1. Mesta Delovanja Zdravil

download 1. Mesta Delovanja Zdravil

of 17

Transcript of 1. Mesta Delovanja Zdravil

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    1/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 1 

     

    Lovro Stanovnik

    UVOD V SPLOŠNO FARMAKOLOGIJO

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    2/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 2 

    Doziranje (odmerjanje) zdravil

    Zdravila bolniku odmerjamo (doziramo) glede na motnjo, ki jo z zdravilomželimo odpraviti.

    Doza (odmerek), koli!ina zdravila, ki jo damo bolniku:• naenkrat, ob enkratnem dajanju ali jemanju

    (enkratna doza)• na dan (dnevna doza)

    Doziranje pri odraslem prirejeno povpre!no težkemu odraslemu !loveku (70kg) - terapevtska doza 

    Doziranje pri otrocih (in starih) posebej prirejeno: doza/kg telesne težepri starih doze nekoliko nižje od doz za odraslega (" /2 do 3/4)

    Pri zdravilih dolo!ene tudi maksimalne enkratne in maksimalnednevne doze (dolo!ene v starejših farmakopejah in drugih dokumentih).

    Shema doziranja – velikost doz in !asovni razmik med njimi.

    Shema doziranja odvisna od narave bolezni in cilja zdravljenja.

     V glavnem dva tipa shem:• intermitentno dajanje z neregularnimi presledki (koncentracija zdravila

    v plazmi mo!no niha): pri zdravilih,! kjer je zaželen hiter in kratkotrajen u!inek (npr. uspavala,

    v!asih analgetiki)! kjer želimo dose!i u!inek v dolo!enem delu dneva ali ob

    dolo!eni aktivnosti.• dajanje v regularnih !asovnih presledkih# koncentracija zdravila v

    plazmi naj ostaja ves !as nad dolo!enim nivojem (kemoterapevtiki,zdravila, kjer u!inek nastopi po!asi).

    Za dolo!itev sheme potrebno poznavanje farmakokinetike, mehanizmadelovanja zdravila in narave bolezni, ki jo zdravimo.

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    3/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 3 

    Najpomembnejša (bistvena) lastnost zdravil – U!INEK (E) 

    VRSTE U !  INKA

    glavnistranski

    • želeni• neželeni

    primarnisekundarni

    ZNA !  ILNOSTI DELOVANJA ZDRAVIL  

    - selektivnost# delovanje omejeno na dolo"ena tkiva ali organe Razlaga:- farmakokinetika- farmakodinamika

    - strukturna specifi!nost $ odvisna od koncentracije

    majhne spremembe v strukturi (konformacija)

    velike spremembe v E

    MESTO DELOVANJA ZDRAVIL

    - Pogoj za u!inek: vezava zdravila na neko celi!no sestavino # Paul Ehrlich: Res non agunt nisi fixatae

    argumenti: delovanje v obmo! ju konc. "0-9 - "0-6 M# le nekaj molekul zdravila na površino celice

    Pri vezavi gre v veliki ve"ini primerov za proteine 

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    4/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 4 

    Vrste receptorjev (R)

    širši pomen   - R za endogene snovi (mediatorje) –farmakološki receptorji

    (v celi!ni membrani, v citosolu)

    - transportni sistemi (omeprazol ! K +H+ ATPaza,transporterji za ione v ledvicah,transporterji za šibke k. v ledvi!nihtubulihtransporteji za mediatorje - privzem)

    - ionski kanali (Ca-kanali, Na-kanali, K-kanali)

    - encimi (karboanhidraza, MAO, ciklooksigenaza)

    - membrane  (nespec. delujo!i splošni anestetiki)

    Delovanje na R(eceptorje): predvsem na tiste iz prve kategorije(farmakološki R )

     Agonist  - definicija (ob vezavi na R ! u!inek)zdravilo (snov) z u!inkom

    Modifikacija u!inka po drugih zdravilih

    ! E !  sinergizem 

    - aditiven E- potenciranje

    E (#) > # E 

    težave z dolo!itvijo v praksi

     jasno potenciranje% snov brez u!inka pove!a u!inekdruge

    "   #E%

      antagonizem

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    5/17

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    6/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 6 

    Uporaba izoliranih organov

    - analiza CRR- dolo!anje koncentracij agonista (v nekaterih primerih – ni drugih

    metod)

    - primerjava u!inkovitosti

    Odnos med koncentracijo agonista in receptorjem

    Koncentracija – odgovor – krivulja na izol. org.

    E - širok obseg konc. "02 - "03 - težje dostopna za ra!unsko obdelavo

    E20 - 80% E

    m- premica

    - primerjava dveh zdravil- #  4 to!ke – four point assay –

    dolo!itev neznane konc. zdravila

    log konc.parametri Em  prikaz na sliki

    ED50  definicija (bolje: EC50)

    funkcija - pravokotna hiperbola 

    [ ]

    [ ]50

    m E A E  ED A

    ⋅=

    +  

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    7/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil

    Lineweaver-Burkova (LB) transform.

    [ ]501 1 1

    m m

     ED E E A E = ⋅ +

      encimska kinetika

    1

     E   

    1

     A 

    Eksperimentalne krivulje #  neskladanje s teoreti!nimi krivuljami

    E po Lineweaver Burku ni premica

    log konc.

    modificiranje funkcije:

    logisti"na funkcija

    [ ]

    [ ]50

     p

    m

     p p

     E A E 

     D A

    ⋅=

    +   p - naklon krivulje

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    8/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 8 

     

    INTERAKCIJA AGONISTA Z RECEPTORJEM

     A R   AR E k 

    k +   →  ←     → →

    1

    [ ]( ) f A=  

     K   A R

     AR D =

      zaradi [AR] se [A] ne zmanjša

     R R ARt  = +  

    [ ]   [ ] [ ][ ]t 

     D

     A AR K A

    ⋅=

    +   !  pravokotna hiperbola

    analogija z prejšnjo funkcijo

    predmet zanimanja

    ?

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    9/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 9 

    TEORIJE RECEPTORJEV

    Okupacijske teorije

    $. Ariensova okupacijska teorija 

    E = $  . [RA] Emax = $ . [R]t  (")

    sorazmernostni faktor"intrinzi!na aktivnost" #  vrednosti 0 1<

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    10/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 10 

    Predpostavki pod (") preve! naivni

    - v primerih, ko naklon krivulje % " - ireverzibilna blokada R# Em še vedno dosegljiv

    (v oporeki z 2. predpost.)# rezervni R  

    spare R

    modifikacija klasi!ne teorije že sam Ariëns 

    še druge

    okupacijske teorije

    DRUGE TEORIJE

    Stephensonova 

    E = f(S ) S   - stimulus

    S # premosorazmeren [AR] - sorazmernostni faktor e (efficacy)

    lastnost tkiva

    ( )   [ ]( )  [ ] [ ]

    [ ]t 

     D

     R A E f S f e AR f e

     K A

    # $⋅= = = ⋅% &

    +' ( 

    lastnost agonista

    Prakti !  ni zaklju !  ki:- za dol. K D  ne zadoš!a samo agonist- irreverzibilni antagonist + A- dolo!anje K D za delne agoniste

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    11/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 11 

     Patonova (hitrostna) teorija

     A R   A Rk 

    k +   →  ←    

    1

    v k A R1 1= ⋅   in v k AR2 2=  

     E v∝ 1  

    Pomen: razlaga nekaterih fenomenov:

    - slika (pred uravnoteženjem velik odgovor)- nikotin

     Alosteri"na  (razlaga intrinzi!no aktivnost in nekatere druge pojave)

     A R *  E

     Ainv R i

    'bazalna' aktivnost receptorja (brez prisotnosti agonistov)antagonisti: vezava na obe obliki v enaki meri

    inverzni agonisti (Ainv ): ve! ja afiniteta za R i 

    R *  - aktivna oblika  R

    R i  - inaktivna oblika R

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    12/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 12 

     ANTAGONISTI

    RAZLAGA - kompetitivni- nekompetitivni

    ireverz. komp. (i)reverzibilni nekom. 

    fenomenološka razdelitev (definicija):-  presegljiv- nepresegljiv

    - reverzibilen kompetitivni antagonizem!

      pomik krivulje v desno

    pA2 - definicija (Schild) - neg. log tiste konc. Antagonista, ki u!inekdvojne koncentracije agonista zmanjša nau!inek enojne

    pA2 = pK B  pri kompetitivnih antagonistih

    Lineweaver-Burk

    pA2  - mera za u!inkovitost antagonistov

    Lastnosti pA2:

    ". visok pA2  % velika specifi!nost antagonista (in narobe)2. visok pA2 % velika u!inkovitost antagonista3. podobne vrednosti pA2 za isti par Ag-Antag. na razli!nih tkivih

    (organih): podobni R4. pA2 istega antagonista v kombinaciji z razli!nimi agonisti so enaki5. razli!ni pA2 z istim antagonistom na razli!nih tkivih ! razl. R

    diferenciacija podtipov R

    cilj farmakologije #  bolj selektivna zdravila

    A

    A + [B]

    $ razlike v definiciji

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    13/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 13 

     

     A A' 

    AA

    B

    A A=A + K  B

    A + K 1 +K 

    ′) * ) *+ , + ,# $) *   ) *+ , ′   + ,) *   % &+ ,

    ' (

     

     A

     A

     B

     K  B

    − =1 

     A

     A  DR

    ( )   [ ]log 1 log log  B DR B K − = −   ena!ba premice

    pA2 = - log K B definicija pA2 

    log(r-")

    log [B]

     A +[B]A

    log K B

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    14/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 14 

     

    - nekompetitivni antagonizem(nepresegljiv antagonizem)

    - obi!ajno

    - Lineweaver-Burk

    Mesto delovanja nekompetitivnih antagonistov

     Antag A E

     A R E R Antag

     A

    R E ireverzibilni kompetitivni antagonizem

     Ant.

    ireverzibilna vezava

    A

    A + [Bn]

    A

    A + [Bn]

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    15/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 15 

     

    Ireverzibilni kompetitivni antagonizem

     AR R BR A

     K A

     D

    =− ⋅

    +

    c h 

    Pot do novega zdravila

    - na!rtovanje - slu!ajna odkritja (serendipity) primeri

    Tudi pri 'na!rtovanih' zdravilih mehanizem delovanja v!asihdruga!en od na!rtovanega (gabapentin).

    Sinteza novih substanc ! presejavanje (screening) ! obetavna spojina

    Screening !  testi (izol. org., cela žival) prirejeni iskanim u!inkom

    Neklini"no farmakološko preizkušanje

    Cilji:- mehanizem delovanja- dolo!itev u!inkovitih koncentracij- farmakodinamski profil- farmakokinetske lastnosti

    - toksikološke lastnosti

    A

    A + [Bnek ]

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    16/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 16 

     Poskusi na celi poskusni živali, na izoliranih organih, na celi!nih kulturah inna subcelularnih strukturah (izolirane membrane in njihovi deli, encimi,receptorji).

     Vprašanje zamenjave poskusne živali s celi!nimi kulturami ali celo zra!unalniškimi modeli.

    Problem bolezenskih modelov na poskusni živali:

    spontano hipertenzivne podganeumetno izzvani diabetes

    pomanjkanje modelovproblem psihiatri!nih bolezni

    S predklini"nimi poskusi ugotovljene ugodne lastnosti %%%% poskus na"loveku.

    Problem prenosa poskusnih rezultatov z živali na !lovekafarmakodinamika - manjše razlike (lastnosti receptorjev podobne);

    razlike v fizioloških procesihfarmakokinetika - razlike ve! je, zlasti v metabolizmu zdraviltako v poteh kot v hitrosti

    Klini"no preizkušanje zdravila 

    - 4 faze:". faza: na zdravih prostovoljcih (kdo so lahko prostovoljci) ! 

    cilji: farmakokinetika na !loveku, prenašanje zdravila.

    2. faza: majhna skupina izbranih bolnikov ! cilji: terapevtskiu!inek zdravila, farmakokinetika, prenašanje zdravila.3. faza: ve! je skupine bolnikov ! terapevtsko delovanje pri

    razli!nih indikacijah, kontrolirane, multicentri!ne študije:a. dvojno slepi poskus (opis)b. vprašanje placebac. problem kontrolne skupine (eti!ni problemi)

    4. faza: zdravilo registrirano ! kontinuirno spremljanje u!inkov inzlasti stranskih u!inkov zdravila. Centri za zbiranje stranskih

    u!inkov zdravil.

  • 8/17/2019 1. Mesta Delovanja Zdravil

    17/17

    L . Stanovnik: Delovanje zdravil 1 

     Registracija zdravil #  patentna zaš!ita #  pretek zaš!ite

    generi!na zdravila