (v SLO ca. 30-40 mio dobrin). Vse možnosti gospodarstva so zaprtev transformacijskem prostoru (vse razlièice). Zunaj ni mogoèe niè.Navadno nismo na funk. prod. možnosti - gospodarstvo ni v optimalni toèki. Ko vire optimalnoalociramo, pridemo na plašè ® dosežemo optimum. Povsod na plašèu je optimalna toèka. Kateroizberemo je odvisno od preferenc.FUNKCIJA KORISTNOSTI… predstavlja stvari v gospodarstvu, ki jih skušamo poveèati,… je preferenca v narodnem gospodarstvuIz množice optimalnih možnosti izberemo eno samo. Substituiramo (metoda substitucije)

U S S

S

U S S

S

n

i

n

j

( .... )/

( ... )1 1

zaposlenost / izvoz

Velikosti argumentov nam dajo neko velikost funk. koristnosti. Èe gledamo parcialne odvode(koristnost se spremeni, èe spremenimo zaposlenost). Primerjamo spremembe koristnosti ® MEJNASTOPNJA TEHNIÈNE SUBSTITUCIJE ® gre za to, kaj se bolj splaèa ob drugih stvarehnespremenjenih.Zadovoljimo se z rešitvijo, ki je boljša od sedanje.

PRIMER VEZANEGA EKSTREMAImamo vrsto omejitev - išèemo najboljšo rešitev. Uporabimo metodo substitucije in in išèemosecond-best.

3) ALTERNATIVNA RAZLAGA

Gledamo situacijo v narodnem gospodarstvu v sedanjosti in v prihodnosti:V prihodnosti naj bi bilo mogoèe doseèi veè in bolje - to lahko dosežemo z vmešavanjem EP vgospodarstvo ali brez vmešavanja. To je ilustracija planiranja ® gre za zmanjšanje cikliènega gibanjav gospodarstvu. Ekonomska politika se ne ukvarja s preteklostjo, paè pa s prihodnostjo, gre za ukrepanje.

PRIHOD.

vmešavanje

ni vmešavanja

SEDAN.

2


PROJICIRANJE, PROGNOZIRANJE & PLANIRANJE

· projiciranje (predvidevanje razvoja v katerega ne posegamo)· prognoziranje: vedeti vnaprej, razmišljamo tudi o ukrepih

PASIVNO (podobno je projiciranju, le predvidevamo prihodnost)AKTIVNO (prva faza planiranja)

· planiranje: tu pa tudi dejansko ukrepamo

1.3. ODNOS MED EK. POLITIKO IN PLANIRANJEM

Ek. politika kot zavestna dejavnost je starejša od planiranja. Ekonomska dejavnost je nastala v 16.-17.stoletju, planiranje pa šele v 20. stoletju.

I--------------------------- dva ekstrema poseganja v gospodarstvo----------------ILIBERALIZEM EKONOMSKA POLITIKA TOTALITARIZEM

=država je eden od gosp. subjektov

KONKURENÈNO USMERJENA NEKONKURENÈNO EKONOMSKA POLITIKA US. EKONOMSKO

UPRAVLJANJE-------------------------------------- -----------------------------------podjetniška in protimonopolna oborožitvena politikazakonodaja vojno gosp., povojno gosp.-------------------------------------- -----------------------------------TRŽNA ZAKONODAJA:1) vplivanje - stalinistièni model

- kontrola kvalitete - ministrski sistem2) intervencija - sistem sovnarhozov3) regulacija - sistem ind. asociacij-------------------------------------- -----------------------------------

MAKROEK. POLITIKA· globalna obdavèitev· konjuktivna (zaposlitvena)

politika· politika rasti

--------------------------------------oblikovanje in delitev dohodka---------------------------------------oblikovanje multiple politike

liberalizem= ekonomska svoboda (Smith se od fiziokratov navzame ideje o nevidni roki) Država ima klasiènoobrambno vlogo (obramba, notranji red) ter neprofitne dejavnosti.protekcionizem= gre za zašèito (s strani države) nekonkurenènih panog pred tujo konkurencointervencionizem= država že posega v gospodarstvo s posamiènimi ukrepi ® loteva se denarnega, davènegapodroèja. Ni še sistema ukrepov, ukrepi so le posamièni.dirigizem= usmerjanje s sistemom ukrepovdržavno planiranje= v izrednih razmerah. Skrajna oblika državnega planiranja je totalitarizem (poseganje v vsestvari) ® med vojno uporabljale tudi zahodne države.

3


1.3.1. KONVERGENÈNA HIPOTEZA = teoretièen pogled na zbliževanje EP in planiranja

Zaèetna ideja, ko je planiranje postajalo pomembno, je bila, da sta EP in planiranje dve razliènistvari, nato je postajala EP vse bolj srednjeroèna in obe dejavnosti sta se približevali. Sedaj jeplaniranje del EP.

konvergenca = zbliževanje, približevanje

Prva ideja socializma je izkljuèevala tržno gospodarstvo v prihodnji družbi (zaè. 19 stol.). Sredi19. stol. govorijo otem, da bo družba zavestno, brez trga, delila naloge v gospodarstvo (Marx,Engels). V oktobrski revoluciji (Lenin) so zelo povzemali Marxa in Engelsa, zato je Lenin takojpo revoluciji izdal ‘Dekret o zemlji’ (razlastitev) in zaèeli so zavestno deliti naloge ® planskimehanizem.

Marx in Engels sta verjela, da bo revolucija izbruhnila v najbolj razviti državi (Pariška komuna).Na podlagi teh izkušenj so ugotovili, da je treba vse lastnike pobiti (vodje nasprotnikov). Dorevolucije je prišlo v Rusiji, ker so bila tam najveèja protislovja (zadnja odpravi fevdalizem, tlaèanje moral zemljo kupiti ® fevdalci še vedno lastniki). Treba je bilo prehraniti veliko ljudi. Kozaki(privilegiranci) niso bili pristaši revolucije. Odpravili so denar, trg, trgovine. Sistem se je imenovalvojni komunizem, bil je rešitev v sili. Glavni vodja je bil Trocki (trockizem) ® gospodarstvo najbo organizirano kot vojska, vodi naj ga vojska ® komandni mehanizem ® šlo je za direktive,vse do zadnjega delovnega mesta.1921 - ustanovijo GOSPLAN - prvi planski organ v zgodovini, zaène se sistem direktivnegaplaniranja. Je popolni totalitarizem.

Stalinizem = kopija fašizma, poudarek daje na zunanjem videzu; ® vodstvo partije naj bi prevzel Stalin, (dve drugi funkciji pa Trocki in Buharin) ® zaène se bojza oblast. L. 1927 je partijski kongres, na katerem Stalin obraèuna s Trockim, ki pobegne. Stalingovori o planiranju tudi v drugih državah, vendar naj bi bil sovjetski sistem drugaèen ®planiranje z direktivami.Kujbišev govori o planiranju praktièno enako kot Stalin ® cilje si zastavimo zato, da jihdosežemo, ne le ugibamo o prihodnosti (zahodne države).

Buharin je bolj zagovarjal tržno gospodarstvo. L. 1927 je obstajalo popolno razlikovanje med EPin planiranjem.

II. svetovna vojna je zbližala sovražnike. V ZDA so obstajale simpatije do socializma (Sfizi, imeliso komunistièno stranko), po vojni 1949 The Economist pravi: Planiranje je pravo planiranje tam,kjer država intervenira v vsako panogo, makroekonomska politika pa tam, kjer imajo podjetjasamostojnost (Durbin).

Tinbergen l. 1961 piše o konvergenci planiranja in EP. Zanj sta EP in planiranje podobnidejavnosti. V socialistiènih državah vidi elemente trga, v kapitalistiènih pa elemente plana. ZDAimajo npr. v proraèunu plan za 4 leta vnaprej. Danes se je konvergenca že dogodila.

4


2. RAZVOJ PRAKSE EK. POLITIKE

2.1. EKONOMSKA POLITIKA

= kot praktièna dejavnost je že zelo stara. Da je lahko EP, mora biti zavestna dejavnost (priodloèanju se moramo zavedati posledic).Ukrepov in njihovih posledic se zaènejo zavedati v merkantilizmu. Pospeševali so mednarodnomenjavo (kopièenje zlata), zanemarili so agrarni del (protekcionizem).Naslednja zavestna ek. politika je fiziokratizem (F. Quesnay). Rekel je, da je treba poskušatipodpirati kmetijstvo (tu nastaja vrednost). Pomembna je zlasti ideja liberalizma, ki je praktiènaEP (ljudstvu je treba vladati). Liberalizem je kot ekonomska filozofija zelo prisotna ves èas,država v èasu liberalizma nastopa s posamiènimi ukrepi.

EKONOMSKA PODLAGA ZA DRŽAVNO POSEGANJE:* državni in javni sektor

· javna uprava· podržavljanja· privatizacija· javna podjetja

2.2. EKONOMSKA PODLAGA ZA DRŽAVNO POSEGANJE

® za vsak pravni predpis mora obstajati mehanizem za njegovo izvajanje

Država je že od nekdaj lastnik dejavnosti: vojska, policija, transport (zlasti ceste), sodišèa…Javni sektor je rastel s podržavljanjem ® to je bilo pod vplivom cikliènega gibanja (sprva so stvariveèinoma privatne, npr. železnice. Ko postanejo sistemi veliki in zahtevajo standardizacijo, velikstalni kapital, se to podržavi, ker le država lahko to zagotovi. Nato v tem ciklu pride dotehnološkega napredka, mogoèe je imeti veè tehnologij. Kjer je v ozadju omrežje nastopi država.Nato je možno vpeljati vzporedna omrežja in konkurenco (TV). Nato pride do delitve. Omrežjeostane veèinoma državna last, polnjenja omrežja, distribucija, in odjem pa lahko postane privatno.)

Kjer je državna lastnina slaba, se vpelje podjetništvo z javnimi podjetji, veèinski delež je državen(pri nas 51%, ponekod le 10%). Javno-storitvene panoge: za sabo imajo omrežje (telefon…).Velika Britanija se zadnje èase zelo trudi s privatizacijo, javnih podjetij je najmanj v ZDA, najveèpa v Franciji.

2.3. ZAJEMANJE BDP V DRŽAVNI PRORAÈUN

Država vpliva na gospodarstvo preko:· regulacija· javna lastnina· javne finance

V zaèetku stol. je bil delež javnih izdatkov v BDP 7%. Po veliki krizi je ta delež zrasel na 19%, poII. svetovni vojni pa to naraste na 20 - 30%.Delež javnih izdatkov v BDP se povsod poveèuje ® le redke države pod 20%, segajo tudi do 60%(Švedska).Rast deleža javnih izdatkov v BDP je posledica poseganja države v gospodarstvo in socialo ®zadnja leta neke vrste zakonitost.

5


V velikih državah raste ta delež poèasneje kot v majhnih ® pri svobodnem gibanju prebivalstvapo svetu ljudje vidijo standard v javnem sektorju, zato èlani majhnih držav prièakujejo enakstandard. Za majhno državo je to relativno veèji izdatek.

V letu 1989 delež javnih izdatkov v BDP pada ® posledice reagonomike in thatcherizma. Clintonje bil zopet spet prisiljen v veèje izdatke. V globalu deleži javnih izdatkov v BDP rastejo, a vednopoèasneje.

2.4. TEORIJE O RASTOÈI EKONOMSKI VLOGI DRŽAVE

Rast ekonomske vloge države se razlaga z institucionalno in neinstitucionalno razlago ® gre zaupoštevanje ali neupoštevanje institucionalnih razliènosti med posameznimi državami.

Neinstitucionalna razlaga je splošno veljavna, ker pa obstajajo institucionalne razlike meddržavami, pride do instit. razlag.

Institucionalne razlike med državami so:· politièni sistem· strukturne razlike· ekonomske in politiène povezave med državami· medsektorske povezave· politiène integracije· vplivne skupine (lobiji)· vloga državne birokracije

2.4.1. Wagnerjev zakon - 1. razlièica (1874)

® v bistvu se ga ne da definirati® gre za družbo, ki se vseskozi prenavlja in spreminja (spreminja svojo strukturo)® vloga države se spremeni, ker se spremeni tradicionalna vloga države

V tem èasu se dogajajo mnoge revolucije v industriji, družba se moèno spreminja, v njej pa tudidružina. Prej se je vse dogajalo v družini, nato pa je zaèela posegati država (obvezna šola…).

Ta zakon velja, a ni dober za napovedi.

Institucionalno: primer Danska; ® vpliv na delež G/Y (delež državne porabe v celotnem prihodku družbe):+ stopnja urbanizacije, delež izvoza, rast števila prebivalstva- delež zaposlenih v industriji

2.4.2. Wagnerjev zakon - 2. razlièica

® po drugi svetovni vojni® bistvo razlage je dohodkovna elastiènost povpraševanja

(institucionalno: Ramov model; 60% od 115 držav elastiènost nad 1)

Englov zakon

® država se kot producent dobrin koncentrira na tiste, ki imajo vse visoko dohodkovnoelastiènost.

6


Engel je hodil po družinah in spraševal ljudi o njihovih izdatkih ® ugotovi, da v absolutnemznesku vsi izdatki z rastjo dohodka narašèajo, a za glavne življenjske dobrine pa gledano relativnoizdajamo vedno manj. Izdatki za luksuzne dobrine se z rastjo dohodka vse hitreje poveèujejo, rastepa tudi delež varèevanja.Glavni producent teh (luksuznih) dobrin je vedno bolj država (kultura, šolstvo, zdravstvo…).

2.4.3. Peacock - Wisemanov dezalokacijski uèinek

® 50’ leta tega stoletja: delež državnih izdatkov v BDP se v kriznih razmerah skokovito poveèa(vojne, kasneje tudi cikli).

Zlasti izrazito je to v vojnah. Da država lahko financira vojno, poveèa davke, vendar ljudje takratto sprejmejo (saj je vojna). Ko vojna poneha, se delež proraèuna ne zmanjša, ker so se ljudje na tonavadili, zato ostane na dani ravni.

2.4.4. Cenovno-elastièno povpraševanje in Baumolov sindrom

· pritisk sindikatov za izenaèevanje mezd· visoka dohodkovna in nizka cenovna elastiènost dobrin

Baumol je za potrebe raziskave gospodarstvo razdelil na dva dela:1. privatni sektor2. javni sektor

V privatnem sektorju je produkcija višja in hitreje raste.

produkcija povzroèi ¯ cene; tu je pomembna elastiènost ® èe je povpraševanje togo (državni sektor),cene padejo, poveèajo se dohodki prodajalcu, sindikati lahko izsilijo višje plaèe( produkcija ® plaèe).

Državni sektor pa veèinoma producira storitve, tu pa poveèanje produktivnosti dostikrat ni možno (alipa le na raèun kvalitete). V storitvah je želeno, da produkcija ne raste. Tu plaèe zato ne bi mogle rasti,a zaposleni preko sindikatov zahtevajo plaèe, zato mora država poveèati proraèun.

2.4.5. Redistribucija dohodka in medianski volilec

¯ asimetrièna distribucija dohodkov¯ razlika med povpreènim dohodkom in dohodkom medianskega volilca

® srednja enota ponavadi dobi manj od povpreèja!Veèina volilcev je v spodnjem delu ® obljube vlade o redistribuciji dohodkov, imajo pomembenuèinek na odloèitev volilcev o tem, koga voliti na volitvah.® institucionalno: ZDA 1937 - 1977: porast deleža za redistribucijo dohodkov v proraèunu z 12%na 22%

2.4.6. Interesne skupine® pritiski na vlado za redistribucijo v korist sindikatov in lobijev

7


lobi = interesna skupina, ki normalno, formalno deluje (npr. gospodarski lobi, narodnostni lobi)sindikatdruštvo = npr. vojni veterani v ZDA

Vse te tri vrste interesnih skupin, imajo lahko moèan vpliv na vlado, saj lahko moèno vplivajo na javno mnenje.

2.4.7. Fiskalna iluzija in neprisilno zbiranje davkov

® gre za prenos težišèa z direktnih na indirektne davke® veèanje državnega deficita in javnega dolga

Davke delimo glede na dva kriterija:¯ glede na naslovnika¯ ali je možno davek prevaliti na drugega

Danes se države veè poslužujejo indirektnih davkov (prometni davek, davek na dodano vrednost…)

2.4.8. Politièno ekonomski cikli in politièno odloèanje

® odloèanje za hitrejšo ali poèasnejšo rast državnega vplivainstituc.: Švica ® referendum na zvezni ravni in na ravni kantonov

Finska ® veèina parlamenta za uvedbo novih davkov

® obnašanje politikov pred volitvami® politika zakonodajnega odloèanja koalicijskih vlad® dajejo obljube strankam (vplivne skupine), razne ugodnosti, nastajajo volilni cikli…

2.4.9. Birokracija

® težek nadzor nad upravljalskim in informacijskim monopolom državne birokracije® vsi soglašajo, da je birokracija odloèilna, je sistem, ki regenerira samega sebe v vse veèjem obsegu.

2.4.10. Državni in javni uslužbenci kot volilci

® javni uslužbenci na volitvah v bistvu volijo svojega delodajalca

2.4.11. Vpliv strank

® razliène stranke razlièno vrednostijo posamezne skupine proraèunskih izdatkov® ne da se upoštevati vseh strankinih želja (uprava je cenejša, èe sta le dve stranki).

2.4.12. Centralizacija moèi

® vprašanje federalizma: kaj je ceneje, centralizacija ali decentralizacija države?Federalizem naj bi zaradi vzajemne kontrole nižal izdatke, vendar na splošno velja, da je federacija dražja.

8


Centralizem: izdatki le na eni ravni

3. RAZVOJ PRAKSE PLANIRANJA

® Elementi planiranje obstajajo že ves èas:¯ praskupnost¯ sužnjelastništvo¯ fevdalizem (najbolj v cehovksi ureditvi)

Elementi planiranja so bili torej prisotni že povsod, kjer je prevladovala naturalna produkcija.

Planiranje = ekonomska politika za bolj oddaljeno prihodnost, blagovno gospodarstvo postajaprevladujoèe.

Interno ali parcialno planiranje (19. stoletje)19.stol. je val industrijskih revolucij, zaradi notranje delitve dela (horizontalno v družbi invertikalno v produkciji) se je zaèelo planiranje in dogovarjanje med podjetji v isti panogi (sprvagentlemanski dogovori, nato sindikati…).Pomankljivost je bila, da niso obstajale povezave med panogami. Zato se kot naravno pojavljaciklièno gibanje - krize (kriza hiperprodukcije: optimisti ® produkcije in nastane krizarealizacije)Kriza je, èe pride cikel nenadoma in se kaže na sekundarnem finanènem trgu.Povodi za krize so navadno zelo razlièni in banalni.

Velika kriza® dajala je vtis, da se ne bo nikoli nehala, karkoli so s tedanjim znanjem naredili, ni prineslorezultatov. Po veliki krizi se naredi velik prelom glede EP.

Po koncu I. svetovne vojne, ki ZDA ni prizadela, so se ZDA prièele ukvarjati s prohibicijo, kar jeprineslo manjšo krizo.

29.10.1929 je zelo poskoèila ponudba delnic (10x veèja ponudba od povpraševanja). Borzo sozaprli, ljudje so to izvedeli, se ustrašili in navalili na banke. Zaradi velikega navala je le nekajodstotkov ljudi prišlo do svojega denarja. Takrat še niso poznali kreditnih multiplikatorjev, tudi trgvrednostnih papirjev še ni bil urejen.

Takratni predsednik ZDA je bil Hoover, ki je bil preprièan liberalec, menil je, da se bo krizakonèala, ljudi je pozival k varèevanju… Niso poznali enaèbe Y = C+I+G, delež državnih izdatkovv BDP je bil le okoli 7%, daleè najveèja je bila potrošnja C lastnikov in delavcev. V krizi lastnikisicer manj trošijo, 60-70% je potrošnja delavcev.

Pred krizo je optimizem, pride boom in nato padec. Podjetniki ustavijo proizvodnjo, delavci gredona cesto, D¯ ® L¯ ® D¯ ® ÷ (zmanjšanje povpraševanja povzroèi zmanjšanje povpraševanja podenarja, to naprej multiplicira dodatno zmanjševanje povpraševanja, vse gre nato samo šenavzdol…)

Podjetnik v krizi ne investira. Med podjetniki se jih nekaj vedno obnaša nekoliko netipièno ®zlasti je kriza primerna za inovatorje. V veliki krizi pa se to ni zgodilo. Kriza se je le poglabljala.Brezposelnost je znašala preko 40%, delali so moški kot edini hranilci družine, kar pomeni, da jebilo 10x veè ljudi brez dohodka. Hoover je še spodbujal S in D¯. Ta kriza je tipièna krizahiperprodukcije, ki se sprevrže v krizo realizacije.

Roosvelt je v predvolilnem boju uporabil le zaposlovanje in je moèno zmagal. Zaèel se je NewDeal. Roosvelt je obljubljal zaposlitev preko države ® javna dela ® proraèunski deficit.

9


V prvi polovici 20. stol. ® posamièni funkcionalni plani® posveèeni so enemu samemu problemu

ZDA:¯ 1919 Plumbov plan¯ 1924 Dawesov plan¯ 1929 Youngov plan¯ 1929 plan izvoznih obv.¯ 1933 Townsendov plan¯ 1933 New Deal ¯ 1946 Achensen-Lilienthalov plan¯ 1947 Marshallov plan

Dawesov plan= odplaèilo dolgov Nemèije iz vojne, ni bil uresnièljiv

To je poskušal popraviti Youngov plan, a tudi to je bilo še vedno prehudo za Nemèijo.

V èasu New Deala je v ZDA predsednik Roosvelt, v Evropi pa vladata Mussolini in Hitler terStalin v Rusiji. Hitler je moèno nasprotoval Roosveltu. Tudi Nemèija je imela neke vrste NewDeal - pripravljala se je na vojno in angažirala vse prod. faktorje v vojni industriji. Hitler je naoblast prišel l. 1933.

!!! Marshallov plan!!! Monnetov plan

Evropa:¯ 1914 NEM Rathenaunov plan¯ 1929 FRA Tardiejev plan¯ 1932 ITA Agropoutino¯ 1934 FRA Marquetov plan¯ 1934 ZDA Tennesse valley Authority - del New Deala¯ 1939 CH Whalenov plan¯ 1942 VB Beveridgev plan (pokojninski sistem)

10


4. CENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA

Loèimo centralizacijo in decentralizacijo v odloèanju in v organizaciji gospodarstva / družbe

4.1. C/D V ODLOÈANJU

Predpostavki za razlago:¯ imamo 1 ali veè organizacijskih (upravljalskih) ravni ® množica istovrstnih gosp. subjektov,

npr. podjetja, obèine, javni zavodi…¯ na vsaki od teh organizacijskih ravni lahko odloèajo

S temi predpostavkami zgradimo dva modela:

a) model popolne centralizacije® imamo veè organizacijskih ravni, odloèa se le na eni sami, praviloma na najvišji, kjer je obièajno en sam ekonomski subjekt - imenujemo ga centralna avtoriteta.

b) model popolne decentralizacije® imamo eno organizacijsko raven, ekonomskih subjektov na tej ravni je veè, vsi odloèajoNoben od opisanih modelov ne obstaja v dejanskem življenju. V realnosti obstajajo hibridni modeli, vsebujejo elemente centralizacije in decentralizacije.Za mero centralizacije oz. decentralizacije konstituiramo upravljalski obrazec.

PARAMETRI (cene) DIREKTIVE (računov. metode) PREFERENCE

parameter= dejstvo v gospodarstvu oz. neka odloèitev, ki se ji ekonomski subjekti prilagajajo po lastni presoji(ek. subjekti lahko parameter upoštevajo ali pa ne), npr. vse cene so parametridirektive= dejstva, odloèitve, ki jih morajo ek. subjekti v celoti upoštevati, npr. pravni predpisi so lahkoparametri ali direktivepreference= notranje gonilne sile v ek. subjektih, ki doloèajo obnašanje subjektov - subjekt nanje ne morevplivati

V popolni centralizaciji ni parametrov, oz. èe so, nimajo nobenega vpliva ® so zamrznjeni.Upravljalski obrazec je v primeru centralizacije sestavljen samo iz direktiv in nekaj preferenc, ki pase vse zreducirajo na eno samo ® ugoditi centralni avtoriteti, ker si za to nagrajen.

V popolni decentralizaciji so le parametri, direktiv ni, preference so maloštevilne (profiti, mezde…).

V hibridnem modelu je vse. Mere centralizacije oz. decentralizacije ne izražamo kolièinsko, ampakopišemo z atributi, ki se dajo rangirati. Mero centralizacije ugotavljamo tako, da pogledamo, kateridel upravljalskega obrazca velja.

Upravljalski obrazec velja za posamezno org. raven. Vse ravni nimajo enakega obrazca. Nekatereravni upravljamo s parametri, druge z direktivami. Imamo veè org. ravni in ena sama se upravljaparametrièno. Mera decentralizacije bo tem višja, èim nižje je v hierarhièni strukturi parametriènoupravljana raven, ker štejemo, da je navzdol vse veè ekonomskih subjektov.V gospodarstvu je veè parametrièno upravljanih ravni. Mera decentralizacije je tem višja, èim veè jeparametrièno upravljanih organizacijskih ravni in èim nižje so v hierarhièni strukturi.

11


4.2. C/D V ORGANIZACIJI

® C/D v organizaciji nima niè opraviti z C/D pri odloèanju, ampak z informacijskimi tokovi, kiteèejo po povezavah med organizacijskimi ravnmi. Èe so povezave med ek. subjekti na isti ravnigovorimo o horizontalnih povezavah, èe pa so povezani ekonomski subjekti na razliènih ravneh,govorimo o vertikalnih povezavah.

model popolne centralizacije:® enote z iste ravni lahko med seboj kontaktirajo samo prek najnižje skupne enote, ki pa je na višjiravni - npr. samo prek direkcije…

® komunikacije med razliènimi panogami gredo vedno le prek najvišje ravni.

hibridni model:® prevladujejo v praksi® vsebujejo tako vertikalne kot horizontalne povezave

model popolne decentralizacije= vse enote (ekonomski subjekti) ležijo na isti ravni in so med seboj povezane kakorkoli hoèejo.

******************************************************

III.

II.

I. I. I.

centralna avtoriteta

C centralna avtoriteta

B D stat. urad posredovanje spl. info.

A4 A1 A2 A3

enote nižjih ravni A

12


® v tem modelu so nekatere od enot direktno povezane s centralno avtoriteto ® specifièni naslovnik(npr. oborožitvena ind. v državi).® nekatere enote nižjih ravni nimajo nobenega neposrednega stika s centralno enota (veèina),podatke o teh zbira statistièni urad, med centralno avtoriteto in in specifiènim naslovnikom gredoneobdelane informacije, za ostale zbira informacije, jih obdeluje, agregira, statistièni urad. Centralnaavtoriteta odloèa na podlagi agregatnih informacij in odloèitve posreduje preko posebnih institucij(D) (npr. Uradni list, HMSC) do nižjih enot.

Specifièni naslovniki dobijo direktive (zanje veljajo tudi parametri), ostali dobijo parametre (lahkovelja tudi kakšna direktiva).

Manj ko je direktnih povezav s centralno enoto, veèja je stopnja decentralizacije.C/D je lažje meriti na podroèju organizacije, kot na podroèju odloèanja.

13


5. TEORIJA EKONOMSKE POLITIKE

Na podroèju teorije ekonomske politike obstajata dva dela:¯ Walrasov model¯ Paretov model

Walrasianska podlaga

Walras ® govori o ‘homo economicus’, ki je teoretièno bitje (racionalno), utemelji ga Smith, kasnejese to vzame za dano. Smith govori, da razumno bitje zasleduje le nekaj svojih interesov. To agregira vnevidno roko.

Ben Susanbatt opiše ‘homo economicus-a’ s 7 postulati (trditev, katere veljavnost vzamemo zasplošno veljavno).

1. postulat o uniformnosti - vsi odrasli so si v svojem obnašanju v vsakem èasu in situaciji podobni(enaki odzivi)

2. postulat o inteligenci - ekonomski èlovek je popolnoma obvešèen, pozna samega sebe in vse ostaleek. subjekte, sisteme v družbi, tehnologijo (obstojeèo in možno)

3. postulat o egocentriènosti - gleda le na svoje koristi, interesi drugih ek. subjektov ga ne zanimajo4. postulat o konkurenènosti - ek. èlovek ves èas tekmuje5. postulat o poštenosti - pošten in predan družbenim institucijam6. postulat o delavnosti - ni ob vsakem èasu enako delaven (manj, delavnost raste, nato zopet pada,

vsaka nadaljna ura dela je bolj naporna)7. postulat o tekoèih potrebah - ek. èlovek je skromen (hrana, obleka, nekaj komforta, varnost,

varèevanje)

Ekonomski èlovek vedno skuša maximizirati koristi in minimizirati stroške!

5.1. Walrasov model (temeljni model decentralizacije)

® trivialni model decentralizacije ® popolna konkurenca

Model upošteva le dve vrsti stvari:

1. dobrine (blago, j=1,…,m;m+1,…,z)® od 1 do m so potrošne dobrine, od m+1 do z pa

produkcijski faktorji (dobrine, ki jih uporabljamo za produkcijo…

Vse produkcijske faktorje je Walras zreduciral na delo,vendar njegov model nima niè skupnega z delovno teorijo vrednosti, produkcijski faktorji so le materializiranodelo.)

2. ekonomski subjekti (i=1,…,n)

Dobrine in ekonomske subjekte povezuje kolièina pos. dobrine qij ® kolièina dobrine j, ki jokupi/proda ekonomski subjekt i. Ekonomski subjekti so:¯ potrošniki (dobrino kupujejo ® pridobivajo koristnost; + qij j=1,…,m)¯ prodajalci (dobrine prodajajo ® pridobivajo koristnost; - qij j=m+1,…,z)

® menjava v gospodarstvu naj bi potekala tako, da bi se trg izpraznil ® takrat nastopi ravnotežje(iskanje ravnotežja je bistvo modelov).

14


Na trgu sodelujejo vsi ekonomski subjekti, bistvo tržnega mehanizma je menjava, ki najmaximizira koristnost. Dobrine lahko zamenjamo samo preko cen, z namenom, da bi pridobiliveèjo koristnost (merilo je p * q). Namen modela je vzpostavitev ravnotežja, a vsak želimaximizirati koristnost.

Funkcija koristnosti (Ui = Ui (qi1, qi2,…,qim; qim+1,…,qiz))= definirana je nad vektorskim prostorom potrošnih dobrin in ponudbe delovne sile hkrati. Posestavi mora hkrati ustrezati dvema pogojema:

¯ veèji obseg potrošnje pomeni veèjo koristnost in veèji obseg ponudbe delovne sile pomeni manjšokoristnost

¯ mejna koristnost potrošnih dobrin pada in mejna koristnost ponujane delovne sile raste.

= funkcija koristnosti i-tega subjekta upošteva vse dobrine, ki jih ta subjekt lahko kupi ali moraprodati, da bi lahko druge kupil.

Ui potrošne dobrine

U, max X

ponudba delovne sile

® polna veja funkcije je vsota èrtkanih dveh èrt

® koristnost potrošnih dobrin ® daje pozitivno koristnost, vendar ima vsaka naslednja enotamanjšo koristnost (1. Gossenov zakon). Celotna koristnost najprej raste, nato pa pada (primer: kozarcivode v pušèavi), na koncu lahko postane celo negativna.Obstaja neko ekonomsko relevantno podroèje:1. odvod funkcije > 0 ; da je funkcija ekonomsko relevantna2. odvod funkcije < 0 ; funkcija raste vedno poèasneje

® produkcijski faktorji ® delati je zoprno, vsaka nadaljna enota dela je bolj zoprna.

Funkcijo koristnosti sestavlja oboje, potrošne dobrine in produkcijski faktorji ® gre za seštevanje,funkcija koristnosti naj gre do tam, kjer je skupna koristnost še pozitivna.

V tem modelu je pomemben tudi denar, ki pa je samo menjalno sredstvo, je numerer (števec) in niblago. V modelu nastopa tudi avkcionar, ki pomaga vzpostavljati ravnotežje za vse ekonomskesubjekte in to hkrati.

Obstaja t.i. matrika Q.

® pri vsaki dobrini je za vsak ekonomski subjekt cena ali ravnotežna, previsoka ali prenizka. O temvsak obvesti avkcionarja, tako pride do seštevka. Èe obstaja presežek, pride do zvišanja cene, èe jeprimankljaj, pa se cena zniža ® cenovni vektor se popravi. To se ponavlja do p*, kjer imajo vsi ravnoprave kolièine, ni presežkov in ni primankljajev. Vsak ekonomski subjekt je prišel v ravnotežje, kerso vsi ek. subjekti v ravnotežju, je hkrati v ravnotežju tudi celotno gospodarstvo ® splošnoravnotežje (Marshall: splošno ravnotežje se vzpostavlja prek parcialnih).

ååqij*pj* = 0 ® splošno ravnotežje

15


Èeprav se v tem postopku vzpostavi ravnotežje in zopet poruši, se to z novimi cenami spet vzpostavi,kajti število kombinacij q*p, ki dajo enak rezultat je veliko.

tatonnement = iskanje izhoda v temi

Pomankljivosti Walrasovega modela

¯ preobsežnost modela - gre èez vse meje, upošteva le matematièno, v modelu ni nobenih omejitev¯ statiènost - ves tatonnement se zgodi in reši enkrat, matriko bi bilo treba dinamizirati (širiti

matriko)¯ avkcionar je nerealna oseba¯ ni eksternalij (to vpelje šele Marshall)

5.2. Paretov model

… nadaljuje in popravlja Walrasa. V model je vnesel omejitve.® v Paretovem modelu so produkcijski faktorji omejeni, zato se lahko producira le omejenekolièine potrošnih dobrin in tudi cene so omejene. To povzroèi krèenje Walrasovega modela.Lange se ukvarja tudi že s privatnim sektorjem (deluje po tržnem mehanizmu), v javnem sektorjupa država igra vlogo walrasianskega avkcionarja ® cene najdejo po iterativnem postopku.

Tudi Pareto deli ekonomske subjekte v dva dela:¯ producenti¯ potrošniki

Gospodarstvo razpade tako na dva dela, ki vsak zase maximizirata svoje koristi.

® rešitev je cenovni vektor ® ravnotežni (walrasianska rešitev).

® najprej se optimizira stran produkcije, nato se gre s tem v potrošnjo, kjer se nato vzpostavi enosamo ravnotežje.

Lange: obnašanje javnega sektorja je drugaèno od obnašanja tržnega privatnega sektorja.

Optimum po Paretu: koristnost je maximizirana, ko je nihèe ne more poveèati, ne da bi se drugemuzmanjšala.

disjunktni

producenti potrošniki

max profit oz. max svojo koristnost input-output vektor

možna pa je tudi konjunkcija če se stikata v eni točki = lahko več rešitev = enolična rešitev

16


5.3. Lange, Arrow, Hurwiz

Javna dobrina ni tržna dobrina, cenazanjo se torej ne oblikuje na trgu, paèpa v nekem prostoru, ki je simulacijatrga. Tržno se obnašajo producenti.Izvajalca nekega posla dobimo napodlagi razpisa, kjer producentitekmujejo med seboj.

Svojega predstavnika potrebuje tudi povpraševanje ® to je distributer.

‘shadow price’ - obraèunske cene, saj se cene ne oblikujejo na trgu.Javne dobrine se ne da kupiti na trgu. Ostale lastnosti javne dobrine:

¯ ne da se je atomizirati (deliti)¯ obstaja prost dostop do dobrine¯ nizka cena¯ netekmovalnost¯ splošno povpraševanje po njej

Lange je o tem le pisal, Arrow in Hurwiz sta to tudi matematièno dokazala!

Ta teorija je še zelo živa v Franciji, kjer igra javni sektor pomembno vlogo v gospodarstvu ® vsevelike projekte vodi država.

5.4. Keynesianski del teorije EP

Keynes se je moral odpovedati ideji o racionalnem èloveku, saj je ugotovil, da èloveka ne ženerazum, paè pa emocije ® emocionalni èlovek. Drugaèe ni mogel opisati, zakaj je prišlo do kriz. Pri

distributerji spreminjajo povpraševanje

obračunske cene in družbene povpraševanje vrednote center v vlogi

avkcionarja

obračunske vladni uradnik cene produkcijski program

podjetja-izbirajo programe za maximizacijo profita

transakcijski previdnostni špekulacijski i Investicijski motiv motiv motiv multiplikator

likvidnostna količina mejno nagnjenje preferenca denarja k potrošnji

produkcijski profitna obrestna nagnjenje stroški kapitalnih mera mera k potrošnji dobrin

mejna učinkovitost narodni kapitala dohodek

potrošnja

investicije

efektivno povpraševanje

ZAPOSLENOST NETO PRODUKT NARODNI DOHODEK

17


Keynesu država nikjer ne nastopa v zaèetku, vendar Keynes zaradi kriz ugotavlja, da je poseg državev gospodarstvo nujen.

Jan Tinbergen® keynesianist, oèe ekonomske politike

Tinbergen opisuje narodno gospodarstvo kot vektor D, kjer imamo vpisana dejstva oz. podatke onekem narodnem gospodarstvu (Y, N, G, U…)

D

D

D

Di

1

2 Ta vektor je enolièno doloèen.

Obstaja tudi vektor P, to je vektor ukrepov oz. instrumentov (davèna stopnja, državni izdatki, državneinvesticije…)

P P P Pa aJa

1 2

a; pomeni število možnih variant

npr. P1 = davek na dohodek, njegova vrednost se lahko giblje med 0% do 86%, skupaj imamo torej 87možnosti samo pri P1 (a=87)

Tako dobimo matriko E.

E

E E E

E

E E

k j

ki i

J

11

12

21

1

1

Razlagamo si jo takole:E1

1 = na prvi podatek smo delovali s prvo variacijoE1

kj = na prvi podatek smo delovali s kj -to variacijo

V matriki E so zapisane vse možne variante ekonomske politike, ker pa je teh variacij preprostopreveè, išèemo le najboljšo. To naredimo tako, da v vsaki vrstici poišèemo najvišjo vrednost. Ker pate najvišje vrednosti ne ležijo vse v enem stolpcu se pojavi problem.

E = f (P,D)Problem sedaj zasuèemo, privzamemo, da sta D in E dana, ter išèemo P (privzamemo, da poznamo D(poznamo stanje, ki ga želimo doseèi), poznamo tudi E (poznamo vsa možna stanja) ter išèemo P.Sprašujemo se, s katerimi instrumenti naj vplivamo na gospodarstvo, da bomo dosegli stanje boljšeod sedanjega).

18


Poznamo torej podatke, izberemo situacijo, ki jo želimo, nato pa išèemo vrednosti instrumentov, kinas bodo popeljale tja.

Izberemo podatke, ki jim želimo doloèiti prihodnost ® te zato preimenujemo v cilje. Pojavi se problem:

¯ kako doloèiti cilje¯ kako rešiti problem

5.4.1 Cilji in instrumenti ekonomske politike (Kirschen 1964)

Cilji:

Pretežno kratkoroèni (konkunkturni) cilji:¯ polna zaposlenost¯ stabilnost cen¯ izboljšanje plaèilne bilance

Pretežno dolgoroèni (strukturni) cilji:Glavni cilji:

¯ poveèevanje produkcije¯ izboljšanje alokacije produkcijskih faktorjev

¯ spodbujanje domaèe konkurence¯ spodbujanje koordinacije¯ poveèevanje mobilnosti delovne sile¯ poveèevanje mobilnosti kapitala¯ spodbujanje mednarodne delitve dela

¯ zadovoljevanje skupnih potreb¯ državna uprava¯ obramba¯ mednarodni posli¯ šolstvo, kultura in znanost¯ zdravstveno varstvo

¯ izboljšanje v razdelitvi dohodka in bogastva¯ protekcionizem in prioritete regijam in panogam

Stranski cilji:¯ izboljšanje strukture osebne potrošnje¯ zagotovljenost preskrbe¯ poveèevanje števila in izboljšanje strukture prebivalstva¯ krajšanje delovnega èasa

Instrumenti ekonomske politike:

¯ instrumenti javnih financ (instrumenti fiskalne politike) (17 instrumentov)¯ instrumenti monetarno - kreditne politike (17)¯ instrumenta valutnega teèaja (2)¯ instrumenti neposredne kontrole (16)¯ spremembe v institucionalnem okviru (11)

V narodnem gospodarstvu imamo torej na voljo 63 instrumentov, s katerimi vplivamo na 12 ciljev.

19


5.5. Teoretiène razlage izbire ciljev ekonomske politike

1. utilitaristièna2. kontraktaristièna3. public choice

5.5.1 Utilitaristièna razlaga izbire ciljev ekonomske politike

® predstavlja most med keyneziansko in walrasiansko teorijo. Gre predvsem za koristnost, ki je keynezianci ne poznajo. Walras maximizira koristnost, z vzpostavitvijo parcialnih ravnotežij se vzpostavi splošno. Vsak cilj je dober, èe se zaradi njega poveèa koristnost v gospodarstvu.

1. Stroga walrasianska razlaga® vsakemu ekonomskemu subjektu se mora koristnost poveèati; Ui,pret. < Ui,sedanjost; za vsak i2. Pareto® nikomur se U ne sme zmanjšati, èe se drugemu poveèa U3. Kaldor - Hicks® dopušèata, se nekaterim ekonomskim subjektom koristnost (U) zmanjša, èe se le-to kompenzira s poveèanjem koristnosti pri drugih ekonomskih subjektih.4. Bergson® gleda funkcijo koristnosti celotne družbe in se ne osredotoèa veè na posamezne ek. subjekte

5.5.2. Kontraktaristièna razlaga izbire ciljev ekonomske politike

® ta razlaga nima nobene povezave s koristnostjo® v ozadju razlage je ideja o redu v družbi (v èasu od sv. Avguština do T. Akvinskega je bistven božji red, vendar pa srednji sloj (=mešèani) s tem ni zadovoljen in rodi se ideja naravnega reda. Po tej ideji naj bi si ljudje red na zemlji izbrali sami, najboljše je, èe je podoben naravnemu redu. Zaènejo se ideje o enakosti. (T. Moore).Dokonèno se te ideje razvijejo pri Rousseau-ju; Le contract social ®® ljudstvo naj si samo napiše pogodbo in naj jo spoštuje (ustava). Najstarejša demokratièna ustava naj bi bila v Angliji. Magna karta liberatum (mešèani proti fevdalcem, ukinejo se torture, veè svobošèin…)Od konca 18. stoletja se ustave kar vrstijo, vzor je ustava ZDA.

Po kontraktaristièni razlagi izbire ciljev EP, je vsaka prihodnja situacija, vsako postavljanje ciljev dobro, èe le ne spreminja zapisanih pravil družbe.Ta pravila se doloèajo parlamentarno, pojavi se problem egalitarizma, ter cake-cutting problema; najbolj pravièna razdelitev je kadar vsi dobijo enako. Gre za idejo, da eden deli in drugi izbira. Kdor deli, skuša razdeliti èim bolj enakomerno, saj si bo drugi izbral veèji kos.

5.5.3. Public choice razlaga izbire ciljev ekonomske politike

5.5.3.1 Obièajna teorija EP

20


instrumenti obstoječe stanje cilji kakšne instrumente potrebujemo da pridemo do ciljev

ugotavljanje s določi jih politika kazalci ugotavljajo ekonomisti (lahko so tudi nerealni)

Ekonomisti ugotovijo dejansko stanje v gospodarstvu in predlagajo instrumente, ki so potrebni zadosego zastavljenih ciljev. V gospodarstvu mora obstajati nek ekonomski subjekt ki te instrumentedejansko uporabi (vlada).

Družbena funkcija blaginje ® obstajala naj bi možnost doloèitve ciljev

Arrow je najprej skušal ugotoviti postopke:1. najprej doloèimo razlièna možna stanja: x y z u (ekonomski trade-off)2. doloèimo, katero stanje je najbolj zaželeno s stališèa blaginje celotne družbe

posamezniki: 1. x>y>z>u2. u>z>y>x

:Iz individualnih razvrstitev, ki so tranzitivne (logiène), naj bi dobili družbeno razvrstitev® katera od 4 razvrstitev je najboljša z vidika celotne družbne.

Èe vsak posameznik ve zase, kaj je zanj najboljše, je treba ugotoviti, kakšna funkcija to preslika vdružbeno. Družbena funkcija naj bi bila veèini najbolj všeè.

Arrowov teorem nezmožnosti

® pogoji za funkcijo družbene izbire so sledeèi:

1. tranzitivnost - èe velja x>y in y>u, potem mora veljati tudi x>u2. dopustnost vseh preferenc - dopustna je vsaka logièna individualna razvrstitev alternativ3. monotonost - èe se uvrstitev kake alternative na lestvici enega ali veè posameznikov izboljša, se

tudi na družbeni lestvici ne more poslabšati4. neodvisnost od nerelevantnih alternativ - družbena izbira v doloèeni skupini alternativ je

neodvisna od individualnih razvrstitev, o katerih se ne odloèa (alternative, o katerih se neodloèa, ne vplivajo na medsebojni vrstni red alternativ o katerih se odloèa)

5. soglasnost - (Paretov kriterij), èe za vsakega posameznika velja x>y, potem tudi za družbo veljax>y

6. suverenost državljanov - ne obstaja nobena družbena izbira med dvema alternativama, ki se ne bispremenila ob vsaj eni od možnih sprememb individualnih razvrstitev

7. nediktatorstvo - ne obstaja oseba, katere izbira bi bila vedno enaka družbeni.

Arrow pokaže, da vsaka izbira prekrši enega od pogojev:® èe velja 1. pogoj, se navadno kršijo pogoji demokratiènosti (2-6). Arrow je s tem povedal, da ciljevne moremo doloèiti na demokratièen in logièen naèin. Cilje pa je na nek naèin seveda treba sprejeti® teorija javne izbire.Idealen naèin odloèanja ne obstaja. Na izbiro ciljev vplivajo procedure (na kakšen naèin izbiramocilje) in subjekti, ki izvajajo to proceduro. Politièni subjekti so volilci, vlada, birokracija ininteresne skupine.

21


TEORIJA EKONOMSKE POLITIKE (DODATEK)

Ekonomska politika:¯ NORMATIVNA - ali naj oblasti intervenirajo ali ne, na kakšen naèin naj intervenirajo, kakšne

elemente in metode naj pri tem uporabijo¯ POZITIVNA - kako dejansko delajo izvajalci ek. politik, kako so akcije odvisne od politiènih

pritiskov; institucionalne omejitve; public choice

1. Tinbergnov modelPri osnovni politiki je Tinbergen opredelil osnovne korake v ekonomski politiki:1. funkcije družbene blaginje doloèijo cilje, nato se omejimo na te cilje2. opredelimo instrumente, ki so na voljo3. model pove, kako se med seboj povezujejo instrumenti in cilji4. ugotovimo razlike med želenim in dejanskim stanjem, da bi vedeli, kaj moramo spremeniti

Tinbergnov model: T1 = a1*I1 + a2*I2T2 = b1*I1 + b2*I2

Imamo dva instrumenta in dva cilja. Išèemo vrednost instrum. spremenljivk, da bi dosegli cilje ®išèemo endogene spremenljivke, cilji pa so dani (postavljeni eksogeno).

Za enolièno rešljivost potrebujemo enako število instrument. spremenljivk in ciljev.

Nekateri modeli so rešljivi, vsi pa ne. V praksi veèkrat nimamo vseh spremenljivk, nas kaj omejuje,ali pa spremenljivke vplivajo med sabo (npr. profit in rast Y). V praksi se to kaže tako, da nemoremodoseèi vseh toèk v modelu, paè pa se moramo omejiti na neko premico. Takrat se odloèimo za toèko,v kateri imamo ob danih omejitvah èimmanjše izgube. (toèka ‘bliss point’ ni dosegljiva, sprejetimoramo nek kompromis ® velja trade-off)

Theilov model - zaradi omejitev nek model ni rešljiv ® sprejeti moramo nek kompromis, saj namzmanjka število instrumentov

Obadva omenjena modela (Tinbergnov in Theilov) predpostavljata skladnost ciljev ® ekonomskepolitike so popolnoma enake (npr. tako politiko M, kot politiko G doloèa država).V praksi pa se veèkrat spopademo s primerom, ko ekonomske politike niso popolnoma skladne (npr.politiko M doloèa centralna banka, politiko G pa država). V tem primeru uporabimo Mundelovmodel.

Mundelov modelV primeru Mundelovega modela, vplivamo na tisto, kar nam daje boljše rezultate, kar je lažje. Docilja pridemo s konvergenco.

Vloga negotovosti v ekonomski politiki

Pool, 1970Y = a*M + e® èe je a negotov, bi ob funkciji izgub L=(Y-Y*) ugotovili, da ni dovolj, da vzamemo nek povpreèen a ® to lahko povzroèi velika odstopanja ® aktivistièna politika ni zelo dobra. Ekonomskapolitika naj minimizira izgube.

22


Lucas, 1976® veliki ekonometrièni makroekonomski modeli so slabi (LSEM), kajti èe spremenimo ek. politiko se lahko spremenijo koeficienti.

Friedman® v modelih se ni upoštevalo èasovno iztekanje ukrepov ¯M povzroèa ¯ BDP ® monetarna politika je slaba, ker je nepredvidljiva, ne ve se kakšen bo èasovni odlog (podobno kot Lucas, a Lucas trdi, da so modeli slabi)

Friedman predlaga fiksna pravila, s tem izvajalci ne bi imeli veè diskrecijske moèi, in ne bi bilo nepredvidljivih uèinkov.

Država vedno sprejema sklop ukrepov, državno obnašanje naj bo transparentno, da ji lahko zaupaš. Na dolgi rok ne smeš izgubiti ugleda, zato naj država ne reagira v vsakem trenutku.

Dejansko obnašanje držav: politièno - poslovni cikli; nestabilnost zaradi politiènih ciljev.

Marshall PlanMarshall Plan or European Recovery Program, a coordinated effort by the U.S. and many nations of Europe tofoster European economic recovery after World War II. First urged (June 5, 1947) by U.S. Secy. of State George C. Marshall, the program was administered by the Economic Cooperation Administration (ECA) and from 1948 to1951 dispensed more than $12 billion in American aid.

Monnet, JeanMonnet, Jean (môn), 1888–1979, French economist and public official, leading proponent of European unity after World War II. He served (1919–23) as deputy general of the League of Nations. In 1947 he authored the Monnet Plan for French economic revival, which led to French participation in the Marshall Plan. Following a proposal by Robert Schuman, he drafted the Schuman Plan, which established (1952) the European Coal and Steel Community (ECSC). Monnet, its first president (1952–55), conceived the ECSC as the initial step toward European economic and political integration. His ideas also contributed to the development of the Common Market. See European Union

Quesnay, FrançoisQuesnay, François (kn), 1694–1774, French economist, founder of the physiocratic school. A physician to Louis XV, he began his economic studies in 1756, when he wrote for the Encyclopédie. His chief work is The Economical Table (1758), which he and his followers believed summed up the natural law of economy. Quesnay and other physiocrats greatly influenced the thought of Adam Smith

Tinbergen, Jan 1903-1994Dutch economist. He shared a 1969 Nobel Prize for the application of mathematics and statistical methods to economics. His brother Nikolaas (born 1907), a Dutch-born British ethologist, shared a 1973 Nobel Prize for studies of individual and social behavior patterns.

Tinbergen, JanTinbergen, Jan (tnbrgen), 1903–94, Dutch economist. Professor at the Netherlands School of Economics (1933–73), he shared, with Ragnar Frisch, the first Nobel Prize in economics (1969), for work in econometrics

New DealNew Deal, in U.S. history, term for the domestic reform program of Pres. Franklin Delano Roosevelt. It had two phases. The first (1933–34) attempted to provide recovery and relief from the Great Depression through

23


programs of agricultural and business regulation, inflation, price stabilization, and public works; numerous emergency organizations, e.g., the National Recovery Administration, were established. The second (1935–41) provided for social and economic legislation, e.g., social security, to benefit the mass of working people. A number of New Deal measures were invalidated by the Supreme Court, and the program, which had been enthusiastically endorsed by agrarian, liberal, and labor groups, was increasingly criticized. Nonetheless, at the end of World War II most New Deal legislation was still intact.

Dawes PlanDawes Plan, presented (1924) by the committee headed by C.G. Dawes to the Allied Reparations Commission and accepted that year. It provided for the reduction of Germany's reparations after World War I and the stabilization of German finances.

Pareto, VilfredoPareto, Vilfredo, 1848–1923, Italian economist and sociologist; b. Paris. He was an engineer and professor of political economy at the Univ. of Lausanne. In the Manual of Political Economy (1896–97), he applied mathematics to economic theory. In sociology, he studied the cyclical development and fall of governing elites. His chief sociological work is Mind and Society (1916).

Keynes, John Maynard, Baron Keynes of Tilton

Keynes, John Maynard, Baron Keynes of Tilton (knz), 1883–1946, English economist and monetary expert. His theories, known as Keynesian economics, are the most influential economic formulation of the 20th cent. In 1919 he represented the British treasury at the peace conference ending World War I, but he resigned in protest over the Versailles Treaty's economic provisions. He gained world fame with Economic Consequences of the Peace (1919). His departure from the classical concepts of a free economy dates from 1929, when he endorsed a government public-works program to promote employment. In the 1930s his theories prompted several nations to adopt spending programs, such as those of the New Deal, to maintain high national income. His chief work, The General Theory of Employment, Interest, and Money (1936), advocates active government intervention in the market and, during recessionary times, deficit spending and easier monetary policies to stimulate business activity. At the Bretton Woods Conference (1944) he helped to win support for the creation of a world bank. He was raised to the peerage in 1942

Friedman, Milton

24


Friedman, Milton, 1912–, American economist and a leading spokesman for the monetarist school of economics; b. Brooklyn, N.Y. A staunch conservative and opponent of the beliefs of J.M. Keynes, Friedman developed the theory that changes in monetary supply precede, rather than follow, changes in overall economic activity. A professor at the Univ. of Chicago (1946–82), he received the 1976 Nobel Prize in economics. His writings include Capitalism and Freedom (1962). See economics.

Marshall, George CatlettMarshall, George Catlett, 1880–1959, American army officer and statesman; b. Uniontown, Pa. He was a staff officer in World War I, an aide to Gen. Pershing (1919–24), and army chief of staff (1939–45). He helped direct Allied strategy in World War II and was named general of the army (five-star general) in 1944. As secretary of state (1947–49), he organized and directed the European Recovery Program (the Marshall Plan) to promote postwar recovery in Europe, for which he received the 1953 Nobel Peace Prize. He also served briefly as secretary of defense (1950–51).

Great DepressionGreat Depression, the severe U.S. economic crisis of the 1930s, supposedly precipitated by the 1929 stock market crash. Certain causative factors are generally accepted: overproduction of goods; a tariff and war-debt policy that curtailed foreign markets for American goods; and easy money policies that led to overexpansion of credit and fantastic speculation on the stock market. At the depth (1933) of the Depression, 16 million people—one third of the labor force—were unemployed. The effects were felt in Europe and contributed to Adolf Hitler's rise in Germany. The policies of the New Deal relieved the situation, but complete recovery came only with the heavy defense spending of the 1940s. See also depression.

Hoover, Herbert Clark

Hoover, Herbert Clark, 1874–1964, 31st president of the U.S. (1929–33); b. West Branch, Iowa. Before 1914 hewas a mining engineer and consultant. During World War I he headed food and relief bureaus in Europe. As secretary of commerce (1921–29) under Harding and Coolidge, he fostered trade associations and supported such engineering projects as the St. Lawrence Waterway and the Boulder (now Hoover) Dam. He easily won the 1928 Republican presidential nomination and defeated Democrat Alfred E. Smith. His administration was dominated by the Great Depression, ushered in by the stock market crash of Oct. 1929. Believing that the economy would regenerate spontaneously, Hoover was reluctant to extend federal activities. But he did begin a

25


large public works program, and the Reconstruction Finance Corporation was created (1932). Congress, controlled by Democrats after 1930, passed the Emergency Relief Act and created the federal home loan banks. In 1932 some 15,000 ex-servicemen, known as Bonus Marchers, marched on Washington to demand immediate payment of their World War I bonus certificates. Hoover ordered federal troops to oust them from government property. The U.S. took part in the London naval conference of 1930 and the abortive Disarmament Conference. In 1931 Hoover proposed a one-year moratorium on reparations and war debts to ease the financial situation in Europe. He ran for reelection in 1932 but was overwhelmingly defeated by Franklin D. Roosevelt. Later Hoover coordinated (1946) food supplies to war-ravaged countries and headed (1947–49) the Hoover Commission, which recommended administrative reforms of the executive branch. He headed a second commission (1953–55), which studied policy and organization.

Roosevelt, Franklin Delano

Roosevelt, Franklin Delano, 1882–1945, 32d president of the U.S. (1933–45); b. Hyde Park, N.Y. The scion ofan old, wealthy New York family, he earned (1905) a law degree at Columbia Univ. and entered politics by winning election (1910) to the state senate. As leader of the anti-Tammany Democratic reformers, he campaigned for Woodrow Wilson in the 1912 election. He served as assistant secretary of the navy (1913–20) and ran as vice presidential candidate with James Cox on the losing Democratic ticket in 1920. The next year he was stricken with poliomyelitis; though crippled for life, he eventually regained partial use of his legs. He supported Gov. Al Smith's presidential candidacy and, at Smith's urging, ran successfully for governor in 1928. Reelected in 1930, Gov. Roosevelt learned to deal with the problems of the Great Depression. Nominated by the Democrats in 1932, he defeated Pres. Hoover. The new president, taking office at the height of the economic crisis, assured troubled Americans that “the only thing we have to fear is fear itself.” He acted quickly during the so-called Hundred Days (Mar.–June 1933) to rush through Congress a flood of fiscal and social reform measures aimed at reviving the economy by a vast expenditure of public funds. He set up many new agencies, including the National Recovery Administration and the Public Works Administration, to reorganize industry and agriculture under government regulation. These programs and social reforms, such as social security, became known as the New Deal. He was aided by a Brain Trust of advisers, including Raymond Moleyand Rex Tugwell, cabinet officers Henry Wallace and Harold Ickes, and special counselor Harry Hopkins. Roosevelt was the first president to broadcast over the radio; his “fireside chats” explained issues and policies to the people. He easily won reelection in 1936. But the U.S. Supreme Court declared a number of New Deal measures unconstitutional, and he failed (1937) in an attempt to reorganize the Court. In foreign affairs his administration recognized (1933) the Soviet Union and initiated a “good neighbor” policy toward Latin America. With the outbreak (1939) of World War II, Roosevelt extended aid to Britain and began lend-lease, while building up U.S. armed forces by the first peacetime selective service (1940). He broke precedent by seeking and winning (1940) a third presidential term and, later (1944), a fourth. After the Japanese attack on Pearl Harbor, Roosevelt, as commander in chief, directed the nation's immense war effort, held conferences with

26


Winston Churchill and other Allied leaders, and worked to establish the UN. On April 12, 1945, he died suddenlyfrom a cerebral hemorrhage.

Townsend, Francis EverettTownsend, Francis Everett, 1867–1960, American reformer; b. Fairbury, Ill. In 1933, at the height of the Great Depression, he proposed a relatively simple old-age pension plan. Although bills to enact the Townsend plan were continually defeated, its popularity contributed to passage of social security legislation.

Hayek, Friedrich August vonHayek, Friedrich August von (hk), 1899–1992, British economist; b. Austria. An opponent of governmental control of the economy, he taught at the universities of London (1931–50), Chicago (1950–62), and Freiburg (1962–70). He shared the 1974 Nobel Prize in economics with Gunnar Myrdal for his work in the theory of moneyand economic fluctuations. Hayek became a British subject in 1938.

27

1.1. POJEM EKONOMSKE POLITIKE 1.2. TEMELJNI EKONOMSKI … · 2019. 4. 3. · Ekonomska politika...

Documents

Transcript of 1.1. POJEM EKONOMSKE POLITIKE 1.2. TEMELJNI EKONOMSKI … · 2019. 4. 3. · Ekonomska politika...