8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

1/14

ZAKON O SODIIH, ZAKON O SODNIKI SLUBI, ZAKON O USTAVNEM SODIU, ZAKON O VARSTVUPRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAANJA

ZAKON O SODIIH

SODNI SVETlani sodnega sveta se izvolijo za dobo 6 let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.

Vsaka 3 leta se izvolijo 2 ali 3 lani sodnega sveta, ki jih izvoli dravni zbor ter 3 lani sodnega sveta, ki jih izmedsebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo.Predsednika sodnega sveta izvolijo lani z 2/3 veino glasov s tajnim glasovanjem.Volitve lanov sodnega sveta razpie predsednik dravnega zbora najmanj 3 mesece pred iztekom mandatalanov sodnega sveta.Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniko funkcijo in so vpisani v sodniki volilni imenik.Po enega lana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniko funkcijo na Vrhovnem sodiu RepublikeSlovenije, na sodiih poloaja vijega sodia, na sodiih poloaja okronega sodia in na okrajnih sodiih.Dva lana sodnega sveta volijo vsi sodniki.

Sodni svet ima naslednje pristojnosti:- predlaga dravnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniko funkcijo- predlaga dravnemu zboru razreitev sodnika

- imenuje in razreuje predsednike sodi, razen predsednika Vrhovnega sodia- odloa o napredovanju v viji sodniki naziv in o hitrejem napredovanju v planih razredih- odloa o nezdruljivosti sodnike funkcije- daje mnenje k predlogu prorauna za sodia- obravnava in odloa o utemeljenosti pritobe sodnika, ki meni, da je bila krena njegova zakonska pravica,

kren njegov neodvisni poloaj ali neodvisnost sodstva

PERSONALNI SVETPersonalni sveti se oblikujejo pri okronih, vijih in vrhovnem sodiu.Personalni svet vrhovnega sodia je pristojen za ocene sodnike slube za sodnike vrhovnega in vijih sodi, zareevanje pritob zoper ocene sodnike slube in za druga opravila, e tako doloa zakon.Personalni svet vijega sodia je pristojen za ocene sodnike slube za sodnike okrajnih in okronih sodi in zadruga opravila, ki se nanaajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov vijega, okronega ali okrajnega sodia, e

tako doloa zakon.lani personalnih svetov se volijo za dobo 4 let na nain in po postopku, ki ga ta zakon doloa za volitve lanovsodnega sveta izmed sodnikov.

SPECIALIZIRANI ODDELEK ZA SOJENJE V ZAHTEVNEJIH ZADEVAH ORGANIZIRANEGA INGOSPODARSKEGA KRIMINALA, TERORIZMA, KORUPCIJSKIH IN DRUGIH PODOBNIH KAZNIVIH DEJANJPri Okronem sodiu v Ljubljani deluje specializirani oddelek sodnikov, ki sodijo v zahtevnejih zadevahorganiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj

URADNIKA DELOVNA MESTA IN STROKOVNO TEHNINA DELOVNA MESTAZa opravljanje pravnega dela ima sodie potrebno tevilo sodnikih pomonikov, samostojnih sodnikihpomonikov in vijih sodnikih pomonikov.Sodniki pomoniki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in po naroilu sodnika opravljajo manj zahtevna

dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obraun strokov,izdelujejo osnutke odlob in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika.Samostojni sodniki pomoniki in viji sodniki pomoniki vodijo postopke in odloajo v zadevah sodnega registra,vodijo izvrilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvrbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitviizvrbe na podlagi verodostojnih listinStrokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zasliujejo stranke, prie in izvedence,opravljajo zahtevneje priprave za glavno obravnavo, poroajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odlob,pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.

STAVKAPravica do stavke sodnega osebja je omejena.V asu stavke je sodno osebje dolno opravljati delo v razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejahter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odlob v zakonitem roku. V postopkih, za katere je z zakonom doloeno, da

so hitri, oziroma v zadevah, ki so po zakonu oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolno poslovati tudi v asustavke.

1

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

2/14

SODNA UPRAVAe kljub poveani storilnosti ni mogoe zagotoviti sojenja brez nepotrebnega odlaanja, se lahko sodiu dodelijododatna finanna sredstva za reevanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reevanja. O dodelitvi sredstevodloa Vrhovno sodie.Zadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodia in direktorja sodia, e ni z zakonom drugaedoloeno.Posamezno okrajno sodie, ki je organizacijska enota okronega sodia, vodi predsednik tega sodia inopravlja posamezne naloge, ki jih doloa zakon.Predsednika sodia nadomea podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnostipredsednika tudi v drugih primerih.Sodie, pri katerem sodniko slubo opravlja najmanj 50 sodnikov, ima lahko 2 podpredsednika sodia, sodiez ve kot sto sodniki pa najve 3 podpredsednike.e ostane sodie brez predsednika, se lahko za as do 6 mesecev za opravljanje dolnosti predsednika imenujesodnik enakega ali vijega poloaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih 6 mesecev. Zaasnegapredsednika sodia imenuje predsednik neposredno vijega sodia, zaasnega predsednika okrajnega sodia,ki je organizacijska enota okronega sodia, predsednik tega okronega sodia, zaasnega predsednikavrhovnega sodia pa obna seja Vrhovnega sodia.

DIREKTORZa izvrevanje zadev sodne uprave imajo lahko okrona sodia, vija sodia in Upravno sodie ali posameznovije sodie za nija sodia na njegovem obmoju ter Okrajno sodie v Ljubljani, direktorja sodia.Posamezno okrono sodie ima lahko direktorja sodia, e na vijem sodiu ni direktorja sodia za nijasodia na obmoju tega vijega sodia.Direktor sodia samostojno opravlja naloge sodne uprave, ki se nanaajo na materialno, tehnino in finannoposlovanje sodia, vodenje postopkov javnih naroil, odloanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja,zagotavljanje varnosti na sodiu, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov ter opravljadruge naloge sodne uprave na podlagi pooblastila predsednika pristojnega sodia razen nalog, ki se nanaajo naopravljanje sodnike slube.e posamezno sodie nima direktorja, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodia.Vrhovno sodie Republike Slovenije ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar in opravlja naloge iz prejnjegaodstavka.Direktorja sodia imenuje in razreuje minister za pravosodje na predlog predsednika sodia. Poloaj se pridobiz odlobo o imenovanju za dobo 5 let z monostjo ponovnega imenovanja.

PREDSEDNIK SODIAZa predsednika sodia je lahko imenovan sodnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:1. da je ob prijavi mlaji od 64 let;2. da je sodniko slubo na sodiu enakega ali vijega poloaja uspeno opravljal vsaj 3 leta;3. da prijavi predloi estletni strateki program dela sodia.Predsednika Vrhovnega sodia imenuje Dravni zborna predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenjusodnega sveta in obne seje Vrhovnega sodia za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja.Predsednike ostalih sodi imenuje z odlobo sodni svet po predhodnem mnenju ministra za pravosodje inpredsednika neposredno vijega sodia oziroma predsednika okronega sodia za imenovanje predsednikaokrajnega sodia, za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja.Zoper odlobo sodnega sveta, s katero imenuje izbranega kandidata in hkrati odloi o zavrnitvi drugih kandidatovoziroma zoper sklep, s katerim ne imenuje nobenega kandidata, je dovoljeno sproiti upravni spor.O razreitvi predsednika sodia odloi sodni svet, ki mora pred odloitvijo pridobiti mnenje ministra za pravosodje.

O razreitvi predsednika Vrhovnega sodia odloa Dravni zbor na obrazloen predlog ministra za pravosodje, popoprejnjem obrazloenem mnenju sodnega sveta in obne seje Vrhovnega sodia.

NADZOR SODNE UPRAVEOpravljanje zadev sodne uprave na prvostopnih sodiih nadzoruje predsednik sodia vije stopnje, na sodiihvseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodia in minister pravosodje, ki izvaja slubeni nadzor nad delom sodipreko predsednikov sodi vije stopnje oziroma predsednika Vrhovnega sodia.

Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodi vije stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poroila oizvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise.Ministrstvo za pravosodje lahko od predsednikov sodi zahteva podatke in poroila o stanju reevanja posameznezadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveanje javnosti ali za odgovore na vpraanja Dravnega zbora,Dravnega sveta, Vlade, Raunskega sodia, Ustavnega sodia, Varuha lovekovih pravic in predsednika

Republike.Letni razpored sodnikov na doloena pravna podroja doloi predsednik sodia. Ne glede na prejnji stavek doloiletni razpored sodnikov za okrajna sodia, ki so organizacijske enote posameznega okronega sodia,predsednik okronega sodia po predhodnih mnenjih predsednikov okrajnih sodi.

2

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

3/14

Predsednik sodia pripravi predlog letnega programa dela, ki vsebuje letni izvedbeni nart sodia z nartomposlovnih rezultatov in ga polje predsedniku neposredno vijega sodia, sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnegasodia in ministru pravosodje. Letni program dela zajema oceno priakovanega letnega pripada pomembnejih indrugih zadev, asovna merila za tipina procesna dejanja in asovna merila reevanja zadev ter nart poslovnihrezultatov.

NADZORSTVENA PRITOBAV primeru nadzorstvene pritobe in rokovnega predloga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlaanja, lahko predsednik sodia vije stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva zapravosodje pregled poslovanja sodia v tej zadevi in o ugotovitvah, e je pregled opravljen na predlog ministra,pisno poroa ministru. Pregled poslovanja iz prejnjega odstavka lahko predsednik sodia vije stopnje odredi tudina obrazloen predlog disciplinskega toilca ali disciplinskega sodia, ki ju doloa zakon, ki ureja sodniko slubo.

PRAVOSODNA UPRAVAV zadeve pravosodne uprave sodi zagotavljanje splonih pogojev za uspeno izvajanje sodne oblasti, zlastipriprava zakonov in drugih predpisov s podroja organizacije in poslovanja sodi, skrb za izobraevanje instrokovno usposabljanje kadrov, izdajanje strokovne literature, zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehninih inprostorskih pogojev, izvajanje mednarodne pravne pomoi, izvrevanje kazenskih sankcij, statistina in drugaraziskovanja o poslovanju sodi ter druge upravne naloge, ki jih doloa zakon.Letni obseg finannih sredstev za plae sodnikov in drugega osebja sodi, za stroke poslovanja sodi, zanjihovo opremo in za zagotavljanje prostorskih pogojev se doloi v proraunu.

SODNI REDS Sodnim redom se doloajo: notranja organizacija sodi, nain poslovanja sodi v posameznih vrstah zadev,podrobneja pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, nain poslovanja v primerih, ko stranka, pria aliokodovanec uporablja pred sodiem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje deurne slube, poslovanje vzadevah sodne uprave in pisarniko tehnino poslovanje sodi.Sodni red predpie minister za pravosodje po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodia.Z namenom uinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistinoporoanje vodijo sodia vpisnike, imenike in pomone knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov.

SODNE POITNICESodia opravljajo naroke in odloajo v asu od 15. julija do 15. avgusta (sodne poitnice) samo v nujnih zadevah.Kot nujne zadeve v smislu prejnjega odstavka se tejejo:1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih

zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Sloveniji2. izdaja zaasne odredbe3. nepravdne in izvrilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preivninskimi obveznostmi4. nepravdne zadeve o pridranju oseb v psihiatrinih zdravstvenih organizacijah5. menini in ekovni protesti ter menine tobe6. spori za objavo popravka objavljene informacije7. popis zapustnikovega premoenja8. zadeve prisilne poravnave in steajaRazen v nujnih zadevah v asu sodnih poitnic procesni roki ne teejo, prav tako se ne vroajo sodna pisanja. eje bilo sodno pisanje vroeno, zanejo tei procesni roki prvi naslednji dan, ko se izteejo sodne poitnice .

NARAVNE IN DRUGE NESREE

Ob naravnih in drugih hujih nesreah, ob vejih epidemijah ali podobnih vejih izrednih dogodkih (v nadaljnjembesedilu: izredni dogodki), ki lahko v vejem obsegu ovirajo nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti,posamezna sodia opravljajo naroke in odloajo samo v nujnih zadevah. Razen v nujnih zadevah v asu trajanjaposebnih ukrepov procesni roki ne teejo, prav tako se ne vroajo sodna pisanja. e je bilo sodno pisanje vroeno,zanejo tei procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Predsednik Vrhovnega sodia napredlog ministra za pravosodje z odredbo odloi, da so nastali izredni pogoji. Ukrepi lahko trajajo dokler obstajajorazlogi, vendar najve 2 meseca.

PRISTOJNOSTVrhovno sodie je pristojno za:1. sojenje oziroma odloanje na 1. stopnji v upravnih in raunsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere

zakon doloa pristojnost drugega sodia 1. stopnje2. sojenje na 3. stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi 2. stopnje

3. odloanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odlobe sodi, razen v primerih, ko je za odloanje o izrednempravnem sredstvu pristojno drugo sodie4. odloanje v sporih o pristojnosti med nijimi sodii, razen v primerih, ko zakon doloa, da je za odloanje o

taknem sporu pristojno drugo sodie5. odloanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih doloa zakon

3

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

4/14

O predlogih za dopustitev kontrole pisem in drugih poiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij innadzorovanje telekomunikacij z izpisom telekomunikacijskega prometa v Republiki Sloveniji odloa predsednikVrhovnega sodia oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik.

Obna seja Vrhovnega sodia:1. sprejema naelna pravna mnenja o vpraanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov2. sprejema pravna mnenja o vpraanjih sodne prakse3. odloa o pobudah za izdajo ali spremembo zakona4. doloa nain spremljanja sodne prakse na sodiihObno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodia. Obna seja veljavno sklepa, e sta navzoi najmanj 2/3sodnikov.Sklep je sprejet, e zanj glasuje (dvojna veina!): veina vseh sodnikov Vrhovnega sodia in veina sodnikov oddelka, v katerega delovno podroje sodi obravnavano vpraanje.Obno sejo sklie predsednik Vrhovnega sodia. Vodenje in nain dela obne seje uredi poslovnik, ki je veljavnosprejet, e zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhovnega sodia. Poslovnik se objavi v Uradnem listu.

IZVREVANJE ODLOB USTAVNEGA SODIA IN ODLOB MEDNARODNIH SODIe je pravnomona sodba ali druga sodna odloba spremenjena z odlobo Ustavnega sodia, izdano na podlagiustavne pritobe, jo sodie izvri v skladu z odlobo ustavnega sodia.Odlobo Evropskega sodia za lovekove pravice izvri pristojno sodie Republike Slovenije neposredno samo,

e tako doloa ratificirana mednarodna pogodba, ali e tako doloa zakon, ki ureja sodni postopek.PREDHODNO VPRAANJE kadar je odloba sodia odvisna od reitve predhodnega vpraanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali

razlage prava Evropske unije, lahko sodie izda sklep, s katerim predhodno vpraanje odstopi v odloanjeSodiu Evropske unije, v skladu z mednarodno pogodbo, s katero Republika Slovenija prenaa izvrevanjedela suverenih pravic na institucije Evropske unije.

kadar je odloba Vrhovnega sodia ali odloba drugega sodia, zoper katero stranke v postopku ne morejovloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne reitve vpraanja glede razlage oziromaglede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije, je Vrhovno sodie oz. drugo sodie dolno izdati sklep, skaterim predhodno vpraanje odstopi v odloanje Sodiu Evropske unije.

postopek v zadevi, kjer je bil vloen predlog za odloanje o predhodnem vpraanju, sodie s sklepom prekinedo prejema predhodne odlobe, s smiselno uporabo dolob ustreznega procesnega zakona, ki ureja prekinitev

postopka v zadevi. Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljeno vloiti rednega ali izrednega pravnega sredstva. e je sodie predhodno vpraanje odstopilo v odloanje Sodiu Evropskih unije, sme s smiselno uporabodolob procesnega zakona, ki ureja postopek v konkretni zadevi, do prejema odlobe o tem vpraanju opravljatisamo tista procesna dejanja in sprejemati samo tiste odloitve, ki ne dopuajo nobenega odlaanja, e nisovezane na vpraanja, zaradi katerih je sodie zaprosilo za predhodno odloanje, ali e ne urejajo dokonnopravnega razmerja.

e sodie ne sme ve uporabljati dolobe, ki je bila razlog za njegov odstop predhodnega vpraanja, in epredhodna odloba Sodia Evropske unije e ni bila sprejeta, mora odstopljeno predhodno vpraanje brezodlaanja umakniti, razen, e obstajajo zakonski razlogi za nadaljevanje postopka.

predhodna odloba Sodia Evropske unije je za sodie obvezujoa. sodia posredujejo izvod predhodnega vpraanja in odlobe Sodia Evropske unije o predhodnem vpraanju

brez odlaanja v vednost Vrhovnemu sodiu.

ZAKON O SODNIKI SLUBI

TEMELJNE DOLOBESodnik mora pri uresnievanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja terugled sodnike slube.Sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po dolobi ustave ali po dolobah tega zakona nezdruljive ssodniko funkcijo.V disciplinskih zadevah zoper sodnike odloajo disciplinska sodia (ne zaradi mnenja pri odloanju!)

IZVOLITEV V SODNIKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIKI SLUBIZa sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje splone pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziromaimenovanje na sodniko mesto, ki jih doloa ta zakon.

Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splone pogoje:1. da je dravljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik2. da je poslovno sposoben in ima splono zdravstveno zmonost

4

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

5/14

3. da je dopolnil 30 let starosti4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali je konal

enakovredno izobraevanje v tujini, priznano v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraevanja5. da je opravil pravniki dravni izpit6. da je osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcijeNi osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanjaali obnaanja utemeljeno sklepati, da sodnike funkcije ne bo opravljal strokovno, poteno ali vestno ali da kotsodnik ne bo varoval sodnikega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali je bil obsojen za kaznivodejanje, zaradi katerega je podan razlog za razreitev sodnika.Sodniki, ki so sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo krene temeljnelovekove pravice in svoboine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodnikofunkcijo.

Posebni pogoji: okrajni sodnik: najmanj 3 leta delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. okroni sodnik: e je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 3 let ali ima najmanj 6 let delovnih

izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. viji sodnik: e je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 6 let ali ima najmanj 9 let delovnih

izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. Lahko tudi univerzitetni uitelj prava,e je izvoljen najmanj v naziv docenta

vrhovni sodnik: e je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 15 let ali ima najmanj 20 letdelovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem pravnikem dravnem izpitu. Lahko tudi univerzitetni uiteljprava, e je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.

POSTOPEK ZA IZVOLITEV OZIROMA IMENOVANJE SODNIKAProsta sodnika mesta razpie ministrstvo za pravosodje po prejemu predloga predsednika sodia. Razpis seobjavi v Uradnem listu Republike Slovenije.Ministrstvo za pravosodje polje vse prijave, ki jih ni zavrglo, predsedniku sodia, pri katerem je razpisano prostosodniko mesto.Predsednik sodia oblikuje obrazloeno mnenje o ustreznosti vsakega kandidata. Mnenje vroi kandidatu, ta palahko da nanj obrazloene pripombe. Po prejemu pripomb oziroma poteku roka predsednik sodia oblikujedokonno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidata polje sodnemu svetu.Predsednik sodia lahko posebej navede, katere kandidate teje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mestain to obrazloi.Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh od prejema gradiva, pri izbiri kandidata pa ni vezan na mnenje predsednikasodia o ustreznosti kandidata. Sodni svet ni dolan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje zarazpisano sodniko mesto.e sodni svet izbere kandidata, ki e ni izvoljen v sodniko funkcijo, ga je dolan predlagati dravnemu zboru vizvolitev. e dravni zbor ne izvoli kandidata, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati alipa odloi, da se razpis sodnikega mesta ponovi.Sodnik nastopi sodniko slubo z dnem, ko pred predsednikom dravnega zbora izree naslednjo prisego:"Prisegam, da bom sodniko funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakonom ter sodil-a po svoji vesti innepristransko."

OCENA SODNIKE SLUBEOcena sodnike slube se sestavi ob upotevanju naslednjih kriterijev:1. strokovno znanje, pri emer se upotevajo zlasti sodnikova strokovna dejavnost, specialistini in podiplomski

tudij ter doseen ugled v pravni stroki2. delovne sposobnosti, pri emer se upotevajo zlasti doseeno razmerje med opravljenim in priakovanimobsegom sodnikovega dela

3. sposobnost razreevanja pravnih vpraanj, pri emer se upotevajo zlasti doseena stopnja pravilnosti inzakonitosti sodnikovega odloanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi

4. opravljeno delo pri odpravi in prepreitvi sodnih zaostankov5. varovanje ugleda sodnika in sodia, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti in pokonnosti ter

obnaanja v slubi in zunaj nje6. opravljeno dodatno delo pri izvrevanju sodne funkcije, zlasti v okviru mentorstva, sodelovanje pri izobraevanju

in strokovnem izpopolnjevanju7. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodnikega delaZa sodnike izdela personalni svet oceno sodnike slube vsaka 3 leta, pred tem asom pa na zahtevo sodnegasveta, predsednika sodia, predsednika sodia vije stopnje ali sodnika samega.

Za sodnika se v prvih 3 letih opravljanja sodnike slube izdela ocena sodnike slube vsako leto.e iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniki slubi, mu sodnika funkcija preneha. Takno oceno sodnikeslube je treba pred njenim uinkovanjem predloiti v potrditev sodnemu svetu.

5

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

6/14

e iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na vije sodnikomesto ali na poloaj svetnika in ne more biti uvren v viji plani razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, daizpolnjuje pogoje za napredovanje.Iz ocene lahko izhaja tudi, da izpolnjuje pogoje za hitreje napredovanje (posebno utemeljeni razlogi).

SODNIKE DOLNOSTI IN NEZDRULJIVOST SODNIKE FUNKCIJEe je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca dravnega zbora, sodnika ustavnega sodia, sodnikamednarodnega sodia ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika vlade, varuha lovekovihpravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za ministra ali predsednika, namestnika predsednika oziromalana komisije za prepreevanje korupcije, mu sodnika funkcija ter vse pravice in dolnosti iz sodnike slubemirujejo.Sodnik ne sme opravljati odvetnikih ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti lan upravnega ali nadzornega odbora gospodarske drube ali

druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo sprejeti nobene zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju slube ali nasprotovalo ugledu sodnike slube

oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje slube ni nepristranskiSodnik sme opravljati pedagoka, znanstvena, publicistina, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, es tem ni ovirano opravljanje sodnike slube.

Sodnik je lahko, tudi brez privolitve, dodeljen, da opravlja sodniko slubo na drugem sodiu istega ali nijegapoloaja, za polni delovni as ali za del polnega delovnega asa, e:- je to potrebno, da se omogoi redno izvajanje sodne oblasti pri sodiu,- je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu sodia,- na sodiu, na katero je imenovan, zaradi zaasno zmanjanega pripada zadev ne more dosegati

priakovanega obsega dela.Soglasje sodnika za dodelitev pa je potrebno, e gre za dodelitev na sodniko mesto na sodiu, ki je od krajasodia, na katerem je imenovan, oddaljeno ve kakor 70 kilometrov oziroma ve kakor eno uro vonje z javnimprevoznim sredstvom, e je sodnica nosea ali doji otroka in e sodnik ali sodnica neguje otroka, starega do trehlet.Dodelitev po tem lenu lahko, glede na potrebe, traja najve dve leti, s soglasjem sodnika pa se lahko podalja.Sodnik je lahko dodeljen na delo na Ustavno sodie, Vrhovno sodie, vije sodie, v strokovno slubo sodnegasveta, v center za izobraevanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejih strokovnih del na ministrstvo zapravosodje. e se na poziv za prijave ne prijavi nihe ali ni izbran noben kandidat, razpie ministrstvo zapravosodje prosto sodniko mesto za sodnika.

PRENEHANJE SODNIKE FUNKCIJE, POSEBNE PRAVICE SODNIKA, KI JE PRIDOBIL PRAVICO DOPOKOJNINE, IN RAZREITEV SODNIKA

Sodniku preneha sodnika funkcija po zakonu, e:1. ne prisee najpozneje v 60 dneh od dneva izvolitve2. izgubi dravljanstvo Republike Slovenije3. izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmonost za opravljanje slube4. se odpove sodniki slubi5. se odpravi sodie in sodniku ni mogoe zagotoviti, da nadaljuje z opravljanjem sodnike slube v drugem

sodiu6. sodnik sprejme funkcijo, zane opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi

opravlja delo, ki ni zdruljivo s sodniko funkcijo7. iz ocene njegove slube izhaja, da ne ustreza sodniki slubi8. mu je izreena disciplinska sankcija prenehanja sodnike funkcije.Sodniku preneha sodnika sluba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti.

Razreitev sodnikae sodnik naklepno stori kaznivo dejanje z zlorabo sodnike funkcije, mora sodie pravnomono obsodilnosodbo poslati sodnemu svetu. Sodni svet je dolan brez odlaanja obvestiti dravni zbor, ki sodnika razrei.

e je sodnik obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je dalja od 6 mesecev, sodnisvet predlaga dravnemu zboru, da sodnika razrei, o ostalih sodbah, s katerimi je sodnik obsojen za kaznivodejanje, pa sodni svet dravni zbor le obvesti.e je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je kraja od 6 mesecev ali na neprostostno

kazen, sodni svet predlaga dravnemu zboru, da sodnika razrei, e gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega jeosebnostno neprimeren za opravljanje sodnike funkcije.

Oseba, ki ji je prenehala sodnika funkcija, ker iz ocene njegove slube izhaja, da ne ustreza sodniki slubi,oziroma oseba, ki je bila razreena, ne more kandidirati za izvolitev v sodniko funkcijo.

6

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

7/14

SLUBENI NADZOR SODNIKOVEGA DELASlubeni nadzor sodnikovega dela opravlja predsednik sodia in neposredno vije sodie.Neposredno vije sodie opravlja nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno podroje doloi predsednik tegasodia izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela doloeni za slubeni nadzor.Slubeni nadzor obsega vse ukrepe, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja sodnikih dolnosti po zakonu insodnem redu ter za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu.V okviru slubenega nadzora se lahko pregledujejo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je ebilo pravnomono odloeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu in opravi razgovor s sodnikom.Pri slubenem nadzoru se sodniku lahko izree opozorilo in doloi obdobje, po katerem bo slubeni nadzorponovljen.e se pri slubenem nadzoru ali v zvezi z nadzorstveno pritobo ugotovi, da je ogroena ali krena pravica doodloanja brez nepotrebnega odlaanja, se sodniku lahko odredi prednostno reevanje zadeve in doloi rok, vkaterem mora sodnik poroati o posameznih dejanjih v postopku.Predsednik sodia lahko opravi slubeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudovaruha lovekovih pravic obvezno pa na predlog predsednika neposredno vijega sodia, predsednika Vrhovnegasodia, ministra za pravosodje, personalnega sveta in sodnega sveta.

DISCIPLINSKI POSTOPKI IN ZAASNA ODSTRANITEV IZ SODNIKE SLUBEDisciplinske sankcije so:1. pisni opomin2. ustavitev napredovanja3. znianje plae4. premestitev na drugo sodie5. prenehanje sodnike funkcije

Disciplinski organiV disciplinskem postopku odloa disciplinsko sodie 1. stopnje in disciplinsko sodie 2. stopnje. Disciplinskosodie prve stopnje sestavlja osem sodnikov, in sicer dva vrhovna, dva vija, dva okrona in dva okrajna sodnika.

Zaasna odstranitev iz sodnike slubee je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabosodnike funkcije, predsednik vrhovnega sodia mora izrei suspenz (zaasno odstranitev iz sodnike slube).e je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti in zakatero je mogoe izrei kazen zapora ve kot 2 leti, zaradi katere je sodnik lahko razreen, predsednik vrhovnegasodia lahko izree suspenz.O suspenzu predsednika vrhovnega sodia iz sodnike slube odloi sodni svet.Suspenz traja do dokonne odloitve pristojnega organa o razreitvi sodnika.

ZAKON O USTAVNEM SODIU

I. SPLONE DOLOBEUstavno sodie je najviji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter lovekovih pravic in temeljnihsvoboin.Ustavno sodie je v razmerju do drugih dravnih organov samostojen in neodvisen dravni organ.Odlobe ustavnega sodia so obvezne.

Svojo organizacijo in delo ureja ustavno sodie s poslovnikom in drugimi splonimi akti.Ustavno sodie imenuje generalnega sekretarja ustavnega sodia, ki opravlja naloge, doloene s tem zakonomin poslovnikom ustavnega sodia.Ustavno sodie imenuje svetovalce ustavnega sodia izmed pravnih in drugih strokovnjakov.Ustavno sodie lahko sprejema pripravnike v skladu z zakonom.

II. PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODIA

PREDSEDNIKPredsednika ustavnega sodia izvolijo sodniki ustavnega sodia izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo 3 let.V odsotnosti nadomea predsednika ustavnega sodia podpredsednik ustavnega sodia, ki se izvoli za dobo inna nain kot predsednik.

SODNIKI USTAVNEGA SODIAPredlogPredsednik ustavnega sodia obvesti predsednika republike in dravni zbor o izteku mandata sodnika ustavnegasodia najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.

7

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

8/14

Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila v Uradnem listu poziv za zbiranje predlogovmonih kandidatov za sodnika ustavnega sodia.Predlogi morajo biti obrazloeni, posebej mora biti priloeno pisno soglasje monega kandidata, da je kandidaturopripravljen sprejeti.Predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodia izmed predlaganihkandidatov, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

Izvolitev1. Sodnika ustavnega sodia izvoli dravni zbor s tajnim glasovanjem z veino glasov vseh poslancev

(navadna absolutna veina)2. e sodnik ustavnega sodia ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja v

dravnem zboru izvede nov postopek zbiranja predlogov po objavi v Uradnem listu ali v istem roku za prosta mesta sodnikov ustavnega sodia predlaga tiste kandidate, ki so se e prijavili na

prejnji poziv, ali druge kandidate (ki jih predlaga predsednik republike)3. e sodnik ustavnega sodia tudi na podlagi novega predloga ni izvoljen, se volitve opravijo na podlagi novega

postopka zbiranja predlogov po objavi v Uradnem listu, s tem da predsednik republike poziv objavi najpozneje v 8dneh po dnevu glasovanja v dravnem zboru. Rok za zbiranje predlogov monih kandidatov ne sme biti kraji od15 dni po objavi poziva.

4. e je predsednik republike predlagal ve kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodia, se vrstni redkandidatov na glasovnici doloi z rebom. e noben kandidat ni dobil predpisane veine ali e je bilo izvoljenihpremalo sodnikov, se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili najve glasov. Glasuje se o toliko kandidatih, kotje potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodia. e tudi na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot jepotrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodia, se za prosta mesta sodnikov ustavnega sodia opravijo nove volitvena podlagi novih kandidatur.

5. Do zaetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.

Nezdruljivost funkcijFunkcija sodnika ustavnega sodia ni zdruljiva:- s funkcijami v dravnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih politinih strank in v organih sindikatov- z delom v dravnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil- s lanstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih drub, zavodov in zadrug- z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokoolskega uitelja, znanstvenega delavca

ali visokoolskega sodelavca

ImunitetaSodniki ustavnega sodia uivajo enako imuniteto kot poslanci dravnega zbora.Dravni zbor odloi o zahtevi pristojnega organa za zaetek kazenskega postopka zoper sodnika ustavnegasodia po predhodnem mnenju ustavnega sodia najpozneje v 30 dneh od dneva vloitve zahteve. Ustavnosodie mora dati predhodno mnenje v roku osmih dni od dneva, ko je seznanjeno z zahtevo pristojnega organa zazaetek kazenskega postopka.

RazreitevDravni zbor na predlog predsednika republike predasno razrei sodnika ustavnega sodia v primerih, ki jihdoloa ustava.

III. PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIA

Ustavno sodie odloa o:1. oceni ustavnosti in zakonitosti, t.j. skladnosti

zakonov z ustavo zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splonimi naeli mednarodnega

prava podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi

2. ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin s posaminimi akti3. sporih glede pristojnosti

med dravo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi med sodii in drugimi dravnimi organi med dravnim zborom, predsednikom republike in vlado

4. odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade ter ministrov (ustava!)5. v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo6. protiustavnosti aktov in delovanja politinih strank

8

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

9/14

7. pritobah v postopku potrditve poslanskih mandatovIV. OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLONIH AKTOV, IZDANIH ZA IZVREVANJEJAVNIH POOBLASTIL

Zahteva in pobuda za zaetek postopkaPostopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, sezane z vloitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodia o sprejetju pobude zazaetek postopka.Sodie, ki pri odloanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopekin z zahtevo zane postopek za oceno njegove ustavnosti.e vrhovno sodie meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek v vseh zadevah,pri katerih mora pri odloanju o pravnih sredstvih uporabiti taken zakon, in z zahtevo zane postopek za ocenonjegove ustavnosti.

ZAHTEVA ZA ZAETEK POSTOPKA - PREDLAGATELJIZ zahtevo lahko zanejo postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splonega akta, izdanegaza izvrevanje javnih pooblastil: dravni zbor 1/3 poslancev dravni svet vlada

varuh lovekovih pravic, e meni, da predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil, nedopustnoposega v lovekove pravice ali temeljne svoboine

informacijski pooblaenec, e nastane vpraanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, katerega vodi Banka Slovenije in raunsko sodie, e nastane vpraanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih

vodita generalni dravni toilec, e nastane vpraanje ustavnosti v zvezi z zadevo, ki jo obravnava dravno toilstvo predstavniki organ samoupravne lokalne skupnosti, e se posega v ustavni poloaj ali v ustavne pravice

samoupravne lokalne skupnosti reprezentativno zdruenje samoupravnih lokalnih skupnosti, e so ogroene pravice samoupravnih lokalnih

skupnosti reprezentativni sindikat za obmoje drave za posamezno dejavnost ali poklic, e so ogroene pravice delavcev

Predlagatelj ni upravien vloiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splonih aktov zaizvrevanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.

POBUDA ZA ZAETEK POSTOPKA - POBUDNIKIPobudo za zaetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splonega akta za izvrevanjejavnih pooblastil, lahko da, kdor izkae pravni interes.Pravni interes je podan, e izpodbijani predpis ali sploni akt neposredno posega v njegove pravice, pravneinterese oziroma v njegov pravni poloaj.Kadar podzakonski predpis ali sploni akt uinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma vpravni poloaj pobudnika, se pobuda lahko vloi v 1 letu od njegove uveljavitve oziroma v 1 letu od dneva, ko jepobudnik izvedel za nastanek kodljivih posledic.

ODLOANJE O ZAHTEVI in POBUDI

zavre zahtevo , e niso izpolnjeni pogoji za zahtevo (vse obvezne sestavine - navedba lenov, obrazloitev) pobudo , e niso izpolnjeni pogoji za pobudo (vse obvezne sestavine kot za zahtevo + utemeljitev pravnega

interesa in ustrezne listine) ustavi postopek

za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, e predlagatelj pred sprejemom odloitve umakne zahtevo za preizkus pobude ali postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, e pobudnik pred sprejemom

odloitve pobudo umakne

POSTOPEK PREIZKUSA POBUDEPobudo preizkusi najprej z razporedom dela doloeni sodnik ustavnega sodia, ki zbere podatke in pojasnila,potrebna za odloitev, ali naj ustavno sodie zane postopek.Ustavno sodie pobudo zavrne, e je oitno neutemeljena, ali e od odloitve ni priakovati reitve pomembnega

pravnega vpraanja.Sklep o sprejetju pobude sprejme z veino glasov navzoih sodnikov. Sklep o zavrnitvi pobude mora bitiobrazloen.

PRIPRAVLJALNI POSTOPEK - ZAHTEVA IN POBUDA

9

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

10/14

Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splonih aktov za izvrevanje javnih pooblastil, ter pobudo,na podlagi katere je ustavno sodie zaelo postopek, obravnava ustavno sodie v pripravljalnem postopku.Ustavno sodie polje organu, ki je izdal predpis oziroma sploni akt za izvrevanje javnih pooblastil (nasprotniudeleenec), zahtevo oziroma pobudo ter mu doloi primeren rok za odgovor.e predlagatelj zahteve ali pobudnik v doloenem roku ne da podatkov, potrebnih za nadaljevanje postopka, lahkoustavno sodie s sklepom ustavi postopek.Ko je pripravljalni postopek konan, ustavno sodie odloi, ali bo zadevo obravnavalo na nejavni seji ali na javniobravnavi.Pri odloanju o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splonega akta ustavno sodie ni vezano na zahtevo alipobudo. Oceni lahko tudi ustavnost in zakonitost drugih dolob istega ali drugega predpisa, e so te dolobe vmedsebojni zvezi z napadenim aktom ali e je to nujno za reitev zadeve.

OBRAVNAVANJEUstavno sodie obravnava zadevo na nejavni seji ali na javni obravnavi. Na nejavni seji oziroma na javniobravnavi mora biti navzoa veina vseh sodnikov ustavnega sodia. Predsednik ustavnega sodia lahkorazpie javno obravnavo na lastno pobudo ali na predlog udeleencev v postopku.

ZADRANJE IZVRITVE PREDPISAUstavno sodie sme do konne odloitve v celoti ali delno zadrati izvritev zakona ali drugega predpisa alisplonega akta za izvrevanje javnih pooblastil, e bi zaradi njegovega izvrevanja lahko nastale tekopopravljive kodljive posledice.e zadranje predlaga udeleenec v postopku, pa ustavno sodie meni, da niso izpolnjeni pogoji za zadranje,predlog s sklepom zavrne.e ustavno sodie zadri izvrevanje predpisa lahko hkrati doloi, na kaken nain se odloitev izvri.Sklep, s katerim se zadri izvrevanje predpisa, mora biti obrazloen.

ODLOANJEPo konanem obravnavanju ustavno sodie odloi na nejavni seji z odlobo, ki mora biti obrazloena. Sodnik, kine soglaa z odloitvijo ali z obrazloitvijo odlobe, lahko napove loeno mnenje, ki ga mora predloiti v roku,doloenem s poslovnikom ustavnega sodia.Kvorum: na nejavni seji mora biti navzoa veina vseh sodnikov ustavnega sodia.O veini zadev iz svoje pristojnosti odloi ustavno sodie z veino glasov vseh sodnikov, e ni doloenodrugae. O drugih vpraanjih odloi s sklepom z veino glasov navzoih sodnikov. Predsednik in sodniki ustavnegasodia se ne smejo vzdrati glasovanja.Zoper odlobe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti ustavnega sodia, ni dovoljena pritoba.Odlobe se objavljajo v Uradnem listu.

PRAVNE POSLEDICE ODLOITVE zakon: ustavno sodie lahko v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev zane

uinkovati naslednji dan po objavi odlobe o razveljavitvi, ali po poteku roka, ki ga je doloilo ustavno sodie.Razveljavljeni zakon ali del zakona, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev zaelauinkovati, e do tega dne o njih ni bilo pravnomono odloeno.

podzakonski predpisi ali sploni akti, izdani za izvrevanje javnih pooblastil: ustavno sodie odpravi alirazveljavi: odpravi: kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti kodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali

nezakonitosti; odprava uinkuje za nazaj. Vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskegapredpisa oziroma splonega akta, izdanega za izvrevanje javnih pooblastil, nastale kodljive posledice,

lahko zahteva njihovo odpravo. razveljavi: v drugih primerih; razveljavitev uinkuje za naprej od naslednjega dne po objavi odlobeustavnega sodia oz. po poteku roka, ki ga doloi ustavno sodie

e predpis v asu vloitve zahteve ali pobude ne velja ve, vendar pa niso bile odpravljene posledice njegoveneustavnosti oz. nezakonitosti, ustavno sodie odloi o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti. Pripodzakonskih predpisih ali splonih aktih, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, ustavno sodie odloi, aliima njegova ugotovitev uinek razveljavitve ali odprave.

UGOTOVITVENA ODLOBAe ustavno sodie oceni, da je predpis protiustaven ali nezakonit zato, ker doloenega vpraanja, ki bi ga moralurediti, ne ureja ali ga ureja na nain, ki ne omogoa razveljavitve oziroma odprave, sprejme o tem ugotovitvenoodlobo. Zakonodajalec oziroma organ, ki je izdal protiustaven oz. nezakonit predpis ali sploni akt, moraugotovljeno protiustavnost oz. nezakonitost odpraviti v roku, ki ga doloi ustavno sodie.

V. USTAVNA PRITOBAUstavna pritoba se lahko vloi zaradi kritve lovekove pravice ali temeljne svoboine zoperposamini akt, skaterim je dravni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odloil o pravici, obveznosti alipravni koristi posameznika ali pravne osebe.

10

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

11/14

Varuh lovekovih pravic lahko vloi ustavno pritobo v zvezi s posamino zadevo, ki jo obravnava, s soglasjemtistega, katerega lovekove pravice ali temeljne svoboine v posamini zadevi varuje.

Ustavna pritoba se lahko vloi ele, ko so izrpana vsa pravna sredstva. Pred izrpanjem izrednih pravnihsredstev lahko ustavno sodie izjemoma odloa o ustavni pritobi, e je zatrjevana kritev oitna in bi z izvritvijo posaminega akta nastale za pritonika nepopravljive posledice.

Rok za vloitev ustavne pritobe je 60 dni od dneva vroitve posaminega akta, zoper katerega je mogoa ustavnapritoba. V posebno utemeljenih primerih lahko ustavno sodie izjemoma odloa o ustavni pritobi, ki je vloenapo izteku tega roka.

POSTOPEK PREIZKUSA USTAVNE PRITOBEO tem, ali bo zaelo postopek na podlagi ustavne pritobe, odloi ustavno sodie v senatu 3 sodnikov ustavnegasodia na nejavni seji.e je ustavna pritoba umaknjena, izda razporejeni sodnik sklep o ustavitvi.e je ustavna pritoba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin, in je ustavno sodie nemore preizkusiti, razporejeni sodnik pozove pritonika, naj jo v doloenem roku dopolni.

Ustavna pritoba ni dovoljena, e ne gre za kritev lovekovih pravic ali temeljnih svoboin, ki bi imela hujeposledice za pritonika. teje se, da ne gre za kritev s hujimi posledicami, kadar gre za posamine akte: izdane v sporih majhne vrednosti le zoper odloitev o strokih postopka izdane v sporih zaradi motenja posesti izdane v zadevah prekrkov.Ne glede na to prepoved, pa lahko ustavno sodie v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloa o ustavnipritobi zoper te posamine akte, e gre za odloitev o pomembnem ustavnopravnem vpraanju, ki presega pomenkonkretne zadeve.

Ustavna pritoba se zavre, e:- ne gre za posamien akt dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi

bilo odloeno o pritonikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi- pritonik nima pravnega interesa za odloitev o ustavni pritobi- ni dovoljena

- je prepozna- niso izrpana pravna sredstva- jo je vloila neupraviena oseba- je tako nepopolna, da je ustavno sodie ne more preizkusitiUstavna pritoba se sprejme v obravnavo, e gre za:- kritev lovekovih pravic ali temeljnih svoboin, ki je imela huje posledice za pritonika- pomembno ustavnopravno vpraanje, ki presega pomen konkretne zadeve.O zavrenju oziroma o sprejetju ustavne pritobe odloi senat soglasno s sklepom.

OBRAVNAVANJE IN ODLOANJEe ustavno sodie sprejme ustavno pritobo v obravnavo, o tem obvesti organ, ki je izdal izpodbijani posaminiakt in od njega zahteva podatke in pojasnila, potrebne za odloitev.e je ustavna pritoba sprejeta, jo obravnava ustavno sodie praviloma na nejavni seji, lahko pa razpie javno

obravnavo.Ustavno sodie lahko zadri izvritev posaminega akta, ki se z ustavno pritobo spodbija, e bi z izvritvijo lahkonastale teko popravljive kodljive posledice.

Ustavno sodie z odlobo ustavno pritobo kot neutemeljeno zavrne ugodi in posamini akt v celoti ali deloma odpravi ali ugodi in posamini akt razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odloanje

e ustavno sodie razveljavi ali odpravi posamini akt, lahko odloi tudi o sporni pravici oziroma svoboini, e jeto nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi odpravljenega posaminega akta e nastale ali e to terja naravaustavne pravice oziroma svoboine, in e je na podlagi podatkov v spisu mono odloiti.e izpodbijani posamini akt temelji na predpisu, za katerega ustavno sodie oceni, da bi bil lahko protiustaven alinezakonit, zane postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti taknega predpisa.

VI. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ODGOVORNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE, PREDSEDNIKA VLADEALI MINISTROV

11

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

12/14

Dravni zbor odloa o obtobi zoper predsednika republike z veino glasov vseh poslancev.Sklep o obtobi polje predsednik dravnega zbora predsedniku ustavnega sodia mora vsebovati opis zatrjevane kritve ustave oz. huje kritve zakona in predlog dokazov o kritvi ustave oz.

huje kritve zakonaV asu od razpisa volitev pa do razglasitve volilnih rezultatov za predsednika republike ni dopustno vloiti sklepa oobtobi zoper predsednika republike.

Sklep o obtobi polje ustavno sodie predsedniku republike, ki lahko na obtobo odgovori.Ustavno sodie opravi javno obravnavo, na kateri od dravnega zbora pooblaeni predstavnik zastopa obtobo.Ustavno sodie lahko z 2/3 veino glasov vseh sodnikov odloi, da predsednik republike do odloitve o obtobizaasno ne sme opravljati svoje funkcije.

ODLOANJE11 obtoba ni utemeljena: z odlobo oprosti11 ugotovi kritev ustave ali hujo kritev zakona:

z odlobo ugotovi utemeljenost obtobe lahko tudi odloi, da predsedniku republike preneha funkcija.Odloitev o utemeljenosti obtobe in odloitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodie z 2/3 veinoglasov vseh sodnikov

11 e je zoper predsednika republike uveden kazenski postopek, lahko ustavno sodie poaka s svojo

odloitvijo do odloitve v kazenskem postopku41 e predsednik republike med postopkom odstopi ali mu preneha mandat, ustavno sodie ustavipostopek. Ustavno sodie postopek nadaljuje, e obtoeni ali dravni zbor to zahteva.

Te dolobe se smiselno uporabljajo v postopku obtobe zoper predsednika vlade ali ministra.O vpraanjih, ki niso urejena v teh dolobah, ravna ustavno sodie po naelih kazenskega postopka, ki sodoloena v ustavi in zakonu.

VIII. ODLOANJE O POTRDITVI POSLANSKIH MANDATOVKandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritobo zoper odloitev volilne komisije, ki lahko vpliva napotrditev poslanskih mandatov, je dravni zbor v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil, lahko vloipritobo na ustavno sodie.

IX. MNENJE O SKLADNOSTI MEDNARODNE POGODBE Z USTAVONa predlog predsednika republike, vlade ali 1/3 poslancev dravnega zbora daje ustavno sodie v postopkuratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Mnenje sprejme ustavno sodie na nejavniseji.

ZAKON O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZNEPOTREBNEGA ODLAANJA

Ta zakon ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodi in zadev pravosodne uprave iz pristojnostiministrstva za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja, sodno varstvo te pravice inpravino zadoenje v primerih njene kritve.

Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlaanjaStranka v sodnem postopku, udeleenec v nepravdnem postopku in okodovanec v kazenskem postopku imapravico, da o njenih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njej v njeni zadevi pred sodiem odloa sodiebrez nepotrebnega odlaanja.

Pravna sredstvaPravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaanja po tem zakonu so:1. nadzorstvena pritoba: pritoba s predlogom za pospeitev obravnavanja zadeve2. rokovni predlog: predlog za doloitev roka3. zahteva za pravino zadoenje

Pri odloanju o pravnih sredstvih se presoja predvsem:

zapletenost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v

postopku spotovanje pravil o vrstnem redu reevanja zadev na sodiu zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odlob

12

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

13/14

trajanje asa, v katerem je bila na drugih sodnih stopnjah oziroma sodiih reevana zadeva nain, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vloitvijo nadzorstvene pritobe ali rokovnega predloga narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko

NADZORSTVENA PRITOBAe stranka meni, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem, lahko pri sodiu, ki obravnava zadevo, vloi pisnonadzorstveno pritobo, o kateri odloa predsednik sodia.Nadzorstvena pritoba mora poleg podatkov o pritoniku in zadevi vsebovati tudi navedbo okoliin v zvezi zzadevo, ki izkazujejo, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem.

Predsednik sodia:11 s sklepom zavrne: e je nadzorstvena pritoba glede na asovni potek reevanja zadeve, ki je naveden v

nadzorstveni pritobi, oitno neutemeljena11 s sklepom zavre: e nadzorstvena pritoba ne vsebuje obveznih sestavin; zoper ta sklep ni dovoljena

pritoba11 nemudoma zahteva, da mu sodnik posreduje poroilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi, ki

vsebuje tudi mnenje, v kaknem roku bi lahko zadeva bila reena (najpozneje v 15 dneh)11 polje obvestilo stranki in zakljui obravnavanje nadzorstvene pritobe: e sodnik pisno obvesti

predsednika sodia, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe opravljena ustreznapostopkovna dejanja, ki lahko uinkovito pospeijo reitev zadeve, oziroma izdana odloba

11 s sklepom zavrne nadzorstveno pritobo, e ugotovi, da sodie ne odlaa nepotrebno

11 s sklepom odredi opravo doloenih postopkovnih dejanj, doloi rok (15 dni - 4 mesece) in rok, vkaterem mora sodnik poroati o opravljenih dejanjih (zlasti v nujnih zadevah pa lahko tudi odredi njenoprednostno reevanje):e ugotovi, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem v zadevi

11 odredi, da se zadeva predodeli: e ugotovi, da je do nepotrebnega odlaanja prilo zaradipreobremenjenosti ali dalje odsotnosti sodnika. Lahko predlaga tudi dodelitev dodatnega sodnika na sodieali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniko slubo.

OMEJITEV GLEDE VLOITVE NADZORSTVENE PRITOBE IN ROKOVNEGA PREDLOGAStranka ne sme vloiti nove nadzorstvene pritobe niti rokovnega predloga v isti zadevi pred potekom rokov izobvestila oziroma sklepa predsednika sodia, e je predsednik sodia: poslal stranki obvestilo sodnika, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe opravljena

ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odloba odredil rok za opravo doloenih postopkovnih dejanj, v nujnih primerih pa tudi odredil njeno prednostno

reevanjeStranka lahko vloi novo nadzorstveno pritobo ele po poteku 6 mesecev od prejema sklepa, e je predsedniksodia: s sklepom zavrnil nadzorstveno pritobo, e je bila oitno neutemeljena s sklepom zavrnil nadzorstveno pritobo, e je ugotovil, da sodie ne odlaa nepotrebnoTe omejitve ne veljajo za zadeve, v katerih je predlagan ali odrejen pripor ali predlagana zaasna odredba.

ROKOVNI PREDLOGStranka lahko pri sodiu, ki obravnava zadevo, vloi rokovni predlog iz istega razloga kot nadzorstveno pritobo,e predsednik sodia:1. zavrne nadzorstveno pritobo2. stranki na nadzorstveno pritobo ne odgovori v 2 mesecih3. v 2 mesecih ne polje obvestila sodnika, da bodo v manj kot 4 mesecih od prejema nadzorstvene pritobe

opravljena ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odloba4. v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodia niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja

Stranka sme vloiti rokovni predlog v 15 dneh po prejemu sklepa ali po poteku rokov iz obvestila ali sklepapredsednika sodia.Rokovni predlog mora vsebovati enake podatke kot nadzorstvena pritoba: poleg podatkov o pritoniku in zadevitudi navedbo okoliin v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem.

Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri sodiu 1. stopnje je pristojen predsednik vijega sodia.Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri vijem sodiu ali sodiu s poloajem vijega sodia, jepristojen predsednik Vrhovnega sodia.Za odloanje o rokovnem predlogu glede zadev pri Vrhovnem sodiu, je pristojen predsednik Vrhovnega sodia.

Predsednik sodia, ki obravnava zadevo, nemudoma posreduje rokovni predlog skupaj spisom zadeve in spisomnadzorstvene pritobe predsedniku sodia, ki je pristojen za odloanje o rokovnem predlogu.

Odloanje o rokovnem predlogu

13

8/6/2019 071eb30ea6be05f93bc0fc6d661de299

14/14

Predsednik sodia mora odloiti v 15 dneh, in sicer:1. s sklepom zavrne: e je rokovni predlog glede na asovni potek reevanja zadeve in glede na ravnanje stranke

oitno neutemeljen2. s sklepom zavre: e rokovni predlog ne vsebuje obveznih sestavin ali je vloen po preteku 15 dnevnega roka3. s sklepom zavrne, e ugotovi, da sodie ne odlaa nepotrebno4. s sklepom odredi opravo doloenih postopkovnih dejanj, doloi rok (15 dni - 4 mesece) in rok, v katerem

mora sodnik poroati o opravljenih dejanjih (zlasti v nujnih zadevah pa lahko tudi odredi njeno prednostnoreevanje:e ugotovi, da sodie nepotrebno odlaa z odloanjem v zadevi

Smiselna uporaba dolob pravdnega postopkaZa odloanje o rokovnem predlogu se smiselno uporabljajo dolobe zakona o pravdnem postopku glede doloitveroka s strani sodia ter sklepa in pritobe zoper sklep, e s tem zakonom ni doloeno drugae.

Izkljuitev pritobeZoper sklep predsednika sodia v zvezi z rokovnim predlogom ni dovoljena pritoba.

Pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodjee je nadzorstvena pritoba vloena pri ministrstvu za pravosodje, jo minister za pravosodje odstopi predsednikupristojnega sodia, da jo obravnava v skladu s tem zakonom, in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in oodloitvi.

PRAVINO ZADOENJEe je stranka vloila nadzorstveno pritobo, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovni predlog, lahko zahteva pravinozadoenje.Pravino zadoenje se zagotovi:1. z izplailom denarne odkodnine za povzroeno kodo zaradi kritve pravice do sojenja brez nepotrebnega

odlaanja2. s pisno izjavo Dravnega pravobranilstva, da je bila stranki krena pravica do sojenja brez nepotrebnega

odlaanja3. z objavo sodbe, da je bila stranki krena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlaanja

Denarna odkodninaDenarna odkodnina se izplaa za nepremoenjsko kodo, povzroeno zaradi kritve pravice do sojenja breznepotrebnega odlaanja. Republika Slovenija objektivno odgovarja za povzroeno kodo.

Denarna odkodnina za posamezno zadevo iz drugega stavka prvega odstavka 19. lena tega zakona se prizna vznesku od 300 eurov do 5000 eurov.Postopek za uveljavitev zahtevka za pravino zadoenje stranka prine z vloitvijo predloga za poravnavo priDravnem pravobranilstvu.e na predlog za poravnavo ni doseen sporazum ali e Dravno pravobranilstvo in stranka ne doseetasporazuma v 3 mesecih od vloitve predloga, lahko stranka vloi tobo za povrnitev kode.

14