1 Uvod v Notranji Trg

7/31/2019 1 Uvod v Notranji Trg

1/28

Uvod vnotranji trg

EUDr. Janja Hojnik, 3.10.2011


2/28

2

Notranji trg EU

jedro dananje Evropske unije

http://ec.europa.eu/internal_market/
http://ec.europa.eu/internal_market/http://ec.europa.eu/internal_market/


3/28

3

Ekonomska liberalizacija v.protekcionizem


4/28

4

Katere so njene prednosti?

Katere so njene slabosti?

Kakna je razlika med EU in STO v tem

pogledu?

Ali EU kot organizacija nasprotuje naelomSTO? (pomislite na naelo most-favoured-nation!)

Zakaj ni za EU v celoti sprejemljiva globalnaliberalizacija, za katero se zavzema STO?

Ekonomska liberalizacija


5/28

5

Oblike ekonomskega sodelovanjamed dravami

Conaproste

trgovine

Carinskaunija

Skupni /notranji

trg

Ekonomskain

monetarnaunija

Popolnaekonomskaintegracija

Odprava carin inkvot X X X X X

Skupna carinskatarifa X X X X

Prosto gibanjeproizvodnihfaktorjev

X X X

Usklajevanje

ekonomskih politik X XPopolna unifikacijaekonomskih politik X


6/28

66

Pravni temelji notranjega trga

Rimska pogodba 1957

postavi temelje ekonomske integracijeD;

konkretna izbrana oblika: SKUPNI TRG

(common market) postopno v 12-letnemprehodnem obdobju;

predvidi negativno + pozitivno ekonomskointegracijo.


7/28

7

Vloga Sodia EU

-zlasti pomembna v obdobju t.i. legislative malaise

(1960-1985);

-3 pomembni vidiki:

- SEU kot zakonodajni katalizator(Reyners, 2/74)

-naelo medsebojnega priznavanja(Cassis de Dijon, 120/78)

-teleoloka razlaga

(irok pomen dajatvam po 30 PDEU, ukrepom po 34PDEU, davni diskriminaciji po 110 PDEU, delavcu po 49PDEU a: ozka razlaga izjem - npr. javni red, javnasluba).



8/28

88

-

80. leta 20. stoletja:- nujnost odpravestatusa quo:

- Poveana trgovinska soodvisnost- Poveano tevilo multinacionalnih drub- Uspeneja obnova Japonske in ZDA po naftnih

krizah

- vendar so imele D razline pogledeglede ustreznega pristopa

(VB: liberalizacija; Nem: re-regulacija)



9/28

9

Bela knjiga:Dokonanje notranjega trga (1985)

-kona obdobje evropskegapesimizma;- protagonist: Jacques Delors- nart po odpravi 3 skupin ovir:

fizine ovire(ustavljanja na mejahmed D, carinske kontrole itd.);tehnine ovire(prilagajanjerazlinim nac. proizvodnim

standardom, zaprti nac. trgi zajavna naroila);

fiskalne ovire (zlasti razlinestopnje DDV in troarin).

Jacques Delors,predsednik EK(1985-1995)


10/28

10

Enoten evropski akt

Sprejet na osnovi Bele knjige,

EEA zane veljati 1987,

Prva pomembna vsebinska sprememba Rimske

pogodbe,

Nart: dokonanje notranjega trga do konca leta1992,

uvede kvalificirano veino na tem podroju(danes len 114 PDEU),

sledi sprejem ve sto uredb in direktiv.


11/28

11

Primarna zakonodaja

- notranji trg;- trajnostni razvoj,- uravnoteena gospodarska rast in stabilnost cen,- visoka konkurenno socialno trno gospodarstvo,- visoka raven varstva in izboljanje kakovosti okolja,- znanstveni in tehnoloki napredek;

- ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro ()

11

CILJI EU (len 3 PEU)


12/28

12

len 18 PDEU(prejnji len 12 PES)

Kjer se uporabljata Pogodbi in ne da bi to vplivalo nanjune posebne dolobe, je prepovedana vsakrnadiskriminacija glede na dravljanstvo.

Evropski parlament in Svet lahko po rednemzakonodajnem postopku sprejmeta predpise, s katerimiprepovesta takno diskriminacijo.

Primarna zakonodaja


13/28

131313

Notranji trg

len 26 PDEU:

2. Notranji trg zajema obmoje brez notranjih

meja, na katerem je v skladu z dolobamiPogodb zagotovljen prost pretok blaga,oseb, storitev in kapitala.


14/28

1414

NOTRANJI TRG

Prost pretokblaga Prost pretok

kapitalaProsto gibanjeoseb

Prosto opravljanje storitev& ustanovitev podjetja

- Sodie EU jih zane imenovati svoboine

(freedoms)


15/28

1515

len 115 PDEU

(prejnji len 94 PES)

Brez poseganja v len 114, Svet po posebnem zakonodajnempostopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom inEkonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive zapriblievanje tistih zakonov in drugih predpisov drav lanic, kineposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.

len 114 PDEU(prejnji len 95 PES)

1. Kadar Pogodbi ne doloata drugae, se za doseganje ciljev izlena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene dolobe. Evropskiparlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in poposvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepeza priblievanje dolob zakonov in drugih predpisov v dravahlanicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega

trga.2. Odstavek 1 se ne uporablja za davne dolobe, dolobe oprostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanaajo na pravice ininterese zaposlenih.

Priblievanje zakonodaje


16/28

16

EU-2011


17/28

17171717

Costs of non-Europe?

17


18/28

1818181818

Ekonomska uinkovitost notranjega trga

Kaken je dodatni uinek notranjega trga?

Dejavniki kaj je proti-situacija?

Trade creation / trade diversion

Geografska bliina Jezik, zgodovina (kolonije)

Ciklina narava trga Globalna integracija

Alternative notranjemu trgu v EU


19/28

19

Ekonomska uinkovitost NT EU

Rimska pogodba: trna integracija je sredstvo zapoveanje blaginje;

Ekonomski vidik: je notranji trg v 50. letih res to

dosegel?

Najviji ekonomski uinek je NT dosegel prineposrednih tujih investicijah; Ekonomski uinek PPB je primerljiv z NTI; Ekonomski uinek pretoka storitev je niji;

Ali lahko storitvena direktiva pripomore k poveanju?

Uinek NT na e.u. PPB se s asom zmanjuje; Uinek NT na PPB in PPS: 2-3%; potencial 10% BDP; Uinek NT na NTI: 1%.


20/28

20

Sporoilo Komisije Enotni trg zaEvropo 21. stoletja 20.11.2007

Vision paper

Pregled dosekov

Pobude za posodobitev enotnega trga:

Ve informacij in pravic za potronike (kolektivnatoba)

Pravina razdelitev prednosti globalizacije Inovacije in razvoj: nova strategija za strandardizacijo

Socialna dimenzija

Storitve splonega znaaja Okoljevarstvena dimenzija


21/28

Priporoilo Komisije z dne 29.6.2009 o ukrepih zaizboljanje delovanja enotnega trga

PRIPOROA, DA DRAVE LANICE:

1. Zagotovijo in okrepijo funkcijo usklajevanja enotnega trga, spodbujajo

uinkovito usklajevanje v organih, pristojnih za vpraanja enotnegatrga;

2. Z dodelitvijo zadostnih sredstev omogoajo dejavno sodelovanje med

upravnimi organi, odgovornimi za vpraanja enotnega trga v razlinihdravah lanicah in s Komisijo;

3. Sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izboljanje prenosa direktiv, kivplivajo na enotni trg;

5. Zagotovijo, da imajo nacionalni organi in uradniki ustrezno znanje o

pravu Skupnosti na splono in zlasti o pravilih enotnega trga,6. S sprejetjem ukrepov za izboljanje izvrevanja pravil enotnega trga in

zlasti z zagotavljanjem, da ima sodstvo ustrezno znanje o pravu

Skupnosti, vkljuno s pravili enotnega trga, ter z zagotavljanjemzadostne podpore mehanizmom za reevanje teav omogoajo in

spodbujajo hitro in uinkovito reevanje teav ()21


22/28

Pretevilenje lenov po Lizbonski pogodbi

22

Temeljne ekonomske svoboine(prejnji len PES)

Ustrezna doloba

PDEU

Prost pretok blaga

Carinska unija (prejnjilen 23 PES)

Prepoved carin in dajatev z enakim uinkom(prejnjilen25 PES)

Prepoved koliinskih omejitev in dajatev z enakim

uinkom na uvoz (prejnjilen 28 PES)

Prepoved koliinskih omejitev in dajatev z enakimuinkom na uvoz (prejnjilen 29 PES)

Opraviila za omejitve pretoku blaga (prejnji len 30

PES)

len 28 PDEU

len 30 PDEU

len 34 PDEU

len 35 PDEU

len 36 PDEU

Prost pretok delavcev (prejnjilen 39 PES) len 45 PDEU

Pravica do ustanavljanja (prejnjilen 43 PES) len 49 PDEU

Prost pretok storitev (prejnjilen 49 PES) len 56 PDEU

Prost pretok kapitala (prejnjilen 56 PES) len 63 PDEU


23/28

23

Strategija Evropa 2020

namenjena izhodu iz krize in pripravi

gospodarstva EU na novo desetletje;

vodilo ukrepanja: vizija evropskega

socialnega trnega gospodarstva.

3 kljuni vzvodi rasti, ki jo je treba dosei z ukrepi naravni EU in drav lanic:

premiljena rast (spodbujanje znanja, inovacij,

izobraevanja in digitalne drube), trajnostna rast (veja gospodarnost proizvodnje ob

spodbujanju konkurennosti) in vkljuujoa rast (veja udeleba na trgu dela,

pridobivanje znanj in boj proti revini).


24/28

Montijevo poroilo o ponovnem zagonunotranjega trga

Predstavljeno 10.5.2010;

Opredeljuje tri glavne izzive enotnega trga:

erozija politine in drubene podpore trni integracijiv Evropi;

neenotna politina pozornost, ki se namenja razvojurazlinih vidikov uinkovitega in trajnega enotnegatrga;

obutek, da je enotni trg e uresnien in ni vepolitina prioriteta.

24


25/28

25

Kriza evra politina tema t. 1 v Evropi

UBS: "historically, monetary unions do

not break up without civil war or some

other form of authoritarian reaction".

Rostowski: "You know,

after all these political

shocks, economic

shocks, it is very rare

indeed that in the next

10 years we could

avoid a war."


26/28

26

Grafini uinki krize

Vir: Evropska komisija, poroilo jeseni 2010


27/28

27

Javna prezadolenost drav PIGS

PIIGS:Portugalska,Irska, Italija,Grija inpanija


28/28

28

EU leaders played poker with

euro and lost

At the precipice of unbridled

challenges, the Euro will soldier on.Why?

Because it must!M. Davies

1 Uvod v Notranji Trg

Documents

Transcript of 1 Uvod v Notranji Trg