1. PDF document (6487 kB)

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeLjubljana 2014

Letnik 37št. 2

Dopisnica, izdana v podporo družinam vpoklicanih vojakov, ki je bila odposlana leta 1914(SI_ZAL_ŠKL/0279 Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 154)

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeZeitschrift des Archivvereins und der Archive SloweniensGazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in SloveniaThe Review of the Archival Association and Archives of Slovenia

Zaznanstvenokorektnostčlankovodgovarjajoavtorji. ©2014ArhivskodruštvoSlovenije

Izdalo in založilo Arhivsko društvo SlovenijeUredništvo:Zvezdarska1,p.p.21,SI-1127Ljubljana telefon:(01)2414247 telefaks:(01)2414276 e-pošta:[email protected] www.arhivsko-drustvo.si/arhivi FB:https://www.facebook.com/pages/Arhivsko-dru%C5%A1tvo-Slovenije/

499724203461763?ref=bookmarks

Odgovorniurednik:dr.JureVolčjak(Ljubljana)Tehničnaurednica:BarbaraŽabota(Ljubljana)Uredniškiodbor:dr.ZdenkaBonin(Koper),dr.BorisGolec(Ljubljana),dr.BojanHimmelreich(Celje),mag.ToneKrampač(Ljubljana),AleksanderLavrenčič(Ljubljana),LeopoldMikecAvberšek(Maribor),dr.ElvisOrbanić(Pazin),OlgaPivk(Ljubljana),IvankaUršič(NovaGorica),dr.PeterWiesflecker(Gradec),KatjaZupanič(Ptuj)

Redakcijateštevilkejebilazaključena:20.oktobra2014 Revijaizhajadvakratletno. Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR.

Lektorica:LucijaKrznarPrevodi:AlenkaHren(angleščina),WolfgangZitta(nemščina)Fotografskadela:TinaArhUDK:AlenkaHrenIzdajosoomogočili:Ministrstvozakulturo,ARRSinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniračun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150

Oblikovanje:AndrejaAljančičPovirkRačunalniškiprelom:UrošČuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGoriceTisk:FotolitoDolencd.o.o.Naklada:400izvodov

RevijaArhivijevključenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS(Slovenija);HistoricalAbstracts,America:HistoryandLife,ABC–CLIO(ZdruženedržaveAmerike);CentrodeInformaciónDocumentaldeArchivos(Španija);InstitutfürArchivwissenschaftderArchivschuleMarburg(Nemčija);EBSCOPublishing(ZdruženedržaveAmerike);ProQuest(ZdruženedržaveAmerike)

3Letnik 37 (2014), št. 2

KAZALO MIRAHODNIK, Arhivskodruštvopraznuje60letsvojegaobstoja 11MIRJANAKONTESTABILEROVIS, GORDANAŠÖVEGEŠLIPOVŠEK, KATJAZUPANIČ

ČLANKIINRAZPRAVE

BORISGOLEC Valvasorkotzemljiškigospod(2.del) 23

UROŠKOŠIR »Čezdolgospet»Gorenskastran«intimojdom, mendobroznan!«JosipKoširinruskoujetništvo (1914–1920) 45

ALEKSANDRAGAČIĆ VlogaBogumilaVošnjakavprvisvetovnivojni inneposrednoponjej 57

DEBORAHROGOZNICA Aplikacijainuveljavitevmodelasocialističnega turizmanaslovenskiobali(1947─1990) 73

ALEKSANDERLAVRENČIČ Želimovamobilozabave,mnogosrečeinseveda, čistosliko(EksperimentalniprogramGR december1957).O»prazgodovini« slovensketelevizijeobnjeni55-letnici–3.del 85

IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK

JULIJANAVISOČNIK Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivu NadškofijskegaarhivavLjubljani–nadaljevanje 109

VOJKOPAVLIN Župnijasv.ŠtefanavSolkanuinnjenkatapan izleta1757(drugidel) 121

VINKOSKITEK Arhivskogradivonemškihokupacijskihoblasti vtujiharhivihinknjižnicah 155

PAVLEČELIK FinančnadirekcijavLjubljani1941–1945 171

ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJE

ZdenkaBonin PoročiloKomisijezapodeljevanjeAškerčevihnagrad inAškerčevihpriznanjzaleto2014 189

SonjaJazbec GovorpredsedniceADSob60.letnici ArhivskegadruštvaSlovenije 191

IgnacijVoje Govornaproslaviob60-letniciArhivskegadruštva Slovenije,MOL,23.oktober2014 193

MarijaOblakČarni ZahvalaMarijeOblakČarni 197

JureVolčjak ZahvalaJuretaVolčjaka 198

4Kazalo

DušanMlacović Imenovanjeprof.dr.IgnacijaVojetazačastnegačlana ArhivskegadruštvaSlovenije–utemeljitev 198

SonjaJazbec PoročilooMednarodnikonferenciinokroglimizi arhivistovSlovenije,Hrvaške,BosneinHercegovine, Vojvodine;TermeČatež,Slovenija,15.–16.maj2014 199

NinaGostenčnik 27.mednarodnoposvetovanje»Arhivskapraksa2014«, HotelTuzla,Tuzla,25.–26.september2014 201

ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH

PeterWiesflecker AussteirischenArchiven–EinRückblickaufdie Jahre2013und2014 205

NatalijaGlažar KongresHrvaškiharhivistovvOpatiji 209

RomanMarinko FIAFRestorationSummerSchool2014–Bologna 220

OSEBNEVESTI

JurijRosa »SolzesvetegaLovrenca«zaAndrejaMalniča (1961–2013)–inmemoriam 227

ŽarkoBizjak Inmemoriam.BraneKozina(1959–2014) 228

PRIDOBITVEARHIVOV

PridobitveArhivovvletu2013 233

BIBLIOGRAFIJAARHIVSKIHDELAVCEV

Bibliografijaarhivskihdelavcevvletu2013 247

OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH

Publikacije

SonjaJazbec SI_ZAC/1121.PlaninskodruštvoCelje–Matica: 1862–2010 269

JurijRosa OtmarČrnilogar–človekmnogihtalentov 270

JovanP.Popović Valorizacijaarhivskegrađe 273

Tujičasopisi

PolonaTrobecMlakar LaGazettedesarchivesšt.182–183 275

5Letnik 37 (2014), št. 2

Razstave

MetkaNusdorferVuksanović 150letVipavskečitalnice.Njenpomenzarazvoj javneknjižnice.Razstavaoustanovitviindelovanju Vipavskečitalniceterodruštvenihknjižnicah naobmočjusedanjevipavskeobčine 277

AndrejNared Kuge,lakoteinvojske–rešinas,oGospod: Kranjskavprvemletuvélikevojne 278

AleksandraPavšičMilost RadoSimoniti(1914–1981) 280

6Index

INDEX MIRAHODNIK, ArchivalAssociationofSloveniaCelebrates 11MIRJANAKONTESTABILEROVIS, its60thAnniversary GORDANAŠÖVEGEŠLIPOVŠEK, KATJAZUPANIČ

ARTICLESANDPAPERS

BORISGOLEC ValvasorasLandlord(Part2) 23

UROŠKOŠIR »Gorenjska,ForLongTimeIHaveNotSeenThee andYouMyHomeSoDeartoMe!«JosipKošir asPrisoner-of-War(POW)inRussia(1914–1920) 45

ALEKSANDRAGAČIĆ TheRoleofBogumilVošnjakduringtheGreatWar andintheYearsImmediatelyAfterIt 57

DEBORAHROGOZNICA TheApplicationoftheSocialistTouristModel ontheSlovenianCoast(1947–1990) 73

ALEKSANDERLAVRENČIČ WeWishYouLotsofFun,Happiness,and,ofCourse, aClearPicture(ExperimentalProgrammeGR, December1957).Onthe»Pre-History«ofthe SlovenianTelevisioninCelebrationofIts55th Anniversary–Part3 85

FROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS

JULIJANAVISOČNIK Documentsofthe(Arch)Parish(Erzpfarre)ofHoče intheCathedralChapterArchivesoftheArchdiocesan ArchivesinLjubljana–Continuation 109

VOJKOPAVLIN TheParishofSt.StepheninSolkanandits »Cattapano«(LiturgicalCalendar)of1757(Part2) 121

VINKOSKITEK ArchivesoftheGermanOccupationAuthorities ConcerningtheSlovenianTerritoriesandKept inArchiveOrganisationsandLibrariesAbroad 155

PAVLEČELIK FinanceDirectorateinLjubljana1941–1945 171

ONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIA

ZdenkaBonin ReportontheWorkoftheCommissionfortheGranting oftheAškercPrizeandAškercAwardfortheyear2014 189

SonjaJazbec SpeechDeliveredbythePresidentoftheArchival AssociationofSloveniaontheOccasionofthe 60thAnniversaryoftheAssociation 191

IgnacijVoje SpeechDeliveredattheCelebrationofthe60th AnniversaryoftheArchivalAssociationofSlovenia, CityMunicipalityofLjubljana,October23,2014 193

MarijaOblakČarni AcceptanceSpeechbyMarijaOblakČarni 197

JureVolčjak AcceptanceSpeechbyJureVolčjak 198

DušanMlacović AppointingProf.Dr.IgnacijVojeforHonoraryMember oftheArchivalAssociationofSlovenia–Argumentation 198

SonjaJazbec ReportontheInternationalConferenceandthe RoundTableofArchivistsfromSlovenia,Croatia, BosniaandHerzegovina,andVojvodina; TermeČatež,Slovenia,May15-16,2014 199

NinaGostenčnik 27thInternationalArchivalConference »Arhivskapraksa2014«,HotelTuzla,Tuzla, September25-26,2014 201

ONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVESANDTHECONFERENCES

PeterWiesflecker FromStyrianArchives–ALookattheYears 2013and2014 205

NatalijaGlažar CongressofCroatianArchivistsinOpatija 209


PERSONALIA

JurijRosa »TearsofSt.Lawrence«forAndrejMalnič (1961–2013)–inmemoriam 227


ACQUISITIONSOFARCHIVES

AcquisitionsofArchivesin2013 233

BIBLIOGRAPHYOFARCHIVISTS

BibliographyofArchivistsfor2013 247

REVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS

Publications




ForeignJournals

PolonaTrobecMlakar LaGazettedesarchivesNr.182–183 275

7Letnik 37 (2014), št. 2

JureVolčjak AcceptanceSpeechbyJureVolčjak 198

DušanMlacović AppointingProf.Dr.IgnacijVojeforHonoraryMember oftheArchivalAssociationofSlovenia–Argumentation 198

SonjaJazbec ReportontheInternationalConferenceandthe RoundTableofArchivistsfromSlovenia,Croatia, BosniaandHerzegovina,andVojvodina; TermeČatež,Slovenia,May15-16,2014 199

NinaGostenčnik 27thInternationalArchivalConference »Arhivskapraksa2014«,HotelTuzla,Tuzla, September25-26,2014 201

ONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVESANDTHECONFERENCES

PeterWiesflecker FromStyrianArchives–ALookattheYears 2013and2014 205

NatalijaGlažar CongressofCroatianArchivistsinOpatija 209


PERSONALIA

JurijRosa »TearsofSt.Lawrence«forAndrejMalnič (1961–2013)–inmemoriam 227


ACQUISITIONSOFARCHIVES

AcquisitionsofArchivesin2013 233

BIBLIOGRAPHYOFARCHIVISTS

BibliographyofArchivistsfor2013 247

REVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS

Publications




ForeignJournals

PolonaTrobecMlakar LaGazettedesarchivesNr.182–183 275

8Index

Razstave

MetkaNusdorferVuksanović 150YearsoftheReadingSocietyinVipava. ItsSignificancefortheDevelopmentofthePublic Library.ExhibitionontheFoundationandWork oftheVipavaReadingSocietyandonSociety LibrariesintheTerritoryofPresent-Day VipavaMunicipality 277

AndrejNared SaveUs,Lord,fromPlague,FamineandArmy– CarniolaintheFirstYearoftheGreatWar 278

AleksandraPavšičMilost RadoSimoniti(1914–1981) 280

9

ARHIVI, glasiloArhivskegadruštvainarhivovSlovenijesoosrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodročjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskiharhivovinaktualnavprašanjaspodročjazaščiteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaračunalniškihmedijih.

Prispevkesprejemauredništvonanaslov:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000Ljubljana T:+386(0)12414247 e-pošta: [email protected]

Rok za oddajoprispevkovzarubrikeČlanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje

1. maj,zadrugoštevilkopa

1. oktober!Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko

20. maj,zadrugoštevilkopa

20. oktober!

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice).

• Vsičlankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzija jepogojzaobjavočlanka.

• Prispevkizarubrike Članki in razprave, Iz prakse za praksoinIz arhivskih fondov in zbirkmorajoobveznovsebovatiizvleček(maks.10vrstic),ključnebesede,pri-mernezaindeksiranje,inpovzetek(maks.30vrstic).Predpovzetkommorabitinavedenspisekvirovinliterature.

• Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta-nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto.

• Opombemorajobitipisaneenotnopodčrto.Vopombahuporabljamokrajšena-vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.

Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110.

• V poglavju Viri in literatura morajo biti sistematično, po abecednem vrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Ločenonavedemoarhivskevire,internetnevire,časopisnevire,literaturoitd.

• Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjihpopisnihenot.

Primer:SIAS1,šk.1.

• Citiranjeliterature(monografije):priimek,imeavtorja:naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.

Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške-gatiska,1980.

• Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov pe-riodikeletnik(letoizdaje),številka,straničlanka.

Primer:Matijevič,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi26(2003),št.1,str.221–226.

• Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov zbor-nika(imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straničlanka.

Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš-keBistrice.V:Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur.DarjaMihelič).Ljubljana:ZaložbaZRC,2005,str.225–269.

• Slikovnogradivosprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotogra-fije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiločeno(vtekstunajbooznačenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajočepodnapiseznaved-bovira.

• Uredništvo imapravicoprispevke jezikovno lektorirati; lektorskepopravkena-vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenačelomaopraviuredništvo.

• Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivovinnaspletnistraniADS.

• Člankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverziječlanka.

UredništvoArhivov

10

INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing)

• Beforebeingpublishedall papers arepeer-reviewed.Papers arepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review.

• PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice andFrom Archival Files and Collectionsmust includeamaximum10-lineabstract,keywords appropriate for indexing and a maximum 30-line summary. List ofsourcesandliteraturestandsbeforethesummary.

• Authors should state their full address, title and/orprofession,workplaceandaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumberande-mail.

• Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref-erences that are fully explained togetherwith abbreviations in the chapterSourcesandLiterature.

Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110.

• ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,websources,journals,literatureetc.arestatedseparately.

• Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription.

Example:SIAS1,box1.

• Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.

Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvotržaškegatiska,1980.

• Citationof literature(articles inperiodicals):surname,nameof theauthor:title of the article. In:Title of periodical volume (publishing year), number,pagesofthearticle.

Example: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In:Arhivi26(2003),no.1,pp.221–226.

• Citationof literature (articles inmiscellany): surname,nameof theauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany(nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle.

Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed.DarjaMihelič).Lju-bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269.

• Graphicmaterialsshouldbesubmitted inelectronic formand inhighreso-lution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmateri-als(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmittedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmaterialsshouldal-wayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource.

• Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthors themselves.Other correctionsof a technicalnatureareusuallydonebyeditorialboard.

• Authors should follow these instructions, published in each issueofArhiviandonthewebsiteofArchivalAssociationofSlovenia.

• ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhiviarealsopublishedon-lineon thehomepageof theArchivalAssociationof Slovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line.

ArhiviEditorialboard

ARHIVI, theReviewoftheArchivalAssociationandArchivesofSlovenia,isthecentralSlovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesandincludesarticlesinthefieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenianarchivesandpresentsalsoproblemsfromtheareaprotectionandmaintainnewformsofthewrittenrecordonthecomputermediums.

Papersshouldbesenttotheeditorialboard:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000LjubljanaT:+386(0)12414247e-pošta: [email protected]

DeadlinespapersforthesectionArticles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files andCollectionsaretobesubmittedby

May 1forthefirstnumber andby

October 1 forthesecondnumber!Papersforothersectionsaretobesubmittedby

May 20forthefirstnumber andby

October 20forthesecondnumber!

11Letnik 37 (2014), št. 2

UVOD

Ključne besede:

ArhivskodruštvoSlovenije(ADS),Aškerčevanagradainpriznanje,ArhiviinViri,HeritageLife,medarhivskestrokovne skupine,Zakonovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(ZVDAGA).

Key-words:

ArchivalAssociationofSlovenia,Aškercawardandprize,journalsArhiviandViri,HeritageLife,interarchivalexpertgroups,ProtectionofDocumentsandArchivesandArchivalInstitutionsAct

UDK061.2:930.25(497.4)

Arhivsko društvo praznuje 60 let svojega obstoja

MIRAHODNIKarhivskasvetovalka

ZgodovinskiarhivLjubljana,EnotavIdriji,Prelovčevaulica2,SI-5280Idrijae-pošta:[email protected]

MIRJANAKONTESTABILEROVISarhivskasvetovalka

PokrajinskiarhivKoper,Kapodistriasovtrg1,SI-6000Kopere-pošta:[email protected]

GORDANAŠÖVEGEŠLIPOVŠEKarhivskasvetovalka

PokrajinskiarhivMaribor,Glavnitrg7,SI-2000Maribore-pošta:[email protected]

KATJAZUPANIČarhivskasvetovalka

ZgodovinskiarhivnaPtuju,Vičava5,SI-2250Ptuje-pošta:[email protected]

Izvleček

AvtoriceprispevkasoštiribivšepredsedniceArhivskegadruštvavobdobjumedletoma2004in2014.Vsakaizmednjihpredstavidelovanjevdruštvuvsvojemmandatuoz.dogodke,kisozaznamovalidruštvo.Velikojebilonare-jenegazaarhivskostroko,sajjedruštvovednoboljalimanjuspešnoopozar-jalotudinaperečeproblemevarhivistiki.

AbstractARCHIVALASSOCIATIONOFSLOVENIACELEBRATESITS60TH

ANNIVERSARY

Writtenby four formerpresidents of theArchivalAssociation of Slovenia(2004-2014), the article presents their past work andmajor events thatmarkedtheassociationduringtheirpresidencies.TheassociationhasplayedasignificantroleinimprovingtheSlovenianarchivalprofession,bymoreorlesssuccessfullydrawingattentiontoissuesandchallengesfacedbySlove-nianarchivalcommunity.

12MiraHodnik,MirjanaKontestabileRovis,GordanaŠövegešLipovšek,KatjaZupanič:Arhivskodruštvo...,str.11–21Uvod

Ob40.obletniciArhivskegadruštvaSlovenijejedruštvoizdalozbornikzobsežnovsebino,vkateremjeopisanadejavnostdruštvaodnjegovihzačetkov(dejavnostizaustanovitevADSsosepričeleževletu1953),douradneustano-vitve27.aprila1954,pavsedoleta1994.1Svečanojebilavletu2004obeleženatudi50.obletnicadruštva,sajjebilatakratstrokovnapublikacijaArhiviskorajvcelotiposvečenajubileju;ArhivisoizšliznaslovomZbornikobpetdesetletniciArhivskegadruštvaSlovenije.2Vstrokovnihprispevkihsosečlanirazpisaliostro-kovnihrevijah,kijihizdajadruštvo,opozorilisonapomendruštvapripodroč-niarhivskizakonodaji,opisalisodelovanjeslovenskegadruštvazjugoslovanskozvezoarhivskihdelavcev,predstavilistrokovneekskurzijedruštvainobjaviliod-prtopismooneizpolnjenemarhivskemsporazumumedJugoslavijoinAvstrijo.

Tudidesetletpotem,obletošnji60.obletniciArhivskegadruštvaSloveni-je,jeposlanstvodruštvaostaloenako:skrbzaarhivskostrokoterpovezovanjearhivskihdelavcevvslovenskihjavnihincerkveniharhivih.

1. Obdobje od leta 2004 do leta 2006 (predsednica Mira Hodnik)

DveletnimandatkotpredsednicaArhivskegadruštvaSlovenijesemprev-zela15.aprila2004narednemobčnemzboru.Zavedalasemse,dabozaradidotedanjegauspešnegavodenjaAleksandrePavšičMilostmojepredsedovanjenekolikotežje.

50letdelovanjadruštva(leta2004)

Vendarnibiločasazasedenje,sajsempredsednicapostalavjubilejnemletu2004,kojeArhivskodruštvoSlovenijepraznovalo50-letnicodelovanja.Za-četekdelovanjadruštvaleta1954smoobeležiliženaaprilskemobčnemzboru,kojedruštvospodelitvijolistinimenovalopetnovihčastnihčlanov.Pravje,dasejihnatemmestušeenkratspomnimo.TosoMarijaOblakČarni,mag.Mili-caTrebšeŠtolfa,prof.dr.JožeMlinarič,prof.dr.JožeŽontarinPeterRibnikar.MesecaseptembrasmoimelivprostorihArhivaRepublikeSlovenijeosrednjoproslavo,nakaterinasjevpozdravnemgovorunagovorilatakratnaministricazakulturoAndrejaRihter.Štirinajstimzaslužnimčlanominvsemslovenskimarhivomsmopodelilipriznanja.Tiposameznikisozaradisvojihuredniških,taj-niškihinpredsedniškihdelprispevalikuspešnostidelovanjadruštva.IstočasnosmoizdalinovoštevilkoArhivov,kijebilaskorajvcelotiposvečenajubileju.

Aškerčevanagradainpriznanje(leta2004)

Praznovanje 50-letnice smo zaključili s podelitvijo Aškerčeve nagrademag.VladimirjuŽumruzaizjemnedosežkevarhivistikiinpriznanjadr.MilkuMikulizaobjavoinpopularizacijoarhivskegagradiva.

Viri

Leta2004jeizšlatudi19.številkaVirovavtorjaBožaRepetaznaslovomOsamosvojitevinnarodnopriznanje.ZaradiaktualnetematikeVirovjebilana-klada600izvodov.20.številkaVirovvnaslednjemletujeimelanaslovViriode-

1 Arhivsko društvo Slovenije – 40 let.2 Zbornik ob petdesetletnici Arhivskega društva Slovenije.

13Letnik 37 (2014), št. 2

mokratizaciji inosamosvojitviSlovenije, IV. del:Slovenci v zamejstvu in po svetu termednaro-dnopriznanjeSlovenije(avtorjiMatjažKlemen-čič,SamoKristen,KatalinMundeHirnök,MilicaTrebšeŠtolfainJanezaStrgar).

22.zborovanjedruštvavMurskiSoboti(leta2005)

Vdrugemletumojegapredsedovanjasmoimeli zborovanje društva v Murski Soboti, kjerso referenti osvetlili problematiko varovanjaarhivskegagradivaprivatneprovenience,kotsogospodarskisubjekti,političnestranke,društva,rimskokatoliška cerkev, fizične osebe in drugiustvarjalcizasebnegaarhivskegagradiva.

MednarodniarhivskikongresnaDunaju(leta2004)

Kaj je bilo tisto, kimi je ostalo najbolj vspominu, je težko izpostaviti.Vsidogodki,kisoseodvijalizmojopomočjo,somirazširiliobzor-je.KotpredsednicasemimelačastsodelovatinamednarodnemarhivskemkongresuznaslovomArhivi,spominiinznanje,kisejeodvijalnaDu-najuod23.do28. avgusta2004.Zborovanje jepotekalokotdobrouglašenaviolinabreztrenjinnesporazumov,vključnozgalaplesnimvečeromvdunajskimestnihiši,kjersmoslovenskiarhi-vistidokazalimočdobregasodelovanja.

Spomini

Stvar,kimi jepolegresnihzadevostalavspominu,jepredstavitev19.številkeVirovvAr-hivuRepublikeSlovenijeleta2004.Zdr.Draga-nom Matićem, takratnim direktorjem, sva bilazadolžena za sprejem predstavnikov slovenskepolitičneelite,kijesodelovalavčasuosamosva-janjaSlovenije.Napredstavitevknjigesoprišlidr.FranceBučar,MilanKučan,dr.MatjažKmecl,Ja-nezJanša,DimitrijRupelindrugi.Zdirektorjemsvastalavtajništvuarhiva,sprejelavsakegapo-litikaposebejinganapotilavdirektorjevosobo,kjer naj bi se pogovarjali v sproščenem duhupred uradnim začetkom predstavitve. Zbranihje bilo kar nekaj novinarjev in fotografov, ki sobeležili tadogodek.DoprihodaDimitrijaRuplase je slišalo posamezno fotografiranje, ko pa jepozavitemstopniščuprihajalRupel,sofotografipriredilipravimanever.Fotografisogaspremlja-ličistoodvhodnihvratarhivaingafotografira-

Gala ples v dunajski mestni hiši ob mednarodnem arhivskem kongresu 2004 (osebni arhiv Mire Hodnik)


lizvsehmogočihzornihkotov.Kosemvsetoopazovala,semijezdelodokajzabavnoingroteskno.SredivsegategadogajanjasempovsemspontanoreklaDraganu,dasepočutimkotnafronti,innegledenaresendogodeksvasetemutudiodsrcanasmejala.ŽalsetekomvsetemedijskepozornostinisemuspelarokovatizDimitrijemRuplom,kerjepreprostoprezrlponujenorokovpozdrav.

2. Obdobje od leta 2006 do leta 2010 (predsednica Mirjana Kontestabile Rovis)

Doleta1992jeADSimelosrednjovlogomedslovenskimiarhivi.Zosa-mosvojitvijoSlovenijeinnovimdružbenimredomsejevlogadruštvapovsemspremenila,preprostopovedano,nibilovečštevilkaena.Kosemleta2006po-stalapredsednica,semsiprizadevala,dadelovanjedruštvanebipostaloob-robno.Čepravarhivistka,siupampisatipospominu,zatozagotovoprispevekniobjektiven.Delovanjedruštvajevvelikimeridoločalonjegovofinanciranje.DruštvojevsakoletoizdalodveštevilkirevijeArhiviindveštevilkiVirov,vsa-koletnidružabendogodekjebilnadveletiizmenomapodelitevAškerčevihna-grad inpriznanj ali zborovanje, letno so se arhivisti udeležili nekaterih tujiharhivskihposvetovanj.

V kratkem opisu štiriletnega obdobja nemorem opisati vsega in vseh,vendarjeostalobčuteksodelovanja,pogovorov,pomoči,nasvetov.Takojemno-goneimenovanihposameznikovstkalozgodbodelovanjadruštvavletih2006–2010.Velikodela,očemprikritega,staopravilatajnikadruštvaAndrejNaredinMajaGombač.

Razvojarhivskestrokeinustanovitevmedarhivskihstrokovnihskupin

Pomembnasemijezdelavlogadruštvaprirazvojustroke,novzakonjeprineselnovenaloge,vseboljjepostajalaperečaproblematikadelazustvarjal-ci.Teproblematikesosezavedalipredvsemarhivisti,kisodelovalivterenskislužbi,nekateripazatovrstnoproblematikonisoimeliposluha.Izvršniodbordruštva jezatopredlagalustanovitevmedarhivskihskupin,kibiseukvarjalesposameznimidelovnimipodročjioziromaskupinamiustvarjalcevarhivskegagradiva.Idejanibilanova,sajjojenaarhivskemposvetovanjuvNoviGoricileta1993predstavilŽarkoBizjakizZgodovinskegaarhivaLjubljana.Vpraksijeza-živelaleskupinazapravosodje,kijojevodilaJelkaMelik.

23.zborovanjedruštvavVelenju(leta2007)

Kotperečproblemse jev letu2006izpostavilopomanjkanjeustrezniharhivskihdepojev.Vneformalnempogovoruob50-letniciustanovitvePokra-jinskegaarhivaKoperstadr.JedrtVodopivecindr.DraganMatićdalapobudo,dasenaarhivskemzborovanjupredstavistanjearhivskihdepojev inopozorijavnostnapomanjkanjeustrezniharhivskihdepojevvSloveniji.

Zborovanje jedruštvoorganiziralov sodelovanjuzZgodovinskimarhi-vomCeljevVelenju2007.Leta2009jeArhivRepublikeSlovenijeizdalknjigoznaslovomArhivski depojivSloveniji.

ProjektHeritageLiveinpodiplomskištudijarhivistike

Napobudo takratnegadirektorja Zgodovinskega arhivaCelje,mag.Bo-janaCvelfarja,jedruštvopričelotesnejesodelovatisHrvaškimarhivskimdru-

15Letnik 37 (2014), št. 2

štvomterostalimiarhivskimidruštvispodročjabivšeJugoslavije.Zelokmalusmougotovili,danaspestijopodobniproblemi.ZnamenomizvedetičimvečočrpanjuevropskihsredstevsmosHrvaškimarhivskimdruštvomorganiziraliprvoposvetovanje,okroglomizoarhivistovSlovenijeinHrvaške(vTuheljskihtoplicahod15.do16.maja2008).Medostalimitemamisejeizpostavilatuditema izobraževanja arhivistov. Na pobudo Fakultete za humanistične študijeKoper,FilozofskefakulteteZagrebinobehdruštevsmopristopilkevropskemuprojektuHeritage Live,vokvirukatereganajbinastalpodiplomskištudijarhivi-stike,kibipotekalvsodelovanjumedobemafakultetama.Slovenskoinhrvaškodruštvostaorganiziralidvekonferencinatotemo.

24.zborovanjedruštvavDolenjskihToplicah(leta2009)

Leta2009 jedruštvov sodelovanju z ZgodovinskimarhivomLjubljanaizvedlozborovanjevDolenjskihToplicah,uvodnatemajebilanamenjenaizo-braževanjuarhivskihdelavcev in zaposlenihpriustvarjalcih gradiva.UvodnopredavanjejeimelPeterHorsmansFakultetezahumanistikoUniverzevAms-terdamu.Nazborovanjusospregovorilišeoarhivskihdepojihinelektronskemarhiviranju.

Strokovneekskurzije

Pomenbesede»društvo«izhajaizkorenabesede»družba«injezagotovodruženje.KerarhivistovvSlovenijiniveliko,jetolikoboljpomembno,daimajomedsebojdobrestike,kčemurlahkopripomorejotudienodnevnestrokovneekskurzije.Oktobra2008smosiogledaližupnijskiarhivvGračišču,kjerjedelo-valstarostahrvaškiharhivistovIvanGrah,termestoGračiščevIstri.

3. Obdobje od leta 2010 do leta 2012 (predsednica Katja Zupanič)

Mandatnoobdobje2010–2012podpredsedstvomKatjeZupaničjezaz-namovaloobdobjepopularizacijearhivskestrokeinširjenjaidejeopodiploms-kemštudijuarhivistikenaprimorskiuniverzi.ObfinančnipodporiMinistrstvazakulturosmolahkoizpolnilizastavljeniprogramingananekaterihpodročjihcelopresegli.Čepravjebilodelonaporno,semveselainponosna,dasemimelapriložnostpredsedovatinašemustanovskemudruštvu.

ViriinArhivi

Najpomembnejšadejavnostjetudivomenjenemmandatuostalazaložniš-ka–revijiArhiviinpublikacijeViri(št.32in33–LjubaDornikŠubelj:Prijateljali sovražnik?Obveščevalnodelovanje EdaBrajnika in stiki z Izraelom,Ljub-ljana 2011, in FlavioBonin: Piranske solne pogodbe (1375–1782), Ljubljana2011).PosebejizstopaštevilkaArhivov34(2011),št.2,posvečenasedemdeset-letniciprof.dr.FrancetaMartinaDolinarja.DruštvojevtemobdobjupristopilozobjavodigitaliziranihvsebinobehrevijtudikspletnemuportaluZgodovinaSlovenije–SIstoryinnataknačinsonaševsebinepostaledostopnejše.


20. oktobra2010 smov sejni dvoraniMestneobčineLjubljanapodeli-


liAškerčevonagrado inpriznanje.Slavnostnagovornica jebilaministricaga.MajdaŠirca.Aškerčevonagradozaizjemenprispevekkrazvojuslovenskear-hivistikenapodročjuzbiranja,varovanja inohranjanjaarhivskedediščineternjenegaposredovanjajavnostijeprejeldr.FranceM.Dolinar.PodeljenistabilitudidveAškerčevipriznanji,insicerGordaniŠövegešLipovšekzadeloVodnikpoarhivskemgradivuoPrekmurjuvArhivužupanijeZalav Zalaegerszegu(Po-krajinskiarhivMaribor,2009)terdr.MihuPreinfalkuindr.MatjažuBizjakuzaobjavo listinplemiškerodbineTurjaškihvdvehknjigahznaslovomTurjaškaknjigalistinI,II(Ljubljana2008,2009).

25.zborovanjedruštvanaPtuju

10.in11.oktobra2011jeArhivskodruštvovsoorganizacijizArhivomRe-publikeSlovenijenaPtujuizvedlože25.arhivskozborovanje.TemazborovanjajebilaPrimerirazličnih praksvslovenskiharhivih.Ponosnismobili,danamjeuspelopovabitipredavateljaizStasijevegaarhivaizBerlina.Celotnozborovan- jejeprvičpotekalovoblikidelavnicinpoudarkunamedsebojniizmenjaviiz-kušenj.Člankizborovanjasobilizbranivzborniku,kijeizšelvčasuzborovanja.

Medarhivskestrokovneskupine

V sklopuArhivskega društva so se sestajale tudi strokovne skupine zazdravstvo in socialo, upravo, gospodarstvo, sodstvo, kulturo in za šolstvo, kiso odelu svojih skupinporočalenaobčnih zborih. Predvsem so seukvarjalis problemi, ki nastajajopri delu zustvarjalci: izdelava strokovnihnavodil zaodbiranjearhivskegagradivaizdokumentarnegazarazličnapodročja,pripra-vaseminarjev,nivojskopopisovanje,REGUST,problematikarudarsketehničnedokumentacije,enotenklasifikacijskinačrtpriMinistrstvuzašolstvoinšport.

Reorganizacijaslovenskihjavniharhivovinizredniobčnizbor (leta2010)

18.novembra2010smonapobudo38članovADSvavliArhivaRepubli-keSlovenijeizvedliizredniobčnizbor,kjersmoseizrekaligledeproblematikereorganizacijeslovenskejavnearhivskeslužbe.Vodstvodruštvainposamezničlanisobilivseskozidovzetnizapredlaganespremembearhivskezakonodaje.Posameznikisoopozarjaliinspraševaliodgovorne,kakobodospremembeza-konavplivaleinspodbudilerazvojstroke.

Popularizacijaarhivskestroke–knjižicaSlovenskiarhivisepredstavijo

Znamenompopularizacijearhivskestrokeinarhivovjedruštvoobfinanč-nipomočiMinistrstvazakulturoinvsehslovenskiharhivovvletu2010izdalopriročnoknjižicoznaslovomSlovenskiarhivisepredstavijo.Sknjižico,panojispredstavitvijoarhivov,zbarvnimplakatomterbralnimikazalkamismosetudivletu2010predstavilinaKulturnembazarjuvCankarjevemdomu(maj2010)intakopritegnilipozornostmnogihučiteljevindrugihudeležencevnanašistoj-nici.VsklopuKulturnegabazarjasmossodelovanjemnadelavnici»Kakopri-pravitikulturnidan?«KatjaZupanič,dr.ZdenkaBonininMirjanaKontestabileRovispromoviraleobiskarhivov.Vletu2010/11smoprenovilitudidruštvenospletno stran in tako z objavo svojegadela (dogodki, zapisniki, objava revijeArhiviinpublikacijaViri…)postalidostopnejšiširšijavnosti.

17Letnik 37 (2014), št. 2

ProjektHeritageLiveinDeklaracijaomedsebojnemsodelovanjuzarhivskimidruštvibivšeJugoslavije

Vmandatu2010/12sijedruštvošenaprejprizadevalo v okviru projekta Heritage Live – projekta,kigajezasnovalaFakultetazahumani-stičneštudije inpredstavljakrepitevznanja terdelovanjanapodročjuprepoznavanja,ohranjan-jainpredstavitvekulturnedediščineslovensko- hrvaškega čezmejnega prostora – Živa, oživlje-na,doživetakulturnadediščinaOPIPASlovenija2007–2013,zanastanekpodiplomskegaštudijanaPrimorskiuniverzi.Natotemojeseptembra2010društvovokviruHeritageLiveorganiziralookroglomizos50udeleženciizSlovenijeinHr-vaške ter nekaj gosti iz tujine.Med dvodnevnokonferencojepotekalaživahnaizmenjavamnenjotrenutnemstanjuarhivistikeinrazličnihpogle-dihglederazvojaarhivskestroke.Kotločendo-godek smonaOtočcuokrepili tudi sodelovanjezarhivskimidruštvisosednjihdržav.Septembra2010smopredsednikiarhivskihdruštevpodpi-saliDeklaracijo omedsebojnem sodelovanju inizmenjavidobrihpraksternovihidejsHrvaškimarhivskimdruštvom,Društvomarhivskihdelav-cevVojvodine inArhivskimdruštvomBosne inHercegovine.Maja 2011 je v okviru omenjene-ga projekta konferenca potekala v organizacijiHrvaškega arhivskega društva (naHrvaškem, vMarijiBistricipriZagrebu).Temakonferencejebila Arhivisti v elektronskem okolju. Arhivskodruštvo je vedno zagotovilo predavatelje, ki soposkrbelizazelozanimiveinkakovostnedebate.

Mednarodnosodelovanjeinsodelovanjezrazličnimiinštitucijamidoma

Na povabilo arhivskih društev sosednjihdržavsopredstavnikiADSsuverenopredstavljalidruštvo ins temslovenskearhivenamednaro-dnih zborovanjih in konferencah sosednjih dr-žav,skaterimiželetainletaodličnosodelujemo.

Na pobudo organizatorja Mednarodnegainštitutaarhivskih znanostiUniverzevMaribo-ru(dr.PeterPavelKlasinc)smokotedenizmedsoorganizatorjevsodelovalina1.konferenciar-hivovslovanskihdržav,kise jeodvijalavLipiciod7.do10.oktobra2010.KotpredsednicasempredstaviladelovanjeArhivskegadruštvaSlove-nijeinpublikacijoSlovenskiarhivisepredstavijo.

Napovabiloge.MileneSuhadolčan,pred-sednice Kulturnega društva Anton Aškerc, sembilakotpredsednicaArhivskegadruštvaSloveni-je12. junija2010 slavnostna govornicanakul-

Bralna kazalka in knjižica Slovenski arhivi se predstavijo (foto: Katja Zupanič)


turniprireditvinadomačijiAntonaAškercavSenožetihnadRimskimiToplica-mi.RdečanitgovorajebilavlogaAškercavarhivistiki.

Strokovneekskurzije

VsodelovanjusPokrajinskimarhivomKopersmo7.maja2010 izvedlienodnevnoekskurzijovdolinoGlinščice.PotnasjezavtobusomizLjubljanevo-dilaprotivasiZabrežec,kjerjeimelosedežokrajnosodiščeRobida.Ozgodovinikrajev,kismojihobiskali,namježenaavtobususpregovorilatajnicadruštvaMajaGombač.KljubdežjusmosesprehodilipodoliniGlinščice,videlirazvalinegraduFunfenberg,odkodersonjegovilastnikinekoč,kotizorlovegagnezda,visokonadstrehamivasiceBotačnadziralipomembnepotidoTrsta.MedpotjoprotivojaškemumuzejuvkrajuLokvepriDivačismopoizkušalirazličneokusepiva,tisti,kisojimbližežganepijače,pasouživalinaavtobusuobsrkanjudo-mačihlikerjevznamkeBonin.Dansmozaključilinaizletniškiinturističnikme-tijivColjavi.

Vletu2011smose17.junijazdvemaavtobusomapodalinaenodnevnoekskurzijovsosednjoHrvaško.VdopoldanskemčasusmosiogledaliTrakoš-čan,eneganajlepšihgradovinmuzejevnaHrvaškemzohranjenimpohištvominorožjemizobdobjaod15.do19.stoletja.VnadaljevanjusmoseodpeljalivKrapino,kjersmosizvelikimzanimanjemogledalinovMuzejkrapinskegapra-človeka.DansmozaključilinakmečkemturizmuvsrcuhrvaškegaZagorjaobzvokihtamburiclokalnegabenda»Fakini«.

Obeekskurziji stabili izrednodobroobiskani.Minili staprehitro,članidruštvapasmosibilienotni,dasodruštveneekskurzijenujnopotrebne.

4. Obdobje od leta 2012 do leta 2014 (predsednica Gordana Šövegeš Lipovšek)

Naobčnemzboru21.marca2012jepredsedovanjeADSprevzelaGorda-naŠövegešLipovšekizPokrajinskegaarhivaMaribor.Dvoletnimandatsomeddrugimzaznamovaletudihitrepolitičnespremembe,karjeposrednoobčutilotudidruštvo;vdvehletihstasenavrhuArhivaRepublikeSlovenije(ARS)zamen- jalakardvadirektorja.Novembra2011jepotrehletihdelovanjapadlavladaBorutaPahorja,kijedofebruarja2012opravljalaletekočeposle.ZnastopomnovevladeJanezaJanšejeprišlotudidomenjavedirektorjaArhivaRepublikeSlovenije,tojepostalzgodovinarJožeDežman.PoletudnijeponovnoprišlodopadcavladeinstemtudidomenjavedirektorjavARS;tojepostalmag.BojanCvelfar.Hitremenjavesopovzročilemeddrugimtudispreminjajočodnosdonekaterihproblemovvarhivskistroki.

KončnosprejetjespremembZakonaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(ZVDAGA)

ADSjeprispremembahZVDAGApričelsodelovatiželeta2010,kososezačelipripravljatiprviosnutkinovegazakonaoz.novele.Tosodelovanjejepo-staloboljaktivno leta2012,ko je takratnavladaresnopristopilakpredlogu,dasearhivskizakonkončnopopravi.7.novembra2012jeADSvsodelovanjuzARSpripravilokroglomizo,kjer jestrokaprediskutiralavsakčlen inpoda-latudisvojepripombe.29.marca2013jebilasstraniMinistrstvazakulturoimenovanastrokovnakomisija,kijepripravljalaosnutekzakonaospremembahindopolnitvahkrovnega zakona.Edenod članov tekomisije jebil imenovansstraniADS,tojebiladr.JelkaMelik.Predlogzakonajebil28.januarja2014

19Letnik 37 (2014), št. 2

sprejetšenaVladiRS.Vendarsejevse(spet)zapletlopri65.členu,kigovoriorokihnedostopnostiarhivskegagradiva.Zatojebilza8.junij2014razpisanreferendumoarhivskinoveli.Kerpasegajeudeležilopremaloštevilovsehvo-lilnihupravičencev(le11,68%),referendumniuspel,karpomeni,dajeobveljalpredlognovele.3


ADS je 17. oktobra 2012 svečano podelilo tudi Aškerčevo nagrado inpriznanje.Aškerčevanagradazaživljenjskodelozaleto2012sejepodeliladr.FrancetuŠtukluzaizjemenprispevekkrazvojuslovenskearhivistikenapodroč-juzbiranja,varovanjainohranjanjaarhivskedediščine,njenegaposredovanjajavnosti,strokovnegaizobraževanjatervečletnegazaslužnegadelavArhivskemdruštvuSlovenije.Aškerčevopriznanjezaleto2012pasejepodelilomag.Boja-nuCvelfarjuzaodmevenprispevekkrazvojuslovenskearhivistikenapodročjuuveljavljanjasvetovniharhivističnihsmernicvslovenskiarhivskipraksi.

ViriinArhivi

Društvojevobdobju2012–2014izdaloštirinoveštevilkerevijeArhiviter tri številkeVirov: JureVolčjak:OrdinacijskaprotokolaGoriškenadškofije1750–1824, 2. del (34. številka Virov) in Ordinacijska protokola ljubljanske(nad)škofije1711–1824,1.del1711–1756(36.številka)terdr.DejanZadravec:Zastaveinprodajedeželnoknežjihposestiinprihodkovvspodnjeavstrijskihde-želahvprvipolovici16.stoletja(35.številkaVirov).

26.zborovanjedruštvavNoviGorici

Skupaj s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice je ADS organiziralo 26.posvetovanjevNoviGoriciznaslovomStandardizacija(o)popisovarhivskegagradivainuskladitevstrokovnihpraksvslovenskihjavnihincerkveniharhivih(10.in11.oktobra2013).Naposvetovanjujesodelovalo16predavateljev,po-svetovanjepajespremljaltudizbornikpredavanj.

SpomenicaovračanjuarhivovzozemljadanašnjeSlovenije,kisobiliodnešenivItalijo

KerjeposvetovanjepotekaloravnovNoviGorici,obslovensko-italijan-skimeji,se jedruštvoodločilo,daopozoritudinabogatoslovenskoarhivskogradivo,kisešedandanesnahajavItaliji.SspomenicosmoopozoriliVladoRS,dazačnezaktivnostmizadokončnouresničitevtistihdoločilmirovnepogodbezItalijo,kizadevajovračanjearhivskegagradiva.Leta2013jeminilonamrečže66 letodpodpisamirovnepogodbez Italijo innjenadoločilaglede javnihincerkveniharhivovvzelopomembnemdeluševednoniso izpolnjena.Spo-menicojepodrobnopredstavildr.DraganMatić,podpisalipasojoADS,ArhivRepublike Slovenije, Pokrajinski arhivKoper, Pokrajinski arhiv vNoviGorici,ZgodovinskiarhivLjubljana,NadškofijskiarhivLjubljanainŠkofijskiarhivKo-per,podporniki: ZRCSAZU, SAZU,UniverzavMariboru,UniverzavLjubljani,

3 Pridobljeno 22. 9. 2014 s spletnega naslova http://www.delo.si/novice/politika/referen-dum-o-arhivski-noveli-ni-uspel.html.


UniverzanaPrimorskem,NadškofijskiarhivMaribor,ZgodovinskiarhivCelje,ZgodovinskiarhivnaPtuju,PokrajinskiarhivMaribor,Zgodovinskodruštvozajužno Primorsko, Zveza zgodovinskih društev Slovenije,Mestna občinaNovaGorica,MestnaobčinaKoper,ObčinaŠempeter-Vrtojba,Občina Idrija,ObčinaPiran,ObčinaIzola,ObčinaTolmin,ObčinaKanalobSočiinObčinaSežana.

IzobraževanjavokviruADS

ADSjeskupajzmedarhivskostrokovnoskupinozazdravstvoinsocialoinARS18.junija2012organiziralStrokovniseminarovarstvudokumentacijevzdravstvenihustanovah,kisegajeudeležilo54udeležencev.PoseminarjujebilizdantudizbornikpredavanjznaslovomKakodourejenih,varnihinhitrodos-topnihdokumentovvzdravstvenihustanovah–Zbornikpredavanjovarstvudokumentacijevzdravstvenihustanovah.Kerjebilseminarzelodobroobiskan,sejeMarijaGrabnarodločila,davsodelovanjuzADSizvedešeenseminar,insicerskupajzmedarhivskostrokovnoskupinozakulturo.Maja2013sejestro-kovnegaseminarjazazaposlenevZavodihzavarstvokulturnedediščineSlove-nijeudeležilo25udeležencev.

Strokovneekskurzije

ADSjemed16.in19.majem2012izvedlostrokovnoekskurzijovRiminVatikan.OgledalismosirazstavoLuxinarcana–vatikanskitajniarhiviterarhivvsamemVatikanu.Naslednje leto,31.maja2013, jeekskurzijačlanedruštvavodilanaMadžarsko,insicervdvorecFesteticsinknjižnicoHeliconvKeszthe-lyuobBlatnemjezeru.

Mednarodniarhivskidan

ADSgajeobeležil8.junija2012in7.junija2013.NapredstavitvivARS-usobilepodrobnopredstavljenepublikacije,kijihizdajadruštvo.

Mednarodnosodelovanje

Društvojezelodobrosodelovalotudizarhivskimidruštvisosednjihdr-žav.Članidruštvasoseudeležilikonferencv tujinikotposlušalciali tudikotpredavatelji. Leta2012 smobili prisotninakarosmihkonferencahdomaaliv tujini:konferenca arhivskih društev Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije v Bihaću: SukcesijaarhivskegagradivabivšeJugoslavijetermenedž-mentinmarketingvarhivskihinstitucijah,medijskoodmevno,vsadruštvasoopozorilapristojnaministrstvanaproblematikooz.neizvajanjesporazumaovprašanjihnasledstvanekdanjeSFRJ;XVI. arhivski dan v Trnavi na Slovaškem: Arhivskogradivoupravepoletu1945;konferenca društva madžarskih arhivistov v Szegedu:Elektronskauprava inelektronskiarhivi;82. nemški arhivski dan v Kölnu:Kulturnikapital inekonomskipotencial–konceptzaprihodnostarhivov;25. mednarodno posvetovanje v Tuzli, tema:Arhivskapraksa;III. konferenca arhivov slovanskih držav v Lipici;46. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva v Varaždinu:Specializiraniarhiviinarhivskezbirkeizvenarhivov;4. zagrebški arhivski dan:Arhivistika–kultura–zna-nost:partnerstvozarazvoj.

Leta2013pasmoseudeležilišestihkonferenc:konferenca arhivskih društev Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije v Novem Sadu: Arhi-

21Letnik 37 (2014), št. 2

vi inmediji;XVII. arhivski dan slovaškega arhivskega društva v Bratislavi: Znanost,kultura inšportvarhivskihdokumentih; II. kongres arhivistov Bosne in Hercegovine v Bihaću:Država,politikainarhiviterArhiviininfor-macijskookolje;konferenca društva madžarskih arhivistov v Esztergomu: Madžarsko gradivo v tujih arhivih; 26. mednarodno posvetovanje Arhiva Tuzlanskog kantona: Arhivska praksa;47. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva v Opatiji: Arhiviinpolitika.

ArhivistikakotsamostojnopodročjenaAgencijizaraziskovalnodejavnost

Leta2013jeADSnaAgencijo za raziskovalno dejavnostvložilprošnjooz.predlog,daarhivistikoindokumentologijouvrstikotsamostojnopodročjeznotrajHumanistike,insicerkot6.13 Arhivistika in dokumentologija. Pre-dlogsmopodprliznaslednjoobrazložitvijo:»Javni arhivi v Sloveniji in Arhivsko društvo Slovenije permanentno spremljajo razvoj arhivskega področja tako v sve-tu kot doma. Arhivi poleg izvrševanja javne arhivske službe izvajajo tudi znanstveno raziskovalno dejavnost, katere rezultati se objavljajo v znanstvenih revijah in publikacijah. Pri tem pride do težave glede klasifikacije arhivistike in dokumen-tologije znotraj raziskovalnorazvojne dejavnosti v Sloveniji. Ugotavlja se, da v klasifikaciji ARRS arhivistika in dokumentologija nista opredeljeni kot samostoj-no področje znotraj Humanistike, kot je to v nekaterih drugih evropskih klasifika-cijah. Mednarodna klasifikacija CERIF – CERCS arhivistiko uvršča med humanistične vede kot samostojno raziskovalno dejavnost (H 000 Humanistične vede, H 100 Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika)«.

INTERNET

Referendum o arhivski noveli ni uspel(pridobljeno22.9.2014sspletneganaslovahttp://www.delo.si/novice/politika/referendum-o-arhivski-noveli-ni-uspel.html).

LITERATURA

Arhivsko društvo Slovenije – 40 let.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,1995.Zbornik ob petdesetletnici Arhivskega društva Slovenije.Ljubljana:Arhivskodru-

štvoSlovenije,2004(Arhivi27(2004),št.1).

VIRIINLITERATURA

23Letnik 37 (2014), št. 2

ČLANKIINRAZPRAVE

Ključne besede:

Valvasor,zemljiškogospostvo,Bogenšperk,Lihtenberk, Črnipotok, urbar

Key-words:

Valvasor,seigniories,Bogenšperk,Lihtenberk, Črnipotok,urbaria

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK347.236.1:929Valvasor«1672/1692«Prejeto:18.4.2014

Valvasor kot zemljiški gospod (2. del)

BORISGOLECizr.prof.dr.,znanstvenisvetnik

ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:[email protected]

Izvleček

Prispevekseukvarjazdvajsetletjem1672–1692,kigajekranjskipolihistorJanezVajkardValvasor(1641–1693)preživelkotzemljiškigospodnagra-duBogenšperkpriLitijiinvkateregaspadanjegovonajboljustvarjalnoživ-ljenjskoobdobje.Izdohodkovzemljiškeposestijepolihistorčrpalglavninosredstevzasvojorazvejenozaložniško,tiskarsko,publicističnoinznanstve-noraziskovalno dejavnost. Prav zaradi velikih denarnih potreb, povezanihzvelikopotezniminačrti,muninikoliuspelovcelotiporavnatikupninezaposest.ŽepopetihletihjemoralzastavitidvorecČrnipotok,naraslidolgovipasoganazadnjeprisililivprodajocelotneposestiinkpreselitvivKrško.Posebnapozornostjenamenjenanjegovemunedavnoodkritemulastnoroč-nonapisanemuurbarjuzazdruženoposestBogenšperkinLihtenberk.

AbstractVALVASORASLANDLORD(PART2)

Thiscontributionfocusesonthetwodecades(1672-1692)thattheCarniolanpolymathJohannWeikhardValvasor(1641-1693)spentasthelandlordofBogenšperkCastlenearLitija.Thesetwodecadeswerealsotheperiodwhenhewasmostcreativeandproductive.Incomefromhislandenabledhimtofinancehisdiversepublishing,printing,publicisticandscientificwork.How-ever, itwasprecisely thisdemand for theconstant flowofmoneyneededforhisgrandplansthatpreventedhimfromeverpayingthefullpurchasepriceofhisestate.PledginghisČrnipotokmansionafteronlyfiveyears,hewaseventuallyforcedtosellhisentireestateandmovetoKrško.Particularattention ispaid in thearticle tohis recentlydiscoveredself-writtenurb-ariumforthejointestatesofBogenšperkandLihtenberk.

24BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(2.del),str.23–43Članki in razprave

Od prodaje Črnega potoka do izgube celotne posesti (1689–1692)

Leto1689jeprineslonajpomembnejšeValvasorjevodelo,Slavo vojvodine Kranjske,obenempajepomenilozačetekrazprodajenjegovezemljiškeposesti.Najprej je izgubilČrnipotok,odkateregase jezačasnoposlovilže leta1677,kogajezastavilKheysllomvzamenozaobrestinašeneplačanokupnino.Kotsmovideli,jebildvorecsposestjovzastaviKheysllovvsajšefebruarja1685,nevemopa, kajnatanko se je znjimdogajalonaslednja štiri leta, predengajeValvasorvzačetkuleta1689prodalbaroniciMoscon.Neomenjanjezastaveindrugenavedbevdokumentihoprodajikažejo,dasejeČrnipotokmedtemvrnilvpolihistorjevoupravo.PrevzemposestinazajvlastnoupravljanjejezaValvasorjasevedapomenilvelikododatnofinančnoobremenitev.NesamodajemoralzdajodČrnegapotokaplačevatidavčnoobveznoststanovom,ampaksospettekleobrestinašeneporavnanidelkupnine,kijihjeKheysllomdotlej odplačevalprekzastave.Spremenjeneokoliščinesogakončnoprivedledospoz-nanjaoziromaodločitve,dasemoraodČrnegapotokaposloviti.

Prodajodvorcaspripadajočoposestjosmodolgopoznaliizizčrpnihreges-tovtrehdokumentov,kijihjeP.Radicskonec19.stoletjavČrnempotokudobilnavpogledodtakratnegalastnikaAlfonzabaronaWurzbacha.1Zdajsejeizka-zalo,dastadvadokumentašeohranjena,insicervCelovcu,kamorstaprišlaizWurzbachovegaarhiva.2KljučnajeValvasorjevakupo-prodajnapogodba(kupnidogovor)zAnoMaksimilobaronicoMoscon,rojenogroficoAuersperg,3datiranainpečatena30.januarja1689naBogenšperku.Valvasorjepogodbosklepaltudikotnujnivaruh(Nothgerhab)solastnikov,svojihotrokizprvegazakona.Predmetkupo-prodajejeopredeljenkot»lastniški grad Črni potok s pristavo, poljem, seno-žetmi in z enim, k Lihtenbergu spadajočim travnikom v črnopotoški dolini, potem potok Črni potok, ribnik, mlin, gozd Dobovc z žirnino in nekaj k Bogenšperku in Lihtenbergu pripadajočih imenj«,kotjihizkazujeistegadnenaBogenšperkuiz-delaniurbar.ProdajajevključevalatudiValvasorjevoživinovČrnempotoku(18kravinbika)tertisto,kisojoimeličrnopotoškipodložniki»včinžu«(dvekraviintriparevolov).Vnadaljevanjustasepogodbenistranidogovoriliodelitviro-jenjakov,orovtarjihinpotekumejemedBogenšperkominČrnimpotokom.Val-vasorsejeobvezalvcelotiplačatidavekinkontribucijozapretekloleto1688terposkrbetizaprepisposestivimenjskiknjigi–12goldinarjevimenjskerentein13hub.Kupninajeznašala6.400goldinarjevdeželneveljavein100tolarjevliko-faskupajspobliženeznano»Tattenbachovopretenzijo«.Dobropolovico,3.400goldinarjev,jebilabaronicaMoscondolžnaporavnatitakojobsklenitvipogodbe,preostalih3.000goldinarjevzlikofompavštirihtednihobprevzemuposesti,insicervgotovini(!).IzteganaslovajemoralValvasorprednostno(vor allen Din-gen)poravnatizaostalokupninoKheysllom,zakaterojebilaposesthipotekarnoobremenjena(die an diesem Gült haftende Kheysell´sche kaufsumme).Vskladuz

1 Radics:Valvasor-StudienXXXI.2 Kopijiizvirnikovdokumentovv:KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689;

C–18St,fol.9–10v,28.2.1689.3 Mosconovasejerodilaleta1656vLjubljanikothčiJanezaAndrejagrofaAuerspergainAne

Elizabete,rojenebaroniceLamberg.PoprvemzakonuzJanezomKarlomgrofomThurn-Val-sassina(ok.1645–1683),kijetrajalenajstlet(1672–1683),sejeleta1685omožilazvdovcemLeopoldomViljemombaronomMosconom(1654–1700)(Preinfalk:Auerspergi,str.107–108,410).Zakonca,kinistapremogladrugeposesti(prim.ARS,AS173,št.6(1662–1756)),staseponakupuČrnegapotokatutudinaselila;LeopoldViljemjevšmarskikrstnimaticiprvičizpričankotkrstnibotervzačetkuleta1691(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1689–1703,s.p.20.2.1691).Kotizrecnonavajamrliškamatica,staobapreminilavČrnempotoku,AnaMaksimila19.septembra1699,njenmožpakonec leta1700;njegovasmrt jezdatumom7.decembra1700vpisana tudivLjubljani,kjersogapokopaliv frančiškanskicerkvi(pravtam,M1660–1710,s.p.,19.,9.1699,med19.12.1700in1.1.1701;NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,M1658–1735,pag.136).

25Letnik 37 (2014), št. 2

običajnopraksomujepogodbanalagala,daizdabaroniciMosconkupnopismoinpredložikupnidogovorvpotrditevkranjskemuograjnemusodišču.4

Glavnadoločilakupnegadogovora–poravnavomedsebojnihobveznostiinzaostalekupnineKheysllom–staValvasorinMosconovaudejanilavnasled-njemmesecu.Kotbomovideli,jeValvasor9.februarja1689izplačalJurijuKri-štofu(baronu)Kheyslludobrih5.467goldinarjevdeželneveljavenaračunza-dolžnice za10.241goldinarjev40krajcarjev inpol zdne12. oktobra1672.5 Gledenačasizplačila,ledevetdnipoprodajiČrnegapotoka,nidvoma,dajestemizpolnilzavezooprednostniporavnavizaostalekupnine.Zadnjegafebruar-jajepravtakovLjubljaniizdalpotrdilo,dajenavedenegadneodbaroniceMos-convcelotiprejelkupnino,6.400goldinarjevdeželneveljave in100 tolarjevlikofa,insicerhkratizizdajokupnegapismainizročitvijodokumentov,poveza-nihsprepuščenoTattenbachovopretenzijo.Obtejpriložnostijebilavprodajovključenašedodatnaposest–polhube inoštat,prodanaza250goldinarjevnemškeveljave.6Radicsjepustilpričevanješeoenemdokumentu,dejanskoleosnutkulistineJanezaVajkardaValvasorjabrezdatacije,podpisovinpečatov,kipotrjuje,damedValvasorjem,MosconovoinKheyslliniostalonobenihodprtihvprašanjinneporavnanihobveznosti.JanezVajkardnamrečsporoča,dajepo-sestprodalssoglasjemsoprogeAneMaksimile,rojenebaroniceZetschker,dajekupninovcelotiprejelvgotovini,pravtakojezdenarjemporavnalzaostalokupninoKheysllom,polihistorjevadrugažena,kinajbipod listinopristavilasvojpodpisinpečat,pasejeizrekla,danimavzvezistemnobenihzahtevaliterjatev.Navidezpresenetljivoziromanerazumljivjepodatekvistilistini,pokateremjeograjnosodiščeratificiralokupnopogodboženaponedeljekposv.Leopoldu,tj.22.novembra1688(!).7Domnevo,dasejeRadicszmotilvletnici–1688namesto1689–jeovrgelregestvzapuščinskeminventarjupoznejšegalastnikaBogenšperkaJanezaAndrejaGandina.Govorinamrečo»RatificationsZeügbrieff«zenakodatacijo,kiobenemnavajakupnopismo(Khaufbrieff)zdne30.januarja1689.8Nišlozadvekupnipismi,odkaterihbibiloprvoratificiranonovembra1688,ampaksepotrditevograjnegasodiščavresnicinanašanazna-nokupo-prodajnopogodboskoncajanuarja1689.Ponedeljekposv.Leopoldujebilnamrečvtehletihobičajnidatumzačetkajesenskegazasedanjaograjnegasodišča,kijesprekinitvamitrajalodomarcaaliaprilanaslednjeleto,9todavsedokumentesodatiralisprvimdnemzasedanja.10

4 KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689.Prim.Radics:Valvasor-StudienXXXI.

5 ARS,AS308,II.serija,fasc.V1–16,brezsignature,9.2.1689in8.10.1692.Objavafaksimila:Reisp:Kranjski polihistor,str.97–99.–Dejanskojedolg,kotganavajaregestistezadolžnicevKheysllovemzapuščinskeminventarju,znašalnavedenegadnešedobrih14.025goldinarjev,naslabih10.242goldinarjevpase jezmanjšalpoenemletu(Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.71).

6 KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–18St,fol.9–10v,28.2.1689.Prim.Radics:Valvasor-StudienXXXI.Laibacher Zeitung115(1896),Nr.298,29.12.1896,str.2569–2570.

7 Radics: Valvasor-Studien XXXI. Laibacher Zeitung 115 (1896), Nr. 298, 29. 12. 1896, str.2570.

8 ARS,AS309,šk.35,fasc.XVII,lit.G–73, 23.10.1717,pag.31/Nr.34.9 O tempričajoprotokoliograjnegasodišča. Izobdobjamed letoma1667 in1695protokoli

nisoohranjeni.Vnaslednjiohranjeniknjigiprotokolov(1695–1698)sosezasedanjanajprejzačenjalanaponedeljekintorekposv.Trojici,tj.vnedeljopobinkoštih(majaalijunija),ternaponedeljekintorekposv.Leopoldu,tj.po15.novembru(ARS,AS306,knj.15,protokoli1695–1698,pag.1,247,320,564).Leta1697sojesenskozasedanjepremaknilinaponedeljekintorekposv.Elizabeti,tj.po19.novembru(pravtam,pag.650,812),intakojeostalodoleta1702,ko jeElizabetozamenjalasv.Katarina, tj.25.november(pravtam,knj.16,protokoli1698–1701,pag.1,79,291,495,607,820;knj.17,protokoli1701–1704,pag.1,201,305,497,571,761).Zatemsejejesenskozasedanjezačenjaloizmeničnonasv.Elizabeto,sv.Leopoldainsv.Katarino(pravtam,knj.18,protokoli1704–1707,pag.1,163,265,470,564,711;knj.19,protokoli1710–1714,pag.1,169,279,437,607,631,726,841).

10 TakostabilidatiranitudiimenovanjiobehkomisijzapopisValvasorjevezapuščinevKrškem


SprodajoČrnegapotoka,kijeValvasorjunavrglaokoli6.850goldinarjevkranjskeveljave,jebilzanjrešenledelgmotnihtežav.Ninaključje,dajeposestizgubilvzačetkuleta,vkateremgajepolnozaposlovalaizdajaSlave vojvodine Kranjske,povezanazvelikimifinančnimibremeni.OdogajanjutikpredprodajoČrnegapotokanas skopo, ahkratidovolj jasno,poučita regestadveh listinvValvasorjevemzapuščinskem inventarju, obadatirana15. januarja1689,dvatednapredpolihistorjevosklenitvijokupo-prodajnepogodbezbaronicoMos-coninslabmesecpredporavnavodeladolgaKheysllom.Izregestovlahkopov-zamemo,da si jenavedenegadneprinekemgospoduTollmeinerju izposodil6.000goldinarjevali skoraj toliko,kot jeznašalakupninazaprodanoposest.Zadolžnico je izstavil zase terkot zastopnik svojihotrok izprvegazakona indrugežene.11Pomenljivjepodatek,damujeTollmeineristegadneodstopil(ce-diral) terjatev za1.825goldinarjev inda je ta zadevala FrancaKrištofaKhe-ysella(dejanskoJurijaKrištofa).12Topomeni,daValvasorpreostalekupninezaČrnipotok,kijojedolgovalKheysllom,nivcelotiporavnalvgotovini,ampakzvsajenoodstopljenoterjatvijo–cesijo.Bržčasjebilatazajetavvsoti6.000goldinarjev,zakolikorsejeglasilaValvasorjevazadolžnicaTollmeinerju,kito-rejValvasorjuposojilavsajdelomaniizplačalvdenarju.Gotovinojepolihistorvelikoboljpotrebovaldrugje,zakritjestroškovizdajesvojegamonumentalnegadela.PartnerjevvNürnbergu(založnikaintiskarjaterkorektorja)namrečnebimogelzadovoljitiznekiminegotovimicesijamisKranjskega.NamestotehjepotrebovalgotovdenarintegajepotrjenodobilodbaroniceMosconzaprodaniČrnipotok.

Vtemkontekstujezgovornotudidejstvo,da9.februarja1689obizpla-čiludeladolgaJurijuKrištofuKheyslluniporabilsamolastnihsredstev.ČepravjekupninazapravkarprodaniČrnipotokpresegalavrnjenovsotoKheysllu,jedenarbaroniceMosconhranilzažeznanepotrebe.TakojekvračiluKheyslluvvišini5.467goldinarjevin6krajcarjevprimakniladeležženaAnaMaksimila,insicer947goldinarjevdeželneveljavevgotovini.ValvasorjijeizdalpotrdiloinjizaposojilojamčilsposestjoBogenšperk.Kotizhajaizpripisanaistemdokumen-

innaBogenšperku–naponedeljekposv.Leopoldu1693–,očemergovoritaspremnadopisaobehkomisij,priloženazapuščinskimainventarjema(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.63;pravtam,Z–7/II,13.1.1693,pag.13).–Večmedsebojneodvisnihdejstevdokazuje,dadatacija»vponedeljekposv.Leopoldu«(po15.novembru)nepomeninatankotegadne,kogrezadokumentekranjskegaograjnegasodišča.Pozornostjenajprejpritegnilaugotovitev,dasobilestakoformuliranodatacijoimenovanekomisijezapopiszapuščinetrehValvasorjevihsorodnikov,odkaterihpredpostavitvijokomisiješenobedenniumrl(!).PrvijebilJurijAndrejpl.Graffenweger,bratpolihistorjeveprvežene.Njegovzapuščinskiinven-tarzaradimanjkajočegazadnjegadelanimadatacije,vuvodnemdelupanajdemonavedbo,dajeograjnosodiščeimenovalokomisijovponedeljekposv.Leopoldu1693,torejnatankoistegadnekotobekomisijizapopisValvasorjevezapuščine(ARS,AS309,šk.34,fasc.XVII,lit.G–63,s.d.(1694),pag.1–2).TodaGraffenwegerjebilkotvaruhValvasorjevihotrokizprvegazakonašejanuarja1694navzočpriobehinventurahpolihistorjevezapuščine,takovKrškemkotnaBogenšperku(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.64;pravtam,Z–7/II,13.1.1693,pag.14),injesestaviloporokošele24.februarja1694(ARS,AS308,II.serija,fasc.G1–541/2,testamentG–19,24.2.1694).DrugitakprimerjepolihistorjevamrzlanečakinjaKatarinaSidonijabaronicaKheysell.Umrlaje1.februarja1684(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,M1660–1710,s.p.,1.2.1684),spremnidopisknjenemuzapuščin-skemuinventarjupagovorioimenovanjuinventurnekomisijenaponedeljekpoleopoldovem1683(!)(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,14.2.1685,pag.95).EnakosejezgodilopriValvasorjevemzetuJurijuLovrencupl.Wernegku.Njegovaoporokaimadatum24.februar1710,zapuščinskiinventarpapostavljaimenovanjekomisijenaponedeljekpoleopoldovemprejšnjeleto(ARS,AS308,II.serija,fasc.W1–49,testamentW–27,24.2.1710;AS309,šk.123,fasc.L,W–70,8.4.1710,pag.1).Imenovanjzapuščinskihkomisarjevžalnisovpisovalivprotokole.Vpisibirazkrili,kdajsobilekomisijedejanskopostavljene.

11 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.6–7/Nr.7.12 Pravtam,pag.11/Nr.26.–VgenealoškihvirihjeJurijKrištof(pomotoma)imenovanFranc

Krištof(Witting:BeiträgezurGenealogie(1895),str.174;ARS,AS1075,šk.4,št.125,Khaysel).

27Letnik 37 (2014), št. 2

tu, jedenardobilačezdobra tri leta,8.oktobra1692,insicerizrokkupcevBogenšperkaJanezaGandina pl. Liliensteina in njegove žene MarijeMagdaleneSalome,rojenebaroniceTauffrer.13

Postavlja se vprašanje, ali je Valvasor poprodaji Črnega potoka v začetku leta 1689 po-plačalKheysllomcelotendolginjetorejzgornjihdobrih 5.467 goldinarjev predstavljalo zadnjiobrokaline.Vsebinepogodbenamrečnepozna-movceloti,ampak le izomenjeneValvasorjevesočasnezadolžniceženiinizregestapogodbevzapuščinskem inventarju JurijaKrištofaKheysl-la(1706).Neprvinedrugidokumentnamrečnepotrjujeta,dabibilakupninastemdokončnopo-ravnana.RegestpogodbegovorizgoljoporavnavimedValvasorjeminKheysllomzaostanekkupni-ne(wegen des Kauffschillings Rest)odprodanihposestiBogenšperk,Lihtenberk inČrnipotok.14 Polihistorjevazadolžnicaženisicerodkrivapla-čanovsoto,vendarnjenprimarninamenniinfor-macija o stanju zadolženosti. Valvasor v strogobirokratskemjezikupove,dajeomenjenovsotoplačalnadolg10.241goldinarjev,40krajcarjevinpol,tegapajezakupninoostalskupajssvojoprvoženodolžanFrancuAlbrehtubaronuKhey-sllupozadolžnici z12.oktobra1672.15Česmopovsemnatančni,jebilavsotavtejzadolžniciobnakupuposestiprecejvišja(14.025goldinarjev,32krajcarjevinpol)injepadlananavedenoviši-nošeleslaboletopozneje,17.septembra1673.16 ZaValvasorjasevedanibilobistvenegapomena,kojesvojidrugiženiizdajalpotrdilootem,koli-kojekporavnaviprispevalaona.Vistizadolžnicisoprogi, izdani9. februarja1689vLjubljani, jeJanez Vajkard še navedel, da so bile istega dneobporavnavizbaronomKheysllomtemuvrnje-nepobotnice,datirane19.januarja1689.17Molknjegovega zapuščinskega inventarja o kakšnipoznejšipogodbi sKheysllombibil sicer lahkoposrednidokaz,daješlolahkozadokončnopo-ravnavo in Valvasorjevo poplačilo vsega dolga.VendarpavzapuščinskeminventarjuJurijaKriš-tofabaronaKheyslla(1706)najdemopomenljivregestizvirnikakupnepogodbe,kipriča,danju-noposlovanjestemšenibilokončano.Tri leta

13 ARS,AS308,II.serija,fasc.V1–16,brezsignature,9.2.1689in8.10.1692.–Dokumentsovzbirkouvrstilipo-zneje,vendarvanjonesodi.Najdenjebilokolileta1980v t. i. Müllnerjevem diariju (Reisp:Kranjski polihistor,str.301,op.9).Faksimilev:pravtam,str.97–99.

14 ARS,AS309,šk.52,fasc.XXVII,lit.K–59/II, 21.4.1706,pag.7–8/Nr.1.

15 Gl.op.5.16 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.71.17 Gl.op.5.

Valvasorjeva zadolžnica ženi Ani Maksimili z dne 9. februarja 1689 (prva stran)


pozneje,20.marca1692,stanaBogenšperkusklenilakupnopogodbo(Kauffs Contract)zaposestBogenšperkinLihtenberk.18Kajjepogodbadejanskovse-bovala,ostajaskrivnost.Mordaješlozapoplačilopreostalegadolga,mordaspetsamozadogovor,kolikoValvasoršedolgujeinkakobopreostanekkupninepo-ravnal.Kakorkoli,dobrih5.467goldinarjev,kijihjepolihistorizročilKheysllu9.februarja1689,nimoglobitizadnjiobrokkupnine.Čebidolgrespoplačalvceloti,poznejenajverjetnejenebibilprisiljenprodativsepreostaleposesti:najprejdesetinevTemeniciinnatošeBogenšperkazLihtenberkom.

Uveljavljenojeprepričanje,dajebilaizgubaposestipovezanapredvsemzValvasorjevimivisokimistroškizaizdajoSlave vojvodine Kranjske,19vendarjetrebaimetipredočmi,dasodelovznatnimerigmotnopodprlikranjskideželnistanovi.Polihistorjusoželeta1683zagotovilifinanciranjevoblikiodkupa500izvodov,nisopaseželelizavezatizaponujenoceno3krajcarjezatiskarskopolo.Odtlej je JanezVajkardnaračunšeneizdaneknjigenekajkrat izprosilpredu-jem,povečinivgotovini,innazadnje,vzačetkuleta1689,kotsmovideli,tudivoblikiizbrisadavčnihzaostankov.Seštevekvsehpredujmovjeznašalvrtoglavih6.198goldinarjev,odtega5.154goldinarjevvgotovini,preostanekpanaračundavčnih terjatev.Zdrugimibesedami:odstanov jevnaprejprejel skoraj toli-ko,kotjeiztržilzaČrnipotok.Čepravsostanovskipoverjenikikonecleta1686sklenili,damuneizplačajoničesarveč,doklerneizide»novadeželnakronika«,sobilinatovendarleradodarnišetrikrat,sajjeglavninopredujma(4.108goldi-narjev)prejelzatem,odtegavečkottritisočakefebruarja1689.20SreditiskanjaSlavejeValvasorizvedeltudirazveseljivonovico,dasomupoverjeniki20.maja1689odobrilinatankotoliko,zakolikorjihješestletprejprosil:sprejelibodo 500 izvodovpoceni trikrajcarjezapolo.21 Invendarsepolihistorjevi računiočitnonisoizšli.Postavljasesicervprašanje,kolikojesplohšeznašalarazlikamedže izplačanim inceloto,agabomotupustiliobstrani.Drugovprašanjeje,kdaj jeValvasordenarprejel inkaj jemorebitnozavlačevanjestanovskegaizplačilapomenilozanjegovofinančnostanje.Stanovskisejnizapisnikisopoomenjeniodobritviizplačilaskopi.Izvemoleše,dasopoverjeniki13.februar-ja1691naročiliizdelavo»patenta«oValvasorjuneizplačanihnakazilih(wegen der Ime nit bezalten Anweÿsungen).22

O tem, kako, s čim in kdaj jeValvasor poravnal vse stroške za natis intransportSlaveizNürnberganaKranjsko,virimolčijo.Vemopa,dajeimeltistoleto1689velikepotrebepodenarju.Tolikšne,damujedrugaženaAnaMaksi-mila21.oktobravgotoviniizročilasvojodotovvišini900goldinarjevdeželneveljave,kimujojedveletiprejobljubilasporočnopogodbo.PodenarstašlaobaalipolihistorsamkženinimateriinočimunaVrhovopriŠentjerneju,kjerjeJanezVajkardnaporočnopogodbopripisalpotrdilooprejemudoteinvsotozavarovalssvojoposestjoinimetjem.23

Prejetadotazagotovoni šla zadavek inkontribucijo, saj jeValvasor lemalo prej, v začetku leta, poravnal davčne zaostanke iz naslova stanovskegapredujmazaSlavo.Gotovinojeneprimernoboljpotrebovalzakritjestroškovsknjigoalizaobrestinadolgove.NaKranjskemstamuviselazavratomvsajdvaupnika:JurijKrištofbaronKheysellzašeneporavnanidelkupninezaleta1672kupljenoposest in trgovec JurijTollmeiner24 zaposojilo6.000goldinarjev,ki

18 ARS,AS309,šk.52,fasc.XXVII,lit.K–59/I, 12.3.1706,pag.8/Nr.7.19 Prim.Reisp:Kranjski polihistor,str.95.20 ARS,AS2,I.reg.,šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.392–392v,4.11.1686;šk.905,

sejnizapisniki31,1680–1687,fol.437,30.5.1687;šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.57,7.2.1689;šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702,fol.164v,7.2.1689.

21 Pravtam,šk.912,sejnizapisniki38,1686–1709,fol.180v,20.5.1689.22 Pravtam,šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702,fol.248,13.2.1691.23 Kaspret:Ženitnidogovor,str.189.24 Onjemgl.op.64.

29Letnik 37 (2014), št. 2

gajepolihistornajelvzačetkuletainzakateregajepriobičajnih6-odstotnihobrestihžeprvoletopotreboval360goldinarjev.Kotbomovideli,dotlejšeniporavnalvsehdolgovPosarelovimdedičem,svojimglavnimupnikom.Tisomo-ralipočakatidoValvasorjeveprodajedesetinevTemenici (1691),nakončnoporavnavodolgapanajbržvsedopolihistorjeveprodajeBogenšperkazLihten-berkom(1692).

Iz vmesnega časa med prodajama Črnega potoka in preostale posestipoznamozanimivvir,kiboljkotoValvasorjevemdejanskempremoženjskemstanjupričaotem,kakosotegavidelidrugi.Grezatrirazličiceodmeret.i.pre-moženjskegadavka(Vermögenssteuer)oziromaizrednegaposojila(Darlehen)vvišini30.000goldinarjev,kigajemoralaKranjskaleta1690plačatikotvojnopomoč.Pokončni,čistopisnirazličici,so JanezuVajkardunaložili le10goldi-narjevdavka,karpomeni,dasejemedobdavčenciznašelnasamemrepu.Takomalojihjeplačalo24od241,največpadenimofreisinškiškof(2.000gld)tersa-mostanaStična(1.800)inBistra(1.700).25Pomenljivoje,dasoValvasorjuhoteliprvotnoodmeritišeenkrattoliko,20goldinarjev.Zaprimerjavo:njegovpolbratKarel,gospodnaBelnekupriMoravčah,najbipoprvotnempredloguplačal80innazadnje100goldinarjev,mrzlinečakAdamSigfridzMedijepapoprvotnirazličici30innakoncu20goldinarjev.26Davkavsekakornisoodmeriligledenaimenjskoknjigo,ampaknapodlaginekihdrugih,najbržzelopavšalnihkriteri-jev.ČeprimerjamoimenjskerenteomenjenihtrehValvasorjev,jevečkotočitno,daimenjenibiloedinikriterij:Karel,obdavčendesetkratboljkotJanezVajkard,jeimelnamrečtedajledobrih57funtov(goldinarjev)rente,AdamSigfrid66,JanezVajkardpa52.27

Nesmemoprezreti,dajepolihistor,kotvsekaže,pravvčasumedpro-dajamaČrnegapotoka(1689) inBogenšperkazLihtenberkom(1692)opra-vilšesvojezadnjedaljšepotovanje,vLyon,28kisevedanibilopoceni.Vtem»vmesnemčasu«jepotrjenoskorajvcelotiizgubilsvojodragocenoknjižnicoingrafičnozbirko.Gledenanjegovefinančnetežavejetemmanjverjetno,dabiknjigeingrafikezagrebškiškofijipodaril,kotjepozneje(1703)osamiknjiž-nicivpismuškofuBrajkoviću zapisalnjegovsinVolfgangVajkard.29DasošleknjigeingrafikevZagrebinnekamdrugam,lahkopreprostopojasnimospri-pravljenostjoBrajkovićevegapredhodnikaškofaMikulića,dajihodValvasorjaodkupi,instem,dajemoralabiticenagledenaokoliščinezaprodajalca(še)sprejemljiva.Takokotgovorioprodajizgoljpoznejšivir,žaltudiniizpričano,kdajnatankostaseškofinValvasorpogodilainkdajjebilaizpeljanapredaja.Upoštevaje,daimakar58knjigletnico1690,tripasobileizdaneleta1691,knjižnica ingrafike torejnisoromalevZagreb letopoprej (1690),kot lahkopreberemovliteraturi.30

25 ARS,AS2,I.reg.,šk.547,fasc.I/310,pag.1739–1749,20.9.1690.26 Prviosnutekvstanovskihsejnihzapisnikihimadatum14.avgust1690,popravkapriJanezu

Vajkardu inAdamuSifgfridupastavpredloguzdne20.septembra,vkateremse jeKarelženazačetkuznašelzvišjoodmero–100goldinarjev(pravtam,šk.912,sejnizapisniki38,1686–1709, fol. 236v,14.8.1690; šk.907, sejni zapisniki33,1683–1693, fol. 345v,20.9.1690).

27 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.76,101,103.28 Reisp:Neznaniepitaf,str.347–348.Očasupotovanjaprim.šeGolec:Neznanoinpresenetljivo,

str.321–322.29 Vrhovnik:Kakojeprišla,str.108,109.30 Dular:Valvasorjevaknjižnica,str.267.–Letnica1690sejepojavilavRadicsevimonografijio

polihistorju(1910),vendarjeninajtivviru,nakateregaseopira,tj.vizvlečkuvizitacijskihde-kretovzagrebškenadškofije(Radics:Johann Weikhard,str.103).NavajajotudiReisp:Kranjski polihistor,str.268,kicitira(str.333,op.13):B.Kukolja,DieMetropolitanbibliothekinZagreb,Biblos(Wien)27,1978,str.2.Oletuprodajeinkupnininizanesljivihvirov.Omenjeniizvlečekgovorileotem,daješkofMikulićnamenilzanakupvelikovsoto(magno aere).KotšeizvemoodKlaića,najbiškofMikulićknjižnicoleta1690zagotovokupilnapobudoRitterjaVitezovića,»kako se priča, za nekih 4000 forinti«(Klaić:Životidjela,str.81).


Obnjegovihprioritetahin»formimentis«bivelikoprejpričakovaliodlo-čitev,dapriodplačevanjudolgovprejposežepoposestikotposvojih»duhov-nihzakladih«.Takolahkoupravičenosklepamo,dajenajprejprodaldesetinovTemenici,intoseje,kotbomovideli,potrjenozgodilovletu1691.Podrugistranipajezelomogoče,dazaradiprevelikihdolgovnitinimogelizbiratimeddesetinoinknjižno-grafičnozbirko,ampakstapribližnovistemčasunujnomo-ralipreitivtujerokeobe.BogenšperkinhišovLjubljanijenasprotnoobdržaldozadnjega,kot»zlatorezervo«,izkateremorazagotovitieksistencootrokominženi.

VdobremletualiletuinpolmedprodajamadesetineinBogenšperkazLihtenberkomsejezgodilošenekaj,nakarpreučevalciValvasorjevegaživljen-jadoslejnisobili pozorni. 3. junija1692 je kranjskideželni zborobravnavalpolihistorjevoprošnjozadodelitevstanovskenepovratnepomočipogorelcem,t.i.požarnegadavka(Brandsteuer).Čepravjezadevavstanovskihsejnihzapis-nikihnavedenakartrikrat,jevsebinavsehtrehmestnamočskopa.Izvemoleto,dasoValvasorju»zaradiutrpelegapožara«(wegen erlittener Feüerbrunst)odobrili1.000goldinarjev.31Obtakolapidarnihnavedbahsomogočerazličnešpekulacije.Nevemonamreč,zakakšnovsotojebogenšperškigospodzaprosiloziromanakoliko jebilaškodakomisijskoocenjena,32kot jevzapisnikihpo-gostonavedenopridrugihprosilcih.Stanovisopotemnavadnoodobriliprecejmanjodzaprošenega.33Pozornostpritegneformulacija,dajebaronJanezVaj-kardValvasorprosilza»ein Gnad wegen erlittener Feüerbrunst«34oziroma–nadrugemmestu–za»Gnadt und(!)Brandsteüer«,stanovipasomupotejrazličicizapisaodobrili1.000goldinarjev»mit abraittung«.35Zadnjebilahkorazumelitudikotodpisodzaostankovzadavekinkontribucijo,veznik»in«med»milo-stjo«(Gnadt)in»požarnimdavkom«pa,kotdagrepritehdvehzaločenistvari.SotorejstanovihoteliValvasorjupomagativstiskiinjebilpožarnidavekboljizgovor kakordejanskapomočpogorelcu? ŠtirimesecepredprodajoBogen-šperkabipriValvasorjupotemtakemprejgasilidolgovekakorpraviogenj.AlipajepožarnaBogenšperkupovzročilprecejvečjoškodoinjenazadnjepravtoodtehtalopripolihistorjeviodločitvi,daposestproda?

Karzadevaprodajonjegovihzadnjihposesti,desetinevTemenici(1691)inBogenšperkazLihtenberkom(1692),smožaldobropoučenileoprvi.Odru-gi,pomembnejši,pričajozgoljsekundarniviri, tj.kranjska imenjskaknjiga inregestidokumentovvzapuščinskihinventarjih.Drugačekotonakupucelotneposesti(1672)inprodajiČrnegapotoka(1689)nepoznamozaprodajoBogen-šperkazLihtenberkomnebesedilakupo-prodajnepogodbenespremljajočihdokumentov.Takoostajanedocelaodgovorjenopomembnovprašanje,kolikojeJanezVajkardiztržilodteprodajeinvkakšniobliki–vgotovinialivrednostnihpapirjih,vkakšnemrazmerjumedenoindrugovrstoplačila?

VkupoprodajnipogodbizadesetinovTemenici–ohranilase jevpre-pisu36– jenaveden tudi razlogprodaje,karsicerniobičajnapraksa, zatopatem pomembnejši podatek za razumevanje okoliščin. Pomenljivo je tudi, da

31 ARS,AS2,I.reg.,šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.437v,3.6.1692;šk.910,sejnizapisniki36,1683–1700,fol.414,3.6.1692;šk.914,sejnizapisniki40,1690–1709,fol.111v,3.6.1692.

32 Prim.popisškodenagraduPrestranekpriPostojni,kistajomaloprej,21.septembra1691,oceniladvakomisarja, imenovanazdekretom2. junija istega leta (prav tam, šk.647, fasc.I/310a,pag.1751–1756,21.9.1691).

33 Prim.odobritvepravtam,šk.914,sejnizapisniki40,1690–1709,fol.582v–583,16.3.1700:ocenjenona1.500–odobreno300,ocenjenona4.474–odobreno1.000,ocenjenona1.600–odobreno400,ocenjenona1.200–odobreno400,ocenjenona600–odobreno300.

34 Pravtam,šk.910,sejnizapisniki36,1683–1700,fol.414,3.6.1692.35 Pravtam,šk.914,sejnizapisniki40,1690–1709,fol.111v,3.6.1692.36 ARS,AS781,Knjige,knj.17,glavniurbaržupnijinnjihovihimenj,inkorporiranihcistercijans-

kemusamostanuStična1662,2.del,pag.91–95.

31Letnik 37 (2014), št. 2

ValvasorpogodbesstiškimopatomAntonominsamostanomnisklepalsam,temvečskupajzdrugoženoAnoMaksimiloinkotnujnivaruhotrokizprvegazakona.Vpogodbi,datirani28.maja1691naBogenšperku,jejasnozapisano,dazakoncaValvasorprodajatadesetinozaporavnavodolgov,kisonastaliobnakupuposestiBogenšperkinLihtenberk(zu abrichtung der Jenigen schulden, so beÿ erkhauffung des guetts Wagensperg vnnd Lichtenberg Contrahirt worden).Takojzatemstanavedeniupnici–vdovaAnaElizabetabaronicaPosarelinvdo-vaKordulaElizabetabaronicaApfaltrer.Neenanedruganista imeliničesarpriValvasorjevemnakupuposestileta1672.Kotsmovideli,jebilsoprogprve,JanezHerbardbaronPosarel (1635–1684), od istega leta dalje polihistorjevposojilodajalecinobsmrtiševednonjegovupnik.ObazakoncaPosarel,graš- čakavVolčjempotokupriKamniku, stabila sicerValvasorjevakrvnasorod-nika.37Kotupnicapadoslej splohnibila znanabaronicaApfaltrer, vdovapopolihistorjevemmrzlemnečakuJanezuAdamubaronuApfaltrerju(ok.1637–1685),gospodaricadvorcavvasiZgornjaŠiškapriLjubljani.38Kupo-prodajnapogodbadokajnatančnoopredeljujetudipogodbenipredmet–žitnoinvrečnodesetinoterdesetinoodprirastkaživineod30hubvTemeniciskupajzrovtiinlazi.Desetinajepopisanapoposameznihvaseh,kiležijovdoliniTemeniceinnadnjo,pričemer jebil izprodaje izvzetbogenšperško-lihtenberškigozdprivasiJežcestremirovti,kernispadalhglavnidesetini.39Kupninajeznašala3.000goldinarjevdeželneveljave in30državnihtolarjev likofa,pričemer jekupecpolovicoskupajzlikofomodštelvgotoviniobizročitvidesetine,najpoz-nejedobinkoštnihpraznikov–tisobilitistoletočeznekajdni,2.in3.junija– preostanekpa s6-odstotnimiobrestmidomartinovegapol letapozneje,11.novembra1691.Poskrbeti jemoraltudizaodpis5funtov imenjskerente,kisojovimenjskiknjigipreneslizValvasorjanastiškisamostan.PolihistorjevasoprogaAnaMaksimilasejenazadnjevnavzočnostistanovskegasolicitatorjainhkratiljubljanskegamestnegapisarjaprostovoljnoodpovedalasvojim»žen-skimpravicam«(der weiblichen Freÿheiten).Tojetudirazlog,zakajjebilamo-ževasopogodbenica.ZaValvasorjajebilaprodajaugodna,čepomislimo,dajeiztržilokoli3.050goldinarjevdeželneveljave,obnakupudesetinedvajsetletprej(1672)pajebaronKheysellslednjonajprejocenillena2.000innatona2.600goldinarjevdeželneveljave.40

Oglejmosiše,kajbivedelioprodajidesetinevTemenici,čenebipozna-liprepisakupo-prodajnepogodbe.OobehValvasorjihkotpogodbenikihpričaregestvpolihistorjevemzapuščinskeminventarju,kisicernepove,zakakšnevrstepogodboješlo(Ein Contract),ampakle,dastajozakoncaValvasorskle-nila28.maja1691sstiškimopatominsamostanom, in tozadesetinood30hubvTemenici.41Večovsebinipogodbeizvemoizimenjskeknjige:leta1691sosamostanuodValvasorjevega imenjaodpisaliprodanožitno invrečnode-setinoterdesetinoodprirastkaživineod30hubvTemenici. Imenjskarentasejestemzmanjšalaza5funtov,z52na47.42Ovišinikupninespregovorišelevelikomlajšivir,vprašalnikizokolileta1755,nakateregajeodgovoriltedanjilastnikBogenšperkaAntonAleksanderHöffernpl.Saalfeld.DesetinonajbiVal-

37 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.81.38 Golec:Valvasorjevizvor(1.del),str.57–58.39 Hubesoležalevnaslednjihvaseh,kisisledijovzaporedjujužnoodBogenšperka:polhubev

vasiVrata,enavPerovemselu,polvZalogu,štirivPustemJavorju,sedemvSobračah,polnaVrviščah,polvŽabnici(na Sabieke),sedemhubvRadanjivasi,šestvJežcahintriv»JuršemGrmu«(zu Jurshem germb),najbržvGrmupriRadohovivasi.Legoinobsegposestibisicermorali navesti že vprvemdelu razprave, vendar jebil vir, kupo-prodajnapogodba, odkritpozneje.

40 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,s.d.,ad27.9.1672.41 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.13–14/Nr.39.42 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.


vasorprodalza2.250goldinarjevin30državnihtolarjev,43tj.zapribližno2.300goldinarjev.Kotsmovideli,jevresniciiztržilprecejveč,insicervečkot3.000goldinarjevdeželneveljave.

Preden se posvetimo veliko pomembnejši prodaji, izgubi BogenšperkazLihtenberkom,seustavimoprikomentarjih,ki jih jesredi18.stoletjadalkprodajamaČrnegapotokaindesetineHöffernpl.Saalfeld.Ponjegovemje»ba-ronValvasor« zamajhno vsoto (!) prodal posest Črni potok z gozdovi, dese-tinami, ribolovom,13hubami, rovti ter zdominikalnimpoljem, travniki,pri-stavoinživino,pričemersoBogenšperkuzavseskupajodpisali le12funtovimenjskerente.Tedajnajbibildaveknaimenjskorentonizek,zatosekupciinprodajalcinisovelikooziralinaodmerjenovišino.44MalopoznejejeHöffernvodgovorihnavprašalnikrektifikacijskegaknjigovodstvaenakokritičnoocenje-valValvasorjevoprodajodesetineod30hubvTemenici:Koje»gospodVajkardbaronValvasor«desetinoleta1691prodalstiškemusamostanu,soodnjegoveimenjskerentepreneslinaStičnosamo5funtov.Vzvezistemjepolihistorjevnaslednikponovil,kakotorejničudno,dajebogenšperškaimenjskarentapre-visoka.45ValvasornajbitorejČrnipotokprodalza(pre)majhnoceno,obobehprodajahpasoodnjegoveimenjskerenteodpisalipremalo.

TudičejeHöffernpl.Saalfeldsicerpretiraval,kojezelonegativnoopiso-valstanjesvojeposesti,jeimelgledeimenjskerentenajbržprecejprav.Črno-potoškoimenjejebiloobremenjenolez12funtiimenjskerente,bogenšperško--lihtenberškopakars47,pričemerseještevilo(izračunskih)hubrazlikovalolemalo:naČrnipotok jih jeodpadlo13,naBogenšperkzLihtenberkom15.Aritmetičniizračundavkagledenaprihodke,kistajihobeenotiprinašali,ver-jetnoresnibilustrezen,atunišlozakakšnoposebnost,temvečzasistemskiproblemnačinaobdavčenja,kigajeodpravilšeleterezijanskikataster.Tudi5funtovzadesetinovTemenicijebilofiksnihnegledenanjenodejanskovsebinooziromadonosnost.KojeJanezVajkardvurbarjuodšteldesetinoinizračunalrazlikovdavku15goldinarjevin40krajcarjev,46jepovsemnatančnosledilfor-muliizračunavanja.

KarpazadevakupninozaČrnipotok–6.400goldinarjevdeželneveljave,250goldinarjevnemškeveljave in100 tolarjevzaključarino–, tanibilane-realnonizka,kot jenakazovalpoznejši lastnikBogenšperka.Znašala je slabotretjino tistega,kar jeValvasor leta1672odštelzavse triposesti–približno20.600goldinarjevdeželneveljave in100 tolarjevzaključarino.Takdelež jerealen,čeupoštevamovsekomponenteskupneposestiinnjihovevrednosti,kotjihjetikpredprodajoValvasorjuocenilprodajalecbaronKheysell.47Nesamodajebilabogenšperško-lihtenberškahubnaposestnominalnonekajvečjaodčrnopotoške(15hubproti13),48ampakjevskupnoposestspadalatudideseti-navTemenici,kijojeKheysellcenilna2.600goldinarjev,samgradBogenšperkzdominikalnozemljoponajbibilpoisticenitvivredenskorajdvakrattoliko(4.000goldinarjev)kakorČrnipotok(2.200).

VelikoslabšekotoprodajiČrnegapotoka(1689)indesetinevTemenici(1691)smožalpoučeniotretji,najpomembnejšiprodaji,kijojeValvasoropra-vilvzačetkuoktobra1692.Znjojeizgubilsvojošezadnjoinnajvečjozemljiškoposest,BogenšperkzLihtenberkom.Prodajosovpisalivimenjskoknjigošeleleta1703napodlagioktobra1692datiranepriznanice(Aufsandt).Prodanapo-sestBogenšperk inLihtenberk jebilavcelotiprepisanakupcemaJanezuAn-

43 ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.12,s.d.–Prim.Radics:Johann Weikhard,str.87.–Dobe-sednaobjavaHöffernovegadopisavRadics:Graščineinhiše,str.567–568.

44 ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750.45 Pravtam,No.12,s.d.46 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.23.47 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.69–70.48 Pravtam,str.79,92,93,94,96.

33Letnik 37 (2014), št. 2

drejuGandinupl.LiliensteinuinnjegovisoprogiMarijiMagdaleniSalomi,ro-jenibaroniciTauffrer.49Regestivdvehzapuščinskihinventarjih,Valvasorjevem(1694) inGandinovem(1717),dokajdobrodokumentirajosampotekpreno-saposestinanovalastnika,50ledelomapalahkoiznjihrekonstruiramovišinokupnineinnačinplačila.2.oktobra1692jenastaldokument,kigaValvasorjevinventarimenujekupnopismo,sklenjenomednjiminJanezomAndrejemGan-dinomzaposestBogenšperk.Skupajspismomsoinventurnikomisarjipopisalinekajpriloženihpotrdilinprepisovpobotnictersodnopotrdilo(Zeugbrieff),iz-danopolletapozneje,11.maja1693.51Gandinovinventar(1717)jenatančnej-ši,sajoznačujedokumentzistimdatumomkot»kupnidogovormedJanezomVajkardomValvasorjemzaseinkotnujnimvaruhomotrokizprvegazakona«terobemazakoncemaGandin.NastaljevLjubljani,nanašalsejenakupljenoposestBogenšperkintudivGandinovizapuščinisoobnjemnašlisodnopotrdilo,kigajezgorajomenjenegadneizdalokranjskoograjnosodišče.52Šestdnipopodpisukupnegapisma staValvasor inGandin8. oktobra1692 sklenila še enpravniposel.Valvasorjevinventargovorionjunemkupnemdogovoru(Khaufsabredt)breznavedbevsebine,53vGandinoveminventarjupajestemdatumompopisa-naglavnapobotnicazakoncevValvasorzavcelotiizplačanokupninozabogen-šperškoposest.54SamoizGandinovegazapuščinskegainventarjaizvemozašeendokument,datiran24.maja1693inoznačenkotoriginalnakupnapogodba(original Kauffs Contract),kijojeValvasorizdalzakoncemaGandinzakupljeniBogenšperk.55Vsekakorjemišljenalistinaoziromat.i.kupnopismo,skaterimjeprodajalecValvasorvsepravicedokončnopreneselnakupca.

Kupninajebilaporavnanaizdrugekupnine,insiceriztiste,kistajoGan-dinaprejelaistegaleta1692.17.junijastanamrečzJanezomHerbardomgro-fomAuerspergom sklenila kupo-prodajno pogodbo za svoj dvorecBrinje priGrosupljem.56Kotpričakupnopismo iz julija istega leta, jima jekupecdotlejodštelcelotnokupnino,17.000goldinarjevkranjskein300goldinarjevnemškeveljave,57vsekakordovoljzanakupValvasorjeveposesti.Kotbomovideli,jevsajdelvsoteporavnalvzadolžnicah,odkaterihstasenajmanjdveznašlivValva-sorjevihrokah.

49 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.50 JanezAndrejsejerodilleta1655vLjubljanikotsinleta1631poplemenitenegaJakobaGan-

dinapl.LiliensteinainMarijePoliksene,rojenepl.Scarlichi(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,R1653–1664,pag.114;opoplemenitenjuFrank:Standeserhebungen. 2. Band,str.68).PokratkotrajnemprvemzakonuzvdovoAnoReginoGall,rojenoIsenhausen,pokate-rijepodedovaldvorecBrinjepriGrosupljem,sejedveletipoznejevPreddvoruporočilzMa-rijoMagdalenoSalomobaronicoTauffrer(odedovanju:ARS,AS1063,a.e.2739,1692VII.__,Ljubljana;oobehporokahregestaporočnihpogodbv:ARS,AS309,šk.35,lit.XVII,G–73,23.10.1717,pag.25–26/Nr.25,26/Nr.26).PoporokistazakoncaživelavdvorcuBrinje(Golec:Plemstvovcerkvenih,str.94–95),kijebilvrokahJanezaAndrejašeleta1689(Valvasor:Die Ehre XI,str.521).DenarzanakupBogenšperkazLihtenberkomstaGandinapl.LiliensteinapridobilasprodajoBrinjasredileta1692(ARS,AS1063,a.e.2739,1692VII.__,Ljubljana;prim.Smole:Graščine,str.105).NaBogenšperkstasepreselilanajpoznejev letu1693,sajjeGandin13.januarja1694obpopisupolihistorjevezapuščine,kijeostalanagradu,nado-meščalenegaododsotnihinventurnihkomisarjev(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/II,13.1.1694,pag.11).Vletih1694in1698stasejimaturodilašezadnjadvaotroka(Golec:Plemstvovcerkvenih,str.95).JanezAndrejGandinpl.Liliensteinjeumrl8.septembra1717naBogenšperku,njegovavdovaMarijaMagdalenapapravtamdesetletpozneje,14.februarja1727(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,M1711–1754,s.p.).

51 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.7/Nr.8.52 Pravtam,šk.35,lit.XVII,G–73,23.10.1717,pag.29–30/Nr.32.53 Pravtam,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.6/Nr.4.54 Pravtam,šk.35,fasc.XVII,lit.G–73, 23.10.1717,pag.30–31/Nr.33.55 Pravtam,pag.19/Nr.13.56 Pravtam,pag.23–24/Nr.22.57 Kupnopismonimatočnegadatuma,ampakleprazenprostorpredmesecem(ARS,AS1063,a.

e.2739,1692VII.__,Ljubljana).Prim.Smole:Graščine,str.105.


Dejstva, ki jih iz drugih virov ne poznamo, razkrivajo trije regesti do-kumentov v Valvasorjevem zapuščinskem inventarju, datiranih 1. novembra1692.PrvijeGandinovapobotnicaJanezuHerbardugrofuAuersperguza146goldinarjevin15pfenigov,zakateropravzapravnijasno,zakajsejeznašlapriValvasorju.58Bilobilogično,dajeGandinznjoporavnaldoločendolg,kigajeimelValvasordogrofa.PomembnejšistadvezadolžniciistegagrofaAuerspergazakoncemaGandin,prvaza4.000indrugaza3.000goldinarjev,kistajuGandi-naodstopila(cedirala)Valvasorjuosebnoinkotnujnemuvaruhu(Nothgerhab)otrokizprvegazakona.59Gretorejzaskupno7.000goldinarjevkupninezabo-genšperško-lihtenberškoposest,ki jepolihistorniprejelvdenarju, temvečvzadolžnicah.Zagotovopatonemorebiticelotnakupnina.Postavljasevprašan-je,zakoliko jeValvasorprodalBogenšperkzLihtenberkominkolikoodtegajetorejdobroletopozneje,obpopisunjegovezapuščine,žepristalovdrugihrokah.Povedanodrugače:kolikšnajebilarazlikamedcelotnokupninoin7.000goldinarjivzadolžnicahterkamjeodtekla?

Boljalimanjlahkonaobevprašanjiodgovorimolehipotetično.Priskle-panju,kolikšnajebilakupnina,imamosiceredino,aobsoočenjuzdrugimiviridovoljtrdnooporovValvasorjevemzapisunavečjemodobehlistov,kistaprilo-ženanjegovemuurbarju.Kotsmovideli,jevrednostbogenšperško-lihtenberš-keposestisamocenilna13.800goldinarjev,60karjeprecejrealnavsota.Čejina-mrečprištejemoznanikupninizaČrnipotok(6.400goldinarjevdeželnein250goldinarjevnemškeveljaveter100tolarjev)inzadesetinovTemenici(2.250goldinarjevin30tolarjev),dobimookoli22.750goldinarjevin130tolarjev,topajezaokolidesetinoveč,kotjeleta1672znašalakupninazacelotnoposest– približno20.750goldinarjev(20.000goldinarjev,200zlatihdukatovin100to-larjev).ZaBogenšperkzLihtenberkomtorejnimogeldobitivelikomanj,kotjeračunal.Mordajojeprecenilzatisočakaalidva,razenčejebilaškodapopožarudejanskovelika.

Kambilahkošlarazlikassedmimitisočaki,kisojihvdvehAuerspergovihzadolžnicahpopisalivnjegovizapuščini(1694),sinitežkopredstavljati.Nidvo-ma,da jekupo-prodajnapogodbazGandinomvsebovaladoločilooprednos-tniporavnavihipotekenaposesti, takokot je imela takšnodoločilopogodbaoprodajiČrnegapotokatriletaprej.PrviupnikjebiltorejJurijKrištofbaronKheysell,kolikormuniValvasorporavnalzaostalegadolganakupniniiniznje-gaizvirajočihobrestižespogodbo20.marca1692;tedajstanamrečnaBogenš-perkusklenilakupnopogodbozaBogenšperkinLihtenberk.61

Naprednostnemseznamuupnikovjebiltudi»gospodTollmeiner«,čigarpriimeknajdemovpolihistorjevemzapuščinskeminventarju.Kotsmovideli,jeValvasorjuledvatednaprednjegovoprodajoČrnegapotoka,15.januarja1689,posodilničmanjkot6.000goldinarjev, tj. skoraj toliko,kot jeValvasor iztržilsprodajočrnopotoškeposestialipribližnotoliko,kotjeoktobra1692znaša-la razlikamed potencialno kupnino za Bogenšperk z Lihtenberkom (13.800 goldinarjev),intistim,karjeJanezVajkardobsmrtipremogelvdvehzadolžni-cah ingotovini (7.583goldinarjev in45krajcarjev).62Dejstvo,da jeValvasorizdalTollmeinerjuzadolžnicotudikotzastopniksvojihotrokizprvegazakonainskupajzdrugoženoAnoMaksimilo,vsekakorpomeni,dajeposojilodajalcujamčilzzemljiškoposestjo,sajsoimeliotrocinatejavtomatičnodednedeležeposvojimateri.Šeboljzgovorenjepodatek,dajebilazadolžnicapredValva-sorjevosmrtjoporavnana(Ein Cassierter schuldtbrieff).Vpolihistorjevizapu-

58 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.8–9/Nr.14.59 Pravtam,pag.9/Nr.15,pag.15/sinenumero.60 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.93.61 Gl.op.18.62 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.2,9/Nr.15,15/sinenumero.

35Letnik 37 (2014), št. 2

ščinisopopisališedvaTollmeinerjevaizvlečka(außzug),datirana31.januarja1690 in22. januarja1692, spriloženimzapisom(Annotation)odolgu–490goldinarjev.63Posojilodajalec,vregestihimenovansamo»gospodTollmeiner«,jebilpremožniljubljanskitrgovecJurijTollmeiner(ok.1637,†1693),kijeumrlnekajmesecevpredValvasorjeminjezadnjidveletiopravljalfunkcijomestne-gasodnika.64VLjubljanijeleta1681polegimetnikatobačnegaapaltaplačevalnajvečobrtnegadavka.65

PolegKheysllainTollmeinerjaseponujajotudidrugiupniki,kibilahkonačeliprejetokupninozaBogenšperkzLihtenberkom.Najprejdeželnistanovioziromanjihovuradglavnegaprejemnika,čejeValvasorpoizbrisudavčnihza-ostankov7.februarja168966vnaslednjihletihpridelalnoveinmujihstanovinisoponovnospregledali.Vstanovskihzapisnikihnisicernobeneganamiganakakšnopolihistorjevovnovičnoprošnjozaizbris,67kotsmovideli,pabilahkonatokazalaodobritevt.i.požarnegadavka.ZeloverjetnojeJanezVajkardpo-ravnalizprejetekupninetudideldolgaJanezuHerbarduPosareluzadenarnaposojilaizobdobja1672–1680.Spomnimo,daobinventuripoPosarelovismrtileta1685deldolgašenibilpoplačan,68dajedelkupninezadesetinovTemeniciprišelvrokePosarelovivdovi(1691),69vValvasorjevemzapuščinskeminven-tarjutriletapozneje(1694)pasozadolžnice,skupajjihjesedem,navedenekotporavnane.70

Nitudiizključeno,daValvasorobprodajisvojezadnjeposestiševednoniporavnal čistovsehobveznostido svojihnürnberškihpartnerjevv zvezi sSlavoindajemoraldeldolgaplačatiizkupnine.Vendarježalvse,karvemooposlovniplatipolihistorjevegasodelovanjazNürnbergom,namočskromno–dvaregesta listinvnjegovemzapuščinskeminventarju.Prvigovoriosvežnju korespondencez»nürnberškimzgodovinarjem«(des Niernberg: Historici)Eras- musomFranciscijem,drugi,pravtakonedatiran,pajeobračunzaložnikovegaknjigovodstva,Endterjevihdedičev.71

PoprodajiBogenšperkajepolihistorjuostalalešehišavLjubljani,kijoježedvamesecapozneje,10.decembra1692,prodalženinemubratrancuFrancuEngelbrehtubaronuZetschkerju.Ninaključje,dajeistimeseckupilhišovKrš-kem,kijepostalanjegovzadnjidom.Zatohišoizpolihistorjevegazapuščinske-ga inventarja izvemo,da jebilavredna800goldinarjevkranjskeveljave.Ne-dokončanalistinazmanjkajočimdatumom–februar1693–,kistajoizstavila

63 Pravtam,pag.5/Nr.3.64 V.FabjančičimenujeTollmeinerjaJurijTolminec,aspripombo,dasevljubljanskihsejnihza-

pisnikihnikolinepišetako.Njegovizvorniznan,odleta1669,malopredenjedobilljubljans-komeščanstvo,jebilporočenshčerkotrgovcaJurijaPerneta.TrgovaljezrazličnimblagominimelvLjubljanivečhiš,meddrugimenovKljučavničarskiulici,tikobhišiJanezaVajkardaValvasorja.Medmeščaninajbibilspoštovankotskrben,poboženinpremoženčlovek.Vmes-tnihierarhiji jenapredovalodčlanazunanjegamestnegasveta (od1675)preknotranjegasvétnika (1681) in višjega komornika (1684–87) domestnega sodnika; zadnjo funkcijo jeopravljalod25.julija1691dosmrti.OnjemFabjančič:Zgodovina ljubljanskih sodnikov,str.85–87.–UmrljevLjubljani8.maja1693(Dnus Georgius Tolmainer judex Civitatis),pomrliškimaticistar56letinpokopanprifrančiškanih(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,M1658–1735,pag.116).–Voporoki,kijojesestavil12.marca1693,negovoriodolžnikih(ARS,AS308,II.serija,fasc.T1–94,testamentT–19,12.3.1693).

65 Tollmeinerjeimel18goldinarjevobrtnegadavka,tobačniapaltopa60(ZAL,LJU488,šk.456,Cod.XVII,knj.65,davčnaknjiga1681–1692,s.p.).

66 ARS,AS2,I.reg.,šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.57,7.2.1689;šk.911,sejnizapi-sniki37,1684–1702,fol.164v,7.2.1689.

67 Prim.ARS,AS2, I. reg., šk.907, sejni zapisniki33,1683–1693; šk.909, sejni zapisniki35,1680–1730;šk.910,sejnizapisniki36,1683–1700;šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702;šk.912,sejnizapisniki38,1686–1709;šk.914,sejnizapisniki40,1690–1709.

68 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.81.69 Gl.op.36.70 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.81.71 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.11/Nr.27.


prejšnjalastnika,mestnisvétnikJakobVodnikinnjegovaženaMarijaSaloma,papove,dajebilakupninadotlejporavnana.72ZanjojeValvasornajbržlahkoodštelprejetokupninoodprodaneljubljanskehiše,katerevišinenepoznamo.73

Jeseni1692 je torej51-letni JanezVajkardposkorajdodnevanatankodvajsetihletihprenehalbitizemljiškigospod.Zdrkniljevvlogolastnikameš-čanskehiševKrškem,kamorjepreselilvsesvojepremičnoimetjerazennekaj

72 Golec:Valvasorjeva hiša,str.20–21.73 Ovrednostihišejetežkosoditinapodlagidavčneobveznosti.S4goldinarjirednegadavkaje

bilaValvasorjevahišaleta1681povišinitetemeljneobveznostinaobmočjuMestnegatrga(Plaz)ževspodnjipolovici,insicerskupajzdrugimi21hišamizenakoobveznostjo(43hišjeimelovišjo,15hišpamanjšo);večinahišnihposestnikovjeplačevala4do6goldinarjev(44od80).ZAL,LJU488,šk.456,Cod.XVII,knj.65,davčnaknjiga1681–1692,s.p.–HišanavogaludanašnjegaCankarjeveganabrežjainKljučavničarskeulicejeimelavesčasValva-sorjevegalastništvastalnidajatvi4goldinarjeletnegadavkatergoldinarin45krajcarjevt.i.hišnegagoldinarja(Hausgulden),letnosejespreminjalakontribucija,posebejpajeplačevaldajatvenajemnikAndrejSmrekar,popoklicuključavničar:davek(35krajcarjev),kontribucijoinobrtnidavek(2gld).NadrugistranijepolihistorjevnečakJanezKarelbaronValvasorodnakupaleta1684daljeplačeval2goldinarjadavkasamozakoščekobzidjanaNovemtrgu,nakateremjebilazgrajenakuhinja,sicerpazadvesosednjikupljenihiši10in4goldinarje,skupaj16goldinarjevdavka.ZAL,LJU488,šk.456–459,Cod.XVII,knj.65–76,davčneknjige1681–1692,s.p.–Pokupnemdogovoruizprejšnjegaletajekupninazatidvehiši,dejanskozdruženiveno,znašala5.000goldinarjevdeželneveljavein100kronlikofa(ARS,AS1080,šk.1, fasc.3, Listine,11.12.1683). –Po terezijanskemkatastru (1752) je imelanekdanjapolihistorjevahišaleskromnih35goldinarjevletnegadonosa,karjedobrih38%povprečjahišvožjemmestu(91,86gld)inceloprecejmanj,kotjeznašalopovprečjecelotneLjubljane,vključnospredmestji(56,47gld).Zaprimerjavo:letnidonosobehhišdedičevJanezaKarlaValvasorjanaNovemtrgujeznašal110goldinarjev.ARS,AS174,šk.258,RDA,L336,No.ad5,11.3.1752;No.ad8,11.3.1752(svobodehiše).

Grad Bogenšperk leta 2007 (foto: B. Golec, september 2007)

37Letnik 37 (2014), št. 2

knjigindrugihpredmetov,kijihjezačasnošepustilnaBogenšperkuvvarstvunovih lastnikovgradu.74Tako je torej simboličnovsedosmrti jeseni1693 inše čezostalpovezan s svojim izgubljenim»kranjskimParnasom«.Poleg tegajeprejemalobrestiiznaslovadelakupninezaprodanoposest.NaračundvehodstopljenihzadolžnicJanezaHerbertagrofaAuerspergazaskupno7.000gol-dinarjevjelahkoobobičajni6-odstotniobrestnimeriračunalnaletneobresti420 goldinarjev. Glede na integriteto grofaAuersperga75 bi pričakovali, da jeplačevanjeobrestiteklobrez(večjih)težav.Prihodkiizobehgrofovihzadolžnicsobilizdajpolegstotniškeplačeinčakarine(283goldinarjevin20krajcarjev)76 Valvasorjevedinivirdohodka.

Sklep

Ocenootem,kakospretenoziromanespretenjebilValvasorkotzemljiškigospod,bibilomogočedatile,čebiimelinavoljovečindrugačnevire,zlastiveč pričevanj prve roke. Njegovega gospodarjenja na zemljiški posesti polegteganikakornimogočeobravnavatizunajkontekstapolihistorjevihrazvejenihdejavnostiinznjimipovezanihstroškov.Vsiljujesepredvsemvprašanje,alibibiluspešnejši,čeleta1672nebikupiltakovelikeposestiinnebiostaldolžanvečkotpolovicekupnine.Kajbibilotorejdrugače,čeganebibremenilevisokeobrestinašeneporavnanokupnino?Tusejenajbržuštelvtoliko,kernidobropredvideval,kolikomuboposestprinašalaoziromakakovisokibodostroškizanjegove»konjičke«.Atežavozobrestmijeposlabihpetihletih(1677)boljalimanjuspešnorešil,kojeČrnipotokvrnilprodajalčevivdovivoblikizasta-vitvekotnadomestilazaobresti.Stemsijesicerzmanjšalprihodke,vendarjehkratiustavilodtokdenarja»vprazno«.Kaže,dajebilukrepnujen,čejehotelnaslednjeletozačetizgrafičnodelavnico,zakateropajespetpotrebovalsvežzagonskikapital.

Najemanjeposojilprizasebnikihjesevedapotegnilozasebojhipotekenazemljiškoposest,skaterojeJanezVajkardjamčilsvojimupnikom,nedabidokoncaporavnalkupnino.Žalnepoznamonjegovihstroškovinzaslužkaizlet,kojenaBogenšperkuvzdrževalbakrorezceingrafičnodelavnico(1678–1682),kottudinevsehizdatkov,ki jih je imelzatemspripravoin izdajosvojegate-meljnegadela,Slave vojvodine Kranjske.Sredstva,kisomujihzaSlavo vnaprejzagotovilikranjskideželnistanovi(1683),jevnemajhnimeripočrpalžepredizidomknjige, in iz isteganaslova leta1689pokril tudinemajhnedavčneza-

74 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694;Z–7/II,13.1.1694.75 JanezHerbardgrofAuersperg(1643–1701,Ljubljana)jeizviralizglavne,turjaškevejeAuers-

pergov.Bil jecesarskipravi tajnisvetnik inkomornik,kranjskideželniupravitelj inv letih1696–1697goriškideželniglavar.PetičnigrofjeimelkotnajvečjoposestgospostvoKirchbergamWaldnaŠtajerskem,sicerpavečmanjšihposesti,mednjimižeznanoBrinjepriGrosu-pljem(Preinfalk:Auerspergi, str.148–150,452).V letunakupaBrinjaodzakoncevGandin,leta1692,jeopravljaltudifunkcijopredsednikapoverjeniškegauradakranjskihdeželnihsta-nov(ARS,AS1063,a.e.2739,1692VII.__,Ljubljana).

76 Ovišiničakarineinstotniškeplačenimamoneposrednihpričevanj izčasapolihistorjevegaživljenja,zatopajekarnajboljverodostojenvirprveroke,nastaltikponjegovismrti:knjigaizdatkovuradaglavnegaprejemnikazaleto1694.Pripadnikideželnekonjenice,kiso,takokotprejValvasor,imelidvaoklepnakonja,sorazenredkihizjemprejemaliiznaslovačakarineenotnoletnoplačilo100goldinarjev(ARS,AS3,knj.610,knjigaizdatkovzaleto1694,s.p.,razdelka»WarttheltaufdieGelbeFahnen« in»WarttgeltaufdiePlaweFahnen«).Vsehpetčetrtnihstotnikovjeimelopravtakoenakoletnoplačo183goldinarjevin20krajcarjev,mednjimistotnikSpodnječetrtiFrancBernardbaronTauffrer,kijepokojnegaValvasorjanasle-dil21.maja1694(pravtam,s.p.,razdelek»ProuisionierteHaubtleüthvndBeuelchshaber«).OTauffrerjeviprošnjiinimenovanjunaValvasorjevomesto:ARS,AS2,I.reg.,šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702,fol.404v,23.11.1693;šk.910,sejnizapisniki,36,1683–1700,fol.445–445v,21.5.1694.


ostanke.Stroški,povezani sSlavo, sose torejpotrjenozajedlivposest, tapanajverjetnejenitipoprodajiČrnegapotoka(1689)šenibilavcelotiplačana.Vnaslednjihtrehletihsosledilenoveprodaje:desetinevTemenici,knjižnicezgrafičnozbirkoternazadnjeBogenšperkazLihtenberkominhiševLjubljani.

Čenaredimoprimerjavomedtem,karstaValvasorinnjegovaprvaženavletih1672–73vložilavposest,intem,karjeValvasorobsmrtileta1693pre-mogel,jerazlikasiceropazna,nipazelovelika.Vizhodiščuimamookoli10.000goldinarjevdeželneveljave,kijihjeskorajvcelotiprispevalaženinadružina,pl.Graffenwegerji,77nakoncupapolihistorjevopremoženjenibilovrednobi-stvenomanj:800goldinarjevhišavKrškembrezhišneopreme,7.000goldinar-jevdvezadolžnici,odkaterihjeenoza3.000goldinarjevtakoj»zasegel«varuhotrok izprvegazakona,nekajmanjkot600goldinarjev jebilovgotovini, zamatematičneindrugeinstrumentespreostankomknjižnicepajeFrancAlbrehtpl. Seethal nekolikopozneje odštel dedičem600goldinarjevdeželne veljave.Matematičnogledano izgubanivelika,a treba jesevedaupoštevatidrugačneokoliščine.MedtemstaminilidobridvedesetletjiinValvasorjeimelzdajvdovoteršestalisedemotrokizdvehzakonov,kisosemoralizadovoljitilesskromnodediščino.78Polegtegaješlavtujerokeskorajvsanjegova»duhovnazapušči-na«,bogataknjižnicazgrafičnozbirko,kijenjenemulastnikupomenilavelikovečkotposestindenar.

Nakoncusizastavimošehipotetičnovprašanje,alisejeJanezuVajkar-duValvasorjunaložbavzemljiškoposestizplačala.Alinebizačetnegakapita-la, skorajvcelotisicerženinega, rajenaložilnakakšnovarnomesto,denimoprideželnihstanovih,inzanjprejemalobresti,sajbisistemprihraniltrudinskrbi,kijihjeimelzupravljanjemposesti?TakšnopraksovnjegovemčasunaKranjskemnamrečpoznamo,kajtiobresti sovčasihutegnilenavrečicelovečkotzemljiškaposest.79KakopabisestvarobneslapriValvasorju?Pridesettisočposojenihgoldinarjihdeželneveljavebilahkoračunalna600goldinarjevlet-nihobresti,karvdvajsetihletihnanese12tisočakovdeželneveljave.Vsekakorpremalozaizvedbovsega,karjevtehdvehdesetletjihpočelkotbogenšperškigospod.Izposestijelahkopotegnilprecejveč,sajjebiladobrapriložnost,dasenaloženikapitaldobroobrne.Polegtegajebilazemljiškaposeststvarugledainveljave,njenoposedovanjepazaplemičatakorekočdružbenanorma.Graf-fenwegerjigotovonebidaliizroktolikšnevsote,čejezetoziromasvaknebinaložilvbližnjeposesti,ampakbisezadovoljilzvlogorentnikainhišnegapo-sestnikakjevLjubljani.JanezaVajkardaValvasorjasivtakšnivlogi,statičniinbreztveganj,preprostonitinimogočepredstavljati.Njegovepotrebesoprese-galeprihodke,dejavnosti,skaterimisejeukvarjal,nisoprinašaledobička,prejizgubo.Čejetorejhoteldosečicilje,jemoralbitidovoljspreten»menedžer«,pritempajeboljkotvsedrugopotrebovalzemljiškoposest.Samovoblikihipoteknanjojenamrečlahkodobilzadostnaposojila,četudiposestdejanskonikolinibilavcelotiodplačanaintorejnikolipovsemnjegovalast.Inkončno,kranjskipolihistorjezasvojedelonujnopotrebovalustreznookolje.Grafičnedelavnice,vnjejzaposlenihmož,tudiporočenihzdružino,inlastneštevilčnedružinenebimogelvzdrževatidrugjekotnagraduzdovoljvelikoposestjo.JanezVajkardValvasorjepreprostomoralpostatizemljiškigospod.80

77 Golec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),str.71.78 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.2,5,9;Golec,Neznanoinpresenetlji-

vo,str.344–351.79 Prim.Štuhec:Rdeča postelja,str.70sl.80 Kranjskaokolicajesevedadobrovedelazanjegovevečnefinančnetežaveinmujevsajkdaj

velikodušnopriskočilanapomoč.MordasozapercepcijoValvasorjakot sodeželana in tudizemljiškegagospodanajboljzgovornebesede,izrečenenadeželnemzboru19.junija1683,kosostanovirazpravljaliopolihistorjeviprošnji,dabisprejeli500izvodov»deželnekronike«inavtorjuzavsakotiskarskopoloplačalipotrikrajcarje.Sprejelisosklep,damusicerugodijo,

39Letnik 37 (2014), št. 2

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (=ARS) • AS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.268. • AS2,DeželnistanovizaKranjsko,I.reg.,šk.533–535,537,539,541,543,545,

547,895,900,901,903–904,907,909–912,914. • AS3,UradglavnegaprejemnikazaKranjsko,knj.610. • AS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,št.5,6. • AS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.127,132. • AS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,N191. • AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,popis,knj.15–17. • AS308,ZbirkatestamentovDeželnegasodiščavLjubljani,II.serija:fasc.G1–54

1/2,K1–28,V1–16,T1–94,popisi. • AS309,ZbirkazapuščinskihinventarjevDeželnegasodiščavLjubljani,šk.33–36,

50,52,82,84,131,popis. • AS746,CistercijanskisamostanindržavnogospostvoKostanjevica,Spisi,fasc.2,

14,39,43. • AS748,GospostvoKrumperk,fasc.25. • AS781,CistercijanskisamostanindržavnogospostvoStična,Knjige,knj.17;Spi-

si:fasc.10. • AS1063,Zbirkalistin,a.e.2739. • AS1075,Zbirkarodovnikov,šk.4. • AS1080,ZbirkaMuzejskegadruštvazaKranjsko,MuzejskegadruštvazaSloveni-

joinHistoričnegadruštvazaKranjsko,šk.1.

Kärntner Landesarchiv (=KLA) • KLA741,GüterEbensfeld,Sch.1.

Nadškofijski arhiv Ljubljana (=NŠAL) • ŽAKamnik,Matičneknjige,M1671–1707. • ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,R1653–1664,R1669–1678,P1682–

1717,M1658–1735. • ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,IndR1614–1688,R1651–1665,R1665–

1674,R1674–1688,R1689–1703,R1703–1719,P1660–1720,M1660–1710,M1711–1754;Razneknjige:fasc.2.

Zgodovinski arhiv Ljubljana (=ZAL) • LJU488,MestoLjubljana,rokopisneknjige,šk.456–459.

LITERATURA

Cevc,Emilijan:J.W.Valvasorkotmentorslikarjev.V:Janez Vajkard Valvasor Slo-vencem in Evropi. Katalog razstave. Johann Weichard Valvasor to the Slovenes and to Europe. Exhibition Catalogue(ur.LojzeGostiša).Ljubljana:Narodnagalerija,1989,str.169–195.

Dular,Anja:Valvasorjevaknjižnica.V:Theatrum vitae et mortis humanae. Prizo-rišče človeškega življenja in smrti. Podobe iz 17. stoletja na Slovenskem(ur.MajaLozarŠtamcar,MajaŽvanut).Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2002,str.259–275.

vendarsebodoocenipogovarjalipozneje.NapredlogdeželnegaupravnikaJurijaSigmundagrofaGallenbergasomuvnaprejplačali2.000goldinarjev,insicerzgrofovopomenljivouteme-ljitvijo,»kerjeubogmožinnimazaloge«(weillen er ain armber herr vnd der Verlag nicht hat).

VIRIINLITERATURA


Fabjančič, Vladislav:Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. 4. zvezek. Župani in sodniki 1650–1785.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2012.

Frank,KarlFriedrichvon:Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »AltÖsterreichischen AdelsLexikon« 1823–1918.1. Band. A–E.SchlossSenftenegg:Selbstverlag,1967;2. Band. F–J,1970;3. Band. K–N,1972;4. Band. O–Sh,1973;5. Band. Si–Z,1974.

Golec,Boris:Neznanoinpresenetljivooživljenju,družini,smrti,grobuinzapu-ščiniJanezaVajkardaValvasorja.V:Zgodovinski časopis61(2007),št.3–4,str.303–364.

Golec, Boris: Plemstvo v cerkvenihmatičnih knjigah zgodnjeganovega veka –raziskovalniproblemiinizzivi.V:Arhivi36(2013),št.1,str.85–110.

Golec,Boris:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del).V:Arhivi37(2014),št.1,str.65–107.

Golec,Boris:Valvasorjevizvor,družinainmladost–stareneznankevnoviluči(1.del).V:Kronika61(2013),št.1,str.5–66.

Golec,Boris:Valvasorjeva hiša v Krškem – napačna in prava.Ljubljana:Zgodovin-skiinštitutZRCSAZU,KulturnidomKrško,enotaMestnimuzejKrško,2013.

Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgeri-chtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Triest.Wien:AdolfHolzhausensNachfolger,1929.

JuričićČargo,Danijela,ŽnidaršičGolec,Lilijana:Vodnik po urbarjih arhiva Repu-blike Slovenije. 3. zvezek. Urbarji Ljubljanske in Novomeške kresije v fondu Terezijanski kataster za Kranjsko.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2013.

A.Kaspret,A.[nton]:ŽenitnidogovorIvanaVajkardaValvasorjazAnoMaksimilobaronicoZečkerdne20.julija1687.l.V:Časopis za zgodovino in narodopisjeI(1904),str.186–189.

Klaić,Vjekoslav:Život i djela Pavla Rittera Vitezovića (1652.–1713.).Zagreb:Ma-ticaHrvatska,1914.

Kos,Dušan:Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.–18. stoletje).Ljubljana:SAZU,Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitutMilka Kosa, 1991 (Viri zazgodovinoSlovencev,Trinajstaknjiga,NovejšiurbarjizaSlovenijo,Prvizvezek).

Kos,Franc:Izbrano delo.Ljubljana:Slovenskamatica,1982.Ogrin,Rafael:NekajoneposrednihdavkihvXVI.,XVII.inXVIII.stoletju.Kratek

prispevekkzgodovinidavkovnaKranjskem.V:KronikaVI(1958),str.35–38.Otorepec,Božo:Izzgodovinegradu.V:Bogenšperk.Maribor:Obzorja,1976(Kul-

turniinnaravnispomenikiSlovenije.Zbirkavodnikov70),str.3–26.Preinfalk,Miha:Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura.Ljubljana:Zgodovinskiin-

štitutMilkaKosaZRCSAZU,2005(Thesaurusmemoriae,Dissertationes,4).Radics,P.[eter]pl.:GraščineinhišerodovineValvasorjevenaKranjskem.V:Lju-

bljanski zvon14(1894),št.7,str.433–437;št.9,str.566–569.Radics, P.[eter] von: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest.

1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Ge-nealogie der Familie Valvasor.Laibach:KrainischeSparkasse,1910.

Radics,Radics,P.[eter]v.[on]:Valvasor-StudienXXXI.JohannWeikhardFreiherrvonValvasorverkauftseinSchlossSchwarzenbach.V:Laibacher Zeitung115(1896),Nr.297,28.12.1896,str.2561;Nr.298,29.12.1896,str.2569–2570.

Radics,P.[eter]v.[on]:Valvasorund»EineLöblicheLandschaft«vonKrain.V:Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor, Laibach–Nür-nberg 1689. 2te unveränderte Auflage.Rudolfswerth:J.Krajec.IV.Band,s.p.(vdodatku).

Reisp,Branko:Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana:Mladinskaknjiga,1983.

Reisp,Branko:NeznaniepitafJanezuVajkarduValvasorju.V:Zgodovinski časopis 47(1993),str.345–348.

Reisp,Branko:NovejšaspoznanjaoValvasorju.V:Glasnik Slovenske maticeXXIX/XXXI(2005/2007),str.10–19.

41Letnik 37 (2014), št. 2

Smole,Majda:Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlo-venije,1982.

Stopar,Ivan:Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. II. Dolenjska. Druga knjiga. Med Bogenšperkom in Mokricami.Ljubljana:Viharnik,2001.

Suhadolnik,Jože–Anžič,Sonja:Mestni trg z okolico in CirilMetodov trg. Arhitek-turni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela CirilMetodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodo-vinskega arhiva Ljubljana,Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2000.

Štuhec,Marko:Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Ljubljana: ŠKUC,ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete,1995(Studiahumanitatis,Apes1).

Umek,Ema:Samostani Kostanjeviva, Pleterje in Stična.Ljubljana:ArhivSlovenije,1974(PublikacijeArhivaSlovenije.Inventarji.SerijaSamostanskiarhivi.Zvezek1).

Valenčič,Vlado:Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,1977(RazpraveDissertationesX/4).

Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, I–XV. Laybach,1689.

Valvasor, JohannWeichart:Topographia Ducatus Carnioliae Modernae.Wagen-sperg in Crain, 1679(faksimiliranaizdaja).Ljubljana:Cankarjevazaložba,München:Dr.Dr.RudolfTrofenik,1970.

Vilfan,Sergij:Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije.Ljubljana:Slovenskamatica,1961.

Vilfan,Sergij:PrispevkikzgodovinimernaSlovenskemsposebnimoziromnaljubljanskomero(16.–19.stoletje).V:Zgodovinski časopisVIII(1954),str.27–86.

Vilfan,Sergij:Temelji inrazvojdenarnihsistemovvslovenskihdeželahdo17.stoletja.V:Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiride-setletnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. Ljubljana: ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,1987,str.19–32.

VrhovnikI.[van]:KakojeprišlaValvasorjevaknjižnicavZagreb?V:Glasnik Muzej-skega društva za SlovenijoIX(1928),str.108–110.

Witting, Joh.Bapt.:BeiträgezurGenealogiedeskrainischenAdels.V: Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«.NeueFolgeIV(1894),str.89–146;V(1895),str.162–264.

VALVASORALSGRUNDHERR

In den Biographien und sonstigen Abhandlungen über das Leben undWerkdesKrainerPolyhistorsJohannWeichardValvasor(1641–1693)bliebeinedermitdermateriellenGrundlagefürseineLeistungenverbundenenSchlüssel-fragenrechtpauschalbehandelt:AufwelcheArtundWeiseverwalteteerdenBesitz seiner Schlösser Bogenšperk (Wagensperg), Lihtenberk (Lichtenberg)undČrni potok (Schwarzenbach) undwie erfolgreichwar er alsGrundherr?EshandeltsichumzweiJahrzehnte,von1672bis1692,indieauchValvasorskreativster Lebensabschnitt fällt, als das SchlossBogenšperk,wo erwohnte,nachdenWortenvonValvasorsNürnbergerKorrektorErasmusFranciscidieBezeichnung»Parnass«verdiente.

DasWissenumValvasorsEinnahmenundAusgabenistauchnachdemletztenForschungsstandnochimmersehrbeschränkt,obwohlwirunsderBe-leuchtungderkomplexenFrageumeinigeSchrittegenäherthaben,auchwasdas Wirtschaften auf seinem erworbenen Besitz als wichtigster materieller

ZUSAMMENFASSUNG


Grundlage für Valvasors »Unternehmen« betrifft. Für ein ganzheitliches BildValvasorsalsGrundherrnstehenunseinfachzuwenigaussagekräftigeQuellenzurVerfügung, insbesonderesolche,mitderenHilfedieEinnahmenundAus-gabenausersterHandverfolgtwerdenkönnten.VieleDokumentekennenwirnurausknappenRegesten,waseineInterpretationerschwert,unddieeinzel-nenspärlichenAngabensindschwerinÜbereinstimmungzubringenundent-sprechendzuverknüpfen.DieHeranziehungvonbislangnichtgenutztenQuel-lenunddieAnalysedervorhandenen,größtenteils zwarspärlichenAngabenfinanziell-wirtschaftlicherNatur haben bestimmte Lücken gefüllt, und schonbekannteTatsachensindneuerlichbewertetundineinenanderenKontextge-brachtworden.EinesehrwertvolleEntdeckungstellteinvonValvasorverfas-stesundatiertesUrbardar,dasum1680entstandenist.DasUrbaralssolcheswarzwarnichtganzunbekannt,esbliebaberangesichtsderTatsache,dassesniemandmitValvasorinVerbindunggebrachthatte,ungenutzt.

Alsder31-jährigeJohannWeichardValvasorimSommer1672dienochnicht14-jährigeAnnaRosinaGraffenwegerheiratete,hatteersichschonnachseinemkünftigenBesitzumgesehen.FastausschließlichmitGraffenwegersGelderwarberimHerbstzusammenmitseinerjungenFrauvonFranzAlbrechtBa-ronKheyselldieSchlösserBogenšperkundČrnipotoksowiedieschonverfal-leneBurgLihtenberk,alledreiinderNähedesMarktfleckensLitijaanderSave(Littai)unddesSchlossesSlatna(Slattenegg),vondemseineFraustammte.DerBesitzwarimkrainischenGültbuchmit64Gültpfundund28Hubenangesagt,derKaufpreisbetrug20.000GuldeninkranischerWährung,200Golddukatenund100Reichstaler.

VomBeginnseinerRollealsGrundherrbiszumVerlustseinesletztenBe-sitzeserweistsichderKrainerPolyhistorals»ewigerSchuldner«.Dererworbe-ne,imGültbuchaufihnundseineFraueingetrageneBesitzstellteinWahrheitniegänzlichderenEigentumdar.NacheinemJahrschuldetendieEheleutenochimmerfastdieHälftedesKaufpreises,10.242Gulden,undnachfünfJahrennurumeine Spurweniger, knapp9.774Gulden.Über600Gulden in krainischerWährung,d.h.rund500indeutscherWährung,wurdenalljährlichnurfürdieZinsenausgegebenundetwa380GuldenfürSteuerundKontribution.ImHin-blickaufValvasorsgroßeBedürfnisseverringertesichderHauptteilderSchuldnicht,auchdieSteuer-undKontributionsausständebegannensichzusummie-ren.UmsichwenigstensderhohenZinsenaufdennochunbeglichenenTeildesKaufpreises zu entledigen, verpfändeten die Eheleute 1677 das Schloss ČrnipotokmitdemGrundbesitz,undzwarderWitwedesVerkäufers,desBaronsKheysell.Mehrnoch,sofortnachderHeiratbegannValvasor,aufdenNamenseinerFraubeieinemVerwandten,demBaronPosarel,Krediteaufzunehmen,undzwaraufRechnungeinesDonationsbriefesinHöhevon5.000Gulden,dener seiner SchwiegermutterGraffenweger abgelocktunddemgenanntenKre-ditgeberverpfändethatte,woraufhin erdasGeldnachdemTodder Schwie-germutterzumindestteilweisedemSchwagerzurückgebenmusste(1683).DieKrainerLandstände löschtenAnfangder1680er JahrezweimalseineSteuer-ausstände,dochwuchsendieseseitdemnochrascheran.Zuletzt,zuBeginndesJahres1689,ließValvasorrund1.000GuldenvonderSummeabziehen,dieihmdieLandständealsBezahlungfürseinHauptwerk,Die Ehre des Hertzogthums Crain(1689),versprochenhatten,undzwarinFormeinesAnkaufesvon500Ex-emplarenzumPreisvon3KreuzernproPapierbogen.ZurgleichenZeit,anderWendedesJahres1689,alshoheAusgabendurchdenDruckseinesHauptwer-kes inNürnbergentstanden,begannderAbverkaufseinesBesitzes.Zunächstverkaufteerumetwa6.850GuldeninLandeswährungdenBesitzČrnipotok,denerkurzdavorausderVerpfändunggelösthatte.FastdergesamteKaufpreis,6.414Gulden,gingaufdieErbendesBaronsKheysell fürdennochnichtbe-zahltenKaufpreisausdemJahr1672über,derwahrscheinlichauchdamitnichtvollendsbeglichenwar.ValvasornahmknappdavorbeimLaibacherKaufmann

43Letnik 37 (2014), št. 2

GeorgTollmeinereinDarleheninHöhevon6.000Guldenauf,undimselbenJahrverschuldeteersichnochbeiseinerzweitenFrau,AnnaMaximiliana(Baronin)Zetschker,insgesamtum1.847Gulden.WenneralleVerbindlichkeitengegen-überseinenGläubigernbegleichenwollte,waserbiszuseinemTodauchtat,sowarerneuerlichgezwungenzuverkaufen.Höchstwahrscheinlichmussteersich1691vonseinerwertvollenBibliothekundgraphischenSammlungundimFrühjahrdesselbenJahresvomGrundzehntinTemenicatrennen,wofüreretwa3.050Guldenerhielt.ImHerbst1692verkaufteerumeineunbekannteSummeBogenšperkzusammenmitLihtenberkundseinemHausinLjubljana(Laibach)undübersiedelteimFrühjahr1693ineinerworbenesHausinderKleinstadtKrško(Gurkfeld),woernochimselbenJahrstarb.NachzwanzigJahrenendetesomitseineRollealsGrundherr.NachBegleichungderSchuldenverbliebenihm7.000GuldeninSchuldscheinen,dieerfürdenKaufpreisvonBogenšperkundLihtenberkerhaltenhatte.AußerdenJahreszinsenvondenSchuldscheinen,al-lerWahrscheinlichkeitnach420Gulden,erhielterbiszuseinemTodnochdenGehalteinesHauptmanns»der gemainer Mann«imUnterkrainerViertelundeinWartgeldalsMitgliedderLandeskavallerie,zusammenrund283Gulden.

EinesehrwertvolleQuellezurBeurteilungValvasorsalsGrundherrnstellteinvonihmselbstverfasstesundundatiertesUrbarfürdenBesitzBogenšperkundLihtenberkdar,dasum1680(spätestens1683)entstand,mitzweiBeila-genaufselbständigenBlättern.WährendderersteTeildesUrbarsinhaltsmäs-sigdemStandardentspricht – erbeinhaltetdieVerpflichtungender eigenenUntertanen(49)undderVogtei-undForsthaberpflichtigen(38)–,istderzwei-teTeil sehrnarrativ,alsob ihnValvasor fürDie Ehre des Hertzogthums Crain verfassthätte.WirerfahrennämlicheineReiheinteressanterTatsachen,dieinderRegelnichtinUrbaregehören.SoschreibteretwaüberdenObstreichtumunddasLaichenderFischeindenderSavezufließendenBächensowiedarüber,dass»die bauern seind guet« und regelmäßig ihreAbgabenentrichten.Es istkeinZufall,dassdasUrbarimArchivbestanddesZisterzienserklostersKostan-jevica(Landstrass)erhaltenblieb.DerGerhabvonValvasorsKindernausersterEhevetrautenämlichihrenväterlichenNachlassdemdortigenAbtan,weilinKostanjevicaalsOrdensbruderValvasorsjüngsterSohnJohannWolfEngelbert(1684–1752)lebte.

BeiderFrage,obValvasorselbstseinenBesitzverwaltete,scheinteskeinDilemmazugeben.DieVerwaltungübernahmeinAmtmann,währenderdieadministrativenGeschäfteselbstbesorgte,wovonambestenseinUrbarzeugt,aberauchdieErwähnungzweierHandbücherüberdieZahlungenanseineDie-nerschaft.Ausbestimmten,leiderwenigeraussagekräftigenQuellenlässtsichschließen,dassernichtüberGebührprozessierte.AuchmitbaulichenDingenbeschäftigteersichnichtbesonders.WennaufseinenSchlössernzuValvasorsLebzeitenphysischeVeränderungeneintraten,warendiesehereineFolgederNeugierundInnovationsfreudealsdesEiferseinesBauherrn.EineerheblicheQuelleseinerEinnahmenalsGrundherrstelltederziemlichumfangreicheDo-minikalbesitzdar,dendieUntertanenmitdemauferlegtengrossenFrondienstbewirtschafteten.VieleStelleninDer Ehre des Hertzogthums Crainzeugenzwardavon,dassValvasorimAllgemeineneinrespektvollesVerhältniszumBauern-standpflegte,aberdarüber,wieeralsGrundherrgegenüberseinenUntertanenauftrat,wissenwirsehrwenig.Erselbstbezeichnetesiealsgut,undzumindestbeieinigenhatteereinsolchesVertrauengeweckt,dasssiebereitwaren,ihmauchüberIntimesausihremLebenzuerzählen,sowiederMann,deralleHoff-nungandasGebetgeknüpfthatteundaufwundersameWeisegesundwurde.

45Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

JosipKošir(1872–1948),prvasvetovnavojna, ruskoujetništvo,Sibirija, potdomov

Key-words:

JosipKošir (1872-1948),WorldWarI, POWinRussia,Siberia, journeyhome


UDK355.257.7(477)"1914/1920":929KoširJ.Prejeto:2.10.2014

»Čez dolgo spet »Gorenska stran« in ti moj dom, men dobro znan!«

Josip Košir in rusko ujetništvo (1914–1920)

UROŠKOŠIRuniv.dipl.arheolog

Hrušica63,SI-4276Hrušicae-pošta:[email protected]

Izvleček

Medštevilnimislovenskimivojaki,kisosemedprvosvetovnovojnoznašlivruskemvojnemujetništvu,jebiltudiJosipKošir(1872–1948),posestnikinmlinarizŠkofjeLoke.Biljevpoklicanžeobprvimobilizaciji,star42let,inskupajzljubljanskim27.domobranskimpehotnimpolkomposlannavzhod-nobojišče,kjerjebilvprvihbojihpriLembergu(Lvovu)tudizajet.PrispeveknapodlaginjegovezapuščineindrugihvirovorišeJosipovotežkoizkušnjoruskegaujetništvamedletoma1914in1920terdolgopotvdomovino.

Abstract»GORENJSKA,FORLONGTIMEIHAVENOTSEENTHEE

ANDYOUMYHOMESODEARTOME!«JOSIPKOŠIRASPRISONER-OF-WAR(POW)INRUSSIA(1914–1920)

JosipKošir(1872–1948),alandownerandmillerfromŠkofjaLoka,wasjustoneofthemanySloveniansoldiersthatendedupasPOWsinRussiaduringtheGreatWar.Aged42,hewascalledupforthefirstmobilizationandwas,asasoldierofthe27thHomeGuardInfantryRegiment,senttotheEasternFront,wherehewascapturedbytheRussiansduringthefirstbattlesatLem-berg(Lvov).BasedonJosip’slegacyandothersources,thearticledescribeshishardshipsinRussiancaptivitybetween1914and1920andhislongjour-neyhome.

46UrošKošir:»Čezdolgospet»Gorenskastran«intimojdom,mendobroznan!«,str.45–55Članki in razprave

Uvod

»Po deželi se je raznesla vest o mobilizaci-ji in morebitni vojski včeraj dopoldne bliskovito. Med ljudstvom je nastalo pravcato vojno razpolo-ženje. Županstva in okrajna glavarstva, ki so ura-dovala včeraj celi dan, so bila oblegana od ljudi, ki so prihajali iskat navodil in poročil. Vpoklicani možki so se jeli pripravljati na odhod […].«1 Tako je27.julija1914,ledanpredzačetkomvojne,po-ročal časopisSlovenec.2 Številni so sevnasled- njih dnehmorali posloviti od svojih najdražjih,zapustiti rodno zemljo in oditi v boj proti na-sprotniku, večinoma na rusko bojišče. Velikoslovenskih vojakov je že v prvem letu vojne zavednoostalonakrvavihgališkihpoljanah,ševečpajihjepadlovruskoujetništvo,kigamarsikdonipreživel.Potežkemindolgoletnemujetništvusobilavračanjadomovdolgapopotovanja,kisopovečiniutonilavpozabo,leredkezgodbepasose ohranile potomcem.Tudi JosipKošir, škofje-loški posestnik inmlinar, je doživel in preživelšestletno ruskoujetništvo, po katerem se je podolgotrajni poti le vrnil domov.Njegova zapuš-činanamponujavpogledvnjegovoujetniškoiz-kušnjo inpotdomov ternamodstiradrobce iznjegovegaživljenja.

Mlinarjev sin

VŠkofjiLokiseobSelškiSorioz.Selščici,kot jonekateri imenujejo,nahajaKoširjevahiša»Pod mostom.« Zaradi ugodne lege ob reki sotamževsrednjemvekuzgradilimlin,kiseprvičomenjaleta1309.3Loškogospostvogajepoznejeprepustiloklarisam,4leta1782,kojebilsamos-tanrazpuščen,pasoimetjeprevzeleuršulinke,kisoistoletoprišlevŠkofjoLoko.5PravtesomlinprodaleKoširjevim,6kivŠkofjiLokiživijoževečkot275let.7

Mlinarju Lorencu Koširju (1824–1897)inženiMariji(1835–1895),rojeniHafner,sejerodilovečotrok,asoletrijepreživeliotroštvo.Poleg Ivana in Franceta, ki je bil v času prve

1 Slovenec,27.7.1914,str.1.2 Pravtam.3 Blaznik:Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803),str.

58.4 Pravtam,str.341.5 Pravtam,str.393.6 Dobida:Slikar France Košir,str.192.7 Dobida:† Slikar France Košir, str.506;Pavlovec:Slikar

France Košir: Ob retrospektivni razstavi v Loškem muze-ju,str.112.

Poročna fotografija Josipa Koširja in Barice Tavčar (vir: Vladislav Košir)

47Letnik 37 (2014), št. 2

svetovnevojnežupniknaKoroškiBeli,8seje7.marca1872rodil Josip(Jože)Košir.Kakornje-govočesejetudionpoopravljeniosnovnišoliizučilzamlinarja.Leta1897jepoočetovismrtipodedoval celotno posest zmlinom, leta 1899pa se je poročil s svojo izvoljenko Barico Tav-čar(1876–1910)izSelc.Tamujevzakonuro-dilašestotrok,medkaterimistaodraslaleJože(1900–1990) in znani loški akademski slikarFrance (1906–1939). Po dolgotrajni bolezni jeBarica22.marca1910umrla,9 tri letaponjenismrtipasejeJosipdrugičporočil,tokratzIvan-ko Magušar (1884–1971), Baricino sovaščan-ko.KmalusejimajerodilprvisinIvan(Janko)(1914–2005), mirno družinsko življenje pa jeprekinilizbruhprvesvetovnevojne.

Leta ujetništva

Strelomv Sarajevu jemesec dni pozneje,28.julija1914,sledilaavstro-ogrskavojnanapo-vedSrbiji,kolesjevojnepajevsvojstrojpotegni-lodomalacelsvet.CesarFrancJožefI.je26.julija1914odredil delnomobilizacijo vseh zavojskosposobnihmoških,starihmed21in42let.10Tegačasa se je Josippozneje spominjal: »Bilo je leta 1914, prihajal je glas, da bode svetovna vojska, in resnica je bila, došla je mobilizacija 26/7 in vsi so bili pervi pot do 42 leta poklicani pod orožje, med temi sem bil tudi jaz. Poklican sem bil v Kobarid k Grenzschutz Kompanie, potem smo se pripeljali v Ljubljano, ostali 14 dni v Ljubljani, iz Ljubljane smo se odpeljali v Galicijo nad Rusa. Bilo je 26. av-gusta, ko je naš 3 Kor prvi v ogenj prišel, rezerve nismo nobene imeli, vse ta boljši pozicije so bile od Rusov zasedene. Rusov je bilo 4 Kore, a nas samo jeden Kor, tisti dan jih je strašno veliko padlo, naš 3 Kor je bil docela uničen, tudi Rusov je mnogo padlo, pa vendar moč je bila na Ruskej strani, mnogo so jih tisti dan zajeli, in tudi jaz sem bil med njimi ter nas potem tirali na Rusko.«11

Josipjebilmednesrečnikizadnjegaletni-ka,kisojihvpoklicalivzačetkuvojne,pridružilpaseje12.stotnijiljubljanskega27.domobrans-kega pehotnega polka (LIR27). Boj je izkusil vbitkipriLembergu,12tekombitkepajebilzajet

8 Slovenski narod,7.11.1914,str.3.9 Glas naroda – List slovenskih delavcev v Ameriki, 7. 4.

1910,str.3.10 Nećak, Repe: Prelom: 1914–1918. Svet in Slovenci v 1.

svetovni vojni,str.90–92.11 Zapis»Nekaj črtic iz mojega ujetništva«zdne30.3.1921

(avtorjevarhiv).12 DanesmestoLvovvUkrajini.

Razporeditev enot 27. domobranskega pehotnega polka pri kraju Korosne (Krosienko) dne 28. in 29. avgusta 1914 (vir: Vojni arhiv Dunaj)


28.avgusta1914prikrajuKorosne.13ZnanecRudolfZdolšek,14pravtakovoj-niujetnik,jebojvbližnjemkrajuopisaltakole:»Čudim se, kaj me je v bitki pri Krasnem15 26./VIII. (13./VIII.) ohranilo. Na desno in levo je bila zemlja razorana od granat, šrapneli so se vsipali liki dežju na nas; krogle so pa kar žvižgale okrog ušes. Bila je že tema, ko sta me zbudila iz nezavesti dva ruska vojaka in mi dala vode.«16Ujetnikesopozajetjuobičajnozbralinaenemmestu in jihposlalivfrontneštabenazaslišanja,kisobilavelikokrattudinasilna.Koloneujetnikovsonatopešposlalivzaledjedoželezniškihpostaj,kjersosevkrcalinatovornevlake.17

Ker družina z bojišča že od sredine avgusta, ko se je Josip peljal sko-ziBudimpešto,18nidobilanobenegapismaalinovico Josipu, jebrat Ivan19.septembra1914naRdečikrižposlaltelegramzapoizvedbookakršnihkoliin-formacijahobratoviusodi.Vnegotovostisobilivečkotmesecdni,nakarjeizNovegamestakdružiniprispeltelegram:»Zdolšek pisal stric je ujetnik skupaj z njim na Ruskem.«19RudolfovasestraEditajekmaluzatemJosipoviženiIvankiposlalatudipismo,vkateremjisvetuje,kamnajseobrnezanadaljnjeinforma-cije,terjisporoča,daseJosipnahajavkrajuAtkarsk20vSaratovskioblasti.KotjeporočalčasopisSlovenec,21 ježenaslednjidanzapismomEditeZdolšeknadomprispelaJosipovadopisnica,kijojeposlal9.oktobra1914.Ranjenci,kisosevrnilivŠkofjoLoko,najbiževčasupredvsemiprispeliminovicamigovorili,dajebiltežkoranjeninpokopanvGaliciji,22čemurnibilotako.VprihodnjihdnehjeveččasopisovobjavilotudinoticoonjegovemujetništvuvRusiji.23

ČepravjebilRudolfujetdvadnevapredJosipom,stabilanazačetkuza-gotovovskupnemujetništvu,karjerazvidnotudiizomenjenegatelegrama.PotdoAtkarska jeRudolfopisal takole:»Ravnali so ruski vojaki z nami vedno, da jim gre vsa čast. Čez Zločev24 in Brodi25 so nas spravili v Rovno,26 od tod pa v Ki-jev. Tukaj smo bili razdeljeni po narodnosti in razposlani po raznih krajih. Nekaj parti[je] je šlo v Pebevy27 od koder so nas Slovence spravili v Atkarsk (9./IX.–26.VIII) gubernija Saratow. Bivali smo v nekdanjih arestih, hudo natlačeni. Pustili so nas brez dela, gibajoč se prosto po dvorišču. Nakupovali smo si tudi svoje posebke pod nadzorstvom«.28

Josipasonekjevobdobjudomaja1915premestilivČistopolj29vKazan-skioblasti,odkoderjepisal23.maja1915:»Minulo bode kmalu leto odkar sem

13 KrajKorosnesenahajaokoli40kilometrovjugovzhodnoodLvova.14 Včasopisu Slovenec,7.10.1914,str.5,vnoticio iskanjuinformacijopogrešanemRudolfu

izvemo,dajebil»Infanterist 47. pešpolka Rudolf Zdolšek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, ki je bil v začetku vojne prideljen trenu kot »Fahrsoldat«,pogrešanžeod25.8.1914.Rudolf(rojen8.4.1881)ujetništvanipreživel,sajje8.3.1916umrlzaradipegavicevkrajuČistopolj(http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi860640).

15 KrajKrasnesenahajaokoli27kilometrovseverovzhodnoodkrajaKorosneterokoli43kilo-metrovvzhodnoodLvova.

16 PismoRudolfaZdolškazdne13.11.1914(avtorjevarhiv).17 Hribar:Rusko ujetništvo avstroogrskih vojakov v veliki vojni,str.20–21;prim.Davis:The life

of prisoners of war in Russia, 1914–1921,str.166–167;Wurzer:Die Erfahrung der Extreme, Kriegsgefangenein Rußland 1914–1918,str.102.

18 Slovenec,6.11.1914,str.3.19 Telegramzdne25.10.1914(avtorjevarhiv).20 MestoAtkarsksenahajavruskiSaratovskioblasti.21 Slovenec,6.11.1914,str.3.22 Pravtam.23 Glej:Slovenski narod,7.11.1914,str.3;Slovenec,9.11.1914,str.3;Domoljub,12.11.1914,str.

743;Gorenjec,13.11.1914,str.3;Amerikanski Slovenec,8.12.1914,str.3.24 MestoZolochivvdanašnjiUkrajini,vzhodnoodLvova.25 MestoBrodysenahajaseverovzhodnoodLvova.26 MestoRivnevUkrajini.27 Neznanikraj,kigastemimenomdanesnimogočenajti.28 PismoRudolfaZdolškazdne13.11.1914(avtorjevarhiv).29 DanesmestovavtonomnirepublikiTatarstan.

49Letnik 37 (2014), št. 2

šel od doma in ves ta čas nisem dobil nobenega pisma od doma, nevem kaj je temu vzrok, ali se vsako pismo izgubi ali kaj […].«30ŽenoIvankojeprosilzaodgovorprektelegramain40kron,sajmujeprimanjkovalodenarja.Polegtegajetudizeloshujšal,sajjebilbolancelmesec,obtempajeupal,»[…] da bi vsaj do zime minulo, če ne bode treba zopet celo zimo biti na Ruskom, kar ni ravni prijetno.«31 Josipsitakratverjetnoninitipredstavljal,dabomoralpreživetišekarpetru-skihtersibirskihzim.Februarja1916sejeznovaoglasilizdrugegakraja:»Na-hajam se zdaj v bolnici zaradi nog, peljali smo se 5 dni in noči v Sanitäts vagonih, bilo nas je kakih 60 mož, tu je veliko mesto, imenuje se Orel,32 kjer zdaj bolnica je bila pred kavarna, pred mobilizacijo. 300 kilometrov je še do Moskve […].«33

Josipsejedružinioglasilšeseptembra1917,34zatempasopismaprene-halaprihajati.SicerjepoštaujetnikovvRusijimedletoma1914in1917vpov-prečjupotovalaokolidvameseca,poruskirevolucijipaodštiridopetmesecev,karse jecelostopnjevalodosedmihaliosmihmesecev terdovečkotenegaleta.35Polegtegasovojakiimelitudiomejenoštevilopisemindopisnic,kisojihlahkoposlalivsakmesec.HaaškakonvencijainStockholmskiprotokolstatakodovoljevalaenopismointridopisnicenamesec,začastnikepadvepismiinštiridopisnice,karpasejepoznejezmanjšalo.36

Zaskrbljenisorodnikisozatozačelipoizvedovatiponjemtudiprekčaso-pisov,sajsoseizRusijezačelivračatiavstro-ogrskivojniujetniki.37Takoje14.maja1918časopisSlovenskinarodobjavil:»Kdor izmed iz Rusije v domovino se vračajočih vojnih vjetnikov ve kaj o Jožefu Košir, mlinarju iz Škofje Loke (domo-branskega pp. 27., vjet 28. avgusta 1914, zadnje poročilo septembra 1917.); se vljudno prosi naj isto sporoči na naslov Ivanka Košir, mlin, Škofja Loka.«38Med

30 Pismozdne23.5.1915(avtorjevarhiv).31 Pismozdne23.5.1915(avtorjevarhiv).32 MestoOrelaliOrjolleživOrjolskioblastivdanašnjiRusiji.33 Dopisnicazdne25.2.1916(avtorjevarhiv).34 Slovenski narod,14.5.1918,str.3;Slovenec,15.5.1918,str.3.35 Hribar:Rusko ujetništvo,str.40;prim.Wurzer:Die Kriegsgefangenen der Mittelmächte in Rus-

sland im Ersten Weltkrieg,str.184–185.36 Pravtam,str.39–40;prim.Wurzer:Die Kriegsgefangenen,str.183. 37 Slovenski narod,14.5.1918,str.3;glejtudiSlovenec,15.5.1918,str.3.38 Pravtam.

Zemljevid krajev, kjer se je na svoji poti nahajal Josip Košir med letoma 1914 in 1920.1 Škofja Loka, 2 Kobarid, 3 Ljubljana, 4 Budimpešta, 5 Korosne, 6 Zločev, 7 Brodi, 8 Rovno, 9 Kijev, 10 Atkarsk, 11 Čistopolj, 12 Orel, 13 Jekaterinburg, 14 Tomsk, 15 Uljanovsk, 16 Moskva, 17 Narva, 18 Szczecin, 19 Berlin, 20 Leipzig, 21 Regensburg, 22 Passau, 23 Dunaj, 24 Gradec, 25 Maribor.


temčasomjebilaprila1918JosippripravljennapotdomovprekošvedskegaindanskegaRdeče-gakriža,vtanamenpajedobiltudilegitimacijozaevakuacijo(Ausweiskarte für die Evacuation).Slednjajebila17.4.1918izdanavmestuJeka-terinburg.39Kot je samomenil: »[…] mislili smo da je že mir in da bodemo rešeni tega groznega ujetništva, in da se vrnemo domov, pa glej vraga, izbruhnila je revolucija, ko so vrgli ruskega cara Nikolaja in mi ko smo mislili, da se vrnemo domov tirali so nas še daljši od doma, tako da smo pri-šli nazadnje v dalno, dolgočasno in mrzlo Sibirijo […].«40 Skupaj zdrugimiujetniki jebilposlanvmesto Tomsk,41 kar 6.000 kilometrov od rodneŠkofjeLoke.Družina jemedtemprekočasopisaSlovenec27.decembra1918naprošalaneznane-gaposestnikaizKranjazainformacije,sajnajbi»[…] pripovedoval Urbančku iz Žabnice, da je pri odhodu iz Rusije videl Jožefa Koširja, mlinarja pod mestom iz Škofje Loke […].«42JosipsejenaposledleoglasilizTomska,odkoderjepisaljanuarja43 inpozneje28.junija1919.Omenja,daševednoniprejelnobenekarteoddoma,povprašalpajetudi po zdravju svoje družine in po delovanjumlina.44PopričevanjuJosipovegasinanajbite-komujetništvadelaltudivkamnolomih,kjersodrobilikamenje,skaterimsopoznejepopravljalinasutjapri železniškihprogah.45V letu1917 jebilonpr.večkot1,1milijonaujetnikovuporablje-nihkotdelovnasila,16%pajihjedelalopriže-leznicahinizgradnjikanalov.46

Zaradi zdravstvenih težavmu je zdravni-škakomisija avgusta1919 izdalapotrdiloo in-validnostiprvestopnje,pokaterinajbibilvsee-nosposobenzadeloinvcelotizmoženprenestiprevoz v običajnih transportnih pogojih.47 Kotkaže,semujestanjeposlabšalo,sajsomupozne-jepriznalikar40% izgubodelovnezmožnosti,nastanilipasogatudivdominvalidov.48Tomski

39 MestovruskiSverdlovskioblasti.40 Zapis»Nekaj črtic iz mojega ujetništva«zdne30.3.1921

(avtorjevarhiv).41 SibirskomestovTomskioblasti.42 Slovenec,27.12.1918,str.4;objavljenotudivDomoljub,

2.1.1919,str.3.43 Dopisnicaniohranjena inni znano, ali jeprispelado-

mov.44 Dopisnicazdne28.6.1919,kipajenadomprispela2.

10.1919(avtorjevarhiv).45 PričevanjaJosipovegasina,gospodaVladislavaKoširja,

zdne8.7.2014.46 Hribar:Rusko ujetništvo,str.30;prim.Wurzer:Die Erfah

rung,str.112.47 Potrdilozdne26.8.1919(avtorjevarhiv).48 Spričevalozdravniškekomisije(avtorjevarhiv).

Legitimacija za evakuacijo v domovino preko švedskega in danskega Rdečega križa (vir: avtorjev arhiv)

Dopisnica, ki jo je Josip poslal 28. junija 1919 iz Tomska v Sibiriji (vir: avtorjev arhiv)

51Letnik 37 (2014), št. 2

Gubevak49mujejulija1920izdaltudipotrdilo,skaterimsomudovolilipotvdomovinossanitet-nim vlakom št. 335.50 Pri tem lahko sklepamo,damujebilas40%izgubodelovnesposobnostipriznana tretja stopnja invalidnosti, s katero jebilupravičendotransportavposebnemsanitet-nemvagonu.51

Svojozadnjodopisnico je JosipvTomskunapisal27.6.1920 in jeprekoBerlinaprispeladomovžeponjegovivrnitvi.Svojosibirskoizkuš-njoinpotdomovjeleta1921nakratkotudiopi-sal:»[…] bil sem tam 2 leti, draginja je postajala čedalje večja, tako tudi lakota ni ostala od zadi, in mnogo številne bolezni so nas mučile, tako da jih je na sto tisoče pomerlo. Bili smo čisto zapuščeni od vsega sveta, kar nas je bilo invalidov52 dali so nas iz mesta ven, da smo živeli v gojzdu v Vilah,53 tam je bilo tudi dosti komarjev, ki so nas prav pridno pikali, zraven tega smo stradali kot ponavadi. Ven-dar je napočilo rešilno leto 1920 za nekatere, in tudi za mene, da sem se vendar enkrat srečno rešil iz te dolge 6 letne sužnjosti. Dne 16 Julija leta 1920 smo se ukrcali v vagone na kolodvoru v Tomskem v Sibiriji, potem smo se vozili 17 dni čez Simbirsk54 v Moskvo, tam je bila največja draginja in lakota, funt črnega kruha je stalo od 500 do 600 rubljev, funt špeha 4000 rubljev, jedno jabolko 100 rublj., funt suharov55 700 rublj. itd. Ostali smo 4 tedne v Moskvi, potem pa naprej, čez tri dni smo dospeli do pristaniškega mesta »Narva« v Essland,56 tam smo bili v trdnjavi 7 dni in čakali parnika, potem smo se peljali s parnikom čez Baltiško morje tri dni, in do-šli v pristaniško mesto Štettin57 v Nemčijo […].«58VNarvisejeJosipskupajzdrugimiujetnikivkrcalnanemškiparnikMarta Wöhrmann,kijepreva-žalnemškevojneujetnike.ParnikjebildelWör-mannLinie,največjeprivatneflotenasvetu,ka-terelastnikjebilAdolfWörmann(1847–1911).59 Josipjesvojopotnadaljeval»[…] dalje na Berlin, Leibzig (Saksen)60 in potem skozi Bavarsko na Re-

49 Gubevak–gubernijskaupravazaevakuacijo.50 PotrdilotomskegaGubevakazjulija1920(avtorjevar-

hiv).51 Potrdilozdne26.8.1919(avtorjevarhiv).52 Žeprejomenjenetežaveznogosomupustileposledice

zavseživljenje.53 Nadopisnicizdne27.6.1920omenja»Basandajko Villo

No 15«(avtorjevarhiv).54 DanesmestoUljanovskvRusiji.55 Verjetnosuhariki–popečenekockesuhegakruha.56 Estonija.57 Nem.Stettin,danesSzczecinnaPoljskem.58 Zapis»Nekaj črtic iz mojega ujetništva«zdne30.3.1921

(avtorjevarhiv).59 http://en.wikipedia.org/wiki/Adolph_Woermann.60 Saška.

Vozovnica za parnik Marta Wöhrmann. Na desni je žig vzhodne skupine (Gruppe Ost) za vračanje nemških vojnih ujetnikov (vir: avtorjev arhiv)


gensburg in Passau in naprej Dunaj, Gradec, Mari-bor. V Mariboru smo ostali 7 dni, kjer je nas Jugo-slavija sprejela. Pisal sem iz Maribora en par kart domov, ki so jih vendar srečno prejeli.«61Omenje-nidopisnicijeJosipnapisalinposlal23.septem-bra1920,večkotšest letpotem,kojezapustilslovenskodeželo.Njegoveprvezapisanebesedesobile:»Čez dolgo spet, »Gorenska stran« in ti moj dom, men, dobro znan! Draga Ivanka! Na poti pro-ti domovini iz dalne Sibirije, že na potovanju od 16 Julija. Prihodnji teden se vidimo […].«62Tridnipoz- nejemujezdravnikmariborskegasprejemnegataborišča izdalpotrdilo,skaterimjepotrdil,daniimelnobenenalezljivebolezniindaninobe-negazadržkazanjegovopotdomov,63kamorsejevrnilšeistidan.64Družina,sorodnikiterznanciinsomeščanisogatoplosprejeliinseveselilinje-govevrnitve.Kmalupoprihodumuježupnikg.Klinarvpismuzapisal:»[…] Dovolite pa, gospod Košir, da Vam k Vaši srečni vrnitvi prav iz srca čestitam. Šest dolgih let v tujini, brez glasu iz domo-vine, brez vesti od svojih dragih, srčno ljubljenih šest let tujine, ki je združena z ujetniško bedo bila Vam le v bolest, trpljenje! […] Gledal sem slavoloke ob Vašem prihodu, pa sem srečen mislil: blagoslovljena naj bo hiša, katere gospodinja bi bila vsak trenutek v svoji močni zvestobi lahko tako prisrč-no in odkritosrčno sprejela svojega moža![…].«65

Po prihodu domov

Nekolikomanjkoteno letopo Josipovemprihoduse je rodilahčiLjudmila (1921–2013),sledili pa so tudi sin Vinko (Vincenc) (1923–1944),hčiMarija(1926–1996)inkotzadnjisinVladislav (1928), ki še vedno živi v Škofji Loki.PonjegovempričevanjuočeJosipniželelvelikogovoriti o svojih vojnih in ujetniških izkušnjah,če pa je že spregovoril, mumnogi niso verjeli.Dolgoletnoruskoujetništvogajedemoraliziralo,sajnibilvečtakoživaheninveselkotpredvoj-no.ZaradiušinajbisemuvRusijinaredileranenanogah,kisenikolinisopopolnimazacelile,vujetništvupanajbimunogoželeliceloamputi-rati.Shudimibolečinamisejespopadaldokonca

61 Zapis»Nekaj črtic iz mojega ujetništva«zdne30.3.1921(avtorjevarhiv).

62 Dopisnicašt.1zdne23.9.1920(avtorjevarhiv).63 PotrdilosprejemnegataboriščavMariboruzdne26.9.

1920(avtorjevarhiv).64 PričevanjaJosipovegasina,gospodaVladislavaKoširja,

zdne14.7.2014.65 Pismožupnikag.Klinarjazdne10.10.1920(avtorjev

arhiv).

Prva dopisnica, ki jo je Josip poslal s slovenskega ozemlja 23. septembra 1920 (vir: avtorjev arhiv)

Spominska podobica na Josipovo vrnitev domov (foto: Sašo Kovačič)

53Letnik 37 (2014), št. 2

svojegaživljenja.Poprihodudomovmujebilovveseljepredvsemto,danibilnikolivečlačenkotvtistihdolgihintežkihšestihletih.66

V času pred drugo svetovno vojno ga jezopetdoletelanesreča,sajmujeleta1939umrlsinFrance(1906–1939),medvojnopa tudisinVinko(1923–1944).Samodrugosvetovnovojnojepreživelbrezdrugihvečjihpretresov,vpovoj-nemčasupa se jebal nacionalizacijemlina, dokaterepajeprišloleta1948,kojeumrl.

Sorodniki in prijatelji somu priredili ve-likpogrebskočijoinkonjskovprego,nanjegoviposlednji poti pa so ga pospremili tudi številniloški prebivalci.67 Na pogrebu v Škofji Loki (8.aprila1948) je imelgovor tamkajšnji župnikg.MelhiorGolob,kijeoznačilJosipakot»[…] vzor-nega družinskega očeta, po celi Gorenjski pozna-nega in od vseh spoštovanega moža, ki je bil mož dela, mož trpljenja in mož vere.«68ŽekototrokjeJosip delal v očetovemmlinu, kjer je odrasel vdelavnegačlovekainpodedovaldružinskoobrt.Polegomenjenegajebilodbornikmestneobčine,člannačelstva innadzorstvaLjudskehranilniceinposojilnicevŠkofjiLoki,svetovalpaješeraz-ličnim gospodarskim in strokovnim društvom.Njegovo življenje je zaznamovalo tudi trpljenješestletnegaruskegaujetništva,polegkateregajetudidomadoživelštevilnetragedije,sajjemoralpokopatisvojoprvoženoterkarpetmajhnihterdva odrasla otroka. Kot opisuje g. Golob, je biltudizeloverenčlovek,kijevednopomagalcerk-viinsamostanom.Njegovogeslonabibilo:»De-laj in v Boga zaupaj!«Teganačelasejedržalskozicelotnoživljenje,karseodražatudivnjegoviza-puščiniinpričevanjutistih,kisogapoznali.

Stemkratkimprispevkomželimizpolniti93letstaroželjoJosipaKoširja,mojegaprapra-deda,kije30.marca1921zapisal,naj»Te moje skromne vrstice […] ostanejo v trajen spomin, vsih mojih naslednikov.«69

Zahvala

Največja zahvala gre gospodu VladislavuKoširju, kimi je pokazal in podaril očetovo za-

66 PričevanjaJosipovegasina,gospodaVladislavaKoširja,zdne14.7.2014.

67 PričevanjaJosipovegasina,gospodaVladislavaKoširja,zdne14.7.2014,infondfotografijspogreba(avtorjevarhiv).

68 Govorg.MelhiorjaGolobanagrobuJosipaKoširjavŠko-fjiLokidne8.4.1948(avtorjevarhiv).

69 Zapis»Nekaj črtic iz mojega ujetništva«zdne30.3.1921(avtorjevarhiv).

Predmeti, ki jih je Josip prinesel s seboj iz ujetništva (foto: Sašo Kovačič)

Josip Košir pred svojo pisarno novembra 1940 (vir: avtorjev arhiv)


puščinoizruskegaujetništva,brezkateretobesedilonebinastalo.ZahvaljujemsetudiJožetuKejžarjuzaprevodruskihdokumentovinSašuKovačičuzafoto-grafiranjepredmetovizzapuščine.

VIRI

Avtorjev arhiv • ZapuščinaJosipaKoširjaizruskegaujetništvainpovojnegaobdobja.

Časopisi in tiskani viri • Amerikanski Slovenec,8.12.1914. • Domoljub,12.11.1914,2.1.1919. • Glas naroda –List slovenskih delavcev v Ameriki,7.4.1910. • Gorenjec,13.11.1914. • Slovenec,27.7.1914,7.10.1914,6.11.1914,7.11.1914,9.11.1914,15.5.1918. • Slovenski narod,7.11.1914,14.5.1918.

Spletni viri • http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi860640(25.07.2014). • http://en.wikipedia.org/wiki/Adolph_Woermann(24.07.1914).

Pričevanja • Pričevanje Josipovegasina,gospodaVladislavaKoširja,zdne8.7.2014,14.7.

2014.

LITERATURA

Blaznik,Pavle:Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803).ŠkofjaLoka:MuzejskodruštvoŠkofjaLoka,1973.

Davis,GeraldH.:ThelifeofprisonersofwarinRussia,1914–1921.V:Essays on World War I: Origins and Prisoners of War(ur.SamuelR.Williamson,Jr.,PeterPastor).Brooklyn/NewYork:SocialScienceMonographs–BrooklynCollegePress,DistributedbyColumbiaUniversityPress1983,str.163–196.

Dobida, Karel: Slikar France Košir. V:Mladika – družinski list s podobami 15(1934),št.5,str.192–193.

Dobida,Karel:†SlikarFranceKošir.V:Ljubljanski zvon59(1939),št.8,str.506–508.

Hribar, Sergeja:Rusko ujetništvo avstroogrskih vojakov v veliki vojni. Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzazgodovino–diplomskodelo,2007.

Nećak,Dušan,BožoRepe:Prelom: 1914–1918. Svet in Slovenci v 1. svetovni vojni.Ljubljana:ZaložbaSophia,2005(ZbirkaSpekter7/2005).

Pavlovec,Andrej:SlikarFranceKošir–obretrospektivnirazstavivLoškemmu-zeju.V:Loški razgledi7(1960),str.111–118.

Wurzer, Georg: Die Kriegsgefangenen der Mittelmächte in Russland im Ersten Weltkrieg.Göttingen:V&Runipress,2005.

Wurzer,Georg:DieErfahrungderExtreme,KriegsgefangeneinRußland1914–1918.V:Kriegsgefangene im Europa des Ersten Weltkriegs(ur. JochenOltmer).Pader-born:VerlagFerdinandSchöninghGmbH,2006,str.97–125.

VIRIINLITERATURA

55Letnik 37 (2014), št. 2

»NACHLANGERZEITWIEDEROBERKRAIN,DUMEINZUHAUSE, MEINTRAUTESHEIM!«JOSIPKOŠIRUNDDIERUSSISCHEGEFANGENSCHAFT(1914–1920)

ZweiTagevorBeginndesErstenWeltkriegesordneteKaiserFranzJosephI. die Teilmobilmachung aller wehrtauglichen Männer an. Unter den slowe-nischenSoldaten,diesichandieOstfrontaufmachenmussten,befandsichauchder42-jährigeGrundbesitzerundMüllerJosipKoširausŠkofjaLoka(Bischof-lack).AlsAngehörigerdes27.Landwehr-InfanterieregimentsLaibach(LIR27)nahmeranderSchlachtbeiLembergteil,aberschonam28.August1914gerieterbeiKorosneinderUkraineinGefangenschaft.DieVerwundeten,dievonderFront indieHeimatzurückkehrten,überbrachten InformationenüberseinenTod,docham25.Oktober1914kamschließlichdieNachrichtvonseinerGe-fangenschaft.ÜberKiewwurde ernachAtkarsk geschickt undbisMai 1915nachTschistopolinderOblastKasanverlegt.WegengesundheitlicherProblememiteinemBeinwurdeerzurücknachWestenverlegt,indieStadtOrel,vonwoersichimFebruar1916meldete.DaseineFamilieseitSeptember1917keineNachrichtmehrerhaltenhatte,begannman imMaides folgendenJahresmitNachforschungen inderPresse,begannendochzahlreicheösterreichisch-un-garische Kriegsgefangene aus Russland zurückzukehren.Währenddessen er-hieltJosipKoširinJekaterinburgeineLegitimationzurEvakuierungüberdasschwedischeunddasdänischeRoteKreuz,seineHeimreisewurdejedochvonderRevolutiondurchkreuzt, aufgrundderermandieKriegsgefangenennochweiterinsLandesinnereRusslandsschickte,indiesibirischeStadtTomsk,6000KilometervonseinemHeimatortŠkofjaLokaentfernt. InderGefangenschaftverschlechtertesichseinGesundheitszustand,dieÄrztekommissionerkannteihmeinen40%igenVerlustderArbeitsfähigkeitzu,schließlicherhielterauchdieErlaubniszurEvakuierungmiteinemSanitätssonderzug,mitdemeram16.Juli1920dieHeimreiseantrat.ÜberUljanowskreisteer17TagenachMoskau,woervierWochenblieb.DanngingesweiterzurHafenstadtNarvainEstland,vonwoermitdemDampfer»MartaWöhrmann«nachStettinfuhr.DieHeim-reiseführteihnüberBerlin,Regensburg,Passau,WienundGraznachMaribor(Marburg),woerimSeptember1920ankam,mehralssechsJahrenachdemVerlassenSloweniens.VonMariborschickteerseinerFrauIvankaam23.Sep-temberzweiPostkartenmitdemsymbolischenGruß:»Nach langerZeitwie-derOberkrain, dumeinZuhause,mein trautesHeim!«DreiTage später kamerglücklichnachHausean,woervonseinerFamilieundseinenVerwandten,BekanntenundMitbürgern,diesichüberseineRückkehrfreuten,herzlichemp-fangenwurde.

Die lange russische Gefangenschaft hatte ihn demoralisiert, auch dieSchmerzenunddienichtverheiltenWundenamBein,dieeineFolgederGefan-genschaftwaren,machtenihmbiszuseinemLebensendezuschaffen.InallenJahrenderGefangenschafthatteerkeinenBriefvonzuHauseerhalten,daerfürdiePostunerreichbarwar.DiesstellteeinesehrschwereErfahrungfürihndar,außerdemsechsJahredauerndenLeidmussteerbeiLebzeitenauchseineersteFrauundfünfkleineundzweierwachseneKinderzuGrabetragen.

ZUSAMMENFASSUNG

57Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

BogumilVošnjak, prvasvetovnavojna,Jugoslovanskiodbor, Londonskipakt, Krfskadeklaracija,pariškamirovnakonferenca

Key-words:

BogumilVošnjak,WorldWarI,YugoslavCommittee,TreatyofLondon,CorfuDeclaration,ParisPeaceConference


UDK929VošnjakB.”1914/1924”Prejeto:1.10.2014

Vloga Bogumila Vošnjaka v prvi svetovni vojni in neposredno po njej

ALEKSANDRAGAČIĆdr.zgodovine

AleksandraGačićs.p.,Rožnik17,SI-3270Laškoe-pošta:[email protected]

Izvleček

Avtorica v prispevku obravnava delovanje Bogumila Vošnjaka med prvosvetovnovojno, ko jekotneutrudenčlandeloval v Jugoslovanskemodbo-ru.Sprispevkomskušaosvetlitiključnetrenutkenjegovegadelovanja,sajjebilkotedennajboljprepoznavnihSlovencevzačetka20.stoletjadolgočasazamolčanvslovenskemzgodovinopisju.Ne leda jesvetopozarjalnamalinarodSlovencev,temvečjeusodoslednjihzapečatiltudikotedinislovenskipodpisnikKrfskedeklaracije julija1917.Njegovaprizadevnostga jevodi-lavZDA,kjerjerojakeskušalpridobitizajugoslovanskoidejo,povojnipajebilkronanzmestomgeneralnegasekretarjadelegacijeKraljevineSHSnamirovnikonferencivParizuinmestomizrednegaposlanikavPragi.ZatemdodeljenefunkcijenisovečimeletakovelikegapomenainVošnjakjepodo-končnemodhoduvZDApodrugisvetovnivojninekakoutonilvpozabo.

AbstractTHEROLEOFBOGUMILVOŠNJAKDURINGTHEGREATWARANDINTHE

YEARSIMMEDIATELYAFTERIT

ThispaperdiscussestheworkofBogumilVošnjakduringWorldWarIandhisveryactiveroleasamemberoftheYugoslavCommittee.AlthoughoneofthemostestablishedSloveniansatthestartofthe20thcentury,littlewasknownabouthiminSlovenianhistoriographyforanumberofyears,whichiswhytheauthorhereaimstoshedlightonsomeofthekeyeventsofhiswork.Notonlydidhedrawattentionoftheworldtooursmallnation,buthealsosealeditsfaithbybeingtheonlySloveniansignatorytotheCorfuDeclarati-oninJuly1917.HisdiligenceledhimtotheUnitedStatesofAmericawherehepropagatedtheYugoslav ideaamonghiscompatriots.Afterthewar,hewasappointedsecretary-generalofthedelegationoftheKingdomofSerbs,CroatsandSlovenesattheParisPeaceConferenceandalsoservedasambas-sadorextraordinaryinPrague.Hissubsequentdutieswerenotofsuchgreatimportance,andafterhispermanentmovetotheUnitedStatesafterWorldWarII,hesomewhatfellintooblivion.

58AleksandraGačić:VlogaBogumilaVošnjakavprvisvetovnivojniinneposrednoponjej,str.57–72Članki in razprave

Kratek pregled Vošnjakovega življenja in dela

Bogumil Vošnjak (rojen 9. septembra 1882) izhaja iz ugledne rodbineVošnjakov,znanainuveljavljenastabilapredvsemnjegovočeMihael(ustano-vitelj zadrugnaSlovenskem inpolitik) in stric JosipVošnjak (znanizdravnikinpolitik).Sadnjunevzgoje invzorov jebilBogumil,kiga jepredvsemprvasvetovnavojnazavihtelavsvetpolitičnihindiplomatskihdogajanj.Zasloven-skozgodovinopisjejepomembenzaradivečdejavnikovvčasuburnihdogodkovdomainposvetuvzačetkuprejšnjegastoletja.PoudarjenajepredvsemnjegovavidnavlogavJugoslovanskemodboru(vnadaljevanjuJO),znotrajkateregajekotaktivničlanopozarjalsvetnaSlovenceinostalejužneSlovane,kinajbisečimprejosvobodilihabsburškegajarmatersezdružilipodenotnointujenad-oblastiosvobojenodržavo.VošnjakjeobsamemzačetkuprvesvetovnevojnekazalzanimanjezapolitičnodogajanjeinsamnavezalstikezJO.Junija1915sejezdrugimičlaniodborapreselilvLondon.NjegovaprizadevanjasogavodilanaKrf,kjerjekotediniSloveneczapečatilprihodnostjužnoslovanskihnarodovspodpisomKrfske deklaracije.TemujesledilanjegovapotvZDA,kijeimeladvacilja–pridobitislovenskeizseljencezapodporonačelomKrfske deklaracijeinprepričatiameriškojavnost,daje južnoslovanskovprašanjemožnorešiti lezrazpustomhabsburškemonarhije.1

EnavidnejšihVošnjakovihvlog jebilaudeležbanamirovnikonferenci vParizuvletih1919in1920,kjerjeJugoslovanezastopalkotgeneralnisekre-tardelegacijeKraljevineSHS–njegovanaloga jebilavzdrževatizvezezbri-tansko,ameriškoinslovanskimidelegacijami,sajjebilstrokovnjakzadržav- noinmednarodnopravoterjedobroobvladalangleški,francoski,ruski,nem-ški,italijanski,češkiinsrbohrvaškijezik.Avgusta1919jebilimenovanzaene-gaizmedprvihštirihprofesorjevPravnefakulteteUniverzevLjubljani,aker jebilpoklicanvustavnokomisijoinnatokotčlanSamostojnekmetijskestran-ke izvoljen za poslanca v Ustavotvorno skupščino, se je svojemu mestu na fakultetiodpovedal.ZavzemalsejezaintegralnozdruženjevsehSrbov,Hrva- tovinSlovencevvenotnodržavoinželelpreimenovanjedržavevJugoslavijo,jezikpanajbibiljugoslovanski,sčimerjeizzvalnemalonegodovanjapriSlo-vencih.2

Julija1921 jezamenjal IvanaHribarjanamestu izrednegaposlanika inpooblaščenegaministravPragi,a jediplomatskakarieratrajalakratko,saj jebilženovembra1922odpoklican.Vletu1923invzačetkuleta1924jekotpo-oblaščeniminister»narazpoloženju«delalprizunanjemministrstvupriraznihmeddržavnihpogodbahzAvstrijo,Italijo,Madžarsko,AlbanijoinVelikoBrita-nijo.Do leta1928 jebil načelnikoddelka za trgovinskepogodbe.Maja1931jebilimenovanzadelegataKraljevineJugoslavijepriUpravnemodboruFondaBvBaslu,kijereševalvprašanjemadžarskihreparacij.Novembra1931jebilizvoljenzaposlancavNarodnoskupščino.Leta1936jevBeograduustanovil»Maticorada«,kijetesnosodelovalazMasarykovoakademijodela.ObnemškiokupacijiBeogradasejepridružilgibanjuDražeMihailovića.3

Povojni jeodavgusta1945dodecembra1947živelvRimu.Spomladi1946jebilizvoljenzapodpredsednikaizvršnegaodboraSlovenskedemokrat-skestrankeinkotnjenzastopnikpostalpodpredsednikNarodnegaodborazaSlovenijo,karjeostaldosvojesmrti.PoprihoduvWashingtondecembra1947jenavezalstikeznekdanjimičlaniameriškegakongresa,kijihjepoznalšeodleta1918inprekonjihskušalvplivatinaodnosvodilnihameriškihpolitikovdokomunističneoblastivJugoslaviji.DelaljepriOdboruzaneameriškedejavno-

1 Gačić:Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat.2 Pravtam.3 Pravtam.

59Letnik 37 (2014), št. 2

stipriposlanskizbornici,enoletojepredavalnakalifornijskiuniverziinbilsvetovalecKongresneknjižnicevWashingtonu.

V zadnjih letih življenja je bil svetovalecbegunskega odseka v zunanjepolitičnem od-borusenata.VesčassvojegabivanjavZDAsi jeprizadeval združiti različne politične smeri vemigraciji,dabiustvarileenotnojugoslovanskopolitično predstavništvo. 16. junija 1959 je podolgotrajniintežkiboleznivWashingtonuumrlzaradioslabelostisrca.4

Vošnjakovo delovanje med prvo svetovno vojno

VVošnjakovih dijaških letih sta se z oče- tom preselila v Gorico, kjer se je tudi šolal. V začetku 20. stoletja se je na Slovenskem začelkazati liberalniodpor,ki ga jepredstavljalana-rodno-radikalnamladina, predvsemmladi aka-demiki z Dunaja, iz Gradca in Prage, ki je naSlovenskemnastopilaže jeseni1904zglasilomOmladina. Liberalnim radikalcemGregorjuŽer-javu,AdolfuRibnikarju,AlbertuKramerju,Vladi-mirjuKnafliču,AlbinuOgrisuinVošnjakuteršenekaterimdrugimjebilaskupnanjihova»trajna življenjska jugoslovanska narodno unitaristična usmeritev«.5

KasnejejeVošnjakobjavljaltudivdvome-sečnikuzaznanostinkulturo,imenovanemVeda,katereustanoviteljinurednikjebiltudisam,fi-nančnojojepodpiralnjegovoče.6 Vedajeizhajalavletih1911–1915kotrevijaliberalnousmerje-nih izobražencev. Posvečala se je družboslovniinhumanističnitematiki,gospodarstvuinnara- voslovju.Poudarjalajezlastikulturnozdruževan-je južnih Slovanov in tako pred prvo svetovnovojno v slovenski javnosti ustvarjala pluralenodnosdojugoslovanskihindrugihdružbenopo-litičnihvprašanj.7VošnjakjeoVedinasvojastaraleta pisal, da je imela to velikonalogo, da razi-ščeozadje,kije»pripravljalo novo jugoslovansko stvarnost«.8

Balkanski vojni v letih 1912 in 1913 stapustilivtistudiprimladihintelektualcihnaGo-riškem. Tako so se pri Vošnjaku odvijali tajninočni sestanki simpatizerjev srbskega Piemon-ta.Mladi,bodočiveljaki, sovGorici razvnemali

4 Gačić:Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat.5 Prunk:Slovenski narodni vzpon,str.130.6 Vošnjak:Dnevnik iz prve svetovne vojne,str.7;Slovenski

biografski leksikon.7 Enciklopedija Slovenije, Zvezek 14 U–We,str.163.8 Vošnjak:Ustavni pogledi Krfske deklaracije,str.146.

Bogumil Vošnjak(ARS, AS 1039, škatla 1)


razpoloženjeinoblikovalizavestzajugoslovanskodržavnoidejo.NasestankihnaVošnjakovemdomusorazpravljalioposledicah,kibi jih imelazmagabal-kanskihnarodovzaAvstro-Ogrsko innjenobstanek.Znotrajnjihovegakrogasejeporodilazamiselopotrebi,dasemednarodomzanetirevolucionarnoraz-položenjezaodcepitevodavstro-ogrskemonarhije inzazdružitevzostalimijužnoslovanskiminarodi.9

Leta1911,kojeprvičpisalzaVedo,jeVošnjakševednomenil,dabibilonespametno,čebiavstro-ogrskamonarhijarazpadla:»/…/ Kulturnogeografsko proučevanje je pa še mnogo večjega pomena. Ono dokazuje, da je nastala obdo-navska država naravnim potom in da bi bilo otročje hotenje jo razbiti.«10Ažetriletapoznejejeverjel,daboAvstro-Ogrskavendarlerazpadla,čebovojnatrajaladljekotdokoncaleta,zatoježetakratželeloditivtujino,kjerbidelalzazdru-žitevjužnihSlovanovmonarhijesSrbijoinČrnogoro.PriprestopuavstrijskemejemujepomagalpredvsemIvanMarijaČok.ŽekojeprispelvLjubljanoinnatovTrst,jeodpolitičnihprijateljevdobilzanesljiveinformacijeoobstojuindelovanju južnoslovanskepolitičneemigracije,ki sta jov ItalijivodilaHrvataAnteTrumbić inFranoSupilo.11 Zočetovimprivoljenjem innjegovodenarnopomočjojezapustilmonarhijoinseumaknilvtujino.12Klažjiodločitvizapobegje tudiVošnjakovegaočetaspodbudila šeleavstrijskavojnanapoved Italiji inodprtjesoškefronte,sčimerjepostalaogroženatudiGorica.Kerježespomladiizvedel,dagazaradiobtožbeveleizdajstvavladaželi izročitipreiskovalnemuzaporu,jetudisamleta1915odšelvemigracijo.13

VŠviciBogumilVošnjaknizdržaldolgo,sajgajenemirgnalnaprejvde-lovanje:»Nisem več mogel zdržati v planinski samoti, temveč se odločim, da potu-jem v Rim in stopim v stik s Trumbićem. 21. aprila sem prispel v večno mesto.«ObnjunemsrečanjuvRimu jeVošnjaknemudomapostavilTrumbićuvprašanje:»/…/ali se bo Antanta vezala v tolikšni meri, da bomo po italijanski intervenciji izgubili svoje dežele? To je bilo centralno, najpomembnejše vprašanje: 48 ur kasneje je bil Londonski pakt podpisan /…/. Trumbićev odgovor je bil: ni verjetno. Po mnenju Trumbića je prišla katastrofa prehitro. Potrebnih bi bilo dvajset let, da se utrdi ideja narodne enotnosti. Italija sedaj zadovoljuje Jugoslovane, ampak hoče sama biti jadranska sila. Zahteve Italije presegajo vse meje.«14

IzRimasejeVošnjakskupajsčlanibodočegaJOnapotilprotiParizu.PredpotjojihjeJosipMandićobvestil,dajevTrstuprišlodoodločitve,daimajočlaniJOpopolnosoglasjezapredstavljanjenarodavtujini.15PonjegovemprihoduvParizse jedokončnoustanovil JO, insicerzAntejemTrumbićem,NikoloSto-janovićem,HinkomHinkovićem,FrankomPotočnjakominBogumilomVošnja-kom.TakosobileobTrumbićuskorajvsepolitičnesmeriizSlovenijeinHrva-ške,razenŠusteršičeveljudskestrankeinFrankoveStrankeprava.16Vzačetkumaja1915sejetorejvParizuvhoteluMadisonvršilsestaneknekajslovanskihmož.Napodlagiprograma,kijenastalaprila,sosezdružilivJOin»pričeli na lastno pest, sami in brez zveze z domovino, polagati kamen za kamenom k državni stavbi …«.17

9 Omahen:Mihael Vošnjak (1837–1920),str.34;Boršnik:Pogovori s pesnikom Gradnikom, str.61.

10 Vošnjak:Sociološki pomen nemškoslovanske jezikovne meje,str.393.11 Pleterski:Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, str. 34;Bajc:Zapletena razmerja,str.42;Ple-

terski:Ante Trumbić in vprašanje razmejitve z Italijo,str.114.12 Vošnjak:U borbi za ujedinjenu narodnu državu,str.4;Omahen:Razprava,str.36.13 Vošnjak:Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, str.14–15;Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.18;

ASS,FV,šk.3;Omahen:Razprava,str.38–39in41–42,ARS,AS1039,fasc.72,PismoBogumilaVošnjakaMihaeluVošnjaku,11.6.1915.

14 Vošnjak:U borbi, str.16.15 Pravtam, str.18–19.16 Petrinović:Ante Trumbić,str.123.17 Repe:Zakaj so Slovenci vstopili v Jugoslavijo in zakaj so iz nje odšli?,str.27.

61Letnik 37 (2014), št. 2

Povoddejanskegaoblikovanja JO jebilpodpisLondonskega pakta,ki jedoločal,davprimeruzmageItalijadobiTridentinsko,JužnoTirolsko,Goriško--Gradiščansko,Trst,Istro,KvarnerskeotokeinDalmacijo.18PodpisLondonskega pakta jepotrdilprepričanje JOvnujnostborbeza združitev južnoslovanskihnarodov,medtemkojesrbskavladasklenila,damorasvojopolitikoprilagodi-tidejanskimodnosommedvelesilami.JOjebildokončnooblikovan30.aprila1915.19 Za sedežodbora sodoločili London, sajRimnibil primeren. JO si jeza cilj zastavil »osvobojenje vseh Jugoslovanov izpod avstroogrskega jarma in ujedinjenje s svobodnimi brati Srbije in Črne gore«.20KotodborovpredsednikjeTrumbićsvetoval,najJOposebnopozornostposvetimorju,navzvenpazastopaidejo integralnostidežel.PoprihoduvPariz jeVošnjakGustavuGregorinu inDinkuTrinajstićusvetoval,dabibilonujnotrebanekaterimvplivnimfranco-skimpolitikomrazložitinarodnostnostanje.Vošnjakjeporočalojadranskemvprašanju v odboru francoske zbornice za zunanje zadeve. Že ob samemza-četkudelovanjajeodborsestaviljugoslovanskimemorandum,kisoga6.maja1915predalifrancoskemuministruzazunanjezadeveThéophiluDelcasséuinruskemuambasadorjuvParizuAleksandruPetrovičuIzvoljskemu.21Vmemo-randumusovladetehdržavobvestilioustanovitviodborainnjegovihciljih,kotpoglavitnojebilojugoslovanskovprašanjepovezanozjadranskimvprašanjem.Podobnospomenicoso15.majaizročilitudibritanskivladi.22

Vošnjakjemenil,dajeimelJOvelikovlogo,predvsempopodpisuLondon-skega pakta.Zdelosemuje,dajebilodbor»moralni porok in borec za politično moralo zaveznikov«.Pravtakojetrdil,dajezobramboseverno-zahodnemejeJObranil»balkansko misijo Jugoslavije«.23VbrošuriJugoslovanski odborjeleta1940idealističnozapisal,dajeimelJOodsamegazačetkapredočmisvetliide-al–ustvaritinesamodržavoSrbov,HrvatovinSlovencev,temvečJugoslavijo.24

JOjenaseji15.maja1915podalizjavo,dasemorajojužniSlovanizdružitivenidržavi,intakoženasamemzačetkuvsvojemprogramuzagovarjalnače-lounitarizma.Odborjeimeldvacilja,insicerbojprotiLondonskemu paktuinavstro-ogrskimonarhiji.25VčasudelovanjavJOjeimelVošnjakvečkratrazno-vrstnetežavessvojimisodelavci,tudiSlovenci,kijimjeočitalpremalodovzet-nostizazadeve,kisosevsajnjemuzdelevelikegapomena.26

SkoziVošnjakovdnevnikizčasaprvesvetovnevojnejemoččutitiinuvi-deti,datudinjegovaprizadevanjainmnenjavelikokratnisoštelanič.Biljerazo-čarantudinaddelomJO:»/…/Spominjal sem M/asaryka/, kako sem lani v Že-nevi karakteriziral politiko Italije. Osupnila me je M/asarykova/ trditev, da se je pogajal v Rimu Briand tudi o našem vprašanju. Lepa stvar! Sedaj ko je Srbija tako slaba, mešetari se vnovič za naše zemlje. Odbor pa debatira cele dneve o položaju, ne da bi se dotaknil tega vprašanja. Nikdo ni govoril z Briandom predno je šel v Rim. V Pariz sem došel s trdno voljo, da se nekaj učini. Pa že prihodnjega dne Bri-anda ni bilo več v Parizu. /…/ Dalmacijo je najbrž že Italija prepustila, v krempljih

18 Rahten:Wilsonova srečanja in razhajanja s Slovenci,str.195;Svoljšak:Kupčevanje za zeleno mizo,str.164.

19 Tuđman:Jugoslavenski odbor i stvaranje zajedničke države,str.398.20 Vodopivec:Od Pohlinove slovnice do samostojne države,str.157;Petrinović:Ante Trumbić,str.

126–127;Slovenska novejša zgodovina,str.154.21 Pirjevec:»Trst je naš!«,str.72;Lončar:Politično življenje Slovencev,str.95;Zakošek:Primerjal-

na analiza državnopravnih konceptov,str.48.22 Petrinović:Ante Trumbić,str.126–127;Ogris:Borba za jugoslovensko državo,str.8;Lončar:

Politično življenje, str. 95; Vodopivec:Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 157;Granda:Slovenija,str.190.

23 Vošnjak:U borbi, str. 35–42;Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.13.24 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.6–7;Petranović,Zečević:Jugoslavija 1918/1984, str. 28.25 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.17–18in20.26 Vošnjak:Dnevnik,str.43–44.


pa drži Primorje. Potem bi bil položaj Slovencev mnogo slabši nego je bil prej.«27 NekegadnejeVošnjakizVesnićevihustslišal,daSrbijaneračunanaverjetnost,dabiserešiloslovensko-hrvaškoPrimorje.28

Junija1915sobiličlaniJOpovabljenikBritancuArthurjuEvansunanje-govdom.29PriEvansujeVošnjakzastavilvsesvojeznanje,dabigaprepričal,dapravainpravičnazahodnamejaJugoslavijenemorepotekatidrugjekakorpoSoči.30VendarpredstavnikiJOzEvansomnisodoseglizastavljenihciljev,sajjeslednjitrdnovztrajalprisvojemstališču.31VošnjakjezamanprepričevalEvan-sa,Watsona inSteeda,»naj bi se vsaj ne govorilo o strogo zemljepisno določe-nih mejah«, temvečbiseteprepustileprihodnosti, inodJOzahteval,naj temtrembritanskimpolitikompojasni,dajenjihovostališčevsekakornespravljivosprogramomJO.32TudisicersoSlovenciimelitežavezBritanci,kisooobstojuSlovencevvedeliizrednomalo.Britanskajavnostjevelikoslovenskegaozemljaprištevalaknemškimkrajem,zatostaVošnjakinNikoŽupaničimelazelotežkonalogo,sajstaževprvihpropagandnihposkusihnaletelanavelikonerazume-vanjebritanskejavnosti.33

Vspomenici,kijojeVošnjaknapisalševdomovini,jeobravnavalsloven-skovprašanje,posebnopoglavjepajenamenil»etničnemu spopadu na Primorskem in v Trstu«.34IzmedčlanovJOjebilprotiVošnjakupredvsemFranoSupilo,kimujenaeniizmedsejnesramnozabrusil:»Za Hrvate še imajo Velike Sile smi-sel, kar se tiče Slovencev, je vse končano.«AVošnjakjenatakšnoprovokacijožeimelpripravljenodgovor:»Če smatrajo Velike Sile Slovence kot truplo, tem večja je naša dolžnost, da delamo za njih.«35

VošnjaksejebrezposvetovanjazJOpodaltudivNiš,dabispoznalstaro-stosrbskepolitikeNikoloPašića.36Nasvoji»misiji«vemigracijsejenekajkratsrečaltudisČehomTomášemGarriguemMasarykom,očemerjepisalvsvojemdnevniku.37NasrečanjihsslednjimjerazpravljalopoložajuSlovencevinnjiho-vihzahtevahpoPrimorski. VošnjaknibilpovsemprepričanvMasarykovenačr-te: »Tudi on ima programne točke, s katerimi najbrž ne bo povsem prodrl, kakor Slovaška, koridor. Treba je stremeti za tem, kar je dosegljivo. Internacionalizacija Trsta se mu zdi mnogo prepametna misel, da bi velike sile bile za njo. /…/ Italija dela težave že v češkem vprašanju.«38Vspominihjezabeležiltudipogovor,kiganiravnonavdušil:»Nikakor nisem mogel razumeti njegove namere, da želi deliti Slovence od Jugoslovanov ter jih nekako rezervirati koridorju Češke. Masaryk je vzel s police Murkovo knjigo o slovenski literaturi. Odgovoril sem, da Murko ni napisal te knjige, da se je leta uporabila v času svetovne vojne proti našim intere-som. Ta pripomba Masaryka ni dobro razpoložila.«Takojenekajdniponjunemsrečanjuzapisal,daMasarykpravzapravničnestorizajugoslovanskostvar.39 VLondonuse jesrečaltudizenimizmedvodilnih izčeškeemigracijeEdvar-domBenešem:»/…/Razgovor z Benešem je utrdil zopet v meni prepričanje, da mora biti Nemčija premagana. Beneš je slikal položaj Nemčije kot brezupnega. Ako Nemčija pade, je Avstrija pred propadom. Ko smo vstopili v lift /…/ me je silno

27 Pravtam,str.64,151in155–156.28 Vošnjak:U borbi, str.112.29 ARS,AS1039,fasc.3,PismoArhurjaEvansa,13.6.1915.30 Ogris:Borba,str.18.31 Vošnjak:U borbi, str.53.32 Ogris:Borba,str.19.33 Trgovčević:Naučnici Srbije i stvaranje Jugoslavije,str.187.34 Zakošek:Primerjalna analiza državnopravnih konceptov,str.46.35 Vošnjak:U borbi, str.55;Lipušček:Sacro Egoismo,str.275;Šepić:Italija, saveznici i jugoslaven-

sko pitanje 1914–1918,str.133.36 Vošnjak:Dnevnik,str.88.37 Pravtam,str.122.38 Vošnjak:Dnevnik,str.151;Klabjan:Oblikovanje jugoslovanskih meja,str.281.39 Vošnjak:U borbi, str.114;Klabjan:Oblikovanje jugoslovanskih meja,str.281.

63Letnik 37 (2014), št. 2

presenetila Beneševa izjava, da so Italijani ponudili Čehom italijansko dinastijo in da se bo ta stvar rešila v teh dneh.«40

PoVošnjakovemmnenjusejevsakazadevapreveč»zategovala«inkerjeobstajalanevarnost,dabiRusiprehitroodpotovaliizLondona,jesamorgani-ziralčajanko,kinajbisepriredilavčastruskihpolitikov.Adočajankenikoliniprišlo.41VJOsosespraševali,kajboprineslanovaureditevinalibonovaRu-sijasposobnabranitivzhodnofronto.VošnjakjevnovoRusijovsekakorverjel:»/…/, ampak sem vendar vsaj jaz mislil, da je novo stanje boljše od starega in da bo nova Rusija bolj inteligentna v zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. V tem se nismo zmotili in nova Rusija, v imenu katere je govoril Miljukov, je prva od vseh velikih sil imela pogum priznati našo pravico do združitve /…/«.42Žetekomleta1916jebilVošnjakizbranzačlanaJO,kinajbiodpotovalvRusijo,kjerbisepo-svetilvprašanjuorganiziranjaprostovoljcev.Tudisicernajbiimelmendaževseurejenozapotovanje,ajesrbskavladanenadomapotovanjepreložila.43

Konecaprila1917jePašićnaKrfpovabilTrumbićainProtićaterobenempredlagal,najsetjapošlješetričlaneJO,insicerHrvata,Slovencainbosanske-gaSrba.44DelegacijaJOjenaKrfodpotovala1. junijaintjaprispela11.junija1917.Članiožjegaodbora,kijeizdelaldeklaracijo,sobiliTrumbić,LjubaDavi-dovićinVošnjak,članesrbskevladesopredstavljaliPašić,Protić,MomčiloNin-čić,VojislavMarinković,MarkoĐuričić invojniministerMiloradDrašković.45 PredodhodomsosečlaniJOodločali,alinajnapogajanjapošljejoGregorinaaliVošnjaka.46Tehtnicasejeprevesilanastranslednjega,sajgajezapogajanjanaKrfukvalificiralonjegovovelikozanimanjezajugoslovanskiproblem,šepose-bejproblemTrstainIstre.47PredensodelegatiJOodpotovalinaKrf,jebilavdo-moviniprebranaznamenitaMajniška deklaracija,kijenisomoglispregledatinečlaniJOnesrbskipolitiki.Pašićinsrbskavladastasicerdajalanekvtistolerancedodeklaracije,mordaizobzirnostidoodborovihpogajalcev,karjeVošnjaknatonapačnoocenil,dasosrbskipolitikigovorilionjejzodobravanjem.48

PredensopredstavnikiJOodšlinaKrf,sood22.aprilado20.maja1917imelirednesestanke.Vsesklepesomendaizrazilivnekakšnemprotokolu.Raz-pravljali so o imenu države, teritorialni delitvi, ustanavljanju samoupravnihenot,odnosumedCerkvijoindržavoitd.OvsehvprašanjihsorazpravljalinatemeljusrbskeustaveintirazgovorisobilipoVošnjakovempisanjunekakšenuvodkrfskikonferenci.49VPašićevempozivu,najpridejodelegatiJOnaKrf,nibiloopredeljeno,očembodorazpravljali,zatoJOnipredhodnonatančnoopre-delilskupnegastališča,kibiganjegovidelegatizastopali,Trumbić jenamrečmenil,dabodonaKrfusamoizmenjalimnenjassrbskovlado.50VelikvplivnasamnastanekKrfske deklaracijenajbiimelodogajanjevRusiji.51ČepravJOšenizavzelnikakršnegastališčadodogodkovvRusiji,jeVošnjaknaeniizmedsejpredlagal,najseodborsposebnospomenicoposvetujeopoložajuvtejdržavi,ajenaletelnagluhaušesa.52

40 Vošnjak:Dnevnik,str.129–130.41 Vošnjak:U borbi, str.127.42 Pravtam, str.171–172.43 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.22.44 Kranjec:Kako smo se zedinili,str.96.45 ASS,FV,šk.4,Štiridesetletnicakrfskedeklaracije,24.7.1957;Vošnjak:Jugoslovanski odbor,

str.26.46 Janković:Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine,str.192.47 Janković:Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine,str.28;Vošnjak:U borbi,str.

221.48 Janković:Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine, str.130in202.49 Vošnjak:U borbi, str.186–187.50 Petrinović:Ante Trumbić,str.162.51 Vošnjak:Tri Jugoslavije,str.5.52 Janković:Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine,str.155.


NaprvisejikrfskekonferencejeVošnjakvsemudeležencemizročilspisPiemont,zbirkorazpravotemeljihbodočedržave,političnemcentralizmu,de-centralizacijiinsamoupraviporazmeramprimernoprilagojenemanglosakson-skemvzoru.Vošnjaksejezvsosvojoenergijozavzelzato,dasenavsaknačinugotovi indoloči, dabonovadržavaobsegala vso slovenskoozemlje.Kerpaje vmesposegla žeomenjenaobjavaoMajniški deklaraciji, srbskiudeležencinajprejnisohoteliniti slišati zaSlovencez izgovorom,dasamizahtevajo,da ostanejopodžezlomhabsburškemonarhije.53Kojedebatateklaoimenuprihod- njeskupnedržave,jeVošnjakpredlagalimeZdruženanacijaSrbov,HrvatovinSlovencev.54Vesčassejetrdnodržalstališča,dasoSlovenciJugoslovaniinsezatotudiborilpripropagiranjuvemigraciji.55

DelegatiJOnisonastopaliskupno,čepravsobiličlanieneskupine,temvečposamezno,pričemersozavzemalivsakzasvojestališče.Tojepustiloslabere-zultate,sajnisoimeliusklajenihstališčopomembnihvprašanjihnotranjeure-ditvebodočedržave,očemersejerazpravljalošeleponjenemnastanku.5617.junijajeprvigovorilVošnjak.NisestrinjalsTrumbićem,kijepredlagalplebis-cit: »G. Trumbić je govoril o plebiscitu. /…/ Žalitev bi bila, če bi zahtevali plebiscit zaradi potrditve enotnosti našega naroda. Ampak obstaja še vprašanje plebiscita v krajih, kjer zavest ni razvita. Volitev pomeni, da se tisti, ki voli, zaveda tega. V določenih delih našega naroda zavest ni povsem razvita. /…/ Mi smo lahko pre-ganjani, noben Slovenec ne bi volil drugače kot za slovensko stvar. Strinjam se z g. Protićem, da se to vprašanje postavi negativno.«57

Kosejerazpravljalooimenu,grbu,koledarjuinkronanju,seVošnjaknistrinjalsProtićevoizjavo,dajeimeJugoslavijaumetno,inmuodgovoril:»Večji pomen ima vprašanje imena kot grba in barve. Porazdelitev barv je za nas Sloven-ce formalnost. Ne zmanjšujoč pomen nacionalnih imen, jaz mislim, da naziv 'Jugo-slovani' mora iti v ustavo. Narod jugoslovanski, stopajoč v skupnost, predstavlja Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.«Protićmujeoporekal,datakšennazivnipravilen,sajBolgarinevstopajovtakšnoskupnost,aVošnjakjeimelžepriprav-ljenodgovor:»V praksi se samo te tri veje naroda smatrajo kot Jugoslovani. Tuji svet se je na ta naziv že začel navajati. Ime Združena Kraljevina že obstaja: Zdru-žena Kraljevina Velika Britanija. Zaradi tega je isto ime za dve državi nerodno.«58

DasobiličlaniJOvdvomihgledezanesljivostipogajanjsSrbi,pravtakotudiVošnjak, jerazvidnoizdnevnikaslednjega:»V seji je čital Pašić zloglasno noto od meseca avgusta 1915, v koji so nas prodali. Točno sem si zapisal, kaj pravi nota o Slovencih. To nas je sve porazilo. Zvečer Trumbić v očajanju. /…/ Kaj je napraviti, ako Srbija noče sedaj energično vzeti v roke stvar našega ujedinjenja. Poslati sla v Petrograd ali pa brzojaviti provizorni vladi. In doma verujejo, da je problem že postavljen.«59

16.julija1917sočlanikonferencenaKrfuzasedalinazadnjiseji,nakate-risejegovoriloovsebiniKrfske deklaracije.Vošnjakjezapisal,dasoserazšlivzelotežkemrazpoloženjuindajebiločutitinekakšnonezaupanje.Zdelonajbisejim,dajihčakajousodnidogodki,kinebodouresničilizdružitvevsmisluide-ala,kisosigazamislilisKrfsko deklaracijo.Vspominihjeugotavljal,dasečrnipogledinaprihodnostnisouresničili,vendarjeostalo»želo nezaupanja«medPašićeminTrumbićem,kije»zastrupljal medsebojne odnose tekom leta 1918 in pozneje«.60

53 Ogris:Borba,str.40.54 Pravtam,str.231.55 Vošnjak:Dnevnik,str.120.56 Petrinović:Ante Trumbić,str.162.57 Šišić:Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu,str.28.58 Vošnjak:U borbi, str.247–248;Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.30–31.59 Vošnjak:Dnevnik,str.207.60 Pravtam, str.261–263.

65Letnik 37 (2014), št. 2

Krfskakonferencase je torejzačela15. junija in je trajalado20. julija.Skupnojepotekalo28plenarnihsej.61Vošnjakjevspominihoporekaltrditvam,dajebilaKrfska deklaracijamednarodnodejanje,zaključenomeddvemamed-narodnimaustvarjalcema.»Jugoslovanski odbor ni bil mednarodni faktor, ampak sta bila Srbska Vlada in Jugoslovanski odbor emanacija neke edinstvene narodne volje, ki se je izražala v neštetih pojavah.«Krfska deklaracijajebilazaveznikomuradnonotificiranakotdržavniprogramSrbov,HrvatovinSlovencev.62

DobrihštiridesetletpoznejejeVošnjakševednosspoštovanjemgledalna akt Krfske deklaracije:»S ponosom morem trditi, da noben drugi narod ni v teku prve svetovne vojne, pa tudi ne v teku druge, formuliral svoj državni program na tak vseobsežen način. Celokupno državno življenje je obsežno. Nova država sto-ji v vseh funkcijah pred nami. To je edinstven način državne izgradnje na podlagi medsebojnega sporazuma. Ako je Rousseau trdil, da nastaja država po pogodbi, se je moglo reči, da se je to zgodilo v našem primeru. Tu ni bilo osvajanja, aneksij, premoči volje silnejšega. /…/ Pravi veliki konflikti se še niso pojavili in tisti, ki so se pojavili, so bili obvladani.«63

ŽenaKrfusosepojavljaletežavegledejugoslovanskemisijevZDA,sajnisoželeli,dabibilazgoljsrbska.EdiniPašićevargumentzoperjugoslovanskomisijojebil,daZDAšenisoobjavilevojneAvstriji.Vošnjakjemenil,dabodoSlo-venceinHrvatevZDAindrugoduspeliprepričativjugoslovanskiprogramsrb-skevladele,čebibilamisijajugoslovanska.VendarjerazumelPašićeverazloge,sajjeceloposlanikLjubaMihajlovićpodalodstopnasvojoposlanskomisijovWashingtonu,kerjevBelihišizagovarjaljugoslovanskiinnerazširjeniprogramSrbijezizhodomnamorje.64

NovembrajeVošnjakvLondonuobiskalameriškegaambasadorjaWalter-jaPagea,skaterimjeimelburenpogovoropoložajuSlovencev.AmerikajebilapripravljenapomagatiSrbiji,drugimne:»Ko sem videl, da je gluh, sem pa rekel: Ako za ambasadorja ne eksistira naše vprašanje, bom pa govoril Vam Amerikan-cu. Pa tudi naša karta ni delala čudeže. Prijazna fraza, shake's hand in zvršeno.«65 AVošnjakjesvojodhodvZDAnaposledizposloval.

EmigrantivLondonusosezavedalineenotnosti,propagandazaJOvZDApajebilazlastimedSlovencislaba.TakosopodogovoruzregentomAleksan-dromtjaposlaliVošnjaka,katereganalogajebilapridobitiSlovencezapodporoKrfski deklaraciji in funkcionarje StateDepartmenta nagovoriti, naj pokažejovečposluhazapriznavanjeodbora.Rojake jemoralprepričati,danovadrža-vanebotemeljilanavojaškemosvajanju,temvečnavzajemnemsoglasjumedSrbi,HrvatiinSlovenciizhabsburškemonarhijeterSrbiizkraljevine.VošnjakjenajprejskušalpridobitilastnikainurednikačasnikaGlas narodaFrankaSa-kserjainvodstvoSlovenskegarepublikanskegazdruženja.Slednjemuniuspelo.OsmisluKrfske deklaracijeniuspelprepričatinitisocialistovinneslovenskegakatoliškegakrila.66

ObodhoduvZDAjeVošnjakpisalociljihsvojepoti:»Prvi cilj je bil pri-dobiti mase slovenskih izseljencev. /…/ To moje delo ni smelo biti zasnovano na demagogiji, temveč na načelih Krfske deklaracije. /.../ Drugi moj cilj je bil slede-či: Delo Jugoslovanskega odbora je bilo zasnovano na konceptu, da mora priti do likvidacije avstroogrske monarhije. V Ameriki je še vedno vladalo mišljenje, da je treba AvstroOgrsko federalizirati.«VošnjaknigledalnavdušenonaWilsono-vihštirinajsttočk;vspominihjezapisal,dasoslednjeizzvalepravosenzacijov

61 Petrinović:Ante Trumbić,str.162.62 Vošnjak: U borbi, str.265–266.63 Vošnjak:Ustavni pogledi,str.160.64 Vošnjak:Ustavni pogledi,str. 310–311.65 Pravtam,str.236–237.66 Lipušček:Ave Wilson,str.222–223;Rahten:Od aneksijske krize do Ženevskega sporazuma,str.

84–85.


svetu,asoravnoteistepomenileogromnorazočaranjezavsakogar,kiježelelneodvisnoinsvobodnoJugoslavijo.67

Vošnjaku jeuspelostopitiv stiks senatorjemHitchcockom,predsedni-komzunanjegaodboraameriškegasenata.VštevilnihmanjšihspomenicahjeWilsonu in ameriškemudržavnemusekretarjuRobertuLansingupojasnjevaljugoslovanskiproblem.Kerzadeviz Italijonibilovidetikonca, jespisal spo-menico,kijojeposlalWilsonuinzunanjemuodborusenataZDA.Vspomenicijezahteval,najseAmerikazoperstaviItalijivnjenihnamerahinpredlagal,najameriškavojskazasedeslovenskoPrimorje.Vspomenicijekotprviizmedjugo-slovanskihpolitikovpoudaril,dalahkosamoplebiscitustvaritakšenpoložaj,kibizagotovilpravičnorešitevjadranskegavprašanja.68

VošnjaksejemendašepredsvojimprihodomvZDAzavedal,dasodr-žavnikizahodnihsilverjeli,da jeAvstro-Ogrskomožno federalizirati inda jetonajboljša rešitev, zatosi jezacilj zadal,dabodokazal,da je tonemogoče.VtanamenjesestavilspomenicooziromaštudijoAustrian federalism inzro-kopisomvrokiprišelvZDA,69kjerjesodelovalnaštevilnihshodihinrojakevizseljenstvunagovarjalza jugoslovanskostvar.Ponekod je imelvečjeuspehe,drugodne.Med14.in16.aprilom1918jeimelgovornaclevelandskikonvenciji,nakaterosobilipovabljenitudizaupnikivsehsevernoameriškihpodružnic.70 AVošnjakovomisijovZDAjeomejevalafinančnaplat.Kotjesamzapisal,jeodsrbskevladedobil leskromnopodporozapot,vseostalo jemoral financiratisam.Menilje,dabibilonjegovodelozagotovouspešnejše,čebizanjimeldovoljprepotrebnihsredstev.71

PorazpaduAvstro-Ogrskesenitakojvrnilvdomovino,sajječakalame-riško izdajosvojeknjigeA Bulwark against Germany.Ko jeprispelvPariz, jepričakoval,dagabotampričakalkakšenpozivizZagrebaaliLjubljaneoziromavsajvesti,vendarstemnibilonič.72Otemjezžalostjopisaltudiletakasneje:»/…/nihče mi ni odgovoril ali me pozval v domovino, ki je bila osvobojena tudi s pomočjo energične akcije naše emigracije, v kateri sem imel svoj delež tudi jaz.«Obenemjebilvesel,dasevdomovinonivrnilpravočasno,kermutakonibilotrebasodelovatipri»zloglasni ženevski konferenci«.Ženevska deklaracijajebilaponjegovemmnenju»jabolko razdora«injezanjpomenilanazadovanjevnji-hovi»državni evoluciji.«73

DesetletpoznejejeVošnjakvspominihoosvoboditviinzaključkudelaJOrazmišljal:»/…/Zmaga je dokazala, da smo šli po pravi poti. Naši sovražniki so hoteli stigmatizirati naš narod, da je naš narod bil v taboru premaganih. Iz dejstva, da se je naš narod boril na neki fronti, se ne sme nič sklepati. Vprašati se moramo, kakšen je bil pravi notranji motiv. Delal je to naš narod, ker je sugestivno čutil, da se bori proti nepravičnosti, proti Londonskem[u] paktu. V svoji duši po svojih pogledih na najvišje državne probleme je bil cel naš narod v taboru zma-govalcev in ne premaganih. Ena zgodovinska neresnica je, če se hoče Slovence in Hrvate poriniti v tabor premaganih.«74VendarpanitisamVošnjaknimogelzani-katidoločenihnesoglasijvJO.NerazčiščenojeostalorazmerjemedJOinsrbskovlado,kigajenapravitirspravilašeleKrfskadeklaracija.Obtemjepriznaval,danititadokumentnimogelustvaritipopolneharmonijemednjima.Presene-čenjebil,dasenisopojavileševečjetežaveinkonflikti.75

67 Vošnjak: U borbi, str.288;Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.35.68 Ogris:Borba,str.68–72;Lipušček:Sacro Egoismo,str.336.69 Vošnjak: U borbi, str.290in298.70 Ogris:Borba,str.64–67.71 Vošnjak: U borbi, str.323.72 Pravtam,str. 379–380.73 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.41–42.74 Vošnjak: U borbi, str.392.75 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.25.

67Letnik 37 (2014), št. 2

Ob koncu Vošnjakovih spominov je čutiti razočaranje nad nepriznava-njemdelaemigrantov:»Absurdno je in neverjetno prikazati našo združitev, kot da sploh ni bilo dela emigracije. Ne bom prišel z argumentom hvaležnosti ali ne-hvaležnosti, čeprav imajo besede Edvarda Beneša svoj globoki smisel: 'Hvaležnost je znak plemenitosti duha posameznika in naroda.'«76

ZnastankomKraljevineSHSjepostalodelovanjeJObrezpredmetno.PoTrumbićevemprevzemuMinistrstvazazunanjezadevejepredsedstvoJOvodilTrinajstić,napariškimirovnikonferencipa je imelodboršenekaj formalnihsej.77NekegadnejevParizprispelsamotelegram,vkateremjebilosporočeno,da jeministerzanotranjezadeveSvetozarPribićevićJOrazpustil. InstemjebilokonecJO.78

Generalni sekretar na pariški mirovni konferenci 1919

SsodelovanjemnamirovnikonferencivParizuvletih1919–1920jemla-dadržavaKraljevinaSHSpričelasvojemednarodnopolitičnoživljenje.Kraljevi-naSHSvParizuniskušalasamodosečipriznanjameja,temvečtudimednarod-nopriznanje,dasoSrbi,HrvatiinSlovencitrivejeskupneganaroda.79

Žepred začetkomzasedanjapariškemirovnekonference se jeVošnjak20.decembra1919oglasilizParizainčasnikuSlovenecposlaldopisdomovini.Vuvodunagovorajeuporabilnekolikopravljičnebesede:»Po dolgih letih dela, razočaranj, napora, žrtev, katera sem preživel v prognanstvu, evo končno uspeh. Slovenska domovina je svobodna in neodvisna. Padli so tisočletni okovi. V prah so strte temne fevdalne sile, ki so v zgodnjem srednjem veku uničile slovensko dr-žavnost, Korotan, prvo slovansko državo, urejeno v zapadnem duhu. V naših dneh so se odprla grobišča in pokazala se je naša neodvisnost. Kralj Matjaž je enkrat izpolnil svojo besedo.«Zapisalje,dasejehrepenenjekončnouresničiloindasoHrvati,SrbiinSlovencinaposledzdruženi.80

Vošnjakjezastopaloddelekgeneralnegasekretarja.Todolžnost jevršilenoleto,mestopajedobilpozaslugiOtokarjaRybářa.VošnjakovoimenovanjejepomenilonekakšnokoncesijoSlovencem.KojebilosstranibeograjskevladevParizsporočenoPašićevo,TrumbićevoinVesnićevoimenovanjezapolnomoč-nedelegate,jedelegacijavParizumenila,damorajotudiSlovenciimetisvojegaopolnomočenegapredstavnika.Zatojevladipredlagala,najnamestogeneral-negasekretarjaimenujeSlovenca.NjihovpredlaganikandidatjebilIvanHribar,ajeRybářopozorilnadejstvo,dabiSlovencimoralisamipredlagatiustreznegakandidata–njegovaizbirajebilravnoVošnjak.Vošnjakjestemaktompostaloseba,kijepredmirovnokonferencopolitičnoneformalnopredstavljalaKralje-vinoSHSinstemkazala,dajenjenadelegacijasestavljenaizSrbov,HrvatovinSlovencev.Delegacijajevedela,kakoizkoristitineformalnostinpolformalnostsvojegačlana,kijevelikokratvztrajalprimirovnikonferenci,večkratsomupo-verilitudipolitičnemisije.KojebilVošnjakdecembra1919razrešensfunkcijegeneralnega sekretarja, jebiloukinjeno tudi imenovanjenovegageneralnegasekretarjadelegacije.81

Srediaprila1919sejeVošnjakskupajzLambertomEhrlichom,LeonidomPitamicem,IvanomSchweglominMatijoSlavičemudeležilpogovorovzbritan-skimi,ameriškimiinfrancoskimiizvedencizaozemeljskavprašanja.Smiselteh

76 Vošnjak: U borbi, str.399–400.77 Vošnjak:Jugoslovanski odbor,str.43.78 Pravtam.79 Djokić:Nikola Pašić and Ante Trumbić,str.3.80 »Domovini«,Slovenec,7.1.1919.81 Mitrović:Jugoslavija na konferenciji mira 1919–1920,str.36,Ehrlich:Pariška mirovna konfe-

renca in Slovenci 1919/20,str.69.


pogovorovjebilopodajanjestvarnihpojasnilokoroškihSlovencih,sčimerbionemogočilivplivporočilaameriškegapolkovnikaShermanaMilesainbivsajposkusilidoseči,dabikomisijaspremenilasvojastališčaodoločenimejinaKa-ravankahinpredvidenemplebiscitu.82

VošnjakinSchwegelstasekotpredstavnikaslovenskedelegacijedvakratsestalazWilsonomzaradivelikeosebne iznajdljivosti inprodornosti.Takšnosrečanjeniuspelonitinekaterimpredstavnikombistvenovečjihdržav.Sloven-skidelegatisoslepozaupalivWilsonovanačelasamoodločbenarodov,kinajbipriznalaalimordacelouzakonilavečstoletnesanjeslovenskeganaroda.Ateželjeinciljinisobiliuresničljivi,česarsenizavedalnitiVošnjakpredpričetkommirovnekonference.83

Vošnjak jekotgeneralnisekretarpogajalskekomisijeobveščalostanjunajugoslovanskemozemlju.84Predmetrazpravnamirovnikonferencijebilra-zumljivotudiTrst.Žepredkonferencojebiloboljalimanjjasno,dabodovele-silevnajboljšemprimerupristalenaTrstkotsvobodnomesto,čepravjejugo-slovanskadelegacijavztrajalana tem,daTrstpripadeKraljeviniSHS.ŽesamVošnjak jepredkonferencovpogovoruzameriškimekspertomSeymourjemizrazildvom,dalahkoJugoslavijadobiTrst,vendarjevsekakorupal,dabodobilstatussvobodnegamesta.85

VprašanjeKoroškese jevednobolj zapletalo.Namirovnikonferenci jebilzacelovškokotlinodoločenplebiscit.Takojejugoslovanskadelegacijaod-potovalavSt.Germain,dabiprisostvovalapredajipreliminarija,obenempajefrancoskemupolitikuGeorgesuClemenceauvročilapisno rezervo.DelegacijasejetrudilapoiskatikompromismedWilsonovimstališčem,kijebilzaglobalniplebiscit,inlastnim,kijepredvidevalpriključitevconeAhKraljeviniSHS.John-sonjekompromisnipredlogpredložilWilsonuindrugimekspertomvelesilterobtempredlagal,dabiseconaAtakojpriključilaKraljeviniSHS,conaBpaAv-striji.Prebivalciobehconbitakodobilipriložnostsamiodločiti,hkateridržavibipripadli.NapodlagitegapredlogaječetvericavelesildalaMilenkuVesnićukotzastopnikujugoslovanskedelegacijepriložnostzaustnorazpravo(4.juni-ja).Kerpasejugoslovanskaoziromaslovenskadelegacijanikartakopredala,so11.junijaJankoBrejc,EhrlichinVošnjakodšlinarazgovorzlordomHardingom.Kljubzadržanostijestališčatrojicepozornoposlušalinnakoncuobljubil,daboobvestilArthurjaBalfourjainLloydaGeorgeaojugoslovanskizahtevi,dasejimdázelenačrtabrezplebiscita.AnekajdnipoznejedelegacijapritajnikuFilipuKerrunidoseglanikakršnihpremikov, saj slednjinikakornimogel razumeti,zakajseotepajoplebiscita,sajbiravnoponjihovihstatistikahmoralprinestidobro rešitev. Jugoslovanskadelegacija jenaposled ledoseglanekuspeh, sajsosezaveznikivzadnjemtrenutkuodločili,daseAvstrijinevročidelnačrtamirovnepogodbe,kisejenanašalanaKoroško.86

Na seji jugoslovanske delegacije (25. junija 1919) je bil poleg ostalihpredstavnikovprisotentudiVošnjak.Pašićjihjeobvestil,dasoizBeogradado-bilidepešo,skaterojimjevladasporočala,dajetrebanaVidovdansprejetimirzNemčijo.Tonajbibilpomembendogodek,sajbistemprenehalobstojSrbijeinbiuradnopostaladržavaSrbov,HrvatovinSlovencev.Dogodekbitakopome-nilkrstomenjenedržave.Vošnjakjenatemeljusvojihopažanjprišeldosklepa,daobstajaresnanevarnost,dapogodbazNemčijoneboratificiranavAmeriki.

82 Perovšek:Ehrlich in pariška mirovna konferenca 1919–1920,str.71–72;Perovšek:»V zaželjeni deželi«,str.100–101;Ehrlich:Pariška mirovna konferenca, str.99.

83 Lipušček:Ave Wilson,str.7in13;Rahten:Dr. Ivan Schwegel in jadransko vprašanje na pariški mirovni konferenci,str.702.

84 ARS,AS1039,fas.3,DayevopismoVošnjaku,26.3.1919.85 Lipušček:Sacro Egoismo,str.184.86 Ehrlich:Pariška mirovna konferenca, str.116–117,122in128;Kardum:Diplomatska borba za

Korušku na Pariškoj mirovnoj konferenciji 1919. godine,str.137.

69Letnik 37 (2014), št. 2

Opozarjalje,dajepredvratipravadrama,kinebozrušilasamoWilsona,tem-večbopripeljaladonajtežjihsvetovnihzapletov.87

BurnerazpravesonamirovnikonferencipotekaletudigledepoložajaPri-morskeinnjeneusode.CentralnavladavBeograduindeželnavladavLjubljanistaseženazačetkumoralisprijaznitizdejstvom,daseboovprašanjuzahodnemejenovedržaverazpravljaloizključnonapogajanjihmedantantnimivelesi-lami.Kljubtemudasobritanskeoblastikasnejemordamaloobžalovale,dajebildelozemeljskihkoncesijItalijivnasprotjuznačeli,kisojihrazglašalezma-govitesile,sejebritanskadiplomacijakljubvsemudržalaLondonskega pakta.88 TrumbićjepredlagalplebiscitzaGorico,internacionalizacijozaTrst,eventual-nosplebiscitomaliarbitražo,zahodnaistrskamestapabiseprepustilaItali-ji,medtemkososeekspertiTomoŠorli,IvanMarijaČok,Trinajstič,Gregorin,RybářinVošnjakizrekliprotilokalnemuplebiscitu.89

Konecleta1919jeVošnjaksamprosilzarazrešitevzmestageneralnegasekretarjazaradiboleznisvojegaočeta,kigaježelelobiskativŠvici.90OčesejestrinjalssinovonameropreselitisevBeograd,sajjemenil,danimasmislaostativParizu.91

NEOBJAVLJENI VIRI

Arhiv Studia Slovenica (ASS) • fondVošnjak(FV),šk.3;4:Štiridesetletnicakrfskedeklaracije,24.7.1957;šk.

12:VersajskimiriJugosloveni,4.6.1955.

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS1039,Priv.A.LVIII,OsebnifondBogumilaVošnjaka(OFBV),fasc.72,Pismo

BogumilaVošnjakaMihaeluVošnjaku,11.6.1915;fasc.3,PismoArthurjaEvansa,13.6.1915;DayevopismoVošnjaku,26.3.1919;fasc.14,OčetovopismoVošnja-ku,13.12.1919;dopisNikolePašićaorazrešitviB.Vošnjakaoddolžnostisekre-tarja,24.12.1919.

Časopisi • »Domovini«.V:Slovenec,7.1.1919.

LITERATURA

Bajc,Gorazd:Zapletena razmerja: Ivan Marija Čok v mreži primorske usode.Ko-per:DruštvoTIGRPrimorske,2000.

Boršnik,Marja:Pogovori s pesnikom Gradnikom.Maribor:Obzorja,1954.Enciklopedija Slovenije, Zvezek 14 U–We.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2014.Ehrlich, Lambert, Benedik Metod: Pariška mirovna konferenca in Slovenci

1919/20;Ehrlichova spomenica za Vatikan 14. aprila 1942.Ljubljana:Inštitutzazgodo-vinoCerkvepriTeološkifakultetiUniverze,2002.

87 ASS,FV,šk.12,VersajskimiriJugosloveni,4.6.1955.88 Rahten:Pariška mirovna konferenca in Slovenci,str.27;Rahten:Wilsonovasrečanjainrazha-

janjasSlovenci,str.196.89 Ehrlich:Pariška mirovna konferenca, str.168.90 ARS,AS1039,fasc.14,DopisNikolePašićaorazrešitviB.Vošnjakaoddolžnostisekretarja,24.

12.1919.91 ARS,AS1039,fas.14,OčetovopismoVošnjaku,13.12.1919.

VIRIINLITERATURA


Gačić,Aleksandra:Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat:doktorskadiserta-cija.Maribor:UniverzavMariboru,Filozofskafakulteta,Oddelekzazgodovino,2014.

Granda,Stane:Slovenija: pogled na njeno zgodovino.Ljubljana:Uradvladezako-municiranje,2008.

Janković,Dragoslav:Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine.Beo-grad:»Savremenaadministracija«,1967.

Kardum,Livia:DiplomatskaborbazaKoruškunaPariškojmirovnojkonferenciji1919.Godine.V:Politička misao: Croatian Political Science ReviewXXXVIII (2001),št.1,str.125–142

Klabjan,Borut:Oblikovanjejugoslovanskihmeja:T.G.Masarykinvprašanjeita-lijansko-jugoslovanskemejepoprvisvetovnivojni.V:Jugoslavija v času: devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države / Yugoslavia through time: ninety years since the formation of the first state of Yugoslavia(ur.BojanBalkovec).Ljubljana:Znanstvenaza-ložbaFilozofskefakultete,2009,str.277–289.

Kranjec,Silvo:Kako smo se zedinili.NovaGorica:Samozal.L.Vuga,1991.Lipušček,Uroš:Ave Wilson:ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919–1920.

Ljubljana:Sophia,2003.Lipušček,Uroš:Sacro Egoismo: Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta

1915.Ljubljana:Cankarjevazaložba,2012.Lončar,Dragotin:PolitičnoživljenjeSlovencev:(od4.januarja1797.do6.januar-

ja1919.leta).Ljubljana:SlovenskaMatica,1921.Mitrović,Andrej:Jugoslavija na konferenciji mira 1919–1920.Beograd:Zavodza

izdavanjeudžbenikaSocialističkeRepublikeSrbije,1969.Ogris,Albin:Borba za jugoslovensko državo: načrt zgodovine in delovanja jugoslo-

venskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne.Ljubljana:Tiskovnazadruga,1921.Omahen,Dušan:Mihael Vošnjak (1837–1920): pobudnik in organizator hranilni-

štva na Štajerskem: njegovo delovanje v deželnem zboru v Gradcu 1884–1896 in v dr-žavnem zboru na Dunaju 1885–1897: razprava.Ljubljana:Ljubljanskabankazadružnabanka,sektorzaposlovanjesprebivalstvom,1978.

Perovšek,Jurij:Ehrlichinpariškamirovnakonferenca1919–1920.V:Ehrlichov simpozij v Rimu(ur.EdoŠkulj).Celje:Mohorjevadružba,2002,str.59–85.

Perovšek,Jurij:V zaželjeni deželi: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo: 1918–1941.Ljubljana:Inštitutzanovejšozgodovino,2009.

Petranović,Branko,Zečević,Momčilo:Jugoslavija 1918/1984, Zbirka dokumena-ta.Beograd:Rad,1985.

Petrinović, Ivo:Ante Trumbić, politička shvačanja i djelovanje. Split: Književnikrug,1991.

Pirjevec,Jože:»Trst je naš!«: boj Slovencev za morje (1848–1954).Ljubljana:Novarevija,2008.

Pleterski,Janko:Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: politika na domačih tleh med vojno 1914–1918.Ljubljana:Slovenskamatica,1971.

Pleterski,Janko:AnteTrumbićinvprašanjerazmejitvezItalijovSlovenskempri-morjuinIstri1904–1918.V:Kriza socialnih idej: Britovškov zbornik / The crisis of social ideas: a festschrift for Marjan Britovšek(ur.AvgustLešnik).Ljubljana:Filozofskafakulte-ta,Oddelekzasociologijo,1996,str.111–118.

Prunk,Janko:Slovenski narodni vzpon, Narodna politika (1768–1992).Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije,1992.

Slovenski biografski leksikon [Elektronski vir]. Ljubljana: Ljubljana: ZRC SAZU,2013.

Rahten,Andrej:Pariškamirovnakonferenca inSlovenci.V:Slovenci v očeh Im-perija: priročniki britanskih diplomatov na pariški mirovni konferenci leta 1919 / The Slovenes in the eyes of the Empire: handbooks of the British diplomats attending the Paris Peace Conference 1919(ur.ErnestPetričetal.).Mengeš:Centerzaevropskoprihodnost,2007,str.25–42in285–305.

Rahten,Andrej:Dr.IvanSchwegelinjadranskovprašanjenapariškimirovnikon-ferenci.V:Acta Histrie18(2010),št.3,str.691–712.

71Letnik 37 (2014), št. 2

Rahten,Andrej:WilsonovasrečanjainrazhajanjasSlovenci/ LesrencontresetlesdifférendsentreWilsonetlesSlovènes.V:Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev / Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes (ur.AndrejRahteninJanezŠumrada).LokapriMengšu:Centerzaevropskoprihodnost;Ljubljana:ZRCSAZU,2011,str.195–219in437–466.

Repe,Božo:ZakajsoSlovencivstopilivJugoslavijoinzakajsoiznjeodšli?V:Jugo-slavija v času: devetdeset let od nastanka prve jugoslovanske države / Yugoslavia through time: ninety years since the formation of the first state of Yugoslavia(ur.BojanBalkovec).Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,2009.

Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992(ur.JasnaFischeretal.).Ljubljana:Mladinskaknjiga:Inštitutzanovejšozgodovino,2006.

Svoljšak,Petra:Kupčevanjezazelenomizo.V:Slovenska kronika XX. stoletja(ur.MarjanDrnovšek,DragoBajt).Ljubljana:Novarevija,1995–1996,str.164–165.

Šepić, Dragovan: Italija, saveznici i jugoslavensko pitanje 1914–1918. Zagreb:Školskaknjiga,1970.

Šišić,Ferdo:Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu: zbirka akata i doku-menata. Zagreb:IzvanrednoizdanjeMaticeHrvatske,1920.

Trgovčević,Ljubinka:Naučnici Srbije i stvaranje Jugoslavije: 1914–1920.Beograd:Narodnaknjiga,Srpskaknjiževnazadruga,1987.

Tuđman,Franjo:Jugoslavenskiodboristvaranjezajedničkedržavejužnoslaven-skihnaroda.V:Jugoslavenski odbor u Londonu u povodu 50godišnjice osnivanja (ur.VasoBogdanov, Ferdo Čulinović). Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti,1966,str.395–411.

Vodopivec,Peter:Od Pohlinove slovnice do samostojne države:Slovenska zgodovi-na od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana:Modrijan,2006.

Vošnjak,Bogumil:Sociološkipomennemško-slovanskejezikovnemeje.V:Veda 1(1911).

Vošnjak,Bogumil:U borbi za ujedinjenu narodnu državu: utisci i opažanja iz dobe svetskog rata i stvaranja naše države.Ljubljana:Tiskovnezadruge,1928.

Vošnjak,Bogumil:Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, prvega slovenskega zadru-garja: 18. septembra 1837–18. septembra 1937.Beograd:Zadružnaštamparija,1937.

Vošnjak,Bogumil:Tri Jugoslavije: (Jugoslavija v emigraciji – Jugoslavija v stvarnosti – Jugoslavija bodočnosti).Ljubljana:Narodnatiskarna,1939.

Vošnjak,Bogumil:Jugoslovanski odbor v Londonu: ob 25 letnici nastanka.Ljublja-na:SreskaorganizacijaSavezaratnihdobrovoljacaKraljevineJugoslavije,1940.

Vošnjak,Bogumil:UstavnipoglediKrfskedeklaracije.V:Zgodovinski zbornik(ur.MarijanMarolt).BuenosAires:Slovenskakulturnaakcija,1959.

Vošnjak,Bogumil:Dnevnik iz prve svetovne vojne.Ljubljana:ArhivRepublikeSlo-venije,1994.

Zakošek,Ladislav:Primerjalna analiza državnopravnih konceptov projugoslovan-ske slovenske emigracije med prvo svetovno vojno:magistrsko delo.Kranj:L.Zakošek,2013.


DIEROLLEVONBOGUMILVOŠNJAKIMERSTENWELTKRIEGUNDUNMITTELBARDANACH

DasInteressefürdiePolitikunddasinternationaleGeschehensowiedieIdeederVereinigungderSüdslawenwarenbeiBogumilVošnjakbereitsinsei-nen Studentenjahren stark ausgeprägt. Als junger Doktor der Rechtswissen-schaftanderZagreberUniversitätfandersichbaldimStrudelderWeltereig-nisse,diederErsteWeltkriegmitsichbrachte.AuseigenemAntriebemigrierteernachEuropaundbemühtesichumeinTreffenmitAnteTrumbić,der ihmbald eineMitarbeit im JugoslawischenAusschuss anbot.Dieserwarmit ver-eintenKräftenderSüdslawenausderHabsburgerMonarchiegebildetworden,um sich so dem italienischen, mit dem Londoner Abkommen verbundenenMachtstreben leichterwidersetzenundamZusammenschlussderSüdslawenausÖsterreich-UngarnzueinemgemeinsamenStaatderSerben,KroatenundSlowenenmitwirkenzukönnen.VošnjaksBemühenwardieganzeZeitdaraufgerichtet,dieWeltöffentlichkeitaufdieLagederSüdslawenundvorallemaufdasSchicksaldesKüstenlandes(Primorje)aufmerksamzumachen.SeineBe-mühungentrugenFrüchte,undimSommer1917wareralseinzigersloweni-scherUnterzeichnerderDeklarationvonKorfuzugegen.ErerwirkteaucheineAgitationindenUSA,woervorallemdieslowenischenEmigrantenfüreinengemeinsamenStaatzubegeisternversuchte,dernachdemKriegalsKönigreichderSerben,KroatenundSlowenengebildetwurde.AufgrundseinerBemühun-geninderKriegszeitfielihmdieehrenvolleAufgabezu,denStaatinParisalsGeneralsekretärderFriedensdelegationdesKönigreichsderSerben,Kroatenund Slowenen zu vertreten. Die Erkenntnisse und Forschungsergebnisse zuVošnjaksLebenundWirkenvor allemwährenddesGroßenKriegesundda-nachbasiereninersterLinieaufdemimArchivderRepublikSlowenienundimArchivStudiaSlovenicaaufbewahrtenArchivmaterial.VošnjaksNachlassistsehr reichhaltig undbefindet sich imArchivderRepublik Slowenien, imAr-chivStudiaSlovenicaundimArchivJugoslawiensinBelgradsowieimMuseumVelenje. InausreichendemMaßesindebensoeinheimischeundausländischeFach-undErinnerungsliteratursowieZeitungenundZeitschriftenausderZeitseinesWirkensvorhanden.EinewichtigeQuellefürdasStudiumseinesLebensstellendasvonVladimirKološbereitsveröffentlichteTagebuchausdemErstenWeltkriegundVošnjaksveröffentlichteErinnerungenandenErstenWeltkriegunddieerstenzehnJahredesBestehensdesKönigreichsderSerben,KroatenundSlowenendar.

ZUSAMMENFASSUNG

73Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

turizem,socializem,slovenskaobala,počitniškidomovi,samoupravljanje

Key-words:

tourism,socialism,Sloveniancoast,holidayresortsforworkers,self-management


UDK338.487(497.472)"1947/1990"Prejeto:28.3.2014

Aplikacija in uveljavitev modela socialističnega turizma na slovenski obali (1947─1990)

DEBORAHROGOZNICAdr.zgodovinskihznanosti,arhivistka

PokrajinskiarhivKoper,Kapodistriasovtrg1,SI-6000Kopere-pošta:[email protected]

Izvleček

Aktivnosti,povezanespoživitvijoturističnihdejavnosti,sonaobmočjuslo-venskeobalezačelepotekativprvipolovicileta1947.Oblastitegaobmočjasosedobrozavedalegospodarskihmožnostiturističnegarazvojavpovezavisširšimsrednjeevropskimprostorominselotileobnovepomembnejšeho-telskeinfrastrukture.Poizbruhusporazinformbirojemleta1947sojugoslo-vanskeoblastipričelevseboljvključevaticonoBSvobodnegatržaškegaoze-mlja(STO)vjugoslovanskodružbeno-gospodarskisistem.Spremembesosenatanačinzačelekazatitudivturističnirazvojnistrategiji,sajjepridobilaopaznejšeideološkepredznakeinjebilapreusmerjenaskorajizključnonajugoslovanskitrg.OrganizacijaturizmajebilanamrečtudinaobmočjuconeBSTO,podobnokakorvJugoslaviji,vnaslednjemobdobjunaravnanaizra-zitosindikalnozorganizacijomrežepočitniškihdomov,tipasomoralibitinamenjeniizključnozaoddihdelavcev.Socialističniturističnimodeljepo-stalpoglavitnirazvojnikoncepttegaobmočja,čepravjezaradigospodarskihinteresovturističnastrategijaževpetdesetihletihbilaponovnousmerjenatudikrazvojudonosnejšegatujskegaturizma.Zrešitvijopolitičnegavpra-šanjaSTOleta1954jeturističnirazvojpridobilnoverazsežnosti.Simbiozaideološkopogojeneidentiteteingospodarskousmerjeneposlovnestrategijejepostalasvojevrstniinceloprepoznavniturističnimodeltegaobmočja.

AbstractTHEAPPLICATIONOFTHESOCIALISTTOURISTMODELONTHESLOVE-

NIANCOAST(1947-1990)

ActivitiestoenliventourismontheSloveniancoastbeganinthefirsthalfof1947.Consideringtourismaspotentiallyoneoftheleadinglocaleconomysectors,theauthoritiesofZoneBoftheFreeTerritoryofTrieste(FTT)in-vestedinreconstructionofhotelfacilitiesinanefforttoattracttouristsfromCentralEurope.FollowingtheTito-Cominformsplit,theYugoslavauthoritiesbegantoincreasingly integrateZoneBoftheFTTintotheYugoslavsocio-economic system. Tourismbecamepart of the Yugoslav ideological socialprojectandwaspredominantlyorientatedtowardstheYugoslavmarketbycreatinganetworkof»holidayresorts forworkers«thatwereestablished

74DeborahRogoznica:Aplikacijainuveljavitevmodelasocialističnegaturizmanaslovenskiobali(1947─1990),str.73–84Članki in razprave

tomeettheleisureandrecreationalneedsoftheYugoslavworkers.Thesocial-ist touristmodelbecamethepredominantdevelopmentconceptof thisarea,althoughdue toeconomic interests the tourist strategywas in the1950sre-orientedtowardsamoreprofitablewesternmarket.AfterthepoliticalsolutiontoterritorialissuesbetweenYugoslaviaandItalyin1954,touristdevelopmentacquirednewdimensions,eventuallyachievingsymbiosisbetweenideologicalidentityandcleareconomicgoalsthatturneditintoauniqueandrecognisabletouristmodelofthisarea.

Uvod

Zaradispecifičnihpolitičnihrazmerjeturističnirazvojdanašnjeslovens-keobalevprvihpovojnihletihimeldoločeneposebnostivprimerjavissplošni-mijugoslovanskimiinslovenskimismernicami,1sajsotemeljilenadomnevi,datogospodarskopodročjenemorebitivečnamenjenopredvsemtujimgostominekonomskemuučinku,temvečsemoraprilagajatizdravstveno-rekreativnimin socialnim potrebam »domačega delovnega človeka«.2 Območje takratnegakoprskega okraja je bilo najprej kot del coneB Julijske krajine (1945–1947)inpotemkotdelconeBSvobodnegatržaškegaozemlja(vnadaljevanju:STO)(1947–1954)podvojaškoupravo Jugoslovanske armade (vnadaljevanju:VUJA)inpravno-formalnopredstavljalaodJugoslavijeločenodržavnotelo.Potre-bapozagotavljanjulastnihprihodkov,predvsemvoblikideviznihsredstev,jeoblasticoneBSTOželeta1947vodilakobnoviturističnedejavnosti,enepo-membnejšihpredvojnihgospodarskihvejtegaobmočja,innjenitržniusmeritvivbližnjitržaškiinširšisrednjeevropskiprostor.3

Obnova in organizacija turizma na območju slovenske obale po drugi svetovni vojni

Turizemingostinstvostasenatemobmočjupričelarazvijatiobkoncu18.stoletja, leta1941pastasestavljaladrugonajmočnejšogospodarskovejoinskupnoustvarilaokoli20%narodnegadohodka tegaobmočja.Vobdobjumedvojnama jenpr. samovPortorožudelovaloza turističnenamene10ho-telov,10penzionovinpribližno100vil.4Vojnopustošenjeinpovojnodogaja-nje,povezanozvprašanjemrazmejitvemed Italijo in Jugoslavijo, jevprecej-šnjimerionesposobiloobstoječopredvojnoturističnoinfrastrukturo.Obstoječiturističniobjekti sobilina splošnovzeloslabemtehničnemstanju in skorajbrezvsakršnegainventarja.VečjidelturističnihobjektovconeBSTOsozasvojepotrebezasedle(rekvizirale)enoteJugoslovanskearmade,insicer:13hotelov,21penzionovinvilsskupnookoli1.400ležišči.5VuporabioficirjevenotJAinnjihovihsvojcevjebilošedodatnih36vil.NekajobjektovjezasedlaNarodnaza-ščita,preostalipasobilipredaniraznimkulturnim,zdravstveniminsocialnim

1 Značilnostimodelasocialističnegaturizmanaslovenskiobalijeavtoricapredstavilavrefera-tuznaslovomAplikacija modela socialističnega turizma na območju slovenske obale po drugi svetovni vojninaposvetovanjuDediščinasocializmavturizmu,Fakultetazaturističneštudije,TuristikaPortorož,27.novembra2009.Vpričujočemčlankuseobjavljadopolnjenitekstdosedajšeneobjavljenerazprave.

2 Prinčič:Razvoj gospodarstva do sredine petdesetih let,str.970.3 Rogoznica: Iz kapitalizma v socializem,str.247─252.4 Pucer: Portorož – 100 let organiziranega turizma,str.9−15.5 OdvečjihobjektovsoenoteJArekviziraleHotelPalaceinHotelRiviera.

75Letnik 37 (2014), št. 2

institucijam.Prve,takratšezasebnehotelskezmogljivosti,sozačeledelovativsezoni1947,potemkojevojskaizpraznilaobjektehotelaCentralvPortorožuinhotelaRotondavPiranusskupaj80ležišči.Vletu1948soseturističnezmoglji-vostipodvojile,evidentiranihpajebilonekajmanjkot1.000turistovin3.215nočitev.6PosebnovlogopriobnoviturizmajeprevzelopodjetjeRivieraTuristHotel (vnadaljevanju:RTH)s sedežemvKopru.Dobilo jekonkretnonalogo,najčimprejpristopi»k obnovi in razširitvi obstoječih turističnih objektov in iz-gradnji novih«.Podjetje jevnaslednjemobdobjuprevzelovupravokopališčesv.Nikolaja,kavarnoLoggia,hotelMetropol,hotelCentral,kopališčePortorož,hotelPartizan,viloCatalaBernardin,viloTartiniStrunjan,viloBenvenutiPorto-rož,viloCasaalMarvFiesi,HotelHeliosinviloLugnanivFijesi.Pomen,kisogaturizmupripisovaleoblasticoneBSTO,lahkoposrednorazberemoizorganiza-cijskerazvejenostiturističnegagospodarsko-upravnegaaparata.GospodarskopolitikovturizmujevokvirutakratneconeBSTOoz.Istrskegaokrožjavodiloddelekzaturizempri Istrskemokrožnemljudskemodboru(vnadaljevanju:IOLO).7VokviruIOLOjebilustanovljentuditurističnisvet,kijedelovalkotko-ordinacijskiinposvetovalniorgan. Zakonkretnoturističnopolitikonaterenusobilizadolženiposebnireferatiprinižjihupravnihenotah,tj.okrajnih,mestnihinkrajevnihljudskihodborih.VPortorožujedelovalatudiposebnaturističnakoordinacija,sestavljalipasojoupravnikiposameznihturističnihobratovtegaobmočja.8

Z obnovo turističnih objektov in naprav je bila ob tehnični ureditvi inopremiobjektovizvedenatudinovakategorizacijagostišč.Dne22.junija1949jeIOLOizdalodredbookategorizacijigostiščobjektovconeBSTO.Gledenade-javnostsosegostiščadelilanahotele(obrateznajmanj15sobamiin22ležišči),prenočišča(obrateznajveč14sobamiin21ležišči),izletniškehotele(manjšazmogljivost),restavracije,gostilne,kavarne,bareinbifeje.Gostiščasobilagle-denačasobratovanjadeljenanaceloletnainsezonska,gledenadejavnostinstopnjoopremljenostipavkategorijeA,B,CinD.9OskrbaturističnihobjektovinsamihturistovjebilaurejenapodobnokakorvJugoslavijizvpeljavoturistič-nihnakaznicinmaksimiranihcen.Zagotovljenapreskrbajebilauveljavljenazapenzionskegoste,tj.članesindikatovnarednemletnemdopustu.Tisopreje-maliposebneturističnenakaznice,priznanapajimjebilatudinižjapenzionskacenas25%popusta.Zadruge,sicermaloštevilneturistejepreskrbapotekalanaprostemtrguinzatonisobilideležniomenjenihugodnosti.Cenejedi,pijačingostinskihstoritevnajbisesplošnodoločalekonkurenčnogledenatisteizconeAoz.TrstainJugoslavije.10

Aplikacija socialističnega turističnega modela po letu 1949

Pomednarodnipolitičnizaostritvipo izbruhusporamedJugoslavijo ininformbirojemleta1948sejeconaBSTOpričelavednoboljvključevativjugo-slovanskodružbeno-gospodarski sistem, topa je s stališča turizmapomenilo

6 Rogoznica:Obnovainrazvojturizma,str.397.7 CivilnooblastjenaobmočjuconeBSTOizvajalIstrskiokrožniljudskiodbor,ustanovljen20.

2.1947.OzemljeconeBSTO(istrskegaokrožja)jeobsegalovečjidelslovenskeIstre(koprskiokraj)indelhrvaškeIstre(bujskiokraj).IOLOjebilukinjenznovoupravnorazdelitvijo12.4.1952,njegovepristojnostipasobilepredaneOLOKoperinOLOBuje.OtemglejvečRogozni-ca:Iz kapitalizma v socializem.

8 Rogoznica:Obnovainrazvojturizma,str.398.9 OdredbaokategorizacijigostiščvIstrskemokrožju,UradnilistVUJAinIOLO,št.1/1949.Ho-

telisobililahkorazvrščenivkategorijeA,BinC,prenočiščavCinD,gostilnevkategorijeCinD,kavarnevBinC,bariinbifejipavkategorijeB,CinD.

10 Rogoznica:Obnovainrazvojturizma,str.402.


začetekuveljavitve socialističnega turističnegamodela. Leta1949 sobilapr-vičorganiziranapočitniška letovanjazadelavce innameščenceconeBSTOvoblikiizmenjave.PričelisoorganiziratitudiprvemnožičneizletevJugoslavijo.VtemletujebiltudiustanovljenprvipočitniškidomnaobmočjuconeBSTO.Turističnapolitikaječedaljeboljpridobivalaideološkevsebine,kisoslonelenaegalitarizmuinpoudarjalesocialnofunkcijoturizmaternjegovo–kotposledica–neakumulativnonaravozgeslom»Turizem delovnemu ljudstvu«.Spremembesosepričelekazatitudivturističnirazvojnistrategiji,sajjepridobilaopaznej-šeideološkepredznakeinbilapreusmerjenaskorajizključnonajugoslovanskitrg.OrganizacijaturizmajebilanamrečtudinaobmočjuconeBSTO,podobnokakorvJugoslaviji,vtemobdobjunaravnanaizrazitosindikalnozorganizacijomrežepočitniškihdomov,kisomoralibitinamenjeniizključnooddihudelav-cev.11Posebenrazmah jesindikalni turizemdobil leta1950,ko jebilozapo-trebesindikalnegaturizmaraznimpodjetjeminustanovamizLRSpredanih36počitniškihobjektov.Dajeturističnasezonaleta1950dejanskopomenilapre-lomnicovturističnemrazvojutegaobmočja,govorijopodatkioštevilugostovinnočitev,zabeleženivtemletu.Številoturistovsejes3.132vletu1949povzpelona16.418vletu1950,številonočitevpaz19.215nakar115.243.12

Socialističniturističnimodeljetakratpostalpoglavitnirazvojnikoncepttegaobmočja,čepravjebilavpetdesetihletihturističnastrategijazaradigos-podarskihinteresovponovnousmerjenakrazvojudonosnejšega,tujskegatu-rizma.Nadaljevalasosenpr.vlaganjavhotelirstvozgraditvijonovegahotelaMetropolvPiranu inobnovonajuglednejšega turističnegaobjektacelotnegaobmočja,HotelaPalacevPortorožu.Sprehodomnasistemprostetrgovinevletu1951jebilarazpuščenadotedanjamrežapočitniškihdomov.LikvidacijapočitniškihdomovconeBjebilaizvedenavduhujugoslovanskeganavodilaoprevzemupočitniškihdomov indrugihobjektovzavodov,uradov,podjetij indružbenihorganizacij iz oktobra1950.13Čeprav jebila februarja1951v Ju-goslavijiobjavljenaodločba,kijezdoločenimipogojidopuščalavrnitevprev-zetihpočitniškihdomov,jebilotonaobmočjuconeBdovoljenolemanjšemuštevilupodjetijinustanovLRS,kisobiliobravnavanikotupravičenevpomenuomenjeneodločbe.14Skupnojebilonamrečvrnjenih8objektov,preostalipasobilivključenivturističnomrežoalipavmanjšimeripredanistanovanjskemufondu. Spremembesobileuvedenetudivoskrbi innačinuplačilaturističnihstoritev.Ukinjenisobilit.i.turističniboniinpostavljenetarifezaposamezneturističneobjekte.Člani jugoslovanskesindikalneorganizacijesobiliupravi-čenidonižjecene,uveljavljalipasojolahkonapodlagipredložitveposebnegakreditnegapismajugoslovanskihposlovalnicagencijePutnik.Regresjezago-toviloministrstvozafinanceFLRJ,izplačevalapaIstrskaBanka.15 Poukinitvipočitniškihdomovjebilaizvedenaobširnareorganizacijagostinskegasektor-ja.Septembra1951jepodjetjeRTHprešlovlikvidacijo,izobratovpodnjego-voupravopasobilaustanovljenaštirinovasamostojnagospodarskapodjetja:Mestno gospodarskopodjetje hotelMetropol vPiranu,Mestno gospodarskopodjetjeHotelCentralvPortorožu(ktemustasodilaHotelHeliosinnekdanjihotelPiranvPortorožu),MestnogostinskopodjetjerestavracijainkavarnaLo-ggiainOkrajnogostinskopodjetjeHotelKoperzankaranskimkopališčemin

11 GospodarskadejavnostIstrskegaokrožja,str.20.12 Rogoznica:Laricostruzionedell'industriaalberghiera,str.381.13 Navodilooprevzemupočitniškihdomovindrugihobjektov,zavodov,uradov,podjetjiindruž-

benihorganizacij,UradnilistFLRJ,št.61/1950.Objektezmanjkot10prostorisododeljevalistanovanjskemufondu,preostalepaturističnemu.

14 Odločbaovrnitvipočitniškihdomovproizvajalniminprevoznimpodjetjemterglavnimodbo-romincentralnimupravamZvezesindikatovJugoslavije,UradnilistFLRJ,št.8/1951.

15 Regresiranecenezadomače,tj.jugoslovansketuriste,sobileuveljavljenetudipopriključitvikJugoslavijiinSloveniji.

77Letnik 37 (2014), št. 2

turističnimnaseljemsv.Nikolaja.VneposredniupraviRHTjeporeorganizacijiostal leHotelPalace.Knjemustasodilatudiportoroškokopališče indnevnibarJadran.16

Zdajdostopniarhivskivirinakazujejo,dasobilajugoslovanskaturističnazastopstvanaobmočjuSTOnazačetkupetdesetihletpodnadzoromUpravedr-žavnevarnosti,sajjetudinatempodročjuuveljavljalakontroloinširilalastnegospodarskeinterese.17

Turistični razvoj po priključitvi k Jugoslaviji in Sloveniji – simbioza delavskega in komercialnega turizma

ObpriključitvikSlovenijiinJugoslavijileta1954jetakratnikoprskiokrajskupnoimelže1.445ležišč,topajepomenilo12,7%slovenskihprenočitvenihzmogljivosti,sicerocenjenihnaokoli10.000ležišč.18Gostinskomrežokoprske-gaokrajajevtemobdobjusestavljalo87obratov,insicer38obratovdružbene-gasektorja,13zadružnegain36zasebnihobratov.19Številozasebnihgostinskihobratovsejepodrugisvetovnivojninenehnozmanjševalo.Vzasebnilastisobililemanjšiobrati,kisoposlovalipredvsemnapodeželju.20Pomembnejšituris- tičniobjektisoprešlipoddržavnoupravoinvuporabodržavnihpodjetjižeobkoncu40-ihletnaosnovit.i.prisilnihpremoženjskihukrepov.21

Oblastisozideološkegastališčamočnopodpiraledelavskiturizem,kijevokvirutakratizoblikovanegakomunalnegasistemaslonelnaustanavljanjut.i.»počitniškihskupnosti«.Skupnostinajbibilemedsebojpovezaneinnasto-palekotkolektivniinvestitorjizavečjeobjekteinpravilnouporabljalesredstva,namenjenazaoddihdelovnegaljudstvainmladine.22Razmah,kigajedelavskiturizemdoživelpopriključitvikoprskegaokrajaSloveniji,lahkoposrednoraz-beremoizštevilapočitniškihdomov.Leta1954jenaobmočjukoprskegaokrajaposlovalo9počitniškihdomov,leta1955seještevilopovečalona12,leta1956panaglo zraslona56, topanaj bi dokazovalo, da je »slovenska obala začela služiti ne samo inozemskemu turizmu, ampak tudi domačemu delavnemu človeku kot mesto oddiha in počitka«. Številoležiščsejes374vletu1955povečalona1.524vletu1956.Vtemletusobiliodprtitudiprvikampi.Njihovezmogljivostisobile170ležišč,t.i.šotoriščapale70ležišč.Otroškainmladinskaokrevališčasoleta1956imela271ležišč.23

Mladinskiturizemsejerazvijalvokvirumladinskihturističnihorganiza-cij,najpomembnejšamednjimipajebilaTurističnapočitniškazvezaJugoslavi-je.Organizacijajenaobalnemobmočjuštelanekajvečkottisoččlanovinimelanekajstoležišč,sicerpanajbi »vzgajala mladino, prispevala k razvijanju njene socialistične zavesti ter krepila njene fizične sposobnosti in psihične kvalitete«.24 Nove ideološke in kulturne vrednotenapodročju turizma sobile tako rekoč

16 Rogoznica:Obnovainrazvojturizma,str.405.17 ARS,AS1931,ZgodovinaorganovRSNZinvarnostno-obveščevalnihslužb(1941–1951),10.

del(901–100),Legalnainilegalnatrgovina,transportinknjigovodstvo,str.926.18 PAK,PAK178,t.e.16,Predlog10-letnegaperspektivnegaplana.19 PAK,PAK178,t.e.12,TurizemingostinstvonapodročjuokrajaKopervletu1955.20 Privatnisektorsovglavnemsestavljala t. i.pavšalnagostiščaznajvečpetimizaposlenimi.

Poslovanjeprivatnegasektorjajebilostrogonadzorovano.21 Rogoznica: Zgodovinskivpogled,str.231–232.Uradnanacionalizacija,pojugoslovanskiza-

konodajiizleta1946inleta1948,senaobmočjunekdanjeconeBSTO,zaradimednarodno- pravnihimplikacijiniizvedlavsedoleta1972.

22 PAK,PAK422,t.e.1,a.e.5,PoročilopredsednikaOTZ.23 Dokumentacija k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Koper za razdobje od 1957

do 1961 (1957).Petizvezek.Trgovina,gostinstvointurizem,str.52–53.24 PAK,PAK264,t.e.1,a.e.2,PoročiloodeluokrajnegaodboraPZkopervčasuod4-5letne

skupščine.


institucionaliziranezorganizacijovsakoletnihmnožičnihprireditev,kotsobileJugoslovanskifolklornifestival,tekmovanjepihalnihorkestrovSlovenijeinfes-tivaletnološkihfilmov.25

Zdrugestranisejekmalupričelkazatigospodarskipomennovihmedna-rodnihturističnihtokovinmaloobmejnegaprometa,kisejepričelrazvijatipopodpisuVidemskegasporazumaleta1955.Žeobkoncupetdesetihletsooblas-titurizemzačeledojematikotenoodosnovnihgospodarskihvejslovenskegaobalnegaobmočjainsilnopomembenizvordeviz,kinajbipripomoglekbolj-šemustandardu»celotne socialistične skupnosti«.NeurejenostkopališčaŽuster-na,kotpriljubljeneizletnišketočkeTržačanov,sejenpr.obravnavalakot»vzor protisocialistične propagande že s svojim samim izgledom«. Turističnapolitikajepritempridobilatudiširševzgojnerazsežnosti,kisosevključevalevtakratnikonceptsocialističneetike.Takonajbirazvijaliturističnomiselnost,vplivalinavljudnostinuslužnostgostinskegainturističnegaosebjainskrbelizahigienoingostinskoponudbo.Vokviruturističnihdruštevstabilapostavljenavospredjeolepševanjeinčistočadomačihkrajev,domačeturisteinpredvsemmladinopanajbivzgajalizaolikanoobnašanje.26TurističnodruštvoPortorožjetakonpr.tajništvusvetazakulturoinprosvetopriokrajnemljudskemodboruKoperpre-dlagalo:»da uvede v šolski pouk vsaj enkrat mesečno predavanje o lepotah Istre, o čuvanju parkov in vrtov, o turizmu pri nas in na tujem, da bi mladina bolj vzljubila svoj kraj in imela pravilen odnos do raznih naprav«.27

Simbiozaideološkozastavljeneidentiteteingospodarskousmerjenepo-slovnestrategijejenaobalnemobmočjuvtemobdobjupostalasvojevrstniinceloprepoznavniturističnimodel.Visokiekonomskikazalnikiinpotrebapode-viznihsredstvihsooblastivodilikrazmišljanjuomočnihperspektivahturizmanaslovenskiobaliinpotrebipo»resnemrazmisleku«ovečjihinvesticijah,kibi»tukajšnji turizem res povzdignile na evropski nivo«.28

Obdobjeodsredine60-ihdosrede70-ihletjezaznamovalobnoviurba-nističnizasnovimočaninvesticijskiciklus,naosnovikateregastabiliprenov-ljenaturistična infrastruktura inzgrajenavrstanovihturističnihnaselij:Žus-terna,Ankaran,Belveder, Simonov zaliv inLucija.Graditevobjektov jebila vvelikimerifinanciranazugodnimikrediti,kijihjezagotavljalaJugoslovanskabankazazunanjotrgovino,približnopolovicosredstevpasomoraliprispevatirepubliški in lokalni viri (občine inpodjetja). Investicijskiprogrami sopred-videvali modernizacijo cestnega omrežja in usposobitev trgovskih in drugihlokalov,namenjenihpotrebamrastočega turističnegaprometa.Razloge, ki sovplivalina»investicijskomrzlico«,lahkoposrednorazberemoizpodatka,dajebiloleta1965naobalnemobmočjuiznaslovaturizmarealiziranihpribližno10milijonovdolarjevdeviznihsredstev,topajepredstavljalo10%jugoslovanskeoz.polovicocelotnerepubliškedeviznerealizacije.Pričelasotudivlaganjavt.i.objektezarekreacijoinzabavo:vPortorožujebilaželeta1964odprtaigralnica,začelasejegraditevletališča,obzačetkusedemdesetihletjebilozgrajenihvečpokritihbazenov,avtomatskihkegljišč indrugihšportnihobjektov.Vsevečjebiloturističnihprireditevzzabavnimiinkomercialnimivsebinami; leta1970jihjebiloževečkot130.Zavsevečjepotrebeturizmaso(sicerzeloprevidno)pričelispodbujatizasebnoiniciativo,predvsemoddajanjezasebnihsob.29

Zmnožičnimiturističnimitokoviseječasovnakoncentracijaprestavilatudivpredsezonskeinposezonskemesece,topajepripomoglokpodaljšane-muobratovanjugostinskihobratovoziromaboljši izkoriščenosti teh.Nastali

25 PAK,PAK422,t.e.10,a.e.45,Mestoinvlogakulturnihprireditevzapotrebeturizmanaslo-venskiobali.

26 PAK,PAK422,t.e.1,a.e.2,Uvodkporočiluoturističnisezoni1959.27 Poročilo Turistične zveze Slovenije,1957,str.46.28 PAK,PAK422,t.e.1,a.e.5,PoročilotajnikaTZK,1959.29 PAK,PAK422,t.e.10,a.e.46,Informacijaorazvojuturizmanaslovenskiobali.

79Letnik 37 (2014), št. 2

sonovihotelskikompleksi,kotsoEmonahoteli,MetropolinBernardin,dasosehotelsketurističnezmogljivostiprilagajaleudobjuzahodnoevropskihturis-tov.30

Posebnaznačilnostturizmanaobalnemobmočjujebilavelikafrekvencaprehodnihindnevnihgostov,takodomačihkakortujih,topajebilorezultatt.i.prehodnegainnakupovalnegaturizma.Tujskiturističniprometpajepostopnoprevladalnaddomačim.Številoležišč,kisobilanavoljoturistom,sejeobčutnopovečalo.Leta1961jihjebilovobmorskihturističnihkrajih9.093,večinoma(večkot80%)vpočitniškihdomovihalizasebnihsobah.Vdesetihletihseješteviloležiščpovečaloza113%,natopavobdobju1971–1981naraslošezakar40,8%.Številoregistriranihnočitevnaobmočjuslovenskeobaleleta1961jebilo733.606.Vdesetihletihsejetoštevilopovečalozakar117,8%(1.598.492nočitevleta1971).Portorožjepredstavljalkrajznajvišjimdeležemnočitevtu-jihgostovvSloveniji.Vletih1971–1983jebil60–70%.31

Vokviruširšihprocesov,ki sozaznamovali slovensko in jugoslovanskodružbovobdobjut.i.liberalizma,sosedružbenatrenjapričelakazatitudinaturističnempodročju,insicervzaostrenemodnosumedkomercialniminde-lavskimturizmom.32Obhitremrazvojuhotelskegaturizmasejepričelokazatizmanjševanjezmogljivostivpočitniškihdomovih,kisosicerdo leta1965naobalnem območju ustvarjali večje število nočitev kot gostinske organizaci-je.Razlogazausihanjepočitniškegaturizmanajbibilapoostrenaekonomska

30 Jeršič:TurističnatransformacijaPortoroža,str.222.31 Horvat:Značilnosti turističnega prometa v Koprskem Primorju,str.215–216.32 »Liberalistični«konceptgospodarstva,kijezačelnastajatižeobkoncu60-ihlet,tj.kmalupo

začetkuKavčičevegamandata,jeturizem,zlastitujskega,obravnavalkotenoprednostnihvej.Deležterciarnihdejavnostivdružbenemproizvodu(promet,trgovina,gostinstvo,obrt,stano-vanjsko-komunalnadejavnost,predvsempaturizem)najbiponačrtihliberalnousmerjenihgospodarstvenikovnaraselz32na37%,deležzaposlenihpas15na25%;Repe:Turizmanimogočezavreti,str.161.

Turistično naselje in kopališče v Ankaranu, 1958 (SI PAK 24, t. e. 1309)


merila v poslovanju počitniških domov ter nerešeno vprašanje investicijskihvlaganj,dotacijdelavnihkolektivovindrugihoblikmaterialnepomoči.Čepravsosindikalneorganizacijeodoblastnihorganovzahtevalepodporodelavske-mupočitniškemu turizmu,»ki naj bi še vedno bil nosilec jugoslovanskih drža-vljanov«,jevnaslednjemobdobjuprevladalausmeritevvpridobitniškihotelskiturističnimodel.Domačeturistesozačelipreusmerjativhotelskezmogljivosti,to je»izkoriščanje hotelskih zmogljivosti za potrebne delavskega turizma«,delpočitniškihobjektovpajebiluporabljenzabivalnepotrebesezonskihdelavcevalivcelotipredanstavbnemufondu.33

Od samoupravnega sistema do zatona socialističnega turističnega modela

Koncept združenega dela in gospodarskega dogovarjanja je po zmagikonservativnepolitičnesmerinadliberalnozaznamovaldrugopolovico70-ihlet,naturistično-gostinskempodročjupajezaznamovalprocesposlovnegasa-moupravnegazdruževanja.34Novisistemfinanciranja,kijetemeljilnadoločilihzakonaozdruženemdeluindrugihpredpisih,jeinvesticijskopolitikopostav-ljalnanovetemelje.Graditevturističnihobjektovjenamrečmoralaslonetinasredstvih,kiso jih lahkozagotovile temeljneorganizacijezdruženegadela(vnadaljevanju:TOZD).Le-tesosemedsebojnopovezovalepredvsemzaradiza-gotovitveparticipacijenadeviznihprihodkih.Pri investicijahnaosnovidevi-znegainteresajetorejšlozadomačasredstva,vglavnemizhajajočaizindustri-je in trgovine,kiso jihdevizpotrebnipartnerji sovlagaliv izvozne turističnezmogljivosti.Naosnoviomenjenihsmernicsejevdrugipolovici70-ihinprvipolovici80-ihletoblikovalonekajvečjihturističnihpodjetji,kisosenapodlagitedajveljavnezakonodajezdruževalavposlovnesistemetudizostalimivejamigospodarstva.35

Leta1974jebiloustanovljenonajvečjeturističnopodjetjeobalnegaob-močja,TurističnohotelskopodjetjePortorož(THP),kijezdruževalohotelska,kongresno-prireditvena in igralniška podjetja občine Piran.36 THP se je leta1983preimenoval vTurističnoorganizacijoPortorož (TOP). Sestavljale so jotemeljneorganizacijezdruženegadela:TOZDHotelAdriaAnkaran,TOZDTu-rizemAvditorij Portorož, TOZDHotel Belveder Izola, TOZD Casinò Portorož,TOZDKobilarnaLipica,TOZDGrandHotelMetropol,TOZDHoteliPalace,TOZDHotelPiran,TOZDPralnicainčistilnicaLucija,TOZDGostinstvoSežana,TOZDHoteliTriglavKoperinDelovnaskupnostskupnihslužb(DSSS),kijeskrbelazamarketing,računovodstvo,kontrolo,planiranje,investicije,nabavo,kadrovskeinsplošnezadeve. NapodlagiZakonaozdruženemdeluinZakonaoskupnihosnovahsvobodnemenjavedelasejezaradiženavedenihekonomskihrazlo-govDOTOPPortorožšeistegaletazdružilzDODroga–Agraria(kmetijstvoin

33 PAK,PAK422,t.e.10,a.e.48,NekateriaktualniproblemidelavskegaturizmavSRSloveniji.34 Investicijeizturizmasosevglavnempreusmerilevindustrijo.Turizempajebilpriinvesti-

cijahboljprepuščensebikotnačrtovanidržavniskrbiinugodnimbančnimposojilom;Repe:Turizmanimogočezavreti,str.162.

35 Sredi70-ih let jebilov slovenskemturizmuvečkot300 temeljnihorganizacij združenegadela.Pojavljalepasosetudinoveorganizacijskeoblikekotkombinacijazasebnegaindružbe-negakapitala–t.i.posebneorganizacijezdruženegadela(POZDI);Repe:Turizmanimogočezavreti,str.163.

36 Odpomembnejšihturistično-gostinskihpodjetjistazunajtegaholdingaposlovalaTOZDHo-teliBernardin,kijebildelposlovnegasistemaoz.samoupravneorganizacijezdruženegadela(vnadaljevanju:SOZD)Emona,inTOZDSalineraStrunjan,kijebilpovezanvSOZDAlpetur.Zaradi»skupnega in usklajenega nastopa delovnih organizacij in temeljnih organizacij združe-nega dela v celoviti turistični ponudbi in usmerjanja turističnega razvoja«pajebilaželeta1976ustanovljenaObalno-kraškaturističnaposlovnaskupnost.

81Letnik 37 (2014), št. 2

živilskaindustrija),DOPreskrbaKoper(trgovina),DOJadranSežana(zunanjatrgovina)vSOZDTimavssedežemvKopru.37

Dolgoročni razvojnikonceptobalnegaobmočja (1971–1985) jedo leta2000predvidevalpovečanještevilaturističnihležiščnapribližno33.000.Kersougotavljali,dasobileinvesticijevprejšnjihletihomejenenasistem»postelja,žlica,morje«,kipazaradimočnemednarodnekonkurencenibilvečzadovoljiv,jebilaposebnapozornostnamenjenatudit.i.privlačnimoblikamponudbe,naprimerureditviplaž, sprehajalnihpoti, športnih igrišč,posodobitviavtokam-pov,organizacijizabavnihinšportnihprireditev.38Skladnostemiusmeritvamisovdružbenemnačrtuobalnegaobmočjazaobdobje1976–1980napodročjuturizmanačrtovalipomembneinvesticije,naprimerzgraditevdrugefazeBer-nardina,marinevIzoli,športnegacentravLuciji,nadaljevanjegradbenihdelnaletališčuPortorož,razširitevhotelaPiran,adaptacijohotelaAdriavAnkaranuinzgraditevbungalovovvStrunjanu.Kmalusejeizkazalo,daskromnaakumu-lacijaTOZD-ovvgostinstvu,zizjemoigralnicePortorož,kijevokviruTHPinkasnejeTOPPortorožzagotavljalasredstvazavsepomembnejšeinvesticije,niomogočalapredvidenedinamikevlaganjposrednjeročnemprogramu.Dajevnovihgospodarskihrazmerahinvesticijskadejavnostmočnonazadovala,namnpr.dokazujepodatekoskorajnespremenjenihprenočitvenihzmogljivostihvhotelskihobjektihvobdobju1977–1979.ZastojvrastiturističnihzmogljivostijebilzabeležentakovprimerjavizJugoslavijokotstujino.39

Osemdesetaletajejugoslovanskogospodarstvozaznamovaloinflacijskogibanjeinneizbežnovplivalotudinaturističnisektor.Stroškivturizmusoza-radivisokeinflacijepričelirastihitrejeodrealiziranihdohodkov.Potrebnasobilamesečnarevidiranjacen,pojavljalisoseproblemisposlovanjemsčekiinzmenjavotujihvalut.Turističniprometsozaznamovaleraznenevšečnosti,kotsobilemotnjeprivstopunamejnihprehodih,nerednaoskrbazgorivom,po-manjkanjeprehrambnihindrugihartiklov,povečalepanajbisetudipripombeinreklamacijegostovintujihagencijnaračunturističnegaosebjainnečistoče.40

Vletih1980–1983seještevilonočitevzmanjšaloza10%.Nekolikoboljvzpodbudnisobilirezultatiponovnosredi80-ihletzaradipovečanjaturistič-nihzmogljivostiinrekordnegaštevilanočitev(2.469.456milijonovnočitevleta1986),sledilopajeponovnozmanjšanjeza6%vobdobju1987–1989.41

Težnjapouveljavitvinovihoblikturističneponudbe,kinajbiomogočalepolegdominantnekopališkerekreaciješedrugeturističnedejavnosti,jepoletu1980privedladospremembevstrukturiturističnihfunkcijinuveljavitvenovihoblikturističneinfrastrukturenaobalnemobmočju.Leta1985soprizadevanjazaponovnouveljavitevportoroškegazdraviliškegaturizmaomogočilaodprtjenovegazdraviliškegaobjektaTermePortorož,nazemljiščuopuščenihsolinpasejeetapnoformiralanovainfrastrukturnapodobaportoroškemarine.42

Novaposlovna strategijaobalnega turizma jebila v tej luči sredi80-ihletusmerjenakrazvojudodatnegapovišanjaravniturističneponudbezrazvo-jemnavtike,letalskega,kongresnegainzdravstvenegaturizma.Razvojninačrtiza obdobje 1986–1990 sona osnovi zabeleženihpozitivnih gibanj predvide-vali zgraditev in rekonstrukcijodesetihvečjih turističnihobjektov.Čeprav sobilisprejetinekateripredpisi,kinajbipospešilirezultatenapodročjuturizma,spremembadeviznihpredpisovnivečdopuščalaporabeustvarjenihdevizterzdruževanjadeviznihsredstevzdeviznimisredstvipreostalihvejgospodarstva.

37 Čibej:DrogaPortorožspredhodniki,str.269.38 Dolgoročni razvojni koncept obalne regije,1974,str.100.39 Perspektivni razvoj turizma na Obalnokraškem področju,125a.40 PAK,PAK36,PoročiloSvetuzaturizemingostinstvopriISSOPiran,Portorož,27.septembra

1983.41 Horvat:Značilnosti turističnega prometa v Koprskem Primorju,str.216.42 Jeršič:TurističnatransformacijaPortoroža,str.224.


Novadelitvenarazmerjavtakratnihiperinflacijenisoomogočalapredvidenihinvesticij,sajsobiliamortizacijainposlovniskladivturističnihorganizacijahprešibki.Takososepričelapojavljatimnenja,kisozagovarjalasovlaganjedo-mačegaintujegakapitalavturističnodejavnost.

Gospodarsko indružbenokrizoobkoncu80-ih inzačetku90-ih letstanaturističnempodročjuzaznamovalastagnacijainnatopadecpovpraševanja;številonočitevsejezmanjšalovvsehobmorskihturističnihkrajih(razenvKo-pru) indosegalovrednost iz leta1984.43Vsamoupravnihposlovnihsistemihsosezačelapojavljatiinternanesoglasja,tapasoneizbežnovodilakprocesurazdruževanja.Leta1988jeTOPizstopilizSOZD-aTimav.Ssprejetjemsamo-upravnegasporazumavsehTOZD-ovalinjihovihnaslednikov,kisosestavljaliDOTOP,je31.3.1990TOPPortorožnehaldelovati.DSSSjebilaukinjena,njenopremoženjepasosirazdeliliTOZD-i.HotelAnkaran,HotelTriglavKoper,HotelBelveder Izola,HoteliPalacePortorož,GrandHotelMetropolPortorož,HotelPiraninpralnicaLucijasoznovimzakonomopodjetjihpostalisamostojnapod-jetja.Poslovnozdruženjesejesicerskušaloreorganiziratiinustanovitikotd.d.,akojeiznjegaizstopilopodjetjeMetropol,sejepričeldokončnipropadinseleta1994končalzlikvidacijo.44

Sklep

Aplikacijasocialističnegaturističnegamodelanaslovenskiobalisejepri-čelaobkoncu40-ihlet,kojebiltudinatemobmočjuuvedenideološkikonceptdelavskegaturizma.Obrazvojunovihmednarodnihturističnihtokovv60-ihin70-ihletihstasprevladotujegaturističnegaprometanaddomačimgospodar-skadimenzijainkomercialno-strateškausmeritevobalnegaturizmapostopnoprevladalinadideološkimikomponentami.Kljubsocialističnimoz.samouprav-nimoblikamposlovneorganiziranosti jebil turistični sektornaobalnemob-močjuusmerjenkjasnimgospodarskimciljem,topanamdokazujepostopnonazadovanjet.i.delavskegaoz.počitniškegaturizma.Dokončnizatonsocialis-tičnega turističnegamodelasoobkoncu80-ih inzačetku90-ih let zaznamo-valistagnacijapovpraševanja,razkolvtedanjihobalnihgospodarsko-turistič-nih združenjih, organizacijska in lastniškaprestrukturiranja ter iskanjenoverazvojnestrategijeinturističneidentitete.

ARHIVSKI VIRI

Pokrajinski arhiv Koper (PAK) • PAK36,SkupščinaobčinePiranspredhodniki1945–1995 • PAK178,GospodarskazbornicaokrajaKoper1946–1969 • PAK264,OkrajniodborpočitniškezvezeKoper1958–1963 • PAK422,ObalnaturističnazvezaKoper,1957–1976 • PAK24,OkrajniljudskiodborKoper1945–1965 • SIPAK344,Zbirkafotografijinrazglednic1800–1999

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • ARS1931,RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSRS

43 Horvat:Značilnosti turističnega prometa v Koprskem Primorju,str.216.44 KontestabileRovis:TurističnaorganizacijaPortorož,str.309.

VIRIINLITERATURA

83Letnik 37 (2014), št. 2

OBJAVLJENI VIRI

Dokumentacija k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Koper za raz-dobje od 1957 do 1961.Petizvezek.Trgovina,gostinstvointurizem.Koper:OLOKoper(ed.),1957.

Dolgoročni razvojni koncept obalne regije.Ljubljana:Inštitutzaregionalnoeko-nomiko,1974.

Poročilo Turistične zveze Slovenije za poslovno dobo 1955–1957.Ljubljana:Turis-tičnazvezaSlovenije,1957.

Perspektivni razvoj turizma na Obalnokraškem področju III faza.Ljubljana:Inšti-tutzatrženje,ekonomikoinorganizacijo,1983.

Odredba o kategorizaciji gostišč v Istrskem okrožju.UradnilistVUJAinIOLO,št.1/1949.

Navodilo o prevzemu počitniških domov in drugih objektov, zavodov, uradov, pod-jetji in družbenih organizacij.UradnilistFLRJ,št.61/1950.

Odločba o vrnitvi počitniških domov proizvajalnim in prevoznim podjetjem ter glavnim odborom in centralnim upravam Zveze sindikatov Jugoslavije.UradnilistFLRJ,št.8/1951.

Zbirka predpisov o gostinstvu in turizmu.Ljubljana:Gospodarskivestnik,1968.

LITERATURA

Vodnik po fondih in zbirkah pokrajinskega arhiva Koper(ur.ZdenkaBoninet.al.).Koper:Pokrajinskiarhiv,2006.

Čibej,Nada:DrogaPortorožspredhodniki.V:Vodnik po fondih in zbirkah pokra-jinskega arhiva Koper(ur.ZdenkaBoninet.al.).Koper:PokrajinskiarhivKoper,2006,str.268–269.

Gospodarska dejavnost Istrskega okrožja,Kajsmožedosegli.Koper:Li-pa,1949.Horvat,Uroš:Značilnosti turističnega prometa v Koprskem Primorju.V:Primorje

(ur.MilanOroženAdamič). Ljubljana: ZvezageografskihdruštevSlovenije, 1990, str.215–220.

Jerišič,Matjaž:TurističnatransformacijaPortoroža.V:Primorje(ur.MilanOroženAdamič).Ljubljana:ZvezageografskihdruštevSlovenije,1990,str.221–232.

KontestabileRovis,Mirjana:TurističnaorganizacijaPortorož.V:Vodnik po fondih in zbirkah pokrajinskega arhiva Koper(ur.ZdenkaBoninet.al.).Koper:Pokrajinskiar-hiv,2006,str.308.

Prinčič,Jože:Razvojgospodarstvadosredinepetdesetihlet.V:Slovenska novejša zgodovina(NevenBoraketal.).Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005,str.965–971.

Pucer,Albert:Portorož – 100 let organiziranega turizma, katalog k razstavi Po-krajinskega arhiva Koper.Koper:Pokrajinskiarhiv,1986(PublikacijePokrajinskegaar-hivaKoper:katalogi;7;Sprehodskozičas).

Repe,Božo:Turizmanimogočezavreti,čepravbigaprepovedalizzakonom.V:Razvoj turizma v Sloveniji(ur.ŽarkoLazarevićinFrancRozman).Bled:Zvezazgodovin-skihdruštevSlovenije,1997.

Rogoznica,Deborah:ObnovainrazvojturizmanaobmočjuconeBSvobodnegatržaškegaozemlja(sposebnimpoudarkomnaokrajuKoper).V:Acta Histriae13(2005),št.2,str.395–422.

Rogoznica,Deborah:ZgodovinskivpogledvpremoženjskovprašanjeconeBSTOvpovezavizOsimskimisporazumi.V:Osimska meja(ur.JožePirjevec).Koper:ZaložbaAnnales,2006,str.231–239.

Rogoznica,Debora: Laricostruzionedell'industriaalberghieraelosviluppodelsettoreturisticonell'areacapodistriana(1945–1954).V:Quaderni19(2008),str.377–388.

Rogoznica,Deborah:Iz kapitalizma v socializem. Gospodarstvo cone B Svobodne-ga tržaškega ozemlja (1947─1954).Koper:Pokrajinskiarhiv,2011.


APPLIKATIONUNDDURCHSETZUNGDESSOZIALISTISCHENTOURI-SMUSMODELLSANDERSLOWENISCHENKÜSTE(1947–1990)

Die Applikation des sozialistischen Tourismusmodells an der slowe-nischenKüstebegannEndeder1940erJahre,alsauchaufdiesemGebietdasideologischeKonzeptdesArbeiter-Tourismuseingeführtwurde.MitderEnt-wicklungderneuen internationalenTourismustendenzen inden1960erund1970erJahrengewannendurchdasÜberwiegendesausländischengegenüberdem einheimischen Fremdenverkehr die wirtschaftliche Dimension und diekommerziell-strategischeOrientierungdesTourismusanderKüsteallmählichdieOberhandüberdie ideologischenKomponenten.Trotzdersozialistischenbzw. der Selbstverwaltungsformen der Geschäftsorganisationwar der Frem-denverkehrssektor imKüstenbereich auf klareökonomischeZiele ausgerich-tet,wasdenallmählichenRückgangdessogenanntenArbeiter-bzw.politischenTourismusbeweist.DasendgültigeScheiterndessozialistischenTourismusmo-dellswarEndeder1980erundAnfangder1990erJahredurcheineStagnationderNachfrage, eineSpaltungderdamaligenwirtschaftlich-touristischenVer-bände, organisatorische und eigentumsrechtlicheUmstrukturierungen sowiedurch die Suche nach einer neuen Entwicklungsstrategie und touristischenIdentitätgekennzeichnet.

ZUSAMMENFASSUNG

85Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

televizija,TelevizijaSlovenije,zgodovinatelevizije,avdiovizualniarhivi, televizijskiarhivi

Key-words:

television,TelevisionSlovenia,historyoftelevision,audiovisualarchives,televisionarchives

1.04Strokovničlanek

UDK930.25:621.397.13(497.4)"1957"Prejeto:2.10.2014

Želimo vam obilo zabave, mnogo sreče in seveda, čisto sliko (Eksperimentalni program GR,

december 1957) – O »prazgodovini« slovenske televizije ob njeni 55-letnici – 3. del

ALEKSANDERLAVRENČIČarhivskisvetovalec,dokumentalistraziskovalec

OddelekzaarhiviranjeindokumentacijoTelevizijeSlovenija,RTVSLO, Kolodvorska2,SI-1550Ljubljana

e-pošta:[email protected]

Izvleček

Televizijska skupinaRadia Ljubljana je decembra 1957naGospodarskemrazstavišču v Ljubljani pripravila generalkopred začetkom rednih, ekspe-rimentalnihprogramov,kibisemoralizačetiznaslednjopomladjo.Nameniinciljieksperimentalnegaprogramasobili,dasetelevizijskaskupina,kisejepripravljalazaredneposkusnetelevizijskeprograme,strokovnousposobizadelo.Televizijskimdelavcemjezznanjem,spretnoimprovizacijoinsrč-nostjo ter spomočjo radijskih in zunanjih sodelavcev ter zagrebškeekipeuspelopremagativseostale težave invdevetihdnehrealiziratiskorajvespredvideniprogram.Skupajsopripravilienainpetdesetoddaj,trikratsosevključilivprogramRTVZagrebindevetkratvitalijanskiprogram.Zakonecsoseposloviliodgledalcev:»Torej, nasvidenje spomladi, in prav lepa hvala za naklonjeno pozornost!«

AbstractWEWISHYOULOTSOFFUN,HAPPINESS,AND,OFCOURSE,ACLEARPICTURE(EXPERIMENTALPROGRAMGR,DECEMBER1957)–ONTHE

»PREHISTORY«OFTHESLOVENIANTELEVISIONINCELEBRATIONOFITS55THANNIVERSARY–PART3

InDecember1957,atelevisioncrewofRadioLjubljanahelditslastrehearsalbeforethestartofregularexperimentalprogrammesinthespringofthefol-lowingyear.TherehearsalwasheldattheLjubljanaExhibitionandConven-tionCentre(Gospodarskorazstavišče).ThepurposeofsuchanexperimentalprogrammewastoequiptheTVcrew,whichwastomakeregulartesttelevi-sionprogrammes,with thenecessaryknowledgeandskills for suchwork.With theirknowledge, skilful improvisation,heartfeltdedicationandsomeassistancefromtheTVcrewinZagreb,aswellas fromtheircolleaguesonthe radio andexternal consultants, the crewmanaged toovercomeall theobstaclesandinbarelyninedaysbroadcastanalmostentirescheduledpro-gramme.Togethertheyprepared51shows,threetimestheywereincludedintheprogrammeofTVZagrebandninetimesintheprogrammeofItaliantel-evision.Theysaidgoodbyetotheirviewersusingthefollowingline:»So, we will see you again in the spring and thank you very much for your attention!«

86AleksanderLavrenčič:Želimovamobilozabave,mnogosrečeinseveda,čistosliko...,str.85–108Članki in razprave

»Lepo pozdravljeni, dragi gledalci!In tako smo se spet srečali ob programu televizije Radia Ljubljana, ki je bil

pripravljen ob razstavi radia in telekomunikacij na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 7. do 15. decembra. Želim vam obilo zabave, mnogo sreče – o tem boste kasneje zvedeli kaj več – in seveda, čisto sliko!«1

StemibesedamijeDragaRoglpozdravilatelevizijskegledalkeingledalce7.12.1957.TelevizijskaskupinaRadiaLjubljanajenaGospodarskemrazstaviš-čupripravilageneralkopredzačetkomrednih,eksperimentalnihprogramov,kibisemoralizačetiznaslednjopomladjo.Nameniinciljieksperimentalnegapro-gramasobili,dasetelevizijskaskupina,kisejepripravljalazaredneposkusnetelevizijskeprograme, strokovnousposobi zadelo. Zavedali so se, da stabiliuspešnioddajivokviruTelevizijeZagrebsamozačetnivaji,kisojihizvedliste-snimsodelovanjemekipezzagrebškimikolegi.TokratnišlovečsamozanekajoddajvokviruorganizacijeRadiotelevizijeZagreb,šlo jezares.VLjubljanisomoralivsepripravitisami,odimproviziranegastudia,scene,razsvetljave,tele-kina,tonskegadela,domaskerk,frizerkinvsehdrugihopravil.

Daljšiposkusniprogram je televizijski skupiniponudilpriložnost,davpraksipreveritezeorazvojuslovensketelevizije: • Preizkusiti moramo več vrst programov in v tem eksperimentiranju najti

oblike, ki bodo primerne našim finančnim in tehničnim zmogljivostim in bodo hkrati najbolje odražale našo stvarnost in s svoje strani pomagale razvoju in popularizaciji televizije. Torej – nobenih idealnih programskih shem, temveč preizkušanje raznih oblik v praksi.

• TVskupina naj sicer postane iniciator in realizator vseh mogočih program-skih zamisli, toda TV naj bo kot javno komunikacijsko sredstvo na razpola-go vsem organizacijam, ki imajo v javnosti kaj povedati. Najvišji organi so pozvani k sodelovanju s TV – zlasti kulturne, prosvetne in druge institucije, ki jih družba že podpira in jim lahko TV v tej družbi omogoči najširšo popu-larizacijo njihove dejavnosti. Samo praksa lahko spet pokaže, koliko so te institucije in posamezniki pripravljeni sodelovati in na kakšni osnovi.

• Proizvodne stroške lahko zniža izkoriščanje lastnih rezerv znotraj radia, kooperacije med zametki TVredakcij in obstoječimi redakcijami radia, smotrno izkoriščanje iste tehnike in oddelkov (tonska tehnika, diskoteka itd.), sodelovanje raznih ansamblov in končno pripravljanje in realizacija nekaterih oddaj, ki so lahko vsaj v začetku televizijskega obdobja skupne radijske in televizijske oddaje.2Vsetezesomoralipreizkusitivpraksiintonesamoobenioddaji.Preiz-

kussoizvedlivognjunalog,kisodoskrajnostiobremeniletakotelevizijskokotvsoostaloradijskoslužbo.Pokončanihpripravahsejezačelointenzivnodelosprihodomzagrebškeekipe,ki jeprekRekepripeljalareportažniavtomobilstremikamerami.NaslednjidansonašiinzagrebškitehnikipostavilinaKr-vavculinke3invzpostaviliprvozvezosstudieminreportažnimavtomobilomvLjubljani.NadkinomSočasourediliimproviziranistudioinvnjemnamestilikamereizreportažnegaavtomobila.Filmservisjepriskrbelvozičkezakamereinposkrbelzarazsvetljavoinosnovnosceno.EkipaInštitutazaelektrozvezejeizdelalatelekinoinganamestilavbifejuprikinuSoča.Vsenalogejeoprav-ljaladomačaekipa,sestavljenaizstrokovnjakovinštitutainenegaradijskegatehnika.4

1 Oddelek zaarhiviranje indokumentacijoTVSlovenija (odslejTvdok), ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4.

2 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,poročiloTVoddajanaGospodarskemrazsta-višču.

3 Napravezaprenoszvočnihintelevizijskihsignalovzusmerjenimimikrovalovi.4 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,TVoddajanaGospodarskemrazstavišču,str.2.

87Letnik 37 (2014), št. 2

Pripravena oddajanje programa sobile sistematične. TV-skupina je žemesecdnipredzačetkomprenosovpripravljalaprograminnačrtovalaizvedbo.Zbralisoljudi,kinajbipomagalirealiziratidevetdnevniprogram.Predvidelisotridesetur lastnegaprograma, triprenoseRTVZagreb inpriložnostnavklju-čevanjavitalijanskoinavstrijskoTV.SkupinašestnajstihrednihnameščencevTV-skupinejezbralaokrogsebeprekstosodelavcevizradijskegadelainizvenhiše.Sestavljenjebilprvi,začasnipredlogprograma:5

Sobota7.12.16.30 Napoveddevetdnevnegaprograma16.40 QuizI.,natofilm17.00 Mladinskaoddaja17.30 Elektronika18.00 Šport:komentar,boks20.00 Poročila20.10 RazgovoroTV20.25 GlasbenaoddajaI21.00 Veselivečer(pripisssvinčnikomzdruženo)21.30 Film21.50 SkupščinaPartizana–diskusija(aliintervju)22.10 RAI–glasbenivarieteNedelja,8.12.10.30 Mladinskifilmi11.00 Pokaži,kajznaš–javnaoddaja16.00 RAI(športniprenosi)17.30 Družinskaoddaja:Gospodinjstvo,stanovanje18.00 Ježek18.30 Film18.40 Prešeren19.00 Šport:razgovorssmučarji,poročila20.00 ZagrebškiprogramPonedeljek,9.12.17.30 Mladinskaoddaja–RAI20.00 Poročila20.10 TVdrama–Izsiljenaženitev20.45 Staradevicaintat–operaG.G.Menettija–Avstrija(prečrtanoinpripisanossvinčnikomElektronika)21.45 Dekameron22.05 Šport–RazgovoroII.ligiTorek,10.12.17.30 Mladinskaoddaja (pripis:dopoldne?Evrovizija–PodelitevNobelovihnagradiz

Štokholma6)20.00 Poročila20.10 Film20.25 TVtribuna–Dermastja21.00 RAI–Glasoviinobrazisreče(prečrtano)Sreda,11.12.17.30 RAI–Mladinskaoddaja18.00 Zagreb–Mladinskaoddaja20.00 Poročila20.15 Razgovor–Partizanskiromani20.40 Film

5 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Začasnipredlogprograma.6 Poprvotnemzapisunaseznamu,pravilnoStockholma.


21.00 RAI–Prijateljživaliitd.Četrtek,12.12.717.30 RAI–Mladinskaoddaja20.00 Poročila20.15 Film20.35 Obiskvdavnini(pripisBorisKuhar)21.00 RAI–Opustialipodvoji22.00 Šport:NamiznitenisPetek,13.12.16.30 Šport17.30 Film(?)20.00 Poročila20.10 Šport:KošarkaSobota,14.12.17.00 Cestnipromet17.30 Mladinskaoddaja18.30 Šport20.00 Poročila20.10 Film20.30 QuizII(pripisJavnaoddaja)21.15 GlasbenaII(Nightclub)21.30 TVtribuna–Turizem(Zorko)22.10 RAI–glasbenaNedelja,15.12.10.30 Kmečkaoddaja11.15 Folkornarevija(Žižek)16.00 RAI–športniprenosi(prečrtano,pripisDružinskaoddaja)17.30 Črnemaske17.50 Film18.20 GlasbenaII.19.00 Šport–Poročila,slovenskivrhunskišportniki20.00 Zagreb,natozaključekoddajeOsnutekprogramajeprvipredlagalRadoCilenšek(23.10.1957),njegovo

spreminjanjepa lahkospremljamo izuradnekronikedogajanj,ki so jopisalinekateričlanitelevizijskeskupine:HelenaZorko,KatarinaUdovičinVasjaPre-dan.8Program je30.10.1957žedobilbolj jasneobrise.Podrobnaprogram-skashemajenastajalaobnovihpredlogihindopolnilih.Televizijskaskupinajemedštevilnimimožnostmiposkušalazajetinajboljše.Programskinačrt jebildokončnodoločen6.11.1957.Kriteriji,pokaterihjebilsestavljen,soupošte-valitehničneinizvedbenemožnostiGospodarskegarazstaviščainokusgledal-cev.Kerso15.11.1957ugotovili,danebodoprejelivsehzahtevanihfinančnihsredstev,nakaterasoračunaliprinačrtovanju, somoraliprogramskoshemospremenitiinizločitinekatereprezahtevneoddaje.9Dvajsetdnipredzačetkomoddajanjaprogramasosevrstilimrzličnisestanki inusklajevanja,dvadnevapredzačetkomoddajsejeimproviziranistudionaGospodarskemrazstaviščuspremenilvmravljišče.Pridnemravljicesostvaripostavilenapravomesto,ne-kajpajihjekljubtemukončalonadrugihmestih,kamorprvotnonisobilena-menjene.Spomočjobesediloddaj,kisobilaoddanavsrajčkahvarhivinKnjigeoddaj,smonapravilirekonstrukcijooddajdecembra1957.10

7 Seznamjebilnadrugistraniprelepljenskorekturnimtrakom,izkateregasejeizcimilaleplji-vatekočina,injezatomočnopoškodovan.

8 Televizija prihaja,str.30.9 Televizija prihaja,str.31.10 Tvdok,Oddaje,Knjiga1.Tabelavsebujesamoseznamoddaj,zakateresovarhivuprejelibe-

sedila(oddajavsrajčki).Vseznamumanjkajotudivseoddajetujeprodukcije.

89Letnik 37 (2014), št. 2

Programjetorejodprvotnezamislidoživelnekajsprememb,doklergani7.12.1957DragaRoglvoddaji»Imatekartoodveč«predstavilagledalceminnapovedalavečprostihsedeževvkinematografih.Polegdomačihoddajjena-povedalamladinske,zabavne,glasbeneinpoljudno-poučneoddajeizitalijansketelevizijeinposebnost,kijobotelevizijaposredovalaizAvstrije–Menottijevoopero»Staradevicaintat«.ŽeprvidanjetudinapovedalaprenospodelitveNo-belovihnagradizStockholma,čepravuratorkovepodelitvešenibilatočnozna-na.Mednapovedmi jepredstavilatudinekajutrinkovizzakulisjaustvarjanjaoddaj–odzamislidovročihvaj,karjepomenilopripravonanapovedpogovorao televiziji.Napovedala je tudiporočilaobdvajsetih inšportneoddaje.Špor-tapabotoliko,daboonjempodrobnogovorilredaktorBenoHvala.11VtemtrenutkupaDragaRoglnibilavečsamapredkamerami,sajsejijepridružila

11 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Imatekartoodveč,str.2.

Tabela1:OddajenaGospodarskemrazstaviščudecembra1957

št.oddaje

datumobjave vrstaoddaje naslovoddaje avtoroddaje častrajanja opombe

1 12.5.1957 zabavna TVprihaja Cilenšek-Lindič *skupajena 2 12.5.1957 zabavno-glasbena Ježek Fr.Milčinski oddaja 3 23.6.1957 reportaža Skozinašemesto D.Kralj 4 23.6.1957 zabavna Vrtavka Fr.Žižek 5 23.6.1957 reportaža VesnaII. M.Kragelj 6 7.12.1957 napovedprogr. Imatekartoodveč D.Rogelj 24’ 7 7.12.1957 mladinska Oddajazaotroke S.Mikuž 25’ 8 7.12.1957 razgovor TVoTV B.Kuhar 35’

9 7.12.1957 zabavno-glasbena Vrtiljakmelodijinritmov M.Lindič 40’

10 7.12.1957 športna Šport B.Hvala 11 8.12.1957 zabavna Pokažikajznaš 92’ 12 8.12.1957 zabavna Ježkovkabaret Fr.Milčinski 35’ 13 8.12.1957 literarna Prešeren Fr.Kosmač 16’ 14 8.12.1957 športna Šport B.Hvala 32’

15 9.12.1957 TVdrama Izsiljenaženitev Moliere 42’ realiziralFranŽižek

16 9.12.1957 poljud.znanost Elektronika Šobar 8’ 17 9.12.1957 literarna Dekameron R.Šuklje 19’ 18 10.12.1957 razgovor Ljubljanskipogovor L.Pohar 28’ 19 11.12.1957 literarna Partizanskiromani P.Levec 26’ 20 12.12.1957 razgovor Razgovorioturizmu Z.Zorko 20’ 21 12.12.1957 poljud.znanost Obiskvdavnini B.Kuhar 19’ 22 14.12.1957 mladinska MladinskaTVoddaja S.Mikuž 60’ 23 14.12.1957 reportaža Cesta D.Kralj 22’ 24 14.12.1957 zabavnaugankarska Korajžavelja Cilenšek 62’ 25 14.12.1957 zabavno-glasbena 40minutobcoctaillu Lindič 50’ 26 15.12.1957 kmetijskaodd. Kmetijskaoddaja Št.Kuhar 50’ 27 15.12.1957 folklorna Iznarodneskrinje FranŽižek 70’ 28 15.12.1957 TVopera Kogoj:Črnemaske Biber 30’

29 15.12.1957 zabavno-glasbena Nocojnajpojotudigodala Lindič 45’

30 15.12.1957 odpovedprogr. Odpovedprograma D.Rogl 31 15.5.1958 zabavno-glasbena Pomladnimiš-maš M.Kragelj


opicainjipomagalanadaljevatinapovedprograma,vsajtistegadelazaotroškeinmladinskeoddaje.

Opica: »In jaz sem, kot so mi rekli, prva na vrsti.«Draga: »Prva na vrsti? Tega ne razumem ravno najbolje.«Opica: »Takoj bo jasno. Sem so me poslali moji kolegi in prijatelji iz mladin-

ske redakcije – prosim, da bo jasno, samo lutke in živalice – na, kot temu pri vas pravite »zasliševanje«.

Draga: »Intervju, si mislila?«Opica: Da, tako nekako. Veš, povsod sem zraven in dobro vem, kaj so name-

ravali, kaj so in kaj jim ni uspelo pripraviti za svoje oddaje.«Draga: »Veš, kaže se nama držati tistega, kar so pripravili, ker bi sicer za

ostalo lahko porabili pol današnjega večera.«Opica: »Upam, da naju ne slišijo, hihihi. Torej, danes že nastopijo, in to ob

17.00 za najmlajše prijateljčke. Mihec in Mojca bosta predstavila otroški pevski zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Janeza Kuharja.«

Draga: »In kaj bodo naši škorci zapeli?«Opica: »O raznih živalicah, pa ne vem prav natanko o katerih. Najbrž o ta-

kih, ki tekajo po vaših dvoriščih, lazijo po strehah in kvakajo v mlakah.«Draga: »No, kaj pa danes teden ob 17.30?«Opica: »O, to pa nekaj prav imenitnega. Lutkovno igrico o strahovih.«Draga: »Saj ni strahov.«Opica: »Res, »Saj ni strahov«, tak je naslov, potem pa še pogovor za tiste

paglavce, em, oprostite, za tiste pridne otročičke, ki radi kaj pacajo, modelirajo, smetijo, rišejo – tudi po zidovih, retljajo, režejo in uganjajo podobne norčije.«

Draga: »Misliš menda na tisto novo knjižnico »Igra in delo«, kaj ne?«Opica: »Da, prav tako! Nazadnje pa bo mladinsko gledališče zaigralo še

gozdno štorijo s sposojenim levom in vašo miško.«Draga: »Je to vse?«Opica: »Vmes pa bo precej mladinskih filmov in skoraj vsak dan ob 17.30

prenos iz Italije.«Draga: Hvala lepa, ljuba prijateljica, in povej jim tam, naj bodo pripravljeni.

Ob 17.00 nastopijo.«Opica: »Bom, pa še Ti jo dobro zvozi! Poklonček publiki!«12

Inopicasejeposlovilaodkamer.Brezskrbi,tonibilapravaopica,ampaklelutka,kijijeglasposodilaSilvaDanilovainjekotambasadorkaživalicskočilamimovrsteinnapovedalaprvooddajo,kisojopripravilizamladegledalce.Po-polnomadrugačna,boljresna,pajebilanapovedzanaslednjooddajo»Vrtiljakmelodij inritmov«,saj jevstudioprikorakalmojsterBojanAdamičinzaigralnaklavir.13DragaRogljezaprvivečernapovedalašezabavnoglasbenooddajo»Nočnivaritete«ssolistiPlesnegaorkestraRadiaLjubljana,ansamblomMojmi-raSepetainpevceJelkoCvetežar,MajdoSepeinDragišoOgnjanoviča.Voddajijenastopilošenekajmednarodnihartistov,vendarjenjihovaimenaohranilakotvabljivoskrivnost.

DruginadpredvajanjtelevizijskegaprogramazGospodarskegarazstavi-ščasogledalciprvičvidelitudipriljubljenoradijskooddajo»Pokaži,kajznaš«.Nastopilo jedeset talentov,kista jihvnastopeuvajalaznanaradijskadelavcaMajdaŠubičinMarjanKralj.14Nedeljapanibilsamozabavnidan,kigajepoma-

12 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Imatekartoodveč,str.3.13 Pravtam,str.4.14 Pravtam,str.5.Večpodatkovooddajismopoiskalimedbesedili,kisoshranjenav televi-

zijskemarhivu.Pokaži,kajznaš,8.12.1957,T:11:VoditeljMarjanKraljjegledalcemrazlo-žil, da jeoddaja takšnakot vdvoraniMladinskegagledališča in takšna, kot so joposlušaliporadijskihsprejemnikih.Naoddajososeprijavili:RezikaStrinjar,VeraPelko,MajdaPajon,FrancPreše,Otroškafolklornaskupina,TončekTriplat,LjudmilaSiljan,ReginaTrnkozy,Mar-tinFranko,VeseliŠentvidčani.VsenastopajočestaspremljalaPavelŠivic inAvgustStanko.

91Letnik 37 (2014), št. 2

galrazvedrititudiJežek,ampaktudiprvidanliterarnihoddaj.Ob18.40jebilanasporeduoddaja,kijeobudilaspominnarojstvopesnikaFrancetaPrešerna.VspletPrešernovihpesmiinnjegovihportretovsovpletlitudiodlomkeizdoku-mentarnegafilmaopesniku.PrešernovopoezijosorecitiraliStaneSever,JožeTi-raninJanezRohaček,glasbojenapisalIvoPetrič,oddajopajepripravilinrežiralFranceKosmač.VponedeljeksogledalcispremljaliMolièrovoIzsiljenoženitevvrežijiFranaŽižka,DekameronsStanetomSeverjemjepripravilaRapaŠuklje,vsrediniliterarnioddajipasogledalcempredstavilipetslovenskihvojnihroma-nov,kisoizšlivletu1957.15Voddajisogledalcilahkoosebnospoznaliavtorje.16

Televizijskigledalcisosivponedeljeklahkoogledalitudi,kakojesodobnoživljenjepovezanozelektroniko.Voddaji»Elektronika«,kijenastalavzpored-nozrazstavoradiainkomunikacijnaGospodarskemrazstavišču,stakotstro-kovnagostasodelovalaing.FranceLahindoc.RajkoKerbar.17Torkovvečerjebilvznamenjupogovorneoddaje.V»Televizijskitribuni«jepredsednikOkrajnegaljudskegaodboraLjubljanadr.MarjanDermastjagovorilorazvoju,regulacijah,vozliščih,stanovanjih,trgovini,preskrbiinostalihkomunalnihproblemih»našelepebeleLjubljane«.18Vsklop»Televizijskihtribun«stasodilatudičetrtkovpo-govoroturizmuinoddajaoskupščinitelesnovzgojnegadruštvaPartizan.

NaGospodarskemrazstaviščusejepojavilžeodraselfantspiščalkoMati-jaBarl,kigajeDragaRoglpredstavilagledalcemkotmalegapogumnegaKekca:»Saj ne zamerite, da vam rečem Kekec? Kar sprijaznite se z dejstvom, da se vas bo to ime še lep čas držalo.«

»Oh, saj tega sem že navajen. Vsi tisti, ki me bolje poznajo, mi rečejo samo tako. Otroci pa me ne spoznajo več.«

»Ni čuda, saj ste že cel mož postali. Koliko pa je že tega, kar ste snemali film?«

»To bo pa že nekakih šest let.«»In zdaj vam je osemnajst let, kajne? Radovedni smo, kaj sedaj počnete in s

čim se ukvarjate?«»Igram na piščalko, mislim na klarinet. Študiram v glasbeni šoli in sodelu-

jem v vseh mogočih vlogah pri radijski igralski družini.«»Klarinet v vaših rokah ne zveni preveč klasično, kajne?«»Kekec« se je posmejal: »Imate prav. Poleg vseh obveznih vaj sem velik nav-

dušenec za jazz in igram s svojim ansamblom v šentviški gimnaziji. Zelo se zavze-mam in prepričujem kolege, da bi ustanovili v Ljubljani jazzclub.«

»Kaj pa film, še mislite nanj?«»O, seveda, in če bo uspelo, bom naredil nekaj kratkih filmov z mladim reži-

serjem Dušanom Prebilom.«»Torej, vendarle! Tovariš Matija, hvala lepa, v četrtek vas bomo lahko gleda-

li v mlajši izdaji. Nasvidenje, Kekec!«Kekecjeizstudiaodkorakaltako,kotsezaKekcaspodobi–obspremljavi

Kekčevepesmi,DragaRoglpajenapovedalafilmKekec–vpetek,13.12.1957,ob17.30.19

Članikomisijesopogumnimtekmovalcempodeliliocenespomočjotablicodenadodesetintekmovalcisoprejelizasluženenagrade.Vbesediluoddajenajdemotudivabilatekmovalcem,kisoseprijavilizatekmovanjevugankarskioddaji»Korajžavelja!«.Vabilazasodelovanjenavaji(petek,13.12.1957,ob8.30)soprejelitov.Škofljek,tov.KodeljaintovarišicaMedvedova.

15 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Imatekartoodveč,str.6.Televizijskedramebomoobdelalivposebnempoglavju.

16 Voddajisopredstavilinaslednjeavtorjeinnjihovadela:MimiMalenšek:»Dajmiroko,po-mlad«,ManicaLobnik:»Bosanapajčevini«,IvanBratko:»Pomladvfebruarju«,BenoZupan-čič:»Sedmina«inVasjaOcvirk:»Hajka«.

17 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Elektronika,str.5.18 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Imatekartoodveč,str.7.19 Prav tam, str.8.To jehkrati edinipodateko sporedu13.decembra.Tadatum je izpuščen

tudivseznamuoddajvKnjigioddajinniomenjennitimedkartoniskoledarjizaposamezne


DragaRogl je pred kamerepovabila tudi Ježka, a se je FraneMilčinskiopravičil, dane zmorepriti, ker je zadržan.Zatoga jeprosila,da ji odgovorivsajnaenosamovprašanje:»Ježek, kako si se ti spopadel s televizijo?«OdgovorjeJežekposlalkarnamagnetofonskemtraku:»O sebi ne govorim rad. Rajši se pogovarjam o pametnih stvareh. No, če pa že hočeš … Torej: slovenska televizija, ki bo stekla prihodnje leto, mi bo nekakšen jubilejni dar. Drugo leto bo namreč preteklo natanko 25 let, odkar … Ne, odkar se je rodil Ježek. Jaz sem za spoznanje starejši, Ježek pa bo prihodnje leto star natanko 25 let. Moram reči, da sem tega jubilejnega daru, televizije, vesel. V mojem delu mi nudi nove možnosti, dopušča nove oblike, več dela, malo manj bomo spali, malo več bomo preklinjali in če se bo iz vsega tega rodilo nekaj, čemur se bodo ljudje smejali, bom zadovoljen in vesel. Televizijske oddaje v okviru te razstave imamo za nekakšne šolske vaje, nudijo nam možnost, da se česa naučimo. Zato sem v programček, ki ga bom pokazal, nanizal nekaj točk, ki so po obliki zelo različne, da bi tako izčrpal čim več izraznih možnosti, ki jih televizija nudi. Kaj podrobnejšega ti o tem ne bi mogel povedati. Vem samo to, da z oddajo ne bom zadovoljen, kot še z nobenim svojim nastopom nisem bil. Zdaj pa moram končati. Ne utegnem. Se mi mudi. Moram imeti tremo za nastop.«

Ježeksijeksrečipremislilinnastopilvoddaji»Ježkovkabaret«vnedeljo,8.12.1957(oddajojerežiralMirčKragelj).Gledalcemjeponudilvelikovečkotsamozadvagrošafantazije.Povedaljimje,daježivljenjedirendaj,pokopaljeJankaFuča,uradnikaJožefaTinto,JakoPodzemnika,FrancijaBoba,PetraPegainŽanaSrakoperja(zadnjožrtevradiavSloveniji,umrlje,kerjeprevečposlušalVeselivečer),zapeljeodosteničkiinbaladookoščkukruha.ZlutkoLučkostazrecitiralašereferatoznižanjucen.20VerjetnojeimelJežekresmaločasainjebilzelookupiranzgospodinjskimiopravili,sajjevstudioprineseltudiškafmil-niceinstrašnoumazanorjuhoterjoopralkarpredgledalci.Rjuhasejeskrčilavžepnirobec.Gledalcemjerazložil:»Da je rjuha skup skočila, to je stvar našega tekstila, da pa bela je do boga, to je zasluga …«21

Večjosprememboprograma jepomenilaodpovedprenosakošarkarsketekme,kijebilanapovedanazapetek,13.12.1957,od20.15do21.30.Zatosejespremeniltudinačrtdelazavečerinpopoldan.Namestošportnegaprenosasosigledalciogledalifilm,televizijskimdelavcempajepopoldneodpadlavročavajainpostavljanjescenezakošarko.Namestotegasopopoldneopravilivajozaglasbeno,zvečerpazafolklornooddajo(pripravascene,postavitevkamer,razsvetljave inmikrofonovzaoddajo).Gledalcemse jeopravičilaDragaRogl:»Drage poslušalke in poslušalci, želimo vam dober večer! Tudi nocoj bo prvi na sporedu TVdnevnik, temu pa bo sledila košarka – žal le v filmu. Zaradi nepredvi-denih težav smo morali napovedano tekmo izpustiti iz programa in prosimo, da nam spremembo oprostite. Upamo, da bodo ljubitelji športa vseeno zadovoljni. Želim vam dober sprejem in prijetno zabavo!«22

Napovedovalkajevodpovediprogramadne13.12.1957seznanilagle-dalcesprogramompredzadnjegadne:»Drage gledalke in gledalci, za nocoj smo končali. Dovolite, da vas seznanim še z jutrišnjim sporedom. Ob 16.00 bomo pričeli z mladinsko oddajo, ob 17.00 bo na vrsti reportaža o cestnem prometu in nato

dneve,telopi,spomočjokaterihsovuvodnioddajinapovedalispored,razenvenemsamemprimeru,takojpoodhoduKekcaizstudia:»Kartonskoledarjemzasoboto,14.XII.1957./13.spetizpustimo/.«Zakajjebilotako,nevemo.Verjetnonivzrokvraževerje,sajsoizpustilitudikartonza11.december.

20 Tvdok,Zbirkabesediloddaj,T:12,Ježkovkabaret,8.12.1957,str.5.21 Pravtam,str.13.Oglasazapodjetje,kijeproizvajalopralnepraške,nebomonadaljevalido

konca.22 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Spremembaplanadelazapetek,13.12.1957.

Prinagovoruposlušalkaminposlušalcemgrezanapakolapsuscalami,kipanazanimivnačinpotrjujeevolucijotelevizijskegaprogramaizradijskega.

93Letnik 37 (2014), št. 2

šport – razgovor za zeleno mizo. V večernem sporedu, ki se bo pričel ob 20.00, boste poleg TVdnevnika videli še kratko filmsko reportažo »Jeseni je tudi Pariz otožen«, nagradno ugankarsko oddajo »Korajža velja«, film »Dubrovniške letne igre« in zabavno glasbeno oddajo »Nočni variete«. Torej nasvidenje jutri ob 16ih in 20ih. Želim vam lahko noč in prijeten počitek!«

Prisobotnemprogramuopazimo,dasovzačetkunapovedaniprogramnekolikospremenili.Našopozornostpajemedoddajamitegadnenajboljpri-tegnilprvičpredvajaniugankarskikviz.Načrtovalciprogramasosezeloambici-oznopripravilinaprojektkviza,sajsopripravilidaljšipredlognagradnihoddajinnatečajev.Ciljpripravenagradnihoddajjebilpopularizacijatelevizije.Tobidoseglissodelovanjempodjetij,kizasledujejo»reklamnesmotre«.Zatonalogevnagradnihoddajahalinatečajihnebismelebitipretežke.Ksodelovanjumo-rajopritegnitičimvečobčinstva.

Žezaprvidanprogramasopredlagalikratkougankarskooddajo,uvodnikviz.Petnajstminutnaoddajanajbisteklatakojpoprikazudevetdnevnegaspo-reda(ob17.10).Zanimanjezaoddajobipovečalinatanačin,dabižrebalipra-vilneodgovoremedjavnooddajokvizanaslednjosoboto.Sevedabisemoralinavelikodzivpripravitizustreznimoglašanjemnaradiuinvčasopisih.

Programkvizanajbibilsestavljeniztrehtočk,podobnihkotpriitalijans-kemkvizu»Mimopertutti«.Pantomimikbiodigraltritočke,kibispremljalegledalcaprišportnih,kulturnihindružabnihprireditvah(gledalecnogometnetekme,kavbojskegafilma,baleta,cirkusaalikotudeležencasestankainpodob-no).Zaradilažjegaugibanjanajbimimikospremljalirazlični»navijaški«vzkliki.Gledalcibitripravilneodgovoreposlalipopošti.Polegtelažjeoblikeprever-janjaznanja,kibiomogočilamnožičnoudeležbo,sorazmišljali tudiopripra-viresnejšeugankarskeoddajesposebniminagradami,kibivključevalarazneugankarskeprvine,teste,detektivskeuganke,inteligenčnaindrugavprašanja.

Javnooddajovsoboto,14.12.1957,sosizamislilikotskupeknekajkviz-nihtočk,kibibilevsenagradneinprimernevoglaševalnenamene.Točkesovpredlogunaštelibrezkronološkerazdelitveinpovezavevceloto.

1.Nobenorehnipretrdali»Stougank«;točkajepripravljenapoitalijan-skemkvizu»Passoovedo«,vendarvnekolikodrugačniizvedbi.Povrstimorajonastopititrijealištirjetekmovalci,kiizbirajomedstotiminalogamistem,dapovejo številood1do100.Besedilonaloge senatoprikažena televizijskemzaslonu,zatonajbipriskrbelivdvoranitudivelikoplatno,nakaterembilahkogledalciprebralivprašanje,kigatekmovalecnesmevideti.Lahkosamougiba,alizmoreopravitinalogo.Nalogesopripravljenepovzorudružabnihigerinsozelorazlične:tekmovalecmoraugasnitisvečozvodnopištolo,vdetinitvuše-sceiglezboksarskorokavico,dovoljnatančnouganitištevilosedeževvdvora-ni,uganitidolžinodvorane,napovedovalčevovišinoalitežonekegapredmeta,prehoditibrezpadcaoderzvrečodopasu,ujeti zobročemsteklenico.Polegže omenjenih preizkusovmotoričnih spretnosti tekmovalcev pa so pripravilitudivprašanja,kizahtevajovečrazmišljanja.Tekmovalecjemoralizbratienoizmedtrehnalog,nagrada,kijojeprejeltekmovalec,pajebilapovezanazna-ravouganke.Priporočljivobibilo,dabibiltooglašeniizdelekalistoritev,karnajbispodbujalozanimanjemorebitnihpodpornikovzasodelovanjeprioddaji.

2.Predmetincena;ugibanjecenereklamiranihpredmetovinnagradnihizdelkov:Predlagalisotrirazličice.Poprvinajbibilitrijedelirazličnihnagrad-nihizdelkovrazstavljeninaprimernemprostorunaGospodarskemrazstavišču.Dvakratalitrikrattedenskobiorganiziralivstudiualiprednjimmimohodugi-balcev.Zaneposredenprenostekmovanjabibiladovoljenakamera.Odgovo-rebisamozabeležili,pravilnerešitvepabiobjavilišelemedžrebanjem.Predoddajojebilonamrečnačrtovanožrebanjemedpravilnimiodgovori,izžrebanitekmovalcipabinadaljevalinadrugistopnji,kjerbiugibalicenoizdelka.Kdorbisenajboljpribližalpraviceni,bidobildoločeniizdelek.Podrugirazličicibiugibalisamoenpredmet,kibigapokazaliobčinstvušelemedjavnooddajo.V


temprimerubiseugibanjeopredmetuincenizdružilo,skrajšalabiseprocedu-ravoddajiinzmanjšaloštevilonastopajočih.Potretjirazličicipanajnebibilougibanjopredmetu,ampakbibilikugibanjuocenipozvaniizžrebanireševalcimimičnihugankizuvodnegakviza.

3.Tekmovanjekrožkovljudsketehnike;predstavnikikrožkovbitekmo-vali za zelo privlačno in bogato nagrado – televizor. Tekmovanja bi se lahkoudeležilisamoljubiteljitehnike,nikakortonebismelibitipoklicnialiizšolaniradiotehniki.Uvodnidelbibilsestavljeniztrehvprašanj:izosnovtelevizijsketehnike,položajatelevizijeprinas(pritemvprašanjubitekmovalcempomagalisstrokovnimičlanki,kibibiliobjavljenivtemtednuvčasopisih),tretjanalogapabibilapraktična–kdoprejdobislikonatelevizijskemsprejemniku.

4. Tekma lažnivih kljukcev; zelo zanimiv koncept kviza. Tekmovanje jepodobnodrugimkvizom,zvprašanjiizzgodovine,zemljepisa,književnostiindrugihpodročij,ledatuzahtevamoodtekmovalcanapačenodgovor.Vprašanjasolahkosplošnakotnaprimer:kateromestojevečje,katerarekadaljša,kateromesto leži južnejealipazabavnakotnaprimerkateregadatumasmodanes,kolikostestari,aliseumivatevsakdan?Kdorbiprestalpreizkušnjošestihvpra-šanj,bidobilnagrado.23

Nakoncupredlogasozapisali,dasosevedamožnešeraznedopolnitveinkombinacijeindajezaizvedbovsehnatečajevinoddajpotrebnoposkrbetitakozanagradekottudizatehničnoizvedbokviza,pripravonalog,žrebanje,pravo-časnoobveščanjeinsevedatudiučinkovitooglaševanjenaradiuinvčasopisih.Predlogitorejšenisobilidokončnoizbrani,nekolikoboljdoločenipasobilivsinopsisuoddaje.

Določiliso,dabooddajapredvajanaizstudia,pričaralipabi jivtis jav-neoddaje,insicertako,dabivdvorano,najboljprimernabibiladvoranakina»Soča«,postaviliprojektorsplatnom,podvoraniparazvrstilimikrofone,kibiloviliodziveobčinstva.Sprimernimtonskimmešanjembioddajozelopopestri-li.

Odločilisose,dabooddajarazdeljenavdvadelazdvemaigrama.Vpre-morumeddvemaigramabogledalcezabavalorkester,kibopoživiltudiparadokandidatkinkandidatov,zadvignapetostipaboposkrbelanapovednagradne-gažrebanjazareševalcesobotneuganke.Scenavstudiunajbopreprosta;po-trebni stadvemanjši sceni, enakotprizoriščeugankarskih iger, drugapa zaparadokandidatovsposebnimprostoromzamajhenorkester.Opremanajbopreprosta,funkcionalnoustreznapotrebamigre.

Kosogovoriliooddaji,sovednouporabljaliledelovninaslov–kviz.Na-slovjenamrečzelopomembenelement,kipritegnegledalcekogleduugankar-skihoddaj,zatoseševednonisoodločilizaenegaizmednaslednjihpredlogov:»Srečainpamet«,»Večpametikotsreče«,»Srečeteišče,umtijedan«(poValen-tinuVodniku),»Vsakjesvojesrečekovač«,»Tobogan«,»TVtombola«oziroma»Teletombola«,»Ugani–zadeni«,»Korajžavelja«,polegomenjenihpredlogovpasopustilišeodprtemožnostivslogu»kdor zna bolje, naj še predlaga«.24Bral-ci sebostepravgotovo strinjali, da jemedpredlogikarnekajdobrih in tudinekajzeloslabih.Nekateriizmedpredlogovsoseuveljavilitudiletapozneje,sajdanašnjitelevizijskidelavciradiprikrijejopomanjkanjelastneizvirnostisprev-zemomidejnjihovihpredhodnikov,medkateresodijotudinaslovioddaj,kijihlenekolikoprikrojijoaliposodobijovskladusčasom,novimidosežkiintrendi.

Večinonagradbizapravilnerešitvepodelilivmimičnem,uvodnemdelukviza.Zapravilnerešitvepredlagajo:manjšeuporabnenagradezavsakorešenonalogovprvemdeluinvečjopraktičnoalidenarnonagradozapravilnoreši-

23 Prizadnjemnavedenprimerusitežkopredstavljamopravilnialinapačniodgovor.Verjetnojebilopolegsplošnihvprašanjtudinekajzabavnihalihudomušnih.

24 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,SinopsiszaQUIZ,II.,str.1.

95Letnik 37 (2014), št. 2

tevvdrugemdelu.Polegtekmovalcev,kisebodopotegovalizanagrade,bodonastopilivoddajišenapovedovalka,»boy«alidečekzavseinkonferansjé–alidvakonferansjéja,čebovsakoigrovodildrugi, inmaliorkester,kibonajprejposkrbelzauvodnoglasboalidaljšiuvodniavizo.Odigralbotudienododveko-račniciintušezapozdravzmagovalcem.Kvizbodoprenašalistremikamerami,zavšečnoobdelavoslikepabopotrebnadinamičnainiznajdljivamontaža.Kvizjebilmeddrugimmišljenkotenaizmedmožnostizapoznejšeredneoddaje,»mutatismutandis«,sevedatuditakrat,kobodoprešliizposameznihizoliranihoddajnaserijekvizov.Vsinopsisupajebilzačetekprvegakvizazamišljentako:

BREZPOSEBNENAPOVEDI25Glasbeniavizo. ODTEMNITEVnakarton(emblemkari-

katura).(Udaren,nekolikodaljši–30-40'') ObprvitretjiniavizaPRELIVnaprizo-

rišče: kameravpočasnivožnji,odmikod

emblemavozadjuscene. Prizoriščeseširi…

…sredivožnjeDOUBLEskartonom (naslovoddaje). Konecvožnje.Vidnajevsascena, vkotu napovedovalka.Avizoutihne Napovedovalkastopibliže.Nap.: Splošnanapovedoddaje. REZnanap. Napovedprvetočke.»Vodiljo REZnaprizorišče.Konf.odstrani. bo…« REZ:dvoplanKonf.:Pozdrav,kratkaobrazložitev REZ:Konf.vCU načinainpraviligre. REZ:prizorišče,nap.pripelje1.konku-

renta.Nap.: Predstavi1.konkurenta Obapredkamero.Konf.:Kratekintervjuskonkurentom Konf.inkonk.

Konferansjé oziroma voditelj kviza nato povabi tekmovalca, da izberevprašanjeoziromanalogo.Kertašeninatančnodoločena,bomonavedliobaprimera: a) Naslovigre»Stougank«:tekmovalecizberepoljubnoštevilomedenain

sto,pomočnikvoditeljapapoiščeustrezenkartonznalogo; b) Naslovigre»Kolosreče«:tekmovalecstreljasfiksiranozračnopištolona

vrtečiboben.Prednjastranbobnajerazdeljenanaštiriindvajsetpolj,kisoprimernoposlikana, izstrelekpajeopremljensčopičastokonico.Nazadnjistranibobnapasoreže,vkateresovstavljenikartončkiznalogami.Po prvi slepi sreči pri izboru postavi napovedovalec karton na stojalo

predkamero.Gledalcivdvorani spremljajo tagib innatopreberejobesedilonaloge,gledalcipredtelevizijskimisprejemnikipagapreberejoporezunakar-ton.Dodatnonapetostpričaratelevizijskimgledalcemtudiodzivvdvorani,kijespretnozrežiranpreknameščenihmikrofonovinzobdelavonamešalnimizi.Odzivlahkozmedetuditekmovalca,sajnalogenepoznainlahkosamonakon-

25 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,SinopsiszaQUIZ,II.,str.2.Nalevistranijeopisslišanegadela,nadrugiopisslike.Bralcemjepredstavljenvčimboljizvirniobliki.Kjerjevizvirnikuzmanjkaloprostorazabesedoalizlogvvrstici,smovračunalnikutozdružili.Nipanujno,dalahkovvsehprimerihspomočjoračunalnikalažjenapišemobesedilo,kotsotovčasihpočelispisalnimstrojem.Nekaterihznamenjinpremikovračunalniknočedovoliti.Polegtegamoramoupoštevatitudito,dasotajniceskriptassvojimiveščinamiizizkušnjamizanasševednoneprekosljive.


feransjéjevpozivugiba,alijozmoreopravitialine.Nakoncumoraizmedtrehnalog,kijihizbere,obveznoopravitivsajeno.Kopristanenapoziv,mukonfe-ransjépreberenalogo.Nalogesopodobnenalogamizdružabnihigre,vendarmorajobitinakartončku jasnodoločena, kotnaprimer: »Zavežite si kravato na hrbtu. Čas – ena minuta.«Voditeljevpomočnikprineseustreznerekviziteintekmovaleclahkozačneopravljatinalogo.

Najboljši kandidati se takonajprej z nekoliko srečepri izbiri vprašanj,natopassvojospretnostjoinpravilnimiodgovoriprebijejovdrugidel.Nagra-de,kisoostalezaodklonjenimialiponesrečenimiposkusi,seprenesejovan-ketnožrebanje,karspetpomenidodatnoprivlačnostza televizijskegledalce,kibodolahkosodelovaliprinovemžrebu.Predzačetkomdrugegadelaigrealifinalatekmovanjapajebilanavrstiševmesnaigraskandidati,kisoseprijaviliza tekmovanje v različnih spretnostih.V sinopsisu se je ohranil osnutek tek-movanjakandidatovzatelevizijskenapovedovalce,kigabomotudiposkušaliobnoviti,kolikorjemogočeverodostojno.26

INTERMEZZO:REVIJAKANDIDATOVINKANDIDATKNap.:odpoveprvotočkoinnapove CUnapovedovalkekratekodmor:igralboorkester…,vmessebodopredstavilikandidatiinkandidatkezaTV-napovedovalce.Nekajjihjenastopiložemedrazstaviščnimioddajami.Izbirajte,sporočitesvojemnenje.Orkesterigrakoračnico PRELIVnaorkesterPoprvihtaktih PRELIVnakarton:številka1 PRELIVnaprizoriščeB: kandidatkaIsepojaviodstraniinse

približasredini,natoREZnakarton:številka2,

spetREZ,dvoplan–Glasbaspodaj kand.I.inkand.II(moški),kand.IIKand.II imavrokahkarton,gaskrijezahrbetKand.II:(oponašakonfer.):»Znatealineznate?«Kand.I:»Sevedaznam!«Kand.II.(potegnekartonizzahrbta,pogleda):»Voščitenašimgledalcemingledalkamdobervečer!Čas–desetminut.«Kand.I.:»Cenjeniprijateljitelevizije, XCUkand.Idobervečer!«(Porednopogledakand.3)Godbaglasneje REZnakarton:štev.3 REZnaprizorišče:kand.Godbaspodaj III.prideodstrani Kandidatiinkandidatkedrugzadru-

gimnapovedujejoizidenagradnega natečaja.Leprizadnjem(Y)in predzadnjem(X)naslednje:Godba REZnakarton:štev.XKandidatkaXprideodstrani REZnaprizoriščeKand.X:prikloninnasmeh REZ:CUkand.III REZ:nakartonšt.Y

26 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Kviz,str.3.

97Letnik 37 (2014), št. 2

Godbaspodaj REZ:dvoplanXinYKand.Y(moški):»Kajstaviva,daneveste–ena,dvaalitri?«Kand.X:»Stavimtri,davem!«Kand.Y:(privlečeizžepakuverto,joslovesnoodpreinprečita):»Povejtemi,kdoizmednasbodobilpripublikinajvečglasov?«Kand.X:»Konebibilomene,gotovovi!« CUkand.XKand.Y:»Počakajvadokoncaankete,pabovavidela,kdojedobilstavo.« CUkand.Y

Slediljeprelivnaorkester,kijeodigralzadnje,nekolikobučnetaktemar-ša,besedoprimikrofonupajeprevzelanapovedovalka:»Predstavili smo vam nekaj kandidatk in kandidatov za bodoče televizijske napovedovalce. Na listkih nagradne ankete o našem programu je tudi rubrika: Kateri kandidat za napove-dovalce vam je bil najbolj všeč? Vpišite številko. Obenem so vam naši kandidati že napovedali drugo točko nocojšnjega nagradnega večera – »Ena, dve ali tri?«27

DrugaigrasejeodvijalanaprizoriščuB,kjerstastalidvedaljšimiziinenakrajšavoblikiodprtegatrapeza.Privrhumizejesedelkonferansjé–vodjaigre,pridaljšihmizahčlaniobehmoštev.Moštvasoimelapotričlane,izvedenceza: a) kulturo(gledališče,glasbo,literaturo,likovnoumetnost,film)inzgodo-

vino, b) aktualneinšportnedogodke(politika,gospodarstvo,zanimivosti,šport), c) tehniko,naravoslovneznanostiinzemljepis.

Obemoštvistabiliprijavljenikotcelota,vvsakemmoštvupajebilenčlanvodja,kijeodločalostavi.Vsakomoštvojedobilodevetvprašanj,potriizvsakeskupine.Naposameznovprašanjesomoraliodgovoritiv tridesetihsekundah.Predenjevoditeljkvizaprebralvprašanje,jevprašalvodjoskupine,kolikotočkstavijo(eno,dvealitri).Pripravilnemodgovorusosetočkeseštevale,prinapač-nempaodštevale,gledalcisolahkorezultatspremljalinasemaforjuvozadju.Nadvehstolpcihzničlonasredisejezagozdapomikalanavzgoralinavzdol.Sevedajenakoncuzmagalomoštvo,kijezbralonajvečtočk.Dabibilanapetostčimvečja,jeimelvoditeljpredsebojtriskrinjice,izkaterihjevlekelovojnicezvprašanji.

Kakšnapajebilakončnapodobakviza,izvemoiznapovediprograma.Izpripisakzačetninapovedijerazvidno,dajeRadoCilenšekpapirjeskončnimbesedilom pustil namizi napovedovalki Dragi Rogl. Pri naslovu je namreč ssvinčnikompripisano:»Draga Draga, puščam Ti obljubljeno. Pridem še popol-dne. Rado.«28

NatelevizijskihsprejemnikihsejenajprejpojavilnapisskartonaTVNA-GRADNINATEČAJ,natosogledalcilahkoobčudovalinagrade,kisočakalesreč-nežeprižrebu.GledalcejepozdravilaDragaRogl:»Vem, da ste že nestrpni, pa le še malo potrpite. Prej vam moram povedati, kako bo stvar tekla in kaj morate storiti, če hočete zadeti. Videli boste tri kratke scene – tri stvari, ki jih večkrat opa-zujemo in pri katerih smo nemara pogosto še sami udeleženi. Dragi gledalci, po-kazali vam bomo gledalce – da, gledalce raznih vrst, samo televizijskega še ne, ker jih je pri nas še premalo. Dobro opazujte in ugotovite, kaj naš gledalec s tolikšno zavzetostjo opazuje – morda športno tekmo, morda gledališko predstavo, morda kaj drugega. Ugotovite in zapomnite si, potem nam pa pišite. A odgovoriti morate točno. Ni na primer dovolj, da napišete: gledalec športne prireditve, temveč mora

27 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Sinopsis,Kviz,str.5.28 Pravtam,Uvodniquiz(kzačetninapovediprograma),str.1.


te navesti tudi vrsto športa. Skratka, bodite čim podrobnejši. No, zdaj pa je na vrsti Zlatko Zei, ki vam bo zaigral prvo uganko.«29

ZlatkoZeijeodigralvsetriuganke,gledalcempasovponovitvahšeen-kratprikazaliglavneznačilnostivsehtrehugank.NatojenapovedovalkaDragaRoglzastavilagledalcemšedodatnouganko.Naekranusopokazalikrajinslikomoža,zakateregasomoraliugotovitiimeinpriimekterrojstnikraj.30Nalogagledalcevjebila,dazapišejonahrbtnistranidopisnicenajprejodgovornavsetrimimičneuganke,natopapripišejošeimeinpriimekmoža,kateregaslikajebilaprikazananaekranu,ternjegovrojstnihkraj.Todatošenibilovse.Zapo-polnodgovorsogledalcinapisališe,kakojimjeugajalprograminkateretočkesojimbilevšeč.31

Zadnjidanpredvajanjposkusnegaprogramasozagledalcepripravilinaj-prejprvoposkusnokmetijskooddajo.Ževuvodusoseopravičilivsemmore-bitnemgodrnjačem,kakršnisevednoinpovsodnajdejo.Posebejtudizato,kerso v času sodobne agrotehnikedali v naslovpodoboorača. Pravna ta načinsohoteli šebolj izraziti napredekkmetijstva v zadnjih letih.Vse se je gibalookrogtraktorjevinvelikihkmetijskihstrojev,kijihprejskorajnibilo,vzadnjemčasupasejenjihovoštevilozelopovečalo,zatojimjepripadlotudiprvomestomedprispevkivoddaji.Mehanizacijoješeboljpospeševalapravočasnagradnjaagroservisnihpostaj.Mrežopostajsoprikazalivdrugemprispevku.Tretjipri-spevekjepokazal,kakojebilazvsevečjomehanizacijoomogočenazasaditevnovihpovršinssadnimdrevjem,vinskotrtoindrugimikulturami.Prikazalisonekajznačilnihprimerov:ČrniKal,vinogradevJeruzalemuinnaKapeli,Želez-nedverivPrlekiji ternovenasadebreskev in jabolknazadružnemposestvuOsojnikpriPtuju.Večjakmetijskaproizvodnjasevedanibilasamasebinamen,zadovoljitijebilotrebapotrošnika.VtanamensozgradilitudinovosušilnicohmeljavVrbjuvSavinjskidolini.Podobnihobjektovjebilovletu1957zgrajenihdeset.Nitežkougotoviti,katerepotrošnikeborazveselilanovasušilnicahmelja.Tudistarevinskekleti,kotnaprimerkletvMetliki,soseumikalesodobnimvi-narskimobjektomvvinorodnihobmočjih.Danamnebikdoočitalprevelikegaizpostavljanjaalkoholnihpijač,semaloustavimošeprimlekuinnjegoviprede-lavi.GledalcemsopokazalitovarnomlečnegaprahuvMurskiSoboti.PodobniobratisostališevNovemmestu,Kobaridu,Sežani,IlirskiBistriciinLjubljani.Beležnicapobesedahreporterjašezdalečnibilaprelistanadokraja.Kajvsebišemogliinmoralidodati,dabibilanašapredstavapopolna.Zatojereporterpo-zvalsekretarjaZadružnezvezeing.TinetaMastnaka,dagledalcemobogatipre-gledssvojimznanjem,nekajmisli,kinisobiletakoukleščenevštevilke,jepodaling.FranceAdamič,obslikis16-milimetrskegafilmapajesodobnokmetijstvokomentiral tudi ing.FrancLočnikar.Pogovor jevodilaNenaLuzar,vprašanja,kibinajbolj zanimalakmetekooperante,pa jepostavljal tudi»zadružnikar«.Voddajijekotstrokovnisodelavecsodelovaltudidr.MarjanPavšič,producentinredaktoroddajejebilŠtefanKuhar.FilmejenaterenuposnelBorisGoriup.FilmisoshranjenivarhivuOddelkazaarhiviranjeindokumentacijoTelevizijeSlovenija.32

29 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Uvodniquiz(kzačetninapovediprograma),str.1.

30 Prav tam, str. 2. S primernimbesedilom: slika kraja in človeka (npr. Podnanos, JankoPre-mrl–Vojko).Besedilonajolajšaspoznavanje.ČeseodločimozaVojka,bilahkozaradilažjegarazumevanjapokazališekopijorazpisanagradenanjegovoglavo(brezimena).

31 Navedbaoddaje,kijebilagledalcemvšeč,zapravilenodgovornibilapomembna.Taodgovorsotelevizijciiskalilezaradiradovednosti.Zasamožrebanjenibilopravničpomembno,zakaterooddajososegledalciodločili,inodgovorov,kinisovsebovalinavedbenajboljšeoddaje,pačnisoupoštevali.

32 Tvdok,KF–zbirkafilmov,KFA13.

99Letnik 37 (2014), št. 2

Programzadnjegadnesonadaljevalizoddajo»Iznarodneskrinje«.Kersmovzbirkinajstarejšihdokumentovnašliooddajisamoskopepodatke,smosipomagalizbesedilomoddaje.33Prvaoddajavvrstioddajznarodnoinnaro-dnozabavnoglasbosejezačelatako,kotsezatakšnooddajospodobi:sskladboAnsamblabratovAvsenik»NaGolici.«GledalcejepozdravilatudiPrleškaMicain jimpovedala,da je televizijaprišla žedovseh skritihkotovPrlekije.Prle-škaMicajegledalcem,posebejKranjcem,kiimajo»že od nekda jako duge šijake samo do toga, ka radi prek bregač glejate, kak se nam tan v blaženi Prlekiji dobro godi«,predstavilatakratnodogajanjevPrlekiji,vkateroježevstopilatelevizija:»Prleki so pal zato Prleki, ka so povsodi prle, to se pravi prej kak drugi – kak pr jeli tak pr deli. Zakaj pa se mi vi tan tak režite? Vi morti najnč ne vete, ka smo pri nas tudi v televižni ne predaleč odzaja za vami. Mi poznamo že vse puno toga: od telegrafa, telefona, telekomune, telegence pa prek dumačih telet tijan ta do televi-žna. Tan v Lotmerki majo ceo že nekši teleklub. Vsakši tjeden dvakrat se znajdejo vsi lotmerški teletniki no glejejo televižn s sosednje države. Gnes pa so mene kak ti svojega telegada sen v Ljubljano poslali …«34

Najnakratkoomenimošedvezanimivosti,kismojunašlimedarhivskimgradivomooddaji.Konceptoddajejenapisanssvinčnikomnadrugistranipa-pirja,nakateregasonatisnili»NačrtzaoddajooPrešernu«,vmapipanajdemotudiprošnjoEtnografskemumuzeju:»Vljudno prosimo, da nam za folklorno od-dajo, ki bo v sklopu televizijskih oddaj od 7. do 15. decembra 1957, posodite nekaj folklornih predmetov, ki jih rabimo kot rekvizite pri oddaji. Izbor predmetov je določil scenograf. Za ljubeznivost se vam vnaprej zahvaljujemo. 11. 12. 1957, šef izvedbe dr. Pavlin Franjo.«35Čepravbivsiradikončalinašopripovedtako,kotsejekončalaoddajaoPrešernu,kijojeigralecStaneSeverkončalzverziZdravlji-ce»Nazadnje, še prijatlji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; Dokaj dni, naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi«,semoramovrnitidozačetkaoddajeinJanezaRohačka,kijeoddajozačelznaslednjimiverzi:»Kdo zna, noč temno razjasnit, ki tare duha!« Glavnijunaknaslednjeoddajebinamrečpotrebovalpomočnekoga,kibimurazjasnilnoč,kijetrlanjegovegaduha.

PreselimosetorejhglasbenemuintervjujuoČrnihmaskah,kijezaustvar-jalceoddajnaGospodarskemrazstaviščupomenilposebenizziv.Črnemaskesožal edino operno delo skladateljaMarija Kogoja in hkrati vrhunec njegovegaustvarjanja.Zahrbtnabolezenmujeprezgodajiztrgalaperoizrok.Leta1957sobileČrnemaskeposkorajtridesetihletihodkrstneuprizoritveinletoinpolodskladateljevesmrtizvelikimuspehomponovnouprizorjene.Pogovorzustvar-jalciopernepredstavejevodilDušanBiber,sodelovalisorežiserHinkoLesko-všek, dirigent SamoHubad, kostumografinjaAlenkaBartl–Serša in baritonistSamoSmerkolj.Peliinnastopilisosolistiljubljanskeopere:SamoSmerkolj(voj-vodaLorenzo),ManjaMlejnikova(donaFrancesca),LadkoKorošec(Cristoforo),LjuboKobal(Ecco),zborjevodilzborovodjaJožeHanc.Zgodovinskodokumen-tacijojepriskrbelGledališkimuzejSNG.Kernibilofilmskihposnetkovopernepredstave,jemoralrežiserpoustvaritioperospomočjoprelivovfotografij,za-sukov,zatemnitvamiinodtemnitvami,magnetofonskimiposnetkiglasbe,spre-membamijakostizvokaglasbe,utišanjeminojačanjem,reziinzasukivstudiu.Najtežjavlogajebilavtejoperizaupanazboru,tajemoralnamrečssvojimgiba-njeminizrazomustvarjatiživopodoboLorenzovegaduševnegastanja.Osrednjatočkavsepostavitvejebilbrezdvomapsihološkizapletinrazpletglavnegado-gajanja;vprimeruČrnihmaskzaplet,kijepogojenževnekakšnipsihičnidvoj-nostiglavnegajunakaLorenza.RežiserHinkoLeskovšekjedejal,dajebilaglav-

33 Tvdok,Zbirkabesediloddaj,T:27,Iznarodneskrinje,15.12.1957.34 Pravtam,str.3.35 Pravtam.


nanalogapriizvedbiopere,kakozbarvo,sslikoinzgibanjemustvaritizunanjopodobonekegapsihičnegadogajanja.Lorenzovborbissamimseboj,ssvojimdrugimjazom,doživljasvojoduševnokrizo.Vsedrugeosebevoperi,kakortudivsedogajanjeingibanje,jepravzapravsamorefleksLorenčevegačustvovanjaindoživljanja.Stemjebilpovezantuditežavnitehničniproblem:kakoznajrazlič-nejšimiizraznimisredstvi,kotsokostumi,fantastičnemaske,projekcijeinnaj-različnejšafantastičnabitjasimboliziratiLorenzovoduševnostanje.Sevedajebilovelikotežješetelevizijskimustvarjalcem,kisomoralitodogajanjeprelitivintervjuingaposredovatigledalcemprekmalihinčrno-belihtelevizijskihzaslo-nov.Kososeodločili,dauprizorijoČrnemaske,sosezavedali,dajerealizacijategadelanemogočabreztemeljitedramaturškepredelave.Tapredelavajebilapotrebna,dasokolikorjebilomogočestrniliobsegglavnevloge,kijevizvirnikupredimenzionirana,podrugistranipasodalisamemupotekuglavnegadogaja-njamožnostvečjeplastikeinstopnjevanja.RežiserHinkoLeskovšekindirigentSamoHubadstaČrnemasketemeljitopredelala.Tojebilaodgovornanaloga,sajstamoralaprivsehdramaturškihindrugihposegihostatizvestaduhuinkon-ceptuavtorja.Vpredelavistaohranilavsezadramskodogajanjevažnesceneterkolikorjebilomogočeskrajšalaepizodnescene.Režiserjepojasnil,dajeimeltakšnopredelavovmislihtudipokojniMarijKogojsam,čepravjeniutegnilrea-lizirati.Znamenomustvarjanjačimboljprepričljivegavzdušjasoskušaliustva-ritičimvečjiinčimširšiodrskiprostorbrezslehernihrealističnihdetajlov.Vseučinkesoskušalidosečinascenissamimgibanjem,barvitostjokostumov,karvsepotencirajoprojekcije,dinamikalučiinposebnizvočniefekti.

KameravstudiusejevtemtrenutkuzasukalanadirigentaSamaHubada,kijevslikiostalsamskonferansjéjem.Nalogadirigentajebila,daznekaterimiodlomkigledalcempribližaKogojevoglasbenoustvarjanjeinjimpojasnipomenrevolucionarnegaposegaskladateljaKogojavnašoglasbenoustvarjalnost.Žalje zaradi tragičnihokoliščinostalo res samopriposegu.Kogoj jepravzapravkončaltam,kjerbimoralšelezačeti,dabilahkoonjemgovorilikotozaključeniosebnosti.Vendarpaostajadejstvo,da jeKogojvzgodovinislovenskeglasbeprvinašrevolucionar.Žalsmoimeliledvatakšnaprimera,KogojainOsterca,innobenemuodnjijunibilodano,dabisvojedelozaključil.Njunodelojeostaložalsamokottorzoinkotdokumentresvelikegatalenta,pogumainbrezkom-promisnosti.PrirazlagiposegovvpartiturekameravoziodvsehtrehosebprimizidoHubada,doklerneostanesamvslikivbližnjemposnetku.36Po rezuje kamera zajela vbližnjemposnetkuDušanaBibra, ki jedirigentaprosil, čebi lahko svojopripovedponazoril z nekaterimi odlomki iz opere.Dirigent jepredlagal,dabinajprejposlušaliscenoprimrtvaškemodru,kovojvodaLorenzoprisostvujeslovesusvojihslužabnikovodsvojegamrtvega jaza.Režiserpustiglasbomagnetofonskega posnetka slovesa točaja Cristofora, kamera po rezupreidenaposnetekmrtvaškegaodrainsrednjiposnetekCristoforavprihodu.Orkestralnaspremljavajezelopreobložena,takolahkočimboljeponazoriCris-toforovznačaj.PorezusledipremikdoLadkaKorošcapolegmrtvaškegaodrainnatopočasenodmik,temupašeSmerkoljvizrezudopasuvdvojniekspozi-cijiinprelivvbližnjiposnetekKorošca.GlasbaizzveninazaključkuodlomkasKoroščevoarijo,kamerapokažeKorošcapolegkatafalkavsrednjemposnetku

36 »Vsekakor so bili posegi v partiture potrebni. Kot sem že napisal v gledališkem listu, je bilo po-trebno celo delo temeljito prirediti, saj je bilo pisano v »al fresco« stilu. Povsod se čutita brzina in zavzetost, obenem pa tudi odsotnost tehnične temeljitosti in praktičnega vpogleda v operno delo. Dovolj je, če povem, da so bile skušnje z orkestrom najzamudnejše, kolikor jih pomnim. To pa prav zaradi tega, ker smo morali na mestu ugotavljati stvari, ki bi normalno morale biti ja-sne. Instrumentacije same in notnega teksta – razen na nekaj neobhodno potrebnih mestih – pa se namenoma nisem dotikal. Moja vodilna misel pri letošnji uprizoritvi Črnih mask je bila pred-staviti delo tako, kot je, brez slehernih bistvenih muzikalnih sprememb, le da kolikor mogoče strnjeno.«(Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Intervju,str.8).

101Letnik 37 (2014), št. 2

sstraniinseporezupreselinadirigentaHubadavstudiuvdoprsnemizrezu:»Poslušajmo sedaj slovo Francesce v isti sliki. Uvodni – če smemo reči – arioso je morda v vsem delu po harmonični plati najbližji glasbeni konvenciji – pa vendar deluje dokaj svojsko.«KameraseporezupreselinaSmerkoljavizrezudopasu,prikažeFrancescoobmrtvaškemodru,natosledinjenemugibanjuinvozina-njosamonasrednjiposnetek,podvojniekspozicijipojeSmrkoljsolovodgovorFrancesci,tretjakameraostaneodtemnjena,Smerkoljvdopasnemizrezuprei-devdoprsniizrez,kameraštevilkadvesepočasizatemni,kameraštevilkaenaprikažebližnjiposnetekSamaHubada,vidimogavizrezudovratu,vključnozovratnikom:»Pogovor Francesce – in sedaj in v zadnji sliki že brezumnega Loren-za – je po svoji decentni tragiki gotovo med najlepšimi in najbolj pretresljivimi v vsej operi.«PoodtemnitvikamerelovijosrednjeinbližnjeposnetkeFrance-sceinLorenza,poposnetkuobehsolistovinrezuprvakameraponovnopokažemojstraHubada,kinapovekonecopere:»Za konec poslušajmo še slovo dvornega norca Ecca, ki je na gospodarjev ukaz zažgal grad. Lorenzu in Eccu se približuje smrt, oba zgorita v očiščevalnem ognju. Glasba jasno označuje bližnje očiščenje in sprostitev.«37

Počasisebližamokoncunašepripovedio»prazgodovini«slovensketele-vizije.Negotovimzačetkomintrdemudelusoseobetaliobrisiuspeha,televizijajevstopilav»zgodovino«.Srajčkealibesedilatehoddajhraniarhivtudivsvojirednizbirki,kisonamprišlavpomoč,sajsobilinekjemednašimidokumentiohranjenisamokonceptiingrobiobrisioddajznapovedmi,priČrnihmaskahpajemanjkalašetretjastransnemalneknjige.Priznamopa,dasejenašapripo-vedsKogojevooperopribližalanekakšnemugrozljivemurobuinskorajnapo-vedalabolezenskeznakeshizofrenije,vkaterisebostaznašlislovenskadržavaintelevizijačeznekajdesetletij.Upajmoskupaj,dasoznakilenavidezni.38

Zdajpaseumirimo,kotjeumirilintervjuvoditeljDušanBiber,gledalcemjepredstavildoslejnevidnoosebo,simpatičnokostumografkoAlenkoBartl–Ser-ša,kijepripravilavsekostumeinmaskezanovoizvedboopere.39Kerobčinstvopremalopoznadelokostumografov,jeprosilgospoBartlovo,dapojasni,kakšenjebilnjenprispevekvekspresionističnemodrskemdelu,kjer jedekorativnaplatizrednegapomena.Kostumografkajepojasnila,dajebilapredpoldrugimletom,kojeprevzelanalogolikovneopremeČrnihmask,najprejvhudihškrip-cihinceloprestrašena.Nibilaprepričana,alibozmoglatozahtevnonalogo.Pri

37 Končnosmoseprebiliskozizapleteniprocesposkusapribliževanjaizgubljeneoddajebralče-vidomišljiji.Pritemposkususemimelvelikotežav,sajpopoklicunisemrežiser.Semsamoarhivist.Sprenosomoddajepaso imeli težavecelodiplomiranirežiserji,samodasobilivtemprimerugledališki.TojelepoopisalLadoPoharvanekdotiznaslovom»Kolikoobjekti-vovimatelevizijskakamera«:»Organizatorjem poskusnega programa v letih 1957 in 1958 je zelo primanjkovalo strokovnih sodelavcev, saj so le redki Slovenci kaj vedeli o televiziji. Tako so z zadovoljstvom sprejeli ponudbo razgledanega, uglednega in radijskega režiserja, da prevza-me skrb za prenos televizijske priredbe opere Črne maske Marija Kogoja. Priprave za oddajo na Gospodarskem razstavišču so se zaradi prezaposlenosti pevcev zavlekle, prvotno navdušenje programskega vodstva nad novim sodelavcem pa se je z začetkom vaj hitro spremenilo, najprej v dvom, nato v razočaranje in na koncu v brezglav strah. Tehniki v izvedbeni ekipi so namreč šele na vroči vaji dan pred oddajo odkrili, da se novopečenemu režiserju o novem elektronskem mediju niti ne sanja. Bil je namreč presenečen, ko so ga poučili, da ima kamera več objektivov. Tik pred zdajci je moral oddajo reševati gostujoči režiser Anton Marti iz Zagreba.«(Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom,str.79.)

38 Mogoče je to samonaključje, ampakob zaključku tegabesedila semna straneh teletekstaMMCRTVSlovenijanaletelnanovico,kikaženapopolnoizgubopameti.Ponekajmesecihagonije innerazumljivihpotezprogramskega sveta, preobratov in lobiranjapreberemonastrani115:»Programski svet RTVja je za generalnega direktorja zavoda izvolil Marka Fillija. Dobil je 15 glasov, za Natašo Pirc Musar pa so glasovali štirje svetniki. Ta napoveduje zahtevo za sodno varstvo. Programski svetniki so še tretjič ponovili glasovanje za izbiro generalnega direktorja …«.

39 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Črnemaske,str.14.


Črnihmaskahsenisozadovoljilisamostem,dasoosnutkikostumovustrezalizgodovinskidobi.Skostumi,maskoinscenskimielementisohoteliponazoritivsogrozljivostinfantastičnostLorenzovihduševnihblodenjinprikazatinjego-vehalucinacije.Zelotežkojebiloprojektiratifantastičnekostumeinvseboljinboljpošastnemaske.Tudipotehničniplatisijebilotežkozamislitiinrealiziratitakšnemaske,vkaterihbinastopajočilahkoplesaliincelopeli.Kostumografkajeprineslavstudiotudinekajosnutkovmaskinkostumov,zakaterejeprosilvoditeljoddaje,da jihpokažegledalcem.GospaBartlova jeodgovorila:»Prav rada vam ustrežem, samo veste, žal mi je, da nimamo že eksperimentalnih oddaj barvne televizije. V črnobeli tehniki kostumi ne morejo priti tako do izraza.«40

Kljub temusoposkusilizrezi, fotografijami inprelivi.»Kostum dvorne-ga norca Ecca ustreza posebni simboliki, ki jo Ecco predstavlja. Harlekini pridejo prvi na maškarado v Lorenzov grad. Oblečeni so v oblačila tople rumene barve. Med gosti so tudi razne groteskne maske. Ob njihovem prihodu začenja Lorenzo dvomiti o svojem poreklu. Na grad prihajajo vedno nove in bolj pošastne maske. Vdirajo v dvorano, polaščajo se Lorenzove duševnosti, navdajajo ga z grozo in si-lijo v obup. Lorenzo se bojuje sam s seboj, privid se vrsti za prividom, vedno bolj grozljive pošasti ga obkrožajo.«41Nazaslonihsosevrstileslikepošasti,prelivisopostajalivednohitrejšiinnagledalcesonapravilivtiskaosainduševnezmede,vkaterojezapadelLorenzo.

Kostumografkajepokazalašerdečeinčrnemaske.Zardečomaskojekotlikovnopredlogouporabila gosenico. Žal goseniceni bilomogočepokazati vnaravnibarvi.Predkoncempogovorajepokazalašečrnemaskeinpripomnila:»Želela bi samo še poudariti, da je bilo treba vse kostume v skladu z eskpresio-nističnim slogom naslikati ne samo na papir, temveč tudi na material, na blago samo. Tehnična izvedba idejnih osnutkov je bila zato odgovorno in zamudno delo. Črne maske sem pripravljala več kot leto dni in pripravila skoraj štiristo osnutkov za kostume in maske.«42

VoditeljoddajeDušanBibersejezahvalilkostumografkiBartloviingle-dalcempredstavilšepriljubljenegabaritonista,solistaljubljanskeopereSamaSmerkolja,kisogamoraligledalcizdajprepoznatibrezmaske.Vsejskupiniso-delujočihvoddajisejevoditeljvimenugledalcevzahvalil,režiseroddajeHin-koKošakpajeveterposlalmagnetofonskiposnetekglasbeizfinalaopere.Pozatemnitvisejeprikazalafotografijanotranjostiopernedvorane,prikazanaizsmeriodra,bobenpajepočasiobračalnapise:»Gledali in poslušali ste glasbeni intervju »Črne maske«. V pogovoru so sodelovali: režiser Hinko Leskovšek, diri-gent Samo Hubad, kostumograf Alenka Bartl–Serša in baritonist Samo Smerkolj. Pogovor je vodil Dušan Biber. Peli in nastopili so solisti ljubljanske opere: Vojvoda Lorenzo – Samo Smerkolj, Dona Francesca – Manja Mlejnikova, Cristoforo – Ladko Korošec, Ecco – Ljubo Kobal, Zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent – Samo Hubad, zborovodja – Jože Hanc, kostumi – Alenka Bartl Serša, zgodovinsko do-kumentacijo je oskrbel Gledališki muzej SNG.«43Kosejebobenodvrtel,jerežiserodmakniltudifotografijoopereinprikazalnapisaskartonov:režiserHinkoKo-šak,redaktorinproducentDušanBiber.44

Televizijskidelavcisospomočjoradijskihinzunanjihsodelavcevterzag-rebškeekipevdevetihdnehrealiziraliskorajvespredvideniprogram.Skupajsopripravilienainpetdesetoddaj,trikratsosevključilivprogramRTVZagrebindevetkratv italijanskiprogram. Izmeddomačihoddaj jih jebilošestintri-desetpredvajanihvživoizstudia,petnajstpa iz filmov,topapomenienain-

40 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Črnemaske,str.15.41 Pravtam,str.16.42 Pravtam,str.17.43 Pravtam,str.20.Zapisjeprirejenzaradiprostoravčlanku.Nabobnusobilaimenainvmesna

pojasnilanavedenabrezločil,zvsakimimenomvsvojivrsti.44 Pravtam,str.20.

103Letnik 37 (2014), št. 2

sedemdesetodstotkovživihoddaj.Odstotekjepopolnomaprimerljivoziromacelonekolikoboljši,kotjerazmerjemedoddajamivživoinvnaprejposnetimioddajami drugih evropskih televizijskih postaj (Nemčija, BBC, Italija, ČSSR).Medstudijskimioddajamijihjebilodvajset,kisojihpripraviliredniTV-redak-torji(RadoCilenšek,BenoHvala,Predan,BorisKuharinKralj).Odpetnajstihpredvajanihfilmovsobilitrijeizlastneproizvodnje,vtoštevilopanisovštetifilmskivložkivoddajahinposnetkizasedemoddajTV-Dnevnika,kijebilpre-težnosestavljenizdomačegafilmskegagradiva(osemindvajsetfilmskihvesti,odtegatriizTrsta).OstalihenajstoddajsopripraviliredaktorjiRadiaLjublja-na(Mikuš,Kuhar,Zorko,Šober,Vodopivec,Milčinski,RapaŠuklje,Švab,GrošeljinDragaRogl),petoddajpasopripravilizunanjisodelavci(Lindič,FraneKos-mačinDušanBiber).

Zaraditehničnihtežav,kisonastalezlastizaradičasovnestiskepripos-tavljanjuinurejanjusceninnačrtovanjuvročihvaj,somoraliprvadvadnevauvestinekajmajhnihspremembvprogram,kisogakasneje izvajalipopred-videnemnačrtu.Vdevetihdnevihsoprikazaliosemšportnihoddajv skupniminutaži376minut,sedemoddajTV-Dnevnika(skupno143minut),vkaterihsolahkogledalcivsakdanpolegzadnjihvestispremljališekratkeintervjujeinkomentarje.MednarodnevestijepošiljalaizParizaagencijaUP,vestiizobmoč-jaskupnedržavesopošiljaleFilmskenovostiizBeograda,domačevestipajezvelikimuspehom inzelohitropripravljala filmskaekipaTV-Ljubljana,ki jeopravila večkot trideset snemanj vLjubljani innaGorenjskem.Popoldne sosnemanje zaključili in razvili filme, ki sobili obosmihprikazani vdnevniku.PravtakoučinkovitjebiltudidopisnikizTrsta.45

Pozvrstehjesledilošestdokumentarno-informativnihoddaj,kisobileiz-vedeneboljkotaktualnodiskusijsketeme,nekaterepasobilepoljudno-znanstvene narave. Zamisli niso bile v celoti izpolnjene, saj so nekatere oddaje iz-padlepremočno improvizirano,drugepaprevečdokumentirane,natrpane inokorne.Nadvsedobrosouspelevseštirioddajezabavnegaznačaja.Knjihoviuspešni izvedbi jevelikopripomoglapravočasnapripravabesedil,ki jeomo-gočilavseostalepriprave,polegtegapatudidomiselnarežijskakoncepcijaindobra izvedba. V končnemporočilu o devetdnevnemprogramu je navedeno,da sobrezdvomasodilemednajboljšeoddajev tehdnevih.46Uspele so tuditriglasbeneoddaje,čepravsosemedsebojzelorazlikovale.Voddaji»Navr-tiljakumelodij« sonastopali izvajalci zabavneglasbe, v folklornioddaji, ki jebilanarejenapovzoručetrtkovegavečeranarodnihpesmi,izvajalcinarodneinnarodnozabavneglasbe,voddaji»Pokaži,kajznaš«,ki jebilaprvitelevizijskiprenoszelopriljubljeneradijskeoddaje,pasonastopilineznanitalenti.Gledal-cisospremljalituditripoizkuseliterarnihoddaj:oddajooPrešernusfilmomVrba in recitacijami,BoccacciovDekameron,ki jeprepletelpripovedovanje zlikovnoilustracijoinustreznoglasbenospremljavo,inpogovorzavtorjištirihvojnih romanov, neko vrsto knjižnepolice. Prvič so sena televiziji spoprijelitudisprenosidramskihinopernihdel.PodogovoruzvodstvomDramesoizstudiaoddajaliMolièrovoIzsiljenoženitev.Prenosjepokazalvelikepriložnostizatelevizijskiprogram.TežjejebilopripravitiprerezopereČrnemaske.Oddajosmožepodrobnopredstavili,dramiinliterarnimoddajampabomozaradipo-manjkanjaprostoraposvetiliposebnopoglavje.Pripravilisotudidvemladinskioddaji– enozanajmlajše,drugozašolskomladino.ObeoddajistabilipesteromnibuszlutkamaMojcoinMihcemvvlogikonferansjéjevinznizomglasbe-nih,recitacijskih,plesnihindrugihtočk,kisojihizvajaliotrocisami.Obeoddaji

45 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,TVoddajanaGospodarskemrazstavišču,str.4.46 Pravtam,str.4.


stapokazali,dabodootroškeinmladinskeoddajetudivprihodnostimednaj-boljzanimivimiingledanimitelevizijskimioddajami.48

Izvedbaprogramasejezaradiizrednihpogojev,vkaterihsodelaleeki-

47 Praviobiskdavninesonamestonas,kisesprehajamosamopoprazgodovinitelevizije,opra-viliustvarjalcioddaje»Obiskdavnini«(scenaristBorisKuhar,režiserDušanKralj).Današnjimobiskovalcemarhivasozapustilitudilepookrašenscenarij.BorisKuharjegledalcepovabilnapotvsivodavnino,staroskoraj3.000let.Prvigostiteljnapotovanjujebilobojevitoljudstvo,kijenaprehodumedbronastoinželeznodoboživelonabregovihDrave.Vodičanapopoto-vanjustabilaBernardaPerčeva,arheologinjaptujskegamuzejainvodjaarheološkihizkopa-vanjprazgodovinskeganajdiščavOrmožu,indocentnaljubljanskiuniverzidr.FranceStele,odličenpoznavalecprazgodovine.Dr.StelejessvojopripovedjopopeljalgledalcešenadrugaarheološkanajdiščavSloveniji:vBrežice,NovomestoinnaVače(Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,Obiskdavnine).

48 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,TVoddajanaGospodarskemrazstavišču,str.5.

Obisk davnini47

105Letnik 37 (2014), št. 2

penaGospodarskemrazstavišču,šeboljrazširila inpostalašeodgovornejšainboljkomplicirana.49Najtežjiposelizvedbejebilousklajevanjeinnačrtova-njetoplihvajinoddaj,kisobilevezanenaistiprostor,istotehničnoopremoinvelikokrattudinaisteekipe.Zaradipomanjkanjadenarja,časa,prostorainopremesoimeliustvarjalciprogramanavoljosamoosemdeseturvročihvaj,karjebilodalečpodnormodrugihtelevizijskihpostaj.Kljubtemusodnevnoporabilipribližno2,8urezaoddajanje,sedemurvročihvajinpravtolikočasazapostavljanjescene,razsvetljaveinmikrofonovterzapostavljanjekamer,karjezneslookrogsedemnajsturdeladnevno.Vdevetihdnehjepolegrednesku-pinenastopilo v raznihoddajah166 izvajalcev kot posameznikov, poleg tehpa še trije glasbeni ansambli, enpevski zbor inena folklorna skupina, ki soskupajšteliprek150ljudi.Lahkoračunamo,dajevčasuoddajpredkamera-minastopilovčasuprek300izvajalcev.Izvenglavnihsektorjevsodelovalešemnogepomožneslužbeinposamezniki,katerihimenasenisobralananapisihprioddajah,todaodnjihovepožrtvovalnostijebilvdobrimeriodvisenuspehvsehostalihslužb.50

Čeupoštevamonadvsezahteveninraznovrstenprogramterizrednotež-kepogoje improvizacije, ki je uspela samo zaradi neizmernepožrtvovalnostivsehsodelujočih,potemlahkougotovimo,dajeekipaTVLjubljanavtehdeve-tihdnehpridobilabogateizkušnjeindasobilavsafinančnasredstvakoristnopotrošena.Glavnepridobitvekottudinajvečjepomanjkljivostipripredvajanjupoizkusnegaprograma51lahkostrnemovnekajtočk. 1. Osnovnetezeorazvojetelevizijeprinassobilespredvajanjemposkusne-

gaprogramapotrjene. 2. Televizijskaskupinajenapravilavštirinajstihdnehvajeniškiizpitindo-

kazala,dajetudistrokovnotakosposobna,dalahkopremagatežavezah-tevnejšegaprograma.

3. Televizijskaskupinajevpraksispoznala,kajpomenipomočcelotnegara-dijskegakolektiva.

4. Vprogramskempogledusoodkrili,dajepopolnomamogočezdružitine-katerejavneintelevizijskeoddaje.

5. Kljubimprovizacijiinvelikimobjektivnimtežavamzaradinehomogeneinneizurjeneekipeterpomanjkljivetehnikejeekipadokazala,daznadelatihitrointudikonstruktivnoimprovizirati.

6. Razveseljivojedejstvo,dasoobpripravljanjuoddajspoznali,dajemogo-čepripravitidobratelevizijskabesedilaindaosvajanjeposebnetehnikepripisanjuzatelevizijonebonepremostljivproblem.

49 Tvdok, Zbirka vodstvoTVS, škatla I–67,mapa4, TVoddajanaGospodarskem razstavišču,str.5.Vosebišefa izvedbesosemešale inprepletaleupravno-gospodarskefunkcije.Polegšefaizvedbeinnjegovetajniceterdvehadministrativnihmočisonatemsektorjudelalešenaslednjeskupine:skupinasedmihproducentovaliorganizatorjev,šefestudia,petrežiserjev,odkaterihstadvanosilaglavnotežoodgovornejšihoddajindnevnorežijo,sedemasistentovrežiserjevvstudiuinštiritajnicerežiserjev.Šefscenografovjebilarhitekt,ki jeimeldevetpomočnikovscenografov,arhitektovinslikarjev.Zadnevnopostavljanjeinpodiranjescenjeskrbelscenskimojster,kimujepridelupomagaloenajstscenskihdelavcev.Zavsakooddajosomoralipostavitinovosceno, jopodirati inznovasestavljati– nesamozaoddaje,ampaktudizavaje.Scenografisonapravilivimproviziranemateljejuvsekulise,napise,kaširalislikeinaranžiralivsopotrebnoscenskoopremo.Dverekviziterkistaskrbelizapotrebnerekvizite,dvekostumerki stanakupovali inpripravljalikostume.Zamaske in frizuresta skrbelienafrizerkainenamaskerka.Sektorjeskrbeltudizanapovedovalskoslužbo,prikaterijedelalodesetnapovedovalcevinnapovedovalk.

50 Pravtam,str.6.Omenitiveljašefotokinolaboratorijinfilmskoinmontažnoekipo,kijesne-malainpripravljalafilmezanašeoddaje.Podobnojebilospresnemavanjemglasbeneopremezavseoddaje,kisojihvrednemalinadurnemčasuopraviliradijskitehniki.

51 Pravtam,str.7–8.


Skupina je analizirala tudi glavnenapake inpomanjkljivosti terpodalapredlogezanjihovoodpravljanjeinizboljšanjeprograma.52 1. Glavnakritikaprogramabibilavtem,dajebilzanašeizkušnjeinrazmere

prevečambiciozen,nekateribicelodejali»megalomanski«,karjepone-kodvodilovprehudoimprovizacijo,kjerbibillahkopolomvčasihskorajneizbežen.53

2. Uspehiprvihdninesmejozavestitelevizijskeekipe,dabidobilavrtogla-vico.Nujnomoraokrepitistrokovnodeloinuvestistrokovneseminarjezaposameznesektorje,kijihmorašeizboljšati.54

3. Dokončno bo treba določiti naloge in zasedbo najbolj nujnih delovnihmest,brezkaterihrednoeksperimentalnodelonebomogoče(vodjaiz-vedbe,vodjastudia,asistentistudia,vodjarazsvetljaveinosvetljevalciteršenekajpomožnihslužb).

4. Organizacija jebilapomanjkljiva takosprogramskegakots tehničnegavidika. Premalo je bilomedsebojnega koordiniranja posameznih služb,ponekodsosemešalekompetenceindolžnosti.Zatobonujnopotrebnoizpopolnitiposlovnik in izdelati točnecelotneshemedela terpovezavevsehsektorjevmedseboj– odpripraveprogramadoizvedbe.TelevizijoLjubljanajedospomladičakalotorejkarnekajdela.Marsikjeso

moralitudivprogramskemsektorjupreciziratideloinodnose,takoznotrajte-levizijskeskupine,kakortudivnekaterihuredništvih,kisobilaskupnatelevizijiinradiu.LahkosestrinjamozLadomPoharjem,prvimdirektorjemTelevizijeLjubljana,kijevsvojihspominihnaposkusnooddajanjevdecembru1957zapi-sal,dajeprogramzbudilvelikozanimanje.RojstvotelevizijejevSlovenijigoto-vopomeniloenegaizmednajpomembnejšihdružbenihinkulturnihdogodkovvletu1957.55Novimedij,kijedoleta1958osvojilskorajvseevropskedržave,jehitrozasedeltudislovenskedomove.Televizijskidelavcisopospraviliopremo,tisti,kisoimeliradijskemize,sobilinatošeposebejopozorjeni.Preostanenamsamoše to,daseponovnoozremonadevetdnevniprogramvdecembru leta1957.Ugotovilismo,danasjevesčasnastajanjatelevizijskihprogramovspre-mljalanapovedovalkaDragaRogl,zatojetudiprav,daseposlovimoznjenimzačasnimslovesomodgledalkingledalcevinseponovnooglasimospomladi:

»Spoštovane gledalke, dragi gledalci! Zdaj pa še nekaj besed v slovo. Pove-dati vam moramo, da je te težavne generalke konec! Nekdo bo dejal, torej spet na obroke? Veste, res ni bilo lahko pripraviti vseh teh pisanih oddaj, intervjujev, igric in filmov ter tudi ne pavz z ribicami in dolgimi, včasih celo predolgimi »kratkimi odmori«.

Razstava radia in telekomunikacij na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je končana in z njo tudi naš televizijski program. Dotrpeli ste – sem slišala zdajle nekoga … Res je, vendar z bogatimi izkušnjami za pričetek naših rednih poizkusnih oddaj spomladi, ko bo (upamo) že več sprejemnikov in bomo delali že v lastnih studiih, opremljenih z vsemi potrebnimi tehničnimi napravami.

52 Tvdok,ZbirkavodstvoTVS,škatlaI–67,mapa4,TVoddajanaGospodarskemrazstavišču,str.8–9.

53 Pravtam,str.8.Vanaliziprogramasozapisali:»Korajža, veliki napori in partizanska iznaj-dljivost in malo sreče je to marsikje preprečilo. Nadaljevati po tej liniji pa bi bilo nevarno in nesmotrno. Od take improvizacije, ki je bila to pot namerna, pa je treba v bodoče bežati in preiti na organizirano, precizno in točno, redno delo, v katerem moramo od kvantitete stremeti k čim večji kvaliteti.«

54 Pravtam,str.8.Organiziratibimoraliseminarjeinspecializacijogledelikovnevzgojeinobo-gatitvevizualnekulturevseh,kidelajonasliki, zlasti snemalcev, režiserjev, scenografov inosvetljevalcev.Poglobitibimoralitudiznanjespodročjabarvintonskihvrednostinatelevizijiterboljsistematičnoproučevatioptičnezakonitostinateleviziji.Omenitivelja,dajevizualnakulturaprinasševednozeloslaborazvita,vizualnepredstaveprivečiniljudipazelošibke.

55 Televizija prihaja,str.33.

107Letnik 37 (2014), št. 2

Pri naših oddajah so nam požrtvovalno in z velikim razumevanjem poma-gali naši tovariši z Radiotelevizije Zagreb. Posodili so nam kamere, reportažni avto in so s svojimi bogatimi izkušnjami mnogo doprinesli, da so bile marsikatere naše oddaje že kar na višini. Naš kolektiv je dolžen vsem tem, zlasti pa vodstvu Radiotelevizije Zagreb, iskreno zahvalo.

Oddaje, ki ste jih v teh devetih dneh gledali, so bile samo priprava na naš redni program, s katerim bomo začeli prihodnjo spomlad. Vsem, ki ste nam doslej že poslali pripombe, prisrčna hvala. Pregledali smo jih, si marsikaj zapomnili, a v prihodnjih dneh pričakujemo še več vaših dopisov z nasveti in pripombami. Krog sodelavcev ob tem programu pa je bil mnogo širši, kot si morda mislite. Zato smo dolžni zahvalo predvsem: Gospodarskemu razstavišču in Okrajnemu ljudskemu odboru za prostore in sceno. Pa še filmskim podjetjem Vesna, Triglav film in Viba in ne nazadnje še vsem izvajalcem, tako posameznikom kakor tudi ansamblom, raznim kolektivom, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri naših oddajah.«(Natemmestujeročnopripisanstavek:»Ob 20.00 pa spet k sprejemnikom. Prenaša-li bomo zanimiv in pester program Radiotelevizije Zagreb.«)56 »Torej nasvidenje spomladi in prav lepa hvala za naklonjeno pozornost!«

ARHIVSKI VIRI

RTV SLO, TV Slovenija • Oddelekzaarhiviranje indokumentacijoTVSlovenija, fondVodstvoTV,škatla

I–67. • OddelekzaarhiviranjeindokumentacijoTVSlovenija,Zbirkabesedil,T:11(Po-

kaži,kajznaš,8.12.1957),T:12(Ježkovkabaret,8.12.1957)inT:27(Iznarodneskrinje,15.12.1957).

• OddelekzaarhiviranjeindokumentacijoTVSlovenija,KF–zbirkafilmov,KFA13.

LITERATURA

Bizilj,Ljerka:Slikarji stvarnosti. Podoba slovenskih medijev.Ljubljana:Modrijan,2008.

Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom. Ob 75letnici radia in 45letnici televi-zije v Sloveniji(ur.LadoPohar).Ljubljana:RTVSlovenija,2003.

Televizija prihaja. Spominski zbornik o začetkih televizije na Slovenskem (ur.LadoPohar).Ljubljana:RTVSlovenija,1993.

56 Vsodobnemtelevizijskemžargonuizleta2014bitoprevedli:»Vrnemo se spomladi s preno-som smučarskih poletov iz Planice, vi pa lahko medtem spremljate zanimive nastope Maribora v ligi prvakov na Šport TVju.«

VIRIINLITERATURA


»WIRWÜNSCHENIHNENVIELVERGNÜGEN,VIELGLÜCKUNDNATÜRLICHEINKLARESBILD«(EXPERIMENTALPROGRAMMMESSEGELÄNDE,DEZEMBER1957)–ÜBERDIEENTWICKLUNGSGESCHICHTEDESSLOWENISCHENFERNSEHENSZUDESSEN55.JUBILÄUM(TEIL3)

ImDezember1957fandaufdemMessegeländeinLjubljanadieGeneral-probevordemBeginnderregelmäßigenExperimentalprogrammestatt,dieimkommendenFrühjahrbeginnensollten.ZweckundZieldesExperimentalpro-grammswares,dasFernsehteamvonRadioSlovenija,dassichaufdasTV-Ver-suchsprogrammvorbereitete,fürdieArbeitprofessionellzubefähigen.SchoneinenMonat vordemBeginnderÜbertragungenhattedasFernsehteamdasProgrammvorbereitetunddieDurchführunggeplant.EswurdenLeuteausge-wählt, die bei derRealisierung eines neuntägigenProgrammshelfen sollten.Vorgesehenwaren30StundeneineseigenenProgrammsunddieEinschaltungin andere Fernsehanstalten. EineGruppe von 16 ständigenMitarbeitern desFernsehteamsscharteetwa100Rundfunk-undexterneMitarbeiterumsich.DieZuseherkonntensichbeiderÜbertragungderneuenVeranstaltungenamü-sieren, sie sahenzumerstenMal auchdiebeliebteRadiosendung»Zeig,wasdukannst«,inderzehnTalenteauftraten.IneinerspeziellenLiteratursendunggedachtemandesGeburtstagsdesDichtersFrancePrešeren,präsentiertwur-dendieAutorenderneuestenRomaneunddasDrama»DieerzwungeneHei-rat«.DieVerflechtungdesmodernenLebenspräsentiertemaninderSendung»Elektronik«,dieparallelzurAusstellung»Radio-undTelekommunikation«aufdemMessegeländeentstand.DermitArbeitüberhäufteJežek(FraneMilčinski)botdenZuseherninseinemKabarettvielmehralsnurTrivialitäten.UnterdenSendungenerregteaucheinerstmalsausgestrahltesQuizdieAufmerksamkeit.DieProgrammplanerhattensichsehrambitiösaufdieQuizsendungvorbereitetundunterbreiteteneinengrößerenVorschlagvonGewinnspielenundWettbe-werben.DasZielderVorbereitungvonGewinnspielenwardiePopularisierungdesFernsehens.AmletztenTagdesVersuchsprogrammswurdefürdieZuseherdieersteLandwirtschaftssendungausgestrahlt,indermandenFortschrittderLandwirtschaftindenletztenJahrenpräsentierte.AndiesemTagkonntendieZuseherauchdieerstederSendungenmitVolks-undvolkstümlicherUnterhal-tungsmusiksehen,dieindenfolgendenJahrensehrgutankamen.Einebesonde-reHerausforderungfürdieProgrammgestalterstelltebestimmtdasInterviewüberdieOper»Die schwarzenMasken«dar. InderexpressionistischenOperdesKomponistenMarijKogojspieltnämlicheinepsychologischeVerstrickung,dieinderpsychischenJanusköpfigkeitdesHeldenLaurentiusbegründetist,dieHauptrolle.BeiderOpernaufführungkonntedasdurchleuchtendeFarbenundfantastischeKostümeundMaskenverdeutlichtwerden,dasFernsehteamhat-teabernurSchwarzweißbild,Bewegung,ZoomsundSchnittezurVerfügung.DenFernsehleutengelangauchdas–siemeistertenmitKönnen,geschickterImprovisationundinneremEngagementmithilfederRundfunk-undexternenMitarbeiternunddesZagreberTV-TeamsauchallesonstigenProblemeundrea-lisiertenindenneunTagenfastdasgesamtevorgeseheneProgramm.Manpro-duzierteinsgesamt51SendungenundschaltetesichdreimalindasProgrammvonRTVZagrebundneunmal indasitalienischeProgrammein.ZumSchlussverabschiedetensiesichvondenZusehernmitdemSatz:»AlsoaufWiederse-henimFrühjahrundvielenDankfürIhrewohlwollendeAufmerksamkeit!«

ZUSAMMENFASSUNG

109Letnik 37 (2014), št. 2

IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK

Ključne besede:

KapiteljskiarhivLjubljana, župnijaHoče,samostanGornjiGrad,15.stoletje,cerkvenopravnarazdelitev,oglejskipatriarhat

Key-words:

CathedralChapterArchivesofLjubljana, parishofHoče,BenedictineabbeyinGornjiGrad,15th century,ecclesiasticalandadministrativedivision,PatriarchateofAquileia

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK930.25:27-774(497.4Hoče)"1404/1409"Prejeto:2.10.2014

Dokumenti (nad)župnije Hoče v Kapiteljskem arhivu Nadškofijskega arhiva v Ljubljani – nadaljevanje

JULIJANAVISOČNIKdoc.dr.,arhivistkazdoktoratom

NadškofijskiarhivLjubljana,Krekovtrg1,SI-1000Ljubljanae-pošta:[email protected]

Izvleček

Vprejšnji številkiArhivov jeavtoricazbrala, transkribirala inkomentiralašest dokumentov, ki so hranjeni vKapiteljskemarhivu (NŠAL). Pri tem jeizpadelensklopdokumentovizistegafonda,kijebilvčasupripravezalo-žen.Kmalupoobjaviomenjenihšestihpajeavtoricanaključnonaletelanašeneobjavljensklopdokumentov (NŠAL100, fasc.83/79).Dokumente,kisodatiranivleta1404in1409,boavtoricanatemmestutranskribiralainkomentiralaterumestilavkontekstžeobjavljenih.

AbstractDOCUMENTSOFTHE(ARCH)PARISH(ERZPFARRE)OFHOČE

INTHECATHEDRALCHAPTERARCHIVESOFTHEARCHDIOCESAN ARCHIVESINLJUBLJANA–CONTINUATION

InthepreviousissueofthejournalArhivitheauthorcollected,transcribedandcommentedonsixdocumentskeptamongtherecordsoftheCathedralChapterArchivesattheArchdiocesanArchivesinLjubljana.Unfortunately,a setofdocuments from the same fondswas leftout, as the setwasmis-placedatthetime.Soonafterthefirstsixdocumentsmentionedabovehadbeenpublished,theauthorunexpectedlystumbleduponthemisplacedandunpublishedsetofdocuments(NŠAL100,fascicle83/79).Dated1404and1409,thesedocumentsareheretranscribed,commentedonandplacedinthecontextoftheonespublishedearlier.

110JulijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani...,str.109–120Iz arhivskih fondov in zbirk

Nadžupnija Hoče, oglejski patriarhat in Gornji Grad1

Vletu1327jebilprvičomenjenpatrocinijsv.JurijavHočah.2Leto1395jebilozažupnijoHočešeposebejpomembno,sajjebila21.oktobrainkorpo-riranasamostanubenediktincevvGornjemGradu.J.Höflersicerkotleto,kojepatriarhAntonioGaetani3župnijosv. JurijavHočahinkorporiralgornjegrajs-kimbenediktincem,navaja leto1396;omenjenautelesitevpa jebila ledelna(vnasprotjuzinkorporacijoPilštajnainŠkal).4Kotpražupnijajebilahoškažu-pnijavpolnihpravicahoglejskegapatriarha,insicervsedoleta1396,kojojeomenjenipatriarhzvsemipravicami–spiritualnimiintemporalnimikottudi»aciurearchidiaconali«, inkorporiralbenediktinskemusamostanuvGornjemGradu.Stemsopodgornjegrajskisamostanprišlitudivsihoškivikariati,anipodatkov,dabitanadnjimiizvajaltudiarhidiakonatskooblast.Izgradivaožu-pnijiinnjenihvikariatihjerazvidno,dasotežavezduhovnikireševalisavinjskiarhidiakonialidrugipatriarhoviopolnomočenciinsamopat.

Ženaslednjeletosejetokazalonatanačin,dajeimelaskupnostsvetegaJurijavhoškižupnijidenarnoobveznostdosamostana.GornjiGradjemeddru-gimleta1400prevzelobveznostHermanaII.CeljskegahoškemužupnikuJurijaizKostanjevice.13.decembra14045 jeOglejpotrdilhoškožupnijoGornjemuGradu,papežpašeleleta1409.6Kotkažedokumentšt.4,pajepapežInocencVII.želeta1405potrdilhoškožupnijo(invseostale)gornjegrajskemusamo-stanu(innešeleleta1409protipapežAleksanderV.).Nekajzmedepajegotovovnesloobdobjeshizmemedpapežiinprotipapeži.

Zamesto hoškega župnika je pred21. junijem1412potekal oster boj;cerkvesejepolastilvečnivikarFriderikKreis,podpiralapastagagornjegrajskisamostaninupraviteljvranskefarnecerkveTeoderikTeufel.Patriahjemoralprestopnikomzagrozitizizključitvijoizcerkveneskupnosti.Odločitevjeprišla21.junijainžupnikjepostalŠtefanStral.UmestilgaješkofzmadžarskegaVesz-préma,asejezadevavleklašedojunija1423.Patriarhjeleta1445potrdilGor-njemuGraduinkorporiranežupnije,medtemipasobiletudiHoče.Pozapisuvgornjegrajskemurbarjujeleta1426moralhoškižupniknaletodajatisamosta-nu14markinoddesetine20mark.7Medletoma1449in14618pasejehoškapodrejenostGornjemuGraduočitnokončala,sajpomembnaštajerskažupnijaniprišlavsestavnoveljubljanskeškofije.ObtembibilovrednoopozoritišenakrizosamostanskegaživljenjavGornjemGradu,kijebilapovezanasprepoved-jovolitevopatainpadepravvčastikpredustanovitvijoljubljanskeškofije.9

Dokumenti – prepis in komentar

Vfasciklu83(KapiteljskegaarhivaLjubljana)jepodšt.79hranjenihvečdokumentov;grezakopijetrehrazličnih listin,kisovsebinskopovezane.13.decembra1404 jenamrečvgraduFagagnapatriarhAntonijPancierapotrdilpriključitevžupnijBraslovče,Škale,PilštajninHočehgornjegrajskemusamo-stanu.Prvitrijedokumentitorejpredstavljajoprepisoz.kopijotelistine.

1 VečožupnijiHočeinnjenipodrejenostioglejskemupatriarhatu,odleta1395naprejpaGor-njemuGradu,jezbranovVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHoče,str.198–201.

2 Höfler:O prvih cerkvah in župnijah,str.307.3 Oglejskipatriarhmed1394in1402.4 Prim.Höfler:O prvih cerkvah in župnijah,str.32(glejop.85).5 TojestorilpatriarhAntonioPanciera(1402–1412).6 Koropec:Hoškadavnina,str.134.7 Pravtam,str.135.8 Dolinar:Ljubljanskaškofija:550let(glejprevodJ.Visočniklistineiz1461,str.596–602).9 Prim.ŽnidaršičGolec:Vzrokiinokoliščineustanovitveljubljanskeškofije,str.14.

111Letnik 37 (2014), št. 2

Naslednji, torej četrtidokument,pa jevezannapotrditev tehpravic inprivilegijevzaiste»akterje«(omenjenežupnije,samostan,patriarha)sstranipapežaInocencaVII.OriginallistinejebilizdanvRimuvprvemletupontifikataomenjenegapapeža,torejleta1405.

SpapežemAleksandromV.,ki jebilpravzaprav(proti)papežvčasuza-hodneshizmemed1409in1410,pajepovezanzadnjidokumentvsklopunatemmestuobravnavanihdokumentov.Vprvemletusvojegapapeževanja(torej1409)jenamrečšeonpotrdilomenjenepraviceinprivilegijesamostanuvGor-njemGraduteržupnijamBraslovče,Škale,PilštajninHoče.

1.PotrditevzdružitvežupnijBraslovče,Škale,PilštajninHočezgornjegrajskimsamostanom,1404december13.,Fagagna (NŠAL100,fasc.83/79)

OglejskipatriarhAntonPancierapotrjujepriključitevinzdružitevžupnijinžupnijskihcerkvasveteMarijevBraslovčah,svetegaJurijavŠkalah,svetegaMihaelavPilštajnuinsvetegaJurijavHočah,kivseležijovnašiškofiji(oglej-skempatriarhatu)zvsemiinposameznimipravicamiinjurisdikcijami,deliinpritiklinami, duhovnimi in časnimi, ter s pravico arhidiakonata samostanu vGornjemGraduzavsevečnečase.

Patriarcha Aquileien(sis) confirmat unione(m) a pra(e)decessori leg(itimam) mon(aste)rio factam Obernb(urgensi) in Fraslau, in Scalis, in Peilste-in, in Chotz.

Antoni(us)10 Dei Gratia Sancta(e) Sedis Aquileien(sis) Patriarcha Ven(erabi)li & religioso filio nobis in Chr(ist)o dilecto fratri Nicolao Abbati in Obernburch11 ordinis sancti benedicti suisq(ue) successorib(us) n(ost)ra(e) Aquileien(sis) diöce-sios salute(m) in D(omi)no sempiterna(m) arbitrantes Deo gratum & hominib(us) loca divino cultui dedicata ipsoru(m)q(ue) jura & jurisdictiones illoesa [!] protege-re et petitiones pra(e)sidentium ac Deo famulantiu(m) in ijsde(m) juste benigne & gratiosissime exaudire sane tui pro tempore nobis humiliter extitijt supplicatu(m) ut cum a tempore magno citra per Bona(e) Mem(oriae) D(omi)n(os) Gregorium, Betrandum, Nicolau(m), Ludovicu(m), Marquardum, Jo(ann)em et Antonium12 pra(e)decessores et pra(e)decessore(m) n(ost)ros plebes & parochialis ecclesia(e) S(anctae) Maria(e) in Fraslau S(ancti) Georgij in Scallach S(ancti) Michaelis in Peijlstain ac S(ancti) Georgij in Chotz d(ic)ta(e) n(ost)ra(e) diöcesios cu(m) omnib(us) & singulis ipsaru(m) plebium jurib(us) & jurisdictionib(us) membris et pertinentijs spiritualib(us) et temporalib(us), ac jure Archidiaconat(us) in plebib(us) antedictis tuo in perpetuo mon(aste)rio sint unita(e) & incorporata(e) prout in ipsoru(m) pra(e)decessoru(m) & pra(e)decessoris n(ost)roru(m) pri-vilegijs lati(us) clari(us) & diffusi(us) continet(ur), uniones & incorporationes, h(uius)mo(d)i ac o(mn)ia & singula in d(ic)tis privilegijs nostroru(m) pra(e)decessoru(m) & pra(e)decessoris contenta auctoritate n(ost)ra confirmare & approbare ex certa scientia ac illis n(ost)r(u)m consensu(u)m pariter & assen-sum praebere, benigni(us) & gratiosi(us) dignaremus. Nos v(ero) visis et diligen-ter inspectis privilegijs & jurib(us) anted(ic)tis tuis inclinati precib(us) volentes in hac parte ipsorum nostroru(m) pra(e)decessoru(m) & pra(e)decessoris vestigia imitari uniones & incorporationes plebium p(rae)d(ic)taru(m) per pra(e)fatos

10 AntonII.Panciera,oglejskipatriarh(1402–1412).11 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.12 Oglejskipatriarhi:Gregor(Montelongo,1251–1269);Betrand(St.Genesius,1334–1350);Nikolaj(Luksemburški,1350–1358);Ludvik(dellaTorre,1359–1365);Markvard(Randeck,1365–1381);Jan/Ivan(SobieslavMoravski,1387–1394);AntonGaetani,1394–1402).


n(ost)ros pra(e)decessores factas cu(m) jurib(us) earu(m) omnib(us) ac jure Archidiaconat(us), in tuo mon(aste)rio is [!] plebib(us) anted(ic)tis ac o(mn)ia et singula in ipsoru(m) nostroru(m) antecessoru(m) & antecessoris privilegijs conten-ta ex certa scientia per nos & successores n(ost)-ros ac vice & no(min)e n(ost)ra(e) Aquileien(sis) eccle(es)ia(e) omnib(us) modo jure et forma quib(us) meli(us) & efficaci(us) possum(us) auctoritate n(ost)ra ordinaria confirmam(us) ratificam(us) & cu(m) omnib(us) ac p(er) o(mn)-ia approbam(us) n(ost)rum eisde(m) praebentes assens(um) pariter & consensu(m) in cui(us) rei testimonium & perpetuu(m) robur pra(e)sentes scribi fecim(us) & n(ost)ri sigilli appensione mu-niti, dat(um) in castro n(ost)ro Faganee die tertio decimo Decembris anno D(omi)ni n(ostr)i 1404 indicti.

2.PotrditevpriključitvecerkvavBraslovčah,Škalah,PilštajnuinHočahsamostanuvGornjemGraduskupajspravicoarhidiakonata, 1404december13.(NŠAL100,fasc.83/79)

Oglejski patriarh Anton Panciera potrju-je priključitev in združitev župnij in župnijskihcerkvasveteMarijevBraslovčah,svetegaJurijavŠkalah,svetegaMihaelavPilštajnuinsvetegaJu-rijavHočah,kivseležijovnašiškofiji(oglejskempatriarhatu)zvsemiinposameznimipravicamiinjurisdikcijami,deliinpritiklinami,duhovnimiinčasnimi,terspravicoarhidiakonatasamosta-nuvGornjemGraduzavsevečnečase.

Antoni(us) Patriarcha confirmat incorporatione(m) ecclesiaru(m), in Fraslau, in Scalach, in Peilstain & Chotz facta(m) mon(aste)rio Obern-burgensi cu(m) jure Archidiaconat(us).

Antoni(us)13 D(ei) Gratia S(anctae) Sedis Aquileien(sis) Patriarcha, Venerabili et religi-oso filio nobis in Chr(ist)o dilecto fratri Nico-lao14 abbati in Obernburgk ordinis S(ancti) Be-nedicti suius(que) successorib(us) n(ost)ra(e) Aquileien(sis) dioeces(is) salutem in D(omi)-no sempiternam, arbitrantes Deo gratum et hominib(us) loca divino cultui dedicata ipsoru(m)q(ue) iura et jurisdictiones illoesa [!] protege-re et petitiones pra(e)sidentium ac Deo famu-lantium in ijsdem juste benigne et gratiosissime exaudire sane tua parte nobis extitit humillime

13 AntonII.Panciera,oglejskipatriarh(1402–1412).14 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.

Prva stran enega izmed prepisov potrditve priključitve cerkva v Braslovčah, Škalah, Pilštajnu in Hočah samostanu v Gornjem Gradu skupaj s pravico arhidiakonata, 1404 december 13.(NŠAL 100, fasc. 83/79, foto: T. Krampač)

113Letnik 37 (2014), št. 2

supplicatu(m) ut cum a tempore magno citra per bon(ae) mem(oriae) D(omi)nos Gregorium, Bertrandum, Nicolau(m), Ludovicum, Marquardum, Johannem et Antonium15 pra(e)decessores n(ost)ros plebes et parochiales ecclesia(e) S(anctae) Maria(e) in Flaslau, S(ancti) Georgij in Schalach, S(ancti) Michaelis in Peylstain ac S(ancti) Georgij in Chotz d(ic)ta(e) n(ost)ra(e) dioecesios cum omnib(us) et singulis ipsaru(m) plebium, jurib(us) jurisdictionib(us) membris et pertinentijs spiritualib(us) et temporalib(us) ac jure Archidiaconat(us) in plebib(us) ante-dictis tuo in perpetuu(m) mon(aste)rio sint unita(e), & incorporata(e) prout in ipsorum pra(e)decessoru(m) et pra(e)decessoris nostroru(m) privileijs lati(us) clari(us) et diffusi(us) continet(ur) uniones et incorporationes h(uius)mo(d)i ac o(mn)ia & singula in d(ic)tis privilegijs nostroru(m) pra(e)decessorum et pra(e) decessoris contenta auctoritate n(ost)ra confirmare et approbare, ex certa sci-entia ac illis nostrum consensum pariter & assensu(m) praebere benigni(us) & gratiosi(us) dignaremus, nos vero visis, & diligenter inspectis privilegijs & jurib(us) antedictis tuis inclinati precib(us) volentes in hac parte nostrorum pra(e)decessoru(m) pra(e)decessoris vestigia imitari uniones & incorporationes plebium pra(e)dictaru(m) per pra(e)decessore(m) factas cum jurib(us) earu(m) omnib(us) ac jure archidiaconat(us) in tuo mon(aste)rio et plebib(us) antedic-tis ac o(mn)ia singula in ipsor(um) nostroru(m) pra(e)decessoru(m) et pra(e) decessoris privilegijs contenta ex certa scientia per nos & successores n(ost)ros authoritate et no(min)e n(ost)ra(e) Aquileien(sis) ecclesia(e) omnib(us) modo jure & forma quib(us) meli(us) et efficaci(us) possum(us) authoritate ordina-ria confirmam(us) ratificam(us) ac in omnib(us) & per o(mn)ia approbam(us) n(ost)rum ijsdem praebenter assensu(m) pariter & consensum in cui(us) rei testimoni(um) & perpetuu(m) robur p(raese)ntes scribi fecimus & n(ost)ri sigilli appensione muniri, dat(um) in castro n(ost)ro Faganee die tertio decimo Decem-bris anno D(omi)ni 1404.

3.PotrditevpriključitvecerkvavBraslovčah,Škalah,PilštajnuinHočahsamostanuvGornjemGraduskupajspravicoarhidiakonata, 1404december13.(NŠAL100,fasc.83/79)

OglejskipatriarhAntonPancierapotrjujepriključitevinzdružitevžupnijinžupnijskihcerkvasveteMarijevBraslovčah,svetegaJurijavŠkalah,svetegaMihaelavPilštajnuinsvetegaJurijavHočah,kivseležijovnašiškofiji(oglejs-kempatriarhatu)zvsemi inposameznimipravicami in jurisdikcijami,deli inpritiklinami, duhovnimi in časnimi, ter s pravico arhidiakonata samostanu vGornjemGraduzavsevečnečase.

Confirm(ati)o Antonij Patriarcha(e) incorporationis Fraslau, Sckalach, Pai-lenstain et Kötsch. (13 december replica, anno 1404).

Antonius16 Dei Gratia Sancta(e) Sedis Aquileiensis Patriarcha. Venerabili et religioso filio nobis in Christo dilecto fratri Nicolao17 abbati in Oberburg or-dinis s(ancti) Benedicti, suisq(ue) successoribus nostra(e) Aquilensis dioca(e)sis salutem in D(omi)no sempiternam. Arbitrantes Deo gratum et hominibus loca divino cultui dedicata, ipsorumq(ue) jura et jurisdictiones illesa protegere et pe-ticiones pra(e)sentium ac Deo famulantium in eisdem, iuste benigne et gratio-sissime exaudire. Sane tui parte, nobis extitit humillime supplicatum, ut cum a tempore magno citra per me vero dominos Gregorium, Perctrandum,18 Nicolaum,

15 Glejop.12.16 AntonII.Panciera,oglejskipatriarh(1402–1412).17 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.18 NatemmestuzapisimenaPerctranduminneBertrandumkotpovsoddrugod.


Ludovicum, Marquandum, Joannem et Antonium19 pra(e)decessores et pra(ede) cessorum nostras plebes et patriarchales etiam sancta(e) Maria(e) in Frasslau sancti Georgij in Sckalah sancti Michaelis in Pallenstain ac s(ancti) Georgij in Choz dedicat(a)e nostra(e) Dioca(e)sis cum omnibus et singulis ipsorum plebi-um iuribus, et iurisdictionis membris et pertinentijs spiritualibus et corporalibus ac iure archidiaconatus in plebibus antedictis tuo in perpetuum monasterio sint unit(a)e incorporat(a)e prout ipsorum pra(e)decessorum et pra(ede)cessoris no-strorum privilegijs latius et clarius et diffusius continetur, uniones et incorpora-tiones huiusmodi, ac omnia et singula in dictis privilegijs nostrorum pra(e)deces-sorum et pra(e)decessoris contenta auctoritate nostra confirmare et approbare certa scientia ac illis nostrum consensum prout et assensum pra(e)bere benignius et gratiosius dignaretur. Nos vero visis diligenter inspectis privilegijs et iuribus antedictis tuis inclinati volentes in hac parte nostrorum ipsorum pra(e)decesso-rum et pra(ede)cessoris vestigia imitari uniones, incorporationes plebium pra(e) dictaru(m) per pra(e)fatos pra(e)decessores pra(e)fatos cum iuribus earum omni-bus ac iura archidiaconatus, in tuo monasterio et plebibus antedictis ac omnia et singula in ipsorum pra(e)decessorum et pra(ede)cessoris privilegijs contenta ex certa scientia per nos et successores nostros ac vice et nomine nostra(e) Aqui-lensis Ecclesia(e), omnibus modo et iure et forma, quibus melius et efficati(us) possumus, auctoritate nostra ordinaria confirmamus, ratificam(us) et in omnibus ac per o(mn)ia approbamus nostrum eisdem pra(e)bentes assensum pariter con-sensum. In cuius rei testimonium et perpetuum robur pra(e)sentes scribi fecimus, et nostri sigilli appensione muniri. Datum in castro nostro Cagon [!] die tertio decimo Decembr(is) Anno D(omi)ni Millesimo quadringesimo quarto duodecimo indictione.

4.PapeževapotrditevpriključitvecerkvavBraslovčah,Škalah, PilštajnuinHočahsamostanuGornjiGrad,1405julij6.,Rim (NŠAL100,fasc.83/79)

PapežInocencVII.potrjujepriključitevinzdružitevžupnijinžupnijskihcerkvasveteMarijevBraslovčah,svetegaJurijavŠkalah,svetegaMihaelavPil-štajnuinsvetegaJurijavHočah,kivseležijovoglejskempatriarhatuzvsemiinposameznimipravicamiinjurisdikcijami,deliinpritiklinami,duhovnimiinčasnimi,terspravicoarhidiakonatasamostanuvGornjemGraduzavsevečnečase.

Confirmatio ecclesiarum incorporatarum Fraslaw, Schalach, Peilenstain et Chotz, per dominum Innocentium papam.

INNOCENTIUS20 EPISCOPUS Servus Servorum Dei, ad perpetuam rei me-moriam. Votis personarum devotarum divinis obsequijs deditarum, pra(e)sertim sub religionis habita, domino militantium libenter annuimus, et illis quae pro earum quiete et commodo provide facta sunt, ut illibata persistant libenter cum postulatur a nobis, apostolico robore confirmamus. Hinc est, quod nos dilectorum filiorum abbatis et conventus monasterij in Obernburg ordinis s(anc)ti Benedicti Aquileiensis Diaecessis in hac parte devotis precibus annuentes, quoddam privi-legium infrascripti tenoris eis et dictorum monasterio cuius nec non plebium in eodem privilegio nominatarum, quas dicti abbas et conventus se asserunt tenere canonice in usus proprios eorundem fructus, redditus et proventus trecentarum et triginta duarum marcharum argenti puri secundum communem aestimationem valorem annuam, ut ipsi abbas et conventus asserunt non excedunt per venera-

19 Glejop.12.20 PapežInocencVII.(1404–1406).

115Letnik 37 (2014), št. 2

bilem fratrem nostrum Antonium21 patriarcham Aquileiensem authoritate ordinaria concessum, quod in cancellaria nostra inspici fecimus diligen-ter, & quaecunq(ue) inde secuta rata habentes et grata ea ex certa scientia authoritate apostoli-ca confirmamus, et praesentis scripti patrocinio communimus. Tenor vero dicti privilegij talis est. Antonius Dei gratia Sancta(e) Sedis Aquileiensis patriarcha venerabili et religioso filio nobis in Christo dilecto fratri Nicolao22 abbati in Obern-burg ordinis s(anc)ti Benedicti suiusq(ue) succe-soribus nostrae Aquileiensis Diaecesis salutem in Domino sempiternam. Arbitrantes Deo gratum, et hominibus loca divino cultui dedicata, ipsorum iura et iurisdictionibus illa(e)sa protegere et pe-titiones praesidentium ac Deo famulantium in eisdem iuste benigne et gratiosissime exaudire. Sane tui parte nobis extitit humillime supplica-tum, ut cum a tempore magno citra p(er) me bo-nos dominos, Gregorium, Bertrandum, Nicolaum, Ludovicum, Marquardum, Joannem et Antonium23 praedecessores et praedecessorem nostros, plebes et patriarchales ecclesiae, sanctae Mariae in Fra-slau, s(anc)ti Georgij in Schalach, sancti Michaelis in Peylenstain, ac sancti Georgij in Chotz, dictae nostrae Diaecesis cum omnibus et singulis ipsa-rum plebium iuribus et iurisdictionibus membris et pertinentijs, spiritualibus et temporalibus, ac iure archidiaconatus in plebibus antedictis tuo in perpetuum monasterio sint unita(e) et incorpora-tae, prout in ipsorum pra(e)decessorum et pra(e)decessoris nostrorum privilegijs lati(us), clarius et diffusius continetur, uniones et incorporationes huiusmodi, ac omnia et singula in dictis privile-gijs n(ost)roru(m) pra(e)decessorum et pra(ede)cessoris contenta authoritate nostra confirmare et approbare ex certa scientia, ac illis nostrum consensum pariter et assensum pra(e)bere beni-gnius et gratiosius dignaremur – nos vero visis et diligenter inspectis privilegij et iuribus antedictis tuis inclinati precibus volentes in hac parte ipso-rum nostrorum praedecessorum et pra(ede)ces-soris vestigia imitari, uniones et incorporationes plebium pra(e)dictarum per pra(e)fatos nostros praedecessores factas cum iuribus earum omni-bus ac iure archidiaconatus in tuo mon(aster)io et plebibus antedictis ac omnia et singula in ipsorum nostrorum praedecessorum et prae(de)cessoris privilegijs contenta ex certa scientia per nos et successores nostros ac vice et nomine no-strae Aquileien(sis) Diaec(esis) Eccl(es)iae omni-

21 AntonII.Panciera,oglejskipatriarh(1402–1412).22 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.23 Glejop.12.

Prva stran potrditve papeža Inocenca priključitve cerkva v Braslovčah, Škalah, Pilštajnu in Hočah samostanu Gornji Grad, 1405 julij 6., Rim(NŠAL 100, fasc. 83/79, foto: T. Krampač)


bus modo, iure et forma, quibus melius et efficacius possumus authoritate nostra ordinaria confirmamus, ratificamus et in omnibus, ac per omnia approbamus, nostrum eisdem pra(e)bentes assensum pariter et consensum. In cuius rei testi-monium et perpetuum robur praesentes scribi fecimus, et nostri sigilli appensione muniri. Dat(um) in castro nostro Fagau die tertio decimo Decembris anno Domini millesimo quadringentesimo quarto duodecima indict(ione).

Nulli ergo omnino liceat, hanc paginam nostra(e) confirmationis et com-munitionis infringere, vel ei ausu temerario contraire. Si quis attemptare prae-sumpserit, indigantionem Omnipotentis Dei et Beatorum Petri in Pauli apostolo-rum eius se noverit incursurum. Datum Romae apud sanctum Petrum VI. mensis Julij, pontificatus nostri anno primo.

5.PotrditevprotipapežaAleksandrautelesitvecerkvavBraslovčah,Škalah,PilštajnuinHočahsamostanuGornjiGrad,1409november14.,Rim(NŠAL100,fasc.83/79)

ProtipapežAleksanderV.potrjujepriključitevinzdružitevžupnijinžup-nijskihcerkvasveteMarijevBraslovčah,svetegaJurijavŠkalah,svetegaMiha-elavPilštajnuinsvetegaJurijavHočah,kivseležijovoglejskempatriarhatuzvsemiinposameznimipravicamiinjurisdikcijami,deliinpritiklinami,duhov-nimiinčasnimi,terspravicoarhidiakonatasamostanuvGornjemGraduzavsevečnečase.

Confirmatio ecclesiarum incorporatarum Fraslau, Schalach, Peillenstain, et Chotsch data per dominum Alexandrum papam etc.

ALEXANDER24 EPISCOPUS servus servorum dei, ad perpetuam rei memori-am. Illis quae pro salubri statu monasteriorum et personarum in eisdem sub regu-lari habitu domino famulantium provide facta sunt, ut illibata consistant, cum a nobis petantur libenter adijcim(us) apostolici muniminis [!] firmitatem. Exhibita siquidem nobis nuper pro parte dilectorum filiorum Nicolai25 abbatis et conven-tus monasterij in Obernburg, ordinis sancti Benedicti Aquileiensis diaecesis peti-tio continebat, quod venerabilis frater noster Antonius patriarcha Aquileien(sis) bonae memoriae Gregorij, Bertrandi, Nicolai, Ludovici, Marquardi, Joannis et An-tonij26 patriarcharu(m) Aquileiensium praedecessorum suorum vestigijs inhae-rendo nonnullas incorporationes, annexiones, sanctae MARIAE in Fraslaw, sancti Georgij in Schalach, sancti Michaelis in Peillenstain, et sancti Georgij in Chotz, Aquileiensis diaecesis parochialium ecclesiarum plebium nuncupatarum cum iu-ribus iurisdictionib(us), membris et pertinentijs suis spiritualibu(us) et tempora-libus, ac etiam iure archidiaconali in eisdem ecclesijs abbati pro tempore existenti et conventui an monasterio praedictis dudum factas litteras, quarum tenor inseri-tur authoritate ap(osto)lica confirmarunt.

Quare pro parte dictorum Nicolai abbatis et conventus fuit nobis humiliter supplicatum, ut pro ipsarum litterarum subsistentia firmiori robur eis ap(osto)licae confirmationis adijcere de speciali gra(ti)a dignaremur. Nos itaq(ue) huiu-smodi supplicationibus inclinati litteras ipsas et omnia in eis contenta ac inde se-cuta rata habentes et grata ea ex certa scientia authoritate apostolica confirma-mus, et pra(e)sentis scripti patrocinio communimus, supplentes omnes defectus, si qui forsan intevenerint in eisdem tenor vero dictarum litteraru(m) talis e(st). Antonius dei gratia Sanctae Sedis Aquileien(sis) patriarcha, venerabili et religi-

24 (Proti)papežvčasuzahodneshizmemed1409in1410.25 AntonII.Panciera,oglejskipatriarh(1402–1412).26 Glejop.12.

117Letnik 37 (2014), št. 2

osio filio nobis in Christo dilecto fratri Nicolao27 abbati in Obernburgk, ordinis sancti Benedicti, suisq(ue) successoribus nostrae Aquileien(sis) dia(e)c(esis) sa-lutem in Domino sempiternam. Arbitrantes Deo gratum et hominibus loca divino cultui dedicata, ipsorumq(ue) iura et iurisdictiones illa(e)sa protegere et petitio-nes praesidentium, ac deo famulantium in eisdem iuste, benigne, et gratiosissime exaudire. Sane tui parte nobis humillime extitit supplicatum, ut cum a tempore magno citra per bonae memoriae dominos, Gregorium, Bertrandu(m), Nicolaum, Ludovicum, Marquardum, Joannem et Antonium praedecessores et prae(de)cesso-rem nostros, plebes et parochiales ecclesiae sanctae MARIAE in Fraslau, sancti Ge-orgij in Schalach, sancti Michaelis in Peillenstain, ac sancti Georgij in Chotz dictae nostrae diaecesis cum omnibus et singulis ipsaru(m) plebium iuribus et iurisdicti-onibus, membris et pertinentijs spiritualibus et temporalibus, ac iure archidiaco-natus in plebibus antedictis tuo in perpetuum monasterio sint unitae et incorpo-ratae, prout in ipsorum praedecessorum et prae(de)cessoris nostrorum privilegijs latius clarius et diffusius continet(ur), uniones et incorporationes huiusmodi ac omnia et singula in dictis privilegijs nostroru(m) praedecessorum et prae(de)cessoris contenta authoritate nostra confirmare et approbare ex certa scientia, ac illis nostrum consensum pariter et assensum praebere benignius et gratiosius dignaremus. Nos vero visis et diligenter inspectis privilegijs et iurib(us) antedictis tuis inclinati precibus volentes in hac parte ipsorum no(st)r(or)um praedecesso-rum et prae(de)cessoris vestigia imitarj, uniones et incorporationes plebium pra-edictarum per praefatos nostros praedecessores, et prae(de)cessorem factas cum iuribus earum omnibus, ac iure archidiaconat(us) in tuo monasterio et plebibus antedictis, ac omnia et singula in ipsorum nostrorum praedecessorum et prae(de)cessoris privilegijs contenta ex certa scientia per nos et succesores nostros hac vice et nomine nostrae Aquileiensis ecclesiae omnibus modo iure et forma, quibus melius et efficatius possumus, authoritate n(ost)ra ordinaria confirmamus, rati-ficamus, et in omnibus, ac per omnia approbam(us) nostrum eisdem praebentes assensum pariter et consensum. In cuius rei testimonium et perpetuum robur pra-esentes scribi fecimus, et nostri sigilli appensione muniri.

Datum in castro n(ost)ro Faganeae die tertio decimo Decembris anno Do-mini millesimo quadringentesimo quarto duodecima indictione: Joa(nnes) de Su-sanna.

Nulli ergo omnino hominum liceat, hanc paginam nostrae confrimatio-nis, communitionis et suppletionis infringere, vel ei ausu temerario contraire. Si quis autem hoc attemptare praesumpserit, indignationem Omnipotentis Dei et beatoru(m) Petri et Pauli Apostolorum eius se noverit incursurum. Datum Pistorij decima octava Kalend(is) Decembris pontificatus nostri anno primo. P.I.

Joan(nes) Stalberg

Namesto zaključka

PolegžeobjavljenihdokumentovNadškofijskegaarhivaizfondaKAL(Ka-piteljskiarhivLjubljana),kisovezaninaštajerskožupnijoHoče,natemmestudodajamošepetnovih,kisobilivčasuprveobjavezaloženi.Prvitrijesopre-pisoziromakopijaistelistine,torejlistineizleta1404(13.december),kisojoizdalinagraduFagagna invkaterioglejskipatriarhAntonijPancierapotrju-jepriključitevžupnijBraslovče(Fraslau),Škale(Scalis),Pilštajn(Peijlstein)inHoče(Chotz,Kötsch)samostanuvGornjemGradu,kijojeizpeljalslabihdesetletpredhodnikomenjenegapatriarha.Besedilavsehtrehprepisovvsebujejolemanjšaodstopanja;zanimivopaje,dadotehodstopanjprihajapredvsempri

27 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.


osebnihinzemljepisnihlastnihimenih:Chotz–Kötsch,Obernburch–Obern-burgk–Oberburg,Peillenstein–Pallenstain,Bertrandum–Perctrandum itd.Samostanu se potrjujejo vse pravice nad omenjenimi župnijami, župljani incerkvami,zvseminjihovimipritiklinamiindeli,časnimiinduhovnimi,terpra-vicadoizvajanjaarhidiakonatanadnjimi(iure archidiaconali).

VsezgorajomenjenonaslednjeletopotrditudipapežInocencVII. inšeleta1409,včasuzahodneshizme,protipapežAleksanderV.Zanimivoje,daKo-ropec28kotletnicopapeževepotrditvenavajašeleleto1409inneleto1405,karkaženato,daoriginalapapežaInocencaVII.nisopoznali,pravtakopatudineprepisa,kijeobjavljennatemmestu.

Sštevilko79vfasciklu83sotorejoznačenidokumenti,katerihtematikajeenaka,razlikujejosesamoosebe,kiprivilegijeinpravicezažeznanežupnijeingornjegrajskisamostanpotrjujejo(oglejskipatriarh,papeža).Kerjedokumentemogočedatiratimedleta1404ter1409,jihnatanačinlahkoumestimotakojzaprvadva,kistabilaobjavljenavprejšnjištevilkiArhivov(iz1395ter1398),tertorejpredtretjegaizleta1412,kiseukvarjasprocesomzaradioškodovanjagornjegrajskegasamostanapri imenovanjanovegažupnika.Zaključimolahkotuditako:dokumenti,zbraninatemmestu,skupajsprvimadvemaodzadnjič,predstavljajo formalno-pravnezačetkeoziromauredbegledepriključitevno-vihžupnijgornjegrajskemusamostanu.Preostali(objavljenižezadnjič)pasoževezaninakonkretnodelovanježupnijeHoče:razniprocesi,spori,umestitveduhovnikovinpodobno.

ARS ArhivRepublikeSlovenijeAES ActaEcclesiasticaSloveniaefasc. fascikelNŠAL NadškofijskiarhivLjubljanaprim. primerjajsl. slikastr. stranšk. škatlašt. številkaur. urednik

VIRI

Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠAL,NŠAL100,KapiteljskiarhivLjubljana(KAL),fasc.83št.79.

LITERATURA

Čipić–Rehar,Marija;Dolinar,FranceM.;Otrin,Blaž;Visočnik,Julijana:Ljubljan-ska škofija: 550 let – katalog razstave.Ljubljana:Nadškofija,2011.

Dolinar,FranceM.:Slovenskacerkvenapokrajina.V:AES11,1989.

28 Koropec:Hoškadavnina,str.134.

OKRAJŠAVE

VIRIINLITERATURA

119Letnik 37 (2014), št. 2

Dolinar,FranceM.:Obernburg.V:Die benediktinischen Mönchs und Nonnenklö-ster in Österreich und Südtirol.St.Ottilien2001,str.9–37.

Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I.(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996.

Höfler, Janez:O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik,2013.

Jezernik,Marjan:Matimnogihhčera.Življenjskapothoškenadžupnijev20.sto-letju.V: Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996,str.304–340.

Koropec,Jože:Hoškadavninadosrede17.stoletja.V: Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996,str.127–216.

Ljubljanska škofija: 550 let(ur.FranceM.Dolinar).Ljubljana:Nadškofija,2011.Mavrič,Edi:Gornjegrajsko in njegov čas.Nazarje,GornjiGrad:Epsi,Občina,1998.Orožen,Ignaz:Das Benediktiner – Stift Oberburg.Marburg1876.Visočnik, Julijana:Dokumenti (nad)župnijeHoče vKapiteljskem arhivu (KAL)

NadškofijskegaarhivavLjubljani(NŠAL).V:Arhivi37(2014),št.1,str.197–215.ŽnidaršičGolec,Lilijana:Vzrokiinokoliščineustanovitveljubljanskeškofijeter

oblikovanjenjenegaozemlja.V:Ljubljanska škofija: 550 let(ur.FranceM.Dolinar).Lju-bljana:Nadškofija,2011,str.7–26.

DOKUMENTEDER(UR-)PFARREHOČEIMKAPITELARCHIVDESERZBISCHÖFLICHENARCHIVSLJUBLJANA–FORTSETZUNG

Denbereits veröffentlichtenDokumenten des ErzbischöflichenArchivsausdemBestanddesKapitelarchivs Ljubljana (KAL), die imZusammenhangmitderPfarreHoče(Kötsch)inŠtajerska,derslowenischenSteiermark,stehen,werdenandieserStellenochfünfweitereUrkundenhinzugefügt,diezurZeitdererstenVeröffentlichungverlegtwaren.DieerstendreisindeineAbschriftbzw.KopiederselbenUrkunde,somiteinervom13.Dezember1404datiertenUrkunde,dieaufderBurgFagagna(ProvinzUdine,Friaul)ausgestelltwurde,inderAntonioII.Panciera,derPatriarchvonAquileia,dieInkorporationderPfar-renBraslovče(Frasslau),Škale(Scalis),Pilštajn(Peilenstein)undHoče(Chotz,Kötsch)indasKlosterGornjiGrad(Oberburg),dieknapp10JahrevomVorgän-gerdesgenanntenPatriarchendurchgeführtwordenwar,bestätigte.DieTexteallerdreiAbschriftenenthaltennurgeringeAbweichungen;interessanterweisekommteszudiesenAbweichungenvorallembeidenPersonennamenundgeo-grafischenEigennamen:Chotz–Kötsch,Obernburch–Obernburgk–Oberburg,Peilenstein–Pallenstain,Bertrandum–Perctrandumusw.DemKlosterwerdenalleRechteüberdiegenanntenPfarren,PfarrangehörigenundKirchenmitallenihrenNebenräumenundTeilen,weltlichenundgeistlichen,sowiedasRechtaufAusübungdesArchidiakonats(iure archidiaconali) bestätigt.

AlldasobenGenanntewirdimfolgendenJahrauchvonPapstInnozenzVII. und noch im Jahr 1409, in der Zeit des Abendländischen Schisma, vomGegenpapstAlexanderV. bestätigt. Interessanterweise führt der slowenischeHistorikerJ.KoropecalsJahreszahlderpäpstlichenBestätigungerstdasJahr1409undnicht1405an,wasdaraufhinweist,dassdasOriginaldesPapstesInnozenzVII.unbekanntwarwieauchdieAbschrift,dieandieserStelleveröf-fentlichtwird.

MitderNummer79imFaszikel83werdensomitDokumentebezeichnet,dieeinegleicheThematikaufweisen,esunterscheidensichnurdiePersonen,diediePrivilegienundRechtefürdieschonbekanntenPfarrenunddasKloster

ZUSAMMENFASSUNG


GornjiGradbestätigen(PatriarchvonAquileia,Päpste).DadieUrkundenzwi-schen1404und1409datiertwerdenkönnen,könnenwirsieaufdieseWeisesoforthinterdieindervorherigenNummervonArchiviveröffentlichtenerstenzwei(ausdenJahren1395und1398)undsomitvorderdrittenUrkundeausdemJahr1412einordnen,diedenProzesswegendesSchadensdesKlostersGornjiGradbeiderEinsetzungdesneuenPfarrersbehandelt.Wirkönnenauchfolgendermaßen schließen: Die an dieser Stelle veröffentlichten DokumentestellenzusammenmitdenerstenzweivomletztenMaldieformalrechtlichenAnfängebzw.RegelungeninBezugaufdieInkorporationneuerPfarrenindasKlosterGornjiGraddar.Dierestlichen(schondasletzteMalveröffentlichten)stehenbereitsimZusammenhangmitkonkretenAktivitätenderPfarreHoče:diversenProzessen,Streitigkeiten,EinsetzungvonPfarrernu.Ä.

121Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

katapan, župnijaSolkan,župnijskacerkevsv.Štefana,solkanskaduhovščina,cerkvenidobrotniki

Key-words:

cattapano, parishofSolkan,ParishChurchofSt.Stephen,clergyofSolkan,churchbenefactors


UDK27-774-528(497.4Solkan)"1757"Prejeto:2.10.2014

Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan iz leta 1757 (drugi del)

VOJKOPAVLINdr.zgodovinskihznanosti

ArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,SI-1127Ljubljanae-pošta:[email protected]

Izvleček

Članekprinašaobjavodrugegadelakatapanasolkanskežupnijeizleta1757,kisevprvivrstiposvečacerkvenimopravilomsolkanskeduhovščineinfi-nančnimobvezamžupnijskecerkvesv.Štefana.Znotrajtehjeposebnapo-zornostnamenjenadobrotnikomsolkanskecerkve,karjebilonekdajjedrotovrstnegavira.

AbstractTHEPARISHOFST.STEPHENINSOLKANANDITS»CATTAPANO«

(LITURGICALCALENDAR)OF1757(PART2)

Publishedinthisarticle isthesecondpartofthe1757»cattapano«oftheSolkanparishwhichdealsprimarilywithchurchobligationsoftheclergyofSolkanandwiththefinancialcommitmentsoftheParishChurchofSt.Ste-phen.The»cattapano«of1757paysspecialattentiontochurchbenefactorsoftheSolkanparishchurch.Infact,informationonchurchbenefactorswastheoriginalreasonforthecompilationofsuchhistoricalsources.

122VojkoPavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanuinnjenkatapanizleta1757(drugidel),str.121–153Članki in razprave

Prvidelsolkanskegakatapana1sledikoledarskemuletuzbogoslužnimiopravili, njegovo nadaljevanje pa se v največjimeri podrobneje posveča sol-kanskiduhovščinivpovezavisfinančnimiobveznostmi,kijihjeimelacerkevsv.Štefanadosolkanskih»beneficiatov«intudidolaikov,kisoopravljalicerkvenenaloge.Delomasekatapandotakne izdatkovpodružničnih cerkva,predvsemcerkvesv.JanezaKrstnikavČepovanu.Kotjebiložeizpostavljenovprvemdelu,ječasnastankakatapanatesnopovezansspremembamiustrojažupnijeSolkan.GoriškinadškofKarelMihaelAttemsjepravvletu1757dokončalprocesusta-navljanjakuratnihkaplanij(Ravnica,Grgar,Bate,Čepovan,Trebuša,PevmainŠtmaver),2karjeprineslonekajspremembvporazdelitvifinancsolkanskecer-kve.Inseriranprepisdekretagoriškeganadškofa3pričaoukinitvikooperature(kaplanije)nasedežužupnije,sajsoprecejpastoralnihnalogprevzelikuratnikaplani.Tudikizdelaviseznamasolkanskeduhovščine,4kakorsogalahkoraz-braliiztedajdostopnegažupnijskegaarhiva,jevodilaželjapovpogleduvštevi-losolkanskihduhovnikov.5Dragocenisotudipodatkiodobrotnikihsolkanskecerkve.Znjimisekatapansplohzačenja,vnadaljevanjupaprinašašekakšenprepismašneustanove,dabiosvežilspominnaobveznostiinfinančnekoris- ti solkanskih beneficiatov. Zaključek katapana6 se kar nekoliko »zgraža« nadzanemarjanjemdoločenihbogoslužnihdolžnosti,čepravjebiločitnorazlogzatovnepoznavanjustarega(prvega)7solkanskegakatapana,kijebilnekajčasazaloženmedpapirjidružineMilost.

Solkanski »beneficiati«

Stempojmomzaobjamekatapanpravzapravvseduhovnike,kisovžupni-jiopravljalibogoslužneindrugenalogeinzatoprejemalidohodkeodsolkanskežupnijskecerkvesv.Štefana.Vnovoveškivelikižupnijisodušnopastirskodelo(vsajodleta1569)8pravilomaopravljalištirjeduhovniki.Dosrede18.stoletjajebilžupniknačelu»dvojnežupnije«Gorica-Solkan,vkateri je imelaGoricaprvenstvo.Resjesicer,dajeedenodnajboljizpostavljenih,JanezKrstnikKrižaj(župnikod1662do1702),dalsezidatidvorec–»Palač«–vbližininekdanjegasolkanskegažupnišča,9todagoriško-solkanskižupnikipravilomanisorezidiralivSolkanuinsozasolkanskidelžupnijeimenovalinamestnika,vikarja.Zaradivelikostižupnijestavikarjupomagaladvaduhovnika:primisarij/primzar/zgo-dnik10 (primissarius) inkooperator/duhovnikpomočnik/kaplan (cooperator).

1 ŽAS,Cattapano della parrochia di s. Stefano in Salcano;mikrofilmaninshranjenvPANG,Mi-krofilmi,V–12,št.7:Katapancerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzač.vpisom l.1757.PrvidelobjavevPavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.329–346.

2 Podrobnejegl.Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.330–334.3 ŽAS,Cattapano,p.24–26.4 ŽAS,Cattapano,p.21–24.5 SeznamjespridomizkoristilVinkoPaljk(Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.102–105).6 ŽAS,Cattapano,p.32–33.Voriginalutazaključnidelkatapananipaginiraninjebilbržkone

dodannekolikopozneje.7 Takogaizrecnoimenujeta(drugi)katapan,kosenakratkospomniprihodkovsolkanskega

primisarija(ŽAS,Cattapano,p.27–28).Niznano,aliješeohranjen,inčeje,kjebisenahajal.Verjetnojebilprvikatapannapisanšev17.stoletju(gotovopredletom1707),najbržvdrugipolovici,kajtiomenjaseKostanjevicakotromarskapot.

8 Prim.ŽAS,Cattapano,p.22.Taspremembabibilalahkopovezanazmorebitnoustanovitvijogoriškežupniješelesredi16.stoletja(Höfler:Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij,str.113);zanimivoje,dasovtemobdobju(leta1566)zgradilinovožupnijskocerkev.

9 Vidmar:DvorecPalač,str.84.10 Omožnemslovenjenjuimenagl.Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.104.FranceBaraga

uporabljaizrazzorničar(Baraga:Župnija Miren skozi stoletja,str.196).

123Letnik 37 (2014), št. 2

Primisarijaso–zarazlikoodvikarjainnjegovegakooperatorja–pokatapanusodečizvoliliSolkancisami,potrdilpagajenadškof.11

Takšnaduhovniškaslikasejetorejobdržaladosredine18.stoletja,kojevponovnosamostojnisolkanskižupnijiprevzelžupnijskovlogogoriškikapiteljinsobileustanovljenekuratnekaplanije.Vendarpa,čepravjebilaznadškofo-vimdekretomkooperaturaukinjena,»suppressa, destructa et ad nihilum redac-ta, ac si numquam fuisset«,takodaodnje»non resti ne nome, ne officio, ne benefi-cio«,jenadškofAttemsvikarjuzaboljšinadzorvcelotnižupnijitervpomočpripastoralnemdeluvSolkanuinbližnjihkrajihKromberk,LokeinBlanča,vseenodovolilvikarjuimetisvojegakaplana.12Vsebinakatapanaizleta1757,kisicerbeležitapremik,prikazujeboljstanjeprednjim,kakorsejezasidralovdolgem»baročnemčasu«.

11 ŽAS,Cattapano,p.32.Leta1753jepostalnoviprimisarijPeterMilost,izvoljenper vota vicino-rum Salcanensium.

12 ŽAS,Cattapano,p.24–26.13 ŽAS,Cattapanop.13–18.Privečprocesijahjerubrikaoduhovščiniprazna,karpanepomeni,

damedudeležencinibilonobenegaklerika.Vsajprinekaterih–naprimerpriprocesijinaSabotin–jevernikespremljalneimenovanduhovnik.Sprocesijamijebilonavadnopovezanomašnobogoslužje;večkratješlozapatrocinijcerkve(prim.Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSol-kanu,str.335–336(tabela)).

14 Šlojezaspominskomašozadobrotnkecerkvevmesecufebruarju,kisojopodomače(»vul-go«)takopoimenovali.Besedaverjetnoizhajaizlatinskegaglagola»comminiscor«(spomin-jatise).Zatanamigsezahvaljujemzgodovinarjuinarhivistumag.FrancetuBaragi.

15 Kaže,dajebratovščinaJanezaEvangelista,kijokoledarskidelkatapana(ŽAS,Cattapano,p.12)žeoznačikotopuščeno,nadomestilastarejšosv.JanezaKrstnika.SolkanskoKrstnikovobratovščinoravnotakozasledimovkatapanu(ŽAS,Cattapano,p.18),aseomembavsebinsko

Prikazudeležbesolkanskihduhovnikovinbogoslužnihpomočnikovpricerkvenih opravilihpokatapanucerkvesv.Štefana13

dan dogodek kraj cerkev duhovniki laiki

sv.Marko računi Solkan sv.Štefan

župnikvikar primisarij kooperator

kantor mežnar

sv.Luka maša Solkan sv.Štefan


kantor mežnar

sv.Lenart maša Solkan sv.Štefan(sv.Lenart?)


kantor mežnar

»Comiscina«14 maša Solkan sv.Štefan


kantor mežnar

sv.Štefan računibratovščine Solkan sv.Štefan


kantor mežnar

sv.JanezEvangelist15 računibratovščine Solkan sv.Štefan


kantor mežnar


dan dogodek kraj cerkev duhovniki laiki

telovo procesija Solkan sv.Štefanvikar primisarij kooperator

kantor mežnar križenosci baldahinonosci

sv.Vid procesija Solkan sv.Vid

vikar (večerja) primisarij(večerja)kooperator

kantor mežnar križenosci

sredapobinkoštih procesija Gorica Kostanjevica(Kapela)vikar primisarij kooperator

kantor križenosci

sv.Rok procesija Gorica sv.Rokvikarprimisarijkooperator

kantor križenosci

zahvalnanedelja procesija Gorica sv.HilarijinTacijanvikar primisarij kooperator

kantor križenosci

binkošti procesija Solkan SvetaGora vikar kantor križenosci

velikonočniponedeljek procesija Solkan SvetaGora vikar kantor križenosci

sv.AntonPadovanski procesija Loke sv.MarijaMagdalena vikar kantor križenosci

mališmaren procesija Blanča sv.Trojica vikar

sv.Petervverigah procesija Grgar sv.Martin vikar križenoscivnebovzetje procesija Solkan SvetaGora vikar križenoscisv.PeterinPavel procesija Grgar sv.Martin vikar križenosciprošnjiponedeljek procesija Blanča sv.Trojica vikar križenoscisv.Urh procesija Solkan sv.Lenart primisarij kantorprošnjasreda procesija Pevma (sv.Silvester) primisarij križenoscisv.JanezKrstnik maša Solkan sv.Štefan(stranskioltar) primisarijobglavljenjeJanezaKrstnika maša Solkan sv.Štefan primisarij

ponedeljekpovnebohodu procesija Šempeter sv.Oton kooperator kantor križenosci

torekpobinkoštih procesija Vitovlje sv.Marija kooperator kantor križenosci

prošnjitorek procesija Solkan sv.Vid kooperator križenoscinedeljaposvetemMohorju posvetitev Solkan sv.Vid kooperator križenosci

nedeljaposv.Juriju procesija Sabotin sv.Valentin kantor križenosci

druganedeljaposv.Juriju procesija Štmaver sv.Maver kantor

sv.Barnaba procesija Sabotin sv.Valentin kantor križenosci

MarijaSnežna procesija Podgora sv.Trojica kantor križenosci

nedeljavosminivnebohoda procesija Kromberk sv.PrimožinFelicijan križenoscisv.Urban procesija Kromberk sv.Gabrijel križenosci

nanašana17.stoletje.JanezovobratovščinoomenjažePorcijevavizitacija(AGG,Visitazione Porcia,fol.446r).VprvemdelusmobratovščinoJanezaEvangelistaobnekolikodvoumnina-vedbivkatapanunapačnopripisalicerkvisv.JanezaKrstnikavČepovanu(Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.336)injojetorejtrebadodatikbratovščinampricerkvisv.Štefana.

125Letnik 37 (2014), št. 2

Pravvsiduhovnikisolkanskecerkve(obnjihtudikantorinmežnar)sobili–oziromanajbibili16–prisotnilenekajkratvletu.Pokatapanujebilanji-hova dolžnost skupaj pregledati račune župnijske cerkve in dveh solkanskihbratovščin.V župnijski cerkvi je bila polna zasedba šenadan sv. Luke innadanspominanadobrotnikesolkanskecerkve.Slovesnojebilotudinagodsv.Lenarta,kosopraznovalipatrocinijpripodružničnicerkviobrobuvasi,posve-čenitemusvetniku.Samovzvezistofilialnocerkvijo,hkaterijetadanvodilaprocesija izžupnijskecerkve, jepokatapanupovezanabogoslužnadejavnostgoriško-solkanskegažupnika.17

Udeležba treh duhovnikov na čelu z vikarjem je bila predpisana za trislovesneprocesijezmašo–najslovesnejšonatelovopoSolkanu,18kdrugisol-kanskipodružnicisv.Vida19 tervsetrigoriškeprocesije(nazahvalnonedeljohgoriškižupnijskicerkvi,naKostanjevicoinksv.RokuvPodturn).PrazničniprocesijinaSvetoGoronabinkoštiinvelikonočniponedeljekstabilivikarjevadomena,pravtakoprocesijinamališmareninnaprošnjiponedeljekksv.Trojiciternagodsv.AntonaPadovanskegavLoke.VodiljetudiobeprocesijivGrgar,karjemordapovezanozboljizpostavljenovlogoteedinestarejšenežupnijskezakramentalnecerkvenaozemljusolkanskežupnije.20Ostaleprocesijezmaša-mistasirazdelilaprimisarijinkooperator,primnogihprocesijahpapogreša-monavedboprisotnegaduhovnika.Najbržjerazumljiivadodelitevnapornejšihprocesij(ksv.TrojicinaKalvarijonadPodgoroinpredvsemnaVitovlje)koope-ratorju,sajjebilpravilomapoletihmedduhovnikinajmlajši.

Knavedenimopravilomjetrebadodatiševečještevilomaš,kistajihvikarinprimisarijmoraladarovatizasolkanskedobrotnike.Primzar–njemuposvečakatapanzaradiraznovrstnihmašnihobveznostinajvečprostora– jemoralna-domeščativikarjaobnedeljah inpraznikihvprimeruvikarjeveodsotnosti.Tarednamašnabogoslužjavsolkanskižupnijskicerkvivkatapanusicernisopose-bejnavedena,očitnozato,kerplačilozanjeniprihajaloizcerkveneblagajne,am-pakposrednoizdesetinenaobmočjužupnije,natančnejenjenegačetrtegadela(quarantesima).21Izblagajnbratovščinsv.JanezaKrstnika,sv.Gabrijelainsv.Ka-tarine,polironamašo,jeprimisarijprejemalzaskupajdvanajstkvatrnihmaš.22

16 PobesedahsolkanskegaključarjaobAttemsovivizitacijileta1750župnikaosebnosplohnibilonikolizraven(Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.61).Najbržjetoveljalošezakoga,sajjeAttemsvdekretu,kijesledilvizitaciji,zapisal,najsemiloščinaodmašplačujeletistim,kimašujejo,karjebilozabičanoževprejšnjiharhidiakonskihvizitacijah(Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.137).Katapantorejnivednoneizpodbitenpokazateljprisotnostipriposameznihcerkvenihopravilih.

17 Izjemobiutegnilarazložitimorebitnapovezavatecerkvessolkanskoplemiškodružino,kijenekdajbivalavdvorupolegtecerkve.Cerkevsv.Lenartaseprvičomenjaleta1471(Kos:Sol-kanvsrenjemveku,str.136).Sredi18.stoletjajesicerbilažepodinterdiktom(Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.333).

18 Gl.Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.114–115.19 Mordajeprocesijovodillekooperator,kajtipriostalihdvehjenavedeno,dastabilanatadan

poplačanazvečerjo.20 AGG,Visitazione Porcia,fol.440v.21 Prim.ŽAS,Cattapano,p.18(…quartesio ex decimis).Ozakoreninjenosti»četrdesetine«prim.

Kos:Urbarji Slovenskega primorja,str.81.22 ŽAS,Cattapano,p.18–19.

dan dogodek kraj cerkev duhovniki laikisv.Mohor procesija Ravnica sv.Marjeta križenoscisv.MarijaMagdalena procesija Loke sv.MarijaMagdalena križenoscisv.Lovrenc procesija Podsenica sv.Lovrenc križenosci

nedeljavosminitelovega procesija Blanča sv.Trojica križenoscibaldahinonosci


Izdatki cerkve sv. Štefana po katapanu

OkrogsedemletpredizdelavokatapanajeKarelMihaelgrofAttems,tedajševvlogiapostolskegavikarja,obvizitacijisolkanskežupnijeprisluhnilključar-juGregorjuSrebrniču,kijepodalgospodarsko-finančnoslikocerkvesv.Štefa-na.23Cerkevjerazpolagalazdobrimi180kupnimimerami(pisinal)pšenice,sštirimikupnimimeramiovsainzokrog55ornamivina.24Tudikarnekajoljainmanjšeštevilodomačeperjadijenapolnilocerkvenobero.Vgotovinijecerkevprejemalaslabih126lir.Denarniznesekjebilgledenaskupniseštevekizdatkovvkatapanu(454lirinštirisolde)izrazitoprenizek,dabizadostovalzapokritjestoškov,25zatolahkosklepamo,dasomoralidelpobranegaživežavtanamenprodatialipapoplačatiračunvnaturalijah.

Ključarjevi odgovori se sicer zmanjšimiodstopanji26ujemanjo spoda-nimištevilkamivkatapanu.Župnikjepokatapanuodcerkvesv.Štefanaletnoprejemal približno toliko kot kooperator in lemalo več kot soseskini sindikiincerkvenaključarjaskupaj.Obvikarju,ki jemoralskrbetitudizacerkveno--upravnoplatvžupniji,jeglavnoneposrednobremebogoslužnihopravilnosilprimisarij,zatojebilnjegovdohodek(dobrih121lir)vidnovišjiodvikarjevega(slabe72lire)inkooperatorjevega(skoraj45lir)terjepresegalčetrtinoizpla-čanegadenarjažupnijskecerkve.Primisarijjezadvemašivtednuprejemalše24½kupnihmerpšeniceinšestornvina.Nekajvinainžitasoprejemalitudiostalisolkanskibeneficiati.27

OdduhovnikovsoizcerkveneblagajneprejemaliplačilošekaplanvŠt-mavru(slaboliro)insvetogorskifrančiškani(vsakpodveliriinskupaj12vrčev(amphora)vina).Odlaikovpasobiliprejemnikiplačilkantorinmežnarzaso-delovanjepribogoslužju,šestsindikov,ključarinnjegovtovariš(socius camera-rii)zagospodarsko-finančnoskrbzacerkevteršekriženosciingrobarji.Vna-turalijahsonekajvinapolegkriženoscevprejemalitudibaldahinonosci,nekajžitapagrobarji,obilnejšeberepajebilzaradiskrbizacerkvenopetjedeležensollkanskikantor,kimuježupnijskacerkevpolegslabih32lirnameniladobrih12kupnihmerpšeniceindrugegažitaterskorajdveornivina.28

Gledenastatusposameznikasobilidenarnizneskizadoločenoopravilorazlični.Očitnajebilarazlikamedžupnikominostalimisolkanskimiduhovnikitermedslednjimiinlaiki.Župnikjenaprimerzaopravljenomašoprejemaltrilire,ostaliduhovnikipodve,kantorinmežnarpazasvojaopravilapo12soldov(3/5lire).Poopravljenihcerkvenihračunihsožupnikuizplačališestlir,vikarjutri,kooperatorjudveinpol,primisarijudve,medtemkostakantorinmežnar

23 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.61.24 Preračunanovdanašnjemerejegoriškakupnameraverjetnoštelaokrog25litrov;ornaje

merila97,01litra,vedro(šestinaorne)pa16,17litra(Panjek:Terra di confine,str.15;Stanisci,Notametrologicasul»Catastogiuseppino«,str.129,131).

25 Vkatapanusevedanisovključenimnogidrugiizdatkicerkve,kijihnavajasolkanskiključar:zavosek,olje indrugecerkvenepotrebščine,davščine terplačilanekaterimcerkvenim in-štitucijam(goriškihospicij,kapelasv.NikolajavGorici) ingoriškemukomornemuurbarju(uradu)ternekemuTorošu.

26 Znesekizplačanegadenarjažupnikuzaštirimašeinšestkosiljeskladenznavedenosumovkatapanu.Prinavedbiletnihizplačilcerkvevikarjugrevvizitacijskemzapisnikuzaočitnonapako–namesto17lirin18soldovmoramobrati71lirin18soldov.Sicersorazlikemajhne:priprimisarijunavajavizitacija115lirin8soldov,katapan121lirin8soldov;prikoopera-torju44lirin14soldov,vkatapanu37lirin10soldov;kantornajbiprejemal35lirin16soldov,pokatapanu31lirin16soldov;tudicerkovniknajbiprejemalliroveč,kotjezapisanovkatapanu(ŽAS,Cattapano,p.14).

27 ŽAS,Cattapano,p.17–18;gledepšeniceinvinaprimisarijutudivCarlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.61.Primzarjetakokotostalibeneficiativerjetnoprejemalšepolkupemerežitaindvevedrivina.Uživaljetudidvecerkveninjiviinhišicopripokopališčucerkvesv.Štefana(ŽAS,Cattapano,p.19).

28 ŽAS,Cattapano,p.15–18.

127Letnik 37 (2014), št. 2

prejela12soldov.Tolikostazadnjadvaprejelazaobed(kosilo),ostaliduhovnikirazenžupnikapapoliro.Župnikje»loco prandii«namrečprejeltrilire.Višina»plače«križenoscempriprocesijahjebilavglavnemodvisnaodopravljenepo-ti.29Poprocesijahnatelovoinvosminitegapraznikasobiliskupajzbaldahino-noscinagrajenikarspodvemasoldomazakruhinspopolvrčavina.30

Čepravsekatapanvprvivrstiposvečažupnijskicerkvi,vključujetudidvepoglavji,kidonekemereodtevsebinskesmerniceodstopata.Zaradiželjepovpogleduvcelotnodohodkovnostanjeprimisarijainpregledunjegovihobve-znostivcelotnižupnijiizvemozavsenjegovedejavnostivposameznihkrajihžupnijeterstempovezanefinančneobligacijepodružničnihcerkva.31Podrob-nejesekatapanposvečacerkvisv. JanezaKrstnikavČepovanu,32ki jebilaodSolkanazelooddaljenainjeterjalanekolikodrugačenpastoralnipristop.Mordajebilatakšnaodločitevavtorjakatapanapovezanaznovocerkvijosv.FrančiškaKsaverijavGorenjiTrebuši.Tajenamrečtakojpostalazakramentalnacerkev,prejpa soprebivalci teganajbolj oddaljenegakrajav župniji spadalipod če-povanskopodružnico.33Čepravjeseznamodhodkovčepovanskecerkve,kigaje določil župnik JanezKrstnikKrižaj, starejšegadatuma– gre za izvleček izurbarjacerkvesv.JanezaKrstnikaizleta1670–jelahkovzorčenprimertudizadrugepodružničnecerkvevsoseskahsolkanskežupnije.Skupnavsota(107lir)predstavljanekje(slabo)četrtinoodhodkovsolkanskecerkve.34PolegštirihsolkanskihduhovnikovinkaplanasSabotinajebilmedprejemnikitudicapel-lanus loci.

Kljubtemutorejdasožepredstalnimikurativskorajvsehkrajihprev-zemalipastoralnenalogelokalnikurati–Attemsovareformajebilatorejvtempogledudonekemereureditevinnadgradnjažeobstoječegastanja–jeobpo-sebnihpriložnostihtjaprihajaladuhovščinaizSolkana.Šlojelahkozaprazno-vanja patrocinijev, posvetitev cerkva, spominskemaše za dobrotnike cerkva(Bate,Grgar),velikonočnospoved,bratovščinskeprazniketerzapreglederaču-novposameznihcerkvainbratovščin.35Natosobilivezanipredpisanidohodki,duhovnikipasopobiralitudiberopokrajihžupnije.36

29 Največso(vključnoshrano)prejemalizaprocesijeizvengoriško-solkanskežupnije:kMariji-nicerkvinaVitovlje,ksv.TrojicinadPodgoroinksv.OtonupriŠempetru,insicervsiskupajliroinšestnajstsoldov.PotnavkrebernaSvetoGoroalinaSabotintervRavnicoinPodsenicojimjeprinesla30soldovali6naposameznika(karnepomeni,dajihjebilopet,kajtivključenisotudistroškizahrano),vLoke16,naŠkabrijelinnaKostanjevicoterksv.HilarijuinTacijanupa12soldov.Zapotksv.TrojicinaBlančisojimskupajodšteli8soldov,poprocesijiknekolikobližjemusv.Vidupa6soldovalikarvrčvina.

30 ŽAS,Cattapano,p.13–17.Pritelovskiprocesijistasistroškedelilisolkanskacerkevinbratovš-činaNajsvetejšega.

31 ŽAS,Cattapano,p.20–21.Zaprimerjavosododanitudiprimzarjeviprihodkiobraznihpri-ložnostih iz blagajne cerkve sv. Štefana, kakor jih je beležil starejši (prvi) katapan. Skupnidohodekjeznašal96lirinpol,karjeokrogštiripetinedohodkapodrugemkatapanu(ŽAS,Cattapano,p.27–28).

32 ŽAS,Cattapano,p.26–27.33 Prim.Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.331.34 Nivključenakolektura,kijebilazasolkanskoduhovščinodoločenadvakratletno,zasabotins-

kegakaplanapaenkrat.Prisotnost tegakaplana, tudiprivsehtrehčepovanskihpraznikih,kaženavelikpomen,kiga jesvojčas imela tabožjepotnacerkev, starejšaodsvetogorske.Denarnaizplačiladuhovnikom,kisodokajvisoka(avključujejoverjetnotudiobede),sobilanadanračuna,naprazniksv.JanezaKrstnikainnagodsv.Kvirina,kisogačastilinastranskemoltarjucerkvesv.JanezaKrstnika.

35 Oposvetitvah,patrocinijih,romanjihinbratovščinahvposameznihkrajihgl.Paljk:Izcerkve-nezgodovineSolkana,str.112–119;Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.334–338.

36 Prim.ŽAS,Cattapano,p.20–21.


Dan cerkvenih računov

Pravpregled računovposamezne cerkve (ali bratovščine) je bil nekdajpomemben inodmevendogodek.Odvijalse jeenkrat letnonadoločendanvletu, ki sepravilomani spreminjal.Porcijevavizitacija skorajdvesto letpredkatapanomdokazujetradicionalnostdatuma.V16.stoletjujebilsicerponekodlepribližnoizraženčaspolaganjaračunov.

Izbranidanračunovcerkvejebillahkopovezanskakšnimgodovnimpraz-nikominsprocesijami.VPevmijebilnaprimeristočasnopatrocinij,vGrgarjusopravtakopraznovalipatrocinij(natadanjebilatudiprocesija),čepravpripodružničnicerkvisv.Petra,vLokahpasosv.Antonačastilinastranskemoltar-ju.RačunicerkvevKromberkusoslediliprocesijiksv.Trojici.Svojposebendansosiizbiralebratovščineinpritemjebilvečinomamerodajennjihovzavetnik.38

Vizitacijeposvečajoračunskemudnevuprecejpozornosti.Natadansovnavzočnostienegaalivečduhovnikov,ključarjev(insosedov;vprimerubra-tovščinepanjenihčlanov),lahkopatudijurisdicentovalinjihovihpooblaščen-cev39pregledali finančnostanjecerkve (alibratovščine).S cerkvenoblagajnosta imelaopravkadvaključarja, lahko leeden.40Nadpremoženjemžupnijskecerkvesv.Štefanajepolegdvehključarjevbdelošešestljudiizsoseske–sindi-kov.41Dvastabilapoizborusolkanskegažupnika,dvasijeizvolilključar,dvapažupansolkanskesoseske.42Vsakoletosososedje(vprimerubratovščinečlani)izvolilinovealipotrdilistareključarje.Nanovosobiliizvoljenialipotrjenitudisindiki insolkanskimežnar.Zadnjobesedopotrditve jesevedaimelpričujočiduhovnikoziromasolkanskižupnik,volitveinskrbzacerkvenopremoženjepa

37 Cerkev,ki jenavedena, je(bila)središčenekesoseskeoziromakraja.Vnekaterihkrajihsoistočasnopregledalipremoženješedrugihcerkvavkraju,kinisoimelesvojegaurbarja.

38 Gl.Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.335-336(tabela).39 Takoberemovvizitacijiizleta1742(ACAG,Visitazioni,Liber visitationis ultra l'Isontium anni

1742,passim).40 PoPorcijevivizitacijisodečjebilzenimključarjemizjemaGrgar(AGG,Visitazione Porcia,fol.

450v).V18.stoletjujebilocerkvazenimključarjemveč.41 Vizitacijaizleta1570navajašetretjega»ključarja«,kigapoimenuježupan(socius camerario-

rum, qui vocatur suppan)!Število»odbornikov«,kijihjeizvolilasoseska,jebilotudizaenegačlanavišje–sedem.Tisopotemizvoliliključarja(…elliguntur a septem hominibus ad id per totum communitate deputatis)(AGG,Visitazione Porcia,fol.445v).Prim.prepispogodbegledeustanovnemašeŠtefanaLogarjavkatapanu,kipolegmnogihsolkanskihsosedovpoimenunavajašestsindikov,župana(decano)inpodžupana(sottodecano)(ŽAS,Cattapano,p.28–29).

42 PANG,Mikrofilmi,V–12,št.5:Urbarračunovcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnimvpisomleta1709.»Urbar«spremljaračunevsetjadoosemdesetihlet18.stoletja.

Računicerkvavkrajihsolkanskežupnije(1570in1757)37

kraj cerkev čas računov (1570) čas računov (1757)Solkan sv.Štefan sv.Marko sv.MarkoKromberk sv.Katarina nedeljapotelovem nedeljapotelovemLoke sv.MarjaMagdalena sv.Anton ?Ravnica sv.Marjeta Marijinoobiskanje medvelikonočjoinbinkoštmiGrgar sv.Martin sv.PeterinPavel sv.JanezinPavelBate sv.Lovrenc sv.Urh sv.UrhČepovan sv.JanezKrstnik sv.Luka ?Štmaver sv.Maver nedeljaposv.Uršuli ?Pevma sv.Silvester sv.Silvester nedeljaposv.AndrejuPodsenica sv.Lovrenc nedeljaposv.Simonu nedeljapoepifaniji

129Letnik 37 (2014), št. 2

sobilevendarpokazateljdoločenevaškesamouprave.Zatonepreseneča,dasovsajvstarejšihčasih43bilinatadanprisotnimnogipripadnikisoseskeinjebiltotudisvojevrstendružabnidogodek.44

Tudiprisotnostduhovščineoziromaizdatkizanjosobilinatadanveliki.Kakorpriča solkanski katapan, jebilapolovica župnikovihobvezpovezana s(tremi)računipricerkvisv.Štefana(obpolnizasedbisolkanskihduhovnikov,kantorjainmežnarja).Množičnaprisotnostpajepovzročalapreglavicemarsi-kateremuključarju,kijeugotavljal,dasoizdatkinatadanprevelikiindatudizaradivelikegaštevilaplačanihobedovblagajnapokapošivih.Panelevaru-hom»cerkvenegaključa«,temvečtudimarsikateremuvizitatorju.Leta1750jegrgarskiključarValentinČerneAttemsupotožil,da jedodevetdukatov(180soldov), ki jih porabijo za pripravo obedovduhovnikom, preveliko breme zacerkev.45Otemjevizitatorpoopravljenihobiskih filialnihcerkvaspregovorilssolkanskimvikarjem.Tajeobpredlogu,najsenamestokosilplačaduhovni-komdoločenznesek,pristavil,dajetoizvedljivo,anezazelooddaljenekraje.46 Attemsjeupoštevalpritožbeključarjevinomejilizdatkesoseskzakosilanepo-oblaščenimduhovnikomindrugim.Vdekretujenaročil,najpripravijoskromneobedelevkrajih,kisoodcerkveoddaljenivečkotdveuri.Sicerpanajnamestonjihplačajotrilirevikarju,podvekooperatorjuinprimisariju,ostalimduhov-nikompaliroinpol.47

Težavetorejnisobilenovejšegadatuma.OpodobnihjeslišalževizitatorPorcialeta1570.Pravgrgarskasoseskasejepritoževala,dapridejonadanra-čunatudidoštirjeduhovniki,čepravnajnajbibilpriračunihprisotenležupnikoziromanjegovkaplan,vsipahočejoobedinnelekruh,kakorjebilomendaprejobičajno.48Izdatkizakosilapripolaganjuračunovcerkvetedajšenisobilipovsodobičajnastvar(Banjšicesv.Lovrenca(Bate),Grgar),čepravsobilivdru-gihkrajihžeuveljavljeni,mordatudipovzorubratovščinskihračunov,kjersočlaniinduhovnikivednopoopravljenihračunihobedovali.49Porciajevdekre-tuzapovedal,najbopriračunihprisotenleenduhovnik,ostalimmorebitnimprisotnimpanajbiključarjinezagotovilikosilaoziromadenarja.50Porcijevihnavodilseočitnoniso(dolgo)držali.

Tudipovizitacijileta1750pritožbenekaterihključarjevnisoponehale.Leta1764ječepovanskiključarnadškofuAttemsupotožil,daprihajajopolegsolkanskihduhovnikovinsolkanskegamežnarjavČepovannadanračunainnagodsv.JanezaKrstnikašekuratnikaplaniizRavnice,GrgarjainBat,cerkevsv.JanezaKrstnikapasinemoreprivoščititolikostroškov.51Trdoživajebilatorejtanavada,sajsotudi Jožefupl.Edlingu,ki jevAttemsovemimenu leta1772vizitiralcerkvesolkanskežupnije,ponekodključarjizatrjevali,daprihajahko-silomtudidvajsetduhovniikov.Vdekretihsolkanskemuvikarjuinkuratnimka-planomsosetokratvzvezistemproblemomzelopotrudili.Določenojebilo,dasopriračunihizvenSolkanalahkopolegdomačegakuratainmorebitnihdrugihtamstanujočihduhovnikovprisotnišepredstavnikgoriškegakapitlja(vimenu

43 AGG,Visitazione Porcia,passim.44 Leta1570jenatadancelovsakasolkanskadružinaprejelanekajkruhainvina(AGG,Visi-

tazione Porcia,fol.445v).Attemsovavizitacijaizleta1750panaprimerzabriškoPodsenicopravi,dasenatadansrečajososedjeinpopijejovelikovina(Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.69).

45 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.63.46 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.71.47 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,1,str.136–137.48 AGG,Visitazione Porcia,fol.450v(… prior rationem reddit administrationis suae in domini ple-

bani vel capellani praesentia et communitatis, quibus omnibus datur panis sine prandio, veniunt tamen usque ad quatuor sacerdotes dum redditur ratio et omnes volunt prandium).

49 AGG,Visitazione Porcia,passim.50 AGG,Visitazione Porcia,fol.458v.51 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,4,str.208–211.


»župnika«),vikar inprimisarijalikooperator.Edenodzadnjihdveh jemoralostatidoma,sajkrajnismelbitibrezduhovnika.Zavsekrajejebildoločennaj-višjimožniznesekzakosilanaoseboinzavseprisotneskupaj.Česoporabiliveč,jemoralključarporavnatirazlikoizsvojegažepa.52

Dobrotniki solkanske cerkve

Izvorno je bil namenkatapana prav opozarjati cerkvene inštitucuje naobveznosti(molitve,maše)dodobrotnikovcerkva.Šelepoznejejevsebinato-vrstnegaviradobilaširšiznačajopisabogoslužnihindrugihopravilklera.53 Za-četeksolkanskegakatapana,kitemeljinastarejšem,neohranjenemkatapanu,naneknačinrazkrivatoprvotnonamembnost,kajtizačenjaseznaštevanjemdobrotnikovsolkanskecerkvesv.Štefana.54Solkanskivikarjezanavedenepo-kojnedobrotnikebralpodvemašinaleto,insicerzaUrbanaMilošiča,GabrielaLampretiča,HermanaEvzebijagrofaAttemsainMartinaKanclerja.55SolkanskiMilošičisobilicelopovzdignjenimedplemičespredikatomMildenhoff,insicer22.aprila1686.56Vsajodleta1707soimelivcerkvisv.Štefanasvojogrobnico.57 Verjetnonidvoma,dagrepriGabrijeluLampretičuzadolgoletnegakooperator-jainnatoprimisarijavSolkanusrediinvdrugipolovici17.stoletja.58Izbiraza-dušnicenadansv.Gabrijela,59svojegagodovnegazavetnika,nepreseneča,dru-gomašozanjpasobralivosminipraznikavsehsvetih.NajvišjipodružbenemstatusujebilHermanEvzebijgrofAttems,kipanibilSolkanecporodu.Imelpajev17.stoletjuvposestikarnekajzemljevSolkanu.60TudiMartinaKanclerjaveljabržkonepoiskativpribližnoistemobdobju;najbržjeidentičenzužival-cemvinogradacerkvesv.Štefanavdrugipolovici17.stoletja.61

ŠenekajpoimenuznanihSolkancevjevoporokahalispogodbozapustilocerkvikakšnonepremičninovzamenozadoločenoštevilomašzanjeinzanji-hovepotomce.Sčasomaseještevilotehmašnihustanovpovečalo,karzaznamotudi iz katapana.Tenaloge je vprvimeri opravljal primisarij;moral jebratimašezapokojnoAnoGoropekinnjenesorodnike,zadružinoMarušič,zaleta1749umrloMarijoAbramič,rojenoSusič,inzaŠtefanaLogarja.62

PrepisdoločilpogodbeŠtefanaLogarja,doktorjaobojegapravainfilozo-

52 Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali,4,str.558–567.53 Gl.DeVitt:SanMicheleArcangeloeuncatapanfriulano(1393–1586),str.107–109.54 Nelevsolkanskicerkvi,tudiprinekaterihpodružnicah,sosevsakoletovfebruarjunadan

»comiscine«slovesnospomnilivsehneimenovanihdobrotnikov.55 Vikarjunalagakatapanovkoledarševsakoletnozadušnomašonagodsv.Tomaža,kijojebral

vKromberku(skorajgotovovcerkvisv.Katarine)zapokojnegaTomažaMakuca(ŽAS,Catta-pano,p.12).

56 Frank:Standeserhebungen und Gnadenakte,3,str.243.PrvistemnaslovomjebilJanez(Jo-hann),kijeumrlvSolkanu,19.marca1702,star(okrog)65let.ŽeprednjimsoMilošičemna-devaliplemiškipredlog»von«(Schiviz:Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz,str.360,263;PANG,Mikrofilmi,V–12,št.2:Urbarcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnimvpisomleta1650,fol.13).VečoMildenhoffihinnjihovihpovezavahzgoriško-solkanskimžupnikomingoriškimarhidiakonomJanezomKrstnikomKrižajemgl.Vidmar:DrobciizzgodovineSolkanainsolkanskegaplemstva,str.127–128.

57 Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.122.58 Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.104–105,111.Rojenjebil18.marca1609,kjerje

22.februarja1684tudiumrl.59 ČaščenjenadangelaGabrijeladokazujetatakobratovščinasv.Gabrijelakotcerkevnahribu

Škabrijel.60 Pavlin:Solkanvgoriškihurbarjih,str.44.Umrljeleta1690vGorici,star66let(Schiviz:Der

Adel in den Matriken der Grafschaft Görz, str.393).61 PANG,Mikrofilmi,V–12, št.3:Urbarcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnimvpisom leta

1686,fol.38.62 ŽAS,Cattapano,p.18–19.

131Letnik 37 (2014), št. 2

fije,kijojesklenilscelotnosolkanskososesko,jelepprimermašneustanove.63 Pogodbosopodpisali12.septembra1756,torejnapredvečernastankakatapa-na.Kerjebilacerkevvpotrebipoodkupunekegakomunskegazemljiščaoddr-žavnekomore,jeLogarsoseskidaroval100goldinarjev,vzamenopajesoseskamoralaposkrbeti,dabotakapitalslužilzaplačilosolkanskemuprimisarijualikaplanuzaštirimašenaletoterzastroškepribogoslužju.Določilje,najbodomaševednonakvatrnosredoobsedmihzjutrajpredrožnovenskimoltarjemvsolkanskicerkvisv.Štefana.Mašosomoralibratizanj,zanjegoveprednikeinpotomceterzaduševvicah.Logarjevpogodbissolkanskimisosedicelopred-pisal,najsemašaoznanizzvonjenjemvelikegazvonainnajbodoprisotnivsiSolkanci,kiniso»opravičenoodsotni«,innajmolijovmašninamen.Soseskajepredpisanoobveznostlahkopreneslalenarožnovenskobratovščino.

NenazadnjejesolkanskiprimzarmoralvsakoletomaševatizadružinoAr(r)ardideSonnenborth.ČejebilŠtefanLogarpovezanznovejšobratovščinoRožnegavenca,jebilnjegovnekajgeneracijstarejšisovaščanBaltazarArrardidobrotnikbratovščinesv. Janeza.Pokatapanuse jekotdobrotniksolkanskecerkvezapisalže15.decembra1628innatoše28.maja1635.64Jetorejmednajstarejšimi,čeženenajstarejšiznanidobrotniksolkanskecerkve.Bratovšči-najeponjegovismrtimoralaposkrbeti,dasozanjvsakoprvosredovmesecubralimašoprioltarjusv.JanezaKrstnika.Verjetnosejepredtemoltarjemna-hajalagrobnicadružineArrardi, izpričanaže leta1683.65Baltazar jebilčlannižjeplemiškesolkanskedružine,kijebilaleta1569sprejetamedčlanegoriš-kihdeželnihstanov.66TedanjiBaltazarjevprednikNikolaj jebilnadvojvodovgozdnimojster,67karjeizpričanotudizaBaltazarja(vsajzaobdobjemedleto-ma1612in1621).68KatapanmupridajaplemiškipredikatdeSonnenborthingaoznačizacesarjevegasvetnika.69Obkoncu18.stoletjasoArrardijiizumrlikotbaroni.70

Primisarijujebilotudinaloženo,dajedvakrattedenskomaševalzasol-kanskesosedein(neimenovane)dobrotnike.Natoobveznostjebilvezannjegovbeneficijvvrednosti24½kupnihmerpšeniceinšestornvina.Kerpazaključnidelkatapanaugotavlja,dateobveznostidolgočasanisoizvrševali,primisarijnibilupravičendotehdohodkov.Razlogzatoočitnonibilalenobasolkanskihprimzarjev,temvečpozabazavoljonepoznavanjavsebinestaregakatapana.Po-temkoje29.septembra1707umrlprimisarijLukaMilost,jenamrečvnjegovihišiostalzaloženstarikatapaninnjegovištirjenasledniki(alivsajzadnjadva)naslednjihskoraj46letnisobralitehpredpisanihmaš.20.julija1753jebilzanovegasolkanskegaprimisarijaimenovanPeterMilost,pranečakLukeMilosta,kijedomanašelstarikatapan.Vnovemkatapanusonarediliseštevekvsehizos-talihmašinugotovili,dajetehkar4748alivsaj3444(čestaprvadvavseeno

63 ŽAS,Cattapano,p.28–30.64 ŽAS,Cattapano,p.30–32.Najprejjebratovščinidaroval100goldinarjevinzadvaobeda(pa-

sto), sredi tridesetih letpa ji jedaroval šekelihspateno inparamentomterdvasvečnika,obljubilpajetudi,dabodalizdelatidvaangelanadoltarjembratovščine.Vrhutegajepri-spevalše60goldinarjevzanakupzemljeterdarovalzemljiščeNa Sabelscim(prim.Vidmar:DrobciizzgodovineSolkanainsolkanskegaplemstva,str.121–122).

65 Prim.Paljk:IzcerkvenezgodovineSolkana,str.122;Vidmar:Solkanskoplemstvo,str.59.66 TojeceloprviznaniformalnisprejemmeddeželnostanovskočlanstvonaGoriškem(Morelli:

Istoria della Contea di Gorizia,1,str.115).67 Roccabruna:LaForestaDemaniale,str.70.68 Morelli:Istoria della Contea di Gorizia II,174,199,200.69 Nekolikovprašljivoje,alijeBaltazaržetedajnosiltaplemiškinaslov.VSchivizovihobjavah

matrik,kjervsolkanskicerkvinastopavelikokratkotočevečotrokalikotboter,mujenaslovpridjanšeleleta1642(Schiviz:Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz,str.263).VFran-kovemLeksikonuplemstva(Standeserhebungen und Gnadenakte)gani.

70 VečodružiniArardigl.Vidmar:Solkanskoplemstvo,str.59–60;Vidmar:DrobciizzgodovineSolkanainsolkanskegaplemstva,str.121–123.

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1020249428015011&PF=AU&term=%22Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig%22


opravilatedenskimašnibogoslužji).71Piseckatapanaopozarja,najvbodočebe-neficiativestnoopravljajosvojodolžnostinseizognejoBožjikazni.

71 ŽAS,Cattapano,p.18–19.

Iz solkanskega katapana (ŽAS, Cattapano, p. 15)

133Letnik 37 (2014), št. 2

Objava katapana (drugi del)

Natančnejšiopiskatapanainnačinobjavejepriobčenvprvemdeluob-jave.72Drugidelobjavekatapanazajemapagineod13do33;zadnjidvestavoriginalunepaginirani.Številkazaporednepaginejenapisananalevistranipre-pisakrepkovoglatemoklepaju.Krepkosoizpisaninaslovi,kivvirupovelikostipravilomaizstopajo.Tekstjevoriginalusicerzamejensčrtami.(Pod)poglavjaločita(večinoma)dvealienavodoravnačrta;vvsehprimerih jevprepisu leena.Prepisupoštevaoriginalpridoločenihodklonihzapisovanjabesed(napri-mersumaalisumma)inpisanjuskupajalinarazen.Zaradilažjepreglednostijepoenotenarabavelikihinmalihzačetnic.Kraticesorazrešeneznekajizjemami,predvsempridenarnihvalutah,zaliro(L)ingoldinar(F),terprivinskihmerahzavedro(S).Vprepisustaohranjeniuveljavljenikraticietc.inNNteršekakšnasvprašljivimpomenom.Spolnobesedosozapisanivrstilništevniki,kisovčasihvorginaluokrajšani(primanamesto1.,secunda za 2da),glavnipale,čegrezakratice(quatuornamesto4or).Interpunkcijajeprilagojenasodobnemunačinupisave.Okroglioklepaj jeuporabilžeavtorkatapana, takoda jeodedicijskihznakovzapoznejšepripiseuporabljenpoševnioklepaj.73Topaneveljazaizra-zitopoznevnosevkatapan–tisevprepisunahajajovopombahnadnustrani,kibeležijošenekateredrugeposebnostirokopisa.

[13]Sumulae infrascriptorum, quae veneranda ecclesia sancti Stephani

protomartyris Salcani reverendis beneficiatis annuò contribuit, nimirum reverendissimo domino parocho, vicario, cooperatori, primissario, et aliis,

ut sequitur.

Reverendissimo domino parocho.In die sancti Marci pro rationibus ...................................................................................... L74 6 Item tali die pro prandio .................................................................................................. 3In die sancti Lucae pro saro75 ...................................................................................................... 3 Item tali die loco prandii .................................................................................................. 3In festo sancti Leonardi pro sacro ............................................................................................. 3 Item eodem die pro prandio ............................................................................................ 3Pro sacro benefactorum in dicta Comiscina ......................................................................... 3 Eodem die pro prandio ...................................................................................................... 3In festo sancti Stephani pro expensis cibariis ....................................................................... 3 Item tali die pro rationibus fraternitatis ................................................................... 6In festo sancti Ioannis Evangelistae pro prandio ............................................................... 3 Item pro rationibus fraternitatis /eiusdem sancti/ .............................................. 6 .........................Summa L 45

Reverendo domino vicario.In festo sancti Marci pro rationibus ..................................................................................... L 3 Item tali die pro expensis cibariis ................................................................................. 1Feria secunda Rogationum pro processione ......................................................................... 2In festo Pentechostes pro processione ad Montem Sanctum ......................................... 2

72 Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.338–339.73 Zarazlikoodprepisakoledarskegadelakatapana(Pavlin:Župnijasv.ŠtefanavSolkanu,str.

339–345),kjerjezapoznejšepripiseuporabljenokroglioklepaj!74 Tainmnogenaslednjeokrajšavezatodenarnovalutosobileverjetnovnesenepozneje,dabi

seizognilimešanjuskakšnodrugovaluto.Podobnoveljamordazabesedosu(m)ma.75 Pravtako.Manjkačrkac.


Feria quarta Pentechostes pro processione ad beatam Virginem in Castagnaviza ............................................................................................................. 2In die sancti Antonii pro processione ad Locham ............................................................... 2Pro cena in festo Corporis Domini ............................................................................................. 1In Nativitate beatae Virginis pro processione ad sanctissimam Triadem in Blanca ............................................................................................................................ 2In die sancti Petri in vincula pro processione in Gargar .................................................. 2In vigilia sancti Viti pro cena ....................................................................................................... 1In Assumptione beatae Mariae Virginis pro processione ad Montem Sanctum .... 2In die sancti Rochi pro processione eundo Goritiam ......................................................... 2Dominica Gratiarum actionis pro processione Goritiae .................................................. 2In die sancti Lucae pro saro76 ...................................................................................................... 2 Item tali die loco prandii .................................................................................................. 1In die dicta vulgo Comiscina pro sacro benefactorum ..................................................... 2 Item eodem die pro prandio ............................................................................................ 1In festo sancti Leonardi pro sacro ............................................................................................. 2 Item die loco expensis cibariis ........................................................................................ 1In festo sancti Stephani pro rationibus ................................................................................... 3 Item tali die loco prandii .................................................................................................. 1In festo sancti Ioannis Evangelistae pro rationibus .......................................................... 3 Item eodem die loco prandii ............................................................................................ 1 .........................Summa L 41

[14]Translatio praecedentis summae ........................................................................................ L 41Feria secunda Paschatis pro processione ad Montem Sanctum ................................... 2In festo sanctorum Petri et Pauli pro processione in Gargar ......................................... 3 Vicarius singulis annis perficiat duo sacra pro anima olim Urbani Milositz. Duo pro anima quondam Gabrielis Lampretitz, unum die sancti Gabrielis et unum infra octavam Omnium sanctorum. Pro anima quondam illuminissimi Sacri Romani Imperii comitis Hermani Eusebii ab Attems duo sacra uno die martis consequenter. Item 277 pro anima olim Martini Canzler. Omnes isti sunt benefactores. Pro his ecclesia dat ................. 17: 10 ..................Suma L 63: 1078

Reverendo domino primissario.In die sancti Marci pro rationibus ......................................................................................... L 2 Item tali die pro prandio .................................................................................................. 1Pro processione ad beatam Virginem in Castagnaviza .................................................... 2In vigilia sancti Viti pro cena ....................................................................................................... 1Pro cena ad festum sacratissimi Corporis Domini ............................................................. 1In die sancti Udalrici pro processione ad sanctum Leonardum ................................... 2Pro processione ad sanctum Rochum Goritiae .................................................................... 2Dominica Gratiarum actionis pro processione Goritiae .................................................. 2Feria quarta Rogationum pro processione in Peuma ....................................................... 2In die sancti Lucae pro sacro ....................................................................................................... 2 Item tali die pro prandio .................................................................................................. 1In die sancti Leonardi pro sacro ................................................................................................. 2 Item in praedicto die loco prandii ................................................................................ 1In die sancti Ioannis Baptistae pro sacro in altari eiusdem sancti ..................... 1: 10

76 Pravtako.77 Nadrazuro.78 Toje63lirindesetsoldov.

135Letnik 37 (2014), št. 2

In Decolatione sancti Ioannis Bapistae pro sacro ...................................................... 1: 10In die vulgo Comiscina pro sacro benefactorum ................................................................. 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In festo sancti Stephani pro ratione fraternitatis ............................................................... 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In die sancti Ioannis Evangelistae pro ratione fraternitatis .......................................... 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1Pro 12 sacris annualibus pro benefactoribus .................................................................... 12Pro 4 sacris Quatuor temporum ................................................................................................. 4Item pro sua regalia annuali marchas octo ....................................................................... 64Demum pro uno domicilio in facie ecclesiae ......................................................................... 6 .......................... Suma L 119

[15]Reverendo domino cooperatori.

In die sancti Marci pro rationibus ...................................................................................L 2: 10 Item pro prandio .................................................................................................................. 1Feria tertia Rogationum pro processione ad sanctum Vitum ....................................... 2 Pro cena ad festum sancti Viti ........................................................................................ 1Pro processione ad sanctum Othonem .................................................................................... 2In dedicatione sancti Viti ............................................................................................................... 2In die sancti Viti pro processione ............................................................................................... 2Pro processione ad beatam Virginem in Vitolia .................................................................. 2Pro processione ad beatam Virginem in Castagnaviza .................................................... 2Pro cena ad festum Corporis Christi ......................................................................................... 1Pro processione ad sanctum Rochum Goritiae .................................................................... 2Dominica prima post sanctum Martinum pro processione Goritiae .......................... 2In die sancti Lucae pro sacro ....................................................................................................... 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In die sancti Leonardi pro sacro ................................................................................................. 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In die Comiscinae pro sacro ......................................................................................................... 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In festo sancti Stephani pro rationibus ........................................................................... 2: 10 Item pro prandio .................................................................................................................. 1In festo sancti Ioannis Evangelistae pro rationibus .................................................. 2: 10 Item pro prandio .................................................................................................................. 1 ..................... Suma L 37: 10

Reverendo domino capellano sancti Mauri in solidum L 16.

Domino Cantori.In die sancti Marci pro rationibus ....................................................................................L : 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12Dominica prima post sanctum Georgium pro processione in Sabutino ................. 12 Dominica secunda post sanctum Georgium pro processione in Sancto Mauro .. 12Pro processione ad sanctum Othonem ................................................................................. 12Dominica Pentechostes pro processione ad Montem Sanctum .................................. 12Pro processione ad beatam Virginem in Vitulia ............................................................... 12Pro processione ad beatam Virginem in Castagnaviza ................................................. 12In die sancti Barnabae pro processione ............................................................................... 12Pro cena ad festum Corporis Christi ...................................................................................... 12Pro cena ad festum sancti Viti .................................................................................................. 12


Pro processione sancti Uldarici ............................................................................................... 12Pro processione sancti Viti ......................................................................................................... 12Pro processione sancti Antonii in Locha .............................................................................. 12 ...................................... L 8: 8

[16]Translatio praecedentis summae ..................................................................................... L 8: 8Pro processione ad beatam Virginem supra Podgoram ............................................... 12In die sancti Lucae ......................................................................................................................... 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12Pro processione in die sancti Leonardi ................................................................................. 12 Item pro cibariis ................................................................................................................ 12Item79 pro processione ad sanctum Rochum Goritiae .................................................... 12Dominica Gratiarum actionis pro processione Goritiae ............................................... 12Pro functione missarum pro benefactoribus ..................................................................... 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12Feria secunda Paschatis pro processione ............................................................................ 12In die sancti Stephani pro functione ...................................................................................... 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12In die sancti Ioannis Evangelistae pro functione ............................................................. 12Item pro prandio ............................................................................................................................ 12Pro sua regalia annuali ........................................................................................................... 15: ................................. 31: 1680

Aedituo.In die sancti Marci pro rationibus ................................................................................... L : 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12Pro cena ad festum Corporis Christi ...................................................................................... 12 Pro cena ad festum sancti Viti ..................................................................................... 12Die sancti Lucae pro functione in ecclesia .......................................................................... 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12In die sancti Leonadi81 pro functione .................................................................................... 12 Item loco prandii ............................................................................................................... 12In die dictae Comiscinae ............................................................................................................. 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12In festo sancti Stephani pro functione .................................................................................. 12 Item pro prandio ............................................................................................................... 12In festo sancti Ioannis Evangelistae pro functione ......................................................... 12 Item pro cibariis ................................................................................................................ 12Demùm pro sua annuali regalia ......................................................................................... 15: ................... Summa L 23: 8

/p. n.82 Georgius Zubei fuit aedituus anno 1640; vide urbarium redituum ecclesiae anni 1640, folio 117. Et 1695 fuit iam Ioannes Milost; vide librum matrimoniorum 1695. Nunc 1800 est Iosephus Milost./83

79 Nadrazuro.80 Nadrazuro.81 Ponapakipisarjajeizpadlačrkar.82 Negotovo.83 DopisžupnikaFrancaAntonaŠtante iz leta1800senahajavzdolžštevilknadesnemrobu

podpoglavjaomežnarjevihdohodkih.

137Letnik 37 (2014), št. 2

Praeterea veneranda ecclesia syndicis comprehenso comerario eiusque socio annuò contribuit libras quinque pro singulo ...................................................... L 40Item socio camerarii pro regalia ............................................................................................ 15Feria secunda Pachatis separatim reverendo vicario pro cibariis ....................... : 18Item cruciferis solidos 6 pro singulo et cibariis libram 1: 10.Dominica prima post sanctum Georgium sacerdoti pro cibariis ......................... 1: 10

[17]Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibariis L 1: 10.Dominica secunda post sanctum Georgium cruciferis solidos 4 pro singulo.Feria secunda Rogationum cruciferis unitim solidos 8.Feria tertia Rogationum cruciferis unitim L 1.Feria quarta Rogationum sacerdoti et sociis pro cibariis ...................................... L 2: 8Item tali die cruciferis L 1: 16.Dominica infra octavam Ascensionis ad sanctum Primum sacerdoti et sociis ....................................................................................................................................... L 1: 10Item cruciferis ............................................................................................................. L solidos 10In die sancti Othonis sacerdoti et sociis pro cibariis ................................................ L 2: 8Item cruciferis ......................................................................................................................... L 1: 16In festo Pentechostes sacerdoti pro expensis cibariis L: 18.Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibariis L 1: 10.Feria tertia Pentechostes sacerdoti pro cibariis ......................................................... L 2: 8Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibariis L 1: 16.Feria quarta Pentechostes cruciferis solidos 12.In die sancti Urbani cruciferis ................................................................................... solidos 12In die sancti Antonii Padavini sacerdoti pro expensis cibariis L 1: 4.Item cruciferis …….. solidos 16In die sancti Viti cruciferis vini amphora unica.In festo Sacratissimi Corporis Christi dantur cruciferis panis solidi duo et vini amphora media pro singulo, similiter portantibus balduchinum.Reverendis patribus Montis Sancti amphorae 12 nec non eisdem patribus et sacerdotibus libras 2 pro singulo. Istae verò expensae fiunt pro medietate partim à fraternitate, partim ab ecclesia.In festo sanctorum Petri et Pauli apostolorum cruciferis ........................................... L 1In festo sancti Hermagorae cruciferis L 1: 10.In die sanctae Mariae Magdalenae cruciferis solidos 16.In die beatae Virginis ad Nives sacerdoti pro cibaris ................................................... 2: 8Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibariis L 1: 16.In die sancti Laurentii cruciferis ..................................................................................... L 1: 10In Assumptione beatae Mariae Virginis sacerdotis pro expensis cibariis …….. : 18Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibarii84 L 1: 10.In die sancti Rochi cruciferis solidos 12.In die sancti Petri in vincula cruciferis L 1.In festo sancti Barnabae sacerdoti pro cibariis ........................................................ L 1: 10Item cruciferis solidos 6 pro singulo et pro cibariis L 1: 10.In dedicatione sancti Viti cruciferis unitim solidos 6.Dominica infra octavam Corporis Domini cruciferis et balduchinum portantibus ut in festo Corporis Christi.Dominica Gratiarum actionis cruciferis unitim solidos 12.

84 Pravtako.


Praeterea veneranda ecclesia annuò contribuit reverendo primissario (exceptis duobus campis, à qubus85 usufructum percipit86) tritici modios 24 ½,87

[18]dico tritici pisinalia viginti quatuor cum dimidio, quorum dat pro collectura.88Item eidem primissario ecclesia annuò contribuit in vino urnas 6.Item cantori annuò contribuit in tritico modios 6.Item eidem cantori in vino pro sacris urnam 1, S 3. Et in mixtura grani modios 6. Vespilionibus in mixtura grani modios 4. Et in pecuniis L 8.Reverendis dominis beneficiatis sacerdotibus pro singulo situlas 2.Reverendissimo domino parocho (excepto quartesio ex decimis) annuò contribuit in vino urnam 1, S 2.Demum sacerdotibus beneficiatis pro singulo tritici pisinale ½.Et cantori in tritico pisinale ½, in vino S 2.

Sumula introscriptorum. Reverendissimo domino parocho ............................................................................. L 45 Reverendo domino vicario /cum expensis/ .................................................... 71: 18 Reverendo domino cooperatori /cum expensis/ .......................................... 44: 14 Reverendo domino primissario /cum expensis/ ....................................... 12189: 8 Reverendo domino capellano sancti Mauri ........................................................... 16 Domino cantori ........................................................................................................... 31: 16 Aedituo ............................................................................................................................. 23: 8 Syndicis et camerariis ..................................................................................................... 40 Item socio camerarii ........................................................................................................ 15 Cruciferis ............................................................................................................................... 37 Vespillonibus .......................................................................................................................... 8 ................. Suma L 45490: 4

Obligatio primissarii.

Primissarius Salcani tenetur singulis hebdomadibus celebrare duo sacra domi pro intentione vicinorum et benefactorum Salcanensium et omnibus dominicis et festivis diebus in absentia reverendi domini vicarii. 1. Item singulis primis diebus veneris uniuscuiusque mensis per annum in altari sancti Ioannis Baptistae pro intentione familiae Arrardi de Sonnenborth tanquam benefactricis sacrum unum, pro quibus duodecim sacris dat veneranda confraternitas sancti Ioannnis annualiter L 12, dico libras duodecim. Vide folium 30.

2. Item singulis Quatuor temporibus per annum sacrum unum pro fratribus venerandae sodalitatis sancti Ioannis Baptistae, pro quibus quatuor sacris solvit fraternitas libras quatuor. 3. Item pro fratribus, iisdem anni temporibus, venerandae fraternitatis sancti

85 Pisarjeizpustilčrkoi.86 Pisarjepomotomadodalšeenkratistobesedo,kipajeprečrtana.87 Sledišezlogdic,kinakazujeprvobesedonanaslednjistrani,žeizvenoznačenegaprostoraza

besedilopajessvinčnikomdodanakraticazaNota bene.88 Žeizvenoznačenegaprostorazabesedilojevlevemzgornjemkotussvinčnikomdodanakra-

ticazaNota bene.89 Nadrazuro.90 Nadrazuro.

139Letnik 37 (2014), št. 2

Gabrielis sacrum unum, pro quibus quatuor sacris libras quatuor dat praedicta fraternitas./Reverendus dominus Stephanus Chiuch nunc peaemissarius, nunc capellanus se subscribit in libro baptizatorum 1685 et in libro mortuorum 23. februarii, qui obiit. Ita est notatus./91

[19]4. Item pro fratribus, iisdem anni temporibus, sanctae Catharinae sacra quatuor. Dant libras quatuor tempore fraternitatis.5. Pro anima quondam Annae Goropech, aliisque consanguineis in perpetuum annuò sacra quatuor, singulis Quatuor temporibus unum solvendum à successoribus in hereditate reverendo primissario. 6. Primissarius Salcani futuris temporibus infra hebdomades Quatuor temporum sacrum unum pro familia Marusitz. Idcircò in haereditate successores tenentur primissario tempore vindemiae contribuere pro quolibet sacro vini situlam 1, uti ex testamento defunctorum fratrum Ioannis et Mathaei Marusitz colligitur. Et pro cautione huiusce pii legati extat campus Nagorischipoti.7. Die 7. decembris92 anno 1749 obiit in Domino Maria Abramitz, nata Susich, quae legavit, ut perpetuis temporibus a reverendo primissario Salcani celebretur in anniversario sacrum unum adiuncta unica oratione dominicali et salutatione angelica recitandis pro eius anima erga eleemosym L 2: 5 solundarum93 ab eius filia Ursula usufructum ex vinea et domo habitationis capiente. Post mortem praedictae Ursulae domus et vinea transibunt in emolumentum ecclesiae sancti Stephani Salcani, tunc veneranda ecclesia praedictam eleemosynam reverendo primisario tribuere tenebitur.8. Comunitas Salcani tenetur annuò contribuere reverendo primissario libras tres pro quolibet sacro, quod singulis Quatuor temporibus per annum diebus mercurii in altari beatae Mariae Virginis sanctissimi Rosarii ad intentionem excelentissimi domini Stephani Logar iuris utriusque doctoris à praedicto reverendo perficitur, prouti ex eiusmodi dispositione habetur. /Instrumentum vide infra folium 28./Die sancto Paschae benedicitur agnus paschalis ad portam maiorem ecclesiae sancti Stephani, exponitur crux argentea ibi tenenda usque ad finem benedictionis. Pro sacerdote colliguntur ova. Nota bene. Haec benedictio spectat ad reverendum dominum primissarium. Porro ad beneficium primissariale spectant duo campi, unus vocatus Nabregu, alter verò Podpusichiam et Plotitz dictus Stasinza, iuxta suos confines. Praeterea ad dictum primissarium spectat quaedam domuncula à latere dextro chori posita penes coemeterium dictae ecclesiae sancti Stephani, quam capellanus vel affictuare vel inhabitare potest.

V. F.94 [20]

Extensio eorum, quae primissarius annuo percipit ab ecclesiis totius plebis.

Baishicae seu Batthae ecclesia sancti Laurentii tritici pisinale ½ Item ex rationibus ecclesiae ........................................................................................ L 2 Pro sacro benefactorum, seu Comiscina .................................................................... 3

91 Poznejšizapisseizvenkontekstazačenjanapagini18spodajinsezaključinapagini19spo-daj.Sepananašanaseznamduhovnikov.

92 7. X.bris nadrazuro.93 Pravtako.94 MordakraticazaVertatur folium?


Cronberg. Pro 8 sacris, idest 4 pro confratribus sancti Gabrielis et quatuor pro sodalibus sanctae Catharinae ....................................................................... L 8 Pro ratione fraternitatis sanctae Catharinae .......................................................... 2 Item tali die loco prandii .................................................................................................. 2 Dominica Gratiarum actionis loco prandii ............................................................... 2 Pro confraternitate sancti Gabrielis ............................................................................ 2 ............................ Suma L 16

Cronberg. Sabato Sitientes pro confessionibus paschalibus et prandio .......... L 2: 12In Annuntiatione beatae Virginis pro confessionibus paschalibus cum onere sacrum aplicandi ........................................................................................................ 2 Tempore rationis ecclesiae pro 8 sacris ad sanctissimam Tridem legendis ................................................................................................................. 16 Item pro rationibus ecclesiae .......................................................................................... 2 Loco collecturae tritici ....................................................................................................... 3 Pro rationibus sodalitatis sanctissimae Trinitatis ................................................ 2

Chiepovani. Pro rationibus ecclesiae .................................................................................... L 2 Item ex rationibus fraternitatis sancti Ioannis Baptistae .................................. 2

Gargari. Ex rationibus bonorum ecclesiae ......................................................................... L 2 Ibidem ex rationibus sodalitatis sancti Martini ..................................................... 2 Item pro rationibus sodalitatis sancti Petri apostoli ........................................... 2 In die dicta vulgo Comiscina pro sacro benefactorum ........................................ 3 Pro confessionibus paschalibus ..................................................................................... 3 Pro collectura tritici ........................................................................................ pisinale ½

Lochae pro rationibus ecclesiae ............................................................................................. L 2 Ex confraternitate sancti Nicolai .................................................................................. 2Loquae pro rationibus sodalitatis sancti Antonii ............................................................... 2

Mauri Sancti. Pro rationibus ecclesiae ................................................................................ L 2 Tempore confessionum paschalium pro sacro ........................................................ 3 Item pro situla vini albi loco collecturae

Podsenizae. Pro rationibus ecclesiae ........................................................................................ 2 Item pro sacro et prandio ad confessiones paschales .......................................... 5 Pro sacro et prandio pro domo Iuliana ...................................................................... 5 Item situlam 1 vini albi pro collectura, vel pecuniam. Peumae in Nativitate Domini nostri Iesu Christi praeter offertorium pro sacro ............................................................................................................................................... 3

[21]Peumae. In festo sancti Silvestri pro rationibus ecclesiae ........................................... L 2 Item pro ratione sodalitatis ............................................................................................ 2 Item pro prandio .................................................................................................................. 2

141Letnik 37 (2014), št. 2

Item pro collectura loco tritici ....................................................................................... 3 .............................. Suma L 9Peumae pro sacro tempore confessionum paschalium ................................................ L 3 Item tempore vindemiae pro collectura vini S 1.

Podsabutini. Pro ratione sodalitatis sancti Andreae apostoli ................................... L 2Podlachae. Pro ratione sodalitatis. In Praesentatione beatae Mariae Virginis ..... 2

Raunizae. Pro rationibus ecclesiae ........................................................................................ L 2Pro confesionibus paschalibus .................................................................................................... 3 Item pro rationibus fraternitatis sancti Danielis ................................................... 2

Salcani. Pro rationibus sodalitatis sanctissimi Sacramenti ....................................... L 2In festo sanctissimae Trinitatis pro functione in Alba ecclesia ................................ 3: 4 Item tali die loco prandii et pridie refectionis ......................................................... 3

Valentini sancti ecclesia pro rationibus .............................................................................. L 2Voslaulii. In festo sanctae Agnetis ex fraternitate .......................................................... L 2Valentini sancti ex ratione fraternitatis eiusdem sancti .............................................. L 2 Item pro collectura tritici pisinale ½.

Collectura verò arbitria per districtum totius plebis.

Sequuntur aliqua è veteri urbario extractaet pro felici memoria huic cattapano iniuncta.

Anno 1530, indictione tertia, 7. iulii. Revisa fuêre bona ecclesiae sancti Stephani protomartyris coram domino Georgio Hermerlen, domino Iacobo Dorenbergo et Gregorio Milost, ne redditus pradictae95 eclesiae minurentur.

Computi verò inchoati fuerunt anno ut sequitur. Folium 61.96 Anno Domini 1537.

Acta est ratio de bonis ecclesiae coram me Luca Pitter plebano Goritiae et Salcani, domino Mathia Zuede primissario.

Lucas Pitter parochus, Mathias Zuede primissarius. Hic

[22]apparet, quod ab initio fuerint tantumodo duo spirituales regentes et providentes spirituali cibo populum parochiae Salcanensi subiectum. Dico duo tantùm usque ad annum 1569.

1569.Mathias Morzina parochus, sub cuius regimine nominatur etiam vicarius, uti ex computis habetur, nimirum Leonardus Kemsoher et Mathias Juvanciz97 fecerunt

95 Pravtako.96 Podčrtanospikicami.97 LenartKemshoferinMatijaJuvančičstabilatedajcerkvenaključarja.Duhovniki,kisopoleg

župnikaMorcineneimenovani,sovikarFrancde SanctaterkaplanaGregorKrayglinJurij(gl.VisitazionePorcia,fol.456r).


rationem coram me plebano, vicario et primissario, cooperatore et vicinis. Ubi per puncta distinguit beneficiatos.

Ioannes Tausher parochus, 1574. Beneficiati fuerunt duo tantum, vicarius et primissarius.

1578.Andreas Napokai parochus et archidiaconus. Vicarius Sebatianus98 Kinik, primissarius Michael Zimprizh.

/Nota bene. Primissarius non erat, sed vacante capellania suplebatur et vocabatur primissarius, inde creabatur capellanus; vide librum baptismalibus 1598, folio 28, 29, 30./ /[Errat in Nota bene/99

1596.Ioannes Maria Panizolli parochus. Vicarius Georgius Lampretig, cooperator Anton Cuslin, primissarius Ioannes Pantaleon. /Georgius Copiz capellanus; vide baptismales 1597.100/ Hinc colligitur, quod cooperatura Salcanensis exordium sumpserit sub spirituali regimine reverendissimi Panizolli.1598. Vicarius Georgius Lampretig, cooperator Anton Cuslin, primissarius et confessor101 Andreas Scalin.

1603.Petrus Louscha, sanctissimae theologiae baccalaureus, parochus.1604. Vicarius Ioannes Leon, cooperator Petrus Sinco, primissarius Georgius Lampretitz.

1615.Iulius Allesio parochus. Vicarius Valentin Bassin.102 1617. Cooperator Andreas Mulitz, primissarius Simon Mulitz.1624. Vicarius Lucas Michelitz, cooperator Mathias Cuslin, primissarius Valentin Bassin.1632. Vicarius Lucas Michelitz /inde praemissarius seu capellanus; vide librum baptizmalibus/, cooperator Christophorus Sinco, primissarius Valentin Bassin.1638. Vicarius Mathias Cuslin, cooperator Gregor Brainich, primissarius Lucas Michelitz.

1641.Iacobus Crisai parochus. Vicarius Mathias Cuslin, cooperator Paulus Criviz, primissarius Lucas Michelitz.

98 Pisarjepozabilzapisatičrkos.99 Tapripisizventekstovnegaokvirjajenalevistranivstavljeneopombeinjozanika.100 Število7popravljaverjetnoštevilo9.101 Verjetnotako.102 Odtunaprejsoduhovnikivečinomanavedenivdvehstolpcih.

143Letnik 37 (2014), št. 2

1646. Vicarius Anton Milost. 1646. Cooperator Gabriel Lampretitz, primissarius Mathias Cuslin.1649. Vicarius Christophorus Sinco.1653 Vicarius Nicolaus Mulitz.

[23]1662.

Ioannes Baptista Crisai parochus et archidiaconus. Vicarius Georgius Spagnoli, cooperator Gabriel de Gabrielis,103 primissarius Mathias Cuslin.1673. Vicarius Petrus Milost.1686. Vicarius Ioannes Baptista Clopetitz./Reverendus Stephanus Chiuch premissarius seu capellanus; obiit 23. februarii 1687./ 1690. Vicarius Bernardus Fabiani, cooperator Blasius Iuch, primissarius Ioannes Michelitz.1698. Primissarius Ioannes Balthasarus Arrardi.1699. Vicarius Iacobus Lampretitz, cooperator Blasius Iuch, primissarius Ioannes Michelitz.1701. Vicarius Iacobus Lampretitz, cooperator Blasius Iuch, praemissarius Lucas Milost.

/11. octobris 1702 obiit reverendissimus abbas Ioannes Baptista Crisai parochus Goritiae et Salcani et sepultus in ecclesia monialium sanctae Ursulae; vide librum mortuorum./

1703.Philippus Sacri Romani Imperii comes de Strassoldo parochus. Vicarius Iacobus Lampretitz, cooperator Blasius Iuch, primisarius Lucas Milost.

1710.Marius Gibelli parochus et abbas. Vicarius Laurentius Grapulini, cooperator Blasius Iuch, primissarius Lampretitz Iacobus.

1728.Iosephus Sacri Romani Imperii comes Coronini parochus. Vicarius Laurentius Grapulini, cooperator Ioannes Bresaucitz, primissarius Ioannes Milost.1730. Vicarius Ioannnes Bassini, cooperator Ioannes Bresaucitz, praemissarius Ioannes Milost.1734. Vicarius Mathaeus Criviz, cooperator Leonardus Bensa, primissarius Ioannes Milost.1743. Vicarius Mathaeus Criviz, cooperator Blasius Bensa, primissarius Petrus Sebastianus Milost.

103 GabrieldeGabrielisjemordaidentičenzzgorajomenjenimGabrijelomLampretičem.


1750.PAROCHUS

illuminissimi et reverendissimi capitulares Goritiae. Vicarius Mathaeus Criviz, cooperator Blasius Bensa, primissarius Petrus Sebastianus Milost, filius Antonii104. 1753. Vicarius Mathaeus Criviz, cooperator Blasius Bensa, primisarius Petrus Milost, filius Lucae105.106

[24]1757.

PAROCHUSilluminissimi et reverendissimi capitulares Goritiae.

Vicarius Blasius Bensa.Primissarius Petrus Milost.

Cooperatura verò anno ut supra 1757 est supressa per decreta celsissimi et reverendissimi domini domini Caroli Michaelis, primi archiepiscopi Goritiae et Sacri Romani Imperii principis, considerantis, cooperaturam Salcanensem non fore utilem et necessariam, quatenus ecclesiae filiales huiusmodi plebis omnes eodem anno fuêre sacramentatae et capellani curati ibidem commorantes, ut quilibet in suo districtu gregem sibi in partibus comissum spirituali cibo provideat. Idcirco cooperatura est suppressa, destructa et ad nihilum redacta, ac si numquam fuisset, prouti ex sequentibus emanatis decretis constat.

Anno à nativitate Domini1757. /26. Martii/

(omissis)Havendo Noi considerato, che per essersi stabilite le capellanie curate ne luogi più remoti della pieve, la cooperatura di Salcano non sia in verun modo necessaria, ne utile à parochiani, mentre questi vengono sufficietemente meglio, anzi assistiti e proveduti da capellani locali, habbiamo deliberato di totalmente supprimerla, come in effetto col tenore del presente Nostro decretto la supprimiamo et annuliamo di maniera, che in avvenire non resti ne nome, ne officio, ne beneficio e per annulata e suppressa la dichiariamo.E peche à detta cooperatura cosi da Noi annulata e suppressa competevano certe rendite, utili e vantaggi et emolumenti soliti à contribuirsi da tutte le comunità, chiese e fraterne di tutta la pieve, parte delle quali rendite era fissa e certa et parte incerta et arbitraria, dell'una e dell'altra ne habiamo fatta tale divisione, che al molto reverendo vicario di Salcano habbiamo atribuito tutte quelle rendite certe et arbitrarie, che solevano fin ora contribuirsi da terra di Salcano, dalle ville vicine di Cronperg, Locha e Bianca,107 al reverendo capellano di Peuma tutte quelle certe e fisse, che contribuivansi in co108

[25]desto distretto e cosi parimente al capellano di San Mauro et agl'altri di Gargaro, Batta, Chiepovano e Rauniza, di modo, che ciascheduno de capellani sudetti locali oltre le rendite gia prima lor assegnate nell'erezione di cadauna capellania habbi parimente la porzione solita sin ora corispondersi dal loro respetivo distretto al cooperatore di Salcano.

104 Filius Antoniimordadopisano.105 Filius Lucaemordadopisano.106 VdesnemkotuspodajoznačujekraticaPazačetekprvebesedenanaslednjipagini.107 Delbesedila,kigovoriovikarjevemdeležu,sopoznejepodčrtalissvinčnikom.108 Vdesnemkotuspodajoznačujekraticadestzačetekprvegazlogananaslednjipagini.

145Letnik 37 (2014), št. 2

Al riflesso nondimeno, che il solo vicario di Salcano quantunque molt'allegeritto da capellani locali non potrebbe nondimeno regersi al peso della cura di Salcano stesso e nelle ville annesse di Cronperg, Locha e Bianca, ne havere vigilanza sopra tutta la pieve, qualora non havesse altro sacerdote in suo solievo. Quindi ordiniamo, che esso vicario habbia un capellano curato, à cui egli sia tenuto di corresponder annualmente oltre l'habitazione nella casa parochiale et il vitto anco F 50, dico fiorini cinquanta di liere cinque l'uno, restando però il capellano sudetto incaricato di celebrare à dispositione d'esso vicario alquante messe alla settimana, di portar il peso della cura nel predicare, cattechizare, amministrar li sagramenti e fare tutto ciò, che ad capellano curato e zellante s'appartiene.Per aggevolare poi al reverendo signor vicario sudetto il mantenimento del gia detto capellano, considerando, che la porzione de proventi dovutisi per il passato alla cooperatura suppressa di Salcano et aggiunti come sopra à ciascheduno capellano locale sia molt'abbondante, siche possa facilmente patire qualche diminuzione e ciò non ostante restare sufficiente congrua per detti capellani locali, perciò habbiamo disposto et effetivamente disponiamo e vogliamo, che ciascheduno locale capellano annualmente corrisponda al molto reverendo signor vicario di Salcano per il mantenimento del suo capellano una summa, e specificamente il capellano di Peuma ..................................................................................................... F 8 capellano di San Mauro ................................................................................................. 10 capellano di Gargaro .......................................................................................................... 8 capellano di Chiepovano ................................................................................................... 6 capellano di Batha .............................................................................................................. 6 capellano di Rauniza .......................................................................................................... 4 ........................ Summa F 42Non imputiamo capellano di Tribussa veruna corrisponsione, perche alla sua capellania non vi è aggiunta109

[26]veruna portione della suppressa cooperatura.Finalmente acciò il capellano di Salcano possa con maggiore decenza resistere, vogliamo, che egli fare possa nella terra di Salcano et annesse ville di Cronperg, Locha e Bianca la coletura arbitraria et in tutta la pieve nella maniera appunto, che per il passato facevasi dal cooperatore, oppure ne distretti delle sei cooperature la cederà verso un annua corrisponsione ai signori cooperatori respetivi.

Extractio e veteri urbario venerandae ecclesiae filialis sancti Ioannis Bap-tistae Chiepovani.

Deteminatum110 fuit, ut reverendi domini cooperatores et beneficiati Salcanenses possint venire bis in anno ratione suae collecturae, quo tempore obligati erunt vicini correspondere eisdem dominis suas pozhedrias more solito, si verò soepius111 venerint, non tenebuntur vicini ad pozhedrias.Domino cooperatori, nimirum ad praesens domino Gabrieli de Gabrielis, suisque successoribus tenentur nihilominus dare suas pozhedrias iuxta catapanum.Domino capellano sancti Valentini conceditur pozhedria una, reliquis verò temporibus et in solemnitabus habeat eleemosynam solitam ab ecclesia.

Die 25 iunii 1670. Determinatum fuit, ut pro die rationum loco expensarum detur infrascripta taxa.

109 Vdesnemkotuspodajoznačujekraticaverzačetekprvegazlogananaslednjipagini.110 Pravtako(brezčrker).111 Namestosaepius.


Reverendissimo domino parocho ............................................................................ L 20 Reverendo domino vicario ............................................................................................... 6 Reverendo domino cooperatori ..................................................................................... 6 Reverendo domino primissario ...................................................................................... 3 Reverendo domino capellano sancti Valentini ........................................................ 3 Reverendo domino capellano loci ................................................................................. 6 Aedituo ..................................................................................................................................... 2 ........................ Summa L 46

In festo sancti Ioannnis Baptistae determinata fuit sequens taxa. Reverendissimo domino parocho ............................................................................ L 16 Reverendo domino vicario ............................................................................................... 4 Reverendo domino cooperatori ..................................................................................... 4 ........................ Summa L 24

[27] Translatio praecedentis summae ............................................................................ L 24 Reverendo domino primissario ...................................................................................... 2 Reverendo domino capellano sancti Valentini ........................................................ 2 Reverendo domino capellano loci ................................................................................. 6 Aedituo Salcanensi .............................................................................................................. 2 Aedituo loci ............................................................................................................................. 1 ............................ Suma L 37

In festo sancti Quirini deteminata112 fuit sequens taxa. Reverendissimo domino parocho ............................................................................ L 12 Reverendo domino vicario ............................................................................................... 2 Reverendo domino cooperatori ..................................................................................... 2 Reverendo domino primissario ...................................................................................... 1 Reverendo capellano sancti Valentini ......................................................................... 1 Reverendo capellano loci .................................................................................................. 3 ........................ Summa L 21Ego Ioannes Baptista Crisai parochus praesentibus vicinis haec determinavi et statui pro futuris temporibus.

Nota bene Sequens taxa ab ecclesia parochiali sancti Stephani Salcani reve-rendo domino primissario olim contribuebatur ut in primo catapano

Pro feria quarta Rogationum .................................................................................................. L 3Pro quinque processionibus ......................................................................................................... 5Eundo Castagnavizam .................................................................................................................... 2Pro coena Corporis Christi ............................................................................................................ 1Pro coena et dedicatione sancti Viti ......................................................................................... 3Pro die sancti Ioannis Baptistae ......................................................................................... 1: 16Pro coena et dedicatione sancti Leonardi vel Udalrici ..................................................... 3Pro die Decolationis sancti Ioannis Baptistae .............................................................. 1: 10Ad sanctum Rochum Goritiae ...................................................................................................... 2Pro die sancti Lucae ......................................................................................................................... 2Pro dominica Gratiarum actionum ........................................................................................... 2Pro coena et die dicta Comiscina ............................................................................................... 3

112 Pravtako.

147Letnik 37 (2014), št. 2

Pro quatuor amphoris vini ...................................................................................................... 1: 4Pro festo sancti Urbani ................................................................................................................... 1 ........................ Summa L 31

[28]Translatio praecedentis summae ................................................................................ L 31: 10Pro festo sancti Barnabae ............................................................................................................. 1Marchas 8, sunt ............................................................................................................................... 64 .................... Suma L 96: 10Vini urnas 6 cum collectura.Tritici pisinalia numero 24 cum dimidio pro collectura. Obligationes primissarii vide supra folium 18.

In nomine Domini, amen. Atto, fatto e publicato li 12 settembre 1756 sopra la casa dell'onorata comunità alla presenza de sottoscritti testimoni.Constituito avanti me nodaro e sottoscritti testimoni l'eccellentissimo signor Steffano Logar d'ambe le legi e della filosofia dottore et intendendo di bonificare quest'onorata comunità di Salcano e solevarla nel sommo urgente bisogno e pre-mura, in cui si ritrova di far dinaro per eftuare113 il pagamento della comugna situata sopra questa villa in confine di quella di Cronberg, recentemente comprata dall'eccelsa regia commissione deputata dalla sovrana corte alla vendita de co-munali superflui, radunatosi dumque per tal'effetto de more sopra questa casa li vicini.

Antonio Comel decano.

Antonio Dujach, Urbano Marusizh, Michele Abramizh, Steffano Naglini, Giacomo Zubei, Giacomo Prion. Sei sindici del comune.

Seguono altri uomini del gia detto comune.Giacomo Savertenic, Giuseppe Bassini, Valentin Gomiscech, Luca Keselizh, Gionni Zidigoi, Giuseppe Zicigoi, Lorenzo Zubei, Giacomo Golob, Antonio Canzler, Matteo Iuch, Sebastiano Golob, Steffano Oblocar, Francesco Comel, Rocco Comel, Matteo Drascech, Gionni Golob, Steffano Pachor, Giacomo Iuch, Steffano Savertenic, Bor-tolomio Savertenic, Giuseppe Golob, Matteo Golob, Matteo Danecizh, Bartolomio Juk, Matteo Savertenic, Fracesco114 Bensa, Gioanni Canzler, Giorgio Srebernig, Bi-aggio Pizhulin, Luca Bone, Francesco Juch, Matteo Zidigoi, Gioanni Pagon, Gioanni Valentincig, Gaspar Zubei, Giacomo Bone

[29]Gioanni Drascech, Giorgio Bittesnich, Andrea Bensa, Rocco Bresgar, Steffano Pri-on, Gabriele Comel e Steffano Gomiscech sottodecano.À nome ancò degl'altri uomini assenti per li quali etc. alli quali medemi tutti insie-me congiurati, presenti et accetanti simul et in solidum à nome di tutto il comune ha datto, contato et effetivamente esborsato, consegnato in tanta buona corrente monetta à vista di me nodaro et sottoscritti testimoni la summa di fiorini 100, dico fiorini allemani cento, verso li seguenti patti e condizioni.

I.Che debba l'istessa comunità far celebrare ogn'anno alle sette ore della mattina perpetuis temporibus quatro santi sacrifici delle quatro mercordi delle Quatro tempora, idest ogni mercordi uno.

113 Pravtako.114 Pravtako.


II.Che questi santi sacrifici debba far celebrare dal reverendo capellano pro tempore sive primissario del luogo all'altare della beata Vergine del santissimo Rosario in questa parochiale di san Steffano verso l'ellemosina di liere tre per sacrificio d'esser pontualmente dall'istesso comune.

III.Che medemi sacrifici debbano principiarsi il mercordi delle prossime Quatro tem-pora, che in perpetuum debbano esser applicati dal reverendo capellano sive pri-missario per esso eccellentissimo Logar, per li suoi antenati e descendenti e per le sante anime del purgatorio.

IV.Che trattandosi de sacrifici perpetui sia tenuta la comunità oltre l'ellemosina pre-messa di soministrare annualmente liere sei alla veneranda chiesa di san Steffano per l'uso della cera, paramenti etc.

V.Che la celebrazione de premessi sacrifici debba farsi col premetter il segno della campana maggiore e debbano intervenire li vicini, che non siano legitimamente impediti, pregando per il loro benefatore, suoi antenati e descendenti e per le san-te anime del purgatorio.

VI.Che venendo la comunità in stato e deliberazione di francarsi dalli predetti fiori-ni 100 allemani et in conseguenza di liberarsi dell'obligo della celebrazione delli quatro santi115

[30]sacrifici, sia tenuta in tal caso d'esborsare l'istessi fiorini 100 all'intervenienti della confraternità del santissimo Rosario verso l'impegno di far celebrare dal sudetto reverendo capellano pro tempore alli prefissi giorni li medemi santi sacrifici verso gl'altri respetivi patti e condizioni sopra espresse e non aliter et non alio modo.

Il che tutto è stato chiaramente publicato et praevia gratiarum actione dal-li sopranominati vicini à nome di tutto il comune plenis votis simul et in solidum accetatto per se et eredi e successivamente et inviolabilmente osservare quanto sopra in omnibus et in qualibet parte remota quacumque exceptione tam iuris quam facti sotto obligazione di tutti li loro beni mobili, stabili, presenti e venturi in amplissima iuris forma.

Alla presenza di Luca Cobau e Giorgio Doliach, ambi di Gargaro testimoni chia-mati.

Extractum et collatum cum originali penes me subscriptum existente. In cuius rei fidem Ioannes Iosephus Millost iuris utriusque doctor et publicus imperiali

auctoritate notarius. /manu propria/116

Vienne accetatto il presente legato con le conditioni preesposte e quello, che riguarda il quinto paragrafo si racomanda alla divozione e pietà de vicini

l'adempimento.Gorizia, 20. maggio 1760.

Carlo Michaele arcivescovo di Gorizia117

115 VdesnemkotuspodajoznačujekraticaSazačetekprvegazlogananaslednjipagini.116Medzadnjimistavkipogodbejevrinjenpoznejšipripisssrede19.stoletja:Annotazione li 30.

dicembre 1850. Il prefato capitale di f. 100 è stato dal comunità consegnato agli amministratori della chiesa parrochiale, i quali poi per il medesimo hanno aquistato dall'erario una obligazione, de dato Vienna li 1. agosto 1849, numero 24017, di f. 105, che frutta ogni anno f. 5 c. 15. Con questi si soddisfà il reverendo primissario per le 4 sante messe con f. 3. Il nonzolo ritene c. 24 ed il restante cade a vantaggio della chiesa per il suo indenizzo. Filippo Periz, manu propria, parro-cho.

117 Precejpoznejejebiladopisanakratica,verjetnozamanu propria.

149Letnik 37 (2014), št. 2

Addi 28. maggio 1635.Si fa noto, come oggi sono convenuti il molto illustre signor Baltare118 Arrardi de Sonnenborth consigliere cesareo et Gioani Milost il giovane, cameraro della confraternità di san Gioanni Battista nella chiesa parochiale di Salcano con con-sentimento di messer Gioanni Milost il vecchio, Anton Bensa, Andrea Tainar et mio, che detto signor Arrardi ha ceduto à dettà119 confraternità e donato un calice con la pattena et un paramento, due candellieri et promette far fare due angeli sopra il sopradetto altare et in oltre ha lasciato F 60, dico fiorini sessanta,

[31]d'esser investiti in tanta terra per cavar l'usufrutto et un pezzo di terra co.ti120 37, stimata per Antonio Bensa, chiamato Na Sabelscim, confina la strada publica, illuminissimo signor conte Gioani Filippo Della Torre et messer Luca Michelitsch, acciò li camerari pro tempore siino obligati far celebrare ogn'anno messe 12, cioe ogni mese una.

Presenti furono li seguenti.Il illuminissimo Rudolfo Coronino libero barone di Cronperg e Quisca, il nobile et molto reverendo padre Valentino Bassino et io, Giulio Alessio pievano di Goritia e Salcano, l'ho scritto di propria mano.Obligationem missarum vide supra folium 18, numero primo et secundo.

Ecclesia parochialis sancti Stephani protomartyris funditus est constructa anno MDLXVI. /1566/

Pridem verò parochialis fuit ecclesia sancti Leonardi, sed sub patrocinio sancti Stephani protomartyris.

Li 15. dicembre 1628.Questa é la mia condizione, che fece il molto reverendo signore pievano di Gorizia l'anno (ut supra) circa l'accetar l'incarico dell'altare della fraterna di san Gioanni qui in Salcano, e questo é, che seguita.Primo. Lo accetai con questo, che ciascheduno, quale sarà cameraro sia obligato di far il pasto, overò il disinar secondo il suo potere senza meter à conto alla fra-terna havendo pane et vino, caponi et galline della detta fraterna, acciò possa cre-scer la sopradetta fraterna et io lo principiai, ma nessuno ha voluto seguitarme, siche lascio il fastidio al signor pievano. Come ancò alla consecrazione dell'altare io ho fatto la spesa si come questi sacerdoti ne havevanno buona cognizione.Li 100 fiorini et questi doi pasti ho datto con questa condizone, acciò la fraterna doppo la mia morte ogni primo mercordi del mese à far dir una messa all'altare di san Gioanni, che sarebano dodici messe all'anno, però dumque, che il signor

[32]pievano e vicario et li sindici faranno, overò notaranno nel libro della fraterna, accioche col tempo si eseguisca questa mia mente e meli ricomandi.

Baltasare Arardi De Sonenbort.

Primissarius cooperator Salcani tenetur singulis septimanis (ut supra dictum est

118 ZnakazaokrajšavoimenaBaltazarni.119 Pravtako.120 Očitnogrezakraticozapovršinozemljišča.


folio 18) celebrare duo sacra pro intentione vicinorum et benefactorum Salcanensium et omnibus dominicis et festivis diebus in absentia reverendi domini vicarii. Hinc post obitum piae memoriae reverendi Lucae Milost pro tempore primissarii, e vita decessi 29. septembris anni 1707. Ab illo die et anno usque ad 1753, numerantur anni 45 et menses 10, defuerunt sacra legenda.

I.N.N. successit in primissarium praedicto reverendo Lucae Milost post diem 19. septembris 1707 usque ad 23. diem aprilis anni 1708, computantur septem menses. Desunt ab eodem sacra .............................................................................................. 56

II.N.N. successit praedicto anno 1708 et annis 12 fuit in beneficio Desunt ab eodem sacra .......................................................................................................... 1248

III.N.N. post obitum praedicti assumptus fuit ad beneficium primissariale anno 1720 et annis viginti tribus fructum. Desunt ab eodem sacra .............................. 2392

IV.N.N. ad beneficium primissariale promotus anno 1743, quò decem annis et mensibus tribus fructus percepit. Desunt ab eodem sacra ................................ 1052 ...................... Summa 4748Nomina et cognomina praedictorum primissariorum non apposui, quia prudens lector leniter ex urbariis baptismalibus cognoscere poterit.Cum verò praedicti primissarii cattapanum ignoraverint et diligentiam in inqui-rendo non adhibuerint, quia post obitum reverendi Lucae Milost pro tempore pri-missarii à suis haeredibus incognitè fuit retentus in domo propria. Anno autem 1753, die 20. mensis iulii, à Petro Milost pronepote antedicti reverendi Lucae in primissarium per vota vicinorum Salcanensium electo et à celsissimo et reveren-dissimo domino domino Carolo Michaele primo archiepiscopo Goritiensi et Sacri Romani Imperii principe è comitibus ab Attems confirmato, hinc cattapanus fuit à praedicto Petro Milost domi inventus et ab eodem sacra duo per hebdomadas annuales sine intermissione celebrantur.

[33]Dictum est praedictos quatuor primissarios sacra duo per hebdomadas annuales non celebrâsse pro vicinis et benefactoribus. Nihilominus primum et secundum exemptos censerem, quia pro certo non constat, utrum obligationi satisfecerint nec ne. Sed tertium et quartum minimè excusarem, quum tertius saepe remorsum conscientiae senserit et conquerebatur, dicendo: Ego quotannis ab ecclesia per-cipio tritici modios 24 ½ et vini hydrias 6:2, idest vini urnas sex et situlas duas, praeter fructus duorum camporum cum quadrante et affictus domuncularum pe-nes coemeterium venerandae ecclesiae sancti Stephani et super his usufructibus perceptis et percipiendis nullam deprehendo obligationem. His prolatis satis in-dixit, missas piè ligatas non celebrâsse. Pariformiter quartum non eximerem, quia ex ipsiusmet ore auditum est, quod pro benefactoribus non celebraverit et quod necsciêrit fuisse talem obligationem.

Verumtamen, si duo antecedentes, nimirum primus et secundus, sacra duo per annuales septimanas pro benefactoribus et vicinis celebraverint, detractis re-manent satisfacienda solumodo sacra 3444. Porro fructus ab ecclesia etc. sine adiecta aliqua obligatione percipi nequeunt, hoc naturaliter quisque sibimetipsi prefigurare potest, sine obligatione nullum benefi-ciatum (praesertim, quando beneficium est funditus errectum) fructus licite posse facere suos. Atqui si primissarius curatus Salcani ad duas missas per hebdomadas annuales domi in ecclesia sancti Stephani pro benefactoribus legendas est liga-tus, sequitur, fructus et stipendium ab ecclesia etc. perceptos et percipiendos ex fundatione provenire. Quapropter successive promoti ad beneficium primissariale caveant, ne vicini et benefactores duarum hebdomadalium missarum auxilio pri-ventur, alioquin si neglexerint, rationem strictam coram Iudice aeterno reddituri.

151Letnik 37 (2014), št. 2

VIRI

Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia (=ACAG) • Visitazioni,Liber visitationis ultra l'Isontium anni 1742.

Biblioteca Civica »V. Joppi«, Udine (=BCU) • f.principale,ms.1039,Bartolomeo da Porcia, Visitatio apostolica facta /.../ in civi-

tate et dioecesiAquileiensi in statu serenissimi arciducis Caroli Austriaci (1570) (=Visitazione Porcia).121

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (=PANG) • Mikrofilmi,V–12,št.2:Urbarcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnimvpisom

leta1650. • Mikrofilmi,V–12,št.3:Urbarcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnimvpisom

leta1686. • Mikrofilmi,V–12,št.5:Urbarračunovcerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzačetnim

vpisomleta1709. • Mikrofilmi,V–12, št.7:Katapancerkvesv.ŠtefanavSolkanuzzač.vpisom l.

1757.

Župnijski arhiv Solkan (=ŽAS) • Cattapano della parrochia di s. Stefano in Salcano (=Cattapano).

LITERATURA

Baraga,France:Župnija Miren skozi stoletja.Miren:ŽupnijaMiren,2009.Carlo M. d'Attems,Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino

e Duino dell'arcidiocesi di Gorizia – Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in de-vinskega arhidiakonata goriške nadškofije – Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1750–1759 (ur.FrancKraljinLuigiTavano).Attidellevisitepastorali–Vizitacijskizapisniki–DieBerichtederPa-storalvisitationen 1752–1774,vol.1.Gorizia:IstitutodiStoriaSocialeeReligiosa,1994.

Carlo M. d'Attems, Atti delle visite pastorali negli arcidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell'arcidiocesi di Gorizia – Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in de-vinskega arhidiakonata goriške nadškofije – Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz 1762–1773 (ur.FrancKraljinLuigiTavano). Attidellevisitepastorali–Vizitacijskizapisniki–DieBerichtederPa-storalvisitationen,vol.4.Gorizia:IstitutodiStoriaSocialeeReligiosa,2000.

DeVitt,Flavia:SanMicheleArcangeloeuncatapanfriulano(1393–1586).V:Oltre i confini. Scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni(ur.LilianaFerrariinPaoloIancis).Gorizia:Istitutodistoriasocialeereligiosa,2013,str.107–120.

Frank,KarlFriedrichvon: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »AltÖsterreichischen AdelsLexikon« 1823–1918, Band3.Senftenegg:SelbstverlagSchlossSenftenegg,1972.

Höfler,Janez:Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Sloven-skem. Primorska: Oglejski patriarhat/Goriška nadškofija, Tržaška škofija.NovaGorica:Goriškimuzej,GradKromberk,2001.

121 PrisrčnazahvalagreInštitutuzadružbenoinverskozgodovinovGorici–IstitutodistoriasocialeereligiosadiGorizia,kijeomogočilvpogledvfotografiranogradivotervdelprepisa,kigajeopravilGabrieleZanello.

VIRIINLITERATURA


Kos, Franc: Solkan v srednjem veku. V: Jadranski almanah za leto 1924. Trst,1923,str.135–142.

Kos,Milko:Urbarji Slovenskega primorja,2. Srednjeveški urbarji za Slovenijo, 3. Viri za zgodovino Slovencev 3.Ljubljana:SAZU,1954.

Morelli di Schönfeld, Carlo: Istoria della Contea di Gorizia con osservazioni ed aggiunte di G. D. Della Bona.Gorizia1856,drugiponatis(ur.SilvanoCavazza,PaoloIan-cis,DonatellaPorcedda).MarianodelFriuli:EdizionidellaLaguna,2003.

Paljk,Vinko:IzcerkvenezgodovineSolkana.V:Jako stara vas na Goriškem je Sol-kan, Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja (ur.BrankoMarušič).Solkan:KrajevnaskupnostSolkan,2001,str.98–135.

Panjek,Aleksander:Terra di confine. Agricolture e traffici tra le Alpi e l'Adriatico.La Contea di Gorizia nel Seicento.StoriaGorizianaeregionale;collanadistudiedocu-menti,2.MarianodelFriuli:EdizioniLaguna,2002.

Pavlin,Vojko:Solkanvgoriškihurbarjih16.stoletja.V:Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja (ur.BrankoMarušič).Solkan:Kra-jevnaskupnostSolkan,2001,str.40–55.

Pavlin,Vojko:Župnijasv.ŠtefanavSolkanuinnjenkatapanizleta1757.V:Arhivi 36(2013),št.2,str.329–346.

Roccabruna,Carlo: LaForestaDemanialedellaPanovizzanegliAtti degli StatiProvincialidiGorizi.V:Studi Goriziani11(1948),str.69–74.

SchivizvonSchivizhoffen,Ludwig:Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca.Görz1904.

Stanisci,Mario:Notametrologicasul»Catastogiuseppino«.MisuredelgranoedelvinonelGorizianoallafinedell'700.V:Studi Goriziani45(1977),str.119–132.

Vidmar,Jernej:DrobciizzgodovineSolkanainsolkanskegaplemstvav17.In18.Stoletju.V:Barok na Goriškem. Il Barocco nel Goriziano (ur.FerdinandŠerbelj).NovaGorica:Goriškimuzej,GradKromberk;Ljubljana:Narodnagalerija,2006,str.117–128.

Vidmar,Jernej:DvorecPalačinnjegovilastniki.V:Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja (ur.BrankoMarušič).Solkan:KrajevnaskupnostSolkan,2001,str.82–89.

Vidmar,Jernej:Solkanskoplemstvo.V:Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Zbor-nik ob tisočletnici prve omembe kraja (ur.BrankoMarušič).Solkan:KrajevnaskupnostSolkan,2001,str.56–71.

DIEPFARREST.STEPHANINSOLKANUNDIHRKATAPANAUSDEMJAHR1757(TEIL2)

IndemBeitragwirdderzweiteTeildesKatapansderPfarreSolkanausdemJahr1757veröffentlicht.DasKatapanwirdimPfarrarchivvonSolkanundaufMikrofilmimRegionalmuseumNovaGoricaaufbewahrt.EsentstandnachderVorlageeinesälterenundheuteunbekanntenKatapans,daswahrscheinlichschonim17.Jahrhundertangefertigtwurde,undzeugtvonetablierten»barok-ken« Mustern des religiös-gesellschaftlichen Lebens hauptsächlich noch vordenVeränderungen,diedasResultatderReformeingriffederkommendenAuf-klärungwaren.DiePfarregehörteMittedes18.JahrhundertszumGörzerKapi-tel,dassichbeiderneugeschaffenenGörzerErzdiözeseformierte.DerGörzerErzbischofKarlMichaelAttemsbeendetetgeradeimJahr1757denProzessderGründungvonKuratenunterstelltenKaplaneien(Ravnica,Grgar,Bate,Čepovan,Trebuša,PevmaundŠtmaver)undlösteinderFolgedieKooperatur(Kaplanei)inSolkanauf,waseinigeVeränderungeninderVerteilungderFinanzenderSol-kanerKirchemitsichbrachte.

ZUSAMMENFASSUNG

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1020249428015011&PF=AU&term=%22Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig%22

153Letnik 37 (2014), št. 2

WährendderersteTeildesSolkanerKatapansdemKalenderjahrmit li-turgischenFeiern folgt,widmet sichder zweiteTeilweitgehendderSolkanerPriesterschaftimZusammenhangmitdenfinanziellenVerpflichtungen,diediePfarreSt.StephangegenüberdenSolkaner»Benefiziaten«unddenLaienhat-te,diekirchlicheAufgabenwahrnahmen.InSolkanhattendreiGeistlicheihrenWohnsitz:derVikar, seinKooperatorundderPrimissarius (Frühmesser).DieAusgabenderKirche,dieauchdieAusgabenfürdieVerpflegungeinschloss,be-trugenlautKatapaninsgesamtrund454Lire.VondenLaienwurdenderKantorundderMesnerfürdieMitarbeitbeimGottesdienst,sechsSyndizi(VertreterderGemeinde),derZechmeisterundseinGehilfe(socius camerarii)fürdieLeitungderwirtschaftlich-finanziellenAngelegenheitenderKirche sowieKreuzträger(mitBaldachinträger)undTotengräberbezahlt.EinigeZahlungenerfolgtenauchinNaturalien(GetreideundWein),ammeistenandenSolkanerPrimissariusfürzweiwöchentlicheGottesdiensteimJahrfürdieWohltäterderSolkanerKirche.

AlleSolkanerGeistlichen(Pfarrer,Vikar,Primissarius,Kooperator)mus-stenzusammenmitdemKantorunddemMesnernureinigeMaleimJahran-wesendsein:beidreiKirchenrechnungen,zumNamenstagdeshl.Lukas,zumGedenktagderWohltäterderSolkanerKircheundzumNamenstagdesSchutz-patronsderFilialkircheSt.Leonhard.DieTeilnahmevondreiGeistlichenmitdemVikaranderSpitzewarfürdreifeierlicheProzessionenmitGottesdienstvorgeschrieben:zuFronleichnam,zurzweitenSolkanerFilialkircheSt.Veitso-wiefüralledreiGörzerProzessionen.DiesonstigenProzessionenmitGottes-dienstenwurdenzwischenVikar,PrimissariusundKooperatoraufgeteilt.DiemassenhafteTeilnahme,diefürdenTagderKirchenrechnungenundderBru-derschafteninderSolkanerPfarretypischwar,machtemanchemZechmeisterzuschaffen,derfestzustellenpflegte,dassdieAusgabenandiesemTagzugroßseienunddassdieKasseauchwegendergroßenZahlderbezahltenMahlzeitenausdenNähtenplatze.

DenWohltäternderSalkanerKirchebzw.ihrenBruderschaftenwirdindemKatastervielRaumgewidmet.DerältestebekannteWohltäteristderSol-kanerAdligeBalthasarArradiausdererstenHälftedes17.Jahrhunderts,derjüngstederJuristŠtefanLogar.SeineMessstiftungausdemJahr1756wirdindemTaufregisterzurGänzezusammengefasst.AmSchlussäußerstsichunsererQuelleetwas»ungehalten«überdieVernachlässigungbestimmterGottesdien-stefürWohltäter,obwohlderGrunddafüroffensichtlichinderUnkenntnisdesaltenSolkanerKatapanslag.

155Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

Mežiškadolina,1941–1945, nemškaokupacija,Koroška, Gorenjska, SpodnjaŠtajerska,arhivskogradivo

Key-words:

theMežiškaValley, 1941-1945,Germanoccupation,Carinthia, UpperCarniola, LowerStyria, archives


UDK930.25:94(497.4)"1941/1945"Prejeto:18.3.2014

Arhivsko gradivo nemških okupacijskih oblasti, ki se nanaša na slovensko okupirano ozemlje

v arhivih in knjižnicah v tujini

VINKOSKITEKuniverzitetnidiplomiranizgodovinar,kustos

Vrhe28a,SI-2380SlovenjGradece-pošta:[email protected]

Izvleček

Avtorvprispevkugovorioarhivskemgradivu,kigajeustvarilnemškiokupa-toroziromanemškacivilnaoblastmeddrugosvetovnovojnonaKoroškem,GorenjskeminSpodnjemŠtajerskem.Posebnosttegagradivaje,dajeshra-njenovnemškemzveznemarhivuvBerlinuoziromavBundesarchivBer-lin.Gradivonishranjenovenotnemfondu,ampaksoposameznidokumentishranjeni v različnih fondih, gledenanastanek. Posebnost tega gradiva jetudi,dasegaprecejnanašanat.i.ZasedenaobmočjaKoroškeinKranjske,tojenaGorenjskoinnaMežiškodolino.DelgradivasenanašatudinaobmočjeSpodnjeŠtajerske.Nekajgradiva,kisenanašanaobravnavanoobmočje,jeshranjenegatudivarhivunemškegazunanjegaministrstva,nekajpavizpo-stavinemškegaarhivavKoblenzu.Predvsemtogradivoobsegaplakate inrazglase.

AbstractARCHIVESOFTHEGERMANOCCUPATIONAUTHORITIESCONCERNINGTHESLOVENIANTERRITORIESANDKEPTINARCHIVEORGANISATIONS

ANDLIBRARIESABROAD

ThisarticlefocusesonthearchivesproducedbytheGermancivilauthori-tiesduringWorldWarIIinCarinthia,UpperCarniolaandLowerStyria.AninterestingfactabouttheserecordsisthattheyarekeptattheGermanFed-eralArchives(Bundesarchiv)inBerlin.Ratherthanbeingkepttogetherinasinglefond,theindividualdocumentsarescatteredandincludedinseveraldifferent fondsbasedon theprinciple of provenance.Another interestingfactisthatmanyofthedocumentsrefertotheso-calledoccupiedterritoriesofCarinthiaandCarniola,i.e.UpperCarniolaandtheMežiškaValley,whilesomeofthemrefertotheLowerStyriaregion.Someofthediscussedrecords(mostlypostersandproclamations)arekeptatthearchiveoftheGermanMinistryofForeignAffairsandatthebranchofficeoftheBundersarchivinKoblenz.

156VinkoSkitek:Arhivskogradivonemškihokupacijskihoblasti,kisenanašanaslovensko...,str.155–169Iz arhivskih fondov in zbirk

Zgodovinsko ozadje

ZnemškimnapadomnaKraljevinoJugoslavijo6.4.1941inhitronemškozmagonadKraljevino Jugoslavijo je dosegla vihradruge svetovne vojne tudinaše, slovensko ozemlje. Po nemški vojaški zasedbi Gorenjske, Spodnje Šta-jerske,štirihvasivPrekmurju,JezerskegainMežiškedolinejevojaškaupravaupravljalanavedenepokrajinedo14.4.1941.Ozemlje,kigajezasedlanemškavojska, jeupravljalvrhovnipoveljnikkopenskevojske,generalfeldmaršalvonBrauchitsch.1Samnemškiprodornaslovenskoobmočjejetrajalzgoljnekajdni.Nemškevojaškeenotesoponekodnaslovenskemdoživelelepsprejem.Poka-pitulacijiKraljevineJugoslavije17.4.1941sosiavstrijskenacističneoblastinaKoroškeminŠtajerskemprizadevaleprevzetiglavnovlogoprivključevanjuza-sedenihslovenskihobmočijvnemškodržavo.Hotelesoprevzetivlogo,kisojoNemciprevzeliobavstrijskizdružitvizNemčijoleta1938.Hitlersenistrinjal,dabikoroškiinštajerskinacistisamiizvajaliokupacijskopolitikobrezneposre-dneganadzoraizBerlina,zatojenekolikopreuredilnačrtezahitrovključitevtehpokrajinvnemškodržavo.IzdelalastajihobagauleiterjanaŠtajerskeminKoroškemšepredzačetkomvojne.

VojaškaoblastjeSlovencemnaobmočjuMežiškedoline,sklepamopalah-ko,datudinadrugihslovenskihobmočjih,kisojihzasedliNemci,vokviruone-mogočanjanadaljnjegauporazačelatakojzasegativrednejšeinpomembnejšepremičnine,naprimermotornakolesa,osebnaintovornavozila,pisalnestro-jeterdrugevrednepredmete.2Nadeluslovenskegaozemlja,kisogazasedlenemškeenote,sokrajitakojpozačetkuokupacijedobilinovopodobo.Hišeobcestahsomoraleizobesitinemškezastave,kisojihdomačini,t.i.folksdojčerji,vsiljevaliljudem.Odstranilisoslovenskenapiseinslovenskatopografskaimenaterjihzamenjaliznemškimi.VCelovcusoaprila1941vuraduzapropagandokoroškegagauanatisnilipropagandniletak,skaterimsonagovarjalivseprebi-valceMežiškedoline,DravogradainJezerskegasparolo,dajezanjeprišlauraosvoboditveizpodsrbskegaterorjaindasevračajodomovvRajhindajihveli-konemškoobčestvoinnemškadržavazveseljemsprejemata.3

Obvdorunemškevojskevnašekrajesonemškiuslužbenci,kisobilidolo-čenizaprevzemoblastipoobčinah,prejelizapisketukajšnjihnemškihagentov.Tisonoveuslužbenceseznaniliskrajevnimirazmeramiinjihopozorilinavo-dilneSlovence,določenezaaretacijoinizgon.4TakosovprvihdnehokupacijeNemcizačeliaretacijeslovenskihpolitičnihinkulturnihdelavcevteručiteljev,duhovnikovinvsehdrugihvidnihpripadnikovslovenskeganarodainjihdolo-čilizaizgon,nekaterevSrbijoinnaHrvaško,nekaterepavtaboriščanaZgornjeŠtajersko.5Natoje14.4.1941Hitlerizdalukaz,skaterimjenaslovenskihzase-denihozemljihuvedelzačasnocivilnoupravo,kakršnajebilavAlzaciji,LoreniinLuksemburgu.6Obstajalanajbi,doklerdeželenebibilepripravljenezapri-ključitevkTretjemurajhu.Nemcisoozemlja,kisojihnaslovenskemzasedli,razdelili nadvoje invvsakemdeluuvedli svojo civilnoupravo, vodilapa stajovodjacivilneuprave,kijujeimenovalHitler.ZaobmočjeSpodnjeŠtajerskeinštirihvasivPrekmurjusooblikovalicivilnoupravossedežemvMariboru.VodjajeimelnazivChef der Zivilverwaltung für die Untersteiermark oziroma šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, njegovuradpasejeimenovalAmt des Chefs der Zivilverwaltung für die Untersteiermark oziroma Urad šefa civilne uprave za

1 Ferenc:Nacistična raznarodovalna politika,str.138.2 AS1692,t.e.1,Volksgenossen,Gutenstein,11.april.1941.3 AS1692,t.e.1,Miesstaler,Unterdrauburger,Seeländer!DieStundederBefreiungistgekom-

men!,Klagenfurt,april1941.4 Žolnir-Pavlin:Protifašistični odpor,str.20.5 Stückler:Duhovnik med okupacijo in revolucijo,str.22.6 Žolnir-Pavlin:Protifašistični odpor,str.18.

157Letnik 37 (2014), št. 2

Spodnjo Štajersko.7ObmočjaZgornjeKranjskeoziromaGorenjskezZasavjeminMežiškodolinozDravogradomsozdružilivdrugoločenoobmočjecivilneupra-ve.ZavsataozemljasouporabljaliizrazZasedenaobmočjaKoroškeinKranjskeoziromaBesetzte Gebiete Kärntens und Krains.VtejodredbijeHitlerodločil,dabotoprehodnacivilnaupravaindajobovodilvodjacivilneuprave.ZaGorenjs-ko,MežiškodolinoinDravogradjebiltonamestnikgauleiterjanaKoroškem,državninamestniknaKoroškeminvodjanacističnestrankenaKoroškemFranzKutschera.NaSpodnjemŠtajerskemjeHitleruvedelenakooblikocivilneupraveinzavodjoimenovaldr.SigfriedaUiberreitherja.8Vsakoizmedtehdvehobmočijcivilnihupravjedobilotudisvojuradnilist.NaobmočjuSpodnjeŠtajerskejebilto Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark oziroma Uradni list šefa civilne uprave za zasedena območja Spodnje Štajer-ske.NazasedenihobmočjihKoroškeinKranjskepasejeuradnilistimenovalVer ordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains oziroma Uradni list šefa civilne uprave za zasedena območja Koroške in Kranjske. Astabilivletu1941kardverazličicitegauradnegalista,enazaGorenjskoinenazaMežiškodolino.TakojeimeluradnilistzaGorenjskovletu1941polegprejomenjeneganaslovadodanšepodnaslovNicht gültig für den Bereicht des politischen Kommissars in Unterdrauburgoziromane velja za področje političnega komisarja v Dravogradu.Tojepomenilo,davsebina,kijebilaobjavljenavnjem,niveljalanaobmočjuMežiškedoline.Tajebilvletu1941dvojezičen,nemško-slovenski,odleta1942naprej(razen18.številke,kijebilatudidvojezična)pasamoenojezičen,insicervnemškemjeziku.NasprotnopajeimeluradnilistzaMežiškodolinododanpodnaslovNur gültig für den Bereicht des politischen Kommissars in Unterdrauburg oziromavelja samo na področju političnega komisarja v Dravogradu.Topajepomenilo,dasejenjegovavsebinananašalaizključnonaMežiškodolino.Tauradnilistjebil,razenprveštevilke,kijebilanemško-slovenska,vcelotivnemškemjeziku.Asobiliukrepizaobeobmočjiobprimerjavivsebineobehuradnih listovzelopodobni.Obauradnalistastaločenoizhajalasamovletu1941,potempasojuzdružiliterzacelotnoobmočjetecivilneupraveimelidokoncavojneenotenuradnilist.9

Nemci sona zasedenih slovenskihozemljih zodredbodne25.6.1941ustanovili politične okraje, ki so bili državnoupravni okraji in samoupravneustanove.NazasedenihobmočjihKoroškeinKranjskejihjebilopet,insicervKranju,Kamniku,Radovljici,LitijiinvDravogradu.NaobmočjucivilneupravezaSpodnjoŠtajerskosobiliustanovljenipolitičniokrajiMaribormesto,Mari-bordesnibreg,Mariborlevibreg,Ptujzokolico,MestoPtuj,MestoCelje,Celjezokolico,Ljutomer,SlovenjGradec,ŠmarjepriJelšah,Laško,GornjiGrad,Brežice,RadljeinKonjice.10IzobmočjacivilneupravezaSpodnjoŠtajerskopasosredijunija1941izvzelištirivasivPrekmurjuinjihpriključilihGauuŠtajerska.Tevasioziromaobčinesobile:Fikšinci/Füxelsdorf,Kramarovci/Sinnersdorf,Oci-nje/GuizenhofinSerdica/Rotenberg,invnjihsozačeliveljatipredpisiizGaua Štajerska. Za teobčine jepostal odgovorenpolitični komisar, deželni svetnikvGornjiRadgoni.11Političneokrajesovodiliodšefacivilneupraveimenovanipolitičnikomisarji,ki so imelivsakvsvojempolitičnemokrajuenakooblast,kotjojeimelšefcivilneupravenazasedenihozemljih,polegtegapajenjihovaoblastzajemalašepodročjapošte,železnice,pravosodja,financ,delovnega,pre-hranskegainkatastrskegaurada,bolniškeblagajneindruga,takodasoimeli

7 Ferenc:Nacistična raznarodovalna politika,str.140,141.8 Pravtam.9 ÖNB,Verordnungs,Jahrgang1941–1945inVerordnungs,Jahrgang1941.10 Ferenc:Nacistična in raznarodovalna politika,str.145,146.11 BArch,R2301/1969,Eingliederungvon4bisherjugoslawischenGemeindenindasReichsge-

biet,Berlin18.6.1941.


večjapooblastilakotdeželnisvetnikivRajhu.12Političnikomisarjebilzasvojadejanjaodgovorenlešefucivilneuprave,vzadevah,povezanihznemštvom,papooblaščencudržavnegakomisarjazautrjevanjenemštva,ki je imeltudisvojsedežnaBledu.Političnikomisarjenačelovalvsakemuokrajuinvnjemimelpopolnooblast,primerljivostisto,kijojeimelinizvrševalvodjacivilneupravenazasedenihobmočjih.Njemujebiltudiosebnoodgovoren,čeniizpolnilnalog,kijihjedobilodcivilneuprave.13

ZaradipomanjkanjanemškegauradništvaindabibilaupravanaSpodnjemŠtajerskem,GorenjskeminvMežiškidolinienakakotvpokrajinahnekdanjeAv-strije,sookrajepreoblikovalivdeželnaokrožja.NaSpodnjemŠtajerskemsejetozgodilo1.7.1941,kosonajprejukiniliokrajeinustanovilipetpodeželskihokro-žij,insicerMariborpodeželje,Ptuj,Celje,Trbovlje,Brežiceinenomestnookrož-jeMaribormesto,nekdanjiljutomerskiokrajpasopriključilideželnemuokrožjuRadgona.14NaGorenjskemsotakšnoreorganizacijoizvedli25.7.1941,veljatipajezačela1.8.1941.Takosoustanovilitrideželnaokrožja,insicerKranj,KamnikinRadovljica.Medzadnjimiobmočji,kisodoživelareorganizacijocivilneupra-vezazasedenaobmočjaKoroškeinKranjske,jebildravograjskiokraj.Razdelilisoga20.1.1942,intotako,dasoDravogradpriključilikoroškemudeželnemuokrožjuWolfsberg,MežiškodolinoinJezerskopakoroškemudeželnemuokrož-juVelikovec.15Na tanačin sonemškeoblasti občineMežiškedolineponovnozdružilesKoroškoinkoroškimgauomternacističnoNemčijo.Tonampotrjujeodredbazdne28.10.1941,sajsobile,popisanjucivilneupravesodeč,pripravenapriključitevMežiškedolineNemčijikončaneinjebilapotdovključitvetegaobmočjavsklopnemškedržaveodprta.ČepravjeMežiškadolinastempostaladelNemčije,pajebilananekaterihdelovnihpodročjihševednodelzasedenihobmočij.Stemstaobadeželnasvetnika(velikovškiinwolfsberški)prevzelana-logeprejšnjegapolitičnegakomisarjavpolitičnemokrajuDravogradvokviruzasedenihobmočijKoroškeinKranjske.16Prejomenjenaokrožjasovodiliokro-žnipolitičnikomisarji,kisojih1.2.1942preimenovalivdeželnesvetnike(Lan-drat),mariborskegapavnadžupana(Oberbürgermeister).17Posameznadeželnaokrožjasosvojooblastinnalogeizvajalavprvihletihvojnezizdajanjemodredb,kateresobileobjavljenevuradnemglasiludeželnegaokrožja.Nadzornadde-lovanjemdeželnihokrožijinprednjimiokrajevjeizvrševalšefcivilneuprave.Novideželnisvetnikipasoimelitudizmanjšanepristojnostivprimerjavisprej-šnjimipolitičnimikomisarji,sajsojimodvzelipristojnostivzadevahpravosodja,pošte,železniceinfinanc.18

Najnižjaupravnastopnjaoblastijebilalokalnaoblastintudinazasede-nihobmočjihnibiloničdrugače.Delovanjeokupacijskihobčinjebilonazačetkuurejenozobčinskimikomisarji.Vodilisodelovanjeobčin.Njihovanalogajebilaskrbetizauresničevanjeodredbinzakonovvvsakdanjemživljenjuprebivalcev,kijihjeizdajalšefcivilneuprave,vladavBerlinualipakarsamHitler.Obzačet-kuokupacijesooblastinajprejukinilevsedotedanjezakonskepredpise,kiso

12 Pravtam.13 Ferenc:Nacistična in raznarodovalna politika,str.145;ANK,VerordnungsundAmtsblattdes

ChefsderZivilverwaltung,Klagenfurt,23.Mai1941,Stück3,Verordnung,betreffenddiePfli-chtzurArbeit,str.11.

14 Ferenc:Nacistična in raznarodovalna politika,str.146,147.15 KDAC,VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam1.August,1941, Stück19,Verordnungvom

25. Juli1941überdieVerwaltungsgliederung indenbesetztenGebieten, str.197,198,Ve-rordnungsundAmtsblatt,Klagenfurtam14.Jänner,1942,Stück1,Verordnungvon9.Jänner1942überdieVerwaltunginUnterdrauburgundimMießtal,str.2.

16 ÖNB,Verordnungs,NurgültigfürdenBereichdespolitischenKommissarsinUnterdrauburg,Klagenfurt,30.Oktober1941,Stück21,Verordnungvom28.Oktober1941überdieVerwal-tungsgliederungdesMießtales,str.143.

17 Ferenc:OkupacijskaupravanaSlovenskem,str.31–56.18 Ferenc:Nacistična in raznarodovalna politika,str.141–147.

159Letnik 37 (2014), št. 2

urejalidelovanjeobčin.Le-tesopotemvodiliobčinskikomisarji.Imenovalisojihpolitičnikomisarji.Vodilisolahkoenoalivečobčinskupaj.19Občinskikomi-sarjisobiliprisvojemdelupriuveljavljanjudržavnihzakonovvezaninanavodi-lapolitičnegakomisarja.20VpeljavanemškegaobčinskegaredanaGorenjskeminvMežiškidolinidne26.10.1942 jenaredilanekaj spremembvupravi indelovanjuobčin.Pomenilaješeenkorakkzdružitvizasedenihozemeljznem-škodržavo.Podeljevanjenemškegaobčinskegaredajebilovpristojnostišefacivilneuprave.Tastatusjepodelilobčinam,kisosizelouspešnoprizadevalezačimprejšnjovključitevvnemškodržavo.NemškiobčinskiredsopridobiletudiobčinevMežiškidolini inDravogradu.ObčiniDravogradješefcivilneupravepodelilstatusnemškegaobčinskegareda8.3.1943,veljatipajezačel1.3.1943.BilajeprvaizmedobčinnaozemljuMežiškedoline,kijimjebilpodeljentasta-tus.21Sredimesecaaprilaistegaleta,natančneje13.4.1943,pasopridobileodšefacivilneupravestatusnemškegaobčinskegaredatudiobčineČrnanaKoro-škem,Mežica,PrevaljeinGuštanj.22

Tubomkončalkratekzgodovinskipreglednemškeokupacijskeupravena zasedenih ozemljih. Tamalo daljši uvod naj bo kot predstavitev upravnestrukturenemškeokupacijskeoblasti,sajjepoznavanjetezelopomembnopriiskanjuarhivskegagradivanemškihokupacijskihoblastivnemškihinavstrij-skiharhivih,kerjeshranjenovfondihnekdanjihustvarjalcevtegagradiva.Tiustvarjalcipasobilinemškaministrstva,njihoveslužbeoziromareferativgau-ih,vodstvogauovinsamovodstvonacističneNemčije.

Arhivsko gradivo v nemških arhivih

Gradivonemškegaokupatorja,kijeshranjenovnemškemzveznemarhi-vu(Bundesarchiv),nishranjenosamovenemnemškemarhivu,takodabihranilvsegradivoizobdobjanacionalsocializma,ampakjenanekajlokacijahoziromaizpostavahnemškega zveznegaarhivapoNemčiji, in sicergledena izvor.Pritemimamvmislihgradivonemškihcivilnihoblasti,gradivonemškihvojaškihoblastiterplakate,fotografijeinpropagandnimaterial.Arhivskogradivonemš-kihcivilnihoblastijeshranjenovizpostaviarhivaBerlin–Lichterfelde.Gradivonemškihvojaškihoblasti jeshranjenov izpostaviarhivavFreiburgu,gradivopropagandnenarave,kotsoplakati,pajeshranjenovizpostaviarhivavKoblen-zu.Tovrstnaporazdelitevarhivskegagradiva jebilavNemčiji izvedenavvečetapah,nazadnjevobdobjumedletoma2000in2010.Takratsoskrčilimrežoarhivovpovsejdržavi,zatopajetudiprecejarhivskegagradivaprišlonanovelokacije.Zaprimerjavolahkonavedem,dajeimelnemškiarhivsamovBerlinudoleta2000kar20lokacijoziromaizpostav.Poletu2010,kojebilareorgani-zacijanemškiharhivovkončana,pasovselokacijezdružiliveno,vt.i.BerlinLichterfelde,kijevprostorihnekdanjevojašnice.Samoizpreostalihberlinskiharhivovsonaomenjenolokacijoprepeljaličez110kmarhivskegagradiva.23

Najizpostavimtudinekatereomejitve,skaterimisebonaključnirazis-

19 KDAC,VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam14.November1942,Stück24,Durchführun-gsverordnungzurVerordnungüberdieeinführungderDeutschenGemeindeordnungindenbesetztenGebietenKärntensundKrains,str.202–208.

20 AS1692,t.e.1,AnallepolitischeKommissare,Veldes,30.Juni1941.21 KDAC,VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam8.März1943,Stück3,Bekantmachung,betre-

fenddieverleiungdesRechtsderDeutschengemeindeordnungangemeindeUnterdrauburg,str.16.

22 KDAC,VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam13.April1943,Stück4,Bekantmachung,betre-fenddieverleiungdesRechtsderDeutschengemeindeordnungandiegemeindenGutenstein,Prävalli,MießundSchwarzbach,str.21.

23 Hermann-Lange:Das Bundesarchiv,str.19.


kovalecsrečal,predenbolahkobrskalpotamkajšnjemarhivskemgradivu.Vokviruraziskavzapotrebedoktorskedisertacijesempregledalinpreučilveči-novnadaljevanjunaštetihfondovarhivskegagradiva.Gradivojemožnoiskativspletnemvodnikupofondih,vendarjepredobiskomvsakeizpostavearhivasmiselnopovprašatitamkajšnjearhivarje,alijearhivskogradivo,kismogana-šli v spletnemvodniku, shranjenopri njih. Spletni vodnikpo fondihne raz-krivalokacijeoziromaizpostavearhiva,kjerjegradivo.Velikdeltegagradivajedostopennamikrofilmihinnamikrofilmskihlistihoziromat.i.mikrofiših. Zato imajotudiustreznovelikoštevilomirkočitalcev,uporabnikpa jih lahkouporabljabrezpoprejšnjeganaročila.Manjšidelfondovjedostopenlevizvirniobliki.Gradivojevnajvečjemdelunapisanovnemškemjeziku.Arhivskogradi-vo,kotsoplakati,pajedostopnotudiprekspleta,vendarsejepotrebnopreduporaboregistrirati.24Fondi,naštetivnadaljevanju,sonavedenivnemškemje-ziku,kakorsovimenovanivvodnikupoarhivskemgradivu.Takobodonajlažjedosegljivimorebitnimnaslednjimraziskovalcem.ZanazivarhivaBundesarchiv jeuporabljenakraticaBArch,okrajšavanazivaarhiva,kijojepredpisalArhiv.

V izpostavinemškegazveznegaarhivaBerlinLichterfeldeso ti fondi indokumenti,kisenanašajonazasedenoslovenskoozemlje.Naštetisopoobmoč-jihnjihoveganastanka:

Ministrstvozafinance/Reichsfinanzministerium:

• Bundesarchiv (dalje BArch), (Ime fonda)R 2Reichsfinanzministerium,(Signatura)R2/4245,(Vsebina)SchuldenwesendesAuslands,AbfindungderInhabervonObligationenderösterreichischenAktiengesellschaftEi-senbahnenZeltweg-WolfsbergundUnterdrauburg-Wöllen.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/9181,AllgemeineAngelegen-heitenderReichsbauverwaltung.OrganisationundGeschäftsbetrieb,Be-handlungvonVerschluss-Sachen,VorläufigeVerwaltungderUntersteier-mark,KärntensundderKrain.-ErlassedesFührersvom14.Apr.1941.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/11867,AllgemeineinnereVer-waltung, Jugoslawien.- Gebietsabtretungen an die Südsteiermark, anKärntenundKrain.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/11868,AllgemeineinnereVer-waltung,Kärnten,Krain,Untersteiermark,BereitstellungvonGeldmittelnzurEinrichtungvonZivilverwaltungenindenbesetzten,ehemalsjugosla-wischenGebieten,1941.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/12695,HöhereSchulen,Finan-zierungderZivilverwaltunginderUntersteiermark,KärntenundKrain,1942.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/13561, Sonstige öffentlicheKreditanstalten,BankwesenundBankenlageimallgemeinen,Kärnten.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/13614, Sonstige öffentlicheKreditanstalten, Bankwesen und Bankenlage im allgemeinen, Banken-,Sparkassen, Devisenangelegenheiten hinsichtlich der vermögensrecht-lichenAuseinandersetzungüberden ehemaligen Jugoslawischen Staat,Verordnungs-undAmtsblattdesChefsderZivilverwaltungindenbesetz-tenGebietenKärntensundKrains,Jg.1941und1942.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/14570,WährunginJugoslawien.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/15442a,Stützungsmaßnahmen

24 Spletnivodnikoziromaiskalecarhivskegagradivajedostopennaspletnistranihttp://www.argus.bundesarchiv.de/.Gradivo,kotsofotografijeinplakati,pajedostopnonaspletnistranihttp://www.bild.bundesarchiv.de/index.php?switch_lang=de.

161Letnik 37 (2014), št. 2

desReichsfürMetallerzgrubenundMetallhütten,BleibergerBergwerks-union,Klagenfurt.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/17813a,SachbetreffeundFir-menA-B,v.a.Aluminiumwirtschaft(F60),NutzungderWasserkraftfürdieElektrizitätsversorgunginKärnten.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/17857,ReichsgauSudetenland,ReichswirtschaftshilfefürUntersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/18900,SonstigesozialeMaß-nahmen(v.a.Berufsausbildung,Familien,Kleinrentner),EinführungdesLandarbeiterwohnungsbaus indenbesetztenGebietenderUntersteier-mark,KärntensundKrains.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/20913,Verwaltungsangelegen-heitenderKörperschaftssteuer, Veranlagung für 1941 für dasAltreich,dieein-undangegliedertenGebietesowiediebesetztenGebieteKärntensundKrains.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/21539,Wirtschaftswesen,Sach-betreffenA-Z,FörderungderWirtschaftinderUntersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/21582,Wirtschaftswesen,Sach-betreffenA-Z,BrennstoffmangelimGauKärnten.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/22122, Rechte und PflichtenderBeamten,KärntenundKrain.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/22153, Rechte und PflichtenderBeamten,ReichsgauKärnten.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/22315,Besoldung,OrteinderUntersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/25009,R2/25010,R2/25011,R2/25012,R2/25015,R2/25017Haushaltsrecht,Beiheft15:EhemalsjugoslawischeGebiete(Untersteiermark,Kärnten,Krain).

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/25166,Wehr-undKriegswirt-schaftlicheMaßnahmen,GemeinschaftshilfedergewerblichenWirtschaft-Allgemeines,BeihilfegewährungimElsaß,inLothringen,inderUnter-steiermarkunddenbesetztenGebietenKärntensundKrains,1942.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/27751, Geschäftsbereich desReichsministeriums für Ernährung und Landwirtschaft einschließlichReichsforstverwaltung,Kassel,Köln,Kärnten.

• BArch,R2Reichsfinanzministerium,R2/27747,R2/27747a,Geschäfts-bereichdesReichsministeriumsfürErnährungundLandwirtschaftein-schließlichReichsforstverwaltung,Elsaß,Hamburg,Hessen,Kärnten.

• BArch, R 2 Reichsfinanzministerium, R 2/27807, Geschäftsbereich desReichsministeriums für Ernährung und Landwirtschaft einschließlichReichsforstverwaltung,OrteK,Klagenfurt,Kaar,Kosten,Klausenau.

Ministrstvozapromet–nemškeželeznice/Reichsverkehrsministerium,Eisen-bahnen/DeutscheReichsbahn:

• BArch,R5Reichsverkehrsministerium,R5/3347, Freifahrwesen, Frei-fahrwesen und Fahrvergünstigungen in Österreich, Untersteiermark,KärntenundKrainsowieimSudetengau.

• BArch, R 5Reichsverkehrsministerium,R 5/3292, Verpflichtungen ausdemFinanzausgleichmit übernommenenEisenbahnverwaltungen, Un-tersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R5Reichsverkehrsministerium,R5/3271,Allgemeines,Kroatien(Untersteiermark,KärntenundKrain).

• BArch,R5Reichsverkehrsministerium,R5/22998,Abgaben,Gebührenund Steuern, Einheitsbewertung von Grundstücken mit Baracken für


Zwangsarbeiter und Kriegsgefangene im Elsaß, in Lothringen, Luxem-burg,derUntersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R5Reichsverkehrsministerium,R5/3321,Eisenbahnrecht,Un-tersteiermark,Kärnten,Krain.

• BArch, R 5 Reichsverkehrsministerium, R 5/23047, Besoldungswesen,Nebeneinnahmen, Karte der Eisenbahnlinien in der Untersteiermark,KärntenundKrain.

Državnapisarna/Reichskanzlei(»NeueReichskanzlei«)

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/137,Reichs-undStaatsangehörigkeit(1919–1945),ErwerbderStaatsangehörigkeitindenbefreitenGebietenderUntersteiermark,KärntenundKrainvom14.Okt.1941.

• BArch, R 43Reichskanzlei, R 43-II/170, Kirche (1919–1944), Kirchen-verhältnisse(insbes.evangelische)imReichsgauWarthelandundindenReichsgauenSteiermarkundKärnten1940–1943.

• BArch, R 43 Reichskanzlei, R 43-II/413a, Pass- und Fremdenwesen(1919–1945), Reiseverkehr mit dem Reichskommissariat Ukraine, mitUntersteiermark,KärntenundKrain,mitBelgien,FrankreichundItalien1940–1943.

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/425a,Beamtenwesen (1919–1945),ErnennungsrechtfürBeamteinderUntersteiermarkundindenbesetz-tenGebietenKärntensundKrains1943.

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/616a,Allgemein,ReisebeihilfenfürinderUntersteiermarkundindenbesetztenGebietenKärntensundKrainseingesetzteverheiratetePolizeibeamte.

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/627,EinzelneGebiete (nachAlpha-bet),Ortsklasseneinteilung inderUntersteiermark,KärntenundKrain;dabeiKartenzurVerwaltungsgliederung1942–1944.

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/644a,Reichsverteidigung,Luftkrieg,militärische Besatzung und Sonstiges, Behandlung volks- und staats-feindlichenVermögens indenbesetztenGebietenKärntensundKrains(nur:Vermögendesehem.jugoslawischenStaates,desKönigshausesunddesehem.Draubanates).

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/942a,Schulwesen(1919–1945),För-derungderHochschulen indenReichsgauenNiederdonau,Oberdonau,Kärnten,SteiermarkundTirolnacheinemWunschHitlers.

• BArch,R43Reichskanzlei,R43-II/1308c,Militär(1919–1945),Reichsar-beitsdienstpflicht.

Ministrstvozaprosvetoinpropagando/ReichsministeriumfürVolksaufklärungundPropaganda:

• BArch,R55ReichsministeriumfürVolksaufklärungundPropaganda,R55/725,R55/516,HaushaltsmittelfüreinzelnePropagandasparten,Ak-tivpropaganda und Volkstumspropaganda. Ausgaben der Reichspropa-gandaämterundderAbteilungOst,Grenzlandarbeit inKärnten,1938–1942inBandenbekämpfungimReichsgauKärnten,1944.

• BArch, R 55 Reichsministerium für Volksaufklärung und Propaganda,R 55/1395,R 55/602,R 55/601, Propagandaerkundungund -auswer-tung,Meldungen, »Die Parole desMonats«,Mitteilungsblatt des GauesKärnten,Jg.1942,Folge1,RPAKärnten(Klagenfurt)PropagandaimAlt-gauKärnten, imdoppelsprachigenGebietund imOberkrain, Juli1944;PersonenausKärnten,BekanntgabevonStandgerichtsurteilen.

• BArch,R55ReichsministeriumfürVolksaufklärungundPropaganda,R55/20818,Propagandaerkundungund-auswertung,Meldungen,Bericht

163Letnik 37 (2014), št. 2

des Leiters desReichspropagandaamtesKärnten und der Propaganda-AbteilungbeimOberstenKommissarderOperationszone»AdriatischesKüstenland«.

Kulturnazbornica/Reichskulturkammer-ZentraleeinschließlichBüroHinkel:

• BArch,R56-IReichskulturkammer,R56-I/244,ZentraleeinschließlichBüroHinkel,Haushalt,Hessen-Nassau,Kärnten,Köln-Aachen,Kurhessen,Mainfranken.

• BArch,R153PublikationsstelleBerlin-Dahlem,R153/1510,PflegevonBeziehungen,ideelleundfinanzielleFörderungdesDeutschtumsundvondeutschenForschernundEinrichtungeninOsteuropa,Enthältu.a.:»DieWindischeninSteiermarkundKärnten«.

Računskosodišče/RechnungshofdesDeutschenReiches:

• BArch,R2301RechnungshofdesDeutschenReiches,R2301/1969,Fach-akten,Südostgebiete.-Untersteiermark,KärntenundKrain,Ungarn.

• BArch, R 2301 Rechnungshof des Deutschen Reiches, R 2301/2802, R2301/2803,R2301/2804,RechnungskontrolleindeneinzelnenStaatenundLändern,Untersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,R2301RechnungshofdesDeutschenReiches,R2301/3635,Prü-fungsakten,KärnteninKlagenfurt.-Rechnungsjahr1942.

• BArch, R 2301 Rechnungshof des Deutschen Reiches, R 2301/6541, R2301/6542,R2301/6543,Reichswirtschaftshilfe,Reichswirtschaftshil-fe indenbesetztenehemalsösterreichischenGebietenderUntersteier-mark,KärntenundKrains.

• BArch,R2301RechnungshofdesDeutschenReiches,R2301/7094,Prü-fungsakten,Kärnten-Rechnungsjahr1939–1940.

• BArch,R2301RechnungshofdesDeutschenReiches,R2301/8127,ReichundLänder,Reichsreform,eingegliederteundbesetzteGebiete.

• BArch,R2301RechnungshofdesDeutschenReiches,R2301/8339,Zei-tungsausschnittsammlung,Reichsverfassung,Reich,LänderundGemein-den,Rechtswesen,eingegliederteundbesetzteGebiete,Untersteiermark,KärntenundKrain,1941–1943.

Ministrstvozagospodarstvo/Reichswirtschaftsministerium:

• BArch, R 3101 Reichswirtschaftsministerium, R 3101/9877, Gauwirt-schafts-undWirtschaftskammern,Kärnten–Klagenfurt.

• BArch, R 3101 Reichswirtschaftsministerium, R 3101/30386, Eisen-undMetallerze,MitteleuropäischeBergwerksGmbH,Klagenfurt(früherMiessbeiPrävali,Kärnten).

• BArch,R3101Reichswirtschaftsministerium,R3101/30785,SteineundErden (auch Ausland), Glimmer.- Bewirtschaftung, Rohstoffsicherung,Arbeitseinsatz, besonders in Osteuropa und Skandinavien, Partisanen-kämpfeinKärnten1944.

Ministrstvozaprehranoinkmetijstvo/ReichsministeriumfürErnährungundLandwirtschaft:

• BArch,R3601ReichsministeriumfürErnährungundLandwirtschaft,R3601/3429, Lebens- und Futtermittelwirtschaft.- Allgemeines, v.a. Er-nährungssicherung, Landwirtschaftskammer für Kärnten, Errichtung,OrganisationundGeschäftsordnung.

Ministrstvozadelo/Reichsarbeitsministerium:


• BArch, R 3901 Reichsarbeitsministerium, R 3901/20146, Erlasse,Schnellbriefe, Anordnungen,Durchführungsbestimmungen, Erlasse desFührersvom14.Apr.1941überdievorläufigeVerwaltunginderUnter-steiermark, in den besetzten ehemals österreichischen Gebieten Kärn-tensundderKrainüberdieErteilungvonWeisungenandieChefsderZivilverwaltungindenbesetztenehemalsösterreichischenGebietenderUntersteiermark,KärntensundderKraindurchdenBeauftragtenfürdenVierjahresplan,überdieFestigungdeutschenVolkstumsindiesenGebie-ten,1941.

Generalna inšpekcija za nemške ceste / Generalinspektor für das DeutscheStraßenwesen:

• BArch, R 4601 Generalinspektor für das deutsche Straßenwesen, R4601/277,TechnischeAusführungdesStreckenbausundDurchführungvonBaumaßnahmen,Kärnten.

• BArch, R 4601 Generalinspektor für das deutsche Straßenwesen, R4601/101,AllgemeineVerwaltungsangelegenheiten der Landstraßen I.undII.Ordnung,Österreich,Kärnten,Wien.

• BArch, R 4601 Generalinspektor für das deutsche Straßenwesen, R4601/1690, Bauvorhaben, »Straßenverkehrstechnische ErschließungKärntens«.-ArbeitvonFranzFuß,LeiterderUnterabteilungfürStraßen-wesendesReichsstatthaltersinKärnten.

Ministrstvozapošto/Reichspostministerium:

• BArch, Reichspostministerium, R 4701/13939, 3.5. Warte- und Ruhe-stands- sowieHinterbliebenenangelegenheiten, Versorgungsangelegen-heiten der Volksdeutschen aus der Untersteiermark, Kärnten und derKrain.

• BArch,Reichspostministerium,R4701/13985,3.3.BesoldungundVer-gütung,EingruppierungdervolksdeutschenBeamteninderSteiermark,inKärntenu.inderKrainindieBes.O.-Allgemeines.

PodjetjeBankderDeutschenLuftfahrtAG/BankderDeutschenLuftfahrtAG:

• BArch, R 8121 Bank der deutschen Luftfahrt AG, R 8121/334, FirmenA–Z,GeorgGraf vonThurn‘schesStahlwerkStreitebenAG,Gutenstein/Kärnten(TochtergesellschaftderBöhler&Co.AG,Wien).

DržavnizakladnikstrankeNSDAP/ReichsschatzmeisterderNSDAP:

• BArch, NS 1 Reichsschatzmeister der NSDAP, NS 1/109, NS 1/114, Fi-nanzplanungderGaue,Essen–Kärnten.

• BArch,NS1Reichsschatzmeister derNSDAP,NS1/1286,Hauptamt III– Zentralpersonalamt, Gehaltserhöhungen im Bereich der GauleitungKärntenab1.Apr.1940(Namensliste).

• BArch, NS 1 Reichsschatzmeister der NSDAP, NS 1/1355, NS-Frauen-schaft,GaueHessen-NassauundKärnten.

• BArch,NS1ReichsschatzmeisterderNSDAP,NS1/1362,AngeschlosseneVerbände,GaueEssen,Franken,Halle-Merseburg,Hamburg,Süd-Hanno-ver,Hessen-NassauundKärnten.

• BArch,NS1ReichsschatzmeisterderNSDAP,NS1/2481,Reichsjugend-führung,Gebiet(31)Kärnten.

• BArch,NS1ReichsschatzmeisterderNSDAP,NS1/2820,HauptamtIII–

165Letnik 37 (2014), št. 2

Zentralpersonalamt,GauKärnten. • BArch,NS1ReichsschatzmeisterderNSDAP,NS1/3632,NS1/3633,NS

1/3634,Aufnahmeanträge(NamentlicheListen),GauKärnten. • BArch, NS 1 Reichsschatzmeister derNSDAP, NS 1/3815, Anträge, An-

undAbmeldungen.-AllgemeinesundEinzelfälle,GauKärnten-Aufstel-lungüberdieMitgliederindenOrtsgruppen.

Uradstrankinepisarne/Partei-KanzleiderNSDAP:

• BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/75,ErnährungundLandwirtschaft. • BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/334,1941,StatistiküberkirchlicheVer-

hältnisseindenReichsgauenWien,Niederdonau,Oberdonau,Salzburg,Tirol-Vorarlberg,SteiermarkundKärnten.

• BArch, NS 6 Partei-Kanzlei, NS 6/340, 1943, Volkspolitische Gleichset-zungdesgemischtsprachigenGebietesdesGauesKärnten.

• BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/390,Geld-undKapitalmarkt,Währungs-umstellunginKärnten,KrainundUntersteiermark.

• BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/816,SchuleundHochschule, • BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/821, 1941, Einreise in die besetzten

ehemaligenösterreichischenGebietederUntersteiermark,KärntenundKrain.

• BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/821,1941,Parteiaufbauindenbesetz-tenGebietenderUntersteiermark,KärntensunddernördlichenKrain.

• BArch,NS6Partei-Kanzlei,NS6/866,FührerkorpsderNSDAP,BesetzungderGauleiterstellenindenGauen.

VodjapropagandevstrankiNSDAP/ReichspropagandaleiterderNSDAP:

• BArch,NS18ReichspropagandaleiterderNSDAP,NS18/337,Rundfunk,RundfunkversorgungdesGauesKärnten,Dez.1941.

• BArch,NS18ReichspropagandaleiterderNSDAP,NS18/860,Reichspro-pagandaleiter,Stabsleiter:AllgemeinesundDienststellenverwaltung,Er-nennungvonFriedrichRainerzumGauleitervonKärnten,1941.

• BArch,NS18Reichspropagandaleiter derNSDAP,NS18/981,EinzelneGaue,Kärnten.

ŠtabdržavnegavodjeSS/PersönlicherStabReichsführer-SS:

• BArch,NS19 -PersönlicherStabReichsführer-SS,NS19/166,Landbe-schaffunginKärntenauskirchlichemBesitz(FernschreibendesGaulei-tersundReichsstatthaltersinKärnten,Rainer).

• BArch, NS 19 - Persönlicher Stab Reichsführer-SS, NS 19/1676, Ein-schränkungundStillegungnichtkriegswichtigerAufgabensowiePerso-nalabbaubeimReichskommissarfürdieFestigungdeutschenVolkstums.

• BArch,NS19-PersönlicherStabReichsführer-SS,NS19/2251,(…Aus-bauderStraßenundPässeinKärntenundOberkrain,Dez.1942).

• BArch,NS19-PersönlicherStabReichsführer-SS,NS19/2378,Aussied-lungderSlowenenundAnsiedlungderGottschee-DeutscheninderUn-tersteiermarkundinKrain.

• BArch,NS19-PersönlicherStabReichsführer-SS,NS19/3873,Personen-bezogeneVorgänge(Inland)»Besonderes«.-Einzelfälle.

GlavniuradstrankeNSDAPzalokalnopolitiko/HauptamtfürKommunalpoli-


tik:

• BArch,NS25HauptamtfürKommunalpolitik,NS25/238,NS25/239,NS25/396, Gau Kärnten, Gauamtlicher Schriftwechsel.- TätigkeitsberichteundSchriftwechselmitdenGauämternsowiemitInstitutionenundPer-sonenindenGaubereicheninPersonelleAngelegenheitenderGauämterindenGauen.

• BArch, NS 25Hauptamt für Kommunalpolitik, NS 25/827, Zentralamt,KommunalpolitikindenneuenGebietendesGauesKärnten.

ArhivstrankeNSDAP/HauptarchivderNSDAP:

• BArch,NS26HauptarchivderNSDAP,NS26/143,GaueundKreise,GauKärnten.

• BArch, NS 26 Hauptarchiv der NSDAP, NS 26/2123, Alltag im DrittenReich,Reichs-Spinnstoff-SammlungimAugust1941–Plakate.

Poreorganizacijinemškegazveznegaarhivaodleta2000do2010jebilogradivopropragandnegaznačaja,predvsemplakati,prenesenoizostalihizpo-stavarhiva inshranjenov izpostavinemškegaarhivavKoblenzu.Gradivo,kijeshranjenovizpostaviarhivavKoblenzuinsenanašananemškookupacijoslovenskegaprostorameddrugosvetovnovojno,jenaslednje:

Nacionalsocialistično gospostvo v Nemčiji in Evropi / NationalsozialistischeHerrschaftinDeutschlandundEuropa:

• BArch,Plak3NationalsozialistischeHerrschaftinDeutschlandundEuro-pa,Plak3/3/55/01bis29,BesetzteGebieteinSüdeuropa,ChefderZivil-verwaltungindenbesetztenGebietenKärntensundKrains.

• BArch,Plak3NationalsozialistischeHerrschaftinDeutschlandundEuro-pa,Plak3/3/56/01bis64,BesetzteGebieteinSüdeuropa,Reichspropa-gandaamtKärnten,GaupropagandaamtKärnten.

• BArch,Plak3NationalsozialistischeHerrschaftinDeutschlandundEur-opa,3/3/53/01bis67,ChefderZivilverwaltunginderUntersteiermark,HöhererSS-undPolizeiführerimWehrkreisXVIII,nachgeordneteBehör-den.

Arhivskogradivo,kijenastalopridelovanjunemškihvojaškihinpolicij-skihoblasti,jeshranjenovizpostaviarhivavFreiburgu.Fondi,zanimivizapro-učevanjenemškeokupacijenaslovenskih tlehmeddrugosvetovnovojno, sonaslednji:

Uradvojaškegapoveljstva/AllgemeinesHeeresamt:

• BArch,RH15OKH/AllgemeinesHeeresamt,RH15/107K,AnschlußÖs-terreichs,SkizzenzumaltenundneuenGrenzverlaufdesDeutschenRei-cheszuKärntenundderSteiermark,30.Apr.1944.

Generalštabnemškevojske/GeneralstabdesHeeres:

• BArch, RH 2 Oberkommando des Heeres/Generalstab des Heeres, RH2/688,BesetzungundAufteilungJugoslawiens,GrenzziehungzuKärntenund der Steiermark sowie Abgrenzung des deutschen und des italie-nischenBesatzungsgebietes.

167Letnik 37 (2014), št. 2

Poveljstvonemškevojske/Wehrmachtführungsstab:

• BArch,RW4OberkommandoderWehrmacht/Wehrmachtführungsstab,RW4/147,Organisation,DienstanweisungfürMilitärbevollmächtigteindenbesetztenGebieten(Entwurf,22.Feb.1941Führererlaßüberdievor-läufigeVerwaltungindenbesetztenehemalsösterreichischenGebietenKärntenundderKrain,14.Apr.1941).

Oborožitvenainšpekcija/Rüstungsinspektionen:

• BArch,RW20Rüstungsinspektionen,RW20-18/22,RüstungsinspektionXVIII(Salzburg),SabotagebeiderKIG,Asslingam3.Apr.1944LageinOberkrain/Kärnten«KärntenBandenunruhen« imMießtal,ÜberfallaufdieMitteleuropäischeBergwerks-AGinMieß,4.Mai1944.

OborožitvenopoveljstvoGradec/RüstungskommandoGraz:

• BArch,RW21-24RüstungskommandoGraz,RW21-24/10,Rüstungskom-mandoGraz,BerichtüberdenStandderEnergieversorgunginKärnten.

OborožitvenopoveljstvoCelovec/RüstungskommandoKlagenfurt:

• BArch, RW 21-33 Rüstungskommando Klagenfurt, RW 21-33/8, Rü-stungskommando,SitzungderUnterkommissionKärntenderRüstungs-kommissionXVIIIKlagefurt.

• BArch, RW 21-33 Rüstungskommando Klagenfurt, RW 21-33/13, Rü-stungskommando,Klagenfurt,Kärnten-Strassenverkehrslage.

• BArch, RW 21-33 Rüstungskommando Klagenfurt, RW 21-33/14, Rü-stungskommandoKlagenfurt,Kärnten-SchadensberichtüberFliegeran-griffeam25.Juli1944.

PolicijskepostajevJugoslaviji/PolizeidienststelleninJugoslawien:

• BArch,R70-JugoslawienDeutschePolizeidienststelleninJugoslawien,R70-Jugoslawien/9,R70-Jugoslawien/10,R70-Jugoslawien/11,HöhererSS-undPolizeiführerimWehrkreisXVIII.

• BArch,R70-JugoslawienDeutschePolizeidienststelleninJugoslawien,R70-Jugoslawien/12,R70-Jugoslawien/13,R70-Jugoslawien/14,KdS indenbesetztenGebitenKärntenundKrain,

• BArch, R 70-Jugoslawien Deutsche Polizeidienststellen in Jugoslawien,R 70-Jugoslawien/15 (ter vsi naslednji do vključno številke 28) undR70-Jugoslawien/101,R70-Jugoslawien/102,R70-Jugoslawien/103,Be-fehlshaberderOrdnungspolizeiAlpenlandundGendarmerie,

Naj izpostavim še eno vrsto arhivskega gradiva, ki pa ga sicer nismonašli v nemških arhivih, ampak v avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju(Österreichische Nationalbibliothek).Togradivojeposebenuradnilist,kigajenemškaokupacijskaoblast izdajala samozaobmočjeMežiškedoline.Uradnilisti se je imenovalVerordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains, Nur gültig für den Bereicht des politischen Kommissars in UnterdrauburgoziromaUradni list šefa civilne uprave za zasedena območja Koroške in Kranjske, veljaven samo na področju političnega komisarja v Dravogradu.Samostojenuradni listzaMežiškodolinosonemškeoblastiizdajalesamodokoncaleta1941.Takratsogazaradiracionalizacijeuki-nili.IzdajanjedoločilvpovezavizMežiškodolinopasoprevzeliuradnilistšefa


civilneupravezazasedenaobmočjaKoroškeinKranjske,uradnilistdeželnegaokrožjaWolfsberginuradnilistdeželnegaokrožjaVelikovec.

Sklep

Med vzroki za to, da je toliko gradiva o nemški okupaciji slovenskegaozemljavnemškiharhivih,jegotovonajpomembnejšita,dajebilanacističnaNemčijaposvojiureditvinaprvipogledprecejregionaliziranadržava,torejraz-deljenanagaueinprovince,innaprejnaokrožja.Ahkratijebilatudizelocen-tralizirana,sajjebilavsaizvršilnaoblastskoncentriranavdržavnihnamestni-kihoziromagauleiterjih,kisobilivodjegauov,teršefihcivilnihupravzasedenihobmočij,kipasobilineposrednopodrejenieniosebi,tojeAdolfuHitlerju.Zatonepreseneča,dastašefcivilneupravezazasedenaobmočjaKoroškeinKranjs-keinšefcivilneupravezaSpodnjoŠtajerskopriizvajanjunemškeokupacijskepolitikesodelovalaznajvišjimidržavnimiinstrankarskimiorganitercelossa-mimHitlerjem,kistamubilasicerneposrednopodrejena.Otempričatudipre-cejkorespondenčnegagradiva,nastalegamedokupacijskimioblastminaslo-venskihtleh,invodstvomnemškedržavevBerlinu.Zatotudinepreseneti,dajepravvnemškiharhivihtolikoarhivskegagradivavzveziznemškookupacijonaSlovenskemmeddrugosvetovnovojno.Upam,dasemsskromnimprispevkomnekoliko približal in populariziralmed raziskovalci gradivo nemških civilnihoblasti,kisenanašananemškozasedboslovenskihdeželmeddrugosvetovnovojnoinjeshranjenovnemškiharhivih.Zaradiodaljenostinemškiharhivovbiobkakšnemugodnejšemčasukazalotogradivovoblikikopijprepeljativslo-venskearhiveinstemdopolnitivrzel,kisezagotovokaževzvezistovrstnimgradivomnemškihokupacijskihoblasti.

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (AS) • AS1692,ObčinaGuštanj(1941–1945),t.e.1

Österreichische Nationalbiliothek (ÖNB) • Verordnungs-undAmtsblattdesChefsderZivilverwaltungfürdiebesetztenGe-

bieteKärntensundKrains,NurgültigfürdenBereichtdespolitischenKommis-sarsinUnterdrauburg,(=Verordnungs),Klagenfurt,23.Mai1941,Stück3

• Verordnungs,NurgültigfürdenBereichdespolitischenKommissarsinUnter-drauburg,Klagenfurt,30.Oktober1941,Stück21

Bundesarchiv Koblenz (BArch) • R2301/1969,Eingliederungvon4bisherjugoslawischenGemeindenindasRei-

chsgebiet,Berlin18.6.1941

Koroški deželni arhiv Celovec (KDAC) • VerordnungsundAmtsblattdesChefsderZivilverwaltungfürdiebesetztenGe-

bieteKärntensundKrains,Nichtgültig fürdenBereichtdespolitischenKom-missarsinUnterdrauburg,(=VerordnungsundAmtsblatt),Veldesam1.August,1941,Stück19

• VerordnungsundAmtsblatt,Klagenfurtam14.Jänner,1942,Stück1 • VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam14.November1942,Stück24

VIRIINLITERATURA

169Letnik 37 (2014), št. 2

• VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam8.März1943,Stück3 • VerordnungsundAmtsblatt,Veldesam13.April1943,Stück4.

LITERATURA

Ferenc Tone:Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945.Maribor:Obzorja,1968(KnjižnicaNOVinPOS;35).

FerencTone:OkupacijskaupravanaSlovenskeminnjenogradivo.V:Prispevki za zgodovino delavskega gibanja20(1980),št.1–2,str.31–56.

Hermann,Tobias-Lange,Manuela:Das Bundesarchiv: Dienstleister für Forschung, Öffentlichkeit und Verwaltung.Koblenz:Bundesarchiv,2012.

StücklerValentin:Duhovnik med okupacijo in revolucijo. Spomini nemškega žu-pnika v Mežiški dolini iz vojnih in prvih povojnih let.Celovec:Mohorjevadružba,1987.

Žolnir,Bogdan-Pavlin,Mile:Protifašistični odpor. Koroška – od začetkov vstaje do konca leta 1943.Celovec:Drava,1994.

DASBESETZTESLOWENISCHEGEBIETBETREFFENDESARCHIVGUTDERDEUTSCHENBESATZUNGSMACHTINAUSLÄNDISCHENARCHIVENUNDBIBLIOTHEKEN

AnfangApril1941warendieVorbereitungenNazideutschlandsaufdenKrieg gegen das damalige Königreich Jugoslawien auf dem Höhepunkt. DerdeutscheAngriffbeganndaraufhinam6.April1941,und schonnach14Ta-genkapituliertediejugoslawischeArmee.DerjugoslawischeStaatwurdeaußervonDeutschlandauchvomKönigreichItalienundvomKönigreichUngarnan-gegriffen.DiedeutscheBesatzungsmachtbesetzteimslowenischenGebietSpo-dnjaŠtajerska(Untersteiermark),Gorenjska(Oberkrain),dasMießtalundvierDörferinPrekmurje(Übermurgebiet).NacheinerinterimistischenMilitärver-waltungwurdendieseGebietederdeutschenZivilverwaltungunterstellt,Ober-krainmitdemMießtalunddieUntersteiermarkeinerSonderverwaltung.DiesezweiGebietederZivilverwaltungwurdenvonzweiChefsgeleitet,dieHitlerun-mittelbarunterstelltwarenundauchvonHitlerernanntwurden.DiedeutschenMinisterienundInstitutionenderNSDAPerrichtetenindiesenGebieteneigeneAußenstellenundhalfensobeiderenOkkupationundGermanisierung.GeradeaufgrundderinstitutionellenVerbindungendesbesetztenslowenischenGebie-temitdenNS-staatlichenInstitutionenistheuteindeutschenArchivenvielAr-chivguterhalten,dasdiedeutscheBesatzungbetrifft.NachderReorganisationderArchivtätigkeitinDeutschlandzwischendenJahren2000und2010wurdedasArchivgutderdeutschenZivilverwaltungenineinerAußenstelledesDeut-schenBundesarchivsBerlinLichterfelde,dasMaterialderdeutschenMilitärbe-hördenineinerAußenstelledesArchivsFreiburgunddasPropagandamaterialwieetwaPlakateundBekanntmachungenineinerAußenstelledesArchivsKo-blenzaufbewahrt.AußerdemindendeutschenArchivenaufbewahrtenMateri-alistfürdiedeutscheBesatzungderslowenischenGebieteauchdasArchivgutvonBedeutung,dasdieÖsterreichischeNationalbibliothekWienaufbewahrt.DiesesMaterial istvoralleminFormvonAmtsblätternerhalten,dievondendeutschen Behörden in den besetzten slowenischen Gebieten herausgebenwurden.BesondersinteressantistdasvonderdeutschenBesatzungsmachtimJahr1941herausgegebeneAmtsblattfürdasMießtal.

ZUSAMMENFASSUNG

171Letnik 37 (2014), št. 2

Ključne besede:

finančnadirekcija, zahteve okupatorjadozaposlenegaosebjaslovenskenarodnosti,protipartizanskazborovanjavLjubljani, finančnistražniki

Key-words:

financedirectorate,demandsofoccupyingforcestowardpersonnelofSloveniannationality,participationatanti-partisanmeetingsinLjubljana,financialguard


UDK336.025(497.4Ljubljana)"1941/1945"Prejeto:1.4.2014

Finančna direkcija v Ljubljani 1941–1945

PAVLEČELIKmag.,poveljnikSlovenskemilicevpokoju

Tbilisijska54,SI-1000Ljubljana

Izvleček

FinančnadirekcijavLjubljanijezačeladelovatileta1864injedelovaladorazpadaAvstro-Ogrske in nadaljevala delo podnovo oblastjo. Pristojna jebilazaslovenskoozemljevokvirunovedržave,kraljevinejužnihSlovanov.PokapitulacijiKraljevineJugoslavijejetadirekcijanadaljevaladelo,vendaromejena lenatistidelslovenskegaozemlja,ki jepripadelKraljevini Italijiin se je imenovalLjubljanskapokrajina.Bila jepodnadzorom italijanskihzasedbenihoblasti,osebjepajebilovečinomaistokotvpredvojnemčasu.Pobirala jedajatvezadržavo inzavzdrževanjepokrajinskihoblasti.Ko jeItalijakapitulirala,soLjubljanskopokrajinozasedliNemciindirekcijajena-prejdelovalapodnemškozasedboinnaistemozemlju.Nanjenodelovanjesovplivalevojnerazmere,zlastipartizanskiodporokupatorjem.Tojeveljalozlastizafinančnostražo,kijeopravljalaterenskonadzornoslužbo.

AbstractFINANCEDIRECTORATEINLJUBLJANA1941-1945

Foundedin1864,theFinanceDirectorateinLjubljanaoperateduntilthefallof theAustro-HungarianMonarchyand then continued itsoperationsun-dernewauthoritiesandcovered theSlovenian territorywithin thenewlycreated kingdom of the Southern Slavs. Following the capitulation of theKingdomofYugoslavia, thedirectorate continued itsworkbut its compe-tencesbecamerestrictedtotheProvinceofLjubljana,aSlovenianterritorythat cameunder the rule of theKingdomof Italy. Collecting taxes for thestateandforthemaintenanceofprovincialauthorities,thedirectoratewassupervisedbyItalianoccupationauthorities,whilethepersonnelremainedmuchthesameastheywerebeforethewar.AfterItaly’ssurrenderin1943,theProvinceofLjubljanawasoccupiedbyGermanforcesbutthedirectoratestillcontinueditswork,coveringthesameterritoryasbefore.Itsoperationswereaffectedbythewar,particularlybythepartisanresistanceagainsttheoccupyingforces.Thiswasparticularlytrueforthefinancialguardinchargeoffieldsupervision.

172PavleČelik:FinančnadirekcijavLjubljani1941–1945,str.171–187Iz arhivskih fondov in zbirk

Kosemprebiralarhivskogradivozaštudijoofinančnistraživčasunašekraljevine,gajebilotoliko,daganibilomogočevsegaobjavitivknjigi,kijeleta2012izšlaprizaložbiModrijanvLjubljani.Trebagajebiloskrčitiinnastalojevprašanje,kajizločiti.Ponavadijetozapiscaprecejtežavnovprašanje.Odločilsemse,dabomvknjigizeloskrčiltudipoglavjeodelovanjufinančnedirekcijevLjubljanimedokupacijo.Zatoneboodveč,čenekaterezanimivejšeplatinje-negadelovanjavletih1941–1945objavimtu.Pritemsemzaradicelovitostiinpreglednostivsebineohraniltudinekajodstavkovizprejomenjeneknjige.

Izročilo iz cesarsko kraljevih časov

PorazpaduAvstro-OgrskejevLjubljaninadaljevalasvojedelodotedan- jacesarsko-kraljevafinančnadirekcija,sevedaponavodilihbeograjskihinljub-ljanskihoblastiinpoddomačim,slovenskimvodstvom.Delovalajevistihpros-torih,tojenasedanjemKrekovemtrgušt.1,kjerjedanesNadškofijskiarhiv.

Večinamoštvanekdanjefinančnestražejesvojedelonadaljevalatudipodnovooblastjoinjijemoralapriseči.Njenenalogesoostalepodobne:skrbelajezanadzornad izvajanjempredpisov,ki sodoločali tako imenovaneposrednedajatvedržavi,zakateresejeuveljavilskupniizrazpristojbine.Šlojezlastizacarine,državnemonopole,takseinkolkovinetertrošarine.Neposrednidavkisobilivpristojnostiokrajnihglavarstev,zakaterasejekmaluuveljavilasrbskabesedasreskanačelstva.Finančnastražaseje–zlastinapredlogslovenskihsta-rešin–kmalusicerpreimenovalavfinančnokontrolo,aješlopredvsemalizgoljzasprememboimena.Nisemsemogelznebitidomneve,dastarešinetestraženisohotelebitistražniki,pačpakontrolorji.Topasejekmalupokazalokotbu-merang, saj so se finančnikontrolorji tako rekočves čashotelipo socialnempoložajuprimerjatizorožnikiindržavnimipolicijskimistražniki,anisouspelitudizato,kernitiformalnonišlozadržavnostražo,pačpazakontrolo.Sicerpasojimljudjeprinasvesčasreklifinančnistražniki,financarjializgoljfinanci.

Finančnakontrola jebila izvršilniorgan finančnihoblastev inni smeladenarnokaznovatikršilcevpredpisov,katerejenadzorovala.Ougotovljenikr-šitvisopodalileprijavonapristojnofinančnooblastvo.Pravicakaznovanjajepripadala finančnimuradnikompri finančnidirekciji vLjubljanialiokrajnimglavarstvom.Natanačinsooblastionemogočile,dabistražnikomneposrednoočitalipristranskodelovanjevkoristdržavneblagajne.Takontrolatorejnibilaprekrškovniorgan,kotbireklidanes.

PrinačrtovanjuobrambnihpripravKraljevineJugoslavijesoračunalitudinafinančnokontrolo,zatosojimodredilitakoimenovanivojnirazpored.Pravi-lomasobilipredvidenizaokrepitevorožniškihenot.Takojebilo14financarjevizoddelkovPtuj,PtujskaGorainSv.LenartvSlovenskihgoricahzvojaškimraz-poredomzdne29.oktobra1940predvidenozapriključitevptujskiorožniškičeti.PonapadunaJugoslavijososenapotilinaPtuj,asoostalivŠmarjupriJel-šahinodtam10.aprila1941poslaliFinančnidirekcijivLjubljanizrokonapisa-novprašanje,kajmorajostoriti.Vdirekcijisonarokopispripisali,davprašanjenivečaktualnoingadalinastran.1

Finančna direkcija ostane

TedajsoSlovenijožezasedletrivojskeinokupatorjisonanašemozemljuvzpostavilisvojooblast.Knamsopripeljalisvojvojaškiinupravniaparat,tudi»financarje«.

1 AS109,fasc.pr.1941,spisšt.35.

173Letnik 37 (2014), št. 2

Slovenskoozemljepoditalijanskozasedbojemerilookoli4.550kvadra-tnihkilometrovinještelo336.279prebivalcev.Kmalu,3.maja1941,jedobi-lonazivLjubljanskapokrajina.2Oblast je izvajalvisokikomisar.VLjubljani ješenaprejdelovalanekdanja(Dravska)finančnadirekcija,sevedanaskrčenemozemlju,kijeobsegalonovoLjubljanskopokrajino.3Vsidavki,neposredni,po-slovni,takse,trošarine,carineitd.sobilišenaprejvveljavi.4Šeffinančnedirek-cijevLjubljanijeostalinpostalJosipMosetizh,priimeksorazličnopisali,abiljeprimorskiuradnik,kijepreditalijanskooblastjoprebežalvJugoslavijo.

23. aprila 1941 je razposlal okrožnico podrejenimuradom, s katero jenaročal dosledno delovno disciplino uslužbencev, saj naj bi popustila. Gledena skrčeno območje direkcije je pričakovati redukcijo zaposlenih, je menil.5 Že12.maja1941jerazposlalnovookrožnico,kjerjeomenilmožnost,dabiseodvečnomoštvozaposlilonatistemozemljunekdanjebanovineHrvaške,kisogazasedleitalijanskečete.Pogojzatopajeznanjeitalijanskegajezikavgovoruinpisanju,očemerbodopotekaliizpiti.Zatojepriporočilučenjetegajezika.6Vokrožnici1.julija1941jesporočalvsemenotamfinančnekontrole,dasepri-pravljanadzortehenot,kigabodoopravljalipredstavnikifinančnegaministr-stvaizRimainljubljanskefinančnedirekcije.Zaraditeganadzorasomoralibitistarešinevpisarnah,dabilahkoustnoupravičilistanjemoštva.Redvenotahmorabitinavisokiravni.7

Tadirekcijaje26.julija1941pisalavsemoddelkomfinančnekontroleopostopkusFinansijskim zbornikomzaleto1941,uradnimglasilomministrstvazafinancevBeogradu,kijeprenehalizhajati.Vpisatigajebilotrebamedinven-tar,dativezatializavitivovojnopolo,takotudiprejšnjepopolneletniketegaglasila.8

GlavnopoveljstvokraljevefinančnestraževRimuje17.novembra1941izdalonaredboštevilka66.Sklicevalasejenakraljevonaredbozdne3.febru-arja1923,kijedoločala,dagretistideldenarnihkaznizaprestopkekaterekolivrste,kijepripadalvojakom[pripadnikom]finančnestraže,vskupniskladpri-padnikovtestraže.Tojetrebarazumetitako,daveljazavsevojaketestroke,negledenato,kjeopravljajoslužbo,jenaročilglavnipoveljniktestraže,armadnigeneralA.Aymonio.9Tojepomenilo,dasejetaokrožnicananašalatudinafi-nančnokontrolovLjubljanskipokrajini,sajjepostaladelcelotnegamoštvatestraževkraljeviniItaliji.

Italijanska gozdna milica

Šef gozdneuprave razlaščenihgozdovvKočevju, ki jedelovalanaprej,je26.aprila1941poročalkraljevemucivilnemukomisarjuzaokrajKočevjeoškodipritejupravi,kisojopovzročilikočevskiNemci.

Tiso16.aprila1941oboroženivdrlivposlopjegozdneupravevKočevju,napodilizaposlene,zapečatiliarhiveinuradzastražili,natopaizblagajneodnes- li42.850dinarjev.Odpeljalisotudislužbeniavto,znamkeFord,št.2–1761,upo-rabljati stagazačeladvazasebnikavKočevju. IstegadnesooboroženiKoče-

2 UstanovitevLjubljanskepokrajine.V:Sl. list za Ljubljansko pokrajino,št.37/41,7.maj1941.3 Prevzemcivilnihoblastipokr.civilnemkomisariatuzazasedenoslovenskoozemlje.V:Sl. list

kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje,št.33/41,23.april1941.4 Nadaljnjepobiranjedosedanjihdavkovintaksnazasedenemslovenskemozemlju.V:Sl. list kr.

civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje,št.34/41,26.april1941.5 AS109,fasc.pr.1941,spisšt.7.6 AS109,fasc.pr.1941,spisšt.24.7 AS109,fasc.pr.1941,spisšt.52.8 AS109,fasc.brezoznake,ovojFinančnakontrola,spisšt.2/35–VII.–1941.9 AS109,fasc.1941,3001–0000,spisšt.4031.


varji iz logarskihhišTravnik,Gotenica inPodsteniceodnesli lovskoorožje inrevolverjegozdarjev.NaslednjidansotostorilivgozdarskihišiRavnevobčiniKočevskaReka.Zaseglisotudidaljnoglede,gozdarskakladivazažigosanjelesaterodnesliključe.10

Italijanskaokupacijskaoblastjemeddrugimprinasvzpostavilatudisvo-jodržavnogozdnomilico.Bilajeenaodspecialnihmilic,ustanovljenapajebilazodlokom15.maja1926.11VLjubljanijebilopoveljstvotemilicezaLjubljanskopokrajinonaravnikohorte,karbiustrezalobataljonu.Najprejjebilnatempo-ložajuing.GiuseppePepe,centurion[kapetan],zanjimpadr.DagobertoGiugli-arelli,senior[major].Prizačasnidržavniupravirazlaščenihgozdovvtejdirek-cijisopostavilikomisarja.TojebilpravilomapoveljnikdržavnegozdnemilicezaLjubljanskopokrajino.Poveljnikjeimenovalpoveljnikaoddelkatemilicezaokolišegozdnihuprav,zakočevskogozdnoupravojetopostalAlbertBaridon.KosoLjubljanskopokrajinoleta1943zasedliNemci,ješefPokrajinskeupravevLjubljanizapredsednikatezačasneupraveimenovaling.AntonaŠivica.12

Finančna straža sredi leta 1941

VisokikomisarLjubljanskepokrajineje30.junija1941poslalokrožnicovsempodrejenimuradom,tudifinančnidirekcijivLjubljani.Zahtevalje,damudokoncaavgustaposredujejopodatkeoosebjutedirekcije, insicer:priimek,imeinočetovoime,krajindanrojstva,občinodomovinskepristojnosti,veroiz-poved,raso(arijec,nearijec),šolskoizobrazbo,katereposletrenutnoopravlja,zvanje[naziv]inpoložaj,službenaleta,kištejejovpokojnino,celotnemesečneprejemke,predlog:a)alinajostanenasedanjemslužbenemmestu;b)aligajetrebaupokojiti;c)aligakažepostavitinarazpoloženje.

Direkcijajeseznameposlala27.avgusta1941,insicerpoorganizacijskihenotah.Vodsekuzafinančnokontrolovtejdirekcijijedelaloosemuslužbencev.VodjaodsekajebilFeliksVehovec,rojen17.maja1901vŽužemberku.Končaljeosemrazredovgimnazijezmaturo.Privsehjebilonavedeno,dasorimskokato-liškevere,arijciinvsinajbiostalinadelovnihmestih.

Posebenseznamjevključevalzahtevanepodatkeoenotahfinančnekon-trole.Biloje52enot,insicer4glavnioddelki,23oddelkovin25pododdelkov[ohranilisostarnazivogranek].

GlavnioddelekvDolenjemLogatcujevodilstarešinaIvanKuralt,imelpaješešestdrugihfinancarjev.Delilsejena4oddelkein6pododdelkov.Pododdel-kisobilivHotedršici,vodjaFrancFajsintrijemožje;naKalcah,vodjaFrancPet-kovšekindvamoža;vRovtah,vodjaVincencPotočnikindvamoža;vpododdelkuGrudenjebilleenmož.VoddelkuvCerknicisobilistarešinaJožefMerteljinšeštirjefinancarji.OddelekvLožujevodilPavelPoženelstremimožmi;podod-delekvLeskovidolinijevodilAndrejPavlina,polegnjegastabilašedvamoža.OddeleknaPlaninijevodilAndrejPavlina,polegnjegajebiloosemmožinedenpricarinarnici.NaoddelkuRakekjebilstarešinaGašperMarkeljinštirjemožje.NapododdelkuPostumia[Postojna]jebilvodjaJosipRudolfindesetmož.

Glavnioddelek finančnekontrolevKočevju jevodilLeopoldConradi,vuradupajeimelšeštirimože.Razdeljenjebilnatrioddelkeinenpododdelek.OddelekvFarijevodilViktorČopinještelšedvamoža;vPetrinijebilpododde-lekzenimmožem.StarešinaoddelkavRibnicijebilIvanŠkodnikinpolegnjegašedvamoža,čepravjebilposistemizacijipredvidenšeenfinancar.OddelekvVelikihLaščahjevodilJernejMalovrhinpolegnjegastabilašedvamoža.

10 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1941AI./1,spisšt.1085/41.11 Foderaro:La milizia volontaria,str.123.12 AS109,fasc.1944,BI.–XVI,spisšt.III/7–415/1.

175Letnik 37 (2014), št. 2

GlavnioddelekvLjubljanijevodilFrancGaberščik,kijeimelpolegsebe25mož,posistemizacijipabijihmoralobiti26.Delilsejenapetoddelkovinde-vetpododdelkov.PododdelekpricarinarnicijevodilAlojzijČrepinko,kijeimelše14mož,pododdelekvpivovarniUnionjevodilAntonOvininještelšeštirimože,pododdeleknaJežicijevodilFrancŠabecinještelšedvamoža;napodod-delkuKlečejebilenmož,pododdelekŠiška-kolodvorjevodilJožefRijavecinještelšedvamoža,vpododdelkuSneberjestabiladvamoža,pododdelekŠentvidjevodilAndrejRejcinjeimelšeštirimože,pododdelekZalogještelštirimože,odtehjebilvodjaFeliksCaharija.Vseznamjebilopoznejepripisano,dasejeenzvaničnikglavnegaoddelka2. januarja1942odselil vNemčijo inzapustilslužbo,enzvaničnikizpododdelkaZalogpaježe10.decembra1941odšelpravtakovNemčijo.OddelekLjubljanaokolicajebilpodvodstvomRudolfaUraniča,polegnjegajebilošedesetmož,pododdelekvPolhovemGradcujevodilFrancMazi in je imelšedvamoža.OddelekDevicaMarijavPolju jevodilAntonLi-pušinjeimelšedvamoža.OddelekIgjevodilLeopoldBirsazdvemamožema.OddelekVišnjaGorasovodiliJožefPermeinšetrijemožje.StarešinaoddelkaVrhnikajebilFrancOgrič,oddelekpajeimelšeštirimože,pododdelekSuhiDoljevodilJožefTrpinsšeenimfinancarjem.

GlavnioddelekvNovemmestuještelsedemmož,starešinapajebilAn-tonKlemenc.Imelje11oddelkovindevetpododdelkov.NaoddelkuČrnomeljjebilstarešinaMaksPremruinimelšedvafinancarja.OddelekvMetlikijevodilAlojzijPlut,tamsobilišetrijefinancarji,manjkaljeenzvaničnik.PododdelkiMetlika-kolodvor,Metlika-most, Božjakovo, Drašiči, Radovica in Rosalnice soimelipoenegamoža.OddelekMokronogjevodilLeopoldDolenec,tamsobiliše trijemožje,pododdelekBistricapriMokronogu je vodil JožefAndlovec inimelšeenegafinancarja.OddelekKostanjevicajevodilJosipMateličinjeimelšetrimože,pododdelekKostanjevicajeimeltrimože,zapododdelekSv.Križjebilpredvidenenmož,amestonibilozasedeno.OddelekSemičjevodilJožefDebeljakinještelšedvamoža.OddelekStariTrgobKolpijevodilFrancMateličinimeltrifinancarje.OddelekŠkocjanjevodilFrancVilarinještelšedvamoža.OddelekToplicejevodilFrancŠtinglinjeimelšedvamoža.OddelekTrebnjejevodilJanezUršičsšeštirimimožmi.OddelekVinicajevodilJožefŽnidaršič,polegnjegasobilipredvideništirjemožje,ajeedenmanjkal,kerseje20.janu-arja1942odselilvNemčijo,piševopombi.OddelekŽužemberkjevodilGašparKotnikintamsobilišetrijefinancarji.

Privseh238možehfinančnestraže,vštetipasotudimožje,kisoodšlinanemškostran,jebilozapisano,dasorimskokatoliškevere,arijciindasonepo-grešljivizaslužbo.Petericoodtehsodo22.januarja1942upokojili.13

VisokikomisarLjubljanskepokrajinejehkratizahteval,damuvsipodre-jeniuradidostavijo seznamosebja, kini italijanskeali slovenskenarodnosti.Finančnadirekcijamujeodpisala2.julija1941innavedla,daješestosebruskenarodnosti,odtehpetprifinančnistraži,štiriosebenemškenarodnosti,osemosebsrbskegainštiriosebehrvaškegarodu.14

Italijanska kazen: 20 let ječe

Obveščevalnadejavnost,kijespadalasicermeduradnenalogefinančnekontrole,posebejševzdolždržavnemeje,jepostalausodnazaenegaodnjenihuslužbencev,kojeprišloobdobjeitalijanskezasedbeneoblastiprinas.

Kapetan Anacleto Onnis, starešina kraljevih karabinjerjev za Ljubljanomesto, je 5. novembra 1941–XX. poročal podpolkovniku GiacomuBortoneju,

13 AS109,fasc.pr.1941,ovojšt.53/pr–1941.14 AS109,fasc,pr.1941,spisšt.51/pr–1941.


poveljnikukraljevefinančnestražeprivisokemkomisariatuzaLjubljanskopo-krajino.Navedelje,dajebilcarinikFrancVodopijapriprtinovadenposebnemusodišču za zaščitodržave, ker jepriznal, da je opravljal vojaško vohunstvo vškodoKraljevineItalije.

Navedenipodpolkovnikjeotemobvestilfinančnodirekcijopritemko-misariatuinizdirekcijeso12.novembraporočali,dajevčasuKraljevineJugo-slavijeobveščevalnadejavnostpomenilauradnonalogouslužbencevfinančnekontroleobdržavnimeji.Tosozahtevalaslužbenanavodilaministrstvazavojs-koinmornaricovsoglasjuzministromzafinance.

Očearetiranega,MarkoVodopija,jevložilprošnjo,dabisinaizpustiliizzapora.Stemsejestrinjalafinančnadirekcijain12.novembra1943,torejžepo kapitulaciji Italije, pisala komisiji za likvidacijo zadev vojaškega sodišča.Zapisala je, da jebiloobveščevalnodelodolžnost vsehuslužbencev finančnekontrole,šeposebejtistihvenotahvzdolžmeje.ZatonebimogelbitiobsojenzavohunstvovškodoItalije.Obmobilizacijispomladileta1941soveszaupniobveščevalni arhivDravske finančne direkcije uničili, toda dve odredbi voja-škeoblastistaostalitertakodokazovali,dajetudifinančnakontroladelovalaobveščevalno.Tojedoločala5.točka10.členazakonaoorganizaciji finančnekontrole,sajjesodelovalaprivarovanjudržavnemejetudivvojaškempogledu.FrancVodopijani bil carinik, pačpapodpregledniknaoddelkuvHotedršici,kamor jebil premeščenzaradi slabega zdravja, saj jebolehal za tuberkulozonapljučih.Kerješlozanjegovoslužbenoopravilopredizbruhomvojne,nibilorazloga zaobsodbo.Tegapavojaško sodiščevRimuniupoštevalo inFrancaVodopijoobsodilona20letječe.Direkcijajekomisijoprosila,dagaizpustijoizzapora.15Vspisunipodatkov,kajjebilostozadevopozneje.

Kdo bo prejel italijansko božično darilo

VisokikomisarzaLjubljanskopokrajinojezabožičleta1941pripravljalobdarovanjerevnihinštevilnihdružin.Društvo»Družina«jebilopooblaščeno,dazberepotrebnepodatkeotakihdružinah.Družinesobilelahkotudiupokojen-ske.Zatojepisnoobvestilovsejavneurade,dapredlagajotakedružine.Predlogjemoralvsebovatiimeprejemnikabožičnegadarila,višinonjegovihprejemkov,številonepreskrbljenihotrok,drugabremena(vzdrževanjevojnihbeguncev,za-dolženost,bolezenitd.),zasebnopremoženje(hiša,posestvoitd.).Podatkejebilotrebaposlatido28.novembra1941nasedežtegadruštva,predsednikuNartejuVelikonjuvpalačivisokegakomisarjavPuccinijevi[Knafljevi]ulicišt.9.

Dopisdruštva so iz finančnedirekcijevLjubljani razposlalipodrejenimuradom,tudioddelkomfinančnekontrole.PodpisalgajeJosipMosetizh.TedajjebilovLjubljanskipokrajini28enotfinančnekontrole,insicer5glavnihoddelkovin23oddelkov,sajpododdelkomdopisanisoposlali,sajsotoopravilioddelki.

Predzadnjidannovembrasoodposlalizahtevaniseznam.Vključevalje10upokojenskihdružinizvrstfinančneuprave,večinomafinančnekontrole,in7družinapelacijskegasodiščavLjubljani.16

Le en financar je zaprosil za službo v nemškem območju

VisokikomisarzaLjubljanskopokrajinoje5.aprila1942izdalstrogoza-upnotiskanonavodilovitalijanskeminslovenskemjezikuopopisunekdanjihjugoslovanskihuslužbencev.Vsakjemoralizpolnitivprašalnopolo,kijevsebo-

15 AS109,fasc.pr.1943,spisšt.11–1943.16 AS109,fasc.pr.1941,spisšt.101/pr–1941.

177Letnik 37 (2014), št. 2

valaosebnepodatkedržavnegauslužbenca(priimekinime,datuminkrajrojs-tva,bivališče,državljanstvoinrasa);istepodatkezanjegovegaočetainmater;enakozazakonskegadruga;ootrocihinosebah,kijihjevzdrževal;podatkeoslužbovanju(stroka,šolskaizobrazba,kategorijauslužbenca,dekretonames-titvi,napredovanja invojaškaslužba);premoženje inprivatnoudejstvovanje;osebniopissfotografijo;kjebiželelslužbovatinaozemljunekdanjeJugoslavijeinalibisiželelupokojiti.17

Visoki komisariat zaLjubljanskopokrajino je1. avgusta1942 zahtevalodfinančnedirekcijevLjubljanipodatkeoosebju,kiimadomovinskopravicovobčinah,kinisospadalepodtopokrajino.Kosotepodatkezbrali,sojih19.avgustaposlaliomenjenemukomisariatu.

V finančnikontroli jebilozaposlenih78oseb,ki soporojstvuspadalevobčinezunajLjubljanskepokrajine.Spadalesovkraje,kisojihoznačilikot»sedajNemčija«.

Hkratisoposlalitudiseznametehuslužbencev:tistih,kisoimelivečkot35letslužbezapokojnino,pomožnegaosebjaspravicodoupokojitve,dnevni-čarjev,osebja,kijezaprosilozaupokojitevinosebja,kijezaprosilozasistemiza-cijovdrugodržavo.LeedenvfinančnistražijezaprosilzasistemizacijovNem-čijo,insicerJožefVrbnjak,zvaničniknaoddelkufinančnekontrolenaVrhniki.18

Proračunski izdatkifinančnedirekcijespodrejenimiuradizaleto1942soznašali47.737.270 lir,ali20,6odstotkovcelotnegaproračunazaLjubljan-skopokrajino.Predvidenihjebilo19uradnikov,223zvaničnikovin1pogodbe-nikoziromadnevničar,skupaj243osebfinančnekontrole.Prejšnjeletojebilopredvidenoenakošteviloosebjafinančnekontrole.19

Zaukazani in nato prepovedani fašistični simboli

EmilioGrazioli,visokikomisarzaLjubljanskopokrajino,je26.februarja1942poslalokrožnicovsemdržavnimuradom.Nanašalasejenajavneprosto-re,kernajbibilevnjihševednozastave,fotografijepredstavnikovnekdanjegajugoslovanskegarežima,emblemiitd.Vsetojetrebatakojodstranitiinuničiti,otempaizdelatiinposlatizapisnik,jezaukazal.Okrožnicojefinančnadirekcija16.aprila1942razposlalavsemsvojimpodrejenimuradominnaročila,da jetrebaizvirnikzapisnikaouničenjuposlatidirekciji,dvojnikpadativarhiv.Tadirekcijaje24.aprila1942izdalatudiokrožnico,dajetrebastarekavčukovežigetakojuničiti,kovinskepaposlatidirekciji,dajihbonadomestilaznovimi.20

Istivisokikomisarje18.aprila1942poslalokrožnicovsemdržavniminsamoupravnimuradom,vnjejpaokaraluradnikenekdanjejugoslovanskeupra-ve,kernisopozdravljalizrimskimpozdravom.Tojebilpozdravitalijanskedr-žaveinobvezenzavsejavnenameščence.Kdornebotakoravnal,boodpuščenizslužbe,jezagrozil.Finančnadirekcijaje23.aprila1942tookrožnicoposlalasvojimpodrejenimuradominnaročila,da jemoralvsakuslužbenecssvojimpodpisompotrditi,dajebilseznanjenznjenovsebino.21

Ko jenačelo italijanskevladekraljpostavilmaršalaPietraBadoglia, jenaslednjidan,27.julija1943,tavladaukinilafašističnostrankoterrazpustilafašističnomilicoinsindikate.Namestoukinjenefašističnejeprišloobdobjevo-jaškediktature.22TosejenazunajizrazilotudivLjubljanskipokrajini.

InšpekcijazafinančnoslužboprifinančnidirekcijivLjubljanije29.julija

17 AS109,fasc.brezoznake,ovojFinančnakontrola.18 AS109,fasc.pr.1942,spisšt.45.19 AS109,fasc.normalije1001–1500,ovojašt.1367-1942in1385-1942.20 AS109,fasc.1942,1201–1650,spisšt.1270.21 AS109,fasc.1942,1201–1650,spisšt.1300.22 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945,str.481.


1943poslaladopisvsemtejdirekcijipodrejenimuradom.OpolnočitegadnejebilotrebavvsehnjenihuradihnaobmočjuLjubljanskepokrajineodpravitivseembleme, znake inznamenjanekdanjevladavine.Kaj jevključeval tapojem?Črnesrajce,lektorskisveženj,rimskipozdrav,simbole,znakeintrakovezafa-šističnezasluge,zastave,prapore,nazive,gesla,himneinkoračnice.Odstranitijebilotrebavsepodobe,like,razglaseinstranskenapise.Prepovedanojebiloširititisk,brošureinpropagandnimaterialtevrste.Obkoncusozapisali,dajetreba taukazstrogo izvajati.Podpisan jebil inšpektorza finančnoslužbodr.Gosetti.23

Maloprej,3.julija1943,sozdvojezičnookrožnicoobvestilivsestareši-neuradovinustanovvLjubljanskipokrajini,dainšpekcijazafinančnoslužbospadapodpodprefekta–inšpektorja,podprefekt–namestnikpajebiltisti,kijezamenjevalodsotnegavisokegakomisarja.24

Nekaj ugodnosti za Slovensko domobranstvo

KojezačeladelovatiPokrajinskaupravavLjubljani,kijijenačelovalge-neralLeonRupnik, jevnjenokvirspadalatudifinančnadirekcija.Njenpred-stojnikjeostalinpostalJosipMosetizh.Imelajeprecejpodobnodelovnoobmoč- jekotdotedanja,kijedelovalapoditalijanskookupacijo.

ŠefpokrajinskeupravevLjubljanije15.oktobra1943pooblastilfinanč-nodirekcijo,daizdaodlok,skaterimboprodajalceizjemomaoprostilaplačilaskupnegadavkanaposlovniprometodprodajeusnjazapotrebeSlovenskegadomobranstvainorožništva.25

Slovenskodomobranstvojebilooproščenotudiplačilaobčinsketrošarinenaalkoholnepijače,insicerenako,kotjeveljalozaitalijanskoinnemškovojs- ko.Čepabibilavojaškakantinadostopnatudicivilom,bizanjoveljaloenakokotzagostilne:totrošarinobibilotrebaplačati.26

OrganizacijskištabSlovenskegadomobranstva,vojnaapoteka,je20.de-cembra1943zaprosilafinančnodirekcijo,odsekzatrošarineintakse,dabivtovarniUnionvLjubljaninabavili100litrov96-in70-odstotnegašpiritabrezplačila trošarine, taks indrugihdajatev.Direkcija je tonaslednji danodobri-la,pritempavojnilekarninaročila,davodizapisouporabišpirita,kijigaboodstopilglavnioddelekfinančnekontroleLjubljanamesto.Drugačnauporabašpiritabipomenilatihotapstvopo1. točki33.členatrošarinskegazakona,soskleniliodobritev.Spissoposlalivojniapoteki,glavnemuoddelkufinančnekon-troleLjubljanamesto,pododdelkufinančnekontrolevtovarniUnionintovarniUnion,kijeizdelovalašpirit.27

ŠefpokrajinskeupravevLjubljanije15.aprila1944odredil,davsinek-danji orožniki in graničarji (obmejna četa) dobijo izplačane vseprejemke zaobdobjeod1.maja1941do30.septembra1943,česosedo19.januarja1944priglasilivslužbokpoveljstvupolicijskegazboraaliSlovenskegadomobranstvatertamnastopilislužbo.28OrganizacijskištabSlovenskegadomobranstvajebilustanovljen12.oktobra1943,policijskivarnostnizborpa28.oktobra1943insicerizvrstvarnostnestraže,agentovinorožnikov,2916.marca1944pasejepreimenovalvpolicijskizbor.30PredlogproračunaPokrajinskeupravevLjublja-

23 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.1810–V–1943.24 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.1725–V–1943.25 AS109,fasc.1943,2101–2600,spisšt.2275–V–1943.26 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.II1591/1.27 AS109,fasc.1943,2101–2589,spisšt.2536–V–1943.28 AS109,fasc.brezoznake,spisašt.1556in1573.29 Nose:Domobranci zdravo–Bog daj,str.94in212;AS109,fasc.brezoznake,spisšt.1511.30 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.1568.

179Letnik 37 (2014), št. 2

nizaleto1944jepredvidevalsredstvaza115policijskihagentov,571pripadni-kovvarnostnegazborater730možorožništva.31

Odpovedi točilne pravice

Medvojnosoštevilnigostilničarjiinlastnikitočilnicalkoholnihpijačvr-nilitočilnopravico.Tojebilonajbržposledicavečokoliščin,prevladovalepasotiste,povezanezvojnimirazmerami.

AnaStarešinič izvasiPrelokešt.18,občinaVinica, je28.oktobra1941nasvojemdomu izjavilanazapisnik,kiga jenapisalpodpreglednik finančnekontrole,daodpovedujetočilnopravico.Vnjenohišososenamrečmaja1941naseliliitalijanskiobmejnistražnikiinniimelavečprostorazagostilniškode-javnost.Točilnopravicojedobilaskorajnatančno12letprej.32

Na prvemmestu po številu tovrstnih odpovedi so bili kočevskiNemci.Tisosejesenileta1941večinomaprostovoljnoizselilivnemškookupacijskoobmočjeobSaviinSotli.Predizselitvijosoenotamfinančnekontroleodjavilitočilnopravico.GlavnideltovrstnihnalogjeodpadelnaglavnioddelekfinančnekontrolevKočevju,kijevtanamenizdelalbesediloodjaveinvprazenprostorjefinancarvneselleimeinnaslovodjavitelja.NatojespisposlaldirekcijivLjub-ljani ingačrtal izseznamatočilcevalkoholnihpijač.Tako jekonec leta1941iznekajkočevarskihvasiodjavilogostilniškoobrttolikokočevskihNemcev,inkotrazlognavedlo»vsled izselitve v Nemčijo«:StariLog5,Polom3,Gotenica3,Koprivnik3,Ceste1,Vrbovec1,Seč1,Kleč1 itd. Iz istegarazlogasoodjavilitrgovinonadebeloposameznikiizKočevja.Teštevilkeoodjavahtočilnepravi-ceizpričujejonelevelikosttedanjihkočevarskihvasi,pačpatudirazširjenostgostilnpovaseh.33

EnaodposledicteodselitveKočevarjevjebiltudizmanjšanprihodekoddavščin.TakokotdrugedavčneupravejetuditistavKočevju17.avgusta1943poslalafinančnidirekcijivLjubljanidavčniletniračunzaleto1942vpregledinodobritev.Vobčinahtedavčneuprave(Fara,Kočevjemesto,Kočevjeokolica,KočevskaReka,Koprivnik,Mozelj inStariLog) jebilodavčnihzaostankovza358.796,29lir,vojniceza761,52lirinspecialnegadoprinosa(narodniobramb-ni sklad)za116.370,06 lir; skupaj475.927,87 lirodpadlihdajatev.Bilo jeza139.746,53lirpreplačilizleta1941,insicervokvirudavkov,vojniceinspec-ialnegadoprinosa.34

Medtistimi,kisoodjavilitočilnopravico,jebiltudiViktorHočevar,kijeimelgostilnonaMestnemtrgušt.11vLjubljani.Njemujedravskafinančnadi-rekcija2.avgusta1938izdalapisnopotrdilonaobrazcuznaslovom»Pravonatočenjepijač«.Dobiljepravicodotočenjapijačnadrobno,insicervina,sadjev-ca,pivainžganjavsehvrst(rum,konjak,likeritd.)vlastnihišinaomenjenemnaslovuintoonsam.Stavba,vkaterijetočilpijače,jeimelatrisobevišine2,7metrovinvelikosti26,2,10,8 in8,4kvadratnihmetrov.Lahkojetočil tudinavrtulokala.Topravojeveljalo,doklernebibiloodvzeto.Upravičenecjezadru-gopolletje1938pridavčniupravivLjubljaniplačal300dinarjevtakse.Potrdilojemoralobesitinavidnemmestuposlovnegaprostora,kotjepisalonakoncupotrdila.Podpisanjebilfinančnidirektorsam.Lastniktegostilneje4.decem-bra1943sporočilglavnemuoddelkufinančnekontroleLjubljanamesto,daseje4.septembra1943začasnoprenehalukvarjatizgostilniškoobrtjoinprosil,da

31 AS109,fasc.brezoznake,ovojšt.1569.32 AS109,fasc.1941,spisašt.3270in3418.33 AS109,fasc.1941.34 AS109,fasc.brezoznake,ovojDavčnaupravaKočevje,spisšt.13269/II–1943.


gaizbrišejoizkatastratočilcevalkoholnihpijač.Oddelekjespisposlalfinančnidirekcijiintamsogaizbrisaliizkatastraterspisdalimedrešene.35

Vojnajeimelaštevilneposledicenadelovanjefinančnekontrole,oduki-nitveenotzaradipartizanskenavzočnostidopovečanenevarnostislužbovanja.Posledicamvojnesenimogel izognitinitipododdelek tekontrolevpivovarniUnion.PivovarnainsladarnaUnionvLjubljanije22.januarja1945pisnospo-ročilafinančnidirekcijiPokrajinskeupravevLjubljani,dasoponalogunemške-gasvetovalcapolicijskeupravevLjubljaniizdelovanjekvasazačasnopreseliliizSpodnjeŠiške104vtovarnokvasaVojnović&ConaViču,vTrsatskiulici4.Prosilisozaodobritevtespremembe.DirekcijajenaslednjidanotemobvestilaglavnioddelekfinančnekontroleLjubljanamestoinnavedla,dajebilovzrokzapreme-stitevpomanjkanjepremoga;preselilsejetudipododdelekfinančnekontrole,insicerodzahodnihvratnaCelovški22kvzhodnim,vprostorzavratarja.Takonajbiostalo,doklernebibilodovoljpremoga.AntonOvin,vodjategapododdelka,je21.aprila1945sporočilglavnemuoddelkufinančnekontroleLjubljanamesto,dasejetaenotavrnilavstareprostorepriglavnemvhoduvpivovarno.36

Podpisovanje božične poslanice

Dne23.decembra1943jeizšlaprotikomunističnabožičnaposlanica,po-tempasojoprebivalciLjubljanskepokrajinepodpisovaliinzbranepodpiseiz-ročiligeneraluLeonuRupniku.

PoslanicajebilanatisnjenanaletakuformataA-4injeimelanaslovSlo-venskemu narodu! Opisala jenevarnosti inposledicekomunizmaprinas invsvetuterobsodilavsakogar,kigajepodpiral.»Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede«. Po-slanicasejekončalastempozivom:»Slovenci! Slovenke! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnost!«

GeneralRupnikje16.februarja1944poslalfinančnidirekcijidopisspo-zivom,najmedsvojimiuslužbencizbirapodpisezatospomenico.Zatosobilenarazpolagotiskovine,poslatipajihjebilotrebašefupropagandnegaodsekapriPokrajinskiupravinajpoznejedo28.februarja1944.

Finančnidirektorjevserazposlalpodrejenimuradominenotaminnaro-čil,najnajprejizdelajoseznamtistih,kibiseradipodpisalipodspomenico.Sez-namjeobsegaltekočoštevilko,imeinpriimek,čininurad.Teseznamejebilotrebado24.februarjaposlatipersonalno-administrativnemuodsekudirekcije,dabi podatkevnesel v tiskovine, potempanaj bi jihuslužbenci lastnoročnopodpisovali.Kersošefiodsekovspomenicopodpisaližeprej, jimteganibilotrebastoritišeenkrat.

Vodsekuzafinančnokontroloprifinančnidirekcijijojepodpisalovseh8uslužbencev,FeliksVehovec,šefodseka,jojepodpisalžeprej.37

Dohodki, pobrani pri finančni direkciji v letu 1943

FinančnadirekcijavLjubljani jekoneczime leta1944 izdelala seznamdržavnihdohodkov,kisojihvletu1943pobraleblagajnetedirekcije.Celotnavsotajeznašala156.559.717,93lir.

35 AS109,fasc.1943,2101–2589,spisšt.7725–V–1943.36 AS109,fasc.1945,spisšt.207–V–1945.37 AS109,fasc.1944,I101–1000,spisšt.912.

181Letnik 37 (2014), št. 2

Protikomunistična božična poslanica z dne 23. decembra 1943(AS 109, fasc. brez oznake, leto 1944, I 1011000, spis št. 912)


Partija1jeobsegala13pozicij.Šlojezarazličnedavke.Največjideležjeimeldaveknaposlovnipromet,insicer29.404.988,94lir,zanjimstabilausluž-benskidavekvvišini10.813.813,15lirterprispevekzanarodniobrambniskladvznesku9.178.024,30lir.

Partija2jeobsegala2poziciji.Trošarinajepomenila26.891.578,32,občebanovinske(pokrajinske)trošarinepa1.327.968,47lirprihodkov.

Partija3jeobsegala7pozicijinmednjimisobilenaprvemmestutakse,pobranevgotovini.Znašaleso11.813.509,87lir.Nadrugemmestujebilizkupi-čekodtaksnihvrednotnicvvišini7.817.443,21lir.

Partija6 je imela2poziciji.Carineinpostranskepristojbinesoznašale15.282.600,00lir,kontrolnataksanaizvozpa10.198.712,15lir.

Drugepostavkesopomenilerazmeromamajhendeležpobranihdajatev.Najomenimleskladzanagradeprizatiranjufinančnihkršitev.Vletu1943jeimel41.122,05lir.

Polegpregledazaleto1943sododališeseznamdohodkovvjanuarjuleta1944.Tisoznašali9.181.767,97lir.Tojebiloprecejmanjodmesečnegapov-prečjavletu1943,kijeznašalo13.046.643,08lir.38

Delovna obveznost za 29 financarjev

ŠefPokrajinskeupravevLjubljani je5. januarja1944poslalokrožnicovsemdržavniminsamoupravnimuradom,zavodominustanovamLjubljanskepokrajine.Sporočalaje,dajebilustanovljenUradzadelovnoslužboinobnovo,kibovodilnujnadelazaobnovopokrajineinvzpostavildelovnoslužbozaizva-janjetehdel.VodjauradajepostalpodpolkovnikMiroslavPetelin.Vsiuradisomoralipomagatitemuuraduinmudajatipodatke,zakaterejeprosil.39

Spribliževanjemkoncavojnesejetadelovnaslužbarazširilanavečjidelprebivalstva,tudina(nezanesljive)državneuslužbence.

ŠefPokrajinskeupravevLjubljanije30.oktobra1944vsemobčinskimkomisarjem razposlal okrožnico o popisu obveznikov delovne službe. Ocenilje,dasebližajospopadi,zatojetrebaozemljeutrditi.Občinesomoraletakojpopisativseprebivalceletnikovod1884do1928,torejvstarostiod16do60let,moškeinženske.Tojeveljalozavsestalnointudizačasnoprebivalstvo,naprimerbegunce,dijake,oskrbovancevbolnišnicahalidijaškihdomovih,osebevsodnemalipolicijskempriporuitd.IzvzetisobilipripadnikiSlovenskegado-mobranstva,organizacijeTODTinslovenskepolicije.Priloženjebilseznampo-slujočihobčinponjihovihtedanjihsedežih.Bilojihje62,insicervokrajihKo-čevje,Ljubljanamesto,Ljubljana,LogatecinNovomesto.SeznameobveznikovsomoralidostavitidelovnemuuraduvLjubljani.Tajepotemobčinamsporočalpotrebepodelovnisili,občinepasodoločile,kdobovpoklican;urad je izdalvpoklic in ganatodostavil občinam.Okrožnico so razposlali tudi župnijskimuradomsprošnjo,dapomagajopripopisu.40

Odsekza finančnokontrolopri tejdirekciji je10. januarja1945 izdelaltipkan seznamodsotnihuslužbencev te kontrole po stanju8. januarja istegaleta.Obsegalje8skupinosebja,označenepasobilezrimskimištevilkami:I. vvojnemujetništvunibilnihče;II. kotnekdanjivojniujetniknibilnihčeinterniran;III. pridržanobvojaškihblokadahinsešenivrnil,nihče;IV. policijskopriprtaliinterniran,16oseb;

38 AS109,fasc.brezoznake,ovojDonosifin.dir.vletu1943invjan.1944.39 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1944AI.–XII.,spisašt.22/44in500/44.40 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.II3605/1in3605/3.

183Letnik 37 (2014), št. 2

V. neopravičenoodsoten,13oseb,mednjimitudiFeliksVehovec,dotedanjivodjafinančnekontroleprifinančnidirekcijivLjubljani;

VI. osebjepriSlovenskemdomobranstvu,10mož,odkaterih jeAlbinKle-menc,pomožnipodpreglednik,izSDpobegnil;

VII. osebjepriorganizacijiTODT,15mož;VII. osebjenaobveznemdelu,29oseb.

Podpisanjebilvršilecdolžnostišefaodsekazafinančnokontrolo.41

Protikomunistična zborovanja, brošure

PropagandniodsekšefaPokrajinskeupravevLjubljanije5.aprila1944pisalfinančnidirekciji,dajeizšlabrošuraKaj mora vsak Slovenec vedeti o Osvo-bodilni fronti.Napisalje,davsebuje200vprašanjin200odgovorovnanje,cenaje4lire.Finančnidirektorjedopisrazposlalpodrejenimuradomspriporočilomnanakup.42

Finančnidirektorje19.aprila1944razposlalpodrejenimuradomokrožni-coozaprisegidomobrancev.Piše,dabopotekalavčetrtek,20.aprila1944,inbovključevalarazvitjepraporov,zaprisego,obhodenotSlovenskegadomobranstvaposrediščuLjubljanedoKongresnegatrga.Tadannebouradnihur,zatojepri-poročljivo,dasečimvečuslužbencevfinančneupraveudeležitegadogodka.43

ObobletnicibitkepriSisku,kojekrščanskavojskaporazilaturško,tojenaAhačevdan,22.junija1944,jebilavljubljanskistolniciob8.00zahvalnamaša.ŠefPokrajinskeupravejezokrožnicama15.in20.junija1944otemobvestilvsepodrejeneuradeinkmašipovabilvsešefepatudidrugeuslužbence.Udeležbajebilaprostovoljna.Finančnidirektorjeokrožnicirazposlalsvojimuradom.44

Nekdanjipropagandni,sedaj informacijskioddelekprišefuPokrajinskeupravevLjubljani,je24.junija1944izdalokrožnico,dabo29.junijaistegaleta,naprazniksv.PetrainPavla,naKongresnemtrguvLjubljanivelikozborovanje.Vnjejjepisalo,dasebozačeloob7.30insegamorajoudeležitivsiuslužbenci.Vsakjemoralssebojprinestivabiloingaoddatirediteljemnakateremodtrehvhodovzauslužbence,insicernaŠelenburgovi,ŠubičeviinGradišču.45

Isti oddelek jepridelavskemreferatu zasnovalkrožekza razvedrilo inprosvetodelavstva.Prirejalnajbizabavneinprosvetneprireditvezadelavceinnjihovedružine.Vstopninajebilaminimalna,lezapokritjerežijskihstroškov.Načelniktegaoddelkaje18.julija1944zaprosildavčnoupravovLjubljani,najteprireditveoprostiplačila takse.Tauprava jeprošnjoposredovala finančnidirekciji,kijebilazatopristojna.Direkcijajezadnjidanavgusta1944odpisalanaslovniku,da takaoprostitevnidopustna,ker joonemogočatadvaveljavnapredpisa, insicerpripomba4k tarifnipostavki št.99/a taksnegazakona ternaredbavisokegakomisarjazaLjubljanskopokrajinozdne8.februarja1943.46 Tudidobrodelneprireditvenisooproščeneplačilatetakse,sosklenili.47

Informacijski oddelek pokrajinske uprave je 1. avgusta 1944 razposlalokrožnico,najuradneprostoreopremijosslikamiprezidentaLeonaRupnika,

41 AS109,fasc.1944–I,100–1000,mapaOdsotniuslužbenci,spisšt.46/3–VII–1945.42 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.1759–I–1944.43 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.1571/1–I–1944.44 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1944AI.–XII.,spisšt.416/44.Tudifasc.repartoVIII.oddelek,

a.aspisi,spisšt.2208–I–1944.45 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1944AI.–XII.,spisšt.433/44.Tudifasc.repartoVII.oddelek,

a.aspisi,spisšt.2318–I–1944.46 Uvedbataksnegapapirjazvodnimtiskomintaksnihgoliczameniceindrugetrgovinskevred-

nostnepapirje;Spremembepredpisovonekaterihtaksahinneposrednihdavkih.V: Sl. list za Ljubljansko pokrajino,št.12/43,10.februar1943,čl.32,točkaa)inčl.33.

47 AS109,fasc.1944,1006–1580,spisšt.1256.


»predstavnika našega naroda v borbi proti komunizmu in vsem drugim sovražnikom«.Cenaslikejebila20lir.Finančnidirektorjeokrožnicorazposlalvsempodrejenimuradom,tudioddelkomfinančnekontrole.48

Finančnidirektorje7.septembra1944zokrožnicoobvestilvsepodreje-neurade,dajezamališmaren,8.septembra,delaprostidan;čejepotrebno,najuradizagotovijodežurstvo.49

Informacijskioddelekje26.oktobra1944izdalokrožnico,skaterojeob-vestilpodrejeneurade,dabo29.oktobra istega letaob8.00naKongresnemtrguvLjubljani veliko zborovanje.Državniuslužbenci so semorali zbrati naNapoleonovemtrgu,zasebnipanaEmonskicesti.NjihovipredstojnikisomoraliuradnikuinformacijskegaradaobNapoleonovemspomenikupredatiseznamenavzočihinodsotnihuslužbencev.ZzbornegamestasomoralinatovštiristopihnaKongresnitrginbitinavzočinashodu.50

Založba»Luč«vLjubljanije10.novembra1944poslalafinančnidirekcijiponudbozanakupbrošureBoljševizem, orodje mednarodnega židovstva.Tojebilnatispredavanja,kigajejanuarja1938imelLeonRupnikčastnikomvKra-gujevcu.Poslaliso80izvodov,cenapajebila10lirzabrošuro.Finančnidirektorjeponudborazposlaluslužbencemtedirekcije.51

Informacijskioddelekje20.novembra1944vsemuradomrazposlalleta-keznaslovom»PoukazuMoskve«.Naprvistranijebilavozadjurdečazvezda,spredajpamatizotroki,kibežijoizporušenegadoma.Nahrbtnistranijebilanatiskanaizrazitoprotikomunističnavsebina.Uperjenajebilazoperpartizan-skodelovanje,kipotekapoukazu izMoskve.Letaksomoralipriložitivsake-muspisu,kisogaodposlaliizurada.»Na ta način bo tudi Vaš urad doprinesel delež k naporom, ki jih vlaga slovenski narod v boju proti komunistom in njihovim zaveznikom«,jenaročalaokrožnica.52

Založba»Luč«izLjubljaneje22.marca1945poslalafinančnidirekcijipo-nudbozanaročilonaknjigoSamomor Jugoslavije,cenajebila50lir.Meniliso,dajevsebinatakenarave,dabiseznjomoralseznanitivsakuslužbenec.Direkcijajeponudboposredovalavsemodsekomtedirekcije.53

Začasen umik oddelka iz Višnje Gore

VojnerazmeresovplivaletudinaorganiziranostfinančnekontrolevLju-bljanskipokrajiniinnelenadelovnookoljetegamoštva.

TakojefinančnidirektorvLjubljani10.marca1944obvestilglavniodde-lekfinančnekontroleLjubljanamesto,dasebo15.marcategaletaoddelekizVišnjeGorezačasnopreselilvGrosuplje.JožefPerme,starešinategaoddelka,inAlojzijJanežič,podpreglednik,bostaopravljalaslužbo»v vseh dosegljivih krajih v okolišu oddelka Višnja Gora«.Starešinategaglavnegaoddelkajedobilnalogo,daotemobvestiobčine,dabodotosporočileobčanomnanačin,uveljavljenzakraj.TakoobvestilojeposlaltudiPokrajinskiupravi,tobačnitovarnivLjubljani,davčniupraviLjubljanaokolicainvsemodsekomfinančnedirekcije.

Istidirektor je31.avgusta1944obvestilglavnioddelekfinančnekon-trole Ljubljanamesto, da je javna varnost vVišnji Gori zajamčena, ker so vkrajuustanovilidomobranskopostojanko.SedežoddelkabodozatospetvrnilivVišnjoGoro.DotedanjimamožemajebilpridodanšepodpreglednikFranc

48 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.2987–I–1944.49 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.2979–I–1944.50 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1944AI.–XII.,spis726/44.51 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.3249/9–I–1944.52 AS109,fasc.brezoznake,ovoj1944AI.–XII.,spisšt.790/44.53 AS109,fasc.brezoznake,spisšt.104/45–1oziroma982–I–1945.

185Letnik 37 (2014), št. 2

Prva stran protikomunističnega letaka s konca novembra 1944(AS 109, fasc. brez oznake, AIXII, spis št. 790/44)


Henigman.Tudio tem jebilo trebaobvestiti občine inobčane teobčine, sonaročili.54

Vobehdopisihsejefinančnidirektorsklicevalnajugoslovanskonavodiloizleta1932,kijepodrobnourejaloorganiziranostfinančnekontrole.55

Omenitijetreba,dasovprašanjeuvrstitveposameznihkrajevvdraginjs-kerazredemoralireševatitudimedokupacijo.TakojepravosodnioddelekPo-krajinskeupravevLjubljani3.junija1944odločil,daspadaGorenjiLogatecod1.oktobratistegaletavII.draginjskirazred.Pritejodločitvisejesklicevalnaštiri pravnepodlage: naredbovisokegakomisarja za Ljubljanskopokrajino zdne24.novembra1942,kijetedanjiobčiniSpodnjiinGorenjiLogateczdružilv enoobčino,56uradniški zakon,ki jedoločal,da spadajo sedežiokrajevv II.draginjskirazred,57predpisizleta1935,kijeurejaldokladedržavnihuslužben-cevinjedoločil,daobsegadraginjskirazredgradbeniokoliškraja,kjerstanujeuslužbenecinčeimatakrajožjiinširšigradbeniokoliš,obsegadraginjskira-zredširšigradbeniokoliš,58tehničnioddelekprišefuPokrajinskeupravevLju-bljanije26.aprila1943odločil,daspadazazidanidelGorenjegaLogatcavožji,nezazidanidelpavširšigradbeniokolišobčineLogatec.59

Spet finančna straža do leta 1947

PoosvoboditviSlovenijeizpodokupatorjevjeslovenskofinančnoministr-stvovzpostavilonovofinančnostražo.Dotedanjikadrisomoraliitiskozirešetopreverjanjoprimernostizaslužbovanjepodnovooblastjo.Pravilomaznadalje-vanjemslužbeniimeltežavnihče,kimedvojnonibilnasprotnikosvobodilnegagibanja.Večinastarihstražnikov,kisomedvojnoslužbovalivfinančnidirekcijivLjubljani,jesvojedelolahkonadaljevala,drugesoupokojiliintretjeodslovili.Stemimenomjemoštvodelovalodomaja1946,takratsejenamrečzakratekčaspreimenovalovfinančnonarodnomilico,natopasotiposlispetprehajalivpristojnostfinančnegaministrstvatervokrožnihinokrajnihljudskihodborihpostalideljavneuprave:finančnastražajeugasnila.

ARHIVSKI VIRI

Arhiv Republike Slovenije (AS) • AS109,DravskafinančnadirekcijavLjubljani

Tiskani viri • SlužbenilistKraljevskebanskeupraveDravskebanovine • SlužbenilistzaLjubljanskopokrajino • Službenilistkr.civilnegakomisariatazazasedenoslovenskoozemlje

54 AS109,fasc.repartoVII.oddelek,a.aspisi,spisšt.266/3–VII–1944.55 Navodilazaizvedboorganizacijefinančnekontrole.V:Sl. list Kraljevske banske uprave Dravske

banovine,št.95/32,30.november1932.56 SpojitevobčinSpodnjiLogatecinGorenjiLogatec.V:Sl. list za Ljubljansko pokrajino,št.96/42,

2.december1942.57 Zakonouradnikih.V:Sl. list Kraljevske banske uprave Dravske banovine,št.25/31,15.april

1931,čl.26,2.odstavek.58 Uredbaoosebniinrodbinskidokladidržavnihuslužbencev.V:Sl list Kraljevske banske uprave

Dravske banovine,št.78/35,28.september1935,čl.2.59 AS109,fasc.1944,1006–1580,spisšt.1016.

VIRIINLITERATURA

187Letnik 37 (2014), št. 2

LITERATURA

Foderaro,Salvatore:La milizia volontaria e le sue specialitá ordinamento giuridu-co,Padova:Casaeditricedott.AntonioMilani,1939.

Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945,tretjaizdaja,Ljubljana:Voja-škizgodovinskiinštitutJLAinInštitutzazgodovinodelavskegagibanjavLjubljani,1978.

Nose,Aleš:Domobranci zdravo – Bog daj.Ljubljana:Modrijan2008.

FINANZDIREKTIONINLJUBLJANA1941–1945

DieFinanzdirektioninLjubljanawarseit1864tätigundfürdasLandKra-inzuständig.NachdemZerfalldesösterreichischenKaiserreichssetztesiedieArbeitindenselbenRäumenfort,dasheißtimGebäudeaufdemKrekovtrg1,wosichheutedasErzbischöflicheArchivbefindet.DieFinanzdirektionwarfürdieErhebungderdirektenundindirektenAbgabenzuständig.FürErsteresorgtenauchdieBezirkshauptmannschaften, fürLetzterevorallemdieFinanzwache.DiesewareinebewaffneteunduniformierteEinheit,diedenAußendienstbe-sorgteundden gebührenmäßigenTeil derAbgabenüberwachte,wozuZölle,Verbrauchssteuern, Stempelgebühren und Taxen sowie die Staatsmonopolezählten.EineAufgabederFinanzwachewaresauch,beiderAufrechterhaltungderöffentlichenSicherheit in ihremArbeitsbereichzuhelfenundbestimmtenachrichten-undsicherheitsdienstlicheAufgabenjenseitsbzw.anderStaats-grenzezuerfüllen.

NachderKapitulation desKönigreichs Jugoslawienwurde einTeil desslowenischenGebietesvonitalienischenTruppenbesetztunddortdieProvinzLaibach(ProvinciadiLubiana)errichtet.DasBesatzungsregimebautehiersei-nenMachtapparat auf,wobei der Großteil der vorherigen StaatsangestelltenimDienstblieb.AuchdieFinanzdirektionsetzteihreArbeitfortundwendetealteundneueVorschriftendieserArtan.DiemeistendieserAngestelltenwa-renSlowenen,dieeinenEidaufdenitalienischenStaatablegten.SieerhobenAbgabenfürdenrömischenStaatundfürdieTätigkeitderObrigkeitindieserProvinz.DieerhobenenAbgabenvermindertensich,gabdochsomanchersei-neGewerbetätigkeit auf, dieLandwirtschaft stagniertewährenddesKrieges,unddaderVerbrauchzurückging,gabeswenigerVerbrauchssteuern.Kurzum,dieKriegsverhältnissebeeinflusstendieFinanzgebarunginhohemMaße.EinenentsprechendenEinflusshatteauchdernationaleBefreiungskampf,derimmerstärkerwurde.DiesbekamenvorallemdiebewaffnetenunduniformiertenFi-nanzwächterzuspüren,dieinihrenEinheitenimAußendienstarbeiteten.

NachderKapitulationdesKönigreichsItalienwechseltedieFinanzdirek-tionschonzumdrittenMalseitihrerGründungdenTrägerderRegierungsge-walt, die von der deutschenOkkupationsmacht übernommenwurde.Die Fi-nanzdirektionbehieltihrenArbeitsbereich,dasheißtdasGebietderfrüheren(italienischen)ProvinzLaibach.MitderVerschärfungderKriegsgeschehnissezuLastenderBesatzerwurdeaufdieAngestelltenderFinanzdirektioneinim-mergrößererDruckausgeübt,andenöffentlichenVersammlungenzurUnter-stützungdesDeutschenReichsteilzunehmen.EinzelneAngestellteverstandendieLageundflüchtetenzudenPartisanen,einigemusstendiesogenannteAr-beitsverpflichtungbeiderBefestigungderVerteidigungsstellungenerfüllen.

Dieneue,vierteStaatsgewaltstellteihreneigenenFinanzkaderauf,undvondenfrüherenAngestelltenderFinanzdirektionbliebennurjeneübrig,dievondenneuenMachthabernalsvertrauenswürdigbetrachtetwurden.

ZUSAMMENFASSUNG

189Letnik 37 (2014), št. 2

ODELUARHIVSKEGADRUŠTVASLOVENIJE

Poročilo Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj za leto 2014

Komisija v sestaviAndrejaKlasinc Škofljanec (ARS), Judita Šega (ZAL),dr.JulijanaVisočnik(NŠAL),dr.BorutBatagelj(ZAC)indr.ZdenkaBonin(PAK)jevzačetkujunijanadopisnisejisprejelabesedilojavnegarazpisaindoločiladatumza zbiranjepredlogov zapodelitevAškerčevenagrade inAškerčevegapriznanjazaleto2014.Razpissejezačel9.junijainsekončal11.julija2014.Komisijajenasvojiseji(3.septembra)pregledalaosempravočasnoprispelihpredlogovzanagradoinpriznanjeteropravilaizbor.

Aškerčevo priznanje

Nanaslovkomisije jezaAškerčevopriznanjeprispelopetpredlogovzatriposameznike(mag.DanielaJuričićČargo,mag.ZdenkaSemličRajh,dr.JureVolčjak)indveustanovi(PokrajinskiarhivMariborinZgodovinskiarhivLjub-ljana).Komisijajesklenila,izvršniodborADSpaje8.septembrasoglasnopotr-dil,daseAškerčevopriznanjezaleto2014podelidr.JuretuVolčjakuza pomem-ben prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju objavljanja arhivskega gradiva ter za popularizacijo slovenskih arhivov in arhivske dejavnosti doma in v mednarodnem prostoru.

Dr.JureVolčjakjeleta2000diplomiralnaOddelkuzazgodovinoFilozof-skefakulteteUniverzevLjubljani,oktobra2014padoktoriralzdisertacijoCer-kev na Kranjskem pod goriško nadškofijo v času Karla Mihaela Attemsa (1750–1774). Zaposlen je v ArhivuRepublike Slovenije, kjer vodi Sektor za varstvonajstarejšegaarhivskegagradiva.Njegovabibliografijaobsegavečkot50enot,medkaterimiprevladujejoznanstveniinstrokovničlankiteruredniškadelanapodročjuzgodovineinarhivistike.KotodgovorniurednikArhivovdeluježeodleta2005,bilpajetudiurednikzbornikaStandardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih.

Njegovastrokovnainraziskovalnaaktivnostjevpetavmednarodneokvi-re.PolegnjegovegaevidentiranjavVidmu,GoriciinnaDunajujepotrebnoiz-postavitinjegovočlanstvovmednarodnemkonzorcijuICARUStersodelovanjevdvehprojektihEvropskeunije:Chartres NetworkinEuropean Network on Ar-chival Cooperation(ENArC),vokvirukaterihjebilaizvedenadigitalizacijadelaizvirnih listin, urbarjev indrugega starejšega gradiva.Njegovo sodelovanje vprojektihjepomembnotakozaslovenskoarhivistikoinzgodovinopisjekotzaslovenskokulturonasploh.

JureVolčjakježevletu2010začelobjavljatiordinacijskeprotokole.Ko-nec leta2012jevzbirkiViriobjavilOrdinacijska protokola Goriške nadškofije 1765–1824(2.del),vletu2013paOrdinacijska protokola Ljubljanske (nad)ško-fije 1711–1756(1.del).Zobjavozapisovoordinacijah,tj.posvetitvahduhovni-kovzaobenadškofiji,jemaloznanavirapribližalraziskovalcem,ljubiteljskimzgodovinarjeminrodoslovcem.Objavljenaviraomogočataanalizovsebovanihpodatkovzaznatendeldanašnjegaslovenskegaozemlja.

Vletu2014jeskupajzdr.JoachimomKemperjemizMestnegaarhivavSpeyerjuindr.MartinomArmgartomzuniverzeLandau(Koblenz)v29.zvezkut.i.Friderikovihregestovobjavil302regestavladarskihlistininpisemzozem-ljadanašnjeRepublikeSlovenije iz15.stoletja,ki jihhranijoArhivRepublike

190O delu Arhivskega društva Slovenije

Slovenije,ZgodovinskiarhivvLjubljani,NadškofijskiarhivLjubljana inArhivSlovenskefrančiškanskeprovince.Knjiga,katerevsebinaseprvenstvenonana-šanavojvodinoKranjsko,delnopasegatudivsosednjedežele,jepomembeninnepogrešljivpripomočekzaraziskovanje15.stoletja,kigajehabsburškivladarmočnozaznamovalssvojimvečkotpolstoletnimvladanjemindeželnoknežjimprvenstvom.

Dr.JureVolčjakjeprviSlovenec,kisogasnovalciFriderikovihregestovpovabiliksodelovanju,karjevelikopriznanjenjegovemuznanstveno-razisko-valnemudelu inpomembnopriznanjezaslovenskoarhivistiko inzgodovino-pisje.

Aškerčeva nagrada ZaAškerčevonagradosoprispelitrijepredlogi,insicerdvapredlogaza

MarijoOblakČarniinenpredlogzadr.PetraPavlaKlasinca.Popregleduvlogjekomisijasoglasnopredlagala,izvršniodborADSpasoglasnopotrdil,daAšker-čevonagradozaživljenjskodelozaleto2014prejmeMARIJAOBLAKČARNIza izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, varovanju in ohranjanju arhi-vske dediščine in njenemu predstavljanju javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije.

MarijaOblak Čarni je svojo celotno poklicno pot, ki jo je z zavzetostjoopravljaladoupokojitve leta1993,namenilaarhivskistroki,deluvarhivu inArhivskemdruštvuSlovenije.Rojena jebila leta1932vKrmelju. Šolala se jevMokronogu,NovemmestuinLjubljani.PomaturinabežigrajskigimnazijiještudiralazgodovinonaFilozofskifakultetiUniverzevLjubljani,kjerjediplomi-ralaleta1957.

OdsvojezaposlitvevarhivskemoddelkuMuzejanarodneosvoboditvevLjubljani(leta1957)jevseskozidelovalavštevilnihorganih,odborih,komisijah,svetihinraznihakcijahzaizboljšanjedelaslovenskiharhivov,zauveljavljanjearhivistikekotstrokeinzanjenopopularizacijovjavnosti.Polegstrokovnegadela(zbiranje,urejanjeinpopisovanjearhivskegagradiva,izdelavapripomoč-kovzauporabogradiva,sodelovanjepripripraviarhivskihrazstavinpriobja-vidokumentov)sejekotdolgoletnadirektoricaArhivaSlovenije(1974–1984,1988–1993) posvetila tudi upravno-organizacijskim nalogam v arhivu. Takostabilimeddrugimizvedeniobnovastavbnegakompleksaarhivainkadrovskaokrepitevarhiva,konservatorsko-restavratorskilaboratorijpajebilpreseljen.Pomembnojebilonjenoprizadevanjezarazvojfilmskegaoddelkavarhivu,zaureditevodnosovspodjetjizaproizvodnjofilmovgledekopiranja filmovslo-venske filmskeprodukcije in izročanja filmovvSlovenski filmskiarhiv terzaprevzemslovenskegafilmskegafondaizJugoslovanskekinotekevBeograduinnjegovprenosvLjubljanotikpredrazpadomJugoslavije.Nezanemarljivjenjenprispevekkvračanjugradivapomednarodnihpogodbah izAvstrije in Italije,leta1992pajojevladaRSkotstrokovnjakinjozaarhiveimenovalavslovenskodelegacijozanasledstvorazpadleJugoslavije.Bilaječlanicajugoslovanskeko-misijezaraziskavevvatikanskiharhivihinsezavzemalazamednarodnosode-lovanjeslovenskiharhivovinstrokovnousposabljanjezaposlenihvarhivih.Bilajepredsednicaizpitnekomisijeinizpraševalkanastrokovnihizpitihzadelavcevarhivih,zavzelasejezaštudijarhivistikenaOddelkuzazgodovinoFilozofskefakultete,podpiralaračunalniškoopismenjevanjearhivskihdelavcev, izdelavoračunalniškegaprogramaArmidainevidentiranjearhivskegagradivavtujini,kisenanašanaSlovenijoinSlovence.Ssvojopobudozazbiranjezasebnegaarhiv-skegagradivajeprepričalavečpomembnihosebnosti,dejavnihnakulturnem,političneminjavnempodročju,dasozizročitvijosvojegaosebnegaarhivskegagradivapomembnodopolnilifondArhivaRepublikeSlovenije.

191Letnik 37 (2014), št. 2

Žeod leta1957 jeaktivnačlanicaArhivskegadruštvaSlovenije,v letih1968–1976pajebilanjegovapredsednica.Leta1985jebilaizvoljenazapred-sednicoZvezezgodovinskihdruštevSlovenijeinjovodiladoleta1988.Vobdob- junjenegapredsedovanjaArhivskemudruštvuSlovenijejedruštvoizdalovečpublikacij;vdogovorusSAZUjeoblikovaloedicijoViri za slovensko zgodovino terosnovalostrokovnorevijoArhivi.Zuredniškimdelomjesooblikovalatudiprveštevilkeobehomenjenihedicij.Rezultatnjenegastrokovnegainznanstve-negadelajeobširnabibliografijaobjavljenihčlankov,razpravinporočil.Ob40-in50-letniciArhivskegadruštvaSlovenijejepripravilazgodovinskipreglednje-govegadelainuredilavelikdeldruštvenegaarhiva.

S svojim večdesetletnim predanim in doslednim strokovnim delom jeomogočila in pomembno sooblikovala razvoj slovenske arhivske stroke ter zizjemnimčutomzaarhivskokulturnodediščinopustilaneizbrisenpečatnapo-dročjunjenegavarovanjainohranjanja.

Obe utemeljitvi in predstavitvi dobitnikov Aškerčevega priznanja inAškerčevenagradestabiliprebraninaslovesnipodelitvi (23.oktobravVeli-kisejnidvoraniMestnehiševLjubljani).Letošnjapodelitev,ki jesovpadalas60-letnicodelovanjaArhivskegadruštvaSlovenije,sejezačelazuvodnimpoz-dravom innagovoromSonje Jazbec,predsedniceArhivskegadruštvaSloveni-je,spozdravnimibesedamigostitelja, ljubljanskegažupanaZoranaJankovića,terznagovoromministricezakulturoRepublikeSlovenije,mag.JulijaneBizjakMlakar,vkateremjeizpostavilapomenarhivskejavneslužbezahrambo,stro-kovnoobdelavo,valorizacijo,prezentacijo inkonservacijoarhivskegagradiva,teropozorila,da jeključen izzivministrstvanapodročjuarhivistike,kakoobomejenihsredstvihzakulturozagotovitinajnujnejšeprostorskeintehničnepo-gojezahramboarhivskegagradiva.Prof.dr.IgnacijuVojetu,sicerslavnostnemugovorniku,ki jepoudarilpomenhranjenjaarhivskegagradiva inpovezanostiarhivskestroketerzgodovinopisja,jebilob60-letnicidruštvazaradinjegovega pomembnega prispevka k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti med štu-denti in strokovno javnostjopodeljennazivčastnegačlanaArhivskegadruštvaSlovenije.Dr.DušanMlacović je vutemeljitvi, ki jo je zbranimprebralamag.NadaČibej, zapisal,da»prof. Voje sodi med zgodovinarje z zelo tesnim stikom s svetom arhivov in arhivskih gradiv«.SonjaJazbecjepripravilapredstavitevvbesediinslikio60-letnemdelovanjudruštva.Slovesnostjenadvseprijetnopo-vezovalaMojcaKranjc,zaglasbenopopestritevdogodkainslovesnovzdušjepastazumetniškodovršeniminčutnimizvajanjemslovenskihpesmiposkrbelasolistkaSandraFeketijainpianistMarkoČrnčecizCelja.

Društvojeletosprvičizdaloknjižico,vkaterisopredstavljeninagrajenciinnominirancizaAškerčevenagradeinpriznanjazaobdobje2013–2014.

ZdenkaBonin,predsednicakomisije

Govor predsednice ADS ob 60. letnici Arhivskega društva Slovenije

Spoštovani,vsak jubilej je priložnost za obujanje spominov. Brez preteklosti ni sedanjo-

sti in ne prihodnosti. In ravno preteklost nas obvezuje, da jo spoštujemo in iz nje črpamo nauke in navdihe.

Šestdesetletnice Arhivskega društva Slovenije tako ne moremo prezreti,


predvsem zaradi posameznikov, ki so globoko zaznamovali stroko, ter povezali arhivske delavce in druge v združenje, kot ga imamo danes. Pot do sem ni bila lahka in potrebno je bilo prehoditi kar nekaj stopnic, do današnje prepoznavnosti in strokovnosti. Odločili smo se, da praznovanje šestdesetletnice združimo s po-delitvijo Aškerčeve nagrade in priznanja, ki ju podeljujemo v društvu bienalno za posebne dosežke v arhivski stroki in ki jih bomo letos podelili že sedmič.

Ker je bilo ob štirideset in petdesetletnici društva napisanih že kar nekaj strani, se bom omejila na zadnje desetletje delovanja društva. Ko sem razmišljala, kaj sploh povedati o teh desetih letih, sem ugotovila, da se v društvu ni zgodilo nič pretresljivega in prelomnega in da delo poteka kontinuirano. Glavna naloga društva še vedno ostaja strokovno usposabljanje arhivskih delavcev (prirejanje strokovnih izobraževanj, vsaki dve leti potekajo zborovanja, izdajamo strokovne publikacije, od katerih je potrebno omeniti Vire in Arhive, pri čemer bi izpostavila v letošnjem letu prenovljeno celostno podobo Arhivov, za kar gre velika zahvala odgovornemu uredniku dr. Juretu Volčjaku), društvo se povezuje s sorodnimi in-stitucijami, vsako leto organizira strokovno ekskurzijo, je mednarodno dejavno … Novost so nova društvena pravila, ki smo jih potrdili na letošnjem občnem zboru, in publikacija z naslovom Aškerčeva nagrada in Aškerčeva priznanja 2013–2014, v kateri sta podrobneje predstavljena današnja Aškerčeva nagrajenca, poleg njiju pa še vsi nominiranci. Na koncu knjižice je seznam vseh dosedanjih nagrajencev. Želimo si, da bi ta knjižica postala stalnica kot trajen zapis o delovanju arhivskega društva. Njegovi člani smo tisti, ki s svojimi predlogi in idejami skrbimo za tisto ne-kaj več. Največ nas je iz arhivov, nekaj članov je še iz muzejev, inštitutov in sorodnih institucij, vedno pa smo odprti za nove člane.

Ljudje radi zbujamo pozornost na tak ali drugačen način. Tudi arhivi si želi-mo svoje rezultate in delo približati javnosti in na tak način opozoriti nase. Želimo si pozornosti, pa vendar je bilo le te v zadnjem letu preveč oz. je bila že kar moteča. Smo namreč ena redkih strok, katere delovanje se je obravnavalo na referendumu in o delovanju katere so končno besedo imeli volivci. Tako smo poleti po burnih razpravah o zaprtosti ali odprtosti arhivov dobili nov arhivski zakon. Ali je do-volj dober, bo pokazal čas. Res pa je, da bi z denarjem, ki ga je država porabila za referendum, lahko rešili prostorsko stisko kakšnega arhiva ali ustanovili ear-hiv. Pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa, v našem primeru še kako velja. Našim ustvarjalcem pridigamo o primernih pogojih za hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva, medtem ko nam v nekaterih arhivskih skladiščih propada kulturni spomenik.

Teden dni nazaj so naš celjski arhiv obiskali devetošolci neke okoliške šole. Po predstavitvi arhiva sem jih na koncu peljala še v arhivsko skladišče na ogled nekaterih arhivskih dokumentov. Poleg ostalega gradiva sem jim pokazala tudi redovalnice, ki jih sicer jemljemo v arhiv vzorčno, in se malce pošalila, da bodo lahko čez nekaj desetletij pripeljali v arhiv svoje otroke in jim pokazali ocene. Pa so me šolarji hitro postavili na realna tla, češ, da imajo oni oni že nekaj let samo elektronsko redovalnico. Bo tudi ta čez toliko in toliko let na ogled? Za hip sem ostala brez besed, potem pa seveda hitela razlagati, da se že nekaj let intenzivno posvečamo izgradnji earhiva in da vsi skupaj upamo, da bo kmalu zaživel. Pa bo res? Če se zadeve ne bomo lotili takoj in skrajno resno, se bojim, da ne in da bo precej gradiva izgubljenega!

Problem arhivov je tudi kadrovska podhranjenost. Bomo sposobni s stalnim zmanjševanjem števila zaposlenih obvladovati gradivo, ki nastaja pri ustvarjalcih in ki ga je vedno več? Če smo pred desetletji pri urejanju kakšne zadeve potrebova-li nekaj dokumentov, jih danes potrebujemo nekaj deset, in če je pred desetletjem našo čitalnico v Zgodovinskem arhivu Celje obiskalo 729 uporabnikov, jo je v lanskem letu obiskalo 1.319. Dovolj zgovoren podatek, mar ne?

Zgodovina se piše tudi s pomočjo arhivov in naša vrata so odprta vsem, ki želijo podrobneje pogledati vanjo. Varujemo individualni in skupinski spomin in naj tako tudi ostane!

193Letnik 37 (2014), št. 2

In za konec v spomin in opomin še delček pesmi Antona Aškerca: »Tak pisan si vlak ti – življenje!Kak hitro se vozimo ž njim!Napréj, naprej, vranec naš parni! ...Spomin pa za nami je — dim?«

Letošnji Aškerčevi nagrajenki za življenjsko delo in dobitniku Aškerčevega priznanja iskreno čestitam. Čestitam tudi častnemu članu Arhivskega društva, vsem posameznikom in avtorjem projektov, ki so bili za svoje dosežke nominirani ter vsem članom društva in arhivskim delavcem, ki s svojimi izrednimi dosežki vsak dan bogatite našo arhivsko stroko.

SonjaJazbec,predsednicaArhivskegadruštvaSlovenije

Govor na proslavi ob 60letnici Arhivskega društva Slovenije, MOL, 23. oktober 2014

V posebno čast mi je, da ob šestdesetletnici Arhivskega društva Slovenije govorim kot zgodovinar. Morda je to upravičeno, ker smo zgodovinarji pri svojem znanstvenem delu vezani na arhive oziroma na arhivsko gradivo. Pri tem pa ste nam arhivisti v veliko pomoč in zato smo vam lahko hvaležni ter vam iskreno če-stitamo ob vašem okroglem jubileju.

Ugotavljam, da ste arhivisti dosegli dobo zrelih let. Uresničile so se želje in hotenja izpred 60 let. V prvem desetletju po osvoboditvi leta 1945 je bila arhivska služba še v povojih. Arhiv Slovenije in lokalni arhivi so se šele organizirali in obli-kovali. Zato se je arhivska problematika reševala v okviru Zgodovinskega društva Slovenije, ki je imelo posebno arhivsko sekcijo, arhivski prispevki so se objavljali v Zgodovinskem časopisu, na zborovanjih pa so bile predstavljene tudi teme z ar-hivsko problematiko. Kljub temu je bila vedno pogosteje, čeprav število arhivistov ni bilo veliko, izražena želja po ustanovitvi lastnega strokovnega društva. To se je zgodilo 27. aprila 1954, ko je bilo na ustanovnem občnem zboru ustanovljeno Ar-hivsko društvo Slovenije. Kmalu po občnem zboru ste arhivisti začeli razmišljati o izdajanju lastne strokovne revije. Bilo je precej pomislekov, kajti pišočih arhivistov je bilo malo. Pojavljala so se tudi opozorila in trditve, da bi se vsebina prispevkov tematsko prekrivala z razpravami v Zgodovinskem časopisu in Kroniki.

V naslednjih letih se je začela arhivska služba pospešeno razvijati. Povečalo se je število arhivistov, kajti mnogi diplomirani zgodovinarji so se usmerili v arhi-vsko službo. Na vašo pobudo je bila sprejeta arhivska zakonodaja, ki se je pozneje dopolnjevala in prilagajala času in potrebam, kajti le sodobna zakonodaja odpira arhive najširšemu krogu razikovalcev in uporabnikov. Z osamosvojitvijo arhiva v Novi Gorici konec leta 1971 je bila arhivska mreža v Sloveniji sklenjena. Kmalu se je pojavila vrsta strokovnih publikacij, med njimi še posebej pregledni Vodnik po arhivih Slovenije. V začetku sedemdesetih let je ponovno oživela ideja o lastni arhivski reviji, ki bi združevala arhivske delavce in jih vzpodbujala, da bi arhivska vprašanja tudi teoretično obdelali in dosežke objavili. Leta 1974 ste arhivisti na VII. zborovanju v Slovenj Gradcu sprejeli sklep o izdajanju lastne revije z naslovom Arhivi. Prva številka nove revije je izšla leta 1979 (z letnico 1978). (Do leta 2000 je vsako leto izšla ena dvojna števila, od tega leta dalje pa dve samostojni številki letno). Prav glasilo Arhivi, na katero ste lahko ponosni, je najvidnejši odraz vaše vsestranske dejavnosti. To dokazuje bogata vsebina 37 letnikov. V mnogih letnikih smo s svojimi prispevki sodelovali tudi zgodovinarji.


Ostalo pa je odprto še eno zelo pomembno vprašanje, ob katerem se name-ravam še posebej ustaviti, to je strokovno izobraževanje arhivistov. Predvsem bi se zadržal pri tistih akcijah in postopkih, ki so zaradi pomembnosti ostali v mojem spominu in sem pri njih tudi sam sodeloval kot predstojnik oddelka za zgodovino.1 O nujnosti šolanja arhivskih delavcev so razpravljali v Zgodovinskem društvu za Slovenijo že leta 1946, vendar do realizacije ni prišlo. Tudi na zvezni ravni si je prof. dr. Jorjo Tadić prizadeval, da bi za potrebe jugoslovanskih arhivistov orga-niziral posebno arhivsko šolo po enotnem programu. A ustanovitev jugoslovanske arhivske šole na univerzitetni ravni ni bila realizirana. Organizirani so bili le trije večmesečni tečaji (leta 1950 v Dubrovniku, leta 1952 in 1953 v Beogradu), katerih so se udeležili tudi kandidati iz Slovenije. Na pobudo arhivskega društva Slovenije se je 1956 začel oblikovati načrt o ustanovitvi stolice za arhivistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub temu da je bil prof. dr. Milko Kos pripravljen podpreti predlog društva, na seji oddelka za zgodovino ta predlog ni bil sprejet. Zavrnjena je bila tudi zamisel, da bi bila arhivistika vključena v podiplomski študij. A potreba po uvedbi študija na najvišji stopnji se je večala. Mejnik predstavlja zborovanje slovenskih arhivistov v Slovenj Gradcu leta 1974, kjer ste poudarili, da je strokov-no izobraževanje izhodišče za izboljšanje arhivske službe.

In kako je potekal študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani do leta 1979, ko je bila uvedena arhivistika? Prvi dve leti po ovoboditvi smo na Filozofski fakulteti študirali zgodovino po starem predvojnem programu. Leta 1947 je bila izvedena prva reforma študija, ko sta bila oba študijska predmeta pod A zgodovi-na in pod B izbrani predmet (geografija, slavistika, filozofija itd.) izenačena. Velik poudarek pri študiju je bil na seminarju, ki je bil obvezen. Vsak študent je moral v teku študija predstaviti krajši referat (vsebinska obravnava določenega arhivske-ga dokumenta ali obdelava kakega zgodovinskega problema). Poleg tega je moral vsak študent, predno je pristopil k diplomskemu izpitu, pri vsakem izpraševalcu izdelati seminarsko nalogo, ki je večinoma temeljila na tiskanem arhivskem gra-divu. Prof. dr. Gregor Čremošnik je za seminarske naloge dajal predvsem teme, povezane z objavljenim dubrovniškim arhivskim gradivom, ali pa cirilske listine, objavljene v publikaciji Frana Miklošiča »Monumenta serbica«. S kolegom Petrom Ribnikarjem sva se dogovorila, da skupaj obdelava temo »Prehrana Dubrovnika od 1330 do 1333«.2 Pregledati in analizirati sva morala objavljene zapisnike du-brovniških svetov. Kljub temu da sva imela težave z latinščino, sva izdelala soli-den seminarski izdelek. Kolega Peter, ki se je že med študijem usmerjal v arhiv, mi je svetoval, naj se za seminarsko nalogo pri profesorju Kosu lotim obdelave ohranjenih urbarjev za Logaško gospostvo, in tako je nastala seminarska nalo-ga »Kajžarstvo v Logaškem gospostvu« (dopolnjeno in predelano sem objavil v Kosovem zborniku).3 Ob tem primeru se je pokazalo uspešno sodelovanje zgodo-vinarja s poznejšim arhivistom, ki je sicer temeljilo na prijateljskem odnosu. Tudi pozneje, ko sem bil izvoljen za asistenta pri prof. Čremošniku in sem se usmeril v južnoslovansko zgodovino, sem se še večkrat vračal v Arhiv Republike Slovenije pri iskanju gradiva za teme, ki so me posebej privlačile (usoda turških ujetnikov,4 omemba Dubrovnika v naših arhivskih fondih5 in družbeni odnosi na domžalskem območju).6 Vedno sem naletel na pomoč pri kolegih arhivarjih.

1 Predstojniškeposleoddelkazazgodovinosemopravljalod1980–1982inod1985–1990.2 VojeIgnacij:PreskrbaDubrovnikazžitomv14.Stoletju.V:Arhivi28(2005),str.147–152.3 Ibid.:Kajžarstvovlogaškemgospostvu.V:Zgodovinski časopis,Kosov zbornik6–7(1952–53),

str.650–662.4 Ibid.: O usodi turških ujetnikov v slovenskih deželah v XVI. in XVII. stoletju. V:Časopis za

zgodovino in narodopisjeN.s.8(43)(1972),str.254–262.5 Ibid.:Najemniki-trabantidubrovniškerepublikevgradivuArhivaRepublikeSlovenije.V:Arhi-

vi25(2002),št.1,str.19–22.6 Ibid.:OdnosimedKozmomRavbarjem invaškoskupnostjoDomžalev16. stoletju.V:Zgo-

dovinski časopis45(1991),št.1,str.33–40.

195Letnik 37 (2014), št. 2

Moram ugotoviti, da je prva povojna generacija arhivistov izhajala iz vrst zgodovinarjev, ki jim je takratni način študija omogočil, da so se razvili v vrhun-ske arhiviste. Med študijem so nam profesorji, lahko rečem ljubljanske zgodovin-ske šole, vcepili pozitiven odnos do arhivskega gradiva in do arhivov kot temeljev študija zgodovine. Opozoril bi še na eno moje sodelovanje z Arhivom R. Slovenije, ki je povezano z dokaj zajetnim gradivom turških dokumentov. V letih 1954 do 1956 sem bil na specializaciji v Orijentalnem inštitutu v Sarajevu. Ko sem se vr-nil iz Sarajeva, me je uprava arhiva naprosila, da bi pregledal turške listine ter razkril njihovo vsebino. Svoje ugotovitve sem najprej predstavil s predavanjem v prostorih arhiva 10. januarja leta 1962. Predavanje je arhiv izdal kot brošuro v šapirografski tehniki.7

Študij zgodovine na FF v Ljubljani je šel skozi številne reforme, ki so bile usmerjeno v to, da diplomiranci zadostijo predvsem potrebam na srednjih šolah. Zato se je tudi vloga seminarjev pri študiju zmanjševala. Ena najbolj usodnih re-form za študij zgodovine na univerzi je bila tista iz leta 1960. Povzročila je bistve-no spremembo študijskega programa. Smisel te diktirane reforme je bil uvedba dvostopenjskega študija (inverzija) z že vpeljanim dvopredmetnim programom. Prvi dve leti sta predstavljali višješolski program, ki se je zaključil z diplomo I. stopnje, tretji in četrti letnik pa sta predstavljala visokošolski študij in ta se je zaključil z diplomo druge stopnje. Program študija naj bi šel v smer učenja in zo-ženje možnosti za študentovo lastno aktivno delo. Novi zakon o visokem šolstvu leta 1976 pa je šel še dlje. Predpisal je zmanjšanje študijske obveznosti – odprava klavzurnih nalog, odprava seminarskih nalog, ostalo je le še diplomsko delo. Na srečo je bila leta 1967 obnovljena enopredmetna zgodovina, nepedagoške študij-ske smeri z intenzivnim tečajem nemščine in latinščine (jezikov virov za slovensko zgodovino) kot nadomestilo za B predmet.

Omenjena delna reforma leta 1976 pa je pomenila preobrat glede uvedbe študija arhivistike na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Decembra 1975 je bil na seji oddelka za zgodovino sprejet predlog, da se na oddelku uvede študij arhivisti-ke na vseh treh stopnjah študija, ker je tudi statut Filozofske fakultete predvideval študij arhivistike. S študijskim programom je bil leta 1977 uveden študij arhivistike v 3. in 4. semestru kot fakultativni predmet (2 uri predavanj) in v 7. in 8. semestru kot obvezni predmet za samostojno zgodovinsko skupino (2 uri predavanj in 2 uri seminarskih vaj). Sprejet je bil predlog za uvedbo podiplomskega študija (magiste-rij, doktorat). V zimskem semestru leta 1978 so se začela predavanja na I. stopnji, ki jih je prevzela zunanja sodelavka arhivistka Ema Umek, po letu 1988 pa jo je nadomestil arhivist Vladimir Žumer. Na II. stopnji pa je bilo izvajanje študijskega programa arhivistike poverjeno zunanjemu sodelavcu arhivistu Jožetu Žontarju in kasneje tudi arhivistu Vladimiru Žumru. Edino na oddelku za zgodovino v Ljubljani je bilo v takratni Jugoslaviji možno študirati arhivistiko na dodiplomskem in podi-plomskem študiju ter doseči doktorat iz arhivistike.

Ker se je zaradi izenačevanja A in B predmeta število študentov pri semi-narjih izredno povečalo, je bilo aktivno delo s študenti otežkočeno. Rešitev iz te zagate smo na oddelku za zgodovino iskali v poglobljenem individualnem delu s tistimi študenti, pri katerih smo ugotovili izrazit interes za raziskovalno delo. Uspešen poskus je bil izveden prav na področju arhivistike v šolskem letu 1987/88. Na pobudo direktorice Arhiva R Slovenije Eme Umek je prišlo do organiziranja dopolnilnega seminarja, ki je bil namenjen manjšemu številu zainteresiranih slu-šateljev. Seminarja, ki je izvajal po dve uri, se je redno vsakih 14 dni udeleževala skupina okrog 15 študentov. Poleg Eme Umekove so na tem seminarju sodelovali še prof. dr. Ferdo Gestrin, dr. France M. Dolinar in jaz. Seminar je bil v prostorih Arhiva R. Slovenije, kjer smo brali in interpretirali arhivske vire, tokrat testamente

7 Ibid.:Pregled glavnih kategorij turških dokumnetarnih virov in njihov pomen za zgodovino ju-goslovanskih narodov.ArhivSlovenije,l962,40strani(špirografirano).


in zapuščinske spise. Poročilo o seminarju je izšlo v Zgodovinskem časopisu,8 kjer so udeleženci med drugim zapisali: »Ustanovila se je ‘Sekcija mladih zgodovinar-jev’, ki predstavlja neobvezno obliko udejstvovanja študentov na področju širjenja polja zgodovinarjeve razgledanosti… Zamisel je zgrajena na dejstvu, da je arhiv z gradivom, ki ga hrani, temelj zgodovinarjevega dela … Preko tovrstne oblike se-stajanja se je skušala uresničiti želja po tesnejši povezanosti oddelka za zgodovino z arhivom.« Žal do takšne oblike dopolnilnega študija, povezanega z arhivom, ni več prišlo.

Uvedba bolonjske reforme v šolskem letu 2009/10 je temeljito posegla v študij zgodovine in posledično tudi povzročila večje spremembe pri študiju arhivi-stike. Bolonjska reforma je uvedla možnost različnih študijskih povezav in smeri med različnimi oddelki na isti fakulteti ali med različnimi fakultetami. Na oddelku za zgodovino je možno študirati arhivistiko po dveh programih. V okviru drugo-stopenjskega magistrskega programa je ponujena raziskovalna in arhivska smer. Na tej stopnji študirajo študenti arhivistiko po akreditiranem programu in pri habilitiranih univerzitetnih učiteljih. Ali je ta sistem študija arhivistike boljši od prejšnjega, lahko ocenijo le zainteresirane institucije – arhivi, ki te diplomante zaposljujejo.

Koliko je uspešen študij arhivistike, ki ga je akreditirala mariborska Alma mater Europeae (Evropski center Maribor), mi ni znano. Prizadevanja dr. Petra Pavla Klasinca, da bi nastal drugi izobraževalni center za arhivistiko na Filozofski fakulteti v Mariboru, pa niso bila uspešna.

Dosedanji študij arhivistike v okviru zgodovine se je izkazal za ustreznega. Ohranimo ga in dopolnjujmo, da bo dal še boljše rezultate kot doslej.

In na koncu naj končam s spoštljivim spominom na pokojnega arhivarja Du-brovniškega arhiva dr. Zdravka Šundrico.9 Ko sem leta 1954 začel v Dubrovniškem arhivu zbirati gradivo za doktorsko disertacijo »Kreditna trgovina Dubrovnika v srednjem veku,« sem naletel na arhivarja Zdravka Šundrico. Jaz sem bil začetnik asistent, on pa je bil kljub zrelim letom na začetku kariere arhivista. Sprejel me je odprtih rok, nudil mi je vsestransko pomoč ter prispeval k temu, da sem vzljubil arhivsko delo. Lahko rečem, da je bil eden najboljših poznavalcev Dubrovniškega arhiva, zlasti je podrobno poznal vsebino posameznih arhivskih serij in bogastvo arhivskega materiala, absolutno je obvladal paleografijo ter reševal še tako zaple-tene notarjeve pisarske uganke. Opozarjal me je na gradivo, ki ni bilo v moji evi-denci, je pa bilo zelo pomembno za moje raziskovalno delo. Bil je vzor arhivarja, ki je imel izjemen čut do mladih raziskovalcev.

Na simpoziju ob 700letnici Dubrovniškega arhiva, leta 1978 je imel zelo odmeven referat »Kako je nastala i kako je sačuvana bogata arhivska građa Du-brovačkog arhiva.«10 Svoj referat je zaključil z nekaterimi mislimi, povezanimi s slavljencem, Dubrovniškim arhivom, ki so še danes aktualne, zato jih bom navedel v celoti: • prvič, da mu bodo vedno zagotovljeni dobri življenjski pogoji, • drugič, da bo vedno razpolagal z dobrimi čuvarji, ki ne bodo dopustili, da bi

bil uničen katerikoli njegov del in • tretjič, da bo vedno razpolagal z dobrimi strokovnjaki, ki bodo poznali nje-

gove fonde, jih obdelovali in omogočili raziskovalcem, da jih bodo čimbolj in čim uspešneje uporabljali pri svojem delu.A naloga arhivarjev je, kot je poudaril Šundrica, da posredujejo v narodno

zavest čimveč dobrih, pomembnih in ugodnih podatkov, ki nam bodo v čast pred

8 Studen,Andrej-Balkovec,Bojan:Poročiloodelu»Sekcijemladihzgodovinarjev«.V:Zgodovin-ski časopis42(1988),št.2,str.297–298.

9 Voje,Ignacij:Dr.ZdravkoŠundrica:1915–1995.V:Arhivi19(1996),št.1–2,str.226–227.10 Šundrica,Zdravko:Kakojenastalaikakojesačuvanabogataarhiovskagrađadubrovačkog

arhiva.V:Arhivist29(1979),br.1–2,str.23–26.

197Letnik 37 (2014), št. 2

bodočimi rodovi. Kadar podatki enkrat prodrejo v narodovo zavest, takrat ni več olepšavanja in brisanja.

Arhivi so neprecenljiva narodova dediščina, kar pomeni, da so arhivski do-kumenti tudi dokaz narodove indentitete, torej spomina naroda, ki omogoča osve-tliti preteklost in pomaga slutiti prihodnost. Arhivisti se morate zavedati, da ste čuvarji tega neprecenljivega narodovega zaklada.

prof.dr.IgnacijVoje

Zahvala Marije Oblak Čarni

Spoštovani!

Lepo se zahvalim za podelitev Aškerčeve nagrade, visokega priznanja za delo na področju arhivov. Hvala predlagateljem in članom komisije. Arhivom sem posvetila ves svoj delovni vek in tako priznanje poboža po duši, vzradosti. Moram pa se ob tem spomniti svojih sodelavcev, kajti rezultati dela, ki so po vaši presoji vredni priznanja, so plod skupnega dela. Skupaj smo načrtovali, skupaj iskali mo-žnosti za uresničitev zastavljenih ciljev in se veselili uspehov, in skupaj iskali novih poti, ko smo naleteli na ovire, ki jim včasih nismo bili kos. Hvala dragim kolegom. Hvala tudi vsem, izven arhivskih vrst, ki so se tedaj zavedali pomena arhivskega gradiva, in so stroko v njenih prizadevanjih podpirali.

V tem svečanem trenutku mi dovolite vprašanje, ki mi zadnje čase ne da miru. In sicer vprašanje o odnosu do arhivske stroke, do arhivov in njihovega po-slanstva.

Zgodovinsko arhivsko gradivo je med najpomembnejšimi deli kulturne dedi-ščine, priča o žitju in bitju naše skupnosti. V njem so zapisana prizadevanja in uspe-hi, pa tudi zmote in napake. Vse to pa je naše, naša sedanjost in naša zgodovina. Delo v arhivih zahteva visoko izobražene in odgovorne delavce, ljudi s kulturno širino in integriteto. Z gradivom, ki pride v arhive – ne samo zaradi praktičnih potreb – tem-več tudi glede na zgodovinsko vrednost, morajo primerno ravnati, ga varovati pred poškodbami, poneverbami in izginotjem. In se pri tem ne ozirati na take ali drugač-ne dnevne politične potrebe. Spomnim se pisma, ki je nekoč iz vrst uporabnikov kot zahvala prispelo v arhiv. V njem je pisec primerjal arhiv s svetiščem, kjer se hranijo velike dragocenosti in arhiviste z njihovimi vestnimi čuvarji. Nekoliko privzdignjene besede ponazarjajo potreben odnos do arhivov. Ne smemo namreč zanemariti dej-stva, da so arhivski dokumenti nazamenljiv temelj za raziskave zgodovine, so osno-va za dokazovanje pravic posameznikov, ustanov, države, so najvažnejše sredstvo za dokazovanje dejstev in dogodkov v preteklosti tudi v mednarodnih odnosih, zato države arhivom posvečajo posebno skrb. To mora tudi Slovenija.

Na koncu še moje čestitke Arhivskemu društvu ob šestdesetletnici, arhivistom pa iskreno želim uspehov tudi v prihodnje!

MarijaOblakČarni


Zahvala Jureta Volčjaka

Spoštovani,

ponavadi sem kratek, danes pa bom prekršil navado in bom dva do tri stav-ke daljši.

Ob prejemu Aškerčevega priznanja se zahvaljujem Arhivskemu društvu Slo-venije, še posebej pa predlagateljem, ki so opazili moje delo zlasti na področju ob-javljanja virov. Nagrada mi daje potrditev, da sem na pravi poti. Pričakujete lahko, da bom na tem področju dejaven tudi v prihodnje. Objavljanje virov sicer ni lahek posel, dobrodošla je vsaka objava vira, ki pomeni nov prispevek k zapolnitvi vrzeli, ki je na Slovenskem v primerjavi s sosednjimi deželami žal precej velika.

Zahvaljujem se tudi Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju in Nemški aka-demiji znanosti v Mainzu ter kolegoma iz Nemčije, ki sta pripomogla, da je knjiga regestov cesarja Friderika III., na katero so raziskovalci doma in tujini nestrpno čakali, končno le ugledala luč sveta.

Skratka, še enkrat hvala.

JureVolčjak

Imenovanje prof. dr. Ignacija Vojeta za častnega člana Arhivskega društva Slovenije – utemeljitev

Prof.dr.IgnacijVoje,zaslužniprofesorUniverzevLjubljaniindopisničlanHAZU,sodimedzgodovinarjezzelotesnimstikomssvetomarhivovinarhiv-skihgradiv.Njegovznanstveniopustemeljinavečdesetletnemraziskovalnemdeluvarhivih, splohvdubrovniškemdržavnemarhivu.Vslednjem jev letih1954–1988proučevalstarejšegradivozadubrovniškoinregionalnopolitično,gospodarskoterdružbenozgodovino.Arhivskimfondom,kisopovezanizdu-brovniškopoznosrednjeveškokreditnotrgovino,stamkajšnjimpomorstvominzdrugimividikigospodarskegaživljenja,jedobesednonamenilletaefektivnegačasa.Tačasjebilprežetstesnimistikistamkajšnjimiarhivisti,zučenjem,deba-tami,skupnimprebiranjemtežkihpasusovinpredvsemssodelovanjemvdobrozgodovinskeznanostiinarhivskestroke.Njegovaznanstvenaindrugadelatakopreveva globoko spoštovanje do arhivov in varuhov arhivskega gradiva. Enonjegovih zadnjih del, Starodavni Dubrovnik (CeljskaMohorjeva družba, Celje2011),jeposvečenouglednemudubrovniškemuarhivistu,dr.ZdravkuŠundrici,osebi,ki jeprofesorju IgnacijuVojetupomagalanesamoprinjegovemarhiv-skemdelu,ampaktudiprioblikovanjulastnegaodnosadoustvarjalcevgradivainnjegovihpreteklihraziskovalcev,medkateresoditatudiFranMiklošičinGre-gorČremošnik.Prof.IgnacijVojevsvojihdelihnikolinepozabipojasnitištevil-nihokoliščinhrambeinpreučevanjaarhivskegagradiva,kigajeproučevalsamalipanjegovipredhodniki.Toneveljasamozadubrovniškogradivo,ampaktudizagradivo,shranjenovslovenskiharhivih,predvsemvZgodovinskemarhivuvLjubljaniinArhivuRepublikeSlovenije.

Prof.IgnacijVojejebildoupokojitveleta1993zelodejaveninjetesnosodelovalsslovenskimiarhivisti.Doupokojitvejebilčlanarhivskegadruštva,odleta1973doleta1980jebildelegatFilozofskefakultetevsvetuZgodovins-kega arhiva v Ljubljani. V letih 1980 in 1981 je bil član strokovne komisijezaarhivistikopripodročniraziskovalniskupnostizahumanističneinzgodo-vinskevede.Kotuniverzitetniprofesor je redno spremljaldejavnostiArhivaRepublikeSlovenije:razstave inpredstavitvepublikacij–znjimi ještudente

199Letnik 37 (2014), št. 2

nesamoseznanjal,ampakjihzanjetudinavduševal.Navduševaljihjetudizaraziskovalnodelovarhivih– zaštudentezgodovinejetakorednoorganiziralogledeštevilnih razstavvArhivuRepublikeSlovenije invdrugihslovenskiharhivih.Skupajzdr.EmoUmekjevštudijskemletu1987/88organiziral»sek-cijomladihzgodovinarjev«,kisejeobdokumentihizpopolnjevalavArhivuRe-publikeSlovenije.Deloarhivistovinsodelovanjezarhivijepopulariziraltudidrugače– sstrokovnimipredavanjizaširšojavnost,zjavniminastopi,vstro-kovnihrazpravahitd.

Prof.IgnacijVojejeArhivuRepublikeSlovenijeleta1998izročilvsemi-krofilmskogradivoinxeroxkopijeposnetkovarhivskegagradivaizdubrovniš-kegaarhiva,kigajezbralmeddolgoletnimraziskovalnimdelom.Takonastalifondjebildopolnjen1.julija2014spredajoročnihizpiskovdokumentovizDr-žavnegaarhivavDubrovniku,kisopravtakonastalikotnasledekdolgoletnegaraziskovalnegadela.ArhivuRepublikeSlovenijejepredaltudivsefotokopiranecirilskelistineizdubrovniškegaarhiva–»Cirilski diplomatarij«–,kigajezačelurejatiprof.dr.GregorČremošnikingajesamdokončalponjegovismrti.Zlis-tinamijepredaltudiodtisenjimpripadajočihpečatov.Zapuščenogradivojepr-vovrstenosebnifond,kiomogočatemeljitvpogledvraziskovalnoudejstvovan-jeinznanstvenodeloslovenskehistoriografijevDubrovniku.Prof.IgnacijVojenamjeznjimomogočilkontinuitetoznastvenoraziskovalnegadela–slovenskizgodovinarji,umetnostnizgodovinarji inarhivisti lahkovnovihokoliščinahspomočjozbranegainzdaj javnodostopnegagradivavosrednjemslovenskemarhivu spoznavamosvet ljudinajpomembnejšega srednjeveškega in zgodnje-novoveškegaregionalnegagospodarskegainkulturnegasredišča,svetnjegovihraziskovalcevinnenazadnjesvettistih,kisogradivohraniliinohranili.

DušanMlacović

Poročilo o Mednarodni konferenci in okrogli mizi arhivistov Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine; Terme Čatež, Slovenija, 15.–16. maj 2014

ArhivskodruštvoSlovenijejevčasumed15.in16.majem2014,vsode-lovanju zArhivomRepublike Slovenije,Hrvatskimarhivističkimudruženjem,Arhivističkimudruženjem/udrugomBosneinHercegovineterDruštvomarhiv-skihradnikaVojvodine,organiziraloMednarodnokonferencoznaslovnotemoArhivi v kriznih časih,kisejeodvijalavTermahČatež.

Zmednarodnimikonferencami(tokratjebilažesedmapovrsti)senadal-jujetradicijaizmenjavemnenjinpogledovmanjšegakrogaarhivskihstrokov-njakovodoločenitemi.Kerse jegospodarskakrizadotaknilatudiarhivovinnašihprogramovinkerzategovanjepasuškoditudinarodu,smoseodločili,dasenatejkonferenciposvetimopravkrizi,kijeprizadelatudiarhive.

NakonferencijesodelovalookrogštiridesetudeležencevizSlovenije,Hr-vaške,BosneinHercegovineterSrbije,sprispevkinaprejomenjenotematiko,pasejepredstaviloosempredavateljev.

PouvodnemnagovorupredsedniceArhivskegadruštvaSlovenijeinpoz-dravihpredsednikovarhivskihdruštevsosednjihdržav,jesledilogledkratkegaturističnegačrno–belegafilmaizobdobja50.let,kisogapripravilivSlovens-kemfilmskemarhivu,natopa jeslediloprvozanimivopredavanjeMitjeČan-dra,pisateljainpublicistaizSlovenije,znaslovomKrizainkultura.Zatemsejemag.BojanCvelfar,direktorArhivaRepublikeSlovenije,vsvojempredavanjuspraševal,alienačbaArhivi = kriza?drži,innakoncupredavanjazaključil,daje


temutako.SleditibimoralopredavanjeDavorjaLabašazEkonomskefakultetevZagrebu,kipajenažalostzbolel,tako,dastanjegovoprezentacijoznaslovomKriza kot priložnostpokomentiraliinpredstaviliIvanaPrgininDeanaKovačec.Kotza-dnjireferentvtemprvemsklopu,sejepredsta-vildr. IzetŠabotić izArhivatuzelskegakantonaizBosneinHercegovinesprispevkomoRecesij-skem uticaju na marginalnost arhivskih ustanova.

VpopoldanskemdelustasepredstavilašeJugoslav Veljkovski iz Istorijskega grada NovogSadaizRepublikeSrbije(sprispevkomznaslo-vomKriza Arhiva i Arhivi u krizi) inAleksandraPavšičMilostizPokrajinskegaarhivavNoviGo-rici iz Slovenije, ki je pripravila prispevek, na-slovljenkotKriza – priložnost za novo strategijo dela.

Sledila je strokovna ekskurzija v Brežice,kjersmosiogledalirazstavoinfilmokolnarjih,nabiralcihpremoganarekiSavi,natopasmosesprehodili skozi mesto in si ogledali še glavneznamenitosti.

Naslednjidanstasledilišedvepredavanji.Prvo, zanimivopredavanje z naslovomKRIZA – kako se nositi s njenim prijetnjama i iskoristiti nje-ne prilike?jepredstavilamag.psihiologijeTanjaPuretasHrvaške,natopajemag.SejdalijaGušićizIstorijskegaarhivaSarajevoizBosneinHerce-govinevbesediinslikipredstavilreferatznaslo-vomPožar u državi, kriza u arhivu.

Sledila je okrogla miza, kjer so si udele-žencilahkoizmenjalisvojamnenjainpogledenakrizotermorebitnerešitvezaizhodiznje,natopa sobilinaknadnosprejetinaslednji zaključkiposvetovanja: • krizajedejstvo,kigamoramosprejeti in

seznjimspopadati.Zaznati je,da jekri-zažedolgotrajnejšainjeobtehnološkempreskokuinlovljenjukorakavsodobnemsvetu arhive v regiji dodatno udarila šes finančno recesijo. Treba je analiziratisituacijo, si postaviti cilj, ob tem pa ak-tivno iskatipriložnosti,dagauresničimo(nečakati,dasebodopriložnostipojavilesame);

• na različne načine je potrebno opozarja-tidržavoinširšo javnostnapomen,kigaimajoarhivi (takozvidikavarovanjakul-turnedediščinekotzvidikatrajnepravnevarnosti);šelepriznanpomen,kigabodoarhivi s tem pridobili v družbi, bo dobraosnovazaizhodizkrizeinnapredek;

• truditi se, da arhivi ustvarijo tudi lastnasredstva (s prodajo publikacij, vstopnina-mizarazstave,učneure,delavniceipd.).Tasredstvapabi bilo smiselno vlagati pred-

Mednarodna konferenca in okrogla miza arhivistov Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, 14.–15. maj 2014 v Čatežu

Strokovna ekskurzija udeležencev Mednarodne konference v Brežice

201Letnik 37 (2014), št. 2

vsemvstrokovnirazvojinboljšostorilnostarhivskeslužbevvsehfazah.Slednjesedolgoročnolahkoprepoznakot»produkt«stroke,občemerbimoraladržavavednozagotavljatisredstvazaosnovnepogojedelaskoziinfrastrukturoinplačezaposlenih.Predsednikivsehsodelujočiharhivskihdruštevsmosedogovorili,dabo

mednarodnakonferencaprihodnjeletoorganiziranavSisku,temakonferencepaboArhivi na tržišču.

SonjaJazbec

27. mednarodno posvetovanje »Arhivska praksa 2014«, Hotel Tuzla, Tuzla, 25.–26. september 2014

27. mednarodno posvetovanje z naslovom »Arhivska praksa 2014« jeponovnopotekalovTuzlivorganizacijiArhivaTuzelskegakantonainDruštvaarhivskihdelavcevTuzelskegakantona.Kotvsakoletojeposvetovanjepospre-milaobsežnapublikacijaArhivskapraksašt.17,vkaterisoobjavljeniprispevkivsehnastopajočihgovornikovnaposvetovanju.

SlovenskearhivenaposvetovanjusoletospredstavljaliudeleženciizAr-hivaRepublikeSlovenije,PokrajinskegaarhivaMariborinPokrajinskegaarhivaKoper.VimenudruštvasejeposvetovanjaudeležilaNinaGostenčnik(PAM).

Programposvetovanjasejezačelvčetrtekdopoldan,ževsredinihpopol-danskihurahpajebilovgalerijiHotelaTuzlaodprtjerazstaveDržavnegaarhivavZagrebuznaslovom»Šetnja Zagrebom dokonog purgera«,ki jo jepripravilaIvanaPrgin.

PosvetovanjesejeuradnozačelovčetrtekspozdravomSelmeIsić,v.d.direktoriceArhivaTuzelskegakantona.Popredstavitvivsebine17.številkepu-blikacijeArhivskapraksastav.d.direktoriceArhivaTuzelskegakantonaSelmaIsićindirektorDržavnegaarhivavZagrebuDarkoRubčićpodpisalaDeklaracijoosodelovanjumedobemaarhivoma.

Pokratkemodmorusoseudeleženciposvetovanjarazdelilivdveskupi-ni(gledenatemepredstavitev).VKristalnidvoraniHotelaTuzlasobilipred-stavljeniprispevkina temozunanje službe innjenegapomenapri zaščiti ar-hivskega gradiva v nastajanju. Kot prvi je svoj prispevek predstavil dr. PeterPavelKlasinc(Katedrazaarhivistikoindokumentologijo/MednarodniinštitutarhivskihznanostivTrstu/Mariboru,Slovenija),ki jegovoriloproblemihzu-nanjeslužbeintehničnihrešitvah.Mag.OmerZulić(ArhivTuzelskegakantona,BiH)jepredstavilsvojprispevekznaslovom»Vloga zunanje službe pri zaščiti dokumentarnega gradiva v izrednih okoliščinah«.Makedonski predstavnik dr.AcoAngelovskiizDržavnegaarhivaRepublikeMakedonijejegovorilostanjuinperspektivizunanjeslužbevsvojemarhivu.VesnaŠteinglinizDržavnegaarhivazaMeđimurje(Hrvaška) jepredstavilapregleddelazunanjeslužbenjihovegaarhivanaprimerušol.PredstavniceDržavnegaarhivavSplituMajeKovačevićKuzmanićsicernaposvetovanjunibilo,njenprispevekpaobravnavaizzive,kijihv21.stoletjuprinašaopravljanjezunanjeslužbe.Svojprispevek,vkateremorišeproblematikoizvajanjazunanjeslužbepriustvarjalcihspodročjagospo-darstva,jepredstavilaNinaGostenčnik(PokrajinskiarhivMaribor,Slovenija).Tudi predstavnici Zgodovinskega arhiva Niš (Srbija), Nevena Karabašević inStojankaBojović,seposvetovanjanistamogliudeležiti,njunprispevekpaimanaslov»Problematika zaščite gradiva na področju delovanja Zgodovinskega ar-hiva Niš«.MiroslavDučić(ZgodovinskiarhivUžice,Srbija)jepredstavilizkušnjearhivaprizaščitiarhivskegagradivapravosodnihorganovvSrbiji.Dr.AzemKo-


žar,predstavnikDruštvaarhivskihdelavcevTuzelskegakantona,jespregovoriloproblemihprizaščitiinprevzemanjuarhivskegagradivaukinjenihinprivati-ziranihustvarjalcev.Objavljen,nepatudipredstavljennaposvetovanju,jepri-spevekdr.BojanaHimmelreicha(ZgodovinskiarhivCelje,Slovenija),kigovoriohrambiarhivskegagradivagledališčvslovenskiharhivih.Zadnjavsekcijiozunanjislužbijesvojprispevekpredstavilamag.JasminaLatinović(Zgodovins-kiarhivKikinda,Srbija),kijepredstavilaizkušnjearhivaprizaščitigradivaRe-publiškegageodetskegazavoda.

DrugasekcijajepotekalavKongresnidvoraniHotelaTuzla.Tematesek-cijejebila»Arhivske zgradbe in oprema ter njihov pomen v sistemu zaščite ar-hivskega gradiva«.Tosekcijojespredstavitvijosvojegaprispevkazačelamag.ZdenkaSemličRajh(PokrajinskiarhivMaribor,Slovenija),kijegovorilaostan-dardihzaopremoinprostorezahramboarhivskegagradiva.Njenipredstavi-tvijesledilDraganKnežević(ZgodovinskiarhivUžice,Srbija)sprispevkom,vkaterempredstavljaskladiščasvojegaarhiva,njihovoopremoinorganizacijo.Mag. JasminaŽivković (ZgodovinskiarhivPožarevac, Srbija) sicernibilapri-sotna,objavilapajeprispevekznaslovom»Namestitev in oprema kot vidik teh-nične zaščite arhivskega gradiva pri ustvarjalcih (Izkušnje Zgodovinskega arhiva Požarevac)«.HatidžaFetahagić inSelmaIsić(ArhivTuzelskegakantona,BiH)stapredstaviliskladiščnekapacitetesvojegaarhiva,AdmirNezirovićizZgodo-vinskegaarhivaSarajevopajeobjavilprispevek,vkaterempredstavljanjihovoskladišče»Vrbanjuša«,njegovoadaptacijoinuporabo.JovanP.PopovićizBeo-gradajegovorilopomenuklasičnezaščitearhivskegagradivazanjenosodobnozaščito.PredstavniciZgodovinskegaarhivaSarajevo(AleksandraPijukPejčićinElmaDervišbegović)stapredstaviliuničenjearhivskegagradivavsarajevskemkantonuvpožarufebruarja2014.PredstavnikArhivaUnsko-sanskegakantonaHuseinHadžićjegovorilobazahpodatkovoustvarjalcih,kotzadnjipajesvojprispevekpredstavildr.IzetŠabotićsFilozofskefakulteteUniverzevTuzli,kijegovorilovplivurecesijenamarginalizacijoarhivskihustanovvBosniinHerce-govini.

Vpopoldanskihurahsoseudeleženciposvetovanjaudeležiliekskurzije,kijihjepopeljalapopotehkulturno-zgodovinskezapuščineBanovićev.

Drugidankonferencese jedotaknilaktualnihvprašanjarhivsketeorijeinprakse–totemojevsvojihprispevkihobravnavalo20referentov.Kotprvijesvojprispevekpredstavildr.MiroslavNovak(PokrajinskiarhivMaribor,Slo-venija),kijevsodelovanjuzmag.TatjanoHajtnik(ArhivRepublikeSlovenije)obdelal problem arhivskega gradiva na spletu. Hézső Zsolt iz Zgodovinskegaarhiva Subotica, Srbija, je predstavil projekt E-arhiva v Subotici, njegove za-četkeinizkušnje,kisojihdodanespridobili.NikolaMokrović,TanjaPetrovićindr.ŽivanaHeđbeliizDocumete–Centrazasoočanjespreteklostjosopred-staviliprispevekznaslovom»Virtualni arhiv osebnih spominov«.PredstavnicaMinistrstva za financeTuzelskega kantonamag.MirjanaMarinković Lepić jegovorilaosodobnihkomunikacijskihkanalihkotsredstvihzapromocijoarhi-vovvBosniinHercegovini.SinišaDomazetizArhivaBosneinHercegovinejepredstavilprispevekznaslovom»Zaščita in pretvorba avdio zapisov v arhivih«.Dr.AlenkaŠauperl(FilozofskafakultetaLjubljana,Slovenija)jepredstavilapri-spevekznaslovom»Teoretski pogled na uporabnike arhiva«,kigajepripravilavsodelovanjuzdr.PolonoVilar,mag.ZdenkoSemličRajh,dr.MajoŽumer,dr.IzetomŠabotićem,dr.SeadomSelimovićeminSelmoIsić.ValentinaPetarosJe-romelaseposvetovanjaniudeležila,objavljenpajenjenprispevekznaslovom»Arhivi in arhivist: od inventarja do raziskovanja preteklosti (freelance)«.Dr.Ja-snaPožganizDržavnegaarhivazaMeđimurjejepredstavilapomenarhivskegagradivazdruženjzaznanstvenoraziskovanje.IvanaPosediinIrenaMilobaraizDržavnegaarhivavVukovaruoz.Varaždinustapredstaviliprispeveknatemonedoslednostivzakonihinpredpisih,kisenanašajonavprašanjadostopnostijavnegaarhivskegagradiva.PredstavniceKantonalnegaarhivaTravnik(Andri-

203Letnik 37 (2014), št. 2

janaVarešković, Emina Salkić in SpomenkaPelić) pa so govorile o izkušnjahnjihovegaarhivaprirealizacijiprojektastrokovneobdelavearhivskegagradivapodjetjaElektrodistribucijaZenica.

Pokratkemodmorusosvojeprispevkepredstavilišezadnjireferenti.Dr.Vladimir Žumer je govoril o enotnem klasifikacijskem načrtu za razvrščanjezdravstvenedokumentacije,mag.GašperŠmidinŽarkoŠtrumblizArhivaRe-publikeSlovenijepastaobravnavalatemodostopnostiinnedostopnostizdrav-stvenedokumentacije.LjerkaVukizHrvaškegadržavnegaarhivajepredstavilaprispevek, ki obravnava arhivsko pedagogiko kot del procesamodernizacijearhivskih ustanov.Marija Todorović iz Zgodovinskega arhiva Šumadije pa jepoudarilapotrebopostandardizacijiarhivskedejavnostivSrbiji.OarhivskemozaveščanjumeščanovPožarevcavsvojemprispevkupišeSlobodankaCvetko-vićizZgodovinskegaarhivaPožarevac,kipaseposvetovanjaniudeležila.Mag.AidaŠkoroBabič jepredstavilaprispevek,kiga jepripravilavsodelovanjuzdr. JelkoMelikindr.MatejoJeraj(vnjemobravnavajonekajgorečihvprašanjarhivsketeorijeinpraksevSloveniji).Dr.IvanBaltasFilozofskefakultetevOsi-jekujegovorilodiplomatsko-paleografskiobdelaviarhivskegagradiva.ZadnjareferentkaMilenaGašićjepredstavilaprispevekorevizijiarhivskihfondovinarhivskegagradivaskoziprimerZgodovinskegaarhivaSarajevo.

Pokoncupredstavitevsobilinavrstišerazpravainsklepiposvetovanja,kjersopredavateljiinudeležencilahkošedodatnorazjasnilimorebitnenejas-nosti.

Posvetovanjejebiloponovnoorganiziranonavisokemnivoju,organiza-torjempagrepohvalainzahvalazagostoljubnosttuditoleto.

NinaGostenčnik

205Letnik 37 (2014), št. 2

ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH

Aus steirischen Archiven – Ein Rückblick auf die Jahre 2013 und 2014

Der vonder steirischenPolitik propagierteReformprozesswirdmit 1.Jänner2015aucheinewesentlicheVeränderungderStrukturdersteirischenGemeindenmitsichbringen,daeineReihevonGemeindezusammenlegungenstattfindenwerden.Daherwidmetesichdersteirische Archivtag 2013,deram12. Juni2013 imSteiermärkischenLandesarchivstattfand,derSicherungdeskommunalenSchriftgutes.EinBerichtüberdieErgebnissedieserTagungwurdeimzweitenTeilbandvonArhivi2013veröffentlicht.

»Leitfaden für Gemeindearchive«

Im Herbst 2013 wurde die jährliche Tagung der KorrespondentinnenundKorrespondentenderHistorischenLandeskommissionfürSteiermark(10.bis12.Oktober2013)zumAnlassgenommen,umdortaucheinenLeitfaden für GemeindearchiveübereinengeordnetenUmgangmitdemSchriftgutvonKommunenvorzustellen,denDr.ElkeHammer-Luza,dieimSteiermärkischenLandesarchivu.a.fürdiehistorischenGemeindearchivverantwortlichist,ver-fassthatteunddenTagungsteilnehmerinnenundTeilnehmernpräsentierte.

DieserLeitfadenwurdevonihrinsbesondereauchfürdieNutzungdurchdie einzelnen Gemeindeverwaltungen erstellt, um diesen einen ersten, kom-paktenÜberblicküberdenUmgangmitihremSchriftgutzubietenundaufdieGefahrendurchunsachgemäßeLagerungoderEntfremdungzuverdeutlichen.DieAutorinverweistinihrerHandreicheauchaufdieGefahrderVermischungvonkommunalemSchriftgutmitmusealenObjekten.Insbesondere,wenneineGemeindezugleicheinMuseumunterhält,sei–wieHammer-Luzaausführte– auf eine organisatorische und vor allem strikte räumliche Trennung von Archiv-gut und Museum zu achten.AufBasisdesseit1.Jänner1951fürdiesteirischenGemeinden inGeltungstehendenEinheitsaktenplanesundderdiesenergän-zendenVerordnungdesJahres1958entwickelteHammer-LuzaeineSystematikbezüglichderArchivwürdigkeitvonAktenderGemeindeverwaltungenundfas-stedieseinFormeinesAnhangeszusammen,dereinenerstenÜberblicküberjeneAktengruppenbietet,denenbesondere Bedeutung zukommt.

AbgeschlossenwirddieserLeitfadenmiteinemÜberblicküberdieBe-stimmungendessog.SteiermärkischenArchivgesetzes (Gesetzvom16.April2013überdieSicherung,VerwahrungundNutzungvonArchivgut)bezüglichderVerwahrungdesSchriftgutesvonGemeindenundderMöglichkeitenundModalitäten,(historische)AktenbeständeindasSteiermärkischeLandesarchivabzugeben.

Archivwissenschaft und akademische Lehre

WiebereitsindenJahrenzuvorwarenvierderimSteiermärkischenLan-desarchivtätigenakademischenArchivarinnenundArchivare–Dr.ElkeHam-mer-Luza, Dr. Elisabeth Schöggl-Ernst, Dr. Gernot Peter Obersteiner und Dr.PeterWiesflecker–alsLehrbeauftragtefürdenAusbildungszweigArchivwissenschaftenamInstitutfürÖsterreichischeGeschichtsforschungderUniversi-tätWientätig.GemeinsamhieltensieimStudienjahr2013/2014eineaufzwei

206O delu arhivov in zborovanjih

Semester angelegte Lehrveranstaltung zur Ak-tenkundeundBehördenschriftgut;Schöggl-Ernstlas zudem Archivwissenschaft, Hammer-LuzaundWiesflecker lasen Archivtechnik, Oberstei-nerbeteiligtesichanderLehrveranstaltungzurösterreichischenBehörden-undVerwaltungsge-schichte. Auch im Studienjahr 2014/2015 sinddie Genannten wiederum als LehrbeauftragteamWiener Institut,wo seit 1854die akademi-sche Ausbildung der österreichischen Archiva-rinnenundArchivareerfolgt,tätig.

Slowenischsteirische Ausstellungskooperation

Am13.November2013konnteimSteier-märkischenLandesarchivdieAusstellungAdel, Fürst und Länder. Landesfürstliche Privilegien für Steiermark und Kraindurchdie2.Prä-sidentindesLandtages SteiermarkMag.UrsulaLacknereröffnetwerden.DieseAusstellunggingaus einerKooperation zwischen dem Archiv der Republik Slowenien und dem Steiermärkischen Landesarchiv hervor und beruhtezumTeilaufdervomslowenischenStaatsarchivkonzipiertenAusstellungüberdieKrainerLan-desprivilegienvon1338bis1736,dievorerstinLaibach/Ljubljana, dann in mehreren StädtenSloweniens und anschließend im Österreichi-schenStaatsarchivinWienundimKärntnerLan-desarchivinKlagenfurtgezeigtwordenwar.

VonHistorikern beider Archive – für dasslowenischeStaatsarchivwarendiesDr.AndrejNaredundJureVolčjak,fürdasSteiermärkischeLandesarchivDr. Gernot PeterObersteiner undDr. Peter Wiesflecker – wurde die Ausstellungdahingehend erweitert, dassnicht nurdieEnt-wicklungderLandesprivilegiendesHerzogtumsKraindargestellt,sonderndiesendiePrivilegiendesHerzogtumsSteiermarkseitdemHochmittel-altergegenübergestelltwurden.DieErweiterungderAusstellungumsteirischeAspektehattesichfürdenStandortGraz insbesondereangeboten,daGrazseit1564SitzdesinnerösterreichischenLandesfürstenErzherzogKarlII.war.DiedamalsetabliertenZentralstellenundHofbehördenwa-renzumTeilbisins19.JahrhundertnichtnurfürdieSteiermarkzuständig, sondernauch fürdieangrenzendenHerzogtümerKrainundKärnten,dieGrafschaftenGörzundGradiska,Triest unddessenHinterlandsowiediesog.Militärgrenze,demnach insgesamt für jenes Gebiet, das 1564administrativ und politisch unter dem BegriffInnerösterreich zusammengefasst worden war.DamitstelltedieAusstellungeineReihevonhi-

Častni gostje na otvoritvi razstave »Plemstvo, knez in dežele« (z leve proti desni): direktor Ivan Fras (Maribor), častni konzul RS v Gradcu Kurt Oktabetz, direktor Bojan Cvelfar (ARS) in predsednica deželnega zbora Ursula Lackner (Foto: Heinz Kranzelbinder)

207Letnik 37 (2014), št. 2

storischen Bezügen zwischen der heutigen Re-publikSlowenienunddemheutigenBundeslandSteiermark her und verwies nachdrücklich aufdie gemeinsame Geschichte zweier politischerEinheitendieserRegionMitteleuropas.

Die Ausstellung war vom 14. November2013bis31.Jänner2014währendderÖffnungs-zeiten des Landesarchivs bei freiem Eintrittzugänglich und wurde vom Publikum sehr gutangenommen. U. a. wurde sie sogar von meh-rerenGruppenausKroatienundSlowenienbe-sucht. Anlässlich der Ausstellungseröffnung,an der auch der Generaldirektor des Sloweni-schenStaatsarchivsMag.BojanCvelfarteilnahm,sprachAndrejNaredüberdieKrainerLandespri-vilegien, während Gernot Obersteiner die Ent-wicklungder steirischenLandesprivilegien seitdemHochmittelalterdarstellte.

1914–2014

Sowohl die Ausstellung des Jahres 2014wieauchderArchivtagdiesesJahreswarendemErsten Weltkrieg gewidmet. Die Archivmitar-beiterin Mag. Anita Herzl und die beiden amLandesarchiv tätigen Historiker Dr. Franz Mit-termüllerundDr.WolfgangWeißfungiertenalsKuratorenderunterdemTitel»Ihr lebt in einer großen Zeit …«. Propaganda und Wirklichkeit im Ersten Weltkriegkonzipiertenundam14.Mai2014eröffnetenAusstellung.BegleitendzurAusstellung erschieneinvonderArchivlei-tung herausgegebener und von Hammer-Luza,MittermüllerundWiesflecker redigierterBand,dessenTitel sichan jenemderAusstellungori-entierte und in elf, zum Teil umfangreichenBeiträgen unterschiedliche Streiflichter auf dieLebenswirklichkeit, insbesondere indenerstenKriegsjahren, wirft. Die Ausstellung wird nochbis16.Juni2015gezeigt.

»Quellen zum Ersten Weltkrieg aus regionalen Archiven und Sammlungen« wid-metesichdersteirische Archivtag,deram12.Juni2014 imLandesarchivstattfand.EinerderKuratorenderarchiveigenenAusstellung,FranzMittermüller, unternahm zum Thema Kinder, Kindheit und Propaganda im Ersten Weltkrieg – eine Spurensuche.DerLeiterdesArchivsderDiö-zeseGraz-Seckau,Dr.AloisRuhri,verstandesinseineminstruktivenVortrag,derdenprägnantenTitelAus Glocken und Orgelpfeifen werden Kano-nentrug,QuellenzumErstenWeltkriegimDiö-zesanarchiv und in Pfarrarchiven vorzustellenundkonntedabeiaufeineReihevonBeständenhinweisen, die von der historischen Forschung

Otvoritev razstave »Plemstvo, knez in dežele« (z leve proti desni): Peter Wiesflecker in Gernot Peter Obersteiner (Štajerski deželni arhiv), Bojan Cvelfar (ARS), predsednica deželnega zbora Ursula Lackner, Josef Riegler (Štajerski deželni arhiv), Andrej Nared in Jure Volčjak (ARS) (Foto: Heinz Kranzelbinder)


bisher kaum beachtetwurden, etwa die Pasto-ralkonferenzenwährenddesKrieges.

MusealenAspektenwidmetesichdieGra-zerZeithistorikerinMag.Nicole-MelanieGoll,diegemeinsammit dem Grazer Zeithistoriker Hel-mut Konrad federführend an den Vorbereitun-genjenerAusstellungzumErstenWeltkrieg,dieEndeJuni2014imUniversalmuseumJoanneumeröffnetwurde,beteiligtwar.InihremVortrag– 100 Jahre danach oder: Wie bekommt man den »Großen Krieg« ins Museum? Herausforderungen – Perspektiven – Möglichkeitenfokussiertesiesichinsbesondere auf Fragen der Vermittlung. DieskonkretisiertanseinemeigenenHausderLeiterdesMuseumsimTaborderStadtgemeindeFeld-bach, Dr.Wolfram Dornik, der unter dem TitelErzählen mit Dingen. Transition vom Kommuni-kativen zum Kulturellen Gedächtnis am Beispiel der Ausstellung »Die Südoststeiermark im Ersten Weltkrieg« dabei auf Aspekte bei der Vermit-tlung imregionalenKontexteinging.DerLeiterdesArchivsderTechnischenUniversitätGraz,Dr.BernhardReismann,thematisiertenochmalsdasAusstellungsthema»Propaganda«undspiegeltediesesindenletztenFriedenswochendesJahres1914 (Von der »südslawischen Mördergemein-samkeit« bis zum Krieg. Zeitungen, Propaganda und Realität in der Steiermark im Juni und Juli 1914).

Matriken online

Im ersten Halbjahr 2014 konnte dasArchiv der Diözese GrazSeckauseinbishergröß-tes Projekt abschließen, dieDigitalisierung derTauf-,Trau-undSterbebücher.UnterderAdressematriken.grazseckau.atstehendiesenunnachPfarrengeordnetdenBenützerinnenundBenüt-zernkostenloszurVerfügung.FürdiehistorischeForschung, insbesondereaber fürdieFamilien-forschung,bedeutetederAbschlussdesProjek-tes einen Quantensprung. Demgemäß erfreutzeigtesichDiözesanarchivarAloisRuhri,derge-genüberdemPressedienstderDiözeseauchaufeinen zweitenwesentlichenAspektdesProjek-teshinwies:Um die Matriken auf lange Sicht zu schützen und für die Nachwelt zu erhalten, sind wir vor der Alternative gestanden, die Matriken früher oder später für private Familienforschung zu sperren, oder aber nach alternativen, neuen Möglichkeiten zu suchen.

Dazuwaren seit 2010 durch ein von derEuropäischen Union, der Diözese Graz-Seckauund dem Land Steiermark finanzierten Projektmehr als 9.000 Matrikenbände mit insgesamt

Plakat aktualne razstave Štajerskega deželnega arhiva o 1. svetovni vojni (StLA)

209Letnik 37 (2014), št. 2

mehralsdreiMillionenSeitendigitalisiertworden. Seit Jänner2014 liefderProbebetrieb.Nunmehrstehen1,6MillionenScans–einScanumfasstjeweilseineDoppelseite–zurVerfügung.DieTrauungs-undSterbebüchersindbiszumJahr1938zugänglich,dieTaufbücher–derzeit –bis zum Jahr1913,daeineEinsichtnahmeinGeburts-undTaufbücherderletztenhundertJahreausdaten-schutzrechtlichenGründennichtmöglichsind.DiezeitlicheGrenzeistdemnachfließend. Als Projektpartner konnte das Diözesanarchiv Graz das ErzbistumMarburg/Mariborgewinnen.AuchdortwurdendieMatrikendigitalisiert.DieKostentrugennebenderErzdiözesederslowenischeStaatunddieEU.

PeterWiesflecker

Kongres hrvaških arhivistov v Opatiji

KongresvorganizacijiHrvaškegaarhivskegadruštvainDržavnegaarhivanaRijekijepotekalod22.do25.oktobra2013vHoteluAmbasadorvOpatiji.IV. kongres1 jepotekalpodnaslovom»Arhiviinpolitika«,vdrugemdeluprogra-mapasobileobravnavanetemespodročja»Arhiviincivilnadružba«.OdprtjekongresazuvodnimipozdraviinmanjšimkulturnimprogramomsejeodvilovdvoraniHrvatskeganarodnegakazalištaIvanpl.ZajcnaRijekiinsenadaljeva-lovDržavnemarhivunaRekispredstavitvijorazstaveznaslovom»Fragmenti prekinutog vremena. Neizvedeni projekti turističke infrastrukture«terpogostit- vijovsehudeležencevkongresa.Razstavazajemaoriginalnerisbeingrafikear-hitektovinarhitekturnihbirojevnaDunaju,kisopripravljalipredlogezagrad-njohotelskihobjektovnesamovKvarnerju,pačpatudinizcelotnedalmatinskeobale.Takoomenjenarazstavazajemaoriginalnerisbeturističnihobjektov19.stol,kivvečiniprimerovnisobiliizvedeni,hranijopajihštevilnihrvaškiarhivinaobalnempodročju.MordabomotorazstavozoriginaligostovalitudivArhi-vuRSvletu2015.

Kotgostorganizatorjevjeuvodnireferatznaslovom»Dostopnost gradiva službe državne varnosti (SDV) v Sloveniji: od zakonske regulative 2006 do referen-duma o arhivskem zakonu v 2011«predstavilDraganMatić.OpisaljedogajanjevSloveniji,kjersobiliarhivipolovicoletavsamemcentrumedijskepozornostiinsejepolitičnabitkaodvijaladobesednonaramenihstroke.Zakonoarhivihizleta2006jedoločaldostopnostgradivabrezomejitev(razenzaobčutljiveoseb-nepodatkežrtevnekdanjegarežima),problematičnojebilopredvsemgradivoobveščevalne službeSOVA,okrogkaterega jebilaaferaOmerza.Zadostop jebilproblematičenlemanjšidelgradivaSDV(vzvezizobveščevalnimiinkon-traobveščevalnimiaktivnostmi,medtemkojebilocelotnogradivoSDVdosto-pnoženekajlet).ZaomenjenidelpajebilaocenaSOV-e,dajetovnasprotjuznacionalnimiinteresi.Ministrstvozapravosodjejeizdalosklep,daje65.členarhivskegazakonavnasprotjuzUstavoRS.SOVAjeotemobvestilaSekretariatSvetazanacionalnovarnost,kijetudipodalmnenjeoneustavnosti65.člena.VzvezizzahtevanimdostopomjeARSzačasnoprekinilodločanjeinpozvalVladoRSzazačetekpostopkapredUstavnimsodiščemoustavnostialineustavnos-ti tega člena zakona.Vendar jeVladaRSodločila spremeniti zakon zuvedbonovele,kijojepripravilaparlamentarnakomisija–gradivobizačasnopostalonedostopno,daganatančnopregledakomisija,ostalogradivopabibilotakojdostopno.Novelajebilavparlamentusprejetavletu2011,vendarjeopozicija,

1 Hrvaškoarhivskodruštvo(HAD-http://www.had-info.hr/)organiziravsakoletoposvetovan-je,vsakočetrtoletopaorganizirajonekolikoobsežnejšiarhivskikongres.

http://www.had-info.hr/


ki jezadevospolitizirala,poseglaporeferendu-mu–tajebilvjuniju2011.Gledezakonskenove-lesejevečinaodločilaproti(70%).Opisanjebilpotekmedijskegadogajanjaternasprotujočihsipolitičnihinstrokovnihstališč,kjersosenaza-konodajnemarhivskemproblemuodostopnostilomilapolitičnastališča,povezanasproblemati-ko dogodkov in podatkov iz prejšnjega režima.Vzaključkujebilavtorkritičnegamnenja,daneobstojikonsenzonacionalneminteresu,pačpaje na žalost stroka podrejena politiki – strokaje pasivna, premalo zainteresirana in premalovključenavsamzakonodajnipostopek,nadrugistranipapolitikineprevzemajoodgovornostizavmešavanjevstroko.

V drugi uvodni predstavitvi je ravnatelji-caHrvaškegadržavnegaarhivadr.VlatkaLemićv referatu »Odraz politike na hrvaško arhivsko službo«govorilaoupravnihproblemihinarhivihterkako lahkopolitika innjenapodporapripo-moreta k razvoju arhivske službe. Dotaknila sejetudiproblemovrestitucijezdrugimidržavamiterproblemovsukcesijeponekdanjiSFRJ.TakoHrvaška kot ostale države dodanes niso nikolidobile odgovora v zvezi z zahtevami za vrnitevgradiva izbeograjskiharhivov.Glede restitucijejeopozorilana to,da jeHrvaška izAvstrijedo-bilavrnjenprecejšendelgradivanaosnovispo-razuma iz leta 1923. Sicer je govorila o mestuarhivskeslužbevširšemdržavnemkontekstuinizpostavila potrebo po sodelovanju s politiko – karjesicertudinujnostzaradikoordinacijezdi-plomacijo.

IzDržavnegaarhivavOsijekujekolegaD.Kušenpredstavil referat z naslovom»Strokovni diskurz strategije odnosa arhiva in političnih te-les«.Najprejjepodaldefinicijipojmov»arhiv«in»političnotelo«.Opisaljepojemarhivskeslužbeinnjenevlogevdružbenem inpolitičnemkon-tekstuspoudarkomnajavnemdelovanju.Arhi-vi sov svojembistvu javnablaginja (nekaj,karprispeva k javni dobrobiti), politična skupnostpamorazagotovitipogojezadelovanjearhivov–tojeaktualnastrategija(npr.StrateškiplanMi-nistrstvazakulturo).Poudaril jeda,politikanebismelaignoriratistroke,četudistrokanemorebrezpolitike.

IvoOreškovič(DržavniarhivDubrovnik)jepredstavilreferatznaslovom»Reforma arhivske službe – predpogoj odmika od administrativnega k ustvarjalnemu upravljanju arhivov«. Kot nek-danjidirektoreneganajboljeminentniharhivovnaHrvaškemsijezastavilvečvprašanj,meddru-gimskozi aktualno tematikopolitike tudi, kakojemogočepostatiravnateljarhivaskozirazličnaobdobja političnih sprememb. Hkrati je opozo-

Risba iz kataloga

211Letnik 37 (2014), št. 2

ril,dajevobdobjutakihspremembmogočecelogovoritio»erihišnihljubljencev«.Doizrazapri-hajajo želje političnih sredin posameznih regij.Posledičnopostajastrokovniarhivžrtevlokalnepolitike,sajsetudistrokaprilagajasituaciji.Kotprimervpletanjapolitikevdeloarhivovjeopisalaktivnostiza izposojosrednjeveškelistinebanaKulinavrazstavnenamenevSarajevu,zakaterojeVladaBiHpodalacelojamstvo,arhivalijapajebilaza15-dnevnorazstavozavarovanazamilijonevrov.Kerješlozaenkratenprimereklistine,kišenikolinibilavSarajevu,sobiletemuprimernozastavljenepripravevBiH,manjkalopani tudidomoljubnih in čustvenihdoživljanj. Vendarpase jevsamempostopkupridobivanjadovoljen- janaHrvaškemneobičajnozapletlo.Namreč,do-klerHrvaška šenibila članicaEU, sodovoljen-ja za izvoz originalov kulturne dediščine izda-jale regionalne podružnice zavodov za zaščitokulturne dediščine.2 Zaradi splošno poznanegadozdajšnjega postopka je bila dodatna zahteva,damoradovoljenjeza izvozvBiHosebnopod-pisati minister za kulturo RH, presenečenje invelika ovira za izvedbo izposoje. Izministrstvasopolegomenjenegaprejeli strokovnomnenje,daRepublikaHrvaškavsplošnemtudinimain-teresov razstavljati originalov v tujini, pač pazgolj reprodukcije.To jepriorganizatorjih red-kerazstavevSarajevuizzvalovelikorazočaran-je–predvsemzaradivelikihpričakovanj.Avtorprispevka jepredvideval,da je torezultatvple-tanjapolitikevstrokovnodeloarhivov,kar jevnjihovemprimeru (dosedanje obstoječe praksedovoljenj)verjetnotudibil.ZvidikačlanicEUpanajpripomnim,dajepostopekpridobivanjado-voljenjzaiznos(znotrajEU)inizvoz(izvenEU)poenotendotakemere,dasoceloobrazcizace-lotnoEUenaki,odločanjepajecentralnourejenonapristojnihministrstvih,vključnospodpisompristojnegaministraoz.njegovegapooblaščenca.Topanepomeni,dasestempostopkomomejujemožnostizposojeoriginalov,pačpajenamenpo-enotenjapotrdilinpostopkovvzpostavitienotensistem nadzora pri gibanju originalnih primer-kovkulturnedediščine znotraj in izvenEU, kottudi pomoč pri borbi proti nezakonitemu trgo-vanju s primeri kulturne dediščine nacionalnihpomenov.Avtorreferatag.Oreškovićsejevza-ključkuzavzelzastališče»proti«komercializaciji

2 ZvstopomHrvaškevEUpasetakokotvSlovenjipriča-kuje centralnaureditev izdajanjadovoljenj za iznos inizvozpodokriljemMinistrstvazakulturo,občemer jeverjetnomogočatudiregionalnapodelitevpristojnostiministrstva.

Zbornik


arhivskeslužbevdanašnjemčasu,sajjitaknačindelovanjaponjegovemmne-njuškodi.Meddrugimjedopolnil,dabimoralabitiarhivskaslužbasistemizi-ranaizvenMinistrstvazakulturo,kotstrokovnaslužbaneposrednopodVladoRepublikeHrvaške.

NikolaMokrovićizpodjetjaDokumenta–Centarzasuočavanjasprošloš-ćujeskupajskolegomaŽivanoHeđbeliinAleksandromRadnićempripravilre-feratznaslovom»Metamorfoza arhiva skozi prizmo političnega«,skaterimnamjedal vpogledv zgodovino in teorijopolitičnemisli ternekaterihkonceptov(mislecev)opravnidržavi,vkateri imaarhivskaslužbapravposebnomesto.Večinatehkonceptovizhajaizpredpostavke,dajevdržavisuveren,kijehkratizakonodajalec.Vkakšnosmerserazvijedržava,jetorejodvisnoodsuverena,kiposedujepolitičnomoč,skaterozasnujedržavnoureditev.Zatojehipotetič-novprašanje,kdoustanoviarhiv(kijepovezansfunkcijosuverena),dejansko»predpolitičnovprašanje«.Meddrugimjepredstavilštiriarhivističneparadig-me,kijihjejavnoobjavilIvanSzekely(OpenSocietyArchives,CentralEuropeanUniversityBudapest3): 1) arhiv,kiodrejapravoternazive–tojezasebniarhiv(zgodovinskogleda-

no); 2) javniarhivi–grezamoderneinstitucijezdemokratskimpristopom; 3) javnodostopniarhivi–grezaklasifikacijojavnihinzasebniharhivov(jav-

negainzasebnegaprava); 4) globalniarhiv–nadgrajujeobstoječe innegrezgoljzaarhiv,pačpaza

informacijsko-komunikacijskiservis.Tudipriarhivskislužbijepomembno,vkakšnioblikijerazvitodnospoli-

tičnegaterarhivaoziromaaligrezakonzervativenalienakopravenodnosmednjima.Gledetransparentnostiseodpiravprašanje,alijesplohmogočapopolnatransparentnost(delovanjadržave),kajtidejstvoje,daarhivnemorebitipov-semodprt.Stopnjatransparentnostipajeodvisnaodstopnjepolitičneliberal-nosti.

AnaHoljevacTuković (Hrvatskidokumentarno-dokumentacijski centarDomovinskograta,Zagreb)4jepredstavilareferatznaslovom»Arhiv Mednaro-dnega kazenskega sodišča v Haagu, njegov pomen in dostopnost za arhiviste in raziskovalce«.MednarodnokazenskosodiščezanekdanjoJugoslavijojepriče-lozdelomv letu1993,za težjekršitveŽenevskekonvencije iz1949.Uradnopredvidenojebilo,dabodelovaldoleta2004,vendarsejenjegovodelovanjezaradisodnihrazpravpodaljšalodo2008,zaradipritožbenihpostopkovpado2010.MednarodnokazenskosodiščezanekdanjoJugoslavijo(ICTY)imasvojospletnostran(http://www.icty.org/),nakaterisopredstavljenivsiglavnipo-datkiodelovanjusodiščaintudipodatkioarhivu,kigahranijo.Včasusvojegadelovanjajebiloobtoženih161oseb.Sodiščeimazeloobseženarhivzokrog5.500izjavamiočividcevterokrog1.000uravdioposnetkov.Organizacijazdru-ženihnarodov(OZN),kijeustanovilasodišče,jetudiodgovornazaravnanjezgradivom.VisokikomisarijatOZN-azačlovekovepravice5jepripravil39stališčvzvezizdostopominuporabotehdokumentov.Hrvaškajevletu1996sprejelaZakonosodelovanjuzMednarodnimkazenskimsodiščem,odtakratpadelu-je tudiUradzasodelovanjes sodiščem.Vzvezi s sodelovanjem inzahtevamiICTY-ja je bil v glavnini problematičen zahteven postopek za deklasifikacijodokumentovHrvaške iz različnihdržavnihuradov.Gre zaokrog8.000 stranidokumentovterzapripravopribližno4.000transkriptovdokumentov.Haaškosodišče jemoralodokumentenajprejdeklasificirati zadelo sodišča–vendarpajevprašanje,alijetokaznivodejanje,kajtiinformacijeinpodatkisozatem

3 http://www.ceu.hu/4 http://centardomovinskograta.hr/5 www.ohchr.org/

http://www.icty.org/

213Letnik 37 (2014), št. 2

dostopniingredovsedomedijev.MedzahtevanimgradivomjebilotudigradivoUradapredsednikarepublikeFranjaTuđmana.Natanačinjejavnostmeddru-gimizvedelatudizaBrionsketranskripte(izleta1995),kisojihpodpritiskomHaaškega sodišča deklasificirali zaradi SlobodanaMiloševića. IzmedmedijevstabilaomenjenaTednikNacionalinTednikFederalTribune,kistaneposrednoobjavilatetranskripteintudinatančnocitirala,kateredokumentesoobjavili.PravtakojetedokumenteobjavilapisateljicaFlorenceHartmanvsvojiknjigiMirinkazen.SodiščevHaagujojevletu2008zaradiobjavetehdokumentovobtožilo zaradimožnosti Srbije zagenocid (gre zauvedbozaščitnihukrepovzavojnedokumente,kikažejonagenocid).SicerpaimaarhivICTYsvojobazopodatkov–velikokratjegradivotudiklasificirano,kergrezadokaznimaterial,odločitve,zahteve,izjaveprič,transkriptedokumentov.Dokumentisovvečje-zikih:angleščini,francoščiniinsrbohrvaškemjeziku,kisegavokvirusodiščasmatrakotenjezik.

MarijoMaroja (Državni arhivvZadru) jepredstavil »Vpliv političnih in ekonomskih sprememb v RH v devetdesetih letih na delo državnih arhivov na pri-meru Državnega arhiva v Zadru«.Opisaljepredvsemcelotenobsegaktivnosti,vezanihnaštevilneprevzemearhivskegagradivavzadnjih letih,kar jebilovnajvečjimeripovezanozmnogimispremembaminadržavnialiregionalnirav-ni.Navedelještiriglavnespremembeindejstva,kisovplivalanaorganizacijskespremembeinpotrebepopredajigradivavarhive: 1. Demokratizacija inutrditevvečstrankarskegasistema: s temvzvezi so

prevzelipribližno200tmvarhiv,vskupnivrednosti12prevzemov–zatogradivoimajotudidnevnoprecejuporabnikov;

2. Spremembeinprivatizacija:vtemkontekstubeležijo117predajgradivavarhiv,vskupnikoličini1.700tmgradiva,vglavninizaradistečajev inlikvidacij;

3. Domovinska vojna: nekaj arhivskega gradiva je bilo tu tudi uničenega(domnevam,dapredprevzemom),prevzelipasookrog28 tmgradiva,nekajtegagradivapajebilotudipredanovHrvatskimemorialno-doku-mentacijskicentarDomovinskograta;

4. Regionalna reorganizacija: ustanovitev županij, občin inmest, z novimzakonomsonastajalenoveobčine,določenežupanije so se širile (nek-danjaZadarsko-kninskažupanijase jerazdelilanaŠibensko-kninskoinsamostojnoZadarskožupanijo–vsetovplivanaarhivskoslužboinnjenepristojnosti);

5. Spremembevpravosodju:tusobileukinjenedoločeneoblikesodišč–stemvzvezisoimelisedemprevzemovgradivavskupnemobsegu90tm.Skupnoocenjujejo,dasovsenaštetespremembesamozaDržavniarhiv

vZadruprivedledoprevzemovvskupnemobsegu2.500tm.Zarhivskimzako-nomizleta1997sobileizvedenedoločenespremembevorganizacijiarhivskeslužbenaHrvaškem,takojebilnanovoustanovljenDržavniarhivvŠibenikuinArhivskizbirnicentervNovalji(Pag),kljubtemupajeDržavniarhivvZadruobdržaldoločenepristojnosti.

DubravkaKolić(DržavniarhivvZadru)jepredstavilareferatznaslovom»Gradivo Državnega arhiva v Zadru v mirovnih pogajanjih z Italijo po dveh sve-tovnih vojnah«.Vzvezispogajanjizavrnitevgradiva,kijepredmetrestitucijezItalijo,jepetpravnihaktov,kisoosnovazatezahteve:1.)Rapalskisporazumizleta1920,2.)Rimskisporazumiz1923,3.)Mirovnisporazumiz1947,4.)Spo-razumorazdelitviarhivskegagradivavRimuiz1950,5.)Ozimskisporazumiiz1975.PripregledutegaobdobjaindosežkovvračilagradivaizItalijegrevglav-nemzadelo»Poverjeništvazarazdelitevgradivaodleta1924dalje«.ZaZadarinDalmacijojezelopomembnotudito,dasejegradivoselilovItalijoinnazajvglavniniprekomorja,kersobilevtemčasupokoncuitalijanskegaobdobjaslabepovezavepokopnem.ObselitvitegagradivasovDalmacijiuspelivcelotiregistriratigradivo,kijebiloodpeljano.PokapitulacijiItalijejebilovčasude-


setihmesecevpripravljenihinodpeljanih130zabojevzarhivskimgradivomizZadrainnekaterihdrugihdalmatinskihmest.Selilopasejepopoti:izZadranaCres,sCresadoRekepomorskipotiinšeizRekedoBenetkpokopnipotizže-leznico.VDržavnemarhivuvZadruobstajat.i.»Cencettijevpopis«,tojepopisodpeljanegagradiva,kigajesestavilGiuseppeCencetti.NatejosnovijeHrvaškalahkozelonatančnopostavilazahtevezarestitucijoarhivskegagradiva.Vpovoj-nihpogajanjihzavračiloodpeljanegagradivajevletu1955arhivvZadrudobilpraktičnovse,karjezahteval,zizjemoarhivaguvernerja–kergrezavojnegaguvernerjaErikaMilla(vletih1918–1921),jeItalijaodbilaprošnjozaizročitevtegagradiva.Drugiproblempa je izgubadelagradivaobselitviv Italijo–pomorskipotise jenamrečobnevihtidogodilanesrečapriCresu in izgubili sodelgradiva,kijepadelvmorje.Nažalostgrezadelodpeljanihsrednjeveškihinkunabul,kisotudivpisanenapopisuCencettija.Naosnovivrnjenegagradivajebiltakovletu1977revidiranpopisvsegagradiva,kigahraniDržavniarhivvZadru.Medaktivnostmi,kisosešeodvilepotemobdobju,stabilaskupensesta-nekvzvezizrestitucijozItalijovLjubljanivletu1991insestanekPoverjeništvazarazdelitevgradivavletu1987naBrionih.

Zanimiv referat z naslovom »Politično ozadje izgradnje Univerzitetne knjižnice in Deželnega arhiva v Zagrebu« je predstavilMario Stipančević. Za-metekdanašnjeganacionalnegaarhivajebilaodločitevhrvaškegasaboraleta1643zaizdelavoposebneSkrinjezahramboprivilegijev,ki jebilanedvomnopolitičnaodločitev.Sledilojeskoraj200-letnoobdobjemrtvila,vsedo19.stol.,kojebilleta1848ustanovljenZemeljskiarhivKraljevineHrvatske,DalmacijeiSlavonije,sčimernibilvečlearhivSabora,pačpajevpristojnostiizvršnihteles(Banskovjeće,VladainNamjestništvo)postajalsodobniarhiv,kijehranilgradi-voraznihustvarjalcev.Natanačinsejetudipovečevalaodvisnostodpolitičnihteles.Zaprvegaarhivarjajebilvletu1848imenovanIvanKukuljevićSakcin-ski.Kljubtemusejedogajalo,dasobilipomembnejšidokumentipreseljenivBudimpešto,mednjimi jetudipoznana»aferakomornihspisov«(leta1885),kisobiliponovnovrnjenivBudimpešto,celopovzpostavitvidržavno-pravnihodnosovmedHrvaškoinOgrskopo1868.Leta1870jesledilZakonouređenjuZemeljskogarhivauZagrebu.V19.stol.jebilarhivlociranvsklopuvečobjektovBanskepalačeskupajzvladoinbanom,kjerpasozaarhivvladalizeloslabipo-goji.Takososevzačetku20.stol.začelaprizadevanjazanoveprostore–skupajzodločitvijo(leta1910),dasevnovihprostorihUniverzitetneknjižnicenamenitudidelprostorovzaDeželniarhiv–karpajebilboljrezultatosebnihpoznans-tevinrodbinskihvezstedanjimbanom6kotpaodrazsistemskegavarstvainodločitevvpridarhiva.Leta1907jebilasprejetazakonskaosnovazaizgradnjouniverzitetneknjižnice.Gradnjasejezačelavletu1911inzaključilaleta1913zvselitvijo.Zemeljskiarhivjebilnastanjenvvzhodnemkriluzgradbe,sčimerjebilzadaljšeobdobjerešenedennajvečjihproblemovhrvaškearhivskestroke.Tako jebilovsedo leta1996,ko jebilaarhivudodeljenacelotnazgradbapopreselitviNacionalneinuniverzitetneknjižnicevnovozgradbo.Avtorjezaklju-čil,da jebilavečinaodločitevsprejetihnenačrtno(naosebni/političniravni)inbrezsistematičneskrbidržavnihinstitucij,kibiarhivumoralezagotovitifi-nančneinmaterialnepogoje.

ZoranPerović(DržavniarhivDubrovnik)jezreferatom»Arhivi in politika: po sledi ene izgubljene Dubrovniške ovčice«7predstavilproblematikoodtujenegagradivaoz.srednjeveškelistine,kisenahajavtujini.SamjezaposlenvoddelkuzagradivoDubrovniškerepublikeinfrancoskegaobdobja,sicerpadubrovniškiarhivzokrog7.000vezanihkodeksov,100.000ločenihspisovindrugihdoku-

6 TedanjibanN.Tomašić,sampoizobrazbipravnizgodovinar,jeimeldoločenosenzibilitetozapisnozgodovinskodediščino.

7 »Ovčica«zato,kersolistineobičajnopisanenaovčjikoži.

215Letnik 37 (2014), št. 2

mentovterokrog15.000spisovturškeprovenience(znajstarejšolistinoizleta1022)veljazaeneganajstarejših innajbogatejšiharhivovvtemdeluEvrope.NajstarejšainpoznanajeserijaDiplomataetacta,vokvirukateresouspelivHDArestavrirativselistinedokonca12.stol.ObstajainventarzapodserijoDi-plomataetactaza12.stol.občinskegauradnikaLukaČurlića.Inventarjenare-jenvprvipolovici19.stol.invnjemjeevidentiranih49listin,danespajiharhivhranisamo48).Vinventarjujezaenoodnjihpripis(izleta1958)arhivistaindirektorjaarhivaVinkaForentićaotem,dafizičnomanjkaenalistina.Poznanoje,zakaterolistinogre–tojelistinapapežaKlemenaIII.izleta1189spripo-ročilomnoveganadškofaBernarda.8Danesse listinanahajavNadškofijskemarhivuvSalzburgu,kardokazujetudispletnaobjavanaportaluMonasterium.net.VzvezistemjebilaposredovanauradnavloganaMinistrstvozakulturotervnadaljnjereševanjeMinistrstvuzanotranjezadeveHR.Avtorsicerzaključuje,dazelotežkoverjamevresničnovrnitevtegadokumenta.Pomembnojetudi,kakojeprišlodotega,dasehranivSalzburgu.Namreč,pokoncuDubrovniškerepublikeinfrancoskeoblasti jeavstro-ogrskaoblastodredilapopisvsehdo-kumentovinnajpomembnejšimednjimisobilipreneseninaDunaj(vHHStA).PokoncuI.svet.vojneinnaosnovimirovnihpogajanjjeAvstrijamoralaKra-ljeviniSHSvrnitivseodpeljanedokumente,kisobilizadržanivBeogradudoleta1941,kosojihNemciponovnovrnilinaDunaj,pokoncuII.svetvojnepasojihkončnovrnilivDubrovnik,kjersehranijododanes–vendarnevsi,mednjimiomenjenalistina.EnakojezlistinobanaKulinaizleta1189,naslovljenoDubrovčanom,kisehranivSanktPetersburgu.UkradenajebilavDubrovnikuv19.stol,potemkosejetuhranila600let–izjemnopajepomembnazato,kersetuprvičomenjaimebosanskedržaveinnjenegavladarja.Tiprimerijasnoka-žejonaodnosmedpolitiko,državoinarhiviobproblematikirestitucijegradiva.

Drugatemaplenarnegazasedanjasejeposvetilavprašanjuovplivuak-tualnihpolitičnihtemnauporaboarhivskegagradivainnaznanstvenarazisko-vanjavarhivih.MednjimijeBorisSuljagić(Hrvatskidržavniarhiv)predstavil»Uporabo določenih skupin in vrst fondov za politične namene«–tujeopozorilnaprincipeEUglededostopaintransparentnosti,kisokarkoreniti.Polegtegaprihajadonasprotujočihsitrendov,šeposebejprigradivuzobčutljivimivse-binami(tudizadobopoletu1945),patudidovprašanjgledevrsteuporabe,pravickopiranja,prepisovanjaalizgoljvpogledaipd.KatarinaHorvat(DržavniarhivvZagrebu)pajezreferatom»Skupno delovanje arhivske, kulturne, univer-zitetne in znanstvene skupnosti«govorilaooblikahsodelovanjainoprojektih,kisonamenjeniolajšanjudelauporabnikov.Tojeon-linevodnik(Oliva),kiza-jemanesamoopisfondov,pačpatudivirezadoločenezgodovinskesklope.Obtemgretudizasodelovanjezdrugimiustanovami–npr.MuzejgradaZagrebaozagrebškiindustrijskidediščini.Zanjejepomembnotudispremljanjeinteresauporabnikov.

MihaelaBarbarićjezreferatomznaslovom»Legalizacija nezakonito zgra-jenih objektov – vpliv aktualnih pravnih predpisov na uporabo arhivskega gradiva Državnega arhiva v Zagrebu«opozorilanaproblemmasovneuporabepospre-jemu»Zakonaopostupanjusnezakonito izgrađenimzgradamaod13.srpnja2012«.Vzvezizlegalizacijojebilatakostatistikauporabe:70%izzbirkgrad-benedokumentacije,26%izupravnihfondov(1945–1967)ter4%izupravnihfondovdoleta1945.Takovletu2013beležijovelikopovečanjeuporabeiztehrazlogovv čitalnici.Podobno tematiko staprikazali tudiM.KrivićLekić inV.Šteinglin(DržavniarhivuBjelovaruinDržavniarhivzaMeđimurje),kjersobilizeloimpresivnipodatkioobsegupovečanjazahtevinuporabnikovvčitalnici.TrendpovečanjazapisnevlogevDržavnemarhivuzaMeđimurjejebilžeodleta2010dalje,takov2011za39%,v2012za67%terv2013(ledoavgusta)

8 Vsebinalistinejebilatudižeobjavljenavletu1904vZagrebu.


za476%.VDržavnemarhivuvBjelovarjupavčitalnicipovečanje(v2013)za223%tervMeđimurjuza539%.

Drugidanposvetovanjasejeposvetilosrednjitemi,tosobili»arhiviincivilnadružba«.PrvareferentkaMelinaLučić(Hrvatskidržavniarhiv)jepred-stavila bogastvo osebnih fondov v hrvaških arhivih z naslovom: »Ali obstaja hrvaška strategija vseobsegajočega arhiva? Primer osebnih arhivskih fondov«.Kolegica Lučić je na osnovi izvedene raziskave predstavila glavne statističnepodatkeoosebnihfondih,kijihhranijovsihrvaškiarhivi(skupaj19državniharhivov, vključno z nacionalnim arhivom9) in tudi nekatere druge institucije.Omenjenaraziskavajedelnjenedoktorskedisertacije,kiboobjavljenavknjižniobliki,narazpolagopabotudivknjižniciArhivaRS.Osebni fondivhrvaškiharhivihpredstavljajokarobsežendelež,insicer12%vsegahranjenegagradiva.Ocenjujese,dasotifondiposvojikarakteristikidružinskifondi(250primerov),medtemkoje500fondovosebnihfondov.Presenetljivjetudipodatek,dasevarhivihhrani430osebnihfondov,vdrugihne-arhivskihustanovahpakar1.520osebnihfondov.Predvsemgretuzauniverzitetneknjižnice,mednjimisonaj-večjaNacionalnauniverzitetnaknjižnicavZagrebu(NSK–Nacionalnasveučili-šnaknjižnicauZagrebu),drugeuniverzitetnebiblioteke(vDubrovniku,Splituipd.),MestnaknjižnicaZagrebaipd.Teknjižnicehranijozbirkeglasbenihinro-kopisnihzapuščin.TakosenaprimerosebnifondKukuljević-Sakcinskinahajavpetihustanovah.Predvsemzadružinskefondevelja,daseenazapuščinana-hajavrazličnihkulturnihustanovah.Priosebnihfondihprevladujejopredvsemzapuščinemoških(kar92%),medtemkosoosebnifondiženskprisotnisamov8%.Primoškihosebnihfondihpasozeloprisotneženskenekegaobdobja,zzasebnimipismi,kjergretudizapoznaneosebnosti:igralke,umetnice,glasbe-nice,zgodovinarkeipd.Primoškihfondihprevladujejoknjiževnikiinduhovni-ki,predvsempaprimanjkujeosebnihfondovpolitikov–mnogeznaneosebno-stinisoohranilesvojegaarhivatako,dabihranilisvojodokumentacijonaneksistematizirannačin.KolegicaLučićjenaredilastatističnoanalizospregledompo strokah na vseobsegajoči način, poudarila pa je tudi, da naHrvaškemne obstojistrategijaakvizicijskepolitike.AmeriškozdruženjeSAA(SocietyofAme-ricanArchivist) jev letu1994 izdalocelovodnikzadonacijeosebnih fondov (AGuidetoDonatingYourPersonalorFamilyPaperstoRepository).LučićevajeizpostavilatudiliteraturoRichardaJ.Coxa:(2008)Personal Archives and a New Archival Calling: Readings, Reflections and Ruminations.10 Zaključilajeznjegovomislijo,najarhiviramosamegasebe–grezat. i.pojemdržavljana–arhivista(»citizenarchivist«).

IvanaPosedi(DržavniarhivvVaraždinu–ArhivskizbirnicenterKopriv-nica) se jev referatuznaslovom»Vrednotenje gradiva pri ustvarjalcih do bo-dočega kvalitetnega prevzemanja gradiva« dotaknila problemov vrednotenja-arhivskegagradiva. »Uredbeouredskomposlovanju«nekateriuraditudinisodolžnispoštovati.Izpostavilajeproblemizdelaveposebnihpopisovzanekaterespecifičneustanovekotnpr.zamedicinskesestre–predvsemzaolajšanjeodbi-ranjagradivapriustvarjalcih.Vprašanjejetudi,kolikšnabimoralabitinjihovavlogaprivrednotenjugradiva.

MajaKovačevićKuzmanić(DržavniarhivvSplitu)jepredstaviltemo»Ar-hivi in civilna družba na primeru športnih društev«.Vzačetkujeizpostavilstra-tegijovseobsegajočegaarhiva(totalarchives),kizajemavsapodročjaživljenjaskupnostinavsehravneh innavsehvrstahmedijev.Ob tem je tudipoudarilmočnotradicijošportanaHrvaškem.Vmednarodnemkontekstustapomemb-napredvsemdvadokumenta,tostaUNESCOlistinaotelesnivzgojiinšportuiz

9 http://www.arhiv.hr/arhiv2/Arhivskasluzba/Korisnilinkovi/Arhivi-u-Hrvatskoj/index.htm10 http://d-scholarship.pitt.edu/2714/

217Letnik 37 (2014), št. 2

1978terEvropskalistinaošportu–SvetaEvrope,iz1992.11Kategoriješportnihklubovsedelijopredvsemvdvekategoriji:vI.kategorijosodijošportnezveze(združenja)nanacionalniravni,vII.kategorijisorazličnišportniklubi.KolegaKuzmanićjeopisalprimersodelovanjanašportnempodročjusklubomHajdukvSplitu,kijebilustanovljenvletu1911,intudinačinohranitvenjegovegagra-divainsodelovanjazDržavnimarhivomvSplitu.

KristjanKarajićizHrvaškegadržavnegaarhivajeimelreferatznaslovom»Dostava evidenc o gradivu imetnikov preko nacionalnega arhivskega informa-cijskega sistema ARHINET – izkušnja koordinatorja«. V letu 2006 so arhivi inustvarjalcipridobiliosnovnoorodjezaobdelavoindostopdopodatkovogradi-vunesamopriustvarjalcih,pačpatudipriimetnikiharhivskegagradiva.Osno-vazadelosta»Zakonoarhivskomgradivuiarhivima«(iz2009,predtempaiz1997in2000)ter»Pravilnikozaščitiičuvanjuregistraturnoggradivaizvanarhiva«(iz2007,predtempaiz2004).PritemstatudipomembnavlogainvplivITCnacelotnoarhivskodejavnost.Nanovojerazvitamrežnaon-linepodatkov-nabaza,obtempasetudipostavljajovprašanjazaposlovanjaIT-strokovnjakovinpotrebeponjihovemznanju.Priustvarjalcihgradivasonamrečstalnopriso-tniproblemievidentiranjagradiva–kerjenujnopotrebnozajetivserazličneIT--sistemeustvarjalca,jeobveznosodelovanjezIT-osebjem.VendarpasevečinaodgovornihzaITpriustvarjalcihgradivaukvarjazlastnoučinkovitostjoinjihtrajnahrambagradivavarhivihnezanima.

Marta Mihajlović (Filozofska fakulteta v Zagrebu) je predstavila temo»Hrvaška različica slovarja Mednarodnega arhivskega sveta«.Vuvodujeome-nilanajstarejšizapisvhrvaškemjeziku–Baščanskoploščo,kijebilanajdenanaKrku in je stara okrog1.000 let.Najprej je naštela vsedozdajšnje verzijearhivskihterminološkihslovarjev,medprvimijeRječnikarhivsketerminologijeJugoslavije(1972),12zatemjehrvaškaverzijaICA-slovarja(Kolanić,Dežanin–prevodvoblikiteksta,neobjavljen,zalastnepotrebearhiva).SlediljevečjezičnislovarMIAZ-aTrst-Maribor(v4jezikih,tudihrvaškem).Obprevajalskemdelujepomembnospoštovanjedoločenihnačel–nacionalniizrazimaprednostpredtujimizrazom,latinskoingrškoimaprednostpredanglo-saksonskim.Pojasnilasoključnidogovoripriprevodu,tudiizraziseduplirajo(različenpomen),sopaobtemdodajalitudinovedefinicije.Takoimasamobeseda»archives«dvanajstdefinicij.ObprevajanjusouporabljalitudidrugeprevodeICAslovarjev(ruskiinnemškijezik).ICA-slovarvsebuje764definicijin328pojmov–hrvaškaraz-ličicaprevodaimamalovečobojih(kersododajalidefinicije).M.Mihajlovićjeopozorilanato,dajepriprevodihpotrebnostalnoposodabljanjebesednjaka(predvsemzaradiITC-napredka).MAS-ovslovar,kisogaprevedlivhrvaškije-zik, jeICA Multilingual Archival Terminology (imenovanMAT),13dostopentudinaspletu.

HrvojeStančić (FilozofskafakultetavZagrebu)jeimelreferatznaslovom»Predstavljanje projekta InterPARES Trust (iTrust) – Trust and Digital Records in an Increasingly Networked Society«.Vodilnipartner in iniciatorprojekta jeUniversityofBritishColumbia–UBC(Kanada).InterPARESprojektjeimelodleta1994trivsebinskeprojektnesklope(InterPARES1,2in3),14vletu2013pajebilustanovljen4.delprojekta,imenovan»InterPARESTrust«,kibopredvide-

11 Mednarodni akti na področju športa, Mednarodne konvencije in listine o športu,Ljubljana1999,zbral in uredil ZoranVerovnik.Ministrstvo za šolstvo in šport.Dostopnona: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/mednarodno/sport/pdf/medna-rodni_akti_sport.pdf

12 Rječnik arhivske terminologije Jugoslavije.Zagreb:SavezdruštavaarhivskihradnikaJugoslavi-je,1972.

13 http://icarchives.webbler.co.uk/14282/ica-multilingual-archival-terminology/ica-multilin-gual-archival-terminology.html

14 http://www.interpares.org/


nodelovaldoleta2018.Vprojektutrenutnosodeluje66ustanovin208razis-kovalcev.Znotrajteorganizacijedelujevečteamov,kisoregionalnorazdeljeni:SevernaAmerika,JužnaAmerika,Afrika,Azija,Avstralija-Azija,Evropa,medna-rodniteami(EU,UNESCO,Rdečikriž,ICCROM,WorldBankArhivesindrugikotnpr.ICA,IFLA).Polegtegasodelujetudi17neodvisnihkonzultantov.VteamuEvrope,kigavodiKarenAnderson(Švedska),deluje19institucijter82razis-kovalcev.Hrvaška sodeluje zosmimiustanovami in25 raziskovalci.Vokviruhrvaškegaraziskovalnegakonzorcijaso:UniverzitetniračunalniškiCenterSRCE(kotosrednji),Hrvaškidržavniarhiv,FilozofskafakultetavZagrebu,Narodnainuniverzitetnaknjižnica(NSK),Finančnaagencija–FINA15,Fakultetaza infor-matikovVaraždinu,Digitalniinformacijsko-dokumentacijskiuradVladeHRterTechedConsultingServicesLtd.Vokviruprojektajecelotnaskupnavrednost2,5miokanadskihdolarjev. Projekt se loteva različnih vprašanj, povezanih z e-arhivi,meddrugimsedotikatudipravnihvprašanjozasebnostinainternetuinnovihznanjodigitalnihzapisih–odiPodadoGSMzapisov.Grezaraziskaveokorektnostiodnosaoz.transparentnostiprivprašanjihzasebnostiindostopa,tajnostiinjavnedostopnostiterpravicedoinformiranostiinpravicedopozabe.Vokviruprojektasonaizobraževalnihustanovahmožnostizamentorstvaprištudijutakonadoktorskikottudinadiplomskiravni(bolonjskištudij)–topo-nujatadvehrvaškiuniverzi.

HrvojeStančićinAnaGarić (FilozofskafakultetavZagrebu)stapredsta-vilareferatznaslovom»Odprtost hrvaških arhivov do vzgojnoizobraževalnega sistema«.Referat jenarejennaosnovianketeoarhivskipedagogiki,ki jebilanarejenanaHrvaškem,vnjejpajesodelovalošestravnateljev,45zaposlenih,57učiteljevter161učencev(vglavnemizvišjihrazredovosnovnihšol).Ravnateljisovglavninimenili,dajearhivskipedagogpotrebenvarhivu,dajetodobrozaučenceinpripravorazstav,vendarpasonjegovemožnostiomejenezaradipo-manjkanjakadrovindrugihobveznosti.Moralibiimetitudion-linematerialezaučence,kibimoralipoznati,kajjetoarhivkotustanova,inbilahkoproučevalioriginaleindigitalnogradivo.52%jihmeni,daarhivslužizahrambonečesa,od tega jih je20%odgovorilo,danevečesa,35% jeodgovorilozahrambodokumentov,26%zahrambopodatkov in16%zahrambostvari.Zaključnaugotovitevjebila,dajenaHrvaškem pedagoška služba nezadostno organizirana vprimerjavizZDAinVelikoBritanijo.Večinaučencevjeizrazilaintereszaobiskarhiva.

DanijelJelaš(DržavniarhivOsijek)jepredstavilreferatznaslovom»Možnostinadaljnjega sodelovanja arhivov in učiteljev pri organizaciji izven šolskega pouka«.Avtorjenaprejopozorilnanaslednjideli:UNESCOVO RAMPštudijo:Ar-chivesandEducationizleta1986FranzaEckharta16innadeloBernardaStullijaizleta1977:»Priročnikzaarhiviste«(kjerje1.poglavjeoarhivskipedagogiki).Tu je izpostavljeno sodelovanje arhivov in učiteljev. V anketi za Osječko–ba-ranjskožupanijojevanketisodelovalo63učiteljevin9javniharhivov.15,4%učiteljevjenavedlo,danisovedeli,dajeobiskarhivamogoč,36,5%pa,dasoslišalizatomožnost.Poudariljetudi,dajezelopomembenobiskarhivaobstro-kovnemvodenju–inzatoon-lineizobraževalniprograminemorejozamenjatisamegaobiskaarhiva.

GordanaSlanček(DržavniarhivvSlavonskemBrodu)sejepredstavilazreferatom:»Arhivska pedagogika in delo z učenci v Državnem arhivu v Slavonskem Brodu«.Tamsoobiskarhivarazdelilinatridele:zaučenceosnovnihšol,dijakeinštudente–vglavnempajeobiskalipredstavitevarhivapredvidenpriosnov-

15 www.fina.hr/‎16 Franz, Eckhart G.: Archives and Education: A RAMP Study. (PGI86/WS/18). Paris: UNE-

SCO, 1986. 59 p. http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=21989&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html

219Letnik 37 (2014), št. 2

nošolskempredmetu»narava indružba«.Vsklopuskupnegadelaso izdelavebeležkoznanihustanovahaliosebah,kijihjeizbralarhiv(predstavitvenapla-katih,skupnedelavnice).Leta2012jebiloudeleženih430,prejšnjaletapaokrog200učencev.Vletu2010jebilzanimivprojektskupnerazstavevsodelovanjuzučenci (Zgodovinabrodskihkinematografov,1910–2010).VskupnodelosoditudiizdelavazgodovinskihmapoSlavonskomBrodu(delavnica)obpomočiar-hivskegagradiva,anketeotempasoodlične.ZatopublikojebilzanimivtudifilmoIvaniB.Mažuranič.17

MirjanaJurić(Hrvatskidržavniarhiv) je imelapredstavitevznaslovom»Karte pri oblikovanju edukativnih aktivnosti – kartografska delavnica za otro-ke«. Prejeli so tudimednarodno nagrado Barbare Petchenik v letu 1993 (zaprogramzaotrokeod4.do16.letastarosti).GrezaMednarodnokartografskozdruženjeICA/IAC–InternationalCartographicAssociation,vokvirukateregasotudiarhivskeaktivnosti.ZnjimisodelujetudiHrvaškokartografskodruštvo– kotrezultatnjihovegasodelovanjapajenastalo5–6diplomskihdel.Sodelujejotudikartografskadruštvascelegasvetainpritemsodelujejododanes.Vletu1995soimelivsvojemprogramu21otrok,vletu2012paještevilonaraslona190,vzačetkustasodelovaliledveustanovi,vletu2012paže34.Vprogramupolegšolskihsodelujejotudipredšolskeustanove.Avtoricajepodalacelopoda-tekoodstotniudeležbigledenacelotnootroškopopulacijo.Tovrstnadelavni-caseobičajnoizvedevHDAzapredšolskeskupineinosnovnešole(tojeprvadelavnicatakšnevrstenaHrvaškem).PritemdelujetudipovezavasHrvaškimšolskimmuzejeminFestivalomznanostiternekaterimifakultetami.

Darija Hofgräff (Hrvatski državni arhiv) se je predstavila z referatom:»Razmisleki: Kulturni četrtek v Hrvaškem državnem arhivu in arhivski koledar: Zrcalo naših kulturno prosvetnih dogajanj kot izziv«.Hofgräffovajemnenja,damorabitiarhivistnujnomultidisciplinaren.Leta2013souvedli»Kulturniče-trtek za ljubitelje zgodovine«. Dogodek je zbudil interes publike in arhivi sopostaliatraktivno,vendarnenavadnomestozazbiranje,kjerserazvijetudide-bata.Medzanimivejšimitemamisonpr.ženskevhrvaškizgodovini,diploma-cija – zgodovina zrinjsko-frankopanske zarote, 170. obletnica rojstvaAlbertaKocha,zgodovinatuberkuloze,zabožičpapredstavitevtradicionalnihhrvaškihobičajev.Vtaprogramsejevključilatudihrvaškakinoteka,vabljenisobilitudimediji,kisoobčasnoprisotni.Druganovostje»Arhivskikoledar«,kijevezannamednarodniarhivskidan.Grezaskupenprojektportala,kjervsiarhiviobjav-ljajosvojedogodkezadobodvehmesecev.Trebapasejezahvalitientuziastomzaodličnerezultate.

KotznaksodelovanjadveharhivskihustanovizSlovenijeinsHrvaškestareferatpripravilaBrankaMolnar(DržavniarhivvZagrebu) inBorutBatagelj(ZgodovinskiarhivCelje)znaslovom»Sedma sila in arhivi: prijateljstvo ali po-vršno znanstvo?«.Pripravljenajebilaspletnaanketa,kijeraziskalaodnosmednovinarji in arhivi, šlo je zavprašanjakotnpr.: »V kolikšni meri poznate delo arhivov in kako opredeljujete delo arhivov?«.SpletnaanketajebilaobjavljenanaslovenskidomeniMojaAnketa.si,zaobdobjedvehmesecev(od22.julijado24.septembra2013),vsebovalaje14vprašanj.Vnjejjesodelovalo30oseb,največnovinarjevinurednikov,nekolikomanjdopisnikovindrugihsodelavcev.Meddrugimsoprišlidougotovitev,daosrednjislovenskičasopisDelodobropokrivanacionalne tematikeoarhivih,medtemko lokalne tematikepokrivanekolikoslabše.Zanimivisoodgovori,kakšnesoprveasociacijenatemoarhiv:največkratjetodokument,sledijopodatek,zgodovinainraziskovanje.Omenjenepozitivnelastnostiarhivovso:zanimivsvet,soizjemnopomembniinbogastvonacije.Navprašanje,kolikokratsoobiskovaliarhive,jevečinaodgovorila,dajevarhivužebila,samotrijeodgovorisobili,danimajopotrebeitivarhiv(zutemeljitvijo,da

17 http://icaci.org/tag/barbara-petchenik-competition/


soarhiviserviszajavnoupravo).Vglavnininovinarjiuvrščajoarhivevsektorjavneupravealivsektorraziskovanjainkulture.Navprašanje,kajhranimovar-hivih,soskupajprejeli182odgovorov,dvanajstmednjimijihjebilomnenja,dahranimotudipredmete.Alihranimotudiavdiovizualnogradivo–otemnibiloenotnegamnenja.Navprašanje,alisoarhiviservisdržavljanov,je17anketiran-cevodgovorilo,dasoarhivivednoserviszadržavljane,11,dasoarhivisamoobčasnotakservis,medtemkonihčeniodgovoril,daarhivinikolinisotovrstenservis,samoenodgovorjebil»nevem«.Večinajemenila,daseoarhivihvednolahkonaredizanimivčlanek,dabisesamidobroznašliviskanjudokumentacijeindajegradivodobrourejeno.Gledeodnosadopolitikejesamo20%vpraša-nihsmatraloarhivezaneodvisneustanove.Karsetičekomunikacijearhivovzmediji,izpostavljajospletnestraniinželjepotiskovnihkonferencah.Navpra-šanje,nakakšennačinpridobivajoinformacijeoarhivih,jenajvečanketirancevodgovorilo,daosebnoaliprekpoznanstevosebvarhivih,nekolikomanjprektiska.Vsplošnemjeprevladovalpozitivenodnosnovinarjevdoarhivovintudikardobropoznavanjedelovanjaarhivskeslužbe.Manjšidelvprašanihjemenil,daarhivinisoservisdržavljanov.Pomembenjetudipodatek,dajevSloveniji70%novinarjev,kisohonorarnozaposleni,medtemkozaHrvaškotapodatekniznan.Tujebiloomenjenotudiposvetovanjeznaslovom»Arhivivmedijih«(vNovemSaduod16.do17.maja2013),kjersobiliopisanirazniprimeri,možnerešitveinnačinikomuniciranjazmediji,predvsempajebilapodanaugotovitev,dalahkomedijidobropredstavijoarhive,čejihtudisamidobrorazumejo.Arhi-visovečinomamnenja,daprivlačijopozornostmedijev,novinarjepasmatrajozapredstavnike javnosti– tupagre tudi zavprašanje, ali sonovinarji servisdržavljanov.

Obzaključkuposvetovanjajebilaorganiziranašeokroglamizanatemopolitike,stroke inzakonodaje,nakaterisoseodprlemnogenovetemegledenujneganovegapristopakarhivskizakonodajinaHrvaškem,ovlogiinpomenujavnearhivskeslužbevdružbiternovegamodelapovezanostiarhivazvzgojno- izobraževalnimprocesom.Zaključki,objavljenivZbornikuposvetovanja,zaje-majo:1.izboljšavopozicijearhivskeslužbevjavnemsektorju,2.vodenjeraz-praveznotrajstrokeopotrebnihspremembaharhivskezakonodaje,3.izdelavokatalogadelvarhivskistroki,4.uvedbopojmavseobsegajočegaarhiva(»totalarchives«)vhrvaškostrokovnoterminologijo,5.ustanovitevSekcijezarazvojarhivskepedagogikeinsistemskoimplementiranjearhivskepedagogikevdeloarhiva.Nasplošnojebiloposvetovanjezelodobroorganiziranozzeloaktualnoinudarnoosrednjotemoterzdodatnimitematikami,kisozzanimivostmiinnovimipodatkipopestrilistrokovnorazpravo.

NatalijaGlažar

FIAF Restoration Summer School 2014 – Bologna

KarnekajčasasemsižeželelinnačrtovaludeležbonaFIAFRestorationSummerSchool2014,kistajovBologniorganiziraliFIAF(InternationalFede-rationofFilmArchives)inACE(AssociationdesCinemathequesEuropeennes).Kerjebilintereszaudeležboresvelik,za45mestsejepotegovalo90kandida-tov,sembiltolikoboljveselobvestila,dasemseznašelnalistiizbranceviz27držav.

Šola,katereosnovninamenjedodatnoizobraževanjevseh,kiseukvarjajozohranjanjeminrestavriranjemfilmskekulturnedediščine,jebilaorganiziranavtrehsklopih.Šolanjejepotekalovangleškemjeziku,sajjebiloletakozara-

221Letnik 37 (2014), št. 2

dimednarodne udeležbe razumljivo vsem slušateljem. Prvi sklop je obsegal seznanjanjesstrokovno filmsko literaturo in jepotekalkotštudijnadaljavo,drugisklopjevključevaludeležbonapredavanjihinprojekcijahfilmskegafesti-vala»IlCinemaRitrovato«,tretjiskloppajebilnamenjenpraktičnemudeluposkupinahvlaboratorijihinspoznavanjuprocesaanalogneindigitalnerestav-racijefilmskegaarhivskegagradiva.

Udeleženciizobraževanjasmovokviruprvegasklopasedemtednovpredpričetkomšoletedenskoporačunalniškihpovezavahdobivaliobsežnoliteratu-roofilmskemarhivskemgradivu.Prejetaliteraturajezajemalarazličnetemati-ke:seznanjalanasjezzgodovinofilma,zzaščitofilmskegaarhivskegagradivainnjegovodostopnostjo,spostopkianalogneterdigitalnerestavracijefilmskegaarhivskegagradiva,zzvokom,restavracijozvoka,nasseznanilasterminološkimslovarjemfilmskihizrazov…Skratka,seznanilanasjezvseminajpomembnej-šimifazamirazvojafilmainfilmografijeodzačetkadodanašnjihdni,kotehno-logijaizanalognegafilmskegatrakuprehajavdigitalneoblike,kiseprojicirajoprekdigitalnihprojektorjev.

DrugisklopšolanjajepredstavljalaudeležbanaXXVIII.filmskemfestiva-lu»IlCinemaRitrovato«,kijepotekalpodokriljemBolonjskekinotekeinmestaBologna.Filmskeprojekcijesoseodvijalenasedmihlokacijah,nakaterihsosiobiskovalcilahkovtednudniogledali360filmskihdel–odčrno-belih,barvnih,ročnokoloriranih,nemih,tonskih,sspremljavoživeglasbe,kisojoizvajalinaj-boljšiitalijanskiglasbenikiinglasbenikiscelegasveta.Filmisobiliprojiciranitakovklasičnioblikinaklasičnihprojektorjihkotvnovidigitalniobliki(DCP– DigitalCinemaPackage)zdigitalnimiprojektorji.Organizatorjisoprikazalifil-meizobdobjanjegovegazačetka(1895)dodanašnjihdni.Festivaljetrajalosemdnispričetkomprojekcijob9.uridopoldan.Zadnjaprojekcijajebilaob22.urizvečer,končalapasejeob24.uriponoči.

ZaudeleženceFIAFSummerSchool soorganizatorji izobraževanjapri-praviliposebenseznamprojekcijinpredavanj.Izborsejenavezovalnaspozna-vanjeprocesainpostopkovanalogneindigitalnerestavracijefilmskegaarhiv-skegagradiva,sajsoprojektneskupinenaposameznihpredavanjihteoretičnopredstavilerestavriranjefilmainpostopkerestavratorskeobdelave.Pritemsosevečinomavsisrečevalispodobnimitežavami,kotsopoškodovanizvirnima-terial,nadomeščanjeizvirnikaznjegoviminasledniki–intermediati,izgubljeniposameznidelifilma,izgubabarv,zeloslabton,fizičnepoškodbenatraku,raz-ličneverzijefilma…Vsakjetežavereševalnasvoj,boljalimanjizvirennačin,ledasobilipritemenibolj,drugimanjuspešni.Pripredstavitvahjeimelapo-sebnomestotudipredstavitevopremeinlaboratorija,skaterimsoizvedlicelpostopek.

Tretjisklopizobraževanjapajepredstavljalopraktičnodelovlaboratori-ju.Dabilahkopripraktičnihpoizkusihsodelovalivsi,smoserazdelilivskupinepopetudeležencev.VnašiskupinisobilipolegmenešeudeleženciizKolumbi-je,Mehike,IranainAvstrije.

Laboratorij,vkateremsmoseseznanjalispostopkirestavriranjafilmov,jerazdeljenna14oddelkov: • FilmIdentification/Identifikacijafilma • FilmRepair/Popravilofilma • FilmScan/Skeniranjefilma • FilmComparison/Filmskaprimerjava–usklajevanje • DigitalRestoration1/Digitalnarestavracija1 • DigitalRestoration2/Digitalnarestavracija2 • DigitalRestoration3/Digitalnarestavracija3 • VFXVideoafterefects/Videoefekti • ColorGrading1/Barvnakorekcija1 • ColorGrading2/Barvnakorekcija2 • SoundRestoration/Restavracijazvoka

http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Cinema_Package



• Masteringandbackup/Oddelekzaključkarestavracije

• Subtitles/Podnapisi • Print, Processing and Film Recording/

Tisk,razvijanjeinfilmskokopiranje

Oddelek Film Identification/Identifikacija filma

Zelopomembnoprirestavracijifilmaje,davemo,nakakšen filmski trak jebil filmposnet,izkateregaobdobjaje(letoizdelavetraku),kdojebilproizvajalec,okakšnivrstitrakujegovora,kakšnajenjegovaosnovainzakaterevrstemate-rialagre(negativ,intermediat,kopija…).Naštetipodatki so pomembni predvsem pri določanjulastnosti in zahtevnosti obdelave določenegafilmskegamaterialavpostopkihrestavracije.

Obstaja več načinov identifikacije films-kega traku, pri čemer nam pomagajo na trakuodtisnjeni različni znaki, ki ponazarjajo letnicoizdelavefilmskegatraku.Čejenafilmskemtrakunpr.znakzaeksplozijo,topomeni,dajetraknanitratniosnovi. Zelopomembna je tudi footagenumber/številoposnetkov(16frame/16sličic=1foot).Stemštevilomsilahkozelonazornopo-magamopri preverjanju zaporedjadelov films-kegaposnetkana filmskem traku in ali kje kakdelšemanjka.Velikoostarosti filmskega trakupove tudi oblika njegove perforacije. Okoli leta1925jebilnamrečvfilmskemsvetusprejetstan-dard,kijezanegativeindube(izvirnike)določilokroglasto obliko perforacije, štirioglata pa jedoločalapozitive(filmskekopije).

Oddelek Film Repair/Popravilo filma

V tem oddelku se filmski trak pripravi/popravi tako, da je primeren za transport prekfilmskega skenerja, ki opravi zajem. V bolonj-skem laboratoriju kot orodja za tako obnovouporabljajo skalper, škarje, pinceto, posebneuteži,povečevalnolupo,bombažneingumijasterokaviceinzaščitnodihalnomasko.Material,kigašepotrebujejozadelo,jeposebniselotejpraz-ličnihširin(38mm,35mm,25mm,15mm),iso-propylalkohol,evkaliptusovoolje,perkloretileninnitratnobaznicement.

Filmski trak je potrebno ročno preveri-ti gledepoškodb, perforacije, zlepk, zatrgnin inumazanije. Vse poškodbe je potrebno odpravititako,danastanenatrakučimmanjodebelin,se-lotejpnopasefilmskitrakprekrivasamočezcelosliko,sajjetoedininačin,skaterimrestavratorji

Film identification/filmska identifikacija – prepoznavanje

http://motion.kodak.com/motion/uploadedFiles/Guide_to_Identifying_Year_of_Manufacture.pdf

http://en.wikipedia.org/wiki/Footage

http://en.wikipedia.org/wiki/Footage

223Letnik 37 (2014), št. 2

nenaredijododatnihčrtvsliko.Uničenoperforacijonadomeščajozdelidruge-gatraku,kijolahkoselotejpnoojačajo.Madežeočistijosperkloretilenomaliev-kaliptusovemoljem.Izborčistilajeodvisenodtrdovratnostimadeža.Zamanjšemadežeuporabijoisopropylalkohol.

Oddelek Film Scan/Skeniranje filma

Voddelkuskeniranjavbolonjskemlaboratorijuimajo2ARRIfilmskaske-nerja,kiomogočatamokroinsuhoskeniranjefilmskihformatov35mmin16mm,sspreminjanjemtransportnihenotpatudiskeniranjeposebnihformatovsposebnoperforacijo(1,2,3ali4luknjičastoperforacijona1sličico).Predske-niranjemvednoopravijotestneskene,napodlagikaterihnastavijoskener,kijepovezanzračunalnikom,uporabljapaoperacijskisistemlinux.Zajempotekavresoluciji2Kali4Kingledenamaterial,kigaobdelujemo,potekazrazličnimihitrostmi.Hitrostiskeniranjasorazlične,odvisnepasoodsameganačinaske-niranjainzahtevnostimateriala,kigaskenirajo.Prisuhemskeniranjudosegajomaksimalnehitrosti5sličicvsekundi,primokrempa1,5slikenasekundo.Mi-nimalnahitrost,kijoskeneromogoča,je1sličicav5sekundah.ZajetimaterialseshranjujevformatuDPX10bitlog.Zajetedatotekesorazličnihvelikostigle-denanastavitevzajema: • 1dpxvzajemu2K=velikost13MB • 1dpxvzajemu4K=velikost50MB

Zajetimaterialseshranjujedirektnonaomrežniserver.

Oddelek Film Comparison/Filmska primerjava – usklajevanje

Pri restavraciji filmov se restavratorji velikokrat srečujejo z različnimiverzijami filma. Zaradi razlikmednjimi stapotrebni primerjava indoločitevintegralne–končneverzije filma.Pridoločitvikončneverzije imaglavnobe-sedonaročnikobnovefilma,voddelkuprimerjavepajimpripravijoverzijo,kijepomnenjunaročnikakončna.Primerjavavsehverzijfilma,kisopredhodnotelekinirane,potekasistematičnovorodjuFinalCutPro,vpostopkuprimerjavepaseizločijoponavljajočisekadriinuničenidelitervstavijomanjkajočesličice.Končnaverzija,kijopotrdinaročnik,vsebujevsemetapodatke,kislužijokotvodiloobstoječegafilmskegamaterialazaizdelavokončneverzije.

Oddelek Digital Restoration 1, 2, 3/Digitalna restavracija 1, 2, 3

VoddelkudigitalnerestavracijepotekadelozorodjiRevivalinPhoenix,kistaproizvodDigitalVision.Orodjiomogočataraznapopravila,kotsostabilizaci-jaslike,utripanjeslike,čiščenjeraznihumazanij,popravaoz.brisanječrtvsliki,popravljanjekontrasta,popravljanjeostrine,popravljanje zrnatosti, korekcijabarv.Potrebnosejenamrečzavedati,darazličnadigitalnačiščenjapovzročajodigitalnopotvorjenjeslike(artifactostanine),karpamoramonaknadnoročnoodpravljati.Močneje,kotjebiloprogramiranočiščenje,večjesomožnosti,dajeprišlodopotvorbnafilmu.Posnetki,kijihuvozijo,sovresoluciji4K,vtejreso-lucijijihtudiobdelujejo,natopaizvozijovresoluciji2K.

Voddelku»restavracija1«potekatapredvsemstabilizacija inutripanjeslike.Zastabilizacijoslikeslužizajemslikesperforacijo.Perforacijajevodilo–izhodiščeprogramazastabilizacijo.

Voddelku»restavracija2«potekaodpravljanjenapaknasliki,kotsood-pravljanjeprask,ostrenjeslike,kontrastinraznepoškodbevsliko.Postopkiseopravljajoročnoinsoodvisniodposameznihoperacijvprogramu.

http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Picture_Exchange

http://www.digitalvision.se/


Voddelku»restavracija3«potekapoeno-tenjefilmavenakozrnatostinkontrast,ostrino,ki jetemboljšipribližekzrnatostiinizgledafil-ma,kotjebilprvotnoposnet.

Oddelek VFX Video after efects/ Video efekti

Vdoločenihprimerihvpostopkihdigitalnerestavracijerestavratorjinisouspešnipriodprav-ljanjunapak.V temprimeruuporabijoprogramVideoafterefect,skaterimlahkonanovospomoč-joanimacijeustvarijonekajsekundniposnetek,kijenadomestekoriginala.Ustvarijolahkotudipo-sebnevrstemanjkajočihfilmskihnapisov.

Oddelek Color Grading 1, 2/ Barvna korekcija 1, 2

Barvnakorekcijajebranjeslikeinkorekci-jakončnegabarvnegaizgledafilma,kigarestav-rirajo. Filmu korigirajo barvno shemo po RGB(RedGreenBlue)zavsakobarvoposebejinsko-rekcijodoločijokončni izgled.Pri tej fazimoraz restavratorji sodelovati direktor fotografijealikdodrugiztehničnegadelaekipe,ki je filmdelala. Če nimajomožnosti pomoči tehničnegaosebja, ki je film izdelovala, sipomagajo znaj-boljeohranjenovintage–starofilmskokopijoinseposkušajo čimbolj približati njenemu izgle-du.Samizgled–barvnobranje– jerazličenzaanalogno ali digitalno kopijo filma. Po končanikorekciji je potrebno filmprikazati na velikemplatnu,natopapodatikončnoocenoopravljene-gadela.

Oddelek Sound Restoration/ Restavracija zvoka

Za restavracijo zvoka je najboljši izvirnimaterial filmskega zvoka. Največkrat so to bilidialog,glasbainšumi,posnetinait17mmperfo- magnetnitrak.Naslednjikorakjekončnimixinnatoprepiszmagnetnegatrakuna35mmfilm-skitrakvoblikiamplitudnegaanalognegazapi-sa.Zmotnojeprepričanje,dajeanalognizapisnafilmskemtrakunajboljšizarestavracijofilmske-gazvoka.Zaradipod-alipre-ekspozicijepripre-pisuzmagnetnegatrakunafilmskitrakprihajadopopačenjatona.

Za restavracijo filmskega zvoka je v bo-lonjskem laboratoriju na voljo več aparatur zazajem,zajemajopalahkozmagnetnegatrakualiColour grading/barvna korekcija filma

225Letnik 37 (2014), št. 2

zvokoptičnoprepišejoiznegativfilmskegatraku.Koimajotonzajet,gasposeb-nimiprogramiobdelujejo,odpravljajopopačenja,tuješumeinnapake.Končnirezultatjeočiščeninnivojskopopravljenton.

Oddelek Mastering and backup/Oddelek zaključka restavracije

Oddelekzaključkarestavracije jezaključna točkaceleobnove filma.Tuvsedelesestavijovcelotoinjihzadnjičpredizdelavokončnegaproduktapreve-rijo.Kontrolnaprojekcijaseopravitakonaprojekcijskihekranihkotvkinema-tografskidvoranisprojekcijonavelikoplatno.Zazaključnoobdelavouporablja-joprogramDVSClipster.Vzaključnifazitudidoločajokončnooblikoformata,kigaželijoizvoziti(DCDM–DigitalCinemaDistributionMaster/digitalniizvornimaterial,DCP–DigitalCinemaPackage/digitalnakinomatografskaprojekcijskakopija,DPX–DigitalPictureExchange/izvornadatoteka,DVD–DigitalVideoDisc/digitalnivideodisk,BD –Blue-rayDisc/digitalnidisk).

Oddelek Subtitles/Podnaslavljanje

VbolonjskemlaboratorijuzapodnaslavljanjeuporabljajoprogramEasytitles,kiomogočadoločanjepozicijepodnapisa (sredinsko, spodaj, zgoraj,nastranivlevoalidesno…),velikostiinoblikefonta,dolžinopodnapisa,poudar-janjenapisaitd.

Zaradilažjegainhitrejšegabranjasmejobitipodnapisinajvečvdvehvrs-tahs37ali38znaki.Podnaslavljanjejezahtevnodelo,kitrajaod4do10dnizacelovečernifilm(čas jeodvisenodzahtevnosti filmskegadialogaindinamikesamegafilma).

Oddelek Print, Processing and Film Recording/ Tisk, razvijanje in filmsko kopiranje

Vbolonjskemlaboratorijuimajovoddelkuzakopiranjedvakopirnastro-ja,optičnosuhoinoptičnomokrokontaktnokopirko.Obadelujetanaprincipukontaktnegaoptičnegaprepisa,razlikujetapasevprincipumokregainsuhegakopiranja.Primokremkopiranjufilmskiizvirnikpotujepreksolventa(tekoči-ne),ki ima funkcijo,daseodbojisvetlobena filmskihpraskahne lomijopodkotominsenekopirajonanovfilmskimaterial.Stemprincipomseizognejokopiranjuvelikegadelafizičnihpoškodbnafilmskemtraku,istočasnopaods-tranijovelikdelfilmskeumazanije(prah,raznidelci,smeti).

Kofilmskovsebinoskopirajonanovfilmskitrak(kopija,intermediat…),gamorajorazvitivrazvijalnemprocesu.Vtanamenimajovoddelkudvefilmskirazvijalki.Filmski trakpotujeprekrazličnihvrstkemikalij, skaterimi filmskiposneteknajprejrazvijejo(pribl.triminute),utrdijo(fixer–pribl.šestminut)innakoncunevtralizirajo,očistijo(zvodo,pribl.10minut)inosušijo(sušilnifeni– temperatura35°C).Dolžinarazvijanjajeodvisnaodsamegamateriala(črno-beli,barvni,16mmali35mm).Postopke filmskegakopiranja inrazvijanjavzadnjemčasuizvajajovelikoredkejekotvpreteklemčasu,sajfilmskitraknado-meščajodigitalneoblikefilmskihzapisov.

FilmskašolavBologni,kisemsejeudeležil,jeodličnakombinacijafilm-skegafestivalainpodajanjafilmsketeorijespraktičnimprikazomterdelompoposameznihoddelkihv laboratoriju. Samašolami je razširilapogledna samprocesfilmskerestavracijeinobnovefilmskegaarhivskegagradivakottudiod-nosinsmernicegledesamezaščitefilmskegaarhivskegagradiva.Vtritedens-

http://www.dvs.de/fileadmin/downloads/support/downloads/brochures/NAB_2013/DVS_Broschuere_2013_CLIPSTER_new.pdf


http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Picture_Exchange

http://sl.wikipedia.org/wiki/DVD

http://en.wikipedia.org/wiki/Blu-ray_Disc


kembivanju indruženju s filmskimi strokovnjaki s celega sveta semnavezalvelikostikovinprijateljstev,kijihohranjaminmibodoprinadaljnjemdeluvprihodnostipomagaliinkoristili.

Nakoncupabiseposebejradzahvalilsvojimsodelavkaminsodelavcemzavsopodporoinpotrpežljivostterzlastizanadomeščanjevčasu,kosembivalvBologni.Mojedelovslužbijekljubmojemuizobraževanjuinodsotnostipote-kalonemotenoinkontinuirano.PosebnazahvalapagrevodstvuArhivaRepu-blikeSlovenije,kimejevmojihželjahinstremljenjupoobširnejšeminboljšemznanjupodprloinmiizobraževanjetudiomogočilo.

RomanMarinko

227Letnik 37 (2014), št. 2

OSEBNEVESTI

»Solze svetega Lovrenca« za Andreja Malniča (1961–2013) – in memoriam

10.avgust2013,dansvetegaLovrenca.Znanoje,daokolinjegovegagodunebovposebejobilnimerisipljezvezdneutrinke,meteorskirojizozvezdjaPer-zej.Kerjeljudstvozlahkanašlopovezavomednjimiinsvetnikovomučeniškosmrtjo,utrinkeimenuje»solzesvetegaLovrenca«,kinajbijihpretakalonebozaradinjegovestrašnesmrti.SvetiLovrencjetudizavetnikarhivarjev.

VŠempetrupriGoricismonatadanspremljalikposlednjemupočitkuAn-dreja Malniča (1961–2013),etnologainsociologakulture,direktorjaGoriškegamuzeja.Goriškojenosilvsrcu,biljepovezovalecGoriškeinljudizobehstranidržavnemeje, izobraženecširokegakova, izjemnodružabenčlovek.Malokdajmejepogrebniobredtakoganilkakortistidan.Besedeinpesmislovesanašem-petrskempokopališču,občutje,kigajepolaganjevgrobdragegaznancasproži-lovdušiinsrcu,jetudimojalicamočilossolzami.Andrejsejekomajdobrosre-čalzAbrahamom,biljevpolnemrazponuustvarjalnihmoči,žezdobršnomeroizkušenjprisoustvarjanjumnogihkulturnih indrugihdružbenihdogajanjnaGoriškem,patudiširševprimorskem,slovenskeminmednarodnemprostoru.

Poznalasvasežedolgočasa.Prvodaljšeopraviloznjimsemimelpredmnogimi leti,kosemzbiralpodatkezaenoodrazstavogradnjiNoveGorice.Narazpolagomijedalsvojopisarnoinmepustilsamega,dasemlahkopomilivoljibrskalponjegoviobsežnikartoteki,kjerjeimelrazličnepodatkeozačetkihNoveGoriceinživljenjuvtemmlademmestu.Zelosemmubilhvaleženzatonjegovovelikodušnodejanje.Andrej,GoriškimuzejinPokrajinskiarhivvNoviGoricipasmosešepravposebejtesnopovezalileta2003.AndrejjetakratžetrdnoprijelzavajetivodstveneslužbevGoriškemmuzeju.Tojebil»zlatičas«zanašoarhivskoslužbo,sajsejezačelodogajanje,kijeprivedlodoizročitveskorajvsearhivskedediščine,kijojedolgaletazbiralinhranilGoriškimuzej,azara-dirazličnihvzrokovninašlapotivpristojnoarhivskoustanovo.PrviposkusisstraniPokrajinskegaarhiva,dabisetozgodilo,sobiliizvedeniželeta1988,ajezadevapriGoriškemmuzejunaletelanaodporinzadolgaletazastala.Šeleleta2003sonasejisvetaGoriškegamuzejarazpravljali,dajetrebaarhivskogradivooddatiustanovi,kisestemstrokovnoukvarja.Andrejevprevzemdirektorskeslužbejeto,prejskorajnepredstavljivodejanje,gotovopospešil,zanesljivopaimavelikezaslugeza to,dase je izročanjegradivazačelo izvajati inuspešnozaključilo.ZaPokrajinskiarhivkakorzaarhivskostrokonasplohjebilataodlo-čitevnadvsepomembna,sajjepomenilapotrditev,damorazaarhivskogradi-voskrbetilestrokovnousposobljenainzatoorganiziranaslužba.Leta2003jetorejtapomembenprocesstekelinzačelisoseprevzemiobsežnihzbirk,kisosinatosledilidoleta2007.PrinjihsmopolegdirektorjaAndrejazdružilimočiIvankaUršičinJurijRosaizarhivaterNatašaNemecizmuzeja.Opotekudo-godkov,prevzemanjuinpredstavitvigradivajepodrobnejepisalaIvankaUršičv Arhivih (letnik2008,št.1).

Biloje23.novembra2012zvečer–danRudolfaMaistra,državnipraznik,vprostorihgraduKromberk.Tadanjebil izbranzaodprtjeobsežnerazstaveoenemodprimorskih»asov«–VinkuVodopivcu,kijojepripravilPokrajinskiarhiv.Leto2012,ob60.obletnicinjegovesmrti,jebilojubilejnoleto,posvečenotej znameniti osebnosti: dobrodušnemu kromberškemu župniku, glasbeniku,»pevculjudskeduše«,narodnemubuditeljuvtežkihzgodovinskihčasihnaza-hodnimejislovenstva.

UvodnobesedotegaprazničnegavečerajeimelAndrejMalnič,direktor

Andrej Malnič (1961–2013)(avtor: Boris Blažko)

228Osebne vesti

Goriškegamuzeja,kijeponudilprostorintudiizdatnopomočprioblikovanjurazstave.TojebilverjetnozadnjijavniAndrejevnastop.Dolgosmosedružilivavligrajskegaprostora,veselapesemkromberškihpevcevinmnogihnavzočihudeležencev jeodmevala inbili smodobrevolje.Andrej jebil ves časvnašidružbi,ajenenavadnodolgočasasedelprieniodmiz,zdelsemijeutrujeninmordatudizmisliminekjedrugje.Naslednjidansmozgroženiizvedeli,dagajezadelatežkabolezen.Dolgihosemmesecevinpolsejeborilzaživljenje,ajenakoncuomahnil.

Kosopoznopopoldanskisončnižarkiobsijalinjegovokrstonašempetrs-kempokopališču,semimelvmislih,dagaizročamozemljiinvečnemupočitkunadanzavetnikaarhivskihdelavcev.Tudičejebilotozgoljnaključje,semobtemčutilglobokozahvalozanjegovaprizadevanjaterpraveodločitveprivarstvuar-hivskedediščinenaGoriškem.Tonjegovodejanjenibilotakoizpostavljenokotštevilnadrugavnjegovipestriustvarjalnidejavnosti, lahkopa jesvetelzgledtudidrugimustanovam,kizaradirazličnihvzrokovšehranijoarhivskogradivo,anenajdejonačina,dabigaizročilepristojnimarhivskimslužbam.

JurijRosa

In memoriam. Brane Kozina (1959–2014)

Podolgoletni težkibolezni se jeprezgodaj izteklo življenje arhivista innašegaprijatelja,mag.BranetaKozine.

Branesejerodil18.12.1959vJurjevici.Osnovnošolojeobiskovalvdo-mačiRibnici,pomaturipajenadaljevalštudijzgodovineinsociologijenaFilo-zofskifakultetiUniverzevLjubljani,kjerjedecembra1982tudidiplomiral.

Odapriladojulija1983jebilzačasnozaposlennaSrednjinaravoslovnišoliLjubljana,odslužilvojaškiroktersejulija1984zaposlilvArhivuSRSkotpripravnikzadoboenegaletavOdsekuzagradivoupravepoletu1945.Kojeju-lija1985opravilstrokovniizpitizarhivistike,jebilsprejetvrednodelovnoraz-merjezaopravljanjedelinnalogsvetovalca–arhivistazaupravopoletu1945.

OktobraistegaletajebilizvoljenzatajnikaArhivskegadruštvaSlovenijeintofunkcijoopravljalvsedomarcaleta1990.Vtemčasujespomočjosode-lavcevizpeljalnekajzborovanjinposvetovanjArhivskegadruštvaSlovenijeinzeloodmevnozveznozborovanjeSavezaarhivskihradnikaJugoslavijevPostoj-ni(jesenileta1989).

Leta1988,poodhoduPetraRibnikarjaindr.EmeUmekvpokoj,jepre-vzelvodenjeodsekazagradivoupravepoletu1945.Ustvariljemlad,aktivenkolektiv,kiga jevnaslednjih letihčakaloogromnodelasprevzemigradivasstraniustvarjalcevgradivanarepubliškiravni.

Leta1992jezapustilmestovodjeoddelkainsepreselivnovoustanovlje-niArhivskicenterzastrokovniarhivskirazvoj,kigajevodildr.JožeŽontar.Natemdelovnemmestujebilzadolženzapodročjemednarodnegasodelovanjavnazivusvetovalecdirektorjazaarhivskenaloge.

Leta1995jeuspešnozagovarjalmagistrskonalogoznaslovomRepubliš-kiupravniorganiv LRSod1945do1953naFilozofskifakultetiUniverzevLjub-ljani.

Medletoma1988in2005jeevidentiralgradivo,pomembnozaSloveni-jo inSlovencepoarhivihvČeškirepubliki.Vprvemobdobju jesodelovalprievidentiranjujugoslovanskihštudentovnaKarloviuniverzivPragi,poznejepapredvsempri evidentiranju slovenskih študentov na Češki tehniki v Pragi inevidentiranjugradiva,pomembnegazaSlovenijopooblastnihinokrajniharhi-vihČeškerepublike.Rezultattegadelajeobjavavodnikapoarhivskemgradivu,

229Letnik 37 (2014), št. 2

pomembnemzaSlovenijoinSlovence,kisenahajapoarhivihČeškerepublike.Konecaprilaleta1999jesklenilsporazumnoprekinitevdelovnegaraz-

merjavArhivuRepublikeSlovenijeinbils1.majemimenovanzav.d.direktor-jaZgodovinskegaarhivaLjubljana.Vtemletujetudipridobilnazivarhivskegasvetovalca.

Šepred iztekommandatase jezačelnjegovbojzboleznijo.Nikakorniuspelnajtinečasanemoči,dabidokončalsvojprojektdoktorskedisertacijeorazvojudržavneupravepodrugisvetovnivojni.DelodirektorjaZgodovinskegaarhivaLjubljana je terjalosvoje.Namestoskrbizazdravje je izgorelobdelu.Odleta2006do2008jezapolovičnidelovničasdelalkotarhivskisvetovalec.Nazadnjemujejulija2011prenehalodelovnorazmerjevZgodovinskemarhivuLjubljanainsejepredčasnoupokojilvupanju,dabolenašelmočizanadaljeva-njeraziskovalnegadela.

STROKOVNI ČLANKI

Kozina,Brane: Problemi valorizacije gradiva republiškihupravnihorganovpoletu1945naprimeruMinistrstvazaprosveto.V:Arhivi11(1988),št.1/2,str.44–46.

Kozina,Brane:Komisijazaupravonarodneimovine:deloevidenčnostatističnegaoddelka:navodilozaocenjevanjenarodnegaimetja:problemidelaKUNI.V:Arhivi13(1990),št.1/2,str.15–19.

Kozina,Brane:Republiškiupravniorganivletih1945–1963.V:Arhivi20(1997),št.1/2,str.103–120.

Kozina,Brane:Republiškiupravniorgani1963–1974.V:Arhivi21(1998),št.1/2,str.7–17.

SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK ALI POGLAVJE V MONOGRAF-SKI PUBLIKACIJI

Kozina,Brane-Bizjak,Žarko:Sodstvo1954–1997.V:Zbornik Primorske – 50 let (ur.SlobodanValentinčič).Koper:Primorskenovice,1997(KnjižnicaPrimorskihnovic,5),str.40–41.

RECENZIJE, PRIKAZI KNJIGE, KRITIKA

Kozina,Brane:PoročilooogledurazstavevŠt.PavluvAvstriji:20.6.1991.V:Glasnik Slovenskega etnološkega društva31(1991),št.3/4,str.168–169.

Kozina,Brane-Bizjak,Žarko:Priročnikzastrokovnoobdelavoarhivskegagradi-vapravosodnihorganov,I.del,Izborzakonovinpredpisov,Ljubljana1996.V:Arhivi 19 (1996),št.1/2,str.162–163.

Kozina, Brane: Zorka Skrabl, Meta Matijevič: Novomeška trgovina in trgovci:RazstavainkatalogZgodovinskegaarhivaLjubljana,EnotezaDolenjskoinBelokrajinoNovomesto,Ljubljana2005,73strani.V:Arhivi29(2006),št.2,str.384–385.

Kozina, Brane: Zorka Skrabl, Meta Matijevič: Novomeška trgovina in trgovci:RazstavainkatalogZgodovinskegaarhivaLjubljana;EnotezaDolenjskoinBelokrajinoNovomesto;avtoricitekstainizboradokumentovZorkaSkrablinMetaMatijevič,Zgo-dovinskiarhivLjubljana,Ljubljana2005,37strani.V:Arhivi33(2010),št.1,str.182.

1 Virbibliografskihzapisov:VzajemnabazapodatkovCOBISS.SI/COBIB.SI,16.5.2014.

BIBLIOGRAFIJAMAG.BRANETAKOZINE1

230Osebne vesti

BIBLIOGRAFIJA, KAZALO IPD.

Kozina, Brane: BibliografijaMarije Oblak-Čarni. V:Arhivi 26 (2003), št. 1, str.9–12.

DRUGI SESTAVNI DELI

Kozina,Brane-Košir,Matevž:Poročilooudeležbinaseminarjuoarhivskizako-nodajiod9.–13.oktobra1993naDunaju.V:Arhivi16(1993),št.1/2,str.135–136.

Bizjak,Žarko-Kozina,Brane-Košir,Matevž:DržavneureditvenaSlovenskemprvidel(10.–12.maja1995):arhivskitečaji1995.V:Arhivi18(1995),št.1/2,str.117–118.

Bizjak,Žarko-Kozina,Brane-Košir,Matevž:Arhivskitečaji1995.V:Arhivi18(1995),št.1/2,str.117–118.

Kozina,Brane-Radulovič,Branko:PoročilooevidentiranjuslovenskihštudentovnačeškivisokitehniškišolivPragi.V:Arhivi18(1995),št.1/2,str.140–141.

Šmid,Gašper-Kozina,Brane:Bibliografijačlanov.V:Arhivsko društvo Slovenije – 40 let(ur.BraneKozina,GašperŠmid).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,1995,str.99–143.

Kozina,Brane:SelitevgradivaZgodovinskegaarhivaLjubljanavletu2001.V:Ar-hivi25(2002),št.2,str.137–139.

Kozina,Brane:Brane,boditetiho!V:Arhivi26(2003),št.1,str.7–8.Anžič, Sonja -Kozina,Brane -Košir,Matevž:74. nemškoarhivsko zborovanje,

Chemnitz,30.septemberdo3.oktober2003.V:Arhivi26(2003),št.2,str.354–356.

ZNANSTVENA MONOGRAFIJA

Kozina,Brane. Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1996.

ENCIKLOPEDIJA, SLOVAR, LEKSIKON, PRIROČNIK, ATLAS, ZEMLJEVID

Adamič,Marjeta–Aristovnik,Bojana–Bizjak,Žarko–Bukovšek,Metka–Čampa,Marjeta–Darovec,Darko–Fujs,Metka–Gombač,Metka–Holcman,Borut(avtor,ur.)– Kozina, Brane – Krnel-Umek, Duša – Leskovec, Antoša – Vidrih-Lavrenčič, Liljana – MrgoleJukič,Tjaša–Ogrizek,Emica–Troha,Nevenka–Žontar,Jožeetal.:Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991. Del 1, Izbor zakonov in predpisov.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1997.

UREDNIK

Arhivsko društvo Slovenije – 40 let (ur.BraneKozina,Gašper Šmid). Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,1995.

Dekan in zgodovinar Anton Skubic: 1876–1940: (ob 60letnici smrti dekana Antona Skubica)(ur.JanezDebeljak,MaksIpavec,BraneKozina,JožeTanko,PolonaRiglerGrm,VesnaHoržen). Ribnica:Občina,2000(Ribniškizbornik,1).

Malefične svoboščine Ljubljančanov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn: lju-bljanski kazenski sodni red (NatašaBudnaKodrič(ur.),BraneKozina(odg.ur.),BorutHolcman(prevajalec,ur.),MarkoKambič(ur.,avtordodatnegabesedila,prevajalec),Bo-risGolec(ur.),JelkaMelik(ur.),GernotKocher(ur.),MarkusSteppan(ur.),ŽarkoBizjak(ur.)).Ljubljana:Zgodovinskiarhiv;Graz:InstitutfürösterreichischeRechtsgeschichte

231Letnik 37 (2014), št. 2

undeuropäischeRechtsentwicklungderKarl-Franzens-Universität,2004 (Gradivo inrazprave,25)[i.e.2005].

AVTOR DODATNEGA BESEDILA

Fabjančič,Vladislav-Umek,Ema(ur.,avtordodatnegabesedila),Kos,Janez(ur.,avtordodatnegabesedila),Otorepec,Božo(ur.,avtordodatnegabesedila),Hančič,Da-mjan(ur.),Žabota,Barbara(ur.),Rodošek,Tatjana(fotograf,ur.): Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov: 1269–1820.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,1998–<2012>.Zv.<1–4>(Gradivoinrazprave,št.20;23;28;34).

Anžič,Sonja-Hančič,Damjan-Šenk,Tatjana: Ljubljanska mestna uprava od prve-ga župana dalje 1504–2004 = Ljubljana city administration from the first mayor onwards 15042004.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2004.

Matijevič,Meta-Skrabl,Zorka: Novomeška trgovina in trgovci: razstava Zgodo-vinskega arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto.Ljubljana:Zgo-dovinskiarhiv,2005.

Fabjančič,Vladislav-Umek,Ema(ur.,avtordodatnegabesedila),Kos,Janez(ur.,avtordodatnegabesedila),Otorepec,Božo(ur.,avtordodatnegabesedila),Hančič,Da-mjan(ur.),Žabota,Barbara(ur.),Rodošek,Tatjana(fotograf,ur.): Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov: 1269–1820.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2006–<9999>.Zv.<1>(Gradivoinrazprave,št.20).

DRUGO

Kozina,Brane-Bizjak,Žarko:RednasodiščanaSlovenskempoletu1945innji-hovogradivo.V:Arhivi17(1994),št.1/2,str.46–68.

Kozina,Brane:Simpozijoposledicahpolitičnihspremeb[!]vVzhodniinSrednjiEvropinaarhivskošolanje,Ljubljana26.–29.10.1994.V:Arhivi17(1994),št.1/2,str.138–139.

Kozina,Brane-Radulovič,Branko:EvidentiranjeslovenskihštudentovvarhivuVisoketehniškešolevPragi.V:Arhivi17(1994),št.1/2,str.148–151.

Kozina,Brane:Ribnicainribniškadolinanaprelomu19.v20.stoletjevdoku-mentihZgodovinskegaarhivaLjubljana:nekdajbiljetakšenribniškivsakdan...V:Reše-to6(junij2002),št.6,str.35,portret.

Kozina,Brane:Razvoj šolstvavRibnici v letih1941–1974: šolstvovRibnici vobdobju1941–1945.V:Rešeto6(julij2002),št.7,str.35,portret.

Kozina,Brane.RazvojšolstvavRibnicivletih1941do1974.V:Rešeto6(avgust2002),št.8,str.31,portret.

ŽarkoBizjak

233Letnik 37 (2014), št. 2

PRIDOBITVEARHIVOVVLETU2013

ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

SIAS229,MinistrstvozaljudskozdravstvoLRS,1853–1951,2,3tm,21škatelSIAS243,SvetzazdravstvoinsocialnopolitikoLRS,1951–1956,6,1tm,55škatelSIAS250,SvetzašolstvoLRS,1956–1961,2,0tm,18škatelSIAS1116,MinistrstvozafinanceRS,1890–1993,delniprevzem,3,3tm,29škatelSIAS1165,GospodarskazbornicaSlovenije,serijaRegisterčlanovGospodarskezborni-

ceSlovenije–podatkovnazbirkasspremnodokumentacijo,izvornodigitalnogra-divo,prevzetipodatkiizobdobja1995–2006,61datotek,10.294.992.678bajtov

SIAS1165,GospodarskazbornicaSlovenije:serijaPublikacijeGZS,1991–2012,2,1tm,20škatel

SIAS1169,UniverzitetnakonferencaZvezesocialističnemladineSlovenije,1965–1990,19,6tm,176škatel

SIAS1210,ZbirkaPlebiscit1990,1990,0,1tm,1škatlaSIAS1210,ZbirkaPlebiscit1990,elektronskapodatkovnazbirkaPlebiscit1990,1990–

1990,18datotek,995.000bajtovSIAS1931,RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocialističnerepublikeSlovenije,

1941–1990,11,4tm,104škatleSIAS1931,RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocialističnerepublikeSlovenije,

1946–2006,2,4tm,22škatelSIAS2028,RepubliškisekretariatzapravosodjeinobčoupravoSRS,1962–1973,serija

Gradnjainadaptacijazgradb,3,8tm,26škatel,1mapaSIAS2046,UradVladeRSzanarodnosti,1974–2012,delniprevzem,12,6tm,113škatelSIAS2073,OnkološkiinštitutLjubljana,1920–2005,19,0tm,174škatel,1fascikelSIAS2094,OkrožninarodnoosvobodilniodborzaLjubljanskookrožje,1945–1947,2,3

tm,21škatelSIAS2095,KomisijaIzvršnegasvetaSocialističnerepublikeSlovenijezajedrskoener-

gijo,1978–1990,4,3tm,39škatelSIAS2100,GlavnadirekcijazanabavoinrazdeljevanjesanitetnegablagaLjudskerepu-

blikeSlovenije,1947–1952,1,8tm,17fasciklovSIAS2101,RepubliškisekretariatzazdravstvoSocialističnerepublikeSlovenije,1956–

1965,1,4tm,13škatelSIAS2102,Ministrstvozazdravstvo,družinoinsocialnovarstvoRepublikeSlovenije,

1965–1993,12,8tm,115škatelSIAS2103,DržavnisekretariatzafinanceLRS,1950–1963,7,3tm,66škatelSIAS2104,RepubliškisekretariatzafinanceSRS,1950–1991,delniprevzem,76,4tm,

688škatelSIAS2105,RepubliškisekretariatzaproračuninobčoupravoSRS,1959–1965,4,2tm,

38škatelSIAS2107,CenterRepublikeSlovenijezamobilnostinevropskeprogrameizobraževa-

nja inusposabljanja(CMEPIUS),Podfond:SlužbazaprogrameEvropskeUnije,1999–2003,6,1tm,55škatel

SIAS2109,CarinarnicaSežana,1945–1955,13,0tm,57škatel,357knjigSIAS2113,UradVladeRSzapriseljevanjeinbegunce,1957–2010,9,1tm,82škatelSIAS2115,MinistrstvozaprometinzvezeRepublikeSlovenije,1975–1996,29,5tm,

226škatel

ZGODOVINSKI ARHIV CELJE

SI_ZAC/0001_00117Zbirkalistin,1794,0,1tmSI_ZAC/0327VinoBrežice,1970–2009,3,4tm

234Pridobitve arhivov v letu 2013

SI_ZAC/0524Zbirkafotografij,1943,1986,0,1tmSI_ZAC/0726 Vojaško sodišče mariborskega vojnega področja, senat v Celju, 1945–

1947,0,1tmSI_ZAC/0737HranilnicemestneobčineBrežice,1895–1955,0,1tmSI_ZAC/0804Zbirkaposlovnihknjig,cenikov–prodajnihkatalogovtrgovskihpodjetij,

1914,0,1tmSI_ZAC/0883OsnovnašolaRadeče,1969–1990,0,5tmSI_ZAC/0900SlovenskoljudskogledališčeCelje,1967–2013,0,8tmSI_ZAC/1021ZbirkadokumentovoNOVnaKozjanskem,1944–1979,0,2tmSI_ZAC/1030Varia,1930–1932,0,1tmSI_ZAC/1045SkupščinaobčineZagorjeobSavi,1969–1987,3,6tmSI_ZAC/1050OsrednjaknjižnicaCelje,1946–1979,2,8tmSI_ZAC/1056SplošnabolnišnicaBrežice,1946–2000,0,5tmSI_ZAC/1325SodnikzaprekrškeŽalec,1998–2001,1,2tmSI_ZAC/1398DavčniuradCelje,1993–2002,2,1tmSI_ZAC/1436RudnikTrbovlje-Hrastnik,1986,0,1tmSI_ZAC/1466DržavnopravobranilstvoCelje,1956–1997,14,4tmSI_ZAC/1469KrajevnaskupnostŠmartnoobPaki,1947–1995,1,3tmSI_ZAC/1470DelavskoprosvetnodruštvoZagrad,1945–2012,0,1tmSI_ZAC/1474SplošnabolnišnicaCelje,1923–1980,11,2tmSI_ZAC/1478KnjižnicaLaško,1974–1996,0,6tmSI_ZAC/1479OsnovnašolaHrastnik,1892–2000,10,3tmSI_ZAC/1480OsnovnašolaPodkraj,1893–1970,0,1tmSI_ZAC/1481OsnovnašolaKal,1903–1977,0,5tmSI_ZAC/1482OsnovnašolaTurje,1892–1961,0,1tmSI_ZAC/1488AlposŠentjur,1957–2009,6,7tmSI_ZAC/1490DruštvoprijateljevmladineBistricaobSotli,1958–1964,0,1tmSI_ZAC/1491Partizan,društvozatelesnovzgojoBistricaobSotli,1939–1939,0,4tmSI_ZAC/1492KrajevniuradLesično,1960–1966,0,4tmSI_ZAC/1493DomobSavinjiCelje,1970–2000,1,3tmSI_ZAC/1499KrajevnaskupnostVojnik,1960–1981,0,7tm

POKRAJINSKI ARHIV KOPER

SI_PAK/0086OkrožnoljudskosodiščeKoper,1953–1954,2knjigi,0,1tmSI_PAK/0644.1SkupščinaobčineSežana,1948–1997,563te,56,3tmSI_PAK/0712.29ObčinskiljudskiodborKoper,1956–1960,248te,24,8tmSI_PAK/0872VajeniškašolazaraznestrokeIlirskaBistrica,1949–1967,14te,1,4tmSI_PAK/0873TemeljnaizobraževalnaskupnostIlirskaBistrica,1952–1991,68te,6,8

tmSI_PAK/0907.2RUJPPostojna–IzpostavaIlirskaBistrica,1959–1996,12te,1,2tmSI_PAK/0931CenterzakorekcijogovorainsluhaPortorož,1945–2001,186te,18,6tmSI_PAK/0950NotarŽnidarićLuigi,IlirskaBistrica,1898–1924,46te,4,6tmSI_PAK/0951NotarCattunarGiovanni,IlirskaBistrica,1927–1944,23te,2,3tmSI_PAK/0952NotarIaschiGuido,IlirskaBistrica,1924–1927,6te,0,6tmSI_PAK/0953NotarColombisGiuseppe,Podgrad,1925–1927,1te,0,1tmSI_PAK/0954NotarRahneJanko,IlirskaBistrica,1891–1898,5te,0,5tmSI_PAK/0955NotarKupljenAntonio,Podgrad,1872–1874,1te,0,1tmSI_PAK/0956NotarQuarantottoNicolo,Podgrad,1934–1936,1te,0,1tmSI_PAK/0957NotarRudeschAlfredo,IlirskaBistrica,1886–1891,2te,0,2tmSI_PAK/0958NotarKotzbeckGiuseppe,Podgrad,1880–1883,1te,0,1tmSI_PAK/0959NotarBerdonGiuseppe,IlirskaBistrica,1927–1940,16te,1,6tmSI_PAK/0960NotarSponzaGiovanni,Podgrad,1927–1929,1te,0,1,tmSI_PAK/0961NotarFrancescodeFranceschi,Podgrad,1930–1932,1te,0,1tmSI_PAK/0962NotarLuigiGiamone,Podgrad,1934–1934,1te,0,1tm

235Letnik 37 (2014), št. 2

SI_PAK/0964Popisni listigrobišč ingrobovpadlihborcev inžrtevfašizmamedNOBobčineSežana,1979–1979,5te,0,5tm

SI_PAK/0965VzgojnovarstvenizavodPlanina,1951–2000,24te,2,4tmSI_PAK/0969ZvezakulturnihorganizacijSežana,1949–1990,35te,3,5tmSI_PAK/0970LjudskauniverzaSežana,1953–1990,10te,1,0tmSI_PAK/0971GlasbenašolaKoper,1949–2000,115te,11,5tmSI_PAK/0977KnjižnicaMakseSamsaIlirskaBistrica,1979–1982,1te,0,1tmSI_PAK/0978OsnovnašolaRakitovec,1940–2013,4te,0,4tmSI_PAK/0983JavnotožilstvozaOkrajRakek,1947–1948,13knjig,2ovojadokumentov,

0,1tm

POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

SI_PAM/0000TovarnadušikaRuše,200fotografijSI_PAM/0602SkupščinaobčineLendava,1964–1990,822škatel,27škatlickartoteke,

katastrskinačrti,89,3tm(dopolnitev)SI_PAM/0604SkupščinaobčineMaribor1967–1982,govoribivšihpolitičnihfunkcio-

narjev1984–1989,1škatla,0,1tmSI_PAM/0604SkupščinaobčineMaribor,1967–1982,118kosov(enciklopedijainosta-

lastrokovnaliteratura),5,5tmSI_PAM/0729OkrožnosodiščeMurskaSobota,1958–1978,146škatel,5knjig,15,1tmSI_PAM/0731ObčinskojavnopravobranilstvoMaribor,353škatel,1zgoščenka,35,4tmSI_PAM/0917CestnopodjetjeMaribor,1933–2012,222škatel,22,2tmSI_PAM/0981NigradkomunalnopodjetjeMaribor,1896–2000,40škatel,4tmSI_PAM/1942OŠMinkeNamestnikSonjeSlovenskaBistrica,1961–1996,2,0tmSI_PAM/1943CSDMurskaSobota,1965–1993,49škatel,4,9tmSI_PAM/1945OŠPrežihovegaVorancaMaribor,1939–1985,3,5tmSI_PAM/1946LekarneMaribor,1909–1963,63škatel,6,3tmSI_PAM/1947OŠBorisaKidričaMaribor,1940–2004,4,1tmSI_PAM/1950TovarnasteklenihizdelkovSlovenskaBistrica,1951–1970,2škatliAŠ,3

knjige,3,0tmSI_PAM/1951FormulaMaribor,Družbazaizobraževanjed.o.o.,1991–2008,1,2tmSI_PAM/1938Zdravstvenidomdr.AdolfaDrolcaMaribor,1953–2012,148škatel,15,2

tm(dopolnitev fondazgradivomTerapevtskeskupinezdravljenihalkoholikovMaribor72,1972–2012,14škatel,1,8tm)

POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI

SI_PANG/0085SkupščinaobčineAjdovščina,(1945)1970–1994,8škatel,0,8tmSI_PANG/0095ObčinskiljudskiodborGrahovo,1953–(?),8knjigSI_PANG/0099ObčinskiljudskiodborKobarid,1957,2škatli,0,2tmSI_PANG/0104SkupščinaobčineNovaGorica,1966–1979,3svežnji,0,1tmSI_PANG/0108SkupščinaobčineTolmin,1955–1984,16škatel,1mapa,1,6tmSI_PANG/0253GimnazijaTolmin,1963–1976,4škatle,0,4tmSI_PANG/0388OsnovnašolaDeskle,1880–1897,1mapaSI_PANG/0728SamoupravneinteresneskupnostigospodarskihdejavnostiobčineTol-

min,1983–1988,1škatla,0,1tmSI_PANG/0886KulturnidomNovaGorica,2006–2013,1mapaSI_PANG/0912TehniškišolskicenterNovaGorica,1982–2009,1škatla,0,1tmSI_PANG/1008OkrožnodržavnotožilstvovNoviGorici,1949–1954,10škatel,1,0tmSI_PANG/1079DavčniuradNovaGorica,1997–2002,8škatel,15svežnjev,2,3tmSI_PANG/1138TurističnazvezagornjegaPosočja,1991–2012,2škatli,0,2tmSI_PANG/1141 Medobčinski inšpektorat občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin,

1967–1989,98škatel,4kartoteke10,2tm


SI_PANG/1142GasilskodruštvoAjdovščina,1948–1965,1škatla,0,1tmSI_PANG/1143MedobčinskisvetsevernoprimorskihobčinAjdovščina,Idrija,NovaGo-

ricainTolmin,1978–1982,2škatli,0,2tmSI_PANG/1144Območnaobrtno-podjetniškazbornicaTolmin,1977–1999,4škatle,0,4

tmSI_PANG/1147 Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica, 1952–2002, 14

škatel,1,4tm

ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU

SI_ZAP/0105OsnovnašolaCirkulane-Zavrč,1878–1999,46škatel,4,6tmSI_ZAP/0108OsnovnašolaGorišnica,1893–1992,57škatel,5,7tmSI_ZAP/0115OsnovnašolaMarkovci,1879–2004,70škatel,7,0tmSI_ZAP/0116OsnovnašolaMiklavžpriOrmožu,1937–2010,34škatel,3,4tmSI_ZAP/0214GradbenopodjetjeGradnjePtuj,1980–2011,840škatel,84,0tmSI_ZAP/0239KmetijskikombinatPtujSkupneslužbe,1990–2008,44škatel,4,1tmSI_ZAP/0520AladarHunkar,1785–1943,1škatla,0,1tmSI_ZAP/0525TovarnasladkorjaOrmož,1958–2008,168škatel,16,8tmSI_ZAP/0531LjudskauniverzaOrmož,1959–2000,29škatel,2,9tmSI_ZAP/0532TrgovskopodjetjeLesPtuj,1956–2010,27škatel,2,7tmSI_ZAP/0533KrajevnaskupnostGrajena,PrimestnačetrtGrajena,1962–1998,17ška-

tel,1,7tm

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA

Enota v Ljubljani

SI_ZAL_CER/0005Okrajno sodiščeRakek/Cerknica, 1938–1994,43 škatel, 3 fascikli,9,0tm

SI_ZAL_CER/0034SkupščinaobčineCerknica,1962–1994,215škatel,21,5tmSI_ZAL_DOM/0024SkupščinaobčineDomžale,1955–1999,516škatel,51,6tmSI_ZAL_DOM/0110Družbeni pravobranilec samoupravljanjaDomžale, 1976–1992, 9

škatel,0,9tmSI_ZAL_KAM/0136SodnikzaprekrškeKamnik,1999–2004,44škatel,4,4tmSI_ZAL_KOČ/0010OkrajnosodiščeKočevje,1938–1992,184škatel,18,4tmSI_ZAL_KOČ/0034SkupščinaobčineKočevje,1962–1982,25škatel,2,5tmSI_ZAL_LJU/0000VrtecVodmat1947–1989,5škatel,0,5tm(fond še ni dokončno obli-

kovan)!SI_ZAL_LJU/0070SkupščinamestaLjubljane,1974–1994,133škatel,13,3tmSI_ZAL_LJU/0074SkupščinaobčineLjubljanaŠiška,1974–1994,182škatel,18,2tmSI_ZAL_LJU/0389Občinski ljudskiodborLjubljanaMostePolje,1957–1963,9škatel,

0,9tmSI_ZAL_LJU/0402ObLOLjubljanaCenter,serija5,1955–1961,507škatel,50,7tmSI_ZAL_LJU/0402ObLOLjubljanaCenter,serija6,1955–1961,62škatel,18kartotek,

8,0tmSI_ZAL_LJU/0406OsnovnašolaFrancaRozmanaStaneta,1938–1995,42škatel,4,2tmSI_ZAL_LJU/0424SkupščinaobčineLjubljanaMostePolje,1974–1994,120škatel,12,0

tmSI_ZAL_LJU/0736MestnojavnopravobranilstvoLjubljana,1965–1996,819škatel,81,9

tmSI_ZAL_LJU/0781SlovenijacesteTehnika,Ljubljana,1942–2011,588škatel,58,8tmSI_ZAL_LJU/0790GasilskabrigadaLjubljana,1933–1981,97škatel,9,7tmSI_ZAL_LJU/0792 Vzgojno izobraževalna organizacija Ljubljana Vič-Rudnik, 1982–

1987,3škatle,0,3tm

237Letnik 37 (2014), št. 2

SI_ZAL_LJU/0793Podjetjezaurejanjehudournikov,Ljubljana,1949–2012,107škatel,5map,9uokvirjenihfotografij,10,9tm

SI_ZAL_LJU/0794ZdravstvenidomLjubljana,1931–1983,194škatel,19,4tmSI_ZAL_LJU/0795MestnaporodnišnicaLjubljana,1957–1972,344škatel,34,4tmSI_ZAL_VRH/0018SkupščinaobčineDomžale,1990–2006,180škatel,18,0tm

Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto

SI_ZAL_ČRN/0022OsnovnašolaKomandantaStanetaDragatuš,1858–2005,17škatel,1,7tm

SI_ZAL_MET/0019KometkonfekcijaMetlika,1960–2006,5škatel,0,5tmSI_ZAL_NME/0025OkrajniljudskiodborNovomesto,1953–1961,30škatel,3,0tmSI_ZAL_NME/0158GlasbenašolaMarjanaKozineNovomesto,1903–1988,15škatel,

1,5tmSI_ZAL_NME/0203SkupščinaobčineNovomesto,1959–2001,786škatel,78,6tmSI_ZAL_NME/0250OsnovnašolaCenterNovomesto,1933–1966,21škatel,2,1tmSI_ZAL_NME/0268GozdnogospodarstvoNovomesto,1890–1967,66škatel,6,6tmSI_ZAL_NME/0287OpekarnaZalog,1947–1994,15škatel,1,5tmSI_ZAL_TRE/0058TrimoTrebnje,1952–2007,88škatel,8,8tm

Enota za Gorenjsko Kranj

SI_ZAL_JES/0082SplošnabolnišnicaJesenice,1898–1997,25škatel,2,5tmSI_ZAL_KRA/0150OkrajnosodiščeKranj,1979–1994,920škatel,5fasciklov,93,0tmSI_ZAL_KRA/0240Zavodzašolstvo,Kranj,1955–1988,90škatel,1mapa,9,1tmSI_ZAL_KRA/0241KrajevniodborZvezezdruženjborcevBitnje,1945–2009,4škatle,

0,4tmSI_ZAL_KRA/0242OsnovnašolaNaklo,1860–1983,1škatla,0,1tmSI_ZAL_RAD/0013OkrajnosodiščeRadovljica,1952–1995,110škatel,11,0tmSI_ZAL_RAD/0111VrtecRadovljica,1970–2000,9škatel,0,9tmSI_ZAL_RAD/0113GlasbenašolaRadovljica,1956–1993,10škatel,1,0tm

Enota v Škofji Loki

SI_ZAL_ŠKL/0009KrajevniljudskiodborPuštal,1945–1949,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0096TehničnabazaŠkofjaLoka,8škatel,0,8tmSI_ZAL_ŠKL/0125Čevljarskiceh-društvoŠkofjaLoka,1795–2010,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0138 Zveza socialistične mladine Slovenije Škofja Loka, 1981–1988, 1

mapaSI_ZAL_ŠKL/0141SkupščinaobčineŠkofjaLokaspredniki,1993,61škatel,6,1tmSI_ZAL_ŠKL/0147ZdruženjeborcevzavrednoteNOBŠkofjaLoka,1943–2000,42ška-

tel,4,2tmSI_ZAL_ŠKL/0151 Socialistična zveza delovnega ljudstva Škofja Loka, 1959–1991, 2

škatli,0,2tmSI_ZAL_ŠKL/0151 Socialistična zveza delovnega ljudstva Škofja Loka, 1952–1959, 1

knjigaSI_ZAL_ŠKL/0186OsnovnašolaLeskovica,1945–1983,5škatel,0,5tmSI_ZAL_ŠKL/0188OsnovnašolaRobidnica,1946–1947,2zvezkaSI_ZAL_ŠKL/0189JelovicaŠkofjaLoka,1955–1989,19škatel,1,9tmSI_ZAL_ŠKL/0207OsnovnašolaSorica,1906–2000,2škatli,0,2tmSI_ZAL_ŠKL/0213OsnovnašolaZaliLog,1895–1965,2škatli,0,2tmSI_ZAL_ŠKL/0214OsnovnašolaDražgoše,1947–1984,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0221OsnovnašolaZabrdo,1906–1971,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0222OsnovnašolaPodlonk,1947–1971,1škatla,0,1tm


SI_ZAL_ŠKL/0224OsnovnašolaDavča,1945–2005,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0225OsnovnašolaSelca,1946–2002,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0230NižjagimnazijaŽelezniki,1948–1957,4škatle,0,4tmSI_ZAL_ŠKL/0232OsnovnašolaŽelezniki,1954–2002,9škatel,0,9tmSI_ZAL_ŠKL/0234OsnovnašolaMartinjVrh,1960–1974,1škatla,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0279Zbirkafotografijinrazglednic,2kosaSI_ZAL_ŠKL/0284Zbirkaplakatov,3kosiSI_ZAL_ŠKL/0351RudnikuranaŽirovskivrh,1977–1997,22škatel,2,2tmSI_ZAL_ŠKL/0378AlpinaŽiri,1945–1995,8škatel,9knjig,1,2tmSI_ZAL_ŠKL/0381OsnovnašolaCvetkaGolarjaŠkofjaLoka,1962–1996,18škatel,1,8

tmSI_ZAL_ŠKL/0405OsnovnašolaŽiri,1832–1998,7škatla,0,7tmSI_ZAL_ŠKL/0414ObmočnozdruženjeRdečegakrižaŠkofjaLoka,1994–2004,10ška-

tel,1,0tmSI_ZAL_ŠKL/0420Lokalna turističnaorganizacijaBlegošŠkofjaLoka,1997–2012,31

škatel,3,1tm

Enota v Idriji

SI_ZAL_IDR/0097ObčinskiljudskiodborIdrija,1952–1957,1škatla,0,1tmSI_ZAL_IDR/0129ObčinaIdrija,1940–1945,2škatli,0,2tmSI_ZAL_IDR/0203SkupščinaobčineIdrija,1964–1994,1škatla,162knjig,6,4tmSI_ZAL_IDR/0259PsihiatričnabolnišnicaIdrija,1975–1990,68škatel,6,8tmSI_ZAL_IDR/0264VrtecCerkno,1960–2002,29škatel,2,9tmSI_ZAL_IDR/0265ETACerkno,1952–1991,77škatel,3mape,994fotografij,7,7tm

Pridobivanje zasebnega arhivskega gradiva


SIAS774,GospostvoRibnica(gradivorodbineRudež),1432–2005,1škatla,0,1tmSIAS1026,LovroToman,1658–1911,16škatel,2,0tmSIAS1220,Ravnihar,rodbina,1937–2003,2mapi,0,05tmSIAS1769,Zbirkaokupatorjevizaporiintaborišča,1škatla,0,1tmSIAS1914,ČetniškopoveljstvozaSlovenijo,1943–1945,1mapaSIAS2054,MajdaKobal,1946–2012,2škatli,0,3tmSIAS2090,MatijaMaležič,1901–2009,12škatel,1,2tmSIAS2093,DruštvoUNICEFSlovenija,1958–2012,28škatel,3,0tmSIAS2096,BučarFrance,1943–2007,17škatel,1,7tmSIAS2097,ZbirkaJankaPleterskega,1893–2008,44škatel,4,9tmSIAS2098,AntonŠvigelj,1923–1940,1škatla,0,1tmSIAS2099,LončarDragotin,1899–1935,2škatli,0,2tmSIAS2108,ZbirkaJožetaHumra,1900–1967,1škatla,0,1tmSIAS2110,OsredkarMilan,1989–2002,2škatli,0,2tmSIAS2111,LiberalnademokracijaSlovenije,1977–2011,96škatel,10,8tmSIAS2112,DušanPlut,1974–2002,1škatla,0,1tmSIAS2114,ŠtudijskogradivoFrancaRozmana,1980–1993,12škatel,1,2tmSIAS2116,ZbirkaCirilaUlčarja,1škatla,0,1tm


SI_ZAC/0092DruštvomobiliziranihSlovencevvnemškovojskovčasu1941–1945Ce-lje,1997–2010,0,4tm

239Letnik 37 (2014), št. 2

SI_ZAC/0488ObčinskiodborZvezezdruženjborcevnarodnoosvobodilnevojneBreži-ce,1953–2011,2,2tm

SI_ZAC/0507Zbirkaturističnihpublikacij,2008–2012,0,1tmSI_ZAC/0511 Zbirka raznih dokumentov industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij,

1910–1982,0,1tmSI_ZAC/0524Zbirkafotografij,s.d.,0,1tmSI_ZAC/0999ČrnejJanez,1997–2013,0,2tmSI_ZAC/1029Zbirkafilmov,s.d.,(»PoplavevCelju«),1kosSI_ZAC/1030Zbirkavaria,1935–1955,0,1tmSI_ZAC/1274Zbirkarazglednicindopisnic,1902–1935,0,1tmSI_ZAC/1274Zbirkarazglednicindopisnic,1914–1963,s.d.(4kosi),0,1tmSI_ZAC/1285Zbirkaosebnihdokumentov,1940–1967,0,1tmSI_ZAC/1294Zbirkagrafikinkrajev,1840,1850,2kosaSI_ZAC/1313Zbirkavoščilnic,1913–1972,0,1tmSI_ZAC/1395ZbirkafotografijSherpa,2012–2013,217fotografijSI_ZAC/1406Zbirkagradivarazličnihdruštev,1940–1982,0,1tmSI_ZAC/1422ŠportnazvezaCelje,1990–2006,0,1tmSI_ZAC/1447FototekaŠentjurskenovice(digitalnefotografije),2007–2012,35.000ko-

sovSI_ZAC/1460GospoščinaKostanjevica,1567–1847,0,1tmSI_ZAC/1467DruštvocivilnadružbaCelje,1994–2005,0,1tmSI_ZAC/1471DruštvovojaškihvojnihinvalidovmobiliziranihSlovencevvnemškovoj-

sko1941–1945Celje,1994–2013,1,4tmSI_ZAC/1472KrajevniodborZvezezdruženjborcevnarodnoosvobodilnevojneDobrna,

1957–2004,0,5tmSI_ZAC/1473TurističnodruštvoDobrna,1977–2001,0,3tmSI_ZAC/1474ZvezaribiškihdružinCelje,1948–2004,3,0tmSI_ZAC/1475DruštvoekonomistovCelje,1952–2012,2,1tmSI_ZAC/1477KrajevnaorganizacijaZvezezdruženjborcevnarodnoosvobodilnevojne

ToneGrčarPodgradomCelje,1963–1975,0,4tmSI_ZAC/1483RibiškadružinaCelje,1956–2005,5,0tmSI_ZAC/1484GrdinaIgor,1969–2004,0,3tmSI_ZAC/1487LišaninMihailo,1995–2012,0,3tmSI_ZAC/1494LečnikAnton,1914–1967,0,1tmSI_ZAC/1495VodenikAnton,1908–1938,0,1tmSI_ZAC/1496DruštvozašportinrazvedrilootrokinmladineMladostBraslovče,1999–

2010,0,1tm


SI_PAK/0728PetrinjaDanilo,1945–1970,117knjiginslužbenihtiskovin,0,7tmSI_PAK/0865MihevcEdo,1954–1956,2svitkanačrtov,0,2tmSI_PAK/0865MihevcEdo,1968–1970,3svitkinačrtov,324negativov,49fotografij,0,2

tmSI_PAK/0916TeozofskogibanjevSlovenijiinJugoslaviji,1934–1936,6knjig,1fotogra-

fija,1ovitekkorespondence,0,1tmSI_PAK/0974HaslMiran,1924–2010,7te,0,7tm


SI_PAM/1287Klub koroških Slovencev vMariboru, 1936–2006, 7 škatel, dopolnitevfonda

SI_PAM/1447LovskazvezaMaribor,1994–2004,52škatel,5,2tm,dopolnitevfondaSI_PAM/1804Zbirkakartinzemljevidov,76kosov,2,0tm


SI_PAM/1944PožaukoJože,20.stol.,38škatelin4škatlenačrtov–rol,4,5tm


SI_PANG/0571FotoklubNovaGorica,2011–2013,1mapaSI_PANG/1000OkrogličZdravko,1917–2009,1škatla,0,1tmSI_PANG/1009DružinaMarkič,1898–1981,8škatel,0,9tmSI_PANG/1034LušinaBranko,1956–2010,1mapaSI_PANG/1083MrakCvetka,1922–2011,1škatla,1mapa,0,1tmSI_PANG/1098ČrnilogarOtmar,1945–1999,1.573fotografijSI_PANG/1113DebenjakRiko,1945–2012,4škatle,0,4tmSI_PANG/1140AndlovicJože,1933–2011,4škatle,1mapa,5kovčkov,0,8tmSI_PANG/1145LenardičPeter–Skala,1909–1986,1škatla,0,1tmSI_PANG/1146PrijateljAnton,dr.med.,1915–2006,16škatel,1,6tm


SI_ZAP/0501ZorčičFranjo,1915–1963,3mape


Enota v Ljubljani

SI_ZAL_LJU/0334Fototeka,Fotografijetrnovskihorlovinorlic,1927–1932,12kosovSI_ZAL_LJU/0334Fototeka,RazgledniceLjubljaneinširšeokolice,1901–1940,44kosovSI_ZAL_LJU/0334Fototeka,Reprodukcijeljubljanskihinslovenskihobjektov,krajevin

pokrajin,1950–2003,161digitalnihposnetkovSI_ZAL_LJU/0336Zbirkanačrtov,ProjektazaelektrarninaSavi,okoli1900,9kosovSI_ZAL_LJU/0727IvanLogar,Ljubljana,1941–1978,10škatel,2kartoteki,1,2tm,drugi

prevzemSI_ZAL_LJU/0784PotisekEmilija, Ljubljana, 1873–1996, 1 škatla, 0,1 tm, dopolnitev

fondaSI_ZAL_LJU/0785PlaninskodruštvoViharnik,Ljubljana,1973–2013,1škatla,0,1tm,

dopolnitevfondaSI_ZAL_LJU/0785PlaninskodruštvoViharnik,Ljubljana,1992–2011,2škatli,0,2 tm,

dopolnitevfondaSI_ZAL_LJU/0796MikoličMiloš,Ljubljana,1963–2012,6škatel,0,6tmSI_ZAL_LJU/0797SuhačMate,Ljubljana,1878–1976,1škatla,0,1tmSI_ZAL_LJU/0799Trimhokejklub,Ljubljana,1898–1981,2škatli,0,2tmSI_ZAL_VRH/0070ObčinskaorganizacijaSDSBorovnica,1989–2011,6škatel,0,6tm

Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto

SI_ZAL_NME/0132RodbinaŠuklje-Golia,1880–1860,1ovoj,dopolnitevfondaSI_ZAL_NME/0194DružinaKozina-Kovač,ok.1930–ok.2005,1ovoj,dopolnitevfondaSI_ZAL_NME/0195KronistNovegamesta,2013,1.500fotografijSI_ZAL_NME/0272PevskizborDušanJerebNovomesto,1950–2013,6ovojev,dopol-

nitevfonda

241Letnik 37 (2014), št. 2

Enota za Gorenjsko Kranj

SI_ZAL_KRA/0102Zbirka:PlakatiGorenjska,1883–2008,1knjigaSI_ZAL_KRA/0103ZbirnifondKranj:ElektrarnaMayr,Kranj,1902–1927,1mapa,0,1

tmSI_ZAL_KRA/0145Zbirka:Razgledniceinvoščilnice,1896–2000,3dopisniceSI_ZAL_KRA/0200Zbirka:Zemljevidiinkarte,1916–1956,1mapaSI_ZAL_KRA/0243IvanKern,Kranj1905–1990,6škatel,0,6tmSI_ZAL_KRA/0244Zbirka:Gradbenezadeve trgovskehišeGlobus,Kranj,1969–1991,

25škatel,2,5tmSI_ZAL_RAD/0112LovskadružinaKropa,1949–20132škatli,0,2tmSI_ZAL_RAD/0114IvanKrižnar,Lipnica,1961–2007,8škatel,0,8tm

Enota v Škofji Loki

SI_ZAL_ŠKL/0279Zbirkafotografijinrazglednic,1910–1971,11kosovSI_ZAL_ŠKL/0291Zbirnifond,Razneknjižice,1854–1934,11kosov,0,1tmSI_ZAL_ŠKL/0382Zbirkapodobic,1923–1979,27kosov

Enota v Idriji

SI_ZAL_IDR/0055RudnikživegasrebraIdrija,1901–1949,1mapa,0,1tmSI_ZAL_IDR/0218Zbirkarazglednicinfotografij,1931,1fotografijaSI_ZAL_IDR/0218Zbirkarazglednicinfotografij,20.stoletje,7razglednic

NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA

SINŠAL100,KapiteljskiarhivLjubljana,1710,1kosSINŠAL107,Fotografskazbirka,30kosovSINŠAL108,ZbirkavideokasetinDVD,2011–2012,6kosovSINŠAL14,Muzejskazbirka,15kosovSINŠAL496ZapuščinaAndrejSnoj,1911,0,1tmSINŠAL604,ZapuščinaFranciVrhunc,1928–2011,0,5tmSINŠAL629,ZapuščinaAdolfMežan,1998–2012,0,1tmSINŠAL632,ZapuščinaMarkoBenedik,1940–2011,0,3tmSINŠAL633,ZapuščinaFrancPerko,1929–2008,0,1tmŽABabnoPolje,1830–1912,0,1tmŽABanjaLoka,1874–1912,0,1tmŽABloke,1870–1912,0,1tmŽABohinjskaBistrica,1870–1912,0,1tmŽABoštanj,1886–1912,0,1tmŽADolepriLitiji,1871–1912,0,1tmŽAGotenica,1790–1940,0,3tmŽAGrahovo,1845–1912,0,1tmŽAGrčarice,1790–1940,0,5tmŽAJavorjepriLitiji,1789–1940,0,4tmŽAJesenice,1882–1912,0,1tmŽAKriže,1893–1912,0,1tmŽALeskovica,1851–1912,0,1tmŽALeše,1783–1912,0,1tmŽALjubljana–Črnuče,1900–1984,0,4tmŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,1909–1912,0,1tmŽALoškiPotok,1897–1912,0,1


ŽAMengeš,1901–1912,0,1tmŽAMokronog,1875–1912,0,1tmŽANovomesto–Šmihel,1885–1912,0,1tmŽARibnica,1896–1912,0,1tmŽASostro,1787–1980,3,0tmŽAStruge,1771–1912,0,1tmŽASvetaGora,1867–1912,0,1tmŽASvibno,1883–1912,0,1tmŽAŠentjernej,1892–1912,0,1tmŽATrebnje,1886–1912,0,1tmŽAVrhnika,1895–1912,0,1tmŽAZagradec,1858–1912,0,1tm

NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR

SINŠAM0240,ŽupnijaSv.VidnaPlanini,1706–1856,0,5tmSINŠAM0280,ŽupnijaVitanje,1697–1846,0,5tmSINŠAM0129,ŽupnijaPilštajn,1695–1842,0,4tmZbirkaprepisimatičnihknjig,21.stoletje,0,6tmSINŠAM0011,ŽupnijaBrezno,12.–17.stol.,0,1tmZapuščineškofov,Slomšek,AntonMartin,1846–1862,0,4tmZapuščineškofov,Karlin,Andrej,1912–1957,0,1tmAvdio-videozbirke,15kosovFondŠkofijskapisarna,raznoneurejenogradivo,0,4tm

ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER

Prepisimatičnihknjig,2012,0,4tmOsebniarhivAndrejPavlin,2škRazglednice,30kosov

Pridobivanje filmskega arhivskega gradiva

SI AS 1086, ZBIRKA FILMOV

Podarjeno filmsko arhivsko gradivo na dcp, dvd, blu ray in data: • Gustavfilm1film,1dcp,1dvd,1bluray • Hrvaškakinoteka2filma,1lto,2dvd • Hrvaškidržavniarhiv1film,1dvd • Društvozagorskokulturo7filmov,7dvd • DamjanPrelovšek3filmi,3dvd • RadiotelevizijaSlovenija7filmov,7dvd • FrancPodgrajšek3filmi,2dvd,1cd • ObčinaPivka1film,1dvd • JožePogačnik3filmi,3dvd • Slovenskifilmskicenter99filmov,127dvd • Casablanca1film,1dvd • JožeDežman7filmov,9dvd • AGRFT13filmov,13dvd • MilanLjubić1film,1dvd • TelevizijaMedvode2filma,2dvd • ArhivRepublikeSlovenije5filmov,6dvd • Vertigo/Emotion1film/1dvd

243Letnik 37 (2014), št. 2

• TineGerkman12filmov,9dvd • BorkoRadešček2filma,2dvd • Arkadena1film,1dvd • Visualproduction1film,1dvd • JanezBrojan1film,1dvd • Gorenjskimuzej1film,1dvd • MolinaVirna1film,1dvd • FilmarchivAustria1film,1dvd • StudioVirc3filmi,3dvd,3bluray • Pelicula1film,1dvd • MarkoKebe2filma,2dvd • SencaStudio1film,1dvd • CulturaEuropaea1film,1dvd • BorisPetković1film,1dvd,1bluray • Kinoatelje1film,1dvd • FrancKopič2filma,2dvd • Invida1film,1dvd • NationalfilmpreservationfoundationofUnitedStates11filmov,1dvd • Lanapro1film,1bluray • DZPMKrško7filmov,3dvd • KDMediadidakta1film,1dvd • NikaAutor2filma,1dvd • Aksioma1film,1dvd,1bluray • DušicaKunaver1film,1dvd • Pingpongprodukcija1film,1dvd,1bluray • ZgodovinskiarhivCelje1film,1dvd • Jugoslovanskakinoteka2filma,2dvd • PokrajinskiarhivMaribor1film,1dvd • MonoO1film,1dvd • DržavniarhivnaReki1film,1dvd • MajaLindičNartnik1film,1dvd • Gustavfilm1film,1dvd,1bluray • UniverzavNoviGorici3filmi,3dvd • JureBreceljnik2filma,2dvd,1bluray • MatejTonejec1film,1dvd • KoniSteinbacher4filmi,1dvd • Arsmedia2filma,2dvd • TehničnimuzejSlovenije1film,1dvd • MuzejVelenje7filmov,7dvd • KrambergerUran3filmi,3dvd • ZavodzavarstvokulturnedediščineCelje1film,1dvd • CVConcept1film,1dvd • MatjažVojtkovszky1film,1dvd • ObčinskakulturnazvezaMedvode2filma,2dvd • PokrajinskimuzejKočevje2filma,3dvd • IztokLovrič1film,1dvd,1bluray • KulturnodruštvoGrgar1film,1dvd • Narodnainuniverzitetnaknjižnica3filmi,3dvd • RadiotelevizijaSlovenija–studioKoper1film,1dvd • Staragara2filma,2dvd • PokrajinskimuzejMurskaSobota1film,1dvd • AndrejRant4filmi,4dvd • ZavodzagozdoveBled2filma,2dvd • MarkoFeguš1film,1dvd • FundacijaUnicefSlovenija21filmov,21dvd • DarijCotič1film,1dvd


• Perfo3filmi,3dvd • KulturnicenterSemič1film,1dvd • JavniskladzakulturnedejavnostiLjubljanaokolica23filmov,1dvd • MilanBelec1film,1dvd • NarodovifilmoviarhivČeška1film,1dvd • OsrednjaknjižnicaKranj1film,1dvd • Paktmedia1film,1dvd • TVIdeaMurskaSobota1film,1dvd • VTVVelenje1film,1dvd • IgorPrassel2filma,2dvd • Gradis,4filmi,4dvd

Podarjeno filmsko arhivsko gradivo v digitalni obliki, presneto in hranjeno samo v digital-ni obliki – v računalniku (1 film, 1 računalniški zapis) • Nordcrossproduction(1film,1računalniškizapis)

Digitalizirano filmsko arhivsko gradivo na dcp in lto pri zunanjih izvajalcih (1 film, 1 dcp, 1 lto): • Magyarfilmlabor1film,1dcp,1lto

Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku izročeno na podlagi določil 43. člena ZVDAGA (5 filmov, 48 kolutov): • Belafilm1film,5kolutov • Arsmedia2filma,18kolutov • IgorVrtačnik1film23kolutov • RadiotelevizijaSlovenije1film,1kolut

Filmsko arhivsko gradivo na filmskem traku izročeno v hrambo (depozit) (179 filmskih naslovov, 283 kolutov): • Arsmedia3filmi,21kolutov • Arkadena1film,14kolutov • Orangel1film,10kolutov • Vertigo/Emotion2filma,10kolutov • PokrajinskiarhivvNoviGorici3filmi,4koluti • Perfo1film,5kolutov • MatjažVojtkovszky1film,1kolut • BarbaraAdamič,AlenkaAdamič75filmov,75kolutov • Gustavfilm1film,28kolutov • TehniškimuzejSlovenije7filmov,7kolutov • IgorVrtačnik1film,3koluti • ZgodovinskiarhivCelje21filmov,21kolutov • Akademijazagledališče,radio,filmintelevizijo55filmov,77kolutov • TaborniškazvezaSlovenije7filmov,7kolutov

SI AS 1287, ZBIRKA VIDEOKASET

Filmsko arhivsko gradivo na VHS nosilcih: podarjeno ali izročeno v hrambo (depozit) (663 kosov): • 382kosovvhsvideokaset • 281kosovbetavideokaset

245Letnik 37 (2014), št. 2

SI AS 358, ZBIRKA ZVOČNIH ZAPISOV

Izročeno po zakonu ali izročeno v hrambo (depozit) (15 kosov): • TehničnimuzejSlovenije1kos/magnetofonskitrak • ArhivRepublikeSlovenije14kosov/magnetofonskitrakovi

247Letnik 37 (2014), št. 2

BIBLIOGRAFIJAARHIVSKIHDELAVCEVVLETU2013


Blanka AVGUŠTIN FLORJANOVIČInmemoriam:MarjanDobernik,univ.dipl.ing.kemije(1950–2013).V:Arhivi36

(2013),št.2,str.393–394.Restavriranjerokopisnegakodeksa:statutPirana,1384.V:Konservatorrestavra-

tor: povzetki s strokovnega srečanja.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije,2013,str.35(soavtoricaMatejaKotar).

Tadej CANKARArhivskogradivonekdanjeUpraveslužbedržavnevarnostiinnjenihpredhodnic:

osnovneznačilnosti inprimerjavanekaterihvidikovhrambe inupravljanjagradivavpostsocialističnih državah. V:Odstiranje zamolčanega: zbornik prispevkov. Ljubljana:Študijskicenterzanarodnospravo,2013,str.267–281.

DieGrenzeinheitenderjugoslawischenVolksarmee1945–1991:ausgestattetmitderLizenzzumTöten.V:Heiße Spuren des Kalten Krieges: die Grenze zwischen Slowenien und Kärnten in den Jahren 1945 bis 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.35–38(soavtorJožeDežman).

Geheimpolizei,GrenzeundEmigranten.V:Heiße Spuren des Kalten Krieges: die Grenze zwischen Slowenien und Kärnten in den Jahren 1945 bis 1991.Celovec:Mohorje-va,2013,str.65–76.

Obmejne enote Jugoslovanske ljudske armade: dovoljenje za ubijanje 1945–1991.V:Vroče sledi hladne vojne: meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945 do 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.35–38(soavtorJožeDežman).

Tajnapolitičnapolicija,mejainemigranti.V:Vroče sledi hladne vojne: meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih 1945 do 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.65–76.

Upravljanje arhivskegagradivanekdanjih tajnih službvRepubliki Sloveniji.V:Arhivi36(2013),št.1,str.45–56.

Bojan CVELFARBeograd skozi stoletja:(9.–20.stoletje):razstavnikatalog.Ljubljana:Zgodovinski

arhiv,2013(prevajalec).ZlatifantjeinkošarkavSloveniji:[razstavaArhivaRepublikeSlovenije,11.9.do

30.11.2013](soavtorjaBrankoRadulovič,AndrejNared).

Boris DOMAJNKOProjekt e-ARH.si: razvoj storitve sprejema innadaljnjeuporabe izbranihoblik

arhivskegagradiva[Elektronskivir].V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ele-ktronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspekti-ve:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.495–506(soavto-riciJuditaMesarič,TatjanaHajtnik).

Natalija GLAŽARArhivivdigitalnidobi:stanjedržavčlanicEU inarhivovEvropskekomisije.V:

Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlo-venije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.85–96.

Unescovdokumentozaštitidigitalnognaslijeđa.V:Glasnik arhiva i arhivističkog udruženja Bosne i Hercegovine42(2012),str.81–96.

248Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2013

Metka GOMBAČArhiv Republike Slovenije u očima javnosti:[predavanjenasrečanjuKonferencija–

okruglistoarhivista,NoviSad,16.5.2013](soavtoricaAidaŠkoroBabić).Bambini e donne della “Provincia di Lubiana” rinchiusi in Italia nelle carceri, nei

campi e al confine:[predavanjenasrečanjuInternamentoeResistenzainAbruzzo,Lan-ciano,3.10.2013].

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943).[Gradiscad'Isonzo]:CentroIsontinodiRicercaeDocumen-tazioneStoricaeSociale»LeopoldoGasparini«,2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,Koper,OsnovnašolaA.Ukmarja,22.1.2013(soav-torjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,ZgonikpriTrstu,25.1.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,NabrežinapriTrstu,28.2.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,BarkovljepriTrstu,15.3.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,Škofije,OsnovnašolaOskarjaKovačiča,9.4.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,Trst,Laboratoriodellamemoria,8.5.2013(soav-torjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,Ljubljana,PoštaSlovenije,24.5.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,PokrajinskimuzejKočevje,16.9.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,ProsekpriTrstu,29.10.2013(soavtorjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943):razstava,Ljubljana,GimnazijaBežigrad,20.11.2013(soav-torjaBorisM.Gombač,DarioMattiussi).

La ricerca sui campi fascisti per sloveni e croati tra archivi e testimonianze:[preda-vanjemednarodnemsimpozijuvRimu,»ForFerramontimemoria70X25,ob70-letniciodprtjataborišča,24.4.2013].

La storia dei campi di concentramento italiani per la zona occupata delle Provincie di Ljublaja e di Rjeka (Fiume):predavanjeobjavljenonahttp://www.campifascisti.it/pagina.php?id_pag=2.

Trpljenje otrok v vojni: sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2013(soavtorBorisM.Gombač).

Trpljenje otrok v vojni [Elektronskivir]: sedemdeset letpozaprtju italijanskihtaborišč.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2013(soavtorBorisM.Gombač).

Vesna GOTOVINAAktivnosti ARS za ohranitev arhivskega gradiva ob reorganizaciji državne uprave

in načrti za leto 2013:[predavanjena13.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidela-jozdokumentarniminarhivskimgradivom,Ljubljana,20.12.2012].

249Letnik 37 (2014), št. 2

Beograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije) 9(2013),št.2,str.40–58(popisgradiva).

Nekaj podrobnosti povezanih s pripravo seznamov za sukcesijo in evidentira-njemvArhivuJugoslavije.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugosla-vije)9(2013),št.2,str.15–16.

Odborzavarstvočlovekovihpravic:ustanovnidokumentOdborazavarstvočlo-vekovihpravic.Arhivalija meseca …[Elektronskivir](junij2013).

SeznamfondovinzbirkArhivaJugoslavije,kisestavljajo»DržavniarhivSFRJ«.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.17–36(transkripcija,avtoricakomentarja).

SeznamfondovinzbirkArhivaJugoslavije,kisestavljajo»DržavniarhivSFRJ«,katerihgradivošeniprevzetovArhivJugoslavije.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.37–39(transkripcija).

Uvajanje standardov na področju upravljanja z dokumentarnim in arhivskim gra-divom:[predavanjena14.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumen-tarniminarhivskimgradivom,Ljubljana,11.12.2013].

Marija GRABNARProblemi valorizacije, popisovanja in tehnične ureditve fotografskega gradiva

fondaSIAS2073Onkološkiinštitut.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.76–84(soavtoricaLucijaPlaninc).

Tatjana HAJTNIKHow the national archive supports the creators of digital records in the public sec-

tor:[predavanjenasrečanjuDLMMembers'Meeting,Vilnius,11October,2013](soav-toricaJuditaMesarič).

Long term preservation of web pages: case study – Slovenia:[predavanjenakon-ferenciColloquiaJerzySkowronekdedicata,Warszaw,22May,2013](soavtoricaJuditaMesarič).

Projekt e-ARH.si: razvoj storitve sprejema innadaljnjeuporabe izbranihoblikarhivskegagradiva[Elektronskivir].V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.495–506(soavtorjaBorisDomajnko,JuditaMesarič).

Smernicezazajem,dolgotrajnoohranjanjeindostopdovsebinkulturnedediš-činevdigitalniobliki.V:Smartdoc by Media.doc 2013.Ljubljana:Media.doc,2013,str.87–101.

Vsebinski in tehnični prevzem podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«:[predavanjena14.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgra-divom,Ljubljana,11.12.2013](sovatoriceJasminaKogovšek,AlenkaStarman,JuditaMesarič).

Zbirka rokov hrambe dokumentarnega gradiva.Maribor:Forummedia,2013.

Darja HARAUERRestavriranjeosnutkaplakatazapremierofilmaVKraljestvuZlatoroga.V:Kon-

servatorrestavrator: povzetki s strokovnega srečanja.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlo-venije,2013,str.35(soavtoricaTatjanaRahovskyŠuligoj).

Gregor JENUŠDieVernichtungderdeutschenMinderheitinSlowenien.V:Heiße Spuren des Kal-

ten Krieges: die Grenze zwischen Slowenien und Kärnten in den Jahren 1945 bis 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.51–58.


»EsgibteinenMeisterüberall irdischeMaister«:avstrijskiodzivinaMaistrovprevzemoblastivMariboruinnaSpodnjemŠtajerskemvletih1918–1919.V:Arhivi36(2013),št.2,str.221–236.

Heiße Spuren des Kalten Krieges: die Grenze zwischen Slowenien und Kärnten in den Jahren 1945 bis 1991.Celovec:Mohorjeva,2013(prevajalec).

Mohorjeva družba v Celovcu v primežu jugoslovanske tajne politične policije:»operativniplanizvedbeoperativnotehničnegaposega2050TPin622FN,terogledzamontažoOTS418Nvinozemstvu«.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](november2013).

ObčutljiviosebnipodatkiinanonimizacijaarhivskegagradivavfonduSIAS1931.V:Odstiranje zamolčanega:zbornikprispevkov.Ljubljana:Študijskicenterzanarodnospravo,2013,str.282–297.

Odstiranje zamolčanega:zbornikprispevkov.Ljubljana:Študijskicenterzanarod-nospravo,2013(urednik).

UničenjenemškemanjšinevSloveniji.V:Vroče sledi hladne vojne: meja med Slo-venijo in avstrijsko Koroško v letih 1945 do 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.51–58.

Varstvoobčutljivihosebnihpodatkovvarhivskemgradivunekdanjetajnepolitič-nepolicije:medzakonominprakso.V:Arhivi36(2013),št.1,str.57–73.

Mateja JERAJNekajpogledovvarhivskezakonedržavEU[Elektronskivir].V:Tehnični in vse-

binski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvar-jalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.17–36(soavtoriciJelkaMelik,AidaŠkoroBabić).

Puteviirazilaženjačuvanjaevropskehistorije:(arhivskazakonodavstvanekihodevropskihdržava).V:Arhivska praksa16(2013),str.157–173(soavtoriciJelkaMelik,AidaŠkoroBabić).

Začetkipotislovenskearhivistikevdrugipolovicidvajsetegastoletja.V:Atlanti 23(2013),no.1,str.111–119(soavtoricaJelkaMelik).

Daniela JURIČIĆ ČARGOPolihistorjev skok v zakonski stan: ženitni dogovor med Janezom Vajkardom

ValvasorjeminAnoRozinoGraffenweger.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](januar2013).

ProdajaPazinskegrofovijekranjskimzemaljskimstaležima1665.godine.V:Ber-tošin zbornik: zbornik u čast Miroslava Bertoše. Pula: Sveučilište JurjaDobrile;Pazin:Državniarhiv,2013,str.301–319.

Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. Zv. 3, Urbarji Ljubljanske in Novo-meške kresije v fondu Terezijanski kataster za Kranjsko.Ljubljana:ArhivRepublikeSlo-venije,2013(soavtoricaLilijanaŽnidaršičGolec).

Alenka KAČIČNIK GABRIČUravnavanje služnostnih pravic po zemljiški odvezi s posebnim ozirom na Kranjs

ko:doktorskadisertacija.Ljubljana:[A.KačičnikGabrič],2013.WaldbestandundWaldwirtschaft inKrainnachdemFranziszeischenKataster.

V:Kärnten am Übergang von der Agrar zur Industriegesellschaft: Fallstudien zur Lage und Leistung der Landwirtschaft auf der Datengrundlage des Franziszeischen Katasters (1823–1844).Klagenfurt amWörthersee:VerlagdesGeschichtsvereines fürKärnten,2013,str.64–75.

Andreja KLASINC ŠKOFLJANECFrancozi zapustijo Ljubljano: dnevnik Antona Codellija od začetka avstrijsko-

-francoskevojnevletu1813doavstrijskegazavzetjaljubljanskegagradu.Arhivalija me-seca…[Elektronskivir](oktober2013).

251Letnik 37 (2014), št. 2

StudiaSlovenica.V:Heiße Spuren des Kalten Krieges: die Grenze zwischen Sloweni-en und Kärnten in den Jahren 1945 bis 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.81–86.

StudiaSlovenica.V:Vroče sledi hladne vojne: meja med Slovenijo in avstrijsko Ko-roško v letih 1945 do 1991.Celovec:Mohorjeva,2013,str.81–86.

Jasmina KOGOVŠEKBeograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)

9(2013),št.2,str.97–101(popisgradivazAlenkoStarman).Primer uspešnega prevzema arhivskega gradiva:[predavanjena13.kolokvijuza

uslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgradivom,Ljubljana,20.12.2012](soavtoricaMajaPovalej).

Vsebinski in tehnični prevzem podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«: [predavanjena14.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgradivom,Ljubljana,11.12.2013](sovatoriceAlenkaStarman,TatjanaHajtnik,JuditaMesarič).

Matevž KOŠIR»Čassprememb«.17.mednarodniarhivskikongres,Brisbane(Avstralija),20.–

24.avgust2012.V:Arhivi36(2013),št.1,str.185–189.Das Laibacher Moor: Entwässerungsprojekte im 18. und frühen 19. Jahrhundert in

der Krain:[predavanjenamednarodnikonferenciMeliorationundMigration:dieHabs-burgermonarchie im Vergleich zu Preussen und anderen detuschen Staaten (1700–1850),EberhardKarlsUniversitätTübingen,29.11.2013].

»Lapaix,lesilenceetlacharité«:GeschichtederFreimaurereiimGebietdesheu-tigenSloweniens.V:Freimaurerei in Mittel und Osteuropa:ForschungsbeiträgeausdenJahren2012–2013.Wien:ForschungsgesellschaftQuatuorCoronati,2013,str.167–203(soavtorPeterVodopivec).

OdnačelMednarodnegaarhivskegasvetaodostopnostiarhivskegagradivadokritičnihpripombnapredlognoveevropskeuredbeovarstvuosebnihpodatkov.V:Ar-hivi36(2013),št.1,str.75–83.

Odprti arhivi inodgovornostuporabnikov.V:Odstiranje zamolčanega: zbornikprispevkov.Ljubljana:Študijskicenterzanarodnospravo,2013,str.309–317.

Sensitivearchives.V:Atlanti23(2013),spec.ed.,str.129–136(soavtoricaJelkaMelik).

SestanekskupnegazasedanjaEvropskegaodboradirektorjevnacionalniharhi-vov(EBNA)inEvropskearhivskekomisije(EAG)Köbenhaven,29.–30.maj2012,Niko-zija11.–12.oktober2012.V:Arhivi36(2013),št.1,str.183–185.

Zgodovina otroštva:radijskaoddajanaRadiuKoper,17.4.2013(gostvstudiu).

Mateja KOTARRestavriranjerokopisnegakodeksa:statutPirana,1384.V:Konservatorrestavra-

tor:povzetkisstrokovnegasrečanja.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije,2013,str.35(soavtoricaBlankaAvguštinFlorjanovič).

Jernej KRIŽAJBeograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)

9(2013),št.2,str.59–86(popisgradiva).

Jelka MELIKAbram,Filip.V:Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 1, A.Ljubljana:ZaložbaZRC,

2013,str.20–21(soavtoricaEvaHolz).Abram,Josip.V:Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 1, A.Ljubljana:ZaložbaZRC,

2013,str.21.Adlešič,Juro.V:Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 1, A.Ljubljana:ZaložbaZRC,

2013,str.80–81.


Arhivsko pravo i pravičnost:[predavanjena20.mednarodniznanstvenikonferen-ciDruštvoitehnologija2013,Opatija,29.6.2013].

NekajpogledovvarhivskezakonedržavEU[Elektronskivir].V:Tehnični in vse-binski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvar-jalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.17–36(soavtoriciMatejaJeraj,AidaŠkoroBabić).

Puteviirazilaženjačuvanjaevropskehistorije:(arhivskazakonodavstvanekihodevropskihdržava).V:Arhivska praksa16(2013),str.157–173(soavtoriciMatejaJeraj,AidaŠkoroBabić).

Sensitivearchives.V:Atlanti23(2013),spec.ed.,str.129–136(soavtorMatevžKošir).

Začetkipotislovenskearhivistikevdrugipolovicidvajsetegastoletja.V:Atlanti 23(2013),no.1,str.111–119(soavtoricaMatejaJeraj).

Judita MESARIČHow the national archive supports the creators of digital records in the public sec-

tor:[predavanjenasrečanjuDLMMembers'Meeting,Vilnius,11October,2013](soav-toricaTatjanaHajtnik).

Long term preservation of web pages: case study – Slovenia:[predavanjenakonfe-renciColloquiaJerzySkowronekdedicata,Warszaw,22May,2013](soavtoricaTatjanaHajtnik).

Projekt e-ARH.si: razvoj storitve sprejema innadaljnjeuporabe izbranihoblikarhivskegagradiva[Elektronskivir].V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ele-ktronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspek-tive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.495–506(soav-torjaBorisDomajnko,TatjanaHajtnik).

Vsebinski in tehnični prevzem podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«:[predavanjena14.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgra-divom,Ljubljana,11.12.2013](sovatoriceJasminaKogovšek,TatjanaHajtnik,AlenkaStarman).

Andrej NAREDArhivalija meseca…[Elektronskivir](urednik).Erazem (Pred)Jamski in fenomen roparskih vitezov:[predavanjeobrazstaviVitez,

damainzmaj,NarodnimuzejSlovenije–Metelkova,7.5.2013].Krainische Landesprivilegien (Landhandfesten): 1338–1736.Ljubljana:Archivder

RepublikSlowenien,2013(sourednikJureVolčjak).Pravno-upravnipoložajMetličkegrofovijeodsredine14.dokraja16.stoljeća.V:

Između kraljevstva i carstva: studija prekograničnih kulturnopovijesnih veza.Ljubljana:ZaložbaZRC,2013,str.111–126.

Pravno-upravnipoložajmetliškegrofijeodsrede14.dokonca16.stoletja.V:Med cesarstvom in kraljestvom: študija čezmejnih kulturnozgodovinskih povezav. Ljubljana:ZaložbaZRC,2013,str.111–126.

Vitez, dama in zmaj: dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem.2,Katalog.Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2013(večavtorjev).

Zakladi slovenskih arhivov:[razstavaslovenskihjavnihincerkveniharhivov,Ar-hivRepublikeSlovenije,3.12.2013domarec2014].

Zlati fantje in košarka v Sloveniji:[razstavaArhivaRepublikeSlovenije,11.9.do30.11.2013](soavtorjaBrankoRadulovič,BojanCvelfar).

Anja PAULIČWilhelmRezori:OsnutekbodočestavbeKranjskegadeželnegamuzeja(pročelje,

pritličje,prvonadstropje).Arhivalija meseca…[Elektronskivir](julij2013).

253Letnik 37 (2014), št. 2

Vojko PAVLINSolkanskižupnikRihardizGorice–Thurn?V:Oltre i confini: scritti in onore di

don Luigi Tavano per i suoi 90 anni.Gorizia:Istitutodistoriasocialeereligiosa,2013,str.83–91.

Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar[Elektronskivir]:o slovstvu na Kranjskem:elek-tronskaznanstvenokritičnaizdaja.Ljubljana:ZRCSAZU,ZaložbaZRC,2013(avtortran-skripcije).

Velikitolminskipunt:dopisnotranjeavstrijskevladeindvornekomorekranjske-mudeželnemuglavarjuJanezuAntonuJožefuknezuEggenbergu.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](maj2013).

Župnijasv.ŠtefanavSolkanuinnjenkatapanizleta1757.V:Arhivi36(2013),št.2,str.329–346.

Vanja PFAJFARKazenski spis Ivana Cankarja. Arhivalija meseca … [Elektronski vir] (avgust

2013).

Olga PIVKHitro,lepoinpocenivAmeriko:izseljevanjeKranjcevvtujinokonec19.stoletja.

Arhivalija meseca…[Elektronskivir](december2013).

Lucija PLANINCDelavnica,namenjenaspoznavanjureševanjapoplavljenihfotografij,Zagreb,julij

2013.V:Arhivi36(2013),št.2,str.388–391.Problemi valorizacije, popisovanja in tehnične ureditve fotografskega gradiva

fondaSIAS2073Onkološkiinštitut.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.76–84(soavtoricaMarijaGrabnar).

Maja POVALEJBeograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)

9(2013),št.2,str.87–96(popisgradiva).Primer uspešnega prevzema arhivskega gradiva:[predavanjena13.kolokvijuza

uslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgradivom,Ljubljana,20.12.2012](soavtoricaJasminaKogovšek).

Branko RADULOVIČ»Zlatifantje«inkošarkavSloveniji.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](sep-

tember2013).Zlati fantje in košarka v Sloveniji:[razstavaArhivaRepublikeSlovenije,11.9.do

30.11.2013](soavtorjaBojanCvelfar,AndrejNared).

Tatjana RAHOVSKY ŠULIGOJRestavriranjeosnutkaplakatazapremierofilmaVKraljestvuZlatoroga.V:Kon-

servatorrestavrator:povzetkisstrokovnegasrečanja.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlo-venije,2013,str.35(soavtoricaDarjaHarauer).

Tatjana REZEC STIBILJ45letSlovenskegafilmskegaarhivapriArhivuRepublikeSlovenije.V:Arhivi36

(2013),št.2,str.377–379(soavtorLojzTršan).45 letSlovenskega filmskegaarhivapriArhivuRS.V:Kinotečnik14(2013),št.

1/2,str.9.FrancUršič–Pišta,osemdesetletnik.V:Kinotečnik13(2013),št.9/11,str.9.Izpreteklostivprihodnost:45letSlovenskegafilmskegaarhivapriArhivuRS.V:

Ekran50(2013),št.9/10,str.58–59.


Boštjan SMOLEStarostkotdelumetnostiživljenja:zaobjavopripravljeniuvodniprispevekprof.

FrancetaBučarjanaokroglimizi3.MemorialaLevaMilčinskegavLjubljanijunija2007.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](april2013).

Alenka STARMANBeograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)

9(2013),št.2,str.97–101(popisgradivazJasminoKogovšek).Vsebinski in tehnični prevzem podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«:[predavanjena

14.kolokvijuzauslužbencevjavniupravi,kidelajozdokumentarniminarhivskimgra-divom,Ljubljana,11.12.2013](sovatoriceJasminaKogovšek,TatjanaHajtnik, JuditaMesarič).

Jože ŠKOFLJANECFranziskaner: [predavanje namednarodnem simpoziju Ordenshäuser undOr-

densprovinzenalsVerbindungs-undKreuzungsfaktorenvongeographischenRäumen,14. november, 2013, Dunaj, Institut für Osteuropäische Geschichte der UniversitätWien,Slovenskiznanstveniinštitut].

Kakosoprišliinostali:brežiškifrančiškaniodnaselitvedozačetka19.stoletja.V:S patri smo si bili dobri: tri stoletja brežiških frančiškanov.Krško:ZavodNeviodunum;Ljubljana:BratFrančišek,2013,str.63–88.

Obrežiškihfrančiškanihinnjihovihsopotnikih.V:S patri smo si bili dobri: tri sto-letja brežiških frančiškanov.Krško:ZavodNeviodunum;Ljubljana:BratFrančišek,2013,str.11–12.

P.Felicijan,ljubiteljlepega.V:S patri smo si bili dobri: tri stoletja brežiških frančiškanov.Krško:ZavodNeviodunum;Ljubljana:BratFrančišek,2013,str.445–446.

S patri smo si bili dobri: tri stoletja brežiških frančiškanov:[zbornikznanstvenihrazprav].Krško:ZavodNeviodunum;Ljubljana:BratFrančišek,2013(urednik).

Aida ŠKORO BABIĆArhiv Republike Slovenije u očima javnosti:[predavanjenasrečanjuKonferencija–

okruglistoarhivista,NoviSad,16.5.2013](soavtoricaMetkaGombač).DelavnicaProgramausposabljanjazaraziskovanjeprovenience(ProvenanceRe-

searchTrainingProgram),Zagreb,Hrvaška,10.–15.marec2013.V:Arhivi36(2013),št.2,str.379–382.

Drugi kongres arhivistov Bosne in Hercegovine, Bihać, Bosna in Hercegovina,5.–7.junij2013.V:Arhivi36(2013),št.2,str.383–385.

Konferenca–Okroglamizaarhivistov–Arhiviinmediji,16.–17.maj2013,NoviSad,Srbija.V:Arhivi36(2013),št.2,str.369–372.

NekajpogledovvarhivskezakonedržavEU[Elektronskivir].V:Tehnični in vse-binski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvar-jalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.17–36(soavtoriciJelkaMelik,MatejaJeraj).

Partizanska redna vojaška sodišča avgusta in septembra 1943. V: Arhivi 36(2013),št.2,str.347–357.

PoslednjibojPohorskegabataljona:poveljezaakcijošt.106,kiga je izdalPo-veljnik redarstvene policije okrožja Alpenland.Arhivalija meseca … [Elektronski vir](februar2013).

Pravnoračunovodski pomočnik ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.Ljubljana:Da-shöfer,2013(prevajalka).

Puteviirazilaženjačuvanjaevropskehistorije:(arhivskazakonodavstvanekihodevropskihdržava).V:Arhivska praksa16(2013),str.157–173(soavtoriciJelkaMelik,MatejaJeraj).

Zgodovina otroštva:radijskaoddajanaRadiuKoper,17.4.2013(gostjavstudiu).

255Letnik 37 (2014), št. 2

Gašper ŠMIDEvidentiranjearhivskegagradivavArhivuJugoslavije.V:Evidentiranje arhivske-

ga gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.7–14.Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9, št. 1–2. Ljubljana:ArhivRepublike

Slovenije,2013(urednik).Predgovoralinovipublikacijinapot.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini

(v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.5–6.SeznamfondovinzbirkArhivaJugoslavije,kisestavljajo»DržavniarhivSFRJ«.V:

Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.17–36(urednik,avtorkomentarja).

SeznamfondovinzbirkArhivaJugoslavije,kisestavljajo»DržavniarhivSFRJ«,katerihgradivošeniprevzetovArhivJugoslavije.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)9(2013),št.2,str.37–39(avtorkomentarja).

Slovenski arhivi se predstavijo. 2. natis. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije[etc.],2013.

Žarko ŠTRUMBLBeograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini (v Arhivu Jugoslavije)

9(2013),št.2,str.102–117(popisgradiva).

Lojz TRŠAN45letSlovenskegafilmskegaarhivapriArhivuRepublikeSlovenije.V:Arhivi36

(2013),št.2,str.377–379(soavtoricaTatjanaRezecStibilj).Hejčezbelepoljane.Arhivalija meseca…[Elektronskivir](marec2013).Hrvaška kinoteka in Slovenski filmski arhiv: vzporednice. V: Kinotečnik 13

(2013),št.9/11,str.9.JožeBevc:smešnoresneplatiživljenja.V:Kinotečnik14(2013),št.1/2,str.9.

Jedert VODOPIVECBindingstructureasanimportantaspectofthebook.V:Proceedings / Summer

school in the study of historical manuscripts, Zadar, 2011. Zadar: Sveučilište u Zadru,2013,str.297–314.

Klimatski uvjeti u arhivskim spremištima:[predavanjena20.mednarodniznan-stvenikonferenciDruštvoitehnologija2013,Opatija,29.6.2013].

Neporušneanalizekulturnedediščinenapapirjuzinfrardečoinramanskospek-troskopijo.V:Konservatorrestavrator:povzetkistrokovnegasrečanja.Ljubljana:Skup-nostmuzejevSlovenije,2013,str.32(soavtoricaKatjaKavkler).

Obstojnost pisnih snovi:[predavanjenasimpozijuPišem,torejsem:šolskapisalainopismenjevanjeskozičas,Ljubljana,Slovenskišolskimuzej,14.11.2013].

TV film Biblija oživljena. V: Konservatorrestavrator: povzetki strokovnegasrečanja.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije,2013,str.78.

Jure VOLČJAKArhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije36(2013),št.1–2(urednik).ČrnučevvizitacijskihzapisnikihgoriškihnadškofovAttemsainEdlinga.V:Tam

čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.223–238.

Krainische Landesprivilegien (Landhandfesten): 1338–1736.Ljubljana:ArchivderRepublikSlowenien,2013(sourednikAndrejNared).

Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. Del 1, 1711–1756.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013(Viri;36).

Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013(urednik).


Lilijana ŽNIDARŠIČ GOLECAbweichende Raumorganisation: (Staats)Grenzüberschreitende Ordensprovin-

zen im slowenischen Raum im Spätmittelalter und in der Frühen Neuzeit: [predavanjenamednarodnemsimpozijuOrdenshäuserundOrdensprovinzenalsVerbindungs-undKreuzungsfaktorenvongeographischenRäumen,14.november,2013,Dunaj, InstitutfürOsteuropäischeGeschichtederUniversitätWien,Slovenskiznanstveniinštitut].

Cerkvenoupravnapripadnost Črnuč do reform cesarja Jožefa II. (1780–1790).Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.43–48.

JurijSlatkonja(1456–1522),cerkvenidostojanstvenik inglasbenikmedrodnoKranjskoinDunajem.V:Slovenski odnosi z Dunajem skozi čas.Dunaj=Wien:Slovenskiznanstveniinštitut=SlowenischesWissenschaftsinstitut;Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU:Inštitutzanarodnostnavprašanja,2013,str.195–211(soavtoricaMetodaKoko-le).

Odprveomembecerkveleta1526doustanovitvevikariataleta1764.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.97–110.

S patri smo si bili dobri: tri stoletja brežiških frančiškanov:[zbornikznanstvenihrazprav].Krško:ZavodNeviodunum;Ljubljana:BratFrančišek,2013(recenzent).

Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. Zv. 3, Urbarji Ljubljanske in Novo-meške kresije v fondu Terezijanski kataster za Kranjsko.Ljubljana:ArhivRepublikeSlo-venije,2013(soavtoricaDanielaJuričićČargo).


Bojana ARISTOVNIKIzvajanje določb iz pravilnika o strokovni usposobljenosti uslužbencev javno-

pravnihosebterdelavcevponudnikovstoritev,kidelajozdokumentarnimgradivomvZgodovinskemarhivuCelje.Pridobivanjeinpreverjanjekreditnihtočkpoopravljenempreizkusustrokovneusposobljenosti.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.46–53(soavtorjaBojanHimmelreich,KristinaTekavc).

MiškaMicaraziskujearhiv.PrimerdobregasodelovanjamedkulturnoinštitucijoZgodovinskiarhivCeljeinizobraževalnimiinštitucijami:OŠPetrovče,GŠRistoSavinŽa-lec,SrednjašolazahortikulturoinvizualneumetnostiCeljeinSrednjašolazagostins-tvointurizemCelje.V:Primeri dobrih praks,ŠolazahortikulturoinvizualneumetnostiCelje,2013(soavtorici,JadrankaSeles(ŠHVUCelje)inNatašaKamerički(SŠGTCelje)).

MiškaMicavarhivu.V:Zgodovina v šoliXXII(2013),št.3–4,str.91(ocena).ProjektMiškaMicavarhivuvšolskemletu2011/2012. V:Tehnični in vsebinski

problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.209–219.

Razvojdelovneknjižicevobdobjupodrugisvetovnivojnidonjeneukinitveleta2009vlučipravnihpredpisov. V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektron-skega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.301–315(soavtoricaBredaZalašček).

ZnačajpovezivanjakulturnihiobrazovnihinstitucijazaradsučenicimauarhivunaprimjeruprojektaMišičMicauarhivu.V:Arhivska praksa16(2013),str.315–327.

Borut BATAGELJMinistrstvozatelesnovzgojonarodakraljevineJugoslavije,ArhivJugoslavije,Be-

ograd,Srbija.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9(2013),št.1,str.81–95.

257Letnik 37 (2014), št. 2

Sedmasilaiarhivi:prijateljstvoilipovršnopoznanstvo?V:Arhivi i politika (zbor-nik).4.Kongreshrvatskiharhivista.Opatija,22.–25.listopada2013.Zagreb:Hrvatskoarhivističkodruštvo,2013(soavtoricaBrankaMolnar).

Slovenian Skiing Identity: Historical Path and Reflection. V:The International Journal of the History of Sport,Vol.30,Number6,1March2013,Routledge,Taylor&FrancisGroup,str.647–658.

Vdružbikolesa:vrosnidobiljubljanskegakolesarjenja.V:Ljubljana med nostal-gijo in sanjami: revija za domoznanske vsebine2(2013),št.1,str.7–32.

Voda, vode, vodi …Celje:Zgodovinskiarhiv;Pančevo:IstorijskiarhivuPančevu,2013(slovenskobesedilo,soavtorjaMilanJakšić,IvanaSpasović).

Voda, vode, vodi …Celje:Zgodovinskiarhiv;Pančevo:IstorijskiarhivuPančevu,2013(srbskobesedilo,soavtorjaMilanJakšić,IvanaSpasović).

Metka BUKOŠEKVsebinavpisnikovokrajnih,okrožnihinvišjihsodiščpoletu1945.V:Arhivi36

(2013),št.1,str.111–146.»Za poljubčke je dobil vse«: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhi-

va Celje,katalograzstave.Celje:Zgodovinskiarhiv,2013.

Bojan HIMMELREICHArhivskogradivooprognanicimaizRepublikeBosneiHercegovinenateritoriju

RepublikeSlovenijeuperiodu1991–1995.V:Arhivska praksa16(2013),str.299–314.Enotnivrazličnosti.Razvrščanjefondovdruštev,zvezdruštevindružbenihor-

ganizacijvslovenskihregionalniharhivihvklasifikacijiSIRA.net.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.40–45.

Lastnovarstvoarhivskegagradivakulturnihustanov?Ne! [Elektronski vir].V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Ra-denci,10.–12.april2013,str.37–44.

SI_ZAC/1121 Planinsko društvo Celje–Matica, 1862–2010.Celje:Zgodovinskiar-hiv,2013(Inventarji14).

Sonja JAZBECStarašara?!Problemdolgoročnehrambenasodobnihnosilcihinformacij.V:Ar-

hivi36(2013),št.1,str.211–212.26.mednarodnoposvetovanje»Arhivskapraksa2013«,Tuzla,26.–27.septem-

ber2013.V:Arhivi36(2013),št.2,str.373–375.

Jože KRANJECOsebnoinzasebnooCeljanihnaolimpijskihigrah.V:Zgodovina za vseXX(2013),

št.1,str.88.

Vesna SIRKAleksanderŽižek.Skrivnoživljenjecehov:cehiCelja,MariborainPtujamedleto-

ma1732in1859.V:Arhivi36(2013),št.1,str.199–200.

Hedvika ZDOVCPopisovanjefondovupravevvzajemnopodatkovnozbirkoslovenskihregional-

niharhivovvZgodovinskemarhivuCelje.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gra-diva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikrefe-ratov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.54–58.

SI_ZAC/0065 Občina Trbovlje, 1849–1941.Celje:Zgodovinskiarhiv,2013(Inven-tarji13).


Štajerskideželni arhiv vGradcu. V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9 (2013),št.1,str.96–113.


Zdenka BONINDelovanjekoprskihsolinvobdobjuBeneškerepublike.V:Međunarodni znanstve-

ni skup Istarsko gospodarstvo jučer i sutra.Pazin–Pula:Knjigasažetaka,2013,str.46–47.Jure Volčjak. Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. Del 1,

1711–1756.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013(Viri;36)(urednica).UrejanjeinpopisovanjerodbinskegafondaGravisivPokrajinskemarhivuKoper.

V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v sloven-skih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSloveni-je,2013,str.67–75(soavtoricaDeborahRogoznica).

Nada ČIBEJGrbi v Arhivu. V: Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenjake VI, št. 3

(februar2013),str.11.ISO13008:2012Informatikaidokumentacija–Postupcikonverzijeimigracije

digitalnihdokumenata.V:Arhivska praksa16(2013),str.222–230.Istrskeštorije.V:Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenjakeVII(septem-

ber2013),št.1,str.7.Natleh,vzraku,namorjuspesmijovsrcu.V:Primorske novice67(6.9.2013),

št.206,str.26–27.PisavenaDnevihknjige.V:Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenjakeVI

(junij2013),št.4,str.11.Prekomorci.V:Prekomorci: ob 70letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih

pripadnikov NOVJ na jugoslovansko bojišče(monografijaobrazstavi).Koper:Pokrajinskiarhiv;Ljubljana:MuzejnovejšezgodovineSlovenije,2013.

Razstava Prekomorci (govor na odprtju). V:Primorski rodoljub 14 (december2013),št.25,str.40–43.

Sestavljali so jih večinoma Primorci in Istrani. V: Primorske novice 67 (30. 8.2013),št.200,str.20–21.

Uvodnabeseda.V:Piran v objemu beneškega leva: piranske okrogle zgodovinske obletnice v letu 2013,katalogkrazstavi.Koper:Pokrajinskiarhiv,str.3–4.

Zemljevidiinnačrti.V:Svetilnik – kulturni občasnik za mlade zanesenjakeVII(de-cember2013),št.2,str.7.

Vladimir DROBNJAKReševanjepraktičnihproblemovob spremembahv strukturi fonda spomočjo

aplikacijeARIS.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhi-vskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.59.

Mirjana KONTESTABILE ROVISGradivoUradadomenKoper.V:Međunarodni znanstveni skup Istarsko gospodar-

stvo jučer i sutra.Pazin–Pula:Knjigasažetaka,2013,str.86.Problematikapriodbiranjugradivanapodročjuvzgojeinizobraževanja.V:Teh-

nični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhi-vi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Raden-ci,10.–12.april2013,str.369–380.

ŠolskizvezkivPokrajinskemarhivuvKoprunarazstaviob100-letniciizgradnješolskestavbevRakitovcu.V:Šolska kronika22(2013),št.1–2,str.287–294.

259Letnik 37 (2014), št. 2

Alberto PUCERIstrske štorije / legende, miti, pripovedovanja in zapisi.Padna:Umetniškoustvar-

janjeIstral,2013.OkrogleobletnicePiranavletu2013.V:Spletna stran Meščani Pirana(www.me-

scani-pirana.si,objavljeno9.1.2013).Piran v objemu beneškega leva(katalogkrazstavi).Koper:Pokrajinskiarhiv,2013

(soavtorMarjanRožac).SprehodskozičasPortoroža/1.del:RimskodobnizametkiPortoroža.V:Porto-

rožan(marec2013),št.9,str.17.SprehodskozičasPortoroža/2.del:Meniškaposelitevportoroškegaobmočja

Portoroža.V:Portorožan(junij2013),št.10,str.15.SprehodskozičasPortoroža/3.del:PoimenovanjekrajapocerkviMarijeRožno-

venske.V:Portorožan(avgust2013),št.11,str.8.SprehodskozičasPortoroža/4.del:Portoroškizalivježeoddavnaprivabljal.V:

Portorožan(september2013),št.12,str.15.Zanimiveokrogleobletnicevletu2013.V:Solni cvet / L'afioreto(maj2013),št.

24,str.35.

Deborah ROGOZNICAUrejanjeinpopisovanjerodbinskegafondaGravisivPokrajinskemarhivuKoper.

V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v sloven-skih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSloveni-je,2013,str.67–75(soavtoricaBonin,Zdenka).

ZnačilnostigospodarskegasistemavobdobjuconeBSTO.V:Međunarodni znan-stveni skup Istarsko gospodarstvo jučer i sutra.Pazin–Pula:Knjigasažetaka,2013,str.148–149.

Marjan ROŽACBenečanisoljubililepePirančanke.V:Slovenske novice,7.5.2013,str.6.Kajpovedo700letstareizkušnje.V:Slovenske novice,26.5.2013,str.4.Piran v objemu beneškega leva(katalogkrazstavi).Koper:Pokrajinskiarhiv,2013

(soavtorAlbertoPucer).


Suzana ČEH80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Ka-

talogi;39)(soavtorjiNinaGostenčnik,MojcaHorvat,JureMaček,ZdenkaSemličRajh,GordanaŠövegešLipovšek,BoštjanZajšek).

Archivesofthepublicadministrationafter1945intheRepublicofSlovenia:thecaseoftheRegionalArchivesMaribor.V:Atlanti23(2013),spec.ed.,str.183–193(so-avtoricaZdenkaSemličRajh).

Prof.JosipPriol(1889–1969).V:Framsko: zgodovina Frama z okolico.Rače:Obči-naRače-Fram,2013,str.247–254.

Ivan FRASBesedaodgovornegaurednika.V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in ele-

ktronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspekti-ve:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.13.

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektron-ski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonfe-rence,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(glavniinodgovor-niurednik).


Nina GOSTENČNIK80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Kata-

logi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,MojcaHorvat,JureMaček,ZdenkaSemličRajh,GordanaŠövegešLipovšek,BoštjanZajšek).

Piran v objemu beneškega leva: piranske okrogle zgodovinske obletnice v letu 2013.Koper:Pokrajinskiarhiv,2013(prevajalka).

Stoletni mariborski glavni most: gradnja 1909–1913.Spremembenamostu:pred-stavitev fotografskegagradiva iz fondov in zbirkPokrajinskegaarhivaMaribor: [raz-stavaPokrajinskegaarhivaMariborvrazstaviščihArchivuminPerGradus].Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Katalogi;38)(grafičnaoblikovalka).

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elek-tronskivir]:arhivi inustvarjalcigradiva: stanje inperspektive: zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013.V:Arhivi36(2013),št.1,str.200–205.

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(urednica,prevajalka).

Mojca HORVAT80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Kata-

logi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,NinaGostenčnik,JureMaček,ZdenkaSemličRajh,Gor-danaŠövegešLipovšek,BoštjanZajšek).

80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor (razstava).Maribor,september2013–maj2014.

NajveččarovnicsoobsodilivLjutomeru.V:Bonbon8(5.11.2013),št.390,str.18–21.

Razvojpedagoškedejavnostivslovenskiharhivih.V:Atlanti23(2013),št.2,str.183–190.

Slovenski arhivi se predstavijo. 2. natis. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije[etc.],2013(prevajalka).

Sabina LEŠNIKMaribor: mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredi-

no 18. stoletja in letom 1941:[razstavavrazstaviščihArchivuminPerGradusPokrajin-skegaarhivaMaribor].Maribor,3.december2012–31.januar2013,2012–2013(soav-torjiLučkaMlinarič,ŽigaOman,ZdenkaSemličRajh).

Stoletni mariborski glavni most(razstava).Maribor,7.junij–6.september2013,2013.

Stoletni mariborski glavni most: gradnja 1909–1913.Spremembenamostu:pred-stavitev fotografskegagradiva iz fondov in zbirkPokrajinskegaarhivaMaribor: [raz-stavaPokrajinskegaarhivaMariborvrazstaviščihArchivuminPerGradus].Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Katalogi;38).

Lučka MLINARIČMaribor: mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredi-

no 18. stoletja in letom 1941:[razstavavrazstaviščihArchivuminPerGradusPokrajin-skegaarhivaMaribor].Maribor,3.december2012–31.januar2013,2012–2013(soav-torjiSabinaLešnik,ŽigaOman,ZdenkaSemličRajh).

Jure MAČEK80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Ka-

talogi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,NinaGostenčnik,MojcaHorvat,ZdenkaSemličRajh,GordanaŠövegešLipovšek,BoštjanZajšek).

Franc Miklošič: človek in znanstvenik:dokumentarni filmGimnazijeFrancaMi-klošičaLjutomer=FranzMiklosich:derMenschundderWissenschaftler:Dokumentar-

261Letnik 37 (2014), št. 2

filmGymnasiumFrancMiklošičLjutomer.Ljutomer:GimnazijaFrancaMiklošiča,2013.1videoDVD(ca38min)(zvečsoavtorji).

Franc Miklošič u Pokrajinskom arhivu Maribor:izložbaarhivskegrađeFrancaMi-klošičasačuvaneuPokrajinskomarhivuuMariboru:razstavavI.Varaždinskigimnaziji,3.12.2013.Varaždin:I.Varaždinskagimnazija,2013.

FrancMiklošičvPokrajinskemarhivuMaribor–predstavitevosebnegafonda.V:Miklošičeva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča.Ljutomer:GimnazijaFrancaMiklošiča,2013,str.443–475.

Franc Miklošič v Pokrajinskem arhivu Maribor:razstavaarhivskegagradivaFran-caMiklošiča, ki ga hrani Pokrajinski arhiv vMariboru: [katalog razstave] november2013,[Domkulture]Ljutomer.Ljutomer:GimnazijaFrancaMiklošičaLjutomer,2013,zloženka.

Franc Miklošič v Pokrajinskem arhivu Maribor:razstavaarhivskegagradivaFran-caMiklošiča,kigahraniPokrajinskiarhivvMariboru:DomkultureLjutomer,18.no-vember–4.december2013.Ljutomer,2013.

FrancMiklošič vPokrajinskemarhivuMaribor=FrancMiklosich imRegiona-larchivMaribor.V:Franc Miklošič: človek in znanstvenik:dokumentarnifilmGimnazijeFrancaMiklošičaLjutomer=FranzMiklosich:derMenschundderWissenschaftler:Do-kumentarfilmGymnasiumFrancMiklošičLjutomer.Ljutomer:GimnazijaFrancaMiklo-šiča,2013,str.22–43.

PogledinašolskezvezkekotzgodovinskivirvPokrajinskemarhivuMaribor=ViewsonschoolexercisebooksasahistoricalsourceintheMariborRegionalArchives.V:Šolska kronika22(2013),št.1–2,str.97–114.

Leopold MIKEC AVBERŠEKTehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski

vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(urednik).

Miroslav NOVAKMerjenjerezultatovuspešnostiizgradnjearhivskihpodatkovnihzbirkskvanti-

tativno-kvalitativnometodonaprimerupodatkovnezbirkeSIRAnet.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkve-nih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGo-rica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.19–39(soavtoricaZdenkaSemličRajh).

Mikroklasifikacijeinnjihoveshemevarhivskihinformacijskihsistemih.V:Teh-nični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhi-vi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Raden-ci,10.–12.april2013,str.105–123.

Nekiproblemistručneobradereprodukcijaarhivskoggradiva. V:Arhivska praksa 16(2013),str.245–259.

Odpopisovanjaarhivskegagradivadoarhivskevede. V:Atlanti23(2013),spec.ed.,str.141–148.

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(urednik).

Vplivi informacijskihtehnologijnaoblikovanjearhivskedoktrine.V: Atlanti23(2013),št.1,str.251–258.

Žiga OMANEvangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije:[raz-

stavavgalerijiK8,Koroškacesta8,Maribor].Maribor,30.oktober–27.november2012,2012.


Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 38, Evangeličanska postojanka pri gradu Be-tnava pri Mariboru. 3, 1582–1600: kritična objava arhivskih dokumentov.Maribor:Po-krajinskiarhiv,2013(avtor,prevajalec).

Maribor: mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredi-no 18. stoletja in letom 1941:[razstavavrazstaviščihArchivuminPerGradusPokrajin-skegaarhivaMaribor].Maribor,3.december2012–31.januar2013,2012–2013(soav-torjiSabinaLešnik,LučkaMlinarič,ZdenkaSemličRajh).

OsebnifondMravljakJosipvPokrajinskemarhivuMaribor:arhivističnistrokov-niproblemiureditvefondaterpregledvirovzakoroškoinštajerskozgodovino.V:Arhivi 36(2013),št.1,str.163–170.

TheDravskoPoljeDistrictoftheAugsburgerConfession–AStyrianBorderAreaduring the Reformation Period and its Connectionswith the Croatian Lands. V:The reformation in the Croatian historical lands: research results, challenges, perspectives: abstracts:internationalconferencecommemoratingthe450thanniversaryofthefirstprintedNewTestamentintheCroatianlanguage,UniversityofZagreb,FacultyofHu-manitiesandSocialSciences,IvanaLučića3,Zagreb,Croatia,April25–27,2013.Zagreb:OdsjekzapovijestFilozofskogfakultetaSveučilištauZagrebu:Biblijskiinstitut;Osijek:Evanđeoskiteološkifakultet,2013,str.40.

Tudi nampripadaBožje sonce: ob 150-letnici Evangeličanske občineMaribor(Katalogi;37).Maribor:PokrajinskiarhivMaribor,2013,60strani. V:Arhivi36(2013),št.1,str.207–208.

Zdenka SEMLIČ RAJH80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Ka-

talogi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,NinaGostenčnik,MojcaHorvat,JureMaček,GordanaŠövegešLipovšek,BoštjanZajšek).

Accessing archives in theRepublic of Slovenia: re-shaping the provisions andtheiradaptationtopractice.V:Društvo i tehnologija – dr. Juraj Plenković=Societyandtechnology–dr.JurajPlenković:bookofabstracts.[Zagreb]:InternationalFederationofCommunicationAssociations–IFCA:CroatianCommunicationAssociation–CCA;Mari-bor:AlmaMaterEuropaea–EuropeanCenter,2013,str.108.

AnalizaoblikovanjavsebinezajetihpodatkovvpodatkovnibaziSIRAnet.V:Teh-nični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhi-vi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Raden-ci,10.–12.april2013,str.145–157(soavtoricaAlenkaŠauperl)

Archivesofthepublicadministrationafter1945intheRepublicofSlovenia:thecaseoftheRegionalArchivesMaribor.V:Atlanti23(2013),spec.ed.,str.183–193(so-avtoricaSuzanaČeh).

Kontroliranigeslovniki:zakajjihpotrebujemoboljkotkdaj. V:Arhivi36(2013),št.2,str.297–314.

Maribor: mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredi-no 18. stoletja in letom 1941:[razstavavrazstaviščihArchivuminPerGradusPokrajin-skegaarhivaMaribor].Maribor,3.december2012–31.januar2013,2012–2013(soav-torjiSabinaLešnik,LučkaMlinarič,ŽigaOman).

Merjenjerezultatovuspešnostiizgradnjearhivskihpodatkovnihzbirkskvanti-tativno-kvalitativnometodonaprimerupodatkovnezbirkeSIRAnet.V:Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkve-nih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGo-rica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.19–39(soavtorMiroslavNovak).

Obrada kulturnebaštine s aspektamuzeja, arhiva i knjižnica=Descriptionofculturalhetitage[i.e.heritage]fromtheaspectsofmuseums,arshives[i.e.archives]andlibraries.V:Zbornik radova.Zagreb:Hrvatskoknjižničarskodruštvo,2013(IzdanjaHrvatskogaknjižničarskogdruštva;60),str.140–166(soavtorjaAlenkaŠauperl,DarkoKnez).

263Letnik 37 (2014), št. 2

Opisfunkcijakorporativnihtijelailičnihosobauarhivskojteorijiipraksi. V:Ar-hivska praksa16(2013),str.266–275.

Razglednice v arhivih in knjižnicah: priporočila za enotenpopis. V:Atlanti 23(2013),št.2,str.107–125(soavtoricaAlenkaŠauperl).

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(urednica).

Znanstvenoraziskovalno delo v arhivistiki: značilnosti uporabe dveh razisko-valnihmetod.V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elek tronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12. april2013, str.125–144 (soavtorja IzetŠabotić,AlenkaŠauperl).

Gordana ŠÖVEGEŠ LIPOVŠEK26. zborovanjearhivskegadruštvaSlovenije.V:Standardizacija (p)opisov arhi-

vskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih:zbornikreferatov/[26.zborovanjeArhivskegadruštvaSlovenije],NovaGorica,[10.do11.oktober]2013.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013,str.5–6.

80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Ka-talogi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,NinaGostenčnik,MojcaHorvat,JureMaček,ZdenkaSemličRajh,BoštjanZajšek).

Konferencadruštvamadžarskiharhivistov,Esztergom,17.–19.junij2013.V: Ar-hivi36(2013),št.2,str.372–373.

Boštjan ZAJŠEK80 biserov Pokrajinskega arhiva Maribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Ka-

talogi;39)(soavtorjiSuzanaČeh,NinaGostenčnik,MojcaHorvat,JureMaček,ZdenkaSemličRajh,GordanaŠövegešLipovšek).

EvangeličanskiMaribor,mestoinnjegovabližnjaokolicavčasureformacije.Ma-ribor:PokrajinskiarhivMaribor,2012,58strani. V:Arhivi36(2013),št.1,str.208–209.

Stoletni mariborski glavni most: gradnja 1909–1913.Spremembenamostu:pred-stavitev fotografskegagradiva iz fondov in zbirkPokrajinskegaarhivaMaribor: [raz-stavaPokrajinskegaarhivaMariborvrazstaviščihArchivuminPerGradus].Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Katalogi;38)(lektor).

Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(urednik,prevajalec).

Tudi nam pripada Božje sonce:katalogkrazstavi:ob150-letniciEvangeličanskeobčineMaribor.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013(Katalogi;37).


Aleksandra PAVŠIČ MILOSTIvan Kacin (1844–1953) – organist, izdelovalec orgel, zborovodja. V: Koledar

Goriške Mohorjeve družbe za leto 2014. Gorica:GoriškaMohorjevadružba, 2013, str.125–130.

Izobraževanjedelavcev, zaposlenihvslovenskiharhivih (analizastanja inpre-dlogisprememb).V:Posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih:zbornihrazprav[e-oblika],Maribor:Pokrajinskiarhiv,2013.

Jurij ROSABriškaarhivskadediščinavPokrajinskemarhivuvNoviGorici.V:Brda in Brici:

o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd.Dobrovo:ObčinaBrda,2013,str.225–235.


Ivanka URŠIČBriškeženeindekletavstopajovjavnoživljenje.V:Brda in Brici: o ljudeh, zgo-

dovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd.Dobrovo:ObčinaBrda,2013,str.157–166.

ZapuščinaOtmarjaČrnilogarjavPokrajinskemarhivuvNoviGorici.V:Otmar Čr-nilogar: človek mnogih talentov.Podraga–Celje–Ljubljana:DruštvoMohorjevadružba,CeljskaMohorjevadružba,2013,str.395–412.

Drago TRPINTolminskogospostvovčasuupora.V:Tolminska v času punta.Tolmin:Tolminski

muzej,2013,str.1–10.

Vlasta TULBriškadruštvado1.svetovnevojnepodruštvenemregistruvPokrajinskemarhi-

vuvNoviGorici:prispevekkproučevanjudruštvenegaživljenjavBrdih.V:Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd.Dobrovo:ObčinaBrda,2013,str.237–246.

Šolski zvezkiv fondih in zbirkahPokrajinskegaarhivavNoviGorici.V: Šolska kronika22(2013),št.1–2,str.258–268.


Nataša MAJERIČ KEKECObrtnaPtujuvobdobjuod1945do1960.V:Obrt na Ptujskem: zbornik ob 40let

nici OOZ Ptuj.Ptuj:OOZ,2013,str.147–165.

Branko OBLAKObrtnaPtujskemvobdobjuod1960do1971.V:Obrt na Ptujskem: zbornik ob

40letnici OOZ Ptuj.Ptuj:OOZ,2013,str.169–178.

Dejan ZADRAVECCehovska znamenja. V:Obrt na Ptujskem: zbornik ob 40letnici OOZ Ptuj. Ptuj:

OOZ,2013,str.49–58(soavtoricaMarijaHernjaMasten).Prgišče ostankov ali viri za zgodovino Ptuja v 16. stoletju v Slovenskih arhivih(pre-

davanjenasimpozijuob500letniciizidaII.ptujskegastatuta),2013.PrispevekkzgodoviniimenjaindvorcaTurnpodRajhenburgomvzgodnjemno-

vemveku.V:Kronika61(2013),št.3,str.541–553.Ptujskaobrtvzgodnjemnovemveku.V:Obrt na Ptujskem: zbornik ob 40letnici

OOZ Ptuj.Ptuj:OOZ,2013,str.61–78.

Katja ZUPANIČAdaptacijazgradbebivševojašnicezapotrebeZgodovinskegaarhivanaPtuju–

primerdobreprakse.V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega ar-hiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive: zbornikmednarodnekonference,Radenci,10.–12.april2013,str.221–232.

Obrtnaptujskemvčasumedsvetovnimavojnamaodleta1919doleta1941.V:Obrt na Ptujskem: zbornik ob 40letnici OOZ Ptuj.Ptuj:OOZ,2013,str.110–130.


Nataša BUDNA KODRIČNekaterehiševPoljanskempredmestju ternjihovi lastniki in stanovalci v19.

stoletju.V:Poljansko predmestje(katalogkrazstavi).Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2013,str.235–280.

265Letnik 37 (2014), št. 2

Elizabeta ERŽEN PODLIPNIKDržavnameščanska šola dr. Ivana Tavčarja v Škofji Loki. V: Loški razgledi 59

(2013),str.51–69.

Hana HABJANPoročilooudeležbinaJesenskišoliarhivistikevTrstu2012(IIASAutumnArchi-

valSchool2012),Trst,21.–28.10.2012.V:Arhivi36(2013),št.1,str.191–194.SloveneArchivesDuringOneofTheirMostTurbulentPeriods.V:Atlanti(2013),

sp.ed.,str.53–58.SlovenearchivesintransitionfromjointstateoftheSocialistFederalRepublic

ofYugoslaviatoindependentstateRepublicofSlovenia.V:Lligal35(2013),str.31–62.

Mira HODNIKPoročilooopravljenemevidentiranjuarhivskegagradivafreisinškegagospostva

naSlovenskemvBavarskemglavnemarhivu(BayerischesHauptstaatsarchivMünchen)vletu2012.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9(2013),št.1,str.115–125(so-avtorjaMitjaSadek,JuditaŠega).

Janez KOPAČArhivskoindokumentarnogradivo.Kakodourejenihinhitrodostopnihdoku-

mentovvzdravstvu.V:Zbornik predavanj o varstvu dokumentacije v zdravstvenih usta-novah.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2012,str.17–25.

Marija KOSObčinaKoroškaBela(konec19.stoletja).V:Jeseniški zbornik11.Jesenice:Gornje-

savskimuzej,2013,str.59–69.

Mitja SADEKPoročilooopravljenemevidentiranjuarhivskegagradivafreisinškegagospostva

naSlovenskemvBavarskemglavnemarhivu(BayerischesHauptstaatsarchivMünchen)vletu2012.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9(2013),št.1,str.115–125(so-avtorjaMiraHodnik,JuditaŠega).

Gorazd STARIHA»Kajpomaga,čegaenmalozaprejo,koganičneštrafajo…«.Okaznovanjuropar-

jevintatovodzačetka18.dozačetka19.stoletjanaKranjskemspredstavitvijonekajkonkretnihprimerov.V:Acta Histriae21(2013),št.4,str.1–26.

»Vivsezacesarjastrite,nababopasamgre!«OžaljenjuFrancaJožefavprvemdesetletjunjegovecesarskekariere.V:Zgodovina za vseXX(2013),št.2,str.66–77.

Judita ŠEGADr.FranceŠtukl–dobitnikAškerčevenagradezaživljenjskodelozaleto2012.V:

Loški razgledi59(2013),str.330–332.Loškirazgledi58/2011.V:Kronika61(2013),št.2,str.333–335.Loški razgledi59.ŠkofjaLoka:Muzejskodruštvo,2013(urednica).Poročilooopravljenemevidentiranjuarhivskegagradivafreisinškegagospostva

naSlovenskemvBavarskemglavnemarhivu(BayerischesHauptstaatsarchivMünchen)vletu2012.V:Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 9(2013),št.1,str.115–125(so-avtorjaMiraHodnik,MitjaSadek).

Barbara ŽABOTAArhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije36(2013),št.1–2(tehnična

urednica).MedJulijciinKaravankami:zgodovinskeinnaravnepodobeGornjesavskedoline

(ur.JanezMlinar).Jesenice:Gornjesavskimuzej,2011,135strani.V:Kronika61(2013),št.1,str.177–180.


Prelepasi,belaLjubljana/Oh,ThouFair,WhiteLjubljana.V:Slavic capitals in 2D: history of Slavic capitals through the archival materials[katalog,160strani].Ljubljana:Forumslovanskihkultur/ForumofSlavicCultures,2013,str.48–58.

Prelepasi,belaLjubljana/Oh,ThouFair,WhiteLjubljana.Slavic capitals in 2D: history of Slavic capitals through the archival materials.MednarodnaarhivskarazstavavMaisondel'UNESCO,SalledesPasperdus,7,placedeFontenoy,Paris,6.–15.maj2013(soavtoricarazstave).

Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. Četrti zvezek: Župani in sodniki 1650–1785.Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,2012(urednica;izšlo2013).

NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA

Tone KRAMPAČ Vasi inprebivalcižupnijeČrnuče.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let

župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.55–96.

Julijana VISOČNIKTomažHreninromarji(pridigašt.IV).V:Arhivi36(2013),št.2,str.315–327.EpigrafskimaterialzidanihgrobovvStaremtrgu(Kolacioni)priSlovenjGradcu.

V:Studia universitatis hereditati1 (2013), št.1/2, str.111–121(dostopnonahttp://www.hippocampus.si/ISSN/2350–5443/1–2–2013/2350–5443_01–02–2013.pdf).

Peroj, au lieu–dit Dragonera (terr. de Pola). V:L'Année épigraphique 2013, str.217–218.

Danilo(MunicipiumRiditarium).V:L'Année épigraphique2013,str.462.Skradin(Scardona).V:L'Année épigraphique2013,str.462–463.Dubravice(terr.deScardona).V:L'Année épigraphique2013,str.463.BribirskaGlavica(Varuaria).V:L'Année épigraphique2013,str.463–464.Zadar(Iader).V:L'Année épigraphique2013str.464–465.Kruševo,Croatie.V:L'Année épigraphique2013,str.465.Jezero,prèsdeTrebnje,Slovénie.V:L'Année épigraphique2013,str.467.Ptuj(Poetouio).V:L'Année épigraphique2013,str.467–468.Matricula.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.

Ljubljana:Družina,2013,str.334–370(urednica,prevajalka).Tam v Dolu roža rase, Naša naselja: 1262–2012: 750 let: župnija Dol pri Ljubljani.

Ljubljana:Salve,2013(prevajalka).Neznana Spaha: Spaha nad Brezovico pri Predgradu, prazgodovinski seliščni pro-

stor in protiturška izvidniška točka: [razstavni katalog] = Unknown Spaha: Spaha above Brezovica pri Predgradu, prehistoric settlement area and anti–Turkish watch spot: [exhi-bition catalogue].Kočevje:Pokrajinskimuzej,2013(recenzentka).

France Martin DOLINARČastitljiviBožjislužabnikFriderikIrenejBaraga(1797–1868)misijonarmedse-

vernoameriškimiIndijanci.V:Communio23(2013),št.1,str.83–92.Božji služabnik ljubljanski škof Anton Vovk (1900–1963)(razstavnikatalog).Lju-

bljana:Nadškofija,2013.(soavtorBlažOtrin).»VGospodazaupam«–BožjislužabnikAntonVovk(19.maj1900–7.julij1963).

V:Communio23(2013),št.2,str.181–192.ReformationundZeitalterderKonfessionen inOst- /Südostmitteleuropa:Pri-

musTruberunddieReformationindensüdslawischenTerritorien.V:Seepunkte. Rezen-sions journal für Geschichtswissenschaften13(2013),Nr.6,str.1–6.

Alois Šuštar (1920–2007) (razstavnikatalogvnemščini).Ljubljana,2013(soav-torBlažOtrin).

CerkvenoupravnapripadnostČrnučodreformcesarjaJožefaII.dodanes.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.49–53.

267Letnik 37 (2014), št. 2

ŽupnijskivikariatČrnuče1764–1862.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.111–132.

Povzetek(slovenskoinangleško).V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.433–442.

Alojzij Šuštar (1920–2007), ljubljanski nadškof inmetropolit (1980–1997).V:Studia Historica Slovenica12(2012),št.2–3,str.337–353.

Cerkvene razmere v času Sebastijana Pogačarja (1693–1762). V: Kronogrami Sebastijana Pogačarja (1693–1762)(ur.AntonijaJelenc).Radovljica:Didacta,2013,str.197–198.

CerkvenerazmerenaSlovenskemvčasudelovanjabrežiškegasamostana.V:S patri smo si bili dobri: tri stoletja brežiških frančiškanov.Krško:ZavodNeviodunum;Lju-bljana:BratFrančišek,2013,str.49–61.

KarelMihaelAttems,prvigoriškinadškof.V:Novi Slovenski biografski leksikon.Ljubljana:ZaložbaZRCSAZU,2013,str.290–293.

LeopoldJožefAttems,ljubljanskiškof.V:Novi Slovenski biografski leksikon.Lju-bljana:ZaložbaZRCSAZU,2013,str.288–289.

»VGospodazaupam«,božjislužabnikAntonVovk,19.maj1900–7.julij1963.V:Brezjanski pogovori 2013. Božji služabnik Anton Vovk – luč vere za naš čas.Brezje:Fran-čiškanskimarijanskicenterSlovenije,2013,str.45–58.

CerkveneinpolitičnerazmerevLjubjaniv»Terčeljevemčasu«neposrednopredinmeddrugosvetovnovojno.V:Oltre i confini: scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni.Gorizia:Istitutodistoriasocialeereligiosa,2013,str.381–396.

Marija ČIPIĆ REHAR Zatiranjeplesanaprehoduiz19.v20.stoletje.V:Folklornik9(2013),str.57–59.SlovenecinljubljanskiškofAntonBonaventuraJeglič.V:Slovenec: Političen list za

slovenski narod (1873–1945): kratek pregled zgodovine ob 140–letnici njegovega izhaja-nja.Ljubljana:Muzejnovejšezgodovine,2013,str.60–63.

Blaž OTRIN Božji služabnik ljubljanski škof Anton Vovk (1900–1963)(razstavnikatalog).Lju-

bljana:Nadškofija,2013(soavtorFranceMartinDolinar).Alois Šuštar (1920–2007) (razstavnikatalogvnemščini).Ljubljana,2013(soav-

torFranceMartinDolinar).DuhovnikinaČrnučah.V:Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Lju-

bljana Črnuče.Ljubljana:Družina,2013,str.195–222.(Ne)sporniškofVovk.V:Brezjanski pogovori 2013. Božji služabnik Anton Vovk –

luč vere za naš čas.Brezje:FrančiškanskimarijanskicenterSlovenije,2013,str.24–33.

NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR

Lilijana URLEPRazstavasrednjeveškeinrenesančneknjižneumetnineizzakladniceNadškofije

Maribor.V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja [Elektronski vir]: arhivi in ustvarjalci gradiva: stanje in perspektive:zbornikmednarodnekon-ference,Radenci,10.–12.april2013,str.275–287.

Ljubljanskaškofija−550let,zbralinuredilFranceM.Dolinar.Ljubljana:Nadško-fijaLjubljana,2011.V:Studia Historica Slovenica 13(2013),št.2–3,str.949–952.

269Letnik 37 (2014), št. 2

OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAHPublikacije

BojanHimmelreich:

SI_ZAC/1121. Planinsko društvo Celje–Matica: 1862–2010

Celje:Zgodovinskiarhiv,2013(Inventarji14),116strani

»Srečno hodi oj Savinja čez livade mile mi.

Mi pozdravljaj ljube moje, oj pozdravljaj Slovence ti!»

To je leeden izmedmnogihverzov,ki sozapisaniveniodnajstarejšihohranjenihvpisnihknjigzaLogarskodolinoizleta1862,kijohranimovZgodo-vinskemarhivuCelje.

Ljudje si v svojemživljenju radipostavljamonajrazličnejše cilje, kinasženejonaprej.Nekomujecilj,davrednemrokukončašolanje,drugemu,dačimprejdobizaposlitev,tretjibiseradpreselil…Sopatudiposamezniki,katerihciljjeosvojitičimvečvrhovoz.čimvečkratosvojititočnodoločenvrh.

Slovencižekarslovimopohribolazništvu,planinstvuingorništvu.Zakajjetemutako,vevsakprisebi.Kosonekočnekegazagrizenegahribolazcavpra-šali,»kaj za vraga je izgubil v teh hribih«,jimjenasmejanodgovoril,daizgubilninič,našelpaveliko.

Zato tudi ne preseneča dejstvo, da se je v slovenskih arhivih ohraniloenajst fondovarhivskegagradiva,ki soneposrednopovezaniz razvojempla-ninstvanaSlovenskem.TudiZgodovinskiarhivCeljetuniizjema,sajhranipreduničenjeminpozabotrifonde,kiskupajobsegajokar40%omenjenekoličine.

Zatosmoseodločili,dajeprav,datudijavnostipredstavimopoenistraniraznoliko,podrugiparaznovrstnoinzelobogatogradivo,kijenastalovokviruorganiziranjaPlaninskegadruštvaCelje–MaticainpredhodnikovplaninstvanapodročjuSavinjskihAlp.Društvojevsvoji120-letnizgodovinidelovalovčasuobstoja kar šestihdržav, prav tako je doživelomnožicoorganizacijskih spre-membinrazličnihgospodarskopolitičnihrazmer.

Delasejevečkotuspešnolotildr.BojanHimmelreich,kijedokoncaleta2013pripravilknjižnoizdajoinventarja,tojenajboljpodrobnopopisanegagra-divaPlaninskegadruštvaCelje–Matica(1862–2010),letošnjegafebruarjapagajepredstaviltudiširšijavnosti.

Inventar,že14.povrsti,kigajeizdalZgodovinskiarhivCelje,obsega116strani,gradivopajepopisanoodnivojafondadodokumentavprogramuScope.Tiste,kivsajmalopoznajoslovenskehribeinplaninskepostojanke,bostaza-gotovopritegniliženaslovnicainzadnjastraninventarja,sajjenaprvikrasnafotografijaOkrešljainPlanjavepred2.svetovnovojno,nazadnjistranipastafotografijiTillerjevekoče zOjstrico inCeljskekoče, obe fotografiranipred2.svetovnovojno.

Pozačetnemuvoduavtorjadr.BojanaHimmelreichasledijoobsežnipo-datkioustvarjalcugradiva,kinasseznanjajozzgodovinozdruževanjaceljskihplanincev,njihovemdruštvuindeluplaninskegadruštva.

Sledijopodatkiosamemgradivu,skateriminasavtorseznanioprevze-mugradiva,njegovistrokovniobdelaviterohranjenosti,dodanpajetudisez-namuporabljenihkratic.

270Ocene in poročila o publikacijah in razstavah

Osrednjidelinventarja,tojetabelaričnipopisdokumentov,obsegaskoraj70strani,natopanamavtorvizboruprepisovizvsebinegradiva,vbranjepo-nudinekajzanimivihdokumentov,kisonastajalivrazličnihčasovnihobdobjihinbiutegnilizanimatibralca.Obtemnepozabiomeniti,dajedokumenteprepi-sal,sajsovposameznihprimerihtežjeberljivi,vključujejopaprvotnozapisanenapakeinnisokomentirani.

Nanaslednjihšestnajstihstranehjepredstavljenizborposameznihbarv-nihreprodukcijarhivskegagradiva,kinampokažejoraznolikostinpestrostde-lovanjadruštva.

Inventarzaključujejokraticeintrikazala–krajevnihinosebnihimenterpredmetnokazalo.

Kotsemžeomenilanazačetku,jebilinventarjavnostipredstavljenletoš-njegafebruarjavMestnemkinuMetropol(pofilmskiprojekcijifilmaSteber,kijebilvključenvprogram8.mednarodnegafestivalagorniškegafilmaDomžale).Dvoranajebilaobpredstavitvipolna,obkoncupasovelikopozornostipoželivpreddverjudvoranerazstavljenioriginalniindragocenidokumenti.

Najsizakonecsposodimavtorjevebesede,skateriminagovarjavsapla-ninskadruštva,kišedanesnevedo,kamssvojimarhivskimgradivom:»V javni arhiv z njim!«

SonjaJazbec

Otmar Črnilogar – človek mnogih talentovPodraga–Celje–Ljubljana:CeljskaMohorjevadružba,2013,438strani

Kdoječlovek,kimujeposvečenzbornikinjeimeltolikotalentov?OtmarČrnilogarjebil izstopajočaosebnost.Trajnojezaznamovalkraje,kjerjebivalindeloval,šeboljpaljudi,skaterimisejesrečeval.Vsem,kismogapoznali,jepustilneizbrisenpečat.Človek,kitalentovnizakopal,ampakjihjebogatopo-množil.Otemspregovorizajetenzbornik,vkateremlahkobralecglobokozaznasadoveduha,kijihjeOtmarČrnilogar(1931–1999)vsvojemživljenjuveliko-dušnogojil,razdajal,širil inspodbujal.Duhovnikinžupnik,klasični filologinprevajalecSvetegapisma,profesorinvzgojitelj,izvrstenpridigarinpredavatelj,pisecinslikarskitalent,tajniknajstarejšeslovenskezaložbe,navdušengornik,iskansogovornikinsodelavecvmedijih,odličendružabnik,humorist,žlahtniintelektualec…Inšekajveč.Otmar–odličenčlovek.

Kljubtemu,daizdajateljzajetnegazbornikaniarhivskaustanova,semizdiprav,daganakratkopredstavimtudivglasiluarhivskestroke.VnajtesnejšizveziznjimsmobilinamrečtrijearhivistiPokrajinskegaarhivavNoviGorici,arhivpajeobtemprejeldragocenodarilo:bogatoarhivskozapuščinoOtmarjaČrnilogarja.

VpripravljalnemodboruzaizdajozbornikastabilaodvsegazačetkaLili-janaVidrihLavrenčičinJurijRosa,kijebiltudivuredniškemodboru,zIvankoUršičpasmovsitrijeprispevalivzbornikštiribesedila.

Odleta2006,komujebilvPodraginaVipavskem,kjerjeslužboval32let,postavljenspomenik,jetlelazamisel,dasiOtmarČrnilogarzaslužiširokopredstavitevtega,karjedalPodragi,Vipavski,koprskiškofijiinPrimorski,Cerk- vinaSlovenskeminslovenskemunarodutertudimnogimposameznikom.

Pobudnikizbornikasmoželeliljudemizvsehtehožjihinširšihobčestevterbralcemnasplohdativroketrajenspominzbesedoinslikoonjem.

Prvotnojebilzbornikzamišljen,dabiČrnilogarjapredstavilicelovito–zbesedilionjem inz izboromnjegovihdel.Vendarse je izkazalo,dabosamo

271Letnik 37 (2014), št. 2

prispevkovonjemzadebeloknjigo–prvotnojihjebilonabranihokrog20,aodpiralesosenovetemeinvkrogpiscevzazborniksmovključevalinoveljudi,kibi lahkodopolnilipodobonjegovihnekajmanjkakorsedmihdesetletijze-meljskegabivanja.Takoseješteviloprispevkovustaviloprištevilki60,številopiscevpablizuštevilke50,sajimajonekateripodvealivečsvojihbesedil.KljubtemusejeuredniškiodborodločilzbornikoplemenititivsajznekajOtmarjevi-mimislimi.Uvrščenesomedostaleprispevke,četudisebogatoznjimioplajamotudipribranjuskorajvsehbesedilonjem.Piscinamrečnisoskoparilizodlomkinjegovihrazmišljanj,objavljenihdel,izjav…

Izmnogoterihbesedilkarkipi»Otmarjevduh«,kijemnogezelozazna-movalinsogapisciizsvojihsrcindušprelilivbesedila.

Poleguvodnikovjevsebinazbornikarazdeljenanadesetvsebinskihsklo-pov.

VpoglavjuZajemal iz studencev življenja in puščal sledi odkrivamonekate-retemeljneznačilnostinjegoveosebnosti,njegovegaduhainslužbeumetnostiterznanosti.

VnaslednjempoglavjuznaslovomPodražani o svojem gospodu obujajospominenanjnekaterinjegovisedanjialibivšižupljaniintesnisodelavciiztezgornjevipavskevasi.

O njem, sošolci, kolegi duhovniki in učenci jenaslovvsebinskegasklopa,kjersemupoklonijonekateri,kisobiliznjimvtesnizveziprišolanju,obnjego-vemduhovniškeminprofesorskempoklicu.

PoglavjeVia pulchritudinis (Pot lepote) razkrivanjegovoslikarskonagnje-njeinumetniškičutterposkusenjegovelikovneustvarjalnosti.

VsebinskirazdelekKlasična filologija in Sveto pismo bralcapopeljekraz-mišljanjemslovenskihpoznavalcevklasičnihjezikovinvdružbosvetopisems-kihprevajalcev.

Vsebinapoglavja»Zatreskanci v gore« prinašasporočilaonjegovivelikiljubeznidonaraveingora,njegovihzaslugahzarazmahgorniškedejavnostiingorniškihpodvigih.

IzpoglavjaPri Mohorjevi družbi jemogoče izvedetimarsikajobojih intežavahnapotinjegovetajniškeslužbeprinajstarejšislovenskizaložbi.

Zapisi vpoglavju Quo vadis odstirajopogledenaoranje trde ledinepripripravljanjuprvegaradijskegakvizazverskotematikonaslovenskinacionalniradijskipostaji.

Otmarjevi prijatelji in znanci namponudijovrazmislekšemnogoteredra-gocenemisliiznjegovegaobnebjarazgledanosti,proniclljivosti,modrostiindu-hovitosti.

Arhiv in bibliografija Otmarja Črnilogarja stakakorkronazbornika,ska-terimasebralcurazgrnetapogledanadragocenepričevalneslediterrazsežnostinmočnjegoveživljenjskepotiinduhovneustvarjalnosti.

Prispevkiso izjemnoraznoliki–odobjavgovorov inpogovora,kratkihspominskihčrtic,komentiranihobjavvirovindaljšihrazmišljanjdoraziskoval-nihštudijinrazprav.

Arhivisti novogoriškega pokrajinskega arhiva smo v zbornik prispevalištiridaljšabesedila.

LilijanaVidrihLavrenčič,sicerPodražanka,njegovasosedaintesnasode-lavka,jepripravilaimenitenizborizoznanilnihknjigvpodraškemžupnijskemarhivupodnaslovomTo sem vam povedal. Lepo se imejte! Otmar.Vnjihjezapus- tilvelikobogastvopisnihsledi.Kotnavajaavtorica,jepovedalševelikoveč,kotjezapisal,aglavnasržjeostala,strnjenainjedrnata.Branjeodlomkovizozna-nilnihknjig,mnogihOtmarjevihzelosporočilnih,tudišegavihinduhovitihmisliteravtoričinikomentarjiinpojasnilasosijajnobranje,kivneverjetnopričeval-nilučipodajajolikOtmarja,podraškegažupnikaindobregapoznavalcasvojihžupljanov.


Podpisanisemzazbornikpripravildvebesedili.Zahtevnoraziskovalnodeloziskanjem(inpomanjkanjem)virovjeobodločilnivloginajdeniharhivs-kihdokumentovpripeljalodosestavebesedilodvehposvojeizstopajočihOt-marjevihdejavnostihinfunkcijah.Prvoznaslovom»Prinassmoprišlicelotakodaleč,dajeduhovnikpostalpredsednikplaninskegadruštva…« razkrivanjego-voprizadevanjezarazmahgorništvanaVipavskeminpredsedniškofunkcijopriPlaninskemdruštvuVipavasposebnimoziromnaodziveoblastiobnjegovemvodenjudruštva.

Drugiprispevekpaještudijaozeloustvarjalni,atuditežkipreizkušnjinaOtmarjeviživljenjskipoti–prevzemutajniškeslužbeprizaložbi,CeljskiMohor-jevidružbi.NaslovOd visokega poleta do trdega pristanka ženakazujeČrnilo-garjevopomembnovlogoprirazmahunajstarejšeslovenskezaložbevzgodnjihsedemdesetihletihprejšnjegastoletjainzapletenzaključekskazenskoovadboinpreiskavonasodišču,spostopkom,kijevnjegovemnadaljnjemživljenjupus-tilbolečpečat.

IvankaUršičsejelotilapredstavitveČrnilogarjevezapuščinevPokrajins-kemarhivuvNoviGorici,kijojearhivpridobilpravvzvezispripravozbornikainjeokvirnožeobdelanainpopisana.

Njegovo zapuščino je predstavila po vsebinskih sklopih: osebni doku-menti,dokumentacijaopoklicnemindruštvenemdelovanjuteroslužbovanjunaSrednjiverskišolivVipaviternaTeološkifakultetivLjubljani,avtorskadela(pridige,predavanja,članki)korespondenca,dokumentacijaosodelovanjupriradijskemkvizuQuovadis,dokumentacijaoprevajanjuSvetegapismatergra-divo,pridobljenoobpripravizbornika.

Vpogledvnjegovozapuščinonaspopeljeskozibogatoživljenje,ustvarjal-nostinvsestranskovpetostČrnilogarjavmnogadogajanja,karjeavtoricatudizelodobroponazorilazizbranimiodlomkiizdokumentovzapuščine.Samajezapisala,da jebilourejanjezapuščinezanimivopostrokovniplati, šeboljpazaradinjeneduhovneinintelektualnerazsežnosti.

Glavnino zapuščine so Otmarjevi sorodniki velikodušno izročili poleti2012,naknadnopa šeobsežni indragoceni fotografskidel.Obsegablizudvatekočametradokumentacije.

ZdragimispominiinhvaležnostjoseoziramnaOtmarjevosestro,gospoMaricoPobežin,skaterosemobiskanjuvirovzasvojadvaprispevkavzpostavilčudovito sodelovanje.Ob tem sva tudi ženakazovalapot za trajnohranjenjenjegovezapuščine,kijepripeljaladodokončneodločitveonjenemevidentiran-juinnatoizročitvi,karsmotrijearhivistiPokrajinskegaarhivaopravilitudivsodelovanjuinobpodporipripravljalnegaodborazaOtmarjevzbornik.ŠtevilnitelefonskirazgovoriinsrečanjivgostoljubnemozračjuOtmarjevegainnjenegarojstnegadomavŠebreljahsoPokrajinskemuarhivunaklonilidragocenfondarhivskihpričevanj,karjegospaMaricavpismupospremilaznaslednjimibese-dami:»Verjamem,dajeOtmarjevodelodobrospravljeno,dabošekomukoris-tiloindabibiltudisamtakozadovoljen.«

Zbornikjebogatoopremljensslikovnimiprilogami,medkaterimisone-katereizbraneizfondaOtmarjaČrnilogarjavnovogoriškempokrajinskemar-hivu.

Obaodbora,kijujepovezovalOtmarjevnaslednik,podraškižupnikBog-danVidmar,staprinastajanjuzbornikaopravilanapornodelo.Največjo»težodneva«pastanosilatesnaOtmarjevaprijateljaAlojzijPavelFlorjančičinsopro-gaAnaFlorjančič.

JurijRosa

273Letnik 37 (2014), št. 2

MileBakić:

Valorizacija arhivske građeCetinje:DržavniarhivCrneGore;Podgorica:SlužbenilistCrneGore,2014,

362strani

DugovremenaarhivskaslužbanaprostorimabivšeSocijalističkeFedera-tivneRepublikeJugoslavijeisčekivalajedaćesegrupaarhivističkihstručnjakailipojedinacvelikiznalacarhivskestrukeinaukeprireditiiobjavitiknjigupodnaslovomValorizacija arhivske građe,kojaregulišejednuodnajznačajnijih,naj-složenijihinajodgovornijihoblastiuarhivisticiodnosnouarhivskojdjelatnosti.Tajpriručnikimazaciljprijesvegadasekodkategorizacije-vrednovanjaarhi-vskegrađenenapravekrupnegreške,kojebiimalenesaglediveposledice,akodođedouništenjavrijednihdokumenata,čimebinastalaprazninauarhivskojikulturnojbaštini,štosemožeodrazitiinapisanjeistorije.Itosedesilo,knjigajeizašlaizštampe.Izperauglednogarhivističkogstručnjakadr.MilaBakićauzadnjihpargodina(2007.–2010.) izašlasutrivrlovrijednaarhivističkadjelarazličitihobrađivačkihtemainaslova:»Arhivistika«,čijijeizdavačIstorijskiin-stitutCrneGore,Podgorica2007.,»Crnogorskoarhivskozakonodavstvo«,izda-vačDržavniarhivCrneGore,Cetinje-Podgorica2009.i»RazvojarhivskeslužbeuCrnojGori«,Podgorica2010.,čijisuizdavačiDržavniarhivCrneGore,Podgo-ricaiSlužbenilistCrneGore,Podgorica.Tajzaistavelikipoduhvatposlužiojeautorudr.MiluBakićukaoosnovzapripremuiobjavljivanjeValorizacije arhi-vske građe,kapitalnogdjelavisokihvrijednosti.

Početkomaprila2014.godine,izvećcijenjenogperaipoznatogiprizna-togarhivističkogstručnjakaiprovjerenognaučnika,izašlajeizštampeknjigapodnaslovomValorizacija arhivske građe,uizdanjudvijeizuzetnoprestižneiuglednejavneustanoveCrneGore,itoDržavnog arhiva Crne Gore Cetinje iSluž-benog lista Crne Gore Podgorica,čijisurecenzentidr. Peter Pavel Klasinc,direk-torMeđunarodnoginstitutaarhivskihnaukauTrstuiadvokatipublicistaJovan P. Popović izBeograda.

Uarhivističkojnauciistrucidr.MileBakićstekaojevelikuhrabrost,kojapočiva na naučnim iskustvima, da pripremi i četvrtu knjigu, koja se sasvimjednakomože nazvati studija, priručnik, udžbenik,mnografija pa i uputstvo.Ipakjednojetačno,radiseoizuzetnostručnominaučnomdjelu,dugoisčekiva-nomuarhivskojdjelatnosti.

Napočetkusmatramopotrebnimdaprenesemorečenicukojunavodi isamautorupredgovoruknjige,da»priručnik sadrži ponuđena rješenja iz dosa-dašnje arhivističke teorije i prakse koja su još uvijek aktuelna uz unošenje nekih novina«.Inesamonekihvećibrojnih.

Valorizacijaarhivskegrađespadaunajsloženiji,najosjetljivijiinajodgo-vornijioblikarhivskedjelatnostiizadatakarhivskihzaposlenika,jersuarhivistionikojikategorišudokumentekojiseizdvajajuizbrojnekoličineregistratur-skogmaterijalaikaoarhivskagrađaostajezatrajnočuvanjeikorišćenje(»ide u raj«),zarazlikuodoneogromnekoličine,kojojjenesamoistekaooperativ-nirok,većnemanekuistorijskuidruguvrijednosti»ide u fabrike za preradu papira«,daarhivistiuarhivimairegistraturamanebibilizatrpaniogromnomkoličinompapiraitime»prostorno ugroženi«.

Teorijskiipraktičnipristupkategorizaciji,odnosnovalorizacijiarhivskegrađekrozkorišćenjebrojneliterature,poznavanjemetodologijenaučnogistra-živanja,svogiskustvakaoarhivskogzaposlenikauznavođenjarazličitihshva-tanja,knjigadr.Bakićanuditeorijskirazumnoirazložnoprijedlogeirješenja.

Naime, dr. Bakić je krunisao svoje dugogodišnje sedimentirano znanje,čimećeiovomknjigomnjegovastručnostdobitimjestoporedmalobrojnihna-učnikanapijedestaluarhiviskenauke.Ovotimprije,štojošnitkonabalkanskim


paievropskimprostorimanijeuspiodanapišenaučnodjelokojeobrađujenaj-težioblikdjelovanjauarhivskojstruci inauci.To jedosadaiskazivanosamokrozreferateidrugenaučneoblike,ilikaoseparatiknjigakojeobrađujuarhi-vskudjelatnost.Tovelikoiskustvodr.MileBakićstekaojeradećiduževremenakaorukovodilacArhivaCKSKCGiobavljajućifunkcijudirektoraDržavnogarhi-vaCrneGore,aupotpuniokontinuranimprisustvomiljubavljupremaarhivskojstruciinauci,kojagaje»opila«.

Mukotrpnimiistraživačkimradomiobjavljivanjemknjigedr.Bakićacr-nogorskaarhivskastrukainaukadobila jenadarovonaučnodjelo,kojekaoverifikatoruovomviduarhivskedjelatnostiidekorakispredostaliharhivskihslužbinabalkanskimprostorima.Dr.BakićsetimepribližionajvećimimenimaarhivističketeorijeipraksenaprostorimaBalkana.

Nameđunarodnomarhivskomsavjetovanjukojejeodržanouperioduod2.–4.aprila2014.godineuSloveniji–Radenciautorovogtekstausvomkrat-komizlaganjuupoznaojearhivskujavnostoizlaskuizštampeovogvrijednogarhivskogdjela.Jedanbrojpriznatiharhivistakonsultovaojeknjiguionjojsusepohvalnoizrazili(dr. Novak Miroslav, Darko Rubčić, dr. Izet Šabotić, dr. Azem Kožar).Uglednidr.VladimirŽumer javnose izjasnio»da je dr. Bakić u mono-grafiji »Valorizacija arhivske građe« dao do sada najbolji pregled teorije razvitka valorizacije arhivske građe u svetu«. Zaistapohvalno.

Knjigasesastojiiz8djelova(glava),sistematskipoređanihiuskopove-zanihkakotometodologijaradaizahtijeva,saokostopodnaslovaraspoređe-nihpremamjestuunaslovimaglavakojimapripadaju.Nabrojaćemopoglavlja:Pojmovnoodređenjeiznačajvalorizacijearhivskegrađe;Valorizacijaarhivskegrađe:posljediceipotrebarješavanjaproblemanjenogvelikogprirasta,oteža-nogsmještajemičuvanjauarhivima;Nastanakirazvojnaučnemisli i teorijevalorizacijearhivskegrađe;Predmet,zadaciivrstevalorizacijearhivskegrađe;Vrijednost arhivske građe; Metodologija valorizacije arhivske građe te Nekadrugabitnapitanja valorizacije arhivske građe.Naravnoknjiga sadrži spisakkorišćeneliteratureirezimenasrpskomiengleskomjeziku.

Izsamihnaslovamožesevidjeti štasu teme ikakav jestudiozni ime-todološkikoncept ipristuprazraditumačenja idavanjanajboljihviđenjakodovognajsuptilnijeginajodgovornijegvidaarhivskedjelatnosti,štojeirazlogdanemapotrebezaposebnorazrađivanjedijelovaknjige,jerzatoinemaprostora.

Ovonaučnodjelojerezultatsedimentiranogznanjaidugogodišnjegradaarhivskogstručnjakadr.MilaBakića,koji jenesebičnosvojeogromnoznanjepretočiounavedenupublikacijuiučiniojedostupnomdajednakokoristiarhi-vistima,istoričarimaidrugimznalcimadruštvenihdjelatnosti,registraturama,studentima (redovnih iposlediplomskih studija), doktorantima,profesorima,naučnimradnicima,istraživačimainaravnosvimaonimakojimastignedoruku.

Kodizradeknjigeovajneumornipregalaciznalackoristiojebrojnudo-maću i stranu literaturu izarhivskenauke idrugihnaučnihdisciplinaukojekonkretnatemazadire(knjige,priručnike,časopise,članke,stručnestandarde),domaćeistranezakonskeipodzakonskepropiseinastotinustručnihinaučnihradovakojejeipobrojaoupublikaciji,pozivajućisenabrojninaučnoistraživač-kiaparatnavedenuvišestotinafusnota.

Definicijapojmavalorizacijeikriterijumekodvalorizacijearhivskegrađe,sastanovištanjenogznačaja,zakojasedr.Bakićzalažeuovojknjizi,dajućiiz-uzetnuulogu i značajonimakojina tomsloženom,osetljivom iodgovornomposlurade,ostatćekaovelikavrijednost-postamentnakojimaćemlađegene-racijearhivistasticatistručnaznanjaizvanja.

Čestitajućiautorudr.MiluBakićunaizuzetnovrijednomnaučnomdjelu,knjigusrdačnopreporučujemširokojnaučnoj,prosvjetnojikulturnojjavnosti,svimdruštvenimnaukamaiinstitucijamakultureiarhivističkojstruciuopšte.

JovanP.Popović

275Letnik 37 (2014), št. 2

La Gazette des archives št. 182–183

TokratnadvojnaštevilkarevijeLa Gazette des archivesjevcelotiposve-čenanacionalnemuseminarjuznaslovomArhiviinteritorialnaureditev,ki jeoktobra1997potekalvmestuValence.

Ko jebil leta1994 izbranzadržavni razvojniprojekt, jeDomspominanaPetorepublikovReimsusprožilprecejkritik,meddrugimtudisstraniar-hivistov.Predstavljenisobilikriteriji,napodlagikaterihjebilzasedežcentradoločenReims–edenodločilnihrazlogovzatosouporabnikuprijaznemetodedelovanjaustanove.

Na primeru Švedske je predstavljena metoda centralizacije arhivskihslužbpo letu1990, spoudarkomnavisokem finančnemvložkudržave, ki jebilnamenjenrazvojumodernihtehnologij,vsetoznamenompribližatiarhiveuporabnikom.

Vojaškiarhivi,kivFrancijidelujejoneodvisnoodDirekcijefrancoskihar-hivov,sopodrejeniMinistrstvuzaobrambo.Vsehenotje26,porazdeljenesopocelidržavi,predvsemvzavojskopomembnihkrajih,dajedostopdoarhivačimboljenostaven.

Predstavljeni so bili tudi rezultati anketemeddepartmajskimi arhivi spodružnicami - slednjiobstajajovvelikimerizaradipomanjkanjaprostoravcentralnistavbi,prinekaterihgrezazgodovinskialigeografskipomenlokacije.Dislociraneenotepredstavljajotežavepridostopanjudogradiva,njegovistro-kovniobdelavi,višjisostroškiupravljanja,sodelavcisoločeni.Večinaarhivovbibilaradapodenostreho.

VDepartmajskemarhivuSenainMarnasomestnimarhivompredlagaliustanovitevmedobčinskegaarhiva,karjeponovnopokazalonašibkotočko–odnosemedvlado,departmajiinmestinapodročjulokalnegakulturnegarazvo-ja.Nadzorinzaslužekjavnihmedobčinskiharhivovstaproblematičnalevtoli-ko,vkolikorjihjeprevečinsenadaljširokzaradinesporazumovneobdržijo.Podrugistranigrezazanimivoalternativosstranizakonodajalcevpredpisanimrešitvam.

Alijeklasifikacijaosebnihindružinskiharhivovpodrejenaposebnimnor-mam,vkaterihserazlikujejoodjavniharhivov?Alisetulahkouporabljanačeloprovenience,katerimzzakonompredpisanimsmernicamsemorapodrediti,daboučinkovita?Prispeveklepopredstavipregledsplošnihinposebnihpravil,kiveljajozaposameznekategorijezasebniharhivov.

Posebnoobravnavosizaslužijodelaeruditov,kisonastajalaneodvisnoodjavnihustanov,asevseenodapripravitiosnovninačrtureditvetevrstear-hivskegagradiva.

PredstavljenesošesmerniceinstandardiISAD(G)inISAAR(CPF),aktiv-nostivzvezizizdajanjempublikacij,posvečeniharhivskitematikivVelikiBrita-nijiinporočilooprvemposkusnemleturazstavvprenovljenihprostorihCentrazačezmorskearhivevAix-en-Provence-u.

NakoncunaspublikacijaseznanišezzbirkozvočnihzapisovudeležencevfrancoskezasedbeozemeljvNemčijiinAvstrijipodrugisvetovnivojni,kilepodopolnjujepisnevirevArhivskemcentruvColmarju.

PolonaTrobecMlakar

Tujičasopisi

277Letnik 37 (2014), št. 2

Razstave

150 let Vipavske čitalnice. Njen pomen za razvoj javne knjižnice. Razstava o ustanovitvi in delovanju

Vipavske čitalnice ter o društvenih knjižnicah na območju sedanje vipavske občine

Razstavainzloženka.NovaGorica:Pokrajinskiarhiv,2014

Ob150.obletniciustanovitveVipavskečitalnicejenapobudoLavričeveknjižniceAjdovščina,kiimaoddelekvVipavi,LilijanaVidrihLavrenčičpripravi-larazstavo,vkaterirazkrivazametkejavneknjižnicevdanašnjiobčiniVipava.VVipavijenamrečželjaponarodničitalnicitlelakarnekajletprednjenouradnoustanovitvijo, še več, domoljubnidomačini sopodpirali idejo, da seustanovičitalnicavvsakivasi.Leta1862jenarodnonavdušenjedoseglovrhuneczvese-liconaZemonu,prvoslovenskomnožičnoprireditvijo,kijezdružilaVipavskodolino,ločenomeddvedeželi,GoriškoinKranjsko.Čezdveletisejenaobčnemzboru(18.februarja1864)vipavskodruštvoKazinopreimenovalovVipavskočitalnico.Prviravnateljčitalnicejebildosvojesmrtileta1882tudinjennajza-služnejšipobudnik–vipavskidekanJurijGrabrijan.

Najprej je bil čitalniški knjižni fond namenjen le članom čitalnice, sča-somapa jepostaldostopenvsemVipavcem.Svojeprostore ječitalnica imelanajprejnatedanjemglavnemtrgu,kjerjetudiposlopjestarešole,vnaslednjihletihpasojisledilešečitalnicevŠt.Vidu(Podnanosu),PodragiinnaSlapu.Ošentviškiinslapenskičitalnicinivelikoznanega,verjetnostakmaluprenehalidelovati.Odvsehštirihčitalnicsejeohranillearhivpodraškečitalnice.

Svojeknjižnicesoimelav19.invzačetku20.stoletjašeštevilnadruštvavVipavi(Učiteljskabukvarnica,BralnodruštvoVipava,Kmetijskoinobrtnijs-ko bralno društvo, Bralno društvo Ilirija, Katoliško slovensko izobraževalnodruštvo, Zveza katoliških slovenskihnepolitičnihdruštev) ter bralnadruštvapookoliškihvaseh.Avtoricaocenjuje,dasoimelavsadruštvaobrazpustuleta1927skupnopribližno5.000knjižnihenot.Zaradipritiskafašističneraznaro-dovalnepolitikesejevelikoknjiguničilo,delknjižnegabogastvapasoposkriličlaniposvojihdomovih.Pokončanivojni sonaVipavskemuspeli zbratipri-bližnopolovicoknjigiznekdanjihdruštvenihknjižnic.Mnogeizmednjihsoseohraniletudivžupniščih.Edinstvenprimerjepodraškaknjižnica,kijeobdržalavlogosamostojnejavneknjižnicevsedosredine80.letprejšnjegastoletja.Njenknjižnifond,kijezbirkatrehstarihknjižnic(čitalnice,katoliškegaizobraževal-negadruštvainšole),jeostalvvasiinježivdokaz,kakososerazvijalejavneknjižnicenaVipavskem.

RazstavajebilanaogledvLanthierijevemdvorcuvVipaviod20.junijado11.julija2014.Polegzapisnikov,pravil,plakatov,vabil,razglednic,fotografijindrugegagradivaizrazličnihvirovjebilonadanodprtjarazstavenaogledtudinekajprimerkovknjigizknjižnicnekdanjihvipavskihdruštev,kijihjeavtoricanašlavknjižniciProsvetnegadruštvaPodraga,LavričeviknjižniciAjdovščinainknjižniciŽupnijePodnanos.

MetkaNusdorferVuksanović


Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod: Kranjska v prvem letu vélike vojne

RazstavainrazstavnizbornikZgodovinskegaarhivaLjubljana. Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2014,78strani

RazstavozzgovornimnaslovomjeZgodovinskiarhivLjubljanapripravilobstoletnicizačetkaprvesvetovnevojne.Odprtajebila28.junija2014,natan-kostolet(innekajur)pousodnihstrelihvSarajevu,kisobilineposrednipovodzačetkavojne.

Obletnicamprvesvetovnevojnevprihodnjihnekajletihnebonekoncanekraja.VladaRepublikeSlovenijeježepredčasomustanovilamultidiscipli-narno–alibolje–multiinstitucionalnosestavljeniNacionalniodborzaobele-ževanjestoletnic1.svetovnevojne(2014–2018),kikoordiniraspominskedo-godkeinprojekteobstoletnicahprvesvetovnevojne.Odborodkoncaleta2013sestavljaseznamprojektov indejavnosti,ki sopodnjegovimokriljem, invečkotupravičenosejenaseznamuznašeltudirazstavniprojektZgodovinskegaarhivaLjubljana.

Pri pripravi razstave in spremnepublikacije (katalogaoziromazborni-karazprav)sosodelovaliavtorjiElizabetaErženPodlipnik,HanaHabjan,MiraHodnik,MarijaKos,mag.MarjanaKos,dr.DraganMatić,BarbaraPešakMikec,JuditaŠegainBarbaraŽabota.Uslužbenciarhivasosodelovalitudikottehnič-niurednik(JožeSuhadolnik),obdelovalkareprodukcij(TinaArh)inprevajalkipovzetkov(HanaHabjan,DunjaMušič).Kerjebilopripripravirazstavenepo-srednoudeleženihvečkottretjinazaposlenih,greresničnozaprojektcelegako-lektiva.Razstava,kiježevzačetkupoželavelikopozornostistrokovneinlaičnejavnosti,panisamotenkočutenspomenikzvojnimigrozotamizaznamovanimprednikom,ampaktudiodličenprispevekkpopularizacijiarhivovinarhivskedejavnosti.

Vojna,kibimoralabitipotakratnemvečinskemmnenjukratkainzmago-vitainbimoralaprinestislavodomovini,jebilavresnicidolgainmučna.Poenistrani jeporušilaokostenel inpredvidljivsvetvelikihevropskihmonarhij,podrugipajevživljenjenavadnihljudiprineslabedo,razočaranjeinnegotovost.T.i.vélikavojnasejedotaknilaživljenjvsehljudiinjekorenitospremenilapreds-taveosvetu,družbiinljudeh.

Pravtedogodkeinprocesejeimelanamenpredstavitirazstavaovsak-danjemživljenjunaKranjskemvprvemletusvetovnevojne.AvtorjerazstavejezanimalapredvsemKranjskakotzaledjefronteoziromavojaškegadogajan-javožjemsmislu,konkretnopatistiprocesi,kisosepoznejevštirihletihšestopnjevaliintemeljitospremenilimentalitetoprebivalcev.Razstavagovoriotem,kakoso senašipredniki innjihove skupnostiorganizirali inodzivalinastisketerzaostrenerazmerenavsehživljenjskihpodročjih.

Vsenakazaneprocesesoskušaliavtorjirazstavekarnajboljnazornopri-kazatispomočjoarhivskegagradiva(predvsemgradivamatičneustanoveinAr-hivaRepublikeSlovenije)terdrugegazgodovinskopomembnegainzgovornegagradivaknjižnic,muzejevinzasebnikovterkončnočasopisja.VsodelovanjuzoblikovalcemDanetom Petkom (GALdesign) je nastala znanstveno korektna,subtilnopovednainvizualnovšečnarazstava,kijovosnovipredstavlja28pa-nojevdimenzij150cm×95cminspremnapublikacija(78straniformataA4),ki je pravzaprav zbornikdesetihpoljudnonapisanih, a s kritičnimaparatompodprtih in s slikovnimgradivompopestrenihprispevkov.Tipodrobnejeko-mentirajodokumenteinzgodbe,kijihzgoščenopodajajorazstavnipanoji.

PouvodnempanojunasčakanajprejpredstavitevdeželeKranjskepredprvosvetovnovojno.Vsebinorazstavnegapanojaspoetičnimnaslovom»Zem-ljadomačanipraznabeseda«innanjnavezanprispevekvzbornikujepripravila

279Letnik 37 (2014), št. 2

JuditaŠega.DraganMatićjenadvehpanojihujelpolitičnerazmereinkonfliktepredprvovojnoterprotiavstrijskorazpoloženje.Posebejsejespanojema11in12 spomnil tistihposameznikov,ki so svojo zadržanostnadvojnoalipro-srbskorazpoloženjeplačalissuspenzom,konfinacijoaliarestom.Njegovpri-speveknosinaslov»KratekorispolitičnegarazvojanaKranjskemobzačetkuVelikevojnespoudarkomnapolitičnihdeliktih«.Ozadnjempotovanjupresto-lonasledniškegapara,sarajevskematentatuinodmevihnanj,pogrebuternatovojninapovedi(»Zablagoročetnjavenajpuškagovori«)inmobilizacijisejenapanojih5–10razpisalaBarbaraŽabota.

»Zunanjemu«okvirjurazstave,tj.političnemuinvojaškemudogajanjuvprvemletuvélikevojne,sledipredstavitevposameznihsegmentovvsakdanjegaživljenjainvplivov,kijihjenatoimelavojna.Kajvvsakdanježivljenjeprine-sevojna, jezanimaloMarjanoKos,ki jezaznalahitrespremembevmestihinvaseh.Tesoseodražalevzmanjšanjuštevilaprebivalcev(možjenafrontah),policijskiuri,pomanjkanjumaterialnihdobrin,skromnihpraznovanjihinsploš-nemvarčevanju.Istaavtoricajepredstavilatudiizkušnjeslovenskihvojakov,kisopadlivujetništvoantantnihsil.Posebenpanojevtemokvirunamenjenlju-bljanskemugradu,sicerpaslediširšisklop,kinapetihpanojih(14–18)pripo-vedujeoprihoduprvihranjencev,ljubljanskih(improviziranihvojaških)bolniš-nicah,skrbizabolneinranjene,preprečevanjuširjenjaepidemijinkončno–opokopavanjuvečjegaštevilaumrlih.Avtoricaomenjenegasklopa,posvečenegapredvsemrazmeramvLjubljani,jeBarbaraPešakMikec.

JuditaŠegasejeposvetilavojnimbeguncem,kisovkranjskamesta(Lju-bljana,Kamnik,ŠkofjaLoka)žezgodajprišlitudiizvzhodnihfront,čepravnamjeboljepoznanbegunskivalpozačetkusoškefronte.Pretresljiveosebneizkuš-njevvojnemčasujepredstavilaMarijaKos,insicerzdnevniškimizapiskineka-terihznanihSlovencev,denimoFranaMilčinskegainJankaHacina,kisovojnoizkusilibodisidomabodisinafronti.

Čepravvojnarojevanasilje,surovost insmrt,nadrugistrani izčlovekaizvabinajboljplemenitačustva:usmiljenje,sočutje,radodarnost…Vsetojevprispevku»Dobrodelnost inpomočvojakomterprebivalstvunaKranjskemvprvemletuprvesvetovnevojne«povzelaElizabetaErženPodlipnik,ki jepodpomenljivimnaslovom»Nič večni tako, kot je bilo« opozorila šena številnedrugevsakodnevnespremembeinomejitvevojnegačasa(panoji23–25).HanaHabjan je zbrala inkomentirala gradivoo težkemgospodarskempoložaju inorganiziranipreskrbizživiliindrugimiživljenjskimipotrebščinami.

Zadnji,28.razstavnipano–spetspoetičnimnaslovom»VerolomniLahnasjenapadel«–inznjimpovezaniprispevek,napovedujetanovodobo,novovojnoalinatančneje,približevanjevojaškihoperacij,kistajihsprožilavstopIta-lijevvojnomaja1915inodprtjesoškefronte.PrispevekMireHodnikskleparazstavoinverjetnonapovedujetudiženovo.

Kot je mogoče razbrati iz kratke predstavitve, se razstavni panoji inspremljajočikatalog(zbornik)vesčasprepletajo indopolnjujejo.Ravnoto jeenaglavnihodlikrazstave,sajoba»sestavnadela«resdihatakotena,smiselnozaokroženacelota.

Toceloto,28vsebinskodomišljenih,grafičnovšečnihinkakovostnoreali-ziranihrazstavnihpanojevterpriročenrazstavnizbornikzdesetimikratkimi,atehtnimiprispevki,sonakrstnipostavitvirazstavedopolniliše:nekajizbranihmuzealij(opremavojaka2.gorskegastrelskegapolkainvojaškaskrinjazdrav-nika,kistajuprispevalaVojaškimuzejSlovenskevojskeinMestnimuzejLjub-ljana),brezplačnazgibankavslovenskeminangleškemjezikuzosnovnimiin-formacijamiovsebinirazstave,najavnipanojioziromazastavenastavbiarhiva,knjižnakazalkaipd.Vsabesedilaspanojevsoprevedenatudivangleškijezik.

Razstavo»Kuge,lakoteinvojske–rešinas,oGospod:Kranjskavprvemletuvélikevojne«je28.junija2014vprostorihljubljanskemestnehišeodprlministerzakulturoRSdr.UrošGrilc.Razstavajebilavmanjšemobsegupostav-


ljenatudivvhodniavliarhiva.Vmagistratnematrijujebilanaogledmesecdni,natopajezačelapotpoSloveniji,nakaterije(oziromašebo)obiskalaMinistr-stvozakulturo(30.7.–9.9.),Logatec(JožefovadvoranaDomaMarijeinMar-te,11.–26.9.),Kranj (Mestnaknjižnica,30.9.–21.10.),Novomesto(KulturnicenterJanezaTrdine,23.10.–18.11.),Idrijo(Mestnimuzej,20.11.2014–5.1.2015),ŠkofjoLoko(Sokolskidom,januar2015)inŽeleznike(GalerijaMuzejaŽelezniki,februar2015).Naštelismoledozdajznanelokacije,gotovojihboševeč.Večjidelvsebinerazstavejebilvnekolikoprirejenioblikipoleti2014po-stavljentudinatravnikupredArhivomRepublikeSlovenije.

Zapopularizacijo razstave same in arhivskegadelanasploh je zelopo-membno,dajerazstavavvirtualnioblikižeodprvegadnedostopnanaportaluZgodovina Slovenije SIstory (http://sistory.si/SISTORY:ID:26933). Zasluga zatogreodličnemusodelovanjuarhivazInštitutomzanovejšozgodovino.

Gledenato,dajevarhivskihvrstahvelikoindividualistov,kipogostotež-kosodelujejoskolegi/cami, je razstavaZgodovinskegaarhivaLjubljanavelikdosežektudivsmislupreseganjatovrstnihbarier.Kotugotavljadirektorvuvo-dnikukzborniku,soseobnapornemsnovanjurazstave»vsajmalo«spremenilitudinjeniavtorji.Innadaljedodaja:»V več kot pol leta se nas je devet avtorjev razstave iz vseh petih enot Zgodovinskega arhiva Ljubljana navadilo, da se med-sebojno poslušamo, izmenjujemo izkušnje in podatke o gradivu, da drug drugemu pomagamo in sodelujemo kot prava ekipa.«

AndrejNared

Rado Simoniti (1914–1981)Razstavaobstoletnicirojstvaskladatelja,glasbenegapedagogaindirigenta.

PokrajinskiarhivvNoviGorici,2014.

PočastitvistoletnicerojstvavsestranskegaglasbenikaRadaSimonitijajebiloletosnaGoriškemposvečenihvečkulturnihdogodkov.PokrajinskiarhivvNoviGoricijenapobudoFilatelističnegadruštvaizNoveGorice,kijeobtemju-bilejuizdalopriložnostnoznamko,pripravilrazstavooskladateljevemživljenjuindelu.Odjanuarjadojulija2014jebilanaoglednagraduDobrovovGoriškihBrdih,zatem jemesecdnigostovalavGoriškiknjižniciFrancetaBevka,vok-tobru2014pasojoobpraznovanju70-letnicepevskegazboraSrečkoKosovelhkratizrazstavooPrekomorcihgostiliševPilonovigalerijivAjdovščini.Raz-stavojepripravilaIvankaUršič,oblikovaljojeErikPregelj.

Na dvanajstih panojih je razstavljeno raznovrstno gradivo iz različnihustanov indruštev (izArhivaRepublikeSlovenije,Goriškegamuzeja,GoriškeknjižniceFrancetaBevka, Slovenskeganarodnega gledališčaOpera inbalet vLjubljani, Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, izzbirkdokumentarnegagradivaMoškegapevskegazboraSrečkoKosovelAjdovš-čina,KulturnegadruštvaRadoSimonitiizKrasnegavGoriškihBrdih,PihalnegaorkestraSalonitAnhovo),patudiodposameznikov(PetraSuhadolcaindrugihčlanovdružineSimoniti,BrankaMorenčiča,KlavdijaKoloinija,FrancaGolobaindrugih).Grezauradnedokumente,fotografije,koncertneliste,rokopise,pisma,raznaporočila,zapiske,člankeizknjiginčasopisovinpodobno.

Razstavajerazdeljenanatrivsebinskesklope:Umetnikvviharjihčasa,PevecGoriškihBrdinSimonitijevaglasbenazapuščina.

VprvemdeluznaslovomUmetnik v viharjih časajerazstavljenogradi-vooumetnikoviživljenjskipoti,kisejezačela15.maja1914vvelikidružinivFojani,nadaljevalanaštevilnihživljenjskih»postajah«insezaključila14.maja

http://sistory.si/SISTORY:ID:26933

281Letnik 37 (2014), št. 2

1981vLjubljani.Njegovzadnjidomjenapoko-pališčuvFojani,obcerkviciSv.Duha.

Simonitijevoživljenjejebilopestro.ŠezelomladjeodšelvLjubljanonaklasičnogimnazijo,kjersožeopazilinjegovoglasbenonadarjenost.Študij je nadaljeval na glasbenem konservato-riju, čez čas pa še na novoustanovljeni Glasbe-ni akademiji v Ljubljani, kjer je diplomiral leta1946.Pokapitulaciji Italije leta1943 jeodšelvpartizane,sepridružilkulturniskupini10.ljub-ljanskebrigadeinznjopotovalprekoGorskegaKotorja na Vis in v južno Italijo. V tistem časujemeddrugimzbral inuredilnotnopesmariconajbolj priljubljenih tujih in domačih izvirnihpesmi z naslovomNaša pesem, v kateri je tudiznansamospevSamoencvetnabesediloKarlaDestovnika-Kajuha.VjužniItalijijeprevzeltudivodenjepevskegazboraprimorskihSlovenceviztaboriščaGravinablizuBarija,kijeprvičnastopilleta1944zazavezniškevojakevBariju.Pozne-jese jezborpoimenovalpoSrečkuKosovelu inveljazapredhodnika istoimenskegadanašnjegazbora.PovojnijeSimonitiopravljalrazličnena-loge in bil aktivenna številnihpodročjih: bil jedirektor zbora Slovenske filharmonije, direktorin dirigent ljubljanske opere, pomagal je obno-viti Maroltov akademski pevski zbor, učiteljskipevski zbor Emil Adamič, bil je soustanoviteljMladinskegapevskegafestivalaCelje,sourednikrevijeNašizboriitd.

VdrugemvsebinskemsklopuznaslovomPevec Goriških Brd je prikazano SimonitijevoglasbenoprosvetnodelonaPrimorskem.Umet-nik je bil navezan na kraje svojega otroštvain vselej povezan znjimi. Zelo se je zanimal zarazvoj zborovskegapetjanaPrimorskem, zlastimladinskega.Poučeval jedirigente,mladinskimzboromjeradsvetoval.ZzboromSlovenskefil-harmonijejeobiskovalGoriškaBrdainsevklju-čeval v tamkajšnjedogajanje.Dejaven jebil pripostavitvispomenikabriškemuglasbenikuSreč-kuKumarju,napisal jeglasbozadokumentarnifilmoBrdih,rednojebilvstikihskulturnikomLudvikomZorzutom in uglasbil veliko njegovihpesmi.

TretjiskloprazstavenosinaslovSimonitijeva glasbena zapuščina.Vnjemsorazstavlje-nizapisi,kikažejoumetnikovobogatoglasbenoustvarjalnost. Žemedvojno je začel skladati insejeposvetilpredvsemvokalniglasbi(zborovs-kim skladbam in samospevom).Napisal je pre-košestoskladb,večinozamešane,moške,žens-ke,mladinskeinotroškezbore.Objavljaljihjevglasbenih revijah in zbirkah, nekaj jih je ostalovrokopisu.Pisal jetudiscenskoglasbo,napisalkantatoKolednicamladinskihbrigadnabesedilo

Rado Simoniti je na Visu zbral in uredil notno pesmarico najbolj priljubljenih tujih in domačih izvirnih pesmi z naslovom Naša pesem. V zbirki je tudi samospev Samo en cvet.(SI AS 1887, šk. 17)


Otona Župančiča, opero enodejanko PartizankaAna (libreto je po resničnem dogodku napisalSmiljanSamec)inšebilahkonaštevali.Njegovaskladba Vstajenje Primorske na besedilo LevaSvetkajepostalaprimorskahimna.Simonitijevadela so še vedno pogosto izvajana. ZborovodjaKlavdijKoloinijenekočzapisal,dabodoSimoni-tijevisamospevi(Samoencvet,Bosapojdiva,Ševeš,NaKrasu,Sanjalasi,Podežju)inzborovskeskladbe(Starkazavasjo,Preprostebesede,Do-polnildanjebolečino,Čričeknavrtu,Lastovkivslovo,Pesemgalebu,Kličemvastermnogedru-geizbogategaopusa)ostali»izvir, iz katerega si bomo Slovenci še dolgo gasili glasbeno žejo.«

AleksandraPavšičMilost

Fotografija ob spomeniku Srečka Kumarja v Kojskem; od leve proti desni: Blaž Arnič, Avgust Šuligoj, Rado Simoniti in Drago Župančič, leta 1958.(PANG 898, t. e. 2)

1. PDF document (6487 kB)

Documents

Transcript of 1. PDF document (6487 kB)