008 2 maj Logaške novice, · pismo neznano vse dosihdob, je kaj verjetno, da pa je Janez...

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

1

Logatec v pokrajini od Kamniških do Kolpe?

Do novega grba

Temelji za Zdravstveni dom in Dom na Grièu

Dan nasmetene Zemlje

KLI pred likvidacijo?

Èebele izginjajo

Buchenwald –za opomin

O naši deželi –lepi in gostoljubni

Likovniki v Katalogu

Dvoje glasbenih svetov

Najmlajši so peli in plesali

Državni prvakiv štafeti

Živel 1. maj!

Glasilo obèine Logatec, 15. maj 2008, letnik XXXIX, št. 5

Logaške novice, maj 2008

2

Najprej

Dober dan – gospod župan!Naravnost iz županove pisarne

Na naslovnici:Foto:

Prvomajska budnica

Marcel Štefančič

Zaradi nervoze Kmalu po prvem aprilu so se proletarci vseh evropskih dežel združili sredi Ljubljane in zahtevali dostojno plačo. Prvi vseevropski delavski protest za višje plače je bil svojevrst-no priznanje Sloveniji za predsedovanje Ev-ropski uniji. Vse lepo in prav. Toda za koliko pa naj bodo višje plače v 29 evropskih drža-

vah, ki imajo tako različno prenizke plače!? Denimo, v Nemčiji 1150 (!) evrov, v Sloveniji 350 (!) evrov. Tako je pač med pro-letarsko elito! Zaradi nervoze? Med akademsko elito pa velja drugačna nervoza: »Naše plače morajo biti primerljive s plačami poslancev in mi-nistrov,« pravijo sodniki, enako tudi tožilci pa odvetniki in kaj-pak tudi zdravniki; na višje plače kažejo tudi učitelji. Ampak pri vsem tem se postavlja jako vznemirljivo in prav nič nervozno vprašanje: S kom neki naj se pri nas v plačah primerjajo delav-ci, namreč tisti delavci, ki delajo? Naš odrešilni plačni kompromis pa vse bolj diši po Kristusovi paraboli: »Kdor ima, se mu dalo; in kdor nima, se mu vzelo še to, kar misli, da ima.« (Lk 8, 18-19) V očitni rahli nervozi ponuja kompromis tudi pokra-jinsko ministrstvo, ki je slovenski politični in siceršnji javnosti ponudilo pokrajinski zemljevid – kolikeri že po vrsti? Tudi naj-novejši zemljevid, na katerem je zarisanih dvanajst običajnih in

Župan Janez Nagode

ena prestolniška pokrajina, se zdi, da bo najbolj osrečil pred-lagatelja. Ta je najbolj na kratko opravil z Notranjsko: odpihnil jo je, kljub zgodbi o Krpanu, ki prisega, da je živel na Notranj-skem. Logatec je razporejen v Osrednjeslovensko pokrajino – od Kamniških do Kolpe. Pa bo res tako? Ampak koliko nervoze je zanetilo pastirsko pismo! V začetku aprila letos(!?) je prišlo na beli dan pastirsko pismo vikarja Antona Vovka za novo leto 1946. V njem je kasnejši škof Vovk obsodil delovanje dela duhovščine med vojno. Prebravši vsebino tega pastirskega pisma, je predsednik ZZB NOV Janez Stanovnik jasno in glasno obsodil zločin, s katerim se je po voj-ni »v imenu revolucije ubijalo brez sodbe«. V isti sapi pa je globoko obžaloval, »da je bil storjen barbarski zločin, ko so huligani škofa Vovka polili z bencinom in zažgali.« In to zdaj! Da je bilo zgodovinarju Francetu Dolinarju Vovkovo pastirsko pismo neznano vse dosihdob, je kaj verjetno, da pa je Janez Sta-novnik čakal ravno objavo pastirskega pisma, ki bi naj vzpod-budilo obsodbo in obžalovanje, je komaj moč verjeti. Kot da bi OZNA ravno ob novem letu 1946 stala križem rok. – Se pač zgodi, da je iskrenosti najmanj tam, kjer se je razkazuje največ. Morda zaradi nervoze! Kakorkoli že, prav zaradi nervoze na trgu so nam opazno povišali ceno naftnih derivatov – v zadnjem mesecu že drugič! Mi si pa z nervozo nimamo kaj pomagati

Urednik

Novo parkirišče Občina Logatec je pred nedavnim od-kupila Tollazzijev vrt ob spodnjem robu parki-rišča med občinsko stavbo in Krpanom. Tu je Komunalno podjetje odstranilo vrtno humusno plast in utrdila tla z gramozom. Tako je nastalo dodatno – začasno – parkirišče. Del sedanjega parkirišča ob Notranjski cesti bo začasno mo-ten ali celo zaseden z gradbeno operativo zaradi

prostorov prek vsega Zdravstvenega doma (razen nad Lekarno). Občina je z izbrano družbo sklenila izvajalsko pogodbo za dobrih 965.000 evrov (najdražji ponudnik je bil pripravljen izvesti dela za 1.332.000 evrov). Po izvedbenem programu bodo gradbena in obrtniška dela končana oktobra letos, novembra pa bo pridobljeno uporabno dovoljenje za štiri nove ordinacije v prizidku, v man-sardnem delu pa za prostore, namenjene upravno administrativ-nim službam. Novi prostori bodo vsekakor zagotavljali občanom boljši zdravstveni servis, saj bo potlej imel vsak zdravnik svojo ordinacijo. Tolikšen Zdravstveni dom naj bi zadoščal vsaj za na-daljnjih deset do petnajst let.

Prenova Rovtarske gre h kraju Potem ko je bil z lastnico zemljišča sklenjen dogovor za odkup dela zemljišča vzdolž Rovtarske ceste proti hlevom Bio-tehnične fakultete, bodo še ta mesec dokončana vsa ondišnja pre-novitvena dela, vključujoč asfaltiranje ceste, javno razsvetljavo in enostranski pločnik.

Dodelitev sredstev za sofinanciranje društev Po izvedenih razpisnih postopkih so bila dodeljena društvom sredstva za redno dejavnost, za projekte in investicije oziroma opremo. Tako je za področje turizma prispelo 10 prijav; podprtih je bilo 34 programov v skupni vrednosti 13.600 evrov. Svoje programe je prijavilo 30 kulturnih društev, ki jim je bilo za sofinanciranje dodeljenih 91.000 evrov, od tega za redno dejav-nost 20.150 evrov, za izobraževanje 2.600 evrov, za osnovna sred-stva 13.650 evrov, za projekte pa 54.600 evrov. Štiri prijave za ohranjanje kulturne dediščine bodo sofinancirane z 21.500 evrov.Športu je namenjenih 193.000 evrov, humanitarnim organizaci-jam 21.000 evrov. Projektom mladinskih organizacij je namenje-nih 21.000 evrov. Prvič pa bodo dodeljena sredstva za ohranjanje kmetijstva in razvoj podeželja, in sicer 35.000 evrov.

Špela Istenič

prenavljanja Zdravstvenega doma. Dodatno urejeno parkirišče bo tako namenjeno predvsem potrebam Glasbene šole in obiskoval-cem Zdravstvenega doma in Lekarne.

Več prepotrebnih prostorov za Zdravstveni dom V drugi polovici aprila so stekla dela za prenovo in raz-širitev Zdravstvenega doma. Občina, ki je ob sofinanciranju Mi-nistrstva za zdravje glavni investitor, je na podlagi javnega razpisa med 15 ponudniki zbrala za izvajalca del – kot najugodnejšega ponudnika – družbo VG5 iz Ljubljane. Investicija predvideva iz-gradnjo prizidka s 350 m2 prostora in ureditev 706 m2 mansardnih

Izkop za dozidavo Zdravstvenega doma.

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

3

Najprej

Obetavne nastanitvene in rekreacijske možnostiNačelnik generalštaba Albin Gutman na obisku v Centru veteranov vojne za Slovenijo

– Idealno okolje za gradnjo doma za starejše, za gradnjo varovanih stanovanj in dnevnega centra za upokojene-bivše pripadnike Slovenske vojske

Center veteranov vojne za Slovenijo v Logatcu (Cen-ter) je 22. aprila obiskal načelnik generalštaba Slovenske vojske general polkovnik Albin Gutman s predstavniki odseka za civilno vojaško sodelovanje iz generalštaba in poveljstva sil Slovenske vojske (SV). Visoke goste sta ob tej priložnosti sprejela vodja Centra Miro Pogačnik in novi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Vodja Centra je gostom predstavil Center in letno poročilo, nakar je steklo dogovarjanje o sodelovanju med ZVVS in SV v letu 2008. Načelnik generalštaba je bil s poročilom in z urejenim prostorskim okoljem zelo zadovoljen, zaradi česar se mu je zde-lo smiselno načrtovati možnosti nadaljnjega razvoja Centra, ki bi lahko omogočil celostno počitniško ali rekreacijsko oskrbo pri-padnikom SV in njihovim družinskim članom. Dejavnosti za pro-sti čas in počitniške kapacitete bi bile posebej primerne tudi za pripadnike SV po vrnitvi iz mednarodnih misij.

Pokrajine, regije…Koliko naj jih bo: pet, šest, sedem, osem, devet, dvanajst, štirinajst ali trinajst?

Stvari so se kuhale in prekuha-vale v poslanskem kotlu, kjer pa so imele politične stranke različna stališča do števila pokrajin. DeSUS je bil sicer brez številčne-ga stališča, podobno tudi SD. N.Si je stavil na 9 pokrajin, LDS se je iskal med 6 in 12 pokrajinami, SDS je vztrajal pri 14 pokra-jinah, čeprav ni izključeval kompromisa z manjšim številom pokrajin; Zares pa je pri-segal na 8 pokrajin. Skratka. Vse je kazalo, da je vse še daleč od pravih definicij. Za logaške razvojne možnosti je bila vseskozi pomembna odločitev o tem, ali v razvito Osrednjo slovensko pokrajino (z Ljubljano ali brez nje) in z manj možnosti za sofinanciranje iz evropskih kohezijskihskladov ali v manj razvito Notranjsko-kra-ško pokrajino z več možnosti za pridobiva-nje sredstev iz omenjenih skladov. Ob tej dilemi utegnejo biti za-nimivi nekateri primerjalni podatki med Osrednjo slovensko in Notranjsko-kraško regijo. Logatec k Osrednjeslovenski pokrajini – okrog Ljubljane.

Čeprav ta hip še nimamo formal-nih pokrajin, so se razživele regionalne raz-vojne agencije, katerih naloga je med dru-gim tudi usklajevanje projektov, ki lahko kandidirajo za sredstva iz evropske kohe-zijske politike. S tega gledišča bi se Logat-cu najbolj splačala navezava na Notranj-sko-kraško regijo, ki bi bila zaradi svoje slabše razvitosti deležna največje evropske

pozornosti. Vendar razširjena Notranjsko-kraška pokrajina (brez Ilirske Bistrice), ki bi imela sedež v Postojni, pa kot vse kaže, ne bi bila sprejemljiva ne za Logatec ne za Cerknico in tudi ne za Vrhniko. Pokrajinski gordijski vozel pa želi presekati vladna koalicija, ki je poslala v javnost najnovejši predlog pokrajin: 12 + 1 = 13 pokrajin, kakor jih kaže objavljeni

pokrajinski zemljevid. Logaška občina je tako prisojena Osrednjeslovenski pokraji-ni, ki se bo raztezala nekako od Karavank do Kolpe in od Javornika do Čemšeniške planine – brez Ljubljane. Tako. Oblast je rekla svoje. Ljud-stvo pa naj bi reklo svoje 22. junija na po-svetovalnem referendumu!?

Marcel Štefančič

Št. preb. Št. zaposl. Št. kmetov Stopnja brezposl. Popr. neto plače Čisti običek/zaposl. Osrednja regija 506.829 255.379 4.175 5,6 921 € 9.187 €Notranjsko-kraš. 51.830 35.373 726 5,2 751 € 3.174 €

Miro Pogačnik (desno) sprejel načelnika generalštaba SV Albina Gutmana (levo). Foto: P. Trček


4

Najprej

Na poti do občinskega grbaObčina Logatec bo dobila grb in zastavo – skladno z zakonitostmi heraldike

Občina Logatec ima prepoznaven znak, ki je povezan s prometom, prehodnostjo in gi-banjem ter ponazarja zgodovin-ski razvoj kraja. Nanj so se na-vadili logaški občani in številni prebivalci ljubljanske regije pa tudi od drugod.

Toda znak, ki ga je sprejela skupščina občine 21. okt. 1987, se bo kmalu poslovil. Z vstopom Logatca med slovenska mesta se je še bolj izrazito pokazala potreba po tem, da logaški občinski svet sprejme odlok o grbu in zastavi,

Podoba novega grba (zgoraj) in nove zastave (spodaj). Foto: D. Malavašič

Med drugim je general Gutman izrazil mnenje, da bilo smiselno in koristno, da bi se združili veterani vojne za Slovenijo iz različnih organizacij-društev v enotno organizacijo in bi bili v enotnem združenju deležni idealnih možnosti, ki jih ponuja to okolje za preživljanje prostega časa. Posebej zanimivo je bilo načelnikovo razmišljanje o upokojencih SV. Prav okolje Centra se mu je zdelo nadvse pri-merno za gradnjo doma za starejše, celo za gradnjo varovanih sta-novanj za upokojene (bivše) pripadnike SV in njihove družinske člane. Dobrodošel bi bil tudi dnevni center za upokojene pripad-

nike SV. General Gutman je svoje razmišljanje razvijal v prepri-čanju, da je treba poskrbeti za vse generacije SV, tudi za bivše pri-padnike-upokojence in njihove družinske člane. Lokacija Centra se kaže, po mnenju generala Gutmana, kot odlična priložnost za udejanjenje modela, ki bi zagotovil nastanitvene in rekreativne kapacitete za potrebe pripadnikov SV – sedanjih in bivših. Optimistično razpoložen je načelnik generalštaba skle-nil svoje razmišljanje z obljubo, da bo SV podpirala nadaljnje ak-tivnosti pri razvijanju logaškega Centra.

Marcel Štefančič

ki bosta skladna z zakonitostmi heraldike. Ta namreč določa obliko, atribute, t.i. heraldične barve: (črna, rdeča, modra, ze-lena, zlata (rumena) in srebrna (bela)), ki morajo biti pravilno upoštevane (npr., bela in rume-na sta nezložljivi). Grb mora imeti heraldično dovršenost in umetniško izvedenost, ki zago-tavlja heraldično simboličnost, obenem pa mora predstavljati identiteto svojega lastnika. Tega se nato v skladu z 91. členom Uredbe o varstvu dokumentar-nega in arhivskega gradiva (Ur.l. RS, št. 86/06) vpiše v register javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov in štampiljk, ki ga vodi Arhiv Republike Slovenije. Za-htevo za vpis v register pred vpi-sov obravnava posebna komisija Arhiva Republike Slovenije, ki preveri ustreznost javnih simbo-lov glede na strokovna pravila in standarde heraldične, veksikolo-ške in sigilografske stroke ter glede na poznana zgodovinska dejstva. Arhiv RS z odločbo po-trdi vpis v register, lahko pa vpis tudi zavrne ali zahteva odpravo pomanjkljivosti in nepravilno-sti. Vse to je vodilo župa-na Janeza Nagodeta, da je pred štirimi leti imenoval Komisijo za celostno podobo Občine Lo-gatec. V komisiji so sodelovali Bibijana Mihevc, Milan Trobič, Pavle Mihevc, Marko Frelih, Gvido Komar in Nataša Prestor. Ti so se na prvi seji 9. junija 2004 odločili, da k oblikovanju novega grba povabijo občane in prebivalce Logatca. Ker na javni natečaj ni bilo odziva, so se na drugi seji 9. marca 2005 odločili, da k sodelovanju pova-bijo strokovnjaka Valta Jurečiča, direktorja podjetja Heraldika,

d.o.o. Po štirih letih dela, v katerih so se na dvanajstih sejah kresala mnenja, izražali pomis-leki, zastavljala številna vpraša-nja (nekateri člani so odstopili), se je februarja 2008 oblikovalo enotno mnenje komisije, da predlaga občinskemu svetu Ob-čine Logatec grb, ki ustreza vsem predpisom in pravilom

stroke ter ohranja nekaj kontinu-itete s sedanjim znakom. Tako je predlagani grb rdeče barve, z rumenim kolesom (furmanstvo, prehodnost, križišče in krožišče poti), cinastim rezom (rimski zid, kamen) ter lipovimi listi (drevored, narava). Ali bo grb sprejet ali ne, pa bo odločal Občinski svet.

NevMa

Prvomajsko druženjePrvemu maju, simbolu mednarodne delavske

solidarnosti, posvečen kulturni program z 8. prvomajskim pohodom

Na prvomajski četr-tek se je opoldne v Veteranskem centru Blekova vas začela prire-ditev v počastitev letošnjega 27. aprila - dneva boja proti okupa-torju, in 1.maja - mednarodne-ga praznika dela. Prireditev sta organizirala ZZB Logatec in Združenje vojnih veteranov. Že ob 10. uri se je kljub napovedi deževnega vremena pri Krpanu zbralo okoli sto pohodnikov, ki

so do prizorišča prepešačili v dveh urah. Malo pred dvanaj-sto jih je Franc Jeraj ob zvokih svoje harmonike in ob aplavzu ostalih navzočih pospremil do prizorišča v Veteranskem cen-tru. To je bil že 8. tradicionalni prvomajski pohod v naši občini, ki ga je tokrat vodil član loga-škega planinskega društva Janez Slabe. V kratkem kulturnem

K veselemu druženju. Foto: B. Levinger

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

5

Najprej

programu, ki ga je povezoval in v njem sodeloval kot recitator Rudi Čamernik, je zapel Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev z novim zbo-rovodjem Matijem Logarjem, slavnostna govornica pa je bila predsednica ZZB Logatec Vesna Jerina. Zbor je ob zvokih har-monikarja Franca Jereba zapel nekaj borbenih in partizanskih pesmi. Že ponarodela pesem »Janez, kranjski Janez« je za-

zvenela iz vseh grl, zbranih na prireditvi. Slavnostna govornica je v svojem govoru prisotne še enkrat spomnila, da je bil upor proti okupatorju na začetku dru-ge svetovne vojne eden izmed temeljev za današnjo svobodno Slovenijo. Prvi maj v današ-njem času trdega kapitalizma, ki od zaposlenih zahteva po-polno podrejenost delodajalcu in vsakodnevno krči delavske pravice vsepovsod, vedno bolj

spet postaja simbol mednarodne solidarnosti z delavci po vsem svetu. Na prireditvi se je predsednica ZZB Logatec v imenu svoje organizacije s po-delitvijo posebnega priznanja zahvalila tudi zborovodkinji ŽPZ Društva invalidov in upo-kojencev Karolini Medvešček za njeno dolgoletno vodenje zbora na spominskih prireditvah in proslavah. Poseben pozdrav

sta prireditvi namenila v imenu stranke Desus Ljubo Mihelič, v imenu stranke SD pa Mateja Mlakar Kržišnik. Prvomajsko sreča-nje se je zaključilo ob zvokih logaškega Pihalnega orkestra, odličnem vojaškem golažu in ob veselem druženju vseh ude-ležencev.

Bojana Levinger

Med seboj

Oh, te nemarne človeške roke! Skorajda neopazno, saj je prav v marcu nametlo največ snega skoz celotno letošnjo zimo, je v deželo prišla pomlad. Kar naenkrat smo se znašli med ozelenelimi travniki ... in kupi smeti, ki jih je poleg zimskih vetrov odložila predvsem nemarna člove-ška roka. Zlasti okoli cest je bilo letos ponekod prav neverjetno nasmeteno. V gozdu je “cvetelo” marsikaj, kar ni bilo ravno delo pomladanske narave. Zaradi tega smo se vsi, ki nam je kaj do na-šega kraja, v soboto, 26. aprila pridružili očiščevalni akciji, ki so jo pripravili Turistično društvo Medvedje Brdo, Krajevna skup-nost Trate in šola. Največ je bilo šolarjev, majhnih in velikih, nekaj pa nas je bilo tudi pravih odraslih, ki smo pozabili na nujne opravke, sko-čili v stare superge in iz vsega skupaj naredili koristno in prijetno druženje. In za kak dan je bilo v Žibršah in na Medvedjem Brdu lepše.

Ana ŽakeljZa celo goro odpadkov in smeti.

Odpadke pa še vedno poprek in počez Komunalno podjetje Logatec v občini redno odvaža ko-munalne odpadke in tudi kosovni material. Kljub temu še vedno najdemo brezvestneže, ki različne odpadke odlagajo ob gozdnih obronkih in po vrtačah okoli Logatca. Ob 22. aprilu, ki že več kot trideset let velja za svetovni dan Zemlje, so v Logatcu izvedli več čistilnih akcij. Velika več-ina ljudi se zaveda, da je usoda planeta in človeštva odvisna od našega ravnanja. Zemlja kot živ organizem samodejno uravnava ravnovesje, ki ga človek ruši z izpustom toplogrednih plinov in z gospodarskim razvojem, ki skriva v sebi v mnogočem tudi pohlep po pridobivanju dobrin, ne glede na to, kako in koliko z napred-kom tudi onesnažujemo svojo okolico in naravo v celoti. Zavedati se moramo, da Zemlja ne pripada človeku, ampak človek Zemlji. Tega se prav gotovo ne zavedajo ljudje, ki so s starimi gumami, plastičnimi posodami, polivinilom, avtomobilskimi deli in odsluženim otroškim vozičkom onesnažili vrtačo ob parkirnem prostoru nasproti Industrijsko-obrtne cone Zapolje.

Besedilo in foto: France Brus

Lepo nasmetena vrtača pri Zapolju.


6

Med seboj

Denarja se ne da jestiMavričniki iz POŠ Rovtarske Žibrše smo svoje delo v mednarodnem projektu Kids4future predstavili vaščanom 17. aprila – Čeprav smo najmanjši in najmlajši na naši šoli, smo se

zelo resno pogovarjali o tem, kaj se dogaja z našim planetom – Z velikim zanimanjem smo poslušali našo učiteljico in postali ob tem zelo zaskrbljeni…

Svet se je staral milijone let…dokler se ni od nekod prikazal človek in v kratkem uničil skoraj vso harmonijo in popolnost, ki sta vladali dolga leta… Prihrumel je »na sceno« kar tako! Najprej s kamni in sekirami, sledile so puške, tovarne, vrtoglavi nebotičniki!

Nevzdržna vročina, neurja, toča, poplave... Ampak za ljudi je ta tema odveč, le kaj bi lahko oni

storili za to? – Zdi se, kot da se nas dimniki ne tičejo; zdi se, kot da je hitra vožnja z avtomobilom vredna več kot čist zrak; zdi se, kot da čakamo na čudež, ko bo velikansko odlagališče smeti kar samo izginilo. Če mislite, da imajo vaša dejanja proti čistemu okolju posledice samo na vašem dvorišču, se motite.

Podnebne spremembe, ki so že jasno zaznavne, vodijo v svetovne katastrofe. Ali greste v trgovino s košaro ali tam vzamete plastično vrečko? Kupujete lokalno pridelano hrano? Pijete iz plastenk ali steklenic? Mislite, da majhne stvari ne pomenijo veliko? Vam je vseeno? – Kaj bi bilo, če bi tako razmišljal vsak človek na tem planetu?

Mavričniki ne mislimo tako. Odločili smo se, da storimo nekaj za svoje okolje! Vse leto smo se trudili, varčevali z energijo, z vodo, ločevali odpadke, zbirali papir, izdelovali izdelke iz odpadnega materiala in skrbeli za naravo po svojih močeh. Vsega, kar smo naredili, se ne da povedati z besedami. Veseli smo, da smo delali dobro in se tudi marsičesa naučili.

Žal, še vedno nismo bili zadosti prepričljivi, da bi v svojo družbo privabili koga drugega, razen naših zvestih gledalcev. Najprej smo se predstavili kot igralci in zaigrali poučno igrico »Mavričniki rešijo Zemljo«. Nato smo svoje delo predstavili s pesmijo, besedo in v sliki. Ob koncu smo se pomerili še v kvizu. Kar malce nas je zaskrbelo, ko smo zagledali svoje nasprotnike: ravnateljico Marinko Dodič, devetošolko Marušo, Špelinega očka

in Lukovo mamico. Toda uspelo nam je. Premagali smo jih in osvojili nagrado – mavrično torto.

In še indijanski pregovor: Ko bo posekano zadnje drevo,ulovljena zadnja riba,zastrupljena še zadnja reka,takrat boste ugotovili,da se denarja ne da jesti.Zato: Ne čakaj na jutri. Začni ohranjati okolje danes.

Podaj nam roko. Bodi Mavričnik!Več o nas si lahko preberete tudi na naši spletni strani

http://www2.arnes.si/~azakel2/mavricni.htmAna Žakelj

Hmm, je dobra, ta mavričniška torta!

Da ne bi pozabili!Tudi letos smo se udeležili spominske slovesnosti ob 63. obletnici osvoboditve

koncentracijskih taborišč Buchenwald in Mittelbau Dora; 11. april je dan ponovnega rojstva tistih, ki so preživeli grozote nacističnega terorja v delavnicah smrti.

Z dvema kombijema smo se 11. aprila zarana odpeljali na 1300 km dolgo pot: šest potnikov iz Nove Gorice, pet iz Logatca ter po eden iz Radovljice in iz Ljubljane. Zvečer smo prispeli v mestece Sangerhausen, ki je pobrateno z občino Nova Gorica. Pobratenje je nastalo zaradi rdeče vrtnice, ki jo imata obe mesti v grbu.

Že naslednji dan smo odšli v Doro, kjer smo se seznanili z grozotami, ki so jih tu doživeli sotrpini. Položili smo venec na ploščad pred krematorijem, ogledali smo si notranjost predorov v Pogorju, pod katerem je bila najzloglasnejša buchenwaldska podružnica Dora; tam smo si ogledali vse eksponate novega muzeja. Spotoma smo se ustavili v Nordhausnu in položili venec k spomeniku 1770 pobitih internirancev, ki so jih Angleži pomotoma bombardirali tik pred osvoboditvijo misleč, da so kasarne. Tu počiva oče našega predstavnika odbora Buchenwald-Dora, sicer tudi delegat v mednarodnem evropskem komiteju internirancev. Iz mesta vrtnic smo naslednji dan odšli na prireditev v Doro.

Osrednja slovesnost je bila 13. aprila v Buchenwaldu. Tu smo se srečali z generalnim sekretarjem konzulata Republike Slovenije, ki je položil venec v imenu naše države. Z nami se je udeležil tudi drugega dela proslave pod mogočnim osrednjim spomenikom, ki so mu včasih rekli »Bismarkov stolp«. Tu smo se z zelo prijetnim človekom razšli. Zelo smo mu bili hvaležni za njegovo spremstvo v Buchenwaldu.

Zvečer smo se napotili v Karlove Vari na Češkem, kjer smo prenočili in naslednjega dne krenili proti domu, kamor smo prispeli pozno ponoči.

Na kratko želimo predstaviti obe taborišči, da bi bralcem vsaj nekoliko približali nacistična morišča, ki so bila razpredena po celotni Nemčiji.

Buchenwald Nacistično koncentracijsko taborišče Buchenwald, ki

je v bližini glavnega Goethejevega mesta Weimar, je bilo eno

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

7

Med seboj

največjih in najhujših nemških taborišč, saj se je v njem in v vseh podružnicah po vsej Nemčiji zvrstilo med leti od 1937 do 1945 kar 238.909 internirancev in jih je v tem času umrlo 56.372. Kakor je bil nekoč Weimar središče nemške kulture, tako je bil Buchenwald središče široko razvejanih manjših še hujših taborišč: Dora, Gera Laura in druga – po vsej takratni Nemčiji.

imela nalogo, da tihotapi po skrivnih kanalih dele orožja (pušk, samokresov in ročnih bomb), s katerimi so se jetniki Buchenwalda 11. aprila 1945 ob 15.15. sami osvobodili še pred prihodom ameriške vojske. Kljub svobodi pa je bilo zelo žalostno, saj ni bilo mogoče odpotovati domov. Iz Buchenwalda je bil organiziran prevoz z vojaškimi tovornjaki do Plzna na Češkem, nato z vlakom preko Madžarske do Subotice in nato preko Pragerskega in Ljubljane domov. Potovanje je trajalo cel mesec, tako da so posamezniki prihajali domov šele konec julija in kasneje, medtem ko so se ženske iz Ravensbrücka (največje žensko taborišče – 92.000 mrtvih) vračale šele septembra.

V Buchenwaldu je dober mesec pred osvoboditvijo umrl Ignacij Kobal, roj.1900 iz Gorenje vasi (danes z Režiške ceste). Tri dni pred osvoboditvijo je tam umrl tudi znan partizanski zdravnik Josip Gostiša s Kalc.

Mittelbau DoraTaborišče je nastalo kot zunanja komanda (podružnica)

taborišča Buchenwald. Na zunaj ni bilo podobno številnim drugim takšnim taboriščem, marveč je imelo zaradi izjemnih namenov svojevrsten videz. Ime Dora je bilo psevdonim, za katerim se je skrivala nuja za pospešeno izgradnjo podzemeljske tovarne nacističnega tajnega povračilnega orožja, letečih bomb V1 in daljinskih raket V2. Zgodba o nemškem tajnem orožju se je začela še pred prihodom Hitlerja na oblast leta 1930, ko je Reichswehr ukazal inženirju Walterju Dornbergerju, naj organizira tehnično bazo v bližini Berlina. Že leta 1932 je sprejel med svoje sodelavce dvajsetletnega inženirja Werneja von Brauna.

Skupina Buchenwaldčanov po osvoboditvi; med njimi Miha Kleč (sedi spredaj – prvi z desne).

Raketa V2 iz zloglasne Dore.

Po prihodu na oblast leta 1933 se je Hitler obnašal brezbrižno do raketnega orožja, toda ko se je 1936 raketno oporišče preselilo na otok Usedom v Baltiškem morju. V bližini kraja Peenemunde, je nacistični režim dojel, kaj bi utegnil pridobiti z izpopolnjenim fantastičnim orožjem, zato je cono zaščitil z vsemi ukrepi, ki jih tudi sicer terjajo vojaške skrivnosti. Izbruh druge svetovne vojne je napore peenemundskih strokovnjakov še bolj spodbudil k zavzetemu delu. Aprila leta 1942 so izvedli prvi, toda neuspel poskus z ogromno raketo A4, kot so najprej krstili poznejšo raketo V2.

Angleško vojaško vodstvo, ki je sicer uspešno prestalo letalsko bitko za Anglijo, se je zavedalo nevarnosti nemškega raketnega orožja, kajti podatki obveščevalne službe so govorili o nemških poskusih s tem orožjem. Letalsko izvidništvo je končno odkrilo nacistično oporišče v Peenemundeju in na močno povečanih fotografijah so se pokazale izstreliščne ploščadi inrakete V noči med 17. in 18. avgustom 1943 je 571 angleških bombnikov nepričakovano napadlo Poeenemunde. Razdejanje na napravah je bilo precejšnje, bilo je tudi 700 človeških žrtev med delavci na prisilnem delu in strokovnjaki. Najvažnejši načrti in naprave pa v resnici niso bili uničeni, vendar pa je bilo nemške

V Buchenwald se pride iz Weimarja po cesti, ki ji pravijo »Krvava pot« in so jo po ustanovitvi taborišča l. 1937 gradili prvi jetniki, predvsem nemški komunisti in socialdemokrati, ki so bili od l. 1933 zaprti drugje. Na Goethejev grič Ettersberg, preimenovan v Buchenwald, so pesnika nekoč vodile gozdne steze, jetniki pa so zgradili na njih Krvavo pot in pozneje tudi železnico. V tem Buchenwaldu (bukovem gozdu) so se nekoč porajale lirične pesmi, pod Hitlerjem pa se je rojeval noč in dan strašen smrad po sežganih človeških truplih iz peči tamkajšnjega krematorija.

JEDEM DAS SEINE! (Vsakomur svoje!) so nacisti napisali na železna vhodna vrata v taborišče, ki so bila edini vhod v Buchenwald, sicer obdan z bodečo žico pod električno napetostjo in stražnimi stolpi, od koder so v jetnike nenehno zevale cevi težkih strojnic.

V Buchenwald so po Hitlerjevi priključitvi Češke in Avstrije ter potem postopoma iz zasedenih držav Evrope prihajali antifašisti, vojni ujetniki, partizani, aktivisti, Židje in drugi.

Skupno s taboriščem so rasle tudi razne delavnice in kasneje dve tovarni orožja, ki so jih zavezniki popolnoma uničili z bombardiranjem leta 1943 in ju niso več obnovili. V njih so pod strogo kontrolo delali jetniki, toda ti so bili še srečni, da so delali na toplem (po dvanajst ur na dan), kajti tisti, ki smo morali delati v raznih smrtonosnih komandah, kot so bile: kamnolom, izgradnja cest, kopanje raznih jam, vodovodov itd., smo delali v mrazu in snegu.

Prehrana je bila zelo pičla: zjutraj smo dobivali po košček komisnega kruha, in če je bila sreča naklonjena, tudi kako drobtinico margarine, opoldne ničesar, zvečer pa enolončnico in enkrat ali dvakrat tedensko krompir v oblicah. Le malo jetnikov iz zahodne Evrope je lahko dobivalo pakete Rdečega križa, največ Francozi, od katerih pa nisi dobil niti ovitka bombona ali druge sladkarije.

Jugoslovani so organizirali svojevrsten solidarnostni kolektiv. Med nami je bil sklenjen dogovor, da tisti, ki kakorkoli dobi paket od doma, tega izroči ekonomu kolektiva, ki nato poskrbi za enkrat tedensko enolončnico, ki je pripadla vsakomur. Povedati pa je treba, da vsi iz Jugoslavije niso imeli možnosti dobiti pakete, Slovenci pa so dobivali pakete preko Avstrije, če so tam imeli koga, ki je bil posrednik oz. pošiljatelj.

Delavci, ki so bili zaposleni v tovarni orožja, so bili organizirani v tajno taboriščno vojaško organizacijo, ki je


8

Med seboj

vojaške skrivnosti konec, in ni kazalo, da bi bil Peenemunde še naprej osrednje raketno oporišče in središče za bodočo serijsko proizvodnjo raket.

Napočil je veliki trenutek Reichsfurerja SS Heinricha Himlerja, ki je Hitlerju ponudil pomoč svoje vsemogočne organizacije SS in mu zagotovil, da lahko organizira varne proizvodne prostore pod zemljo, in sodelavce, ki jih bo izbral iz svojih koncentracijskih taborišč. V odmaknjeni dolini Havza, 9 kilometrov severozahodno od mesteca Nordhausen, so bili v hribovit hrbet Kohnsteina že izvrtani številni podzemeljski rovi. Tu se je rodilo skrivnostno in najbolj ljubosumno čuvano koncentracijsko taborišče Dora.

Interniranci so v teh rovih živeli in delali v nečloveških razmerah, nekateri niso videli naravne svetlobe po devet in več mesecev. V Kranju živi profesor, ki ni videl naravne svetlobe devet mesecev in je verjetno prav zaradi tega oslepel.

Vsakoletni obisk obeh zloglasnih taborišč nam je vedno znova v spomin na vse naše rojake, ki so tam izgubili svoja življenja, in v opomin, da se kaj podobnega ne bi nikdar več ponovilo.

Mihael KlečGeneral Eisenhower v pogovoru z bivšimi jetniki.

Za višjo kakovost življenjaDruštvo upojencev Logatec izvaja projekt »Starejši za starejše

– za višjo kakovost življenja doma«V Centru vojnih veteranov Slovenije je bilo 9. in 10.

aprila izobraževanje koordinatoric in koordinatorjev projekta »Starejši – za višjo kakovost življenja doma«. Izobraževanja so se udeležili iz Ljubljanske, Gorenjske, Primorske, Posavske in Notranjske regije. Prvi dan je bilo izobraževanje namenjeno koordinatorjem, ki so se projekta lotili na novo, drugi dan pa koordinatorji, ki že delamo v projektu.

Pozdravni nagovor je imela vodja projekta dr. Mateja Kožuh Novak, ki je poudarila pomembnost projekta za vse starejše, ki potrebujejo pomoč na domu, saj se naglo viša starost prebivalcev in vzporedno tudi potreba po pomoči na domu. – Nato je sledilo zanimivo predavanje dr. Azre Kristančič o komunikaciji, ki je temeljnega pomena za medsebojno in uspešno sodelovanje med vsemi generacijami. – Dr. Metoda Bole Finžgar je v svojem predavanju pojasnjevala, s kakšnimi težavami se srečuje družina, ki ima bolnega in starega člana. Vsak človek želi starost preživeti med svojimi. – Dr. Amgelca Žiberna pa je v svojem nastopu poudarila, kako SO za vsakega človeka potrebne tudi nematerialne dobrine, kot so: zasebnost, dostojanstvo, spoštovanje, svobodno izražanje, potreba po druženju, osebna varnost, razpolaganje s svojim premoženjem in še mnoge druge osebne potrebe.

Za predavanji so se zvrstile delavnice, kjer smo dobili odgovore na konkretna vprašanja, si izmenjali izkušnje in prejeli napotke za nadaljnje delo v projektu.

Minka Mihevc

Dr. Novakova o pomembnosti projekta dobrodelnosti.

KNJIŽNICA LOGATECVABI

v �ETRTEK, 22. maja, ob 19.30 vVELIKO DVORANO

NARODNEGA DOMA na

TIBETGregor Erjavec nam bo predstavil naravne in

arhitekturne znamenitosti in lepote te visokogorske dežele, prav tako pa tudi trenutno

politi�no dogajanje.VSTOP PROST!

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

9

Gospodarske diagonale

Enakost malih in velikih je neenakost malihPod tem geslom se je na Bledu 17. in 18. aprila odvil letošnji

Forum slovenske obrti in podjetništvaKot že nekaj let je na Forumu obrtna, zdaj obrtno-

podjetniška zbornica predstavila svoje zahteve, ki jih postavlja Vladi Republike Slovenije za zboljšanje podjetniškega okolja za mikro in mala podjetja, kamor se uvrščajo tudi podjetniki posamezniki. Ministrom in državnim sekretarjem je zahteve predstavil predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek. Poudaril je pomen ustreznega podjetniškega okolja za razvoj najmanjših gospodarskih subjektov. Ti so zaradi svoje majhnosti bolj ranljivi in občutljivejši od večjih. Tako mali kot veliki se morajo v svetu vse večje globalizacije znajti med številnimi predpisi, normami, standardi, zahtevami. Vendar jim manjši, ki največkrat sami tudi neposredno delajo v svojih obratovalnicah, teže sledijo in se jim teže prilagajajo kot večji, ki si lahko privoščijo tudi ustrezne službe, ki iščejo prave poti. Zato se v svetu uveljavlja načelo, naj zakonodajalci najprej mislijo na male.

Med letošnjimi zahtevami je bila najbolj poudarjena ponovna uvedba davčnih olajšav, ki je bila z zadnjo davčno reformo ukinjena. Pričakovati je, da bo Vlada po preučitvi učinkov ukinitve te olajšave prisluhnila. Verjetno pa bodo investicijska

vlaganja deležna davčnih olajšav le v primeru vlaganj v novo, z znanjem bogatejšo opremo, in tako, ki bo zmanjševala neugodne vplive na okolje. Tako je bilo vsaj razumeti gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Nadaljnje žgoče je področje delovnih razmerij, ki je z gledišča delodajalcev še vse preveč togo postavljeno. Med težjimi ovirami je še vedno plačilna nedisciplina. Zelo žgoče je tudi vprašanje birokratskih ovir. Pa ne samo v Sloveniji.

Pred popoldanskim Forumom je bila slovesna razglasitev obrtnika leta. Ta naziv je letos pripadel Ernestu Bransbergerju iz Černelavcev. Še prej, dopoldne, pa se je začela mednarodna konferenca, ki jo je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije skupaj s slovenskim Ministrstvom za javno upravo, Evropsko komisijo in krovnim Evropskim združenjem obrti ter malih in srednjih podjetij iz Bruslja (UEAPME). Na njej je podpredsednik Evropske komisije Günther Verheugen, ki je zadolžen za podjetništvo in industrijo, poudaril, da je izboljšanje zakonodaje bistveni element skupne evropske politike. Na konferenci je z referatom sodeloval tudi logaški podjetnik Bogdan Oblak. J. Gostiša

Dovolj gum za predelavo ali za ekološko bombo?

V industrijsko obrtni coni v Zapolju je v zadnjem letu zrasla velika proizvodna hala, v kateri naj bi sekali, drobili in mle-li vse vrste odsluženih pnevmatik osebnih in tovornih avtomobi-lov, traktorjev in drugih delovnih strojev.

Ko bi proizvodnja normalno stekla, bi na uro lahko pre-delali dve do tri tone gum. Vendar se je nekaj zataknilo pri strojih za mletje. Že na začetku so se menda polomili ležaji in noži, tako, da normalna proizvodnja še ni stekla. Kup starih gum pa se stalno veča. Po koncesiji, ki jo ima to podjetje, gume še vedno dovažajo. Eden izmed treh lastnikov podjetja RMB iz Mengša je v telefonskem razgovoru povedal, da bo proizvodnja stekla sredi maja, ko bodo zamenjali uničene dele na novih strojih. Iz zdrob-ljenih gum, iz katerih odstranijo vse kovinske dele, izdelujejo lah-ko talne obloge ali za atletske steze na stadionih, za katere so do sedaj uporabljali tartan. Logatčani so upravičeno zaskrbljeni, kaj bo z ogromno količino gum, če ne bo stekla načrtovana predelava. Nakopičene gume bi v primeru požara lahko pomenile ekološko katastrofo, na kar so svetniki na občinski seji opozarjali že v preteklem letu..


Ta hip se gume samo še skladiščijo.

Ribe in ribje sladokusnosti

Pred dobrim letom je Rival Junior, d.o.o., iz Trzina v Industrijski obrtni coni v Zapolju odprl trgovino za prodajo svežih rib in izdelkov iz njih, ki temeljijo na lastni proizvodnji. Mednje sodijo morske solate, namaz polenovke in lososa, tuninine hrenovke, dimljeni losos ter zamrznjene ribe. Podjetje je tudi velik uvoznik mediteranske hrane.

V začetku so mislili, da bodo v Zapolju imeli le veleprodajo in skladišče, vendar so se premislili. Zaradi kvalitete in cene Logatčani, ki cenijo zdravo hrano, pridno kupujejo v Rivalu, zato so se tam odločili tudi za maloprodajo. V poslovalnici v Logatcu je trenutno zaposlenih deset delavcev.

Po petnajstem maju nameravajo odpreti še tržnico za prodajo svežih pečenih rib za ljubitelje ribjih specialitet.


Imamo tudi take ribe!


10


Stari dom na Griču odstopa prostor novemuProsvetnega doma na Griču, ki se ga je bilo že v davni

preteklosti oprijelo popularno ime Didl dom, ni več. Oslabelost zaradi starosti je opravila svoje, stroji pa so ga aprila izravnali s tlemi. Ostal bo spomin na živahna kulturna in športna dogajanja, ki so domovala kakih 90 let pod streho tega doma.

Pravimo, da bo ostal spomin… dokler ne bo zbledel. Sčasoma bodo šli po vsej verjetnosti v pozabo tudi bogati gledališki dogodki, prvi kino v Logatcu, športna vadba, tekmovanja… Tam je bil vse do srede sedemdesetih let, ko so pri šoli zgradili telovadnico, edini telovadni prostor – tudi za šolsko telovadbo.

Med športniki so se v dvorani najdlje shajali ljubitelji namiznega tenisa. V mansardi so vadili pevci, tudi Logaški oktet pa godbeniki, dokler se muzikantje niso preselili v pritličje, nato v prizidek, kjer so se v nemogočem okolju pripravljali na najelitnejše nastope.

Stroji so nadalje z izkopom pripravili poglobitev do ravni temeljev Doma Marije in Marte. Župnija Dolenji Logatec bo tu zgradila medgeneracijski dom, v katerem bodo v štirih etažah med drugim kuhinja, dvorana za kulturne potrebe, otroški vrtec, bivalni prostori za starejše in prostori za družabno dogajanje. Po načrtih arhitekta Bogdana Dacarja, ki je pred leti projektiral tudi

Stroji so podrli stari dom in se zagrizli v temelje novega doma na Griču. Foto: F. Brus

Dom Marije in Marte, bo izvajalska dela opravil najugodnejši, še neizbrani ponudnik. Rušitvena in zemeljska dela pa je opravilo podjetje Žakelj TGM.

mAš

Skrivnostno praznjenje čebeljih panjevOd jeseni do pomladi izginilo na Logaškem prek trideset odstotkov čebeljih družin

Po Sloveniji imamo okrog 150.000 čebeljih družin, do-kaj enakomerno razporejenih po vsej državi.

V logaški občini je v Čebelarsko društvo vključenih 87 čebelarjev, ki imajo od 1500 do 2000 panjev. Vemo, kako koristne so čebele pri opraševanju sadnega drevja in tudi številnih dru-gih kulturnih rastlin. Ob vsej svoji koristnosti so čebele v današ-njem času vedno bolj ogrožene, k čemur prispeva tako intenzivna kmetijska proizvodnja, ki uporablja zaščitna sredstva – pesticide. Sadjarji in kmetje se ob škropljenju poljščin in sadnega drevja premalo zavedajo nevarnosti, ki preti čebelam. V primerih več-jih zastrupitev ostane veliko panjev praznih, kar pa ne velja le za škodo čebelarjem, temveč tudi sadjarjem, ki bi morali natanč-no upoštevati navodila proizvajalcev škropiv in čas škropljenja – zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Ni iz trte izvita misel, ne vem katerega velikega misle-ca, ki je dejal, da takrat, ko bodo izumrle čebele, se bo začel tudi začetek konca človeštva. Razen znanih bolezni čebel, kot so va-rooza – gniloba čebelje zalege, razni paraziti in virusna obolenja, se je v zadnjem času pojavil še neznan in neraziskan pojav, ko ni nikjer opaziti poginulih čebel, panji pa so prazni. Predsednik Čebelarskega društva Logatec Tone Žakelj je povedal, da so čebelarji v logaški občini od lanske jeseni pa do letošnje pomladi izgubili preko 30 % čebeljih družin. Nekaterim so ostali le prazni panji. Strokovnjaki so izračunali, da je vrednost opraševanja čebel 10-krat večja od vrednosti medu, voska in dru-gih čebeljih proizvodov. Tudi logaški čebelarski veteran Jože Ma-rinč mi je ob ogledu čebelnjaka pri Isteničevi čuvajnici povedal, da je v tem času izgubil kar nekaj čebeljih družin. Vzroka za to pa ne pozna, ker ni sledu o izumrlih čebelah. Prostor za čebeljo pašo v Logatcu zmanjšuje tako grad-nja dveh velikih industrijskih con kakor tudi pozidava z novimi stanovanjskimi soseskami. Za ohranitev življenja na našem plane-tu so nujno potrebne tudi čebele – bolj zaradi opraševanja kot za-radi medu. Človek mora zato poskrbeti za zdravo in čisto okolje, saj velja pravilo, da tam kjer domuje čebela, je tudi čisto okolje.

Besedilo in foto: France BrusTudi Jože Marinč ob nekaj čebeljih družin.

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

11


KLI tik pred likvidacijoOd debelih do izsušenih krav – Za delničarje nesprejemljiva dokapitalizacija – Nezavidljiva

usoda 381 delavcev – Likvidacijski upravitelj Edvin Makuc – Upnikom mesec dni za prijavo terjatev

KLI (Kombinat lesnopredelovalne industrije) Logatec je veljal kakega pol stoletja (od leta 1953 do konca osemdese-tih let) za paradnega konja logaške industrije in sploh za enega stebrov pohištvene industrije Slovenije. Česa vse niso izdelovali: rezan les, obešalnike, ribiške stolčke, okna, rolete, stole pa še kaj. V letih debelih krav je KLI zaposloval celo prek 1200 delavcev, sedaj, v času izsušenih krav pa zmore KLI le še 381 zaposlenih. Na skupščini 21. aprila so delničarji odločali o dokapitalizaciji oz. likvidaciji družbe.

in nadzorni svet sta glede na dosedanje poslovanje družbe ter vi-soke cene novih delnic predvidela tudi tak izid, zato sta predlagala podrejeni sklep redne likvidacije družbe po Zakonu o gospodar-skih družbah in tak sklep so delničarji tudi z veliko večino izgla-sovali. Družba ima v lasti nepremičnine, ki po vrednosti precej presegajo dolgove družbe, kar pomeni, da so lahko upniki v celoti poplačani iz premoženja družbe in so v celoti zaščiteni njihovi in-teresi. Zelo hitro pa bo treba rešiti kratkoročno likvidnost družbe, v nadaljevanju pa s skrbno pripravljenim likvidacijskim planom čim hitreje odprodati najprej nepotrebno premoženje in poravnati vse obveznosti do upnikov. Po tej fazi se bodo lahko delničarji glede na ostanek premoženja in glede na interese vseh sodelujočih odločali tudi o nadaljnjem delovanju družbe, ki pa bi bilo možno le za profitabilni del proizvodnje. Za likvidacijskega upravitelja je bil določen Edvin Makuc iz Maribora – do lanskega decembra direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, upniki pa bodo imeli mesec dni časa za prijavo terjatev. Nekateri od 381 delavcev, ki bodo po likvidaciji ostali na cesti, bi se lahko zaposlili v okoliških indu-strijskih conah ali pri sorodnih panožnih podjetjih in podjetnikih. Ob vsem pa med ljudmi krožijo tudi zlovešče pomisli, češ ali ne gre tudi v primeru KLI za radikalno razvrednotenje pod-jetja, ki bi ga potem izbranci odkupili za majhen denar!?

mAšNekaj Klija je še ostalo. Foto: V. M.

Družba je preteklo leto zaključila z visoko izgubo, ne-gativno poslovanje pa se nadaljuje tudi letos. Družba ima posle-dično že dlje časa likvidnostne težave. Za izboljšanje poslovanja je nujno potrebna temeljita reorganizacija družbe in tehnološka posodobitev, ki bi omogočila maloserijsko proizvodnjo, hitrejšo odzivnost zahtevam trga in predvsem zmanjšanje vseh stroškov poslovanja. Uprava in nadzorni svet sta na podlagi analiz prišla do zaključka, da ukrep prisilne poravnave zaradi velikega deleža iz-ločitvenih upnikov ne bi prinesel pomembnejših učinkov, zato sta kot edini možni ukrep za finančno prestrukturiranje družbe pred-lagala dokapitalizacijo s strani delničarjev. Z dokapitalizacijo bi družbo reorganizirali in jo kratkoročno in dolgoročno plačilno usposobili. Seveda, pa bi navedena sredstva zadoščala le za prvo fazo reorganizacije, pomembnejša tehnološka posodobitev pa bi zahtevala dodatna sredstva, ki bi jih dobili z dezinvestiranjem poslovno nepotrebnega premoženja. Pri tem bi imeli pomembno vlogo kreditodajalci, saj je prodaja premoženja mogoča le s spro-stitvijo hipotek. – Zelo pomembno je dejstvo, da tudi z reorgani-zacijo celotne družbe ne bi mogli ohraniti celotne proizvodnje in tudi ne vseh delovnih mest – predvsem režijskih delavcev. Na skupščini je direktorica Danijela Rus predlagala 3 milijone evrov vredno dokapitalizacijo podjetja, po kateri bi bil osnovni kapital družbe 8,3 milijona evrov. S tem bi podjetje rešili pred propadom. KLI je imel lani 2,4 milijona evrov izgube, pro-daja pa je bila za tretjino manjša kot leto prej, zlasti zaradi manjše prodaje na ameriškem trgu in zaradi nizke vrednosti dolarja. – Največji lastniki logaškega KLI – KAD s 27,7%, Za-varovalnica Trigrlav in vzajemni sklad Triglav z 18,9% ter NFD z 11% – so nameravali lani prodati 57,97% družbe, vendar nobena od treh ponudb ni presegla vrednosti 1,50 evra za delnico, zaradi česar se navedeni lastniki niso odločili za prodajo. Delničarji pa na skupščini niso izglasovali dokapitaliza-cije, kar bi brez podrejenega sklepa družbo pripeljalo v stečaj, saj je s tem onemogočeno finančno prestrukturiranje družbe. Uprava

Skrivnosti drobnjakovih štrukeljcev

V okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij se je v Mercator centru v Domžalah predstavilo nekaj slovenskih kmetij, ki tržijo svoje pridelke in izdelke.

Poseben pečat tej predstavitvi pa so prispevale članice Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec. Nastopile so s po-nudbo tipičnih starih logaških jedi. Obiskovalcem so ponudile v pokušino »drobnjakove štrukeljce na župi« in »vinske štrukelj-ce«. Prikazale so tudi postopek izdelave drobnjakovih štrukeljcev. Bile so deležne velike pozornosti in mnogih pohval obiskovalcev Mercator centra. Vsakemu posebej so bile Logatčanke priprav-ljene povedati skoraj vse skrivnosti priprave teh, žal, že skoraj pozabljenih jedi.

Mojca Dolenc

In nastajali so drobnjakovi štrukeljci.


12


Od konj prek Konjika do konjarne Logatec res postaja mesto, in v mestu je potrebna vsakovrstna dejavnost, ki kraju in Sloveniji daje

čim večjo prepoznavnost –Zamisel logaškega managerja v industrijski coni Mitija Žigona o postavitvi konjarne je navdušila Matjaža Mihevca in ustanovila sta podjetje Konjik – Konjarna stoji po izvedenih

gradbenih delih Žaklja in Trevna na zemljišču Franca Mihevca Poleg podjetja Valkarton je tako zraslo novo poslopje, namenjeno konjeniškemu športu. Kar veliko areno so namenili vadbišču za spretnostno dresuro konj. Samo prostor za dresurno jahanje meri 45x 90 m. Tla so pokrita z žagovino, da se lahko ne-moteno odvija jahanje in tudi preskakovanje ovir. V primernih boksih je prostora za 40 konj; ta hip pa je že zasedenih 27 hlevskih boksov. Za konje skrbi delavec, ki jih hrani in vzdržuje prostor. V areni se vsakodnevno odvija redni tre-ning, za kar skrbita zasebna športna delavca Irena Trobič in Rok Peček. Po končanem treningu je običajno treba konja ohladiti, za to imajo tako imenovano manežo, po kateri vodijo konja, dokler

se dovolj na ohladi. Prav na ogledu konjarne smo se lahko seznanili z Bori-som Borom – Slovakom, ki ima številna odličja v dresuri in tek-movalnih rezultatih in je član avstrijske državne reprezentance. Mojster Bor ima številna odlikovanja; od srebrne iz Barcelone, do večkratnega državnega odlikovanja za prvaka pri skoku v višino brez sedla. Skratka, obilje priznanj in odlikovanj, ki dičijo tega spretnega dreserja. Podjetje Konjik ima še polno načrtov, saj uradne ot-voritve tako rekoč še ni bilo. O njihovih načrtih pa bomo lahko pisali, ko bo izpolnjena in uresničena njihova celostna vizija.

Albin Čuk

Turistične panorame

»Cenili nas bodo tudi po urejenosti naše dežele…«Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk sprejel nagrajene v akciji

»Moja dežela – lepa in gostoljubna« Sredi aprila je predsednik države Danilo Türk v avli predsedniške palače prvič v novi funkciji sprejel nagrajene v ak-ciji »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, ki jo že sedemnajstič po vrsti vodi Turistična zveza Slovenije (TZS). Predsednik Türk je tudi novi pokrovitelj te ene najstarejših slovenskih turističnih akcij, ki vzpodbuja ljudi k razmisleku o urejanju vsega prostora in naših krajev še posebej. Več kot dve tretjini vseh slovenskih naselij – vključno z logaškimi – se že vključuje v to akcijo. Vzpodbudni nagovor predsednika Türka se je dotaknil bistvenih vsebinskih poudarkov, nanašajočih se na tovrstna pri-

zadevanja. Med drugim je dejal, da nas svet presoja tudi po tem, kako gospodarimo s svojimi naravnimi in ustvarjenimi danostmi in tudi po našem videzu. Iz njegovih vzpodbud je bilo čutiti pri-jetno svežino pogledov ter poznavanje naših in svetovnih razmer. Zato je zavzeto izrazil podporo vsem, ki si prizadevajo za ureje-nost naše Slovenije, da bo še lepša in privlačnejša. »Namreč, po urejenosti in videzu naše dežele nas bodo cenili tudi drugi,« je sklenil svoj nagovor predsednik Türk. Prav je zato, da se tudi doma in vsi po svojih močeh pridružujemo takim hotenjem.

Pavle Mihevc

Začenja se olepševanje domov Logatčani že veselo vihtijo lopate in škarje ter urejajo svoje vrtove. Turistično društvo Logatec že celo vrsto let začenja spo-mladi akcijo »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, v kateri izbiramo najbolj urejene družinske hiše in javne ustanove. Trudimo se, da kakšnega vrta, ki si res zasluži pohvalo, ne bi prezrli, kar pa nam vselej ne uspe. Zato to pot vabimo k sodelovanju tudi vas, dragi soobčani, da nam pomagate najti prave kandidate. Lahko je to vaš sosed, prijatelj ali pa vi sami. Z veseljem si bomo ogledali predlagano hišo oz. ustanovo. Vaše predloge lahko sporočite na naslov Turistično društvo Logatec, Tržaška c. 13 ali na elektronsko pošto [email protected]. Izmed predlagajočih bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel praktično nagrado. V pomoč smo vam pripravili spodnji obrazec. Turistično društvo Logatec

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA – PREDLOGIIme in priimek predlagatelja:Stanujoč:Moji predlogi: Družinska hiša Javna ustanova

Pošlji na Turistično društvo Logatec, Tržaška c. 13, Logatec

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

13


Spet tisoč županovih lončnic V Logatcu se že dvanajsto leto zapovrstjo obeležuje dan Zemlje s Cvetlično tržnico in njenimi spremljevalnimi prire-ditvami. Tudi letos so člani Društva prijateljev otrok in mladine Logatec s sodelujočimi predstavniki Krajevne skupmosti Naklo, Komunalnega podjetja, Turističnega društva Logatec, Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in pod po-kroviteljstvom Občine Logatec pripravili v sredo, 23. aprila, glas-beno-dramsko uprizoritev pesmic Anice Perpar Ko sije sonce, v izvedbi dramske skupine OŠ Tabor, v soboto, 26. aprila, pa trž-nico z bogato ponudbo vsega, kar sodi na vrt, vključno z nasveti in predlogi strokovnjakov, vrtnarjev in cvetličarjev iz Logatca ter okolice. Letošnjo tržnico je poleg prodaje in nakupa sadik, lonč-nic, semen, orodij, gnojil, zelenjavnih sadik, jabolk, semenskega krompirja zaznamovalo tudi čiščenje Logatca in okolice. Tako so se po ulicah, cestah in parkih s pripomočki za lepšanje kraja, pridno pobirajoč smeti in odpadkov, »potikali« taborniki, jamarji, planinci, člani DPOM in drugi prebivalci z željo živeti v urejenem kraju. To željo pa je izražal tudi župan Janez Nagode, ki je v ime-nu Občine Logatec – s simbolno gesto – občanom podaril 1000 lončnic: cvetlico za vsak dom. Številni obiskovalci, sončno vreme in veselje vseh so

Med cvetličnimi radostmi. Foto: D. Malavašič

prav gotovo poplačali vsaj del prizadevanj, časa in dogovarjanj, ki so jih namenili organizatorji, predvsem članice Društva prijateljev otrok in mladine Logatec.

NevMa

Po Slovenski IstriNa prvo aprilsko nedeljo smo se logaški planinci

odpeljali iz Logatca skozi Postojno proti Kopru. Ustavili smo se na Rižani. Vodja pohoda Simona Dernulc nam je opisala 4-urni pohod. Prek mostu smo prečkali reko Rižano. Po markirani poti smo skozi gmajne in borov gozdiček dospeli do znamenite kubejske cerkvice in tabora.

Kubed je razpotegnjen po manjši kraški planoti ob strmem skalnatem griču – Gradu. Na njem stoji stara srednjeveška cerkev sv. Martina z zvonikom peterokotne oblike. Tu je bil leta

Pred cerkvijo sv. Martina v Kubedu. Foto: M. Petkovšek

1870 veliki ljudski tabor, edini v Slovenski Istri; na taboru je govoril istrski narodni buditelj Franjo Ravnik.

Po krajšem počitku na toplem soncu in ob dopoldanskem okrepčilu iz nahrbtnika smo se razgledali po okolici. V vasi so imeli srečanje lastniki »spačkov« vseh barv. Prijazna gospa nam je izročila ključ cerkve. Ob ogledu notranjosti cerkvice, ki je bila obnovljena pred nekaj leti, smo bili presenečeni nad lepoto. Markacije so nas od cerkve usmerile v vas po stopnicah in strmi ulici. Sestopili smo do ceste Koper – Buzet in opazovali flišnesklade, nad katere so se narinile debele apnenčaste plasti; nad njimi se boči prepadno apnenčasto ostenje kubejskega tabora.

Iz Kubeda smo pot nadaljevali po izhojeni planinski poti čez cesto v hrib skozi gmajno in borov gozd; sredi dneva smo prišli na vrh Lačne (451 m). Povzpeli smo se na novi razgledni stolp, od koder je bil lep razgled na eleganten viadukt nove avtoceste, na Črni Kal, Slavnik, na morje proti Trstu in Kopru.

Hojo smo nadaljevali po planinski stezi. Spotoma smo si ogledali še jamo s kapniki, imenovano »Lisičji grad«. Pot smo nadaljevali ob nasadu žajblja in dospeli v Gračišče (325 m). Nekaj lajajočih psov nas je spremljalo skozi vas, v kateri je obnovljen cerkveni stolp (zgrajen leta 1876) z manjšo cerkvijo. Prijazna krajevna vodnica se je pojavila s ključem stolpa. Predstavila nam je zgodovinske dogodke kraja in leta 2006 obnovljena zgodovinska objekta. Povzpeli smo se na vrh zvonika, od koder je bil lep razgled na vasico. Ogledali smo si tudi notranjost cerkvice sv. Miklavža. Vas je dobila ime Gračišče po gradu, ki naj bi stal nekje v bližini, pa se še vedno išče. Gospa nas je povabila na krajevni praznik zadnjo nedeljo aprila, ko gospodinje pripravijo domače dobrote iz špargljev. Ker je bila vaška gostilna polna zlasti tujih gostov, smo se odpeljali do Kozine, kjer smo se odžejali in se tudi odpočili.

Srečno smo se vrnili v Logatec. Simoni in Gregi hvala za lepo vodenje pohoda, ki bi se ga lahko udeležilo več planincev.

. Marinka Petkovšek


14


Drugič po Grajski potiTuristično društvo Logatec je 29. marca že drugo leto

zapored organiziralo pohod po stari Grajski poti v Logaške Žibrše. Po njej se je bojda sprehajala že logaška gospoda, mnogi Žibršani pa jo dodobra poznajo, saj so po njej dostikrat »šli v dolino«.

Radostnih lic pred Tumletovino

Krenili smo izpred OŠ Tabor – kakšnih dvanajst se nas je nabralo – in kmalu zagrizli navkreber po ulici v Gorenji vasi, ki še vedno nosi ime Grajska pot. Ko smo prisopihali po začetnem hujšem vzponu na Smolevec, smo se ustavili tik nad kamnolomom in občudovali razgled po okoliških hribih. Za cilj popotovanja smo imeli turistično kmetijo Pr’ Tumlet’, do katere vodi poldrugo uro dolga pot.

Gospodinja nas je veselo pričakala in kmalu postavila na mizo še kadečo se piščančjo obaro in ajdove žgance, ki so se kar topili v ustih. Ko smo se okrepčali, smo krenili dalje vsak po svoji poti, saj jih ponujajo gozdne poti na vse strani. Ožja družbica se je odločila za pot proti Hotedršici. Tako smo se nahodili, malo nas je zmotil celo dež, vendar zadovoljstvo vseh nas – tistih, ki pot poznamo, in tistih, ki so bili prvič na njej – je bilo nepopisno; spoznali smo še nekaj naših prelepih gozdov, višav in planjav.

Turistično društvo Logatec vzpodbuja vse ljubitelje pohodništva in sprehodov, da se sami sprehodijo po tej stari poti. Pljuča se vam bodo napolnila svežega zraka, oči pa se vam bodo napasle lepih razgledov.

Kulturni razgledi

Evropsko leto medkulturnega dialogaIV.

V aprilu – mesecu mističnega Bližnjega vzhoda, smo v Knjižnici Logatec organizirali potopisno predavanje z multimedijsko projekcijo o JEMNU. Geograf in popotnik Peter Eržen nam je s sliko, besedo in predmeti iz vsakdanjega življenja predstavil raznolikost in kontrastnost male države na jugu Arabskega polotoka. Poslušalce sta presenetila predvsem izredno lepa narava in prijaznost tamkajšnjih prebivalcev.

MAJ – MESEC ODDALJENE OCEANIJE!

Avstralija, Nova Zelandija in množica manjših in večjih otokov – del sveta, ki nas preseneča z zanimivimi živalskimi vrstami, raznoliko in prostrano naravo, arhitekturnimi znamenitostmi in kulturo prebivalcev, predvsem nam manj znanih domorodcev.

Mira Metljak


v SREDO, 28. maja, ob 19. 30 vVELIKO DVORANO NARODNEGA DOMA na

S FILMSKO PROJEKCIJO

DUH AVSTRALIJEOb filmu, katerega rdeèa nit je zgodba slovenskega ekonomskega emigranta Ivana Kende, ki je kot 16-

letni fant odšel v Avstralij o in v tamkajšnjih rudnikih opala »preživel« 17 let,

nam bo Uroš Velikonja prikazal veliko naravnih znamenitosti dežele, hkrati pa nam zaupal zgodbe in legende mladega emigranta in njegovih prijateljev.

VSTOP PROST!

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

15

Kulturni razgledi

Dvoje glasbenih svetov dveh sosednjih kulturGlasbena šola Logatec se s prijateljevanjem z italijanskim mešanim pevskim zborom Coro

città di Roma vključuje v »medkulturni dialog«, ki pomeni sredstvo za zbliževanje evropskih narodov in poudarja prepletanje kultur

Prav to se je zgodilo letos v zadnjem aprilskem vikendu s tremi izjemnimi glasbenimi dogodki; logaška Glasbena šola je s svojim Simfoničnim orkestrom gostila pevske prijatelje iz Rima in z Jesenic. V petek, 25. aprila, so v logaški cerkvi sv. Nikolaja nastopili pevci zbora Coro città di Roma iz Rima in zbora Vox Carniolus z Jesenic. Oba zbora povezuje dirigent Michele Josia, prijatelj Primoža Malavašiča, ravnatelja logaške Glasbene šole. Zbora sta se predstavila s programom odličnih skladateljev. Jese-ničani so prepevali dela: J. Gallusa, A. Brucknerja, M. Regerja, U. Kreka, M. Kogoja, P. Merkúja, B. Holtna, E. Whitacreja in D. Močnika. Gostje iz Rima pa so nastopili z deli B. Brittna, E. Whitacreja, L. Ashtona, M. Josie, J. Harveya, C. Marguttija, F. Tollisa , G. Smitha in F. Dominuttija. Koncertni večer sta zbora sklenila s skupnima skladbama, ki sta še posebej navdušili števil-no občinstvo.

Skupni nastop Coro Citta di Roma in Vox Carniolus. Foto: D. Malavašič

Naslednji večer se je glasbeno druženje nadaljevalo v Ljubljani, v Slovenski filharmoniji, kjer sta nastopila Simfoničniorkester Glasbene šole z dirigentom Marjanom Grdadolnikom, Coro città di Roma pod vodstvom dirigenta Maura Marchettija ter solisti: sopranistka Nina Kompare Volasko, altistka Barbara Sorč, tenorist Edvard Strah, basist Klemen Šiberl, violinistka Ana Avšič in pianist Klemen Golner. Nastopajoče in občinstvo je pozdravil župan občine Lo-gatec Janez Nagode, ki je izrazil ponos in zahvalo logaški Glasbe-ni šoli Logatec, ravnatelju, učiteljem, glasbenikom in učencem, ki so pripravili ta niz glasbenih dogodkov, med katerimi je koncert v ljubljanskem hramu glasbe še posebno navdušil. Z izvajanjem Mozartovih skladb The magic flute – ou-verture, Alma dei creatoris in Misso longa in C – Kyrie, Gloria, Sanctus, Benedictus, Agnus Dei so se najprej predstavili odlič-ni solisti, pevci, katerim se je pridružil tudi gostujoči zbor. – Po kratkem odmoru je sledil Fouréjev Reqiuem s solistkama Nino Kompare Volasko in Barbaro Sorč. Nato pa je z odlično inter-pretacijo Addinsellovega varšavskega koncerta za klavir (Warsaw concerto for piano) navdušil Klemen Golner. Eden izmed vrhun-cev večera je bila skladba prisotnega Michela Josie De profundis, ki je z glasbenim izrazom svojega sporočila do solz ganila avtorja samega. V nadaljevanju koncerta so prisotni občudovali mlado violinistko Ano Avšič, solistko Massenetove Meditation. Nato pa sta sledili še skladbi Rutterja v priredbi Jereba The Lord bless

you and keep you in Webrova skladba Pie Jesu do zaključka, ki ga je napovedala slavilna skladba dirigenta Marjana Grdadolnika Laudate Dominum, ki pa še ni zaokrožila vrhunskega glasbenega dogodka, saj je občinstvo izprosilo še tri dodatke, med katerimi je bila še posebno navdušujoča skladba Stravinskega.

Pihalni orkester, Coro Citta di Roma in solisti z dirigentom Marjanom Grdadolnikom. Foto: D.Malavašič

Nedelja je bila dan slovesa. To se je zgodilo s sv. mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer so še enkrat nastopili logaški simfoniki s svojimi prijatelji iz Rima. Zaigrali in zapeli so pred oltarjem čudovito obnovljene baročne stolnice, katere slike, freske in podobe so se prepletale z baročno glasbo nastopajočih glasbenikov. Kar prehitro je minilo druženje dveh glasbenih svetov dveh sosednjih kultur. Ostal pa bo lep spomin, nepozabni koncerti ter obljuba po ponovnem srečanju, morda drugo leto v Rimu.

NevMa


v ÈETRTEK, 15. maja, ob 19.uri vKRAJEVNO KNJIŽNICO ROVTE na

PEŠ ROMANJEV MEDJUGORJE

Svoja doživetja in izkušnjo romanja nam

bo predstavil Milan Èehovin.

VSTOP PROST!


16

Kulturni razgledi

Koncert presenečenjTako so pevci učiteljskega okteta Pa kol’k’r tol’k’ nekako podnaslovili svoj letni koncertni nastop, ki so ga z gostjami odpeli v nedeljskem popoldnevu, 20. aprila, v dolnjelogaškem

Narodnem domu Na začetku je predsednik okteta Franc Jureš pozdravil poslušalce in utemeljil naslov koncertnega dogodka, ki je tekel zares izvirno presenetljivo, brez napovedovanja in zgolj s tekoče verziranim branjem poetično intoniranega veznega besedila, ki ga je avtor naslavljal na skladatelje ali avtorje besedil. Program so začeli učitelji s šopkom domovinsko oza-veščujoče ubranih in drugih domačih pesmi. Oktetov zvok je me-hak in se mu nežnejše pesmi nadvse podajo. Posebej mehko sta tisto popoldne pela vrhnja glasova. Domača pesem je bila resnič-no vodilo tega pevskega dogodka Gostje, pevke Seksteta učiteljic iz Boštanja, so ubrale lahkotnejše strune in nam podarile pesmi, pretežno zabavnejše-ga žanra. Njihov v dva dela deljeni nastop je bil navdušujoč, saj vedo, kaj počno. Brez nepotrebnega showa so obvladovale sceno in prepričljivo izvedle tako domače kot zabavne in tujejezično skladbo. Aplavzi so bili temu primerno glasni. V zadnjem delu koncerta so se še enkrat oglasili fantje. Ti so še utrdili naslov koncerta »Še se držimo korenin«. Na žalost, je vse manj zanimanja za domačo pesem, z vsemi silami – tako kaže – se skuša odriniti nekam na rob, še najraje kar v pozabo. Pa kako bomo narod brez domače pesmi? A - da to ni pomembno? Pa bi brez Trubarjeve domače besede in brez njegove pesmi v doma-čem jeziku sploh postali narod? A da tudi to v sodobnem global-nem svetu ni pomembno – imeti svojo besedo in svojo pesem? Če je res tako, potem se nas Bog usmili. Ampak, dokler bodo pevci,

Gostje iz Boštajna so še posebej navdušile.

kakršni so v logaškem učiteljskem oktetu, se izginotja domače pesmi še ni bati. Koncert se je končal z izmenjavo daril in z recitacijsko-pesemsko izvedeno skladbo oktetovega vodje iz grl vseh nastopa-jočih, ki je poudarjala prijateljstvo in dobroto.Poslušalcev je bilo kar prijazno dosti.

Jago

Peti ljubezen med taktnice letŽenski pevski zbor KD Tabor Logatec z zborovodjem Zdravkom Novakom bo 6. junija na

slavnostnem koncertu ob 10 - letnici delovanja predstavil bogat program zborovske glasbe za ženske glasove

Kar prehitro teče letošnja sezona, ki so jo pevke z zbo-rovodjem Zdravkom Novakom v celoti posvetile praznovanju 10-letnice delovanja. Od otvoritvenega koncerta sezone v Grajskem parku, ko so zvesti in navdušeni publiki ob spremljavi odličnih glasbenikov odpele program pop, afriških in latinsko-ameriških skladb, pa do majskega gostovanja v Radečah, so pevke vsak me-sec pele vsaj na enem koncertnem dogodku. Jesenska intenzivna vaja je programsko uokvirila sezono, ki se bo končala s samo-stojnim celovečernim koncertom. Pevke se zavedajo, da odpeti 18 skladb ne bo lahko, zato koncertno kondicijo nabirajo z različnimi nastopi in koncertnimi sodelovanji s slovenskimi zbori.

Januarja so zapele v Domu v Grapovčniku in starejše poslušalce navdušile z muzikalno neposrednostjo in mladostno ži-vahnostjo. Na slovenski kulturni praznik so pevke izvedle samo-stojni koncertni spored v Borovnici. V Naš časopis je novinar za-pisal, da je zbor nastopil z »izvirnim sporedom in pokazal izjemno pevsko zrelost in dinamičnost ter bil paša za ušesa in oči.« Nato je 1. marca zbor povabil v goste jubilanta – Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska. Oba zbora sta pela samo dela slovenskih skla-dateljev, kar je prava posebnost v množici zborovskih koncertnih sporedov in zborovski večer zaključila s skupnim prepevanjem. In potem še dve gostovanji pri slovenskih zborih. Aprila je zbor naj-prej nastopil v Kresnicah in z njihovim ženskim zborom pripravil topel koncertni večer ter navdušil poslušalce, maja pa je sodeloval na območni reviji. Vmes pa seveda vaje. Tisočkrat in do zadnje note na-tančno. Zborovodja in korepetitorke so neusmiljene. Vsak četrtek. »Včasih je sicer težko«, pravijo pevke, »saj nismo profesionalke. Trenutno pa je v slovenskem zborovstvu tako, da dobre zbore, ki zmagujejo doma in v tujini, sestavljajo solopevci, torej šolani pevci ali vsaj glasbeniki. Mi se torej težko primerjamo z njimi. Po-trebujemo veliko več časa za študij skladb, delati moramo vaje iz vokalne tehnike, spoznavati moramo osnovne elemente glasbe… Včasih je vsega kar preveč, saj smo tudi študentke, zaposlene, mamice z majhnimi otroki… Zato smo še toliko bolj ponosne na vsak naš uspeh na regijskih tekmovanjih in prireditvah, na vsako spodbudno strokovno oceno, in verjamemo, da zmoremo še več. Še najbolj pa smo ponosne, da smo vseh deset let ostale povezane Uspešno tudi v Borovnici

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

17

Kulturni razgledi

z našim zborovodjem, da v zboru vlada prijateljsko vzdušje in da zbor številčno raste iz leta v leto.« In deseti koncert? Kot nam je povedala predsednica Bojana Levinger, pripravljajo pevke programsko pester koncertni spored, ki mu bodo dodale kako glasbeno presenečenje. »Vsi naši koncerti so bili nekaj posebnega, deseti pa bo poseben že zato, ker ga bomo po nekaj letih spet odpele v domači dvorani. K slav-nostnemu vzdušju bodo svoje zagotovo dodali tudi naši zvesti po-slušalci, ki so nam vseh deset let s toplimi aplavzi dajali voljo za vztrajanje na naši poti do koncertnih in tekmovalnih uspehov.«

Ex libris 2008Od 4. do 30. aprila je bila v logaški Stekleni galeriji na ogled razstava Ex libris 2008

Za osrednjo razstavo lahko rečemo, da je bila v Stekleni galeriji Logatec, odpiranje razstave pa se je začelo 14. aprila v Galeriji Laze, kjer ima svoje prostore keramičarka Nataša Prestor. Nadaljnje razstavljanje zbirke naj bi se poleg Steklene dvorane nadaljevalo še v knjižnici Logatec in slaščičarni Kljukec.

Ex libris dobesedno pomeni »Iz moje knjižnice«. Razstavljene so bile zbirke grafik, znanih, manj znanih inzačetnih ustvarjalcev, ki so se odločili, da svoje knjige opremijo z grafikami. Grafike so običajno prilepljene na prvi strani knjige inpomenijo lastništvo knjige, da ta ne bi po kakem naključju dobila novega lastnika. Nekatere grafike so vrhunske stvaritve in znanepo vsem svetu.

V Galeriji Laze so bila razstavljena dela Arpada Šalamona in Hede Vidmar Šalamon ter zbirka prof. dr. Ivana Rakovca. Kulturni del programa so spremljale pevke ljudskih pesmi iz Dobrave pri Slovenskih Konjicah. Razstavljavci so morali kar pohiteti, da se je razstava lahko nadaljevala v Stekleni galeriji v Logatcu. Spremno besedo in predstavljeno zgodovino ex librisa je dopolnil Ervin Kralj, ki je predstavil društvo Ex libris Sloveniae.

Domače razstavljalce pa so zastopali: Vesna Stražišar, Janja Kralj, Natalija Zidanič, Tea Širca, Janez Ovsec, Dušan Mihelčič, Tanja Pina-Škufca, Nitazi Molko, Žan Knafelc, Žan Ajdič, Jonatan Meze, Mihela Nartnik, Klara Lukan, Pia Plevnik, Gabrijela Mezeg, Mateja Gladek, Manuela Lisjak, Patricija Albreht, Nežka Marinč, Klavdija Gantar in Eva Razložnik.

Kulturni program so pripravili učenci glasbene šole Logatec.

Albin Čuk

Med taktnice let pevke ŽePZ KD Tabor na ogrlico spominov ni-zajo majhne in velike koncertne dogodke, vaje in delo, uspehe in ponos. In vztrajno iščejo pot naprej. Tkejo nova pevska prijatelj-stva in iščejo nove pevske izzive. Tako je tudi prav. Praznovati s pogledom v prihodnost. Vesele bodo, če se jim boste pridružili na njihovem slavnostnem koncertu, 6. junija zvečer v Kulturnem domu Tabor.

Vesna Istenič

Iz del exlibristov. Foto: V. Meze

Rdeča, rumena, modra Modro?

Pred kratkim sta v Logatcu izšli dve publikaciji s pomenljivim naslovom: Rdeča, rumena, modra. Osnovne barve - paleta vseh barv. Tudi nagrajena dela so pravzaprav nekakšna ustvarjalna mavrica mladih umetnikov. Prva publikacija vsebuje izbor najboljših kratkih pisem, pesmi in spisov literarnega natečaja na 7. območnem sre-čanju mladih literatov. V drugi pa je izbor najboljših del likovnega natečaja, ki so bila predstavljena na 3. območni razstavi mla-dih likovnikov. Vsekakor je treba pohvaliti nagrajena dela mladih literatov in likovni-kov pa tudi delo njihovih kritikov-ocenje-valcev. Tudi oblikovno sta publikaciji pri-

vlačni. Moteče je pa dejstvo, da so v prvi plan postavljeni ocenjevalci, ne pa nagra-jenci. Seveda, je čisto v redu, da je pred-stavljeno delo ocenjevalcev. Tudi njihovi portreti so zelo “kul”. Manjkajo pa foto-grafije mladih ustvarjalcev (denimo, polegnjihovih objavljenih del!) pa mogoče še kak droben podatek o njih ali kaka njihova izjava, pa čeprav so šele na začetku svoje umetniške poti. Sicer generalno ni primer-ljivo, pa vendar. Po naključju sem istega dne katalogiziral publikacijo Prešernov sklad 2008. V tem katalogu so predstav-ljeni dobitniki Prešernove nagrade 2008 ter dobitniki nagrad Prešernovega sklada.

S portreti in teksti o njihovem življenju in delu. Na koncu so našteti nominiranci za nagrade, člani upravnega odbora ter člani strokovnih komisij. Poudarek je, seveda, na nagrajencih. Na koncu želim čestitati vsem nagrajencem, njihovim mentorjem in oce-njevalcem oziroma strokovnim komisijam. Pohvale tudi Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območni izpostavi Logatec, ki že tradicionalno prire-ja te natečaje in nagrajena dela predstavlja v publikacijah. Mladim literatom in likov-nim umetnikom pa še veliko umetniškega navdiha! Gvido Komar


18

Kulturni razgledi

Sonce je posijalo tudi v Rovtah Mar ni lepo, ko sije sonce. Ko pa posije sonce kljub oblačnemu vremenu, je to še toliko lepše. Prav to se je zgodilo v petek, 18. aprila, v Krajevni knjižnici Rovte. Gostili smo namreč avtorico pesniške zbirke za otroke Anico Perpar iz Logatca. Pred-stavila nam je svojo najnovejšo stvaritev, zbirko pesmi za otroke Ko sije sonce. V njej je zbrana kopica lepih, prijetnih, veselih pes-mi, ki jih otroci prav radi berejo. To so dokazali tudi učenci 3. raz-reda OŠ Rovte, ki so se v pičlih dveh dneh naučili kar štiri pesmi in jih pogumno predstavili občinstvu. Pa ne le to. Izpod njihovih spretnih rok so prišle prave umetnije – ilustracije pesniške zbirke. Otroci so uporabili le lesene paličice in zobotrebce. Podobe si lahko ogledate v rovtarski knjižnici. Pesnica Perparjeva je s sabo pripeljala tudi gostji – ilu-stratorko pesniške zbirke Darjo Rupnik in svojo hčerko Matejo,

ki je nekaj njenih pesmi uglasbila in tudi zapela. Ob prijetnem klepetu, ki ga je vodila knjižničarka Ivica, je Anica povedala, da ji je poseben izziv napisati nekaj za otroke. Kot učiteljica je imela priložnost do potankosti spoznati otroško dušo. Tako ve, kaj »sede » v njihove misli. Posebej se je zahvalila svoji prijateljici in ne-kdaj stanovski kolegici Darji, ki je na izredno prikupen, barvit način z risbo in sliko popestrila pričujočo zbirko. Lepo je, da pesnica Anica, ki je že pred nekaj časa za-pustila šolske prostore, še vedno misli na šolarje in jim podarja tako lepo darilo. Da bi le iz nje prišla še kakšna podobna stvaritev, ki bi polnila knjižne police v naših knjižnicah in doma. Pa še to: Mateja bo svoje uglasbitve izdala tudi na zgoš-čenki, tako da bomo lahko Aničine pesmi tudi zapeli.

Metka Bogataj

Duhovni odsevi

V znamenju Sv. Duha Do letošnje pomladi se je na sv. birmo pripravilo 187 birmancev. Prelat Vinko Vegelj je sredi aprila podelil zakrament sv. birme stotim birmancem v Dolenjem Logatcu, šestnaj-stim birmancem v Gorenjem Logatcu in petnajstim birmancem v Hotedršici. Ljubljanski nadškof in metro-polit Alojz Uran pa je 4. maja podelil za-krament sv. birme sedmim birmancem iz Laz, Grčarevca in Jakovice v Planini pri Rakeku. Koprski pomožni škof Jurij Biz-jak pa bo 24. maja birmal v Zavratcu tudi 3 birmance z Medvedjega Brda. V Rovtah bo junija pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamnik podelil zakrament dvaintridesetim birmancem, na Vrhu Sv. Treh Kraljev pa bo 1. junija bir-mal 14 tamkajšnjih birmancev.

mAšPrelat Vinko Vegelj (spredaj v sredini) z župnikom Janezom Komparetom (desno) in kaplanom Adrejem (levo) ter s stotino birmancev.

Športni kalejdoskop

Ponovno lep uspeh naših mladih tekmovalk! 17. finale ekipnega pr-venstva RS za mladinke in mladince Na 17. finalu ekipnegaprvenstva RS za mladinke in mladince konec prvega april-skega tedna na Ptuju so naša dekleta osvojila odlično 3. mesto. Ana Verdinek, Sanja Smiljanič in Katja Gutnik so presegle naša pričakova-nja in po vrsti odličnih iger in

z zmagami nad ekipami NTK Merkur, NTK Prevent in NTK Iskra Avtoelektrika ter porazoma proti NTK Ptuj in NTK Fužinar kar za dve mesti izboljšale lansko uvrstitev. Dekleta so se res izkazala in pokazala svojo pravo vred-nost. Ni jih zbegalo niti to, da so nastopila oslabljena, saj je Nina Zupančič zbolela; igralke so morale vse tekme odigrati brez re-zerve. Za doseženi rezultat vsem trem igralkam in trenerju Darku Maliču iskreno čestitamo!

Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatec.si.

Mateja Šfiligoj

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

19


Zmagoslavje na PokljukiSmučarji tekači – državni prvaki v štafeti med mlajšimi in starejšimi mladinci ter med člani

Fantje in dekleta TSK Valkarton Logatec so se 29. in 30. aprila še zadnjič v letošnji sezoni pomerili s sovrstniki iz še devetnaj-stih smučarsko tekaških klubov iz Slovenije. Po sobotni tekmi za Državni pokal v štafetah mešano in nedeljski tekmi za Pokal Cockta so ponovno dokazali svojo visoko pripravljenost in motiviranost za doseganje najboljših rezultatov. Obe tekmi sta pomenili boj za 1. mesto v skupnem seštevku točk za Pokal Cockta. Na Državnem pokalu v štafetah mešano za starejše kategorije so naši tekmovalci posegali po visokih mestih. Tako so naslov Državnih prvakov v štafeti mešano dosegli pri mlajših mladincih – štafeta 1 (Matjaž Gorjanc, Juš Oblak, Rok Tršan), pri starejših mladincih – štafeta 1 (Martin Rupnik, Kristijan Peklaj, Matej Šimenc) in pri članih – absolutno (Jure Tršar, Boštjan Klavžar, Vasja Rupnik). Med podprvakinje pa so se uvrstile mlajše mladinke (Eva Sever Rus, Uta Malnar, Špela Molk). Pred sobotno tekmo je TSK Valkarton vodil pred zasledovalci iz kluba TSK Bled za 45 točk. Po obeh tekmah pa so vodstvo podkrepili s še z dodatnimi točkami in skupno pridobili 200 točk prednosti pred drugo uvrščenim klubom TSK Bled. Končne uvrstitve posameznikov za SLO TOČKE tekmovalcev TSK Valkarton:

Ves trud tekmovalcev pod vodstvom glavnega trener-ja Tomaža Uršiča in obeh pomočnikov Florjana Ambrožiča in Lucijana Nagodeta se je v minuli sezoni obrestoval; logaški te-kači so že tretje leto zapovrstjo klubski prvaki v Slovenskem pokalu v teku na smučeh. Na zadnji tekmi so imeli tekmovalci veliko spodbudo v svojih navijačih, ki so na Pokljuko prišli kar z avtobusom. Potem ko je naša najboljša smučarska tekačica Petra Majdič podelila priznanja, so naši tekmovalci, njihovi navijači in starši zmago proslavili kar na Rudnem polju – na progah, ki so logaškim tekačem letos dobro znane, saj so večino treningov zaradi pomanjkanja snega doma opravili prav na njih. Pomladansko sončna Pokljuka je v vsej svoji snežni le-poti dala piko na i ponovni skupni zmagi tekaško smučarskega kluba Valkarton Logatec.

Mira Oblak

MDE3. Ana Likar9. Maša Doles19. Katarina Igličar

SDE3. Špela Molk14. Lara Bogataj15. Patricija Pellis18. Nataša Brand

MME2. Eva Sever Rus7. Uta Malnar11. Nadja Debevec13. Ema Likar

SME3. Katarina Bešvir

SDI3. Miha Šimenc4. Lovro Malnar6. Matic Slabe9. Matej Košir21. Patrick Rupnik23. Matjaž Krašna

MMI1. Rok Tršan2. Matjaž Gorjanc10. Juš Oblak12. Matej Brus15. Andrej Petkovšek

SMI1. Boštjan Klavžar2. Matej Šimenc3. Kristijan Peklaj5. Martin Rupnik13. Anže Rupnik

ČLI2. Jure Tršar

Zmagovalci na Pokljuki.

Po Vrhniški planinski poti Pohod po Vrhniški planinski poti je 27. aprila organizi-ralo tamkajšnje planinsko društvo, sekcija Veseli Triglavci. Pot, dolga kakih 6 ur hoje, nas je vodila po cesti za Industrijo usnja, skozi Mirke, prečkali smo Veliko Ljubljanico, šli po cesti proti Verdu in pod mostom železniške proge Dunaj – Trst, na Verdu mimo muzeja v naravi, ki po smrti lastnika kaže zapuščenost. Markirana pot nas je vodila po poteh in stezah na območju Ljub-ljanskega vrha in čez Dolge tale. Sonce je prijetno grelo, nebo je bilo sinje modro, obdajal nas je samo gozd. Na Dolgih talih sredi poti smo imeli krajši počitek. Okrepčali smo se s hrano in pijačo iz nahrbtnika, vodstvo pohoda pa je priskrbelo pijačo. Od tam smo se po gozdni stezi spuščali, šli ponovno pod železniško progo in čez nadvoz nad hitro cesto in hodili po gozdni cesti blizu Štampetovega mosta in delno po gozdni cesti in stezah proti Cesarskemu vrhu, šli skozi prehod pod železniško

progo, prečkali avtomobilsko cesto Logatec - Vrhnika in od-šli proti gostišču »Star maln« (529 m). Gostišče stoji precej pod izvirom Bele in znanega Lintverna. Tu je bil potreben daljši po-čitek, saj nas je čakal še enourni vzpon do Zavetišča na Planini (735 m). V Zavetišču na Planini smo dobili žig v izkaznico Vrh-niške planinske poti. Za udeležbo na tretjem pohodu sem prejela bronasto značko (za šesti pohod se dobi srebrna, za deseti pohod pa zlata značka). Zagnani vrhniški planinci so postavili pri Zavetišču nov razgledni stolp, ki je s svojo mogočno podobo čakal na uradno otvoritev (predvidoma 10. maja letos). Z razgledišča je bil lep po-gled na Vrhniko in okoliške kraje. Po daljšem počitku in malici ter ob klepetu s planinci smo pohodniki pozno popoldne židane volje odšli po markirani poti k uro hoda oddaljenem izhodišču poti.

Marinka Petkovšek


20


Zmagovita ženska balinarska ekipaŠportno društvo Baron logaškega Društva upokojencev je 26. aprila organiziralo zbirno

tekmovanje v balinanju za območno ligo Notranjske. Vabljenih je bilo 12 ekip, tekmovanja pa se jih je udeležilo 8. Udeleženci tekmovanja so se zbrali »Pri balin-čku« v Logatcu. Domače balinarke in balinarji so poskrbe-li ob prihodu za postrežbo gostujočih ekip. Po prijavah in formalnostih, po pozdravu predsednika športnega društva Marijana Kržiča se je ob sodniku Slavcu Petroviču začelo tekmovanje na štirih stezah. Tekma je bila ves čas napeta; navijači pa so glasno vzpodbujali tekmovalce. Okrog ene popoldne so zmagovalne ekipe zaključile tekmo. Pokale so prejeli med moškimi ekipami za 1. me-sto Loška dolina, za 2. mesto Logatec, za 3. mesto Vrhni-ka in za 4. mesto Cerknica; med ženskimi ekipami pa za 1. mesto Logatec, za 2. mesto Loška dolina, za 3. mesto Cerknica in za 4. mesto Vrhnika. Po tekmi so se tekmovalci pomerili še v bližanju. Pri moških je zmagal Logatčan Franc, pri ženskah pa Vrhničanka Anica. Po podelitvi pokalov je potekalo še druženje. Z zadovoljstvom so člani DU Logatec izvedli zbirno tekmo-vanje v balinanju. Veseli smo bili zmage naše ženske ekipe, ki se bo udeležila Športno rekreacijskih iger upokojencev Ljubljanske pokrajine. Marinka PetkovšekŠlo je do zmage. Foto: M. Petkovšek

»… doma sem pa z Vrha od Svete Trojice…« (Fran Levstik, Martin Krpan)

Vreme v aprilu ni skoparilo s padavinami, toda tretja nedelja je bila iz-jemna, saj je bila dokaj sončna in topla. Planinci smo se zjutraj odpeljali s kombi-jem proti Postojni. V Lazah, kjer sta se nam pridružila še dva planinca, smo opazovali dokaj poplavljeno Planinsko polje. Tik pred Postojno smo pri smerni tabli zavili na levo proti Sveti Trojici. Pripe-ljali smo se do obračališča (prihranili smo si uro hoje), od koder smo pod vodstvom Jerneja Rusa krenili po markirani planinski

poti (nekdanji slovenski transverzalni) ter nadaljevali pohod po gozdnih poteh in ste-zah do območja Počkovec. Napisne table so nas opozarjale na vojaško območje. Pot se je položno vzpenjala; nekajkrat smo se ustavili za ogled okolice. Na sredi pohoda smo se spustili v dolino, potem pa nas je pot vodila strmo v hrib po kamniti cesti, in dospeli smo na Lonico. Z vrha sta se lepo videla Palško in Petelinjsko jezero, ki na-staneta ob vsakem večjem deževju. Petelinjsko jezero, dolgo kak ki-

Vrh Svete Trojice. Foto: M. Petkovšek

lometer, široko pa pol manj leži v Pivški dolini (530 m) v bližini Slovenske vasi. Voda priteka iz kraških izvirov na vzhod-ni strani jezera, odteka pa skozi ponore na južni in severni strani. Kotanja je izrazito kraška, kar velja tudi za Palško jezero, ki leži na obrobju Zgornje Pivke pri vasi Palč-je. Po krajšem ogledu smo pot na-daljevali in kmalu prišli na vrh Sv. Troji-ce (1123 m), ki ga označuje velik kamen s skrinjico, z vpisno knjigo in žigom. Razgled je kazal obširna pobočja Javornikov, do-lino Pivke, zasneženi Snežnik, Postojnsko kotlino, Vremščico, Slavnik, Nanos s Ple-šo in Suhim vrhom ter gozdnato Hrušico. Ker je tam pihalo, smo odšli do ostankov cerkve sv. Trojice, kjer smo dlje počivali in se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika. Blagodejno so nas božali sončni žarki. Z vrha smo se spustili na drugo stran proti Trnju. Tihoto lepe prebujajoče se narave je motilo streljanje – najbrž z bližjega strelišča. Iz Trnja nas je kombi od-peljal v Klenik, kjer smo si v skednju 300 let stare hiše ogledali urejen muzej orodja in predmetov, ki so jih uporabljala gospo-darstva in gospodinjstva še pred 80 leti. Dobre volje smo se sredi popol-dneva srečno pripeljali v sončen Logatec.

Marinka Petkovšek

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

21

Iz sveta mladih

Za več zdravjaTeden zdravja na šoli 8 talcev – Priprava različnih pokušenj, delavnic, razstav in anket

– Odziv učencev, učiteljev in drugih izredno velik Teden zdravja je stekel na šoli med 7. in 11. aprilom. Pri pokušnji kislega zelja smo ga pojedli kar 11 kg, po-pili 37 litrov bio mleka in mlečnih izdelkov Mlekarne Krepko iz Laz, posladkali smo se s 7 litri različnih vrst Logaškega medu Čebelarskega društva Logatec in poskusili 6 različnih vrst stroč-nic. Med stročnicami je učencem najbolj teknila čičerika. – Velja omeniti tudi lepo razstavo v avli šole in prehransko piramido, ki so jo pomagali pripraviti učenci izbirnega predmeta Načini pre-hranjevanja. V zelo velikem številu smo se odpravili na pohod na Sekirico. Kakih 80 prostovoljnih udeležencev se je po pouku sprehajalo po svežem zraku. Okrogla miza Mladostniki in alkohol je bila le za učen-ce 8. in 9. razreda. Bojana Breznkar, ki je vodila okroglo mizo, je bila z odzivom udeleženih učencev zelo zadovoljna. Delavnica Improliga s Karin Primožič – Kako se zabavam v prostem času – je pokazala, da naši učenci radi nastopajo in igrajo ter se pri tem tudi zabavajo. Nastop učiteljic pa je vse navdušil. Letos je bil obisk Zdravstvenega doma še bolj od-meven. Poleg merjenja krvnega tlaka in računanja ITM-ja je bil najbolj zanimiv pregled vida s posebno aparaturo. Učenci so na pregled potrpežljivo čakali v dolgi vrsti. Učenci od 4. do 9. razreda so na razrednih urah obliko-vali predlog malic za mesec maj. Iz predlogov se da sklepati, da

Čičerika je šla najbolj v slast. Foto: M. Istenič

učenci sicer vedo, kaj je zdrava prehrana, vendar še vedno radi posegajo po sladki in manj zdravi hrani. Učenci od 1. do 3. razreda pa so narisali veliko risbic na temo zdravje. Tako smo vsaj en teden poskrbeli, da je vsakdo, ki je to želel, naredil nekaj za svoje zdravje.

Petra Fefer

Sproščeno v bazenuUčenci 2. a in 2. b so v tednu od 31. marca. do 4. aprila

plavali v bazenu – v GRC ZapoljePrvi dan smo znanje naših nadobudnih drugošolcev

preverili, v naslednjih dneh smo plavalno znanje pridno nadgrajevali in ga zadnji dan ponovno preverili. Ugotovili smo, da so učenke in učenci lepo napredovali in izpopolnili svoje plavalne spretnosti, ki jih bodo v 3. razredu s pridom uporabili pri osvajanju konjičkov in delfinčkov – plavalnih diplomic, ki si jihbo moč priplavati na 20-urnem plavalnem tečaju.

Delo je potekalo v štirih skupinah, ki so jih vodile vaditeljice plavanja: Dubravka Sertić, Milojka Rupnik, Zarja Švajncer Trček in Darja Merlak. V pomoč pa je bila tudi Gabriela Nagode. Vsem se zahvaljujemo za njihov trud.

Vse plavalne dni je na bazenu vladalo veselo, sproščeno vzdušje, saj je bila skupina otrok izredno prijetna. Piko na i je pristavil petek, zadnji dan plavanja. To je bil prav poseben dan za Ano Sajovic in Polono Rupnik pa tudi za vse ostale, saj smo deklicama že zjutraj – pred ogrevanjem – zapeli za rojstni dan, ki sta ga imeli prav tisti petek.

Vaje v skokih.

Oglas za prosto delovno mesto – mizarja

Zaposlimo mizarja za montažo notranjih in vhodnih vrat.

Pisne prijave pošljite na naslov: Mizarstvo – Škof Peter, s. p.,

Ob potoku 29, 1360 Vrhnika ali preko GSM: 041 721 975


22

Iz sveta mladih

Pojte, pojte, drobne pticeOb 40. reviji otroških in mladinskih zboro

Jubilejno revijo otroških in mladinskih zborov, ki je vzniknila (bilo je mimogrede rečeno, da je bil njen pobudnik Marcel Štefančič) pred 40 leti, je 11. aprila organizirala Območna izpostava JSKD Logatec v Narodnem domu. K reviji je vabila lična koncertna zloženka, ki jo je poslikala in oblikovala vodja Območne izpostave Tanja-Pina Škufca. Jubilejno revijo je s svo-jo prisotnostjo počastil tudi logaški župan Janez Nagode.

In med napovedovanjem vedno nasmejane Janje Na-gode so se zvrstili pojoči zbori iz vseh treh osnovnih šol, iz Glas-bene šole in iz dolenjelogaške župnije – vsak s po tremi pesmimi. Pod vodstvom Marinke Istenič in ob spremljavi Tee Habe, Sindy Smodiš in Maje Lukič je pripravniško zapela Pevska pripravljal-nica OŠ 8 talcev. S pravšnjo zborovsko podobo se je nato pred-stavil Otroški pevski zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek Žižek, ob spremljavi Brigite Primožič, zatem Otroški pevski zbor OŠ 8 talcev pod vodstvom Franca Pupisa in ob spremljavi Tanje Žagar, nato še Otroški pevski zbor Glasbene šole Logatec pod vodstvom Tanje Žagar, ki je zbor tudi spremljala, pa Otroški pev-ski zbor Sveti Nikolaj, ki ga vodi Estera Grdadolnik – ob sprem-ljavi Neže Verdinek, in še Otroški pevski zbor OŠ Tabor pod vod-stvom Zdravka Novaka in ob spremljavi Miha Nagodeta, ki je spremljal tudi kasnejši nastop Mladinskega zbora. – Revijski pro-gram sta sklenila edina dva Mladinska pevska zbora: iz OŠ Rovte pod vodstvom Brigite Primožič in ob spremljavi Martina Logarja ter iz OŠ Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom.

Strokovna spremljevalka Martina Batič je za regijsko srečanje izbrala otroški zbor Glasbene šole, vendar zboro-vodja Žagarjeva naj za regijski nastop poišče pianista za spremljavo, sama pa naj oddirigira zboru.

Skratka, poslušali smo od pripravljalniškega petja prek otroških zborov, med katerimi so se še posebej pevsko predstavili otroški zbori iz Rovt iz OŠ Tabor in iz Glasbene šole, do obeh mladinskih zborov; med njima pa je s programskim izborom in s svojo izraznostjo izstopal zbor Zdravka Novaka. Dopadljivo pa je presenetil Franc Pupis z lastno skladbo Peščeni grad. Ali ob vsem se postavlja poglavitno vprašanje: Kaj pa se dogaja na podružničnih šolah? Kaj je z mladinskim petjem na največji šoli na Logaškem? – Letošnja neodzivnost ni bila ravno blagodejna!

Marcel Štefančič

Otroški zbor Glasbene šole Logatec.

Plesni festival Rovte 2008Po uspešnem nastopu v Rovtah so si trije plesni pari iz Rovt na področnem plesnem tekmovanju v Ljubljani priplesali srebrno

priznanje Pogosto govorimo o gibanju, ki da zelo ugodno vpliva na telo in duha. Sproščeno telo pomeni jasne misli. Tako lahko de-lamo, se učimo, pa tudi za počitek je sproščenost zelo pomembna. Skladnost telesa in duha in še glasbe povrhu oblikuje pozitivno osebo. Tako pravijo tisti, ki se ukvarjajo s plesom. Na OŠ Rovte velja to za Mišo Stržinar, ki je v sodelovanju s predstavnicami OŠ Tabor pripravila letošnji 1. šolski plesni festival. Kar dobršen del šolske telovadnice so napolnili mladi in najmlajši gledalci in plesalci. Festival je bil tudi tekmovalne-ga značaja, saj so se najboljši uvrstili na območno tekmovanje v Ljubljano. Ocenjevalno komisijo so sestavljale po tri učiteljice iz OŠ Rovte in OŠ Tabor. Dodatno pa sta iz vsake šole sodelovali še učenki. Najprej je po parketu zaplesala otroška skupina iz Rovt, ki je v Plesu dežnikov pokazala, v kakšne namene se lahko dež-niki uporabljajo razen za dež. Plesalci so poželi velik aplavz in kasneje še večjega ob plesanju kavbojske polke in Gremo Na Ba-hame. Tekmovalni del pa so začeli pari z angleškim valčkom. Pohvalno je, da se mladi tudi v tem plesu odlično znajdejo. Če-prav so koraki komu še malce ponagajali, pa jim gredo vse čestit-ke za lep ples. Med pari je gledalce in komisijo najbolj navdušil par iz OŠ Rovte: Anita Bezeljak in Žiga Mlinar. Dokazala sta, da jima poleg šolskega znanja tudi ples ne dela težav. Svoje je pri-spevala tudi lepa urejenost para, saj k plesu spada tudi eleganca; kajpak mladi imajo že prefinjen okus. Plesalci so se pomerili tudiv cha-cha-cha in swingu.

S plesnih radosti. Foto: M. Bogataj

Čeprav so bili tekmovalci ocenjevani, pa to ni bilo bi-stvo te prireditve. Kot pravi Miša, glavni namen ni bil tekmova-nje, pač pa popularizacija plesa že pri mladih. Plesalci in njihovi mentorji so si bili enotni, da bodo taka srečanja postala tradicio-nalna, morda z udeležbo tekmovalcev še iz katere druge šole. Naj ob koncu izrečem čestitke vsem tistim, ki so zasto-pali našo šolo na tekmovanju v Ljubljani: Žigu Mlinarju in Aniti Bezeljak, Tajdi Cuznar in Tjaši Mlinar, Klari Sedej in Klari Žust. Na področnem plesnem tekmovanju so vsi trije naši plesni pari v hudi konkurenci osvojili odlično – srebrno priznanje. Naslednje leto bomo zaplesali na 2. šolskem plesnem festivalu.

Metka Bogataj

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

23

Iz sveta mladih

Ko mlinček ropoče…Območno srečanje otroških folklornih skupin

V Prosvetnem domu v Horjulu je bilo 10. aprila območno srečanje otroških folklornih skupin, ki so ga organizirali Jav-ni sklad RS za kulturne dejavnosti – Ob-močna izpostava Ljubljana okolica, ZKD Ljubljana okolica in Prosvetno društvo Horjul. Srečanja, ki je potekalo pod ges-lom »Ko mlinček ropoče«, so se udeležili mladi plesalci iz Folklorne skupine Na-vihanke iz OŠ Horjul, iz Rožmarina KD Vnanje Gorice, iz KD Stara Vrhnika, iz Folklorne skupine Murenčki iz vrtca v Ho-tedršici in iz Folklorne skupine Drevored Osnovne šole 8. talcev iz Logatca. Murenčki iz Hotedršice so se predstavili z odrsko predstavitvijo ljudske pesmi Peričice z vodji skupine Mojco Šem-rov in Andrejo Feltrin ter z avtorjem glas-bene priredbe Luko Nagodetom. Folklorna skupina OŠ 8 talcev Logatec se je predsta-vila s spletom »Gremo na sejem« z vodji skupine Anito Garafolj in Majdo Mihevc, z oblikovalcem kostumske podobe Bojanom

Folkloristi iz hotenjskega vrtca in dolenjelogaške šole.

Knificem in z avtorico glasbene priredbeLjubo Jenče. Program folklornega srečanja je uspešno povezoval Tomaž Simetinger. Ob koncu prireditve je Nežka Lubej, strokovna svetovalka Podružnične-ga združenja folklornih skupin Slovenije,

v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Ljubljana okolica vsem mentoricam in mentorjem predala spominske plakete srečanja otro-ških folklornih skupin 2008.


Na smetiščuOb dnevu Zemlje, 22. aprila, so lutkarji dramske skupine

Nazaret uprizorili v režiji Kati Dolenc igrico Na smetišču. Lutke je izdelala Barbara Pečkaj, ki je poskrbela tudi za animacijo. Igrico so napisali učenci osnovne šole z Vrhnike.

Basenska uprizoritev je bila primerno izbrana prav za dan, ki bi naj nas še posebej opozarjal na varstvo okolja; to naj bo urejeno in čisto, da bo tudi zdravo. Živali na smetišču – miške in podgance –, ki so se na smetišču imele prav lepo, vznemiri trušč in ropot pločevink, ki so se neopravičeno pojavile med

papirnato, lepenkasto in pak embalažo. Vznemirjene živalce so čez dan protestno zapustile ta del smetišča. Zvečer so se vrnile ob modrovanju, da bi morale pločevinke romati drugam, da bi bilo živalcam spet lepo in prav.

Kajpak, modrovanje je veljalo ljudem, ki se morajo lotiti ustreznega ločevanja smeti in odpadkov.

Zadovoljni gledalci so s čestitkami lutkarjem izražali svoje navdušenje nad slikovito in vsebinsko bogato uprizoritvijo.

Ana Š.

Pišejo najmlajši

Na šoli je zagorelo V soboto, 29. aprila, smo se učenci in učitelji OŠ Tabor

izjemoma odpravili v šolo. Izbruhnil je požarPrva ura je potekala normalno po ponedeljkovem urniku.

Med drugo uro pa nam je ravnateljica sporočila, da je v garderobi izbruhnil požar. Mirno smo z učitelji zapustili razred. Ko so nas pred šolo učiteljice preštele, smo ugotovili, da je nekaj učencev z učiteljico Bojano Levinger ostalo »ujetih« v likovni učilnici v drugem nadstropju. Takoj smo na pomoč priklicali gasilce PGD Gorenji Logatec. Učiteljico Levingerjevo so prinesli na nosilih, ostale učence pa so po lestvi spustili na tla. Vsakomur, ki je stopil na trdna tla, smo zaploskali. Gasilci so po končanem reševanju pregledali šolo v bojazni, da ni še kdo ujet med ognjene zublje. – Ob tej priložnosti smo bili pripravljeni na alarm in evakuacijo. Ob resnični nevarnosti bi bila slika malce drugačna.

Po reševalni akciji smo si učenci lahko ogledali novo gasilsko vozilo. Gasilci so nam ponosno in z veseljem razkazali

orodje in opremo. Povedali so nam, da je v avtu prostora za osem gasilcev. Kadar se mudi gasiti požar, si nadenejo opremo na poti do nesreče kar v avtomobilu.

Po ogledu gasilskega vozila smo se odpravili na šolsko igrišče. Tam so gasilci pripravili dve posodi. V eni so zakurili nafto, v drugi pa pnevmatike. Potem so nam pokazali, kako se gasi manjši požar z gasilnim aparatom. Ogenj so poskusili pogasiti še nekateri učenci in učitelji. Ob pogovoru z gasilci smo izvedeli, da so pregledali gasilne aparate in da vsi niso brezhibno delovali. V nesreči pa pride vsak aparat še kako prav.

Delovna sobota je bila za vse zelo poučna. Tako smo lahko preverili, kako bi potekala evakuacija ob požaru, kje so slabosti in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da ne bi bila v primeru resnične nevarnosti ogrožen varnost in zdravje učencev in učenk.

Ob koncu smo nabrali nekaj vtisov.

»Imeli smo se zelo lepo, in obenem upam, da do takšne


24

Pišejo najmlajši

situacije na OŠ Tabor nikoli ne bo prišlo.« (Andraž, 8.c)»Dan se mi je zdel bolj ali manj dolgočasen. Seveda, je šlo za lažni požar, kar sem ugotovila že takoj na začetku, saj nam je ravnateljica pojav požara sporočila zelo mirno; učenci, ujeti v likovni učilnici, pa so se smejali. Če bi prišlo do pravega požara, bi delo gasilcev steklo veliko hitreje. Zdi se mi, da so gasilci vse opravljali bolj počasi, da bi si bolj zapomnili, kako ravnati doma, ko pride do požara.« (Loredana, 8.c) »Zanimivo bi bilo to ponoviti, ampak na drugačen način.« (Eva, 7.a)»Predlagam, da bi naslednjič opravili vajo brez vnaprejšnjih priprav in nenapovedano, saj bi bila slika bolj realna.« (Lea, 8.b)

Za konec Dejstvo je, da nesreča nikoli ne počiva. In verjetno

tudi drži kot pribito, da se na vse situacije nikoli ne moreš dovolj pripraviti. In ker vaja dela mojstra, je bila naša delovna sobota koristno preživeta. Ne gre pa pozabiti na domače gasilce, ki so nam prijazno priskočili na pomoč, za kar smo jih srčno hvaležni. Z njimi bi se radi srečevali le na vajah, ne ob resničnih nesrečah.

Učenci in učenke izbirnega predmeta Vzgoja za medije

Prijetno – v znamenju suše

Da, prav ste prebrali! V četrtek, 9. aprila, smo na OŠ 8 talcev Logatec imeli

čast organizirati podelitev priznanj najboljšim ustvarjalcem na literarnem in likovnem področju v osnovnih šolah v Ljubljani in njeni okolici. Natečaj je razpisala enota za reševanje v Ljubljani in letošnji naslov je bil preprost – Suša. Okrog 17. ure se je začela prireditev. Vse navzoče je pozdravila maskota naše šole – ježek

Uvodoma je ravnateljica Metka Rupnik lepo predstavila Logatec in čestitala najboljšim ustvarjalcem. Nato so se predstavili naši nadarjeni glasbeniki, recitatorji in igralci.

Prireditev sta lepo povezovali Barbara Kompan in Teja Ristič. Prireditev pa je organizirala Melita Mihevc, ki je ob pomoči še nekaj učiteljic in učiteljev postavila prav prijetno ozadje v duhu voda. Po kratkem, a lepem nastopu je prišel čas za podelitev nagrad, ki jih je podelil kar ježek skupaj s predstavnico enote za reševanje.

Po podelitvi nagrad sta povezovalki vse navzoče – ustvarjalce in tudi starše – povabili na zakusko. Ob prijetnem klepetu in razmišljanju o suši in zagretosti otrok, se je nekaj staršev zahvalilo vodstvu šole za zelo lepo prireditev. Tudi to je bila priložnost, da se je naša šola še enkrat lepo izkazala in pokazala drugim, da smo lahko zelo uspešni na marsikaterem področju.

Morda smo s tem komu vtisnili spomin globoko v srce. In že to bo priznanje za šolo, da se je kdo spomni, naj si bo Vrhničan ali pa učenec stiške osnovne šole! In za konec. Če pride suša, ni vode. Če ni vode, smo žejni. Kako bomo preživeli?! Kaj bomo pili?! Ker so o tem razmišljali zelo mladi ljudje, je prav, da se zamislimo tudi mi…

Neža Verdinek

Antonu Merlaku – Rečanu v spomin

1933–2008

Ne nazadnje

V nas bo za vedno cvetel in dehtel spomin na Toneta – našega ata, brata, strica, tasta, svaka, prijatelja … Na njegov značilen smeh, s katerim nas je vedno znova razorožil in spravljal v dobro voljo. Na njegovo odločnost ob pomembnih prelomnicah življenja, na njegov neizmerni pogum in sposobnost reševanja težav, na njegovo napredno razmišljanje in na njegovo zavedanje o pomembnosti izobrazbe, ki jo je omogočil vsem svojim otrokom.

Za vse nas je bil in bo ostal kot žareča sončnica na naših poljih življenja.

Vsi njegovi+ + + + + + + + + + +

Ob dneh slovesa

V dneh, ko so ptice naznanjale prihod pomladi, ko je zabrstelo drevje in se je polju zahotelo pridnih rok, smo se v Žibršah poslovili od Antona Merlaka, Rečana po domače. S svojo pridnostjo, delavnostjo in srčnostjo je za vselej zaznamoval kraj in ljudi, s katerimi je tako rad živel. Spomini ohranjajo vez med živimi in mrtvimi, in stik z njim bomo vsi, ki smo ga poznali, zanesljivo še dolgo ohranili.

Svojo življenjsko silo je pokazal že kot dvanajstletni otrok, ko je z drzno odločitvijo ob letalskem napadu na Logatec iz nevarne šolske zgradbe na svojo pest povedel skupino žibrških otrok v varno zavetje doline Reke. Bili so že globoko v gozdu, ko so Logatec stresle eksplozije odvrženih bomb.

Povojni čas, ki je močno prizadel tudi Rečanovo trdno domačijo, je od njega zahteval izjemne napore, da je ohranil čvrstost domačije in zagotovil pogoje za življenje številne mlade družine, ki si jo je medtem ustvaril. Toda ni se zadovoljil le s tem. Videl je, kako Žibrše nekako zaostajajo za hitrim povojnim razvojem. Rešitve je iskal doma, v vasi. Z iznajdljivostjo in spretnostjo je uspel po Istri in Dalmaciji prodajati les, ki so ga žibrški kmetje vedno hranili za težke čase. Marsikatera domačija si je z njegovo pomočjo opomogla in se ohranila. Tako se je krepila tudi vas in nekako smo lovili korak z razvitimi. Anton je bil vedno zraven: pri gradnji cest, napeljavi elektrike, telefona, pri gradnji skakalnice, gasilskega doma. … S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, stkanimi poslovnimi vezmi in tudi stvarnimi prispevki je občutno pripomogel, da se je vas dostojno razvijala.

Predvsem pa ni pozabljal na ljudi okrog sebe. S posebnim socialnim čutom je zaznaval stiske ovdovelih staršev z majhnimi otroki. Nekaterim otrokom je ponudil toplo okrilje svoje družine in jih pripeljal do poklica, drugim je bil skrbnik, vdovcu je našel družico… Živel je z ljudmi v dobrem in slabem. Ko so bili avtomobili še redki, je s svojim avtomobilom ljudi popeljal k porokam in pogrebom, opravil je marsikatero nujno vožnjo; ni se zmedel, ko je narava pohitela in se je poleg njega v avtu rojeval otrok…

Ostajal je mlad, vedno odprt za nove ideje. Njegova hiša je bila vedno odprta za vse, tudi hišico na otoku Iloviku je rad delil z drugimi, in kar nekaj Žibršanov je prav tam užilo svoje prve dopustniške dni…

S takimi in podobnimi razmisleki se bomo vračali v čas našega skupnega bivanja. In polja bomo obdelovali in skrbeli za našo vas. Ko pa bomo trčili na težave, se bomo s hvaležnostjo spominjali nanj, ki jih je znal reševati s skorajda prirojenim nasmeškom!

Branko Rupnik

Polje je umrlo… Vzklil je nov cvetneskončnosti.(Bojana Levinger)

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

25

Ne nazadnje

Zahvala

Anton Artač21.5.1940-17.3.2008

Ob nenadni smrti moža, očeta in starega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala pogrebni službi Pečkaj.

Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje ter Gasilskemu društvu Rovte za izkazano čast in poslovilni govor.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.

Za vedno nam bo ostal v lepem spominu.Vsi njegovi

Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje,

ki smo gaspoštovali,

ljubili.

Zahvala

Po dolgoletni in hudi bolezni je v 87. letu v miru in za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica

Antonija Facija

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se vsem vaščanom Jakovice in Laz, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Posebno se zahvaljujemo Domu starejših Logatec, pogrebni službi Menart, župniku za opravljen obred in Krajevni skupnosti Laze-Jakovica za poslovilne besede.

Žalujoča sinova matija in Andrej z družinama

Povejte vsem dragim, da nisem tisti očarljivi glas –

razjokali bi se od veselja, ko bi ga lahko spet slišali.

Zahvala

Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama in babica

Gabrijela Reich, roj. Gostiša(1930 – 2008)

Ob smrti žene, mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo s tiho žalostjo, svečami in cvetjem pospremili na njeni zadnji poti.

Iskreno se zahvaljujemo tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Prav tako se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Menart, Komunalnemu podjetju Logatec, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.

Še enkrat – iskrena hvala!Vsi žalujoči

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanjaspomin je kot cvet, ki nenehno poganja,

spomin je svetloba, ki dušo obliva,spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!

Zahvala

Po hudi bolezni je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi

Jože Šebenik3.4.1952-29.3.2008

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sošolcem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.

Še posebej se zahvaljujemo Lovski družini Planina za organizacijo pogrebne slovesnosti.

Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec in domačemu župniku za vzpodbudne besede.

Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

“Srce tvoje je zaspalo,zvon v slovo ti je zapel,

misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel.”


26

Ne nazadnje

Bralci pišejo

Zahvala

Cvetka Žnideričiz Rovt

Globoko hvaležnost izražamo vsem: prijateljem, sorodnikom, sosedom, ki ste naši mami pomagali v času bolezni z obiski, s prijaznimi besedami in z molitvijo.

Hvala vsem, ki ste ji svojo naklonjenost izkazali s cvetjem, svečami in jo pospremili na zadnji poti.

Srčno smo hvaležni zdravnici Janji Šešok, ki jo je sprejela v času bolezni in ji pomagala v njenih zadnjih in najtežjih mesecih težke bolezni.

Hvala, gospodu župniku Janezu Petriču, pogrebnemu zavodu Menart, trobentarju in pevcem za lep poslovilni obred.

Vsi njeni

Mati, sam bom vso pot prehodil.Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,kadar bo kdo moje srce pohodil.Dvigni ga, toplo besedo mu daj.

(Kajetan Kovič)

Logaški koledar 2008Oglašam se sicer pozno, pa vendar bi nekaj dodal v

zvezi s koledarjem “Logatec 2008: zračni posnetki 1957-2008«. Pridružujem se mnenju Branka Rupnika.

Tudi v naši vasi – Grčarevcu je padla marsikatera krepka na račun izbora fotografij v omenjenem koledarju. Žal,tudi Grčarevca poleg še nekaterih vasi in zaselkov v naši občini ni na koledarju.

Zanima me pa, če je Občina Logatec odkupila vse posnetke naše občine. Če jih je, bi jih bilo prav zanimivo videti na kakšni razstavi. Ali pa bi jih mogoče občina dala v hrambo v domoznanski oddelek Knjižnice Logatec, kjer bi si jih tudi lahko ogledali občani.

Mogoče mi lahko kdo odgovori? Gvido Komar

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Logatec, Društvo prijateljev otrok in mladine in Knjižnica Logatec organizirajo

1. junija

Pozdrav poletjupopoldne ob druženju z umetniki in knjigami

na trgu na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja

Sodelovali bodo umetniki, slikarji, kiparji, oblikovalci unikatne keramike, fotografi ter kulturna društva z glasbenimi, plesnimi in gledališkimi točkami. Organizirana bo ustvarjalna delavnica za otroke in bukvarna.

Tanja-Pina Škufca, vodja Obm. izpost. Logatec

Napovednik prireditev

Četrtek, 15. maj, ob 19. uri, Krajevna knjižnica v Rovtah Peš romanje v Medžugorje – Predavanje Milana Čehovina.

Vstopnine ni! Org. in info: Ivica Merlak, Knjižnica Logatec, 01 7541 722

Četrtek, 15. maj, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec

Otvoritev samostojne razstave Jožeta Matjašca – Razstava bo na ogled do 23. maja

Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, Franc Godina, 040 517 436

Četrtek, 15. maj, ob 20. uri, Dvorana Glasbene šole Logatec 10. Nastop učencev GŠ Logatec v šol. letu 2007/08

Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730

Petek, 16. maj, ob 20. uri, Narodni dom Logatec Koncert orkestrov GŠ Logatec

Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730

Sobota, 17. maj, od 9. do 12. ure (v primeru dežja sobota, 24. maj), ploščad pred Knjižnico Logatec

Dopoldansko dogajanje – delavnica Kako so tiskali knjige v času Trubarja? in bukvarna

Org. in info: Bibijana Mihevc, Knjižnica Logatec, tel. 01 7541 722

Sobota, 17. maj, ob 14. uri, Log - Zaplana Turnir v malem nogometu 2008 – Žreb ekip bo ob 13.30, prijavnina

znaša 30 evrov, najboljše čakajo pokali in praktične nagrade Org. in info: ŠD Log-Zaplana, 031/531 300 (Martin), malavasic.

[email protected] , [email protected]

Torek, 20. maj, ob 17. uri Narodni dom Logatec Regijska revija otroških pevskih zborov Osrednje Slovenije 2008

Org. in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec, Tanja-Pina Škufca, 031 867 974, [email protected]

Četrtek, 22. maj, ob 19.30, Narodni dom Logatec

Tibet – Potopisno predavanje Gregorja Erjavca. Vstopnine ni! Org. in info: Bibijana Mihevc, Knjižnica Logatec, tel. 01 7541 722

.Petek, 23. maj, ob 19. uri, Kulturni dom KS Tabor

Da Capo ali Fine – zaključni koncert OPZ in MPZ OŠ Tabor, zborovodja Zdravko Novak,

in podelitev priznanj pevcem in pevkam, ki zaključujejo osnovno šolo in že od vsega začetka pojejo v zborih.

Org.in info: OŠ Tabor Logatec, 040 649 468 / 7590 856, Bojana Levinger, [email protected]

Petek, 23. maj, ob 20. uri, Dvorana »Stare šole« v Rovtah

4. Nastop učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec iz RovtOrg. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730

Sobota, 24. maj, ob 20. uri, Športna dvorana Logatec

Slavnostni koncert – 95 let Logaške godbe Org. in info: KD Pihalni orkester Logatec, Slavko Albreht, 041 585

525, [email protected]

Sreda, 28. maj, ob 19.30, Narodni dom Logatec Duh Avstralije – Filmska projekcija in potopisno predavanje Uroša

Velikonje, Vstopnine ni! Org. in info: Bibijana Mihevc, Knjižnica Logatec, tel. 01 7541 722

Petek, 30. maj, ob 20. uri, Dvorana Glasbene šole Logatec

Koncert solistov in komornih skupin GŠ LogatecOrg. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730

V programu lahko pride do sprememb. Novosti bodo sproti objavljene

na spletnih straneh občine Logatec www.obcina-logatec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370

Logatec, [email protected] / tel.: 01 7590 633.

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

27

Razpis

Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, tel. 01/7590 730, 031 625 577 Dislocirani oddelki v Rovtah, Rovte 100, 1373 Rovte

I: www.gslogatec.si, E: [email protected]

GLASBENA ŠOLA LOGATEC

OBJAVLJA RAZPIS ZA VPIS NOVIH U�ENK IN U�ENCEV V ŠOLSKO LETO

2008/09

PREDMET PRIPORO�LJIVA STAROST OPOMBEPredšolska glasbena vzgoja 5 let brez predhodnega preizkusa Glasbena pripravnica 6 let brez predhodnega preizkusa Klavir 7 – 9 let sprejemni preizkus Harmonika 7 – 9 let sprejemni preizkus Violina 7 - 9 let sprejemni preizkus Viola 11 – 13 let predznanje štirih (4) razredov violine Violon�elo 7 – 9 let sprejemni preizkus Kontrabas 11 – 18 let sprejemni preizkus Kitara 7 - 9 let sprejemni preizkus Kljunasta flavta 7 - 9 let sprejemni preizkus Flavta 10 – 12 let sprejemni preizkus Oboa 10 – 12 let sprejemni preizkus Klarinet 10 – 12 let sprejemni preizkus Fagot 10 – 18 let sprejemni preizkus Saksofon 10 – 12 let sprejemni preizkus Rog 9 – 11 let sprejemni preizkus Trobenta 9 – 11 let sprejemni preizkus Pozavna 9 – 11 let sprejemni preizkus Tuba 11 – 18 let sprejemni preizkus Druga koni�na trobila 10 – 18 let sprejemni preizkus Tolkala 9 – 18 let sprejemni preizkus Petje 17 – 24 let sprejemni preizkus Orgle 11 – 18 let predznanje štirih (4) razredov klavirja Citre 9 – 11 let sprejemni preizkus Tamburice 9 – 11 let sprejemni preizkus Druge VIZ: elektri�ne klaviatura ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: bas kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: jazz-pop-rock kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: jazz-pop-rock bobni ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: Otroški zbor 6 – 10 let sprejemni preizkus Druge VIZ: Šola nastopanja – pop- rock petje

12 – 18 let sprejemni preizkus

Zaradi ve�jega števila prostih mest še posebej priporo�amo vpis k predmetu violina, �elo, kontrabas, fagot, rog, trobenta, pozavna, tuba, druga koni�na trobila, citre in tamburice.

Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico in Sprejemni preizkusi za vpis v šolsko leto 2008/09 bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah:

Logatec Sreda, 21. maja, od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)

Sobota, 24. maja, od 9. do 12. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)

Rovte Petek, 23. maja, od 17. do 19. ure (vsi predmeti razen predmeta Petje)

Logatec Sreda, 21. maja, od 18. do 19. ure (samo predmet Petje!)

Petek, 23. maja, od 18. do 19. ure (samo predmet Petje!)

Za dodatne informacije pokli�ite na tel. 01/ 7590 730 (od 8. do 15. ure) ali 031 625 577 (od 8. do 16. ure).


28

Ne nazadnje

V Knjižnici je zmeraj kaj novega2008 : priročnik za opazovanje (astronomija); CUNNINGHAM, C.: Poskušajmo razumeti Downov sindrom : vodnik za starše (medicina)*; DEMENCA : izziv za socialno delo (socialno delo)DIMITROV, I.: Aroma in fito terapija : [zdravljenje z zelišči in eteričnimi olji] (zdravilna zelišča)*; DRAGOCENOSTI Narodnega muzeja (splošno)*; E-UPRAVA : zavezništvo z uporabniki (javna uprava); EVANS, M.: Naravna pot do zdravja (alternativna medicina)*; FREEDMAN, R.: Mrha koščena : brez dlake na jeziku : nasveti za pametne punce, ki nočejo več jesti svinjarije in bi rade izgledale božansko! (zdrava prehrana)GANDERTON, L.: Ročne spretnosti : koraki, tehnike, praktični izdelki (ročna dela)*; GEBAUER-S., B.: Proč s strupi! : vsak teden si očistimo telo (zdrava prehrana)*; GIDDENS, A.: Preobrazba intimnosti : spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah (sociologija); GLOGOVŠEK, J.: Poslovno odločanje pred davki in po njih. Praktični primeri (gospodarstvo); GREIF, T.: Arheologija in spol : podobe spolov v interpretaciji prazgodovinskih kultur v Sloveniji (arheologija); GRÜN, A.: Zakon : blagoslov za skupno življenje (verstvo); HAGEN, R.-M.: Egyptian art (umetnost); HEDGES, B.: V odvisnosti od službe (management); HIPERAKTIVEN otrok : psihomotorična terapija (pedagogika)*HUSAR, S.: Integracija otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v redno šolo : magistrska naloga (pedagogika); ILIES, A.: Razstrupljanje z užitkom : za vitalnost in dobro počutje (kuharske knjige); JERŠEK, M.: Totemske živali (mejne znanosti); JUŽNIČ, S.: Astronomija na Slovenskem (astronomija); KOHLMANN, E.: Al-Qa’idin džihad u Europi : afganistansko-bosanska mreža (politika); KOROŠEC, M.: Ob izgubi, ki jo doživlja mladostnik (psihologija); KRESAL, B.: Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja : najpogostejša vprašanja in odgovori (pravo); LAKHANI, D.: Prepričevanje : umetnost doseči to, kar želite (management); LYNCH, D.: Kako ujeti veliko ribo : meditacija, zavest in ustvarjalnost (psihologija)*; MEDITERRANEAN living (stanovanjska oprema)*; MOBILNOST dela in fleksibilnost sistema plač; PEASE, A.: Kako spretno komunicirati z ljudmi (psihologija); PIRJEVEC, J.: Trst je »naš!« : boj Slovencev za morje (1848-1954) (zgodovina Slovenije)*; PODGORNIK R., R.: Cvetoče razkošje : za okrasitev hiše, balkona, terase, okenske police (vrtnarstvo)*; PROVENCE style : interiors, details, landscapes, houses (stanovanjska oprema)*; QUAIN, B.: Kako premagati časovno revščino : delajte manj in ustvarite več (management); RITBERGER, C.: Ljubezen --- kaj ima osebnost s tem? (psihologija); RUIZ, M.: Mojstrstvo ljubezni : tolteške modrosti : praktični vodnik na poti k popolnim odnosom (etika); SHINN, F. S.: Skrivna vrata do uspeha (psihologija); SMALL rooms for kids (stanovanjska oprema)*; SMALL kitchens (stanovanjska oprema)*; SPIMO in hujšajmo (zdrava prehrana)*; SUCKALE, R.: Gothic (umetnost); ŠKOF Rožman v zgodovini (NOB)*; ŠTEFANČIČ, M.: Filmski almanah 2007 : tortura najboljših let našega življenja (film); ŠUGMAN B., L.: Življenjski svet uporabnika : raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (socialno delo); TRUDEAU, K.: Prirodni lijekovi za koje “oni” ne žele da vi znate (alternativna medicina); VIDRIH, T.: Pašnik : najboljše za živali, zemljo in ljudi (kmetijstvo)VINČEC, M.: Romanje v Kompostelo nekoč in das + dvd (turistični vodnik)*; VOGEL, C.: Nega konja (domače živali)*; VROČE pocinkanje : priročnik za inženirje in arhitekte (umetne obrti); ZUPANČIČ, M.: Otroci od vrtca do šole : razvoj osebnosti in socialnega vedenja ter učna uspešnost prvošolčkov (psihologija): WATSON, J. D.: DNK : skrivnost življenja (biologija)*.Prijetno branje!

Še posebej priporočamo knjige z oznako*!

Maja Gregorič

Slovensko leposlovje DETELA, L.: Tri zvezde : roman o celjskih grofih

in Veroniki Deseniški (zgodovinski roman)*; FRANČIČ, F.: Izgubljeni jutri*; KOKALJ, T.: Draga Alina, draga Brina : roman v priponkah*; PARTLJIČ, T.: Dom dom*; SIVEC, I.: Kraljica Slovencev : povest o brezjanski Mariji Pomagaj*; SIVEC, I.: Moji edini, ki jo ljubim : Kajuhova prva ljubezen; URŠIČ, O.: Tadejev dež; VIDMAR, J.: Jezi(č)kanja : družbenokritični zapiski : (izbor kolumen in blogov) (spomini).

Poezija JANEŽIČ, B.: Svet kot ga vidi pomaranča; VIDMAR, M.: Sobe.

Tuje leposlovjeAKASAKA, M.: Vibrator; CALDWELL, L.: Poletje v Belfastu*; CAPIN, P.: Kako sem se prodajal; CHAVARRIA, D.: Adios muchachos; FALCONES de, S. I.: Morska katedrala (zgodovinski roman)*; FERIĆ, Z.: Otroci Patrasa; GARWOOD, J.: Dar; GIBBINS, D. J. L.: Križarjevo zlato : [iskanje judovske menore, najdragocenejšega izgubljenega zaklada v zgodovini človeštva] (pustolovski roman); GOLD, S. A.: Ping : iskanje novega ribnika (kratka proza)*;HAMPSON, A.: Oljčni sestri; HUBER, R.: Devet poletij : najina sredozemska odisejada (spomini); JERGOVIĆ, M.: Ruta Tannenbaum; LAFORET, C.: Praznina; MCCANN, R.: Bil sem le majhen deček : resnična zgodba o ukradenem otroštvu (avtobiografski roman)*; MUHIĆ, F,: Zlati ščit (eseji); RANKIN, I.: Razgaljeni Jack (kriminalni roman); ROBERTS, N.: Križ boginje Morrigan; SIMIĆ, R.: V kaj se zaljubljamo (kratka proza); STEVANOVIĆ, V.: Iskra; WOODIWISS, K. E.: Neuničljiva

Strokovna literatura ABRAMOVIČ : življenjska pot enega najbogatejših in najvplivnejših ljudi na svetu (biografije);ADAMS, M. G.: Osnovne veščine postavljanja vprašanj (psihologija); BAIRD, H.: Mozaiki : ideje, materiali, tehnike : več kot 60 tehnik za … (uporabna umetnost); BAUER, H.: Baroque (slikarstvo); BELUŠI (kuharske knjige); BLAZNIK, B.: Odraslost : osebe z motnjo v duševnem razvoju (pedagogika); BRATOVŽ, J.: Zemlja – morje : okusi iz Slovenije (kuharske knjige); BRVAR, B.: Statistika (sociologija); BUNTA, A.: Uničiti nič? (filozofija); BUTALA, M.: Reši svoje dojke, reši svoje življenje (alternativna medicina)*CANNAT, G.: Glej jih, zvezde! : najlepši prizori na nebu v letu

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

29

Ne nazadnje

»Veselimo se življenja«Aprila v Domu starejših

Prvega aprila smo v Domu gostili radio Ognjišče. Ob-iskala sta nas namreč novinar Marjan Bunic in radijski tehnik Marko Zupan. Zanimalo ju je, kaj vse se dogaja v našem Domu. Presenetila sta nas pri telovadbi. Marjan se je pogovarjal tudi s stanovalci. iz posameznih oddelkov. Oddaja, ki smo je bili zelo veseli, je bila nato na radiu in tudi na internetu pod naslovom »Veselimo se življenja«.

Čez dober teden dni, 9. aprila, smo imeli v Domu dru-žabno popoldne z Ženskim pevskim zborom Društva invalidov in upokojencev iz Logatca. Zbor šteje štirinajst članic, vodi pa jih zborovodja Matija Logar. Navzoč je bil tudi predsednik Društva upokojencev Lado Puc. Ta zbor nastopa že 20 let. Pevke so bile oblečene v črna krila in rdeče bluze. Zapele so nam nekaj lepih pesmi, med njmi tudi Kje so tiste stezice in Prišla bo pomlad. Nato je Franc Jeraj zaigral na harmoniko. Sledila je recitacija, nato pa so uprizorili še skeč Pastir in pastirica. Dobro smo se nasmejali. Ob spremljavi na harmoniko nam je zbor zapel še venček narod-nih. Stanovalci smo resnično uživali. V Domu deluje kuharska delavnica, ki jo vodi Angelca Trontelj. Na delavnici stanovalci kuhamo in pečemo različne jedi. Zadnjič nas je bilo na delavnici sedem in spekli smo zelo dobro sadno torto. Včasih katera izmed stanovalk skupini zaupa svoj re-cept. Večino dela sicer opravi Angelca sama, nekaj stanovalk pa ji pomaga. Kar se skuha ali speče se nato tudi poje, kakšen košček pa dobijo tudi drugi, ki ne hodijo na delavnice. Pecivo vedno do-bijo tudi na varovanem oddelku. In tako smo v Domu ponovno preživeli pester mesec.

Ivanka Pečenik

Ja, Angelca, ta pa zna.

Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafičnazasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; na-klada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: [email protected], ISSN 0350 9281

Živel prvi maj! S tem pozdravom je logaški Pihalni orkester z logaškimi mažoretami začel prvomajsko budnico po Dolenjem Logatcu do Doma starejših pa skozi Blekovo vas in mimo PETRA do župana. Od tod so godbeniki in mažorete krenili do Gorenje vasi, nato so obiskali še Hotedršico. Na povratku so budničarji namenili pr-vomajski pozdrav še na Kalcah pa na Martinj Hribu ter sklenili svoje budniško popotovanje na prazničnem prvomajskem shodu v Centru vojnih veteranov Slovenije.

Po logaških ulicah.

Županova dobrodošlica godbenikom in mažoretam.

Vsepovsod so bili godbeniki in mažorete prisrčno in go-stoljubno sprejeti. Za vsa pozornostna gostoljubja gre gostiteljem iskrena hvaležnost.

m.š

Iz Doma starejših


30

Ne nazadnje

S KOLOM ZABITO IN SMOLO ZALITODomače posebnosti

Prosijo vasDa, dragi Logatčani, prosijo vas, da čimbolj počečkate

table, ki vas na karkoli opozarjajo. Saj ni, da bi se jezil na občino ali na krajevno skupnost ali na urejevalca parka okrog Narodnega doma oz. otroškega igrišča, saj najbrž vemo, kaj se tam sme in česa se ne sme, in mi zagotovo nismo počečkali teh tabel. Ah…nikjer pa ne piše, naj ne počečkamo vsega povprek. Mogoče pa bo delovalo, če enkrat prosimo, naj kdo vendarle počečka kakšno tablo, potem je pa nekdo nalašč ne bo.

Slika in besedilo KRAS

Likovniki predstavili svoj katalog

V preddverju Steklene galerije je bila 18. aprila odprta razstava Logaških likovnikov – Razstavljalo je 17

avtorjev. To je bila njihova prva skupinska razstava – Dogodku je prisostvovalo številno občinstvo, ki je ob tej priložnosti spoznalo tudi prvi katalog logaških

likovnih avtorjev

P o b u d o za razstavo in izdajo kataloga je dal predsednik Društva likovnikov Franc Godina, spremno besedilo in predstavitev avtorjev pa je pripravila likovna kritičarka Anamarija Stibil Šajn. Katalog je nastal v sodelovanju s fotografom Andrejem Korenčem, z lektorico Vido Trošt Vidic; Primož Godina pa ga je oblikoval in izvedel njegovo pripravo. Seveda, kataloga ne bi bilo brez sodelovanja donatorjev, predvsem občine Logatec in župana Janeza Nagodeta, ki je ob tej priložnosti pozdravil likovna prizadevanja avtorjev.

Društvo likovnikov šteje 42 članov, ki ustvarjajo v različnih tehnikah. Likovnike iz kataloga je podrobno predstavila Anamarija Stibil Šajn, ki je iz kataloga na platnu projecirala pomembnejše likovne stvaritve in jih podrobneje predstavila.

Prav je, da s to potjo skrčema predstavimo avtorje, kot jih vidi kritičarka Anamarija Stibil Šajn za spodbudo vsem, ki se še niso vključili v katalog. Vsekakor velja ugledno mesto inženirju Francu Godinu, ki je imel na skrbi organizacijo in urejanje kataloga. Primerno mesto gre tudi Bojanu Gantarju, ki je oblikoval naslovnico. Dalje omenimo Tajipa Toneta Hasanija, ki se je loteval analitskih študij človeškega telesa, Andreja Kosa, ki se je v svojem kiparjenju zapisal formam vozlanja, Petru Kozini, ki se daje akvarelu, predvsem krajini; tudi Jože Matjašec se posveča večinoma akvarelu, med tem ko se Tjaša Matjašec odkriva v podobi ženskega lika. Dušan Mihelčič posega po pastelu in se preizkuša tudi na zahtevnejšem figuralnem področju.Boris Mihevc, žal, že pokojni, je bil obetaven likovni ustvarjalec; že zgodaj je dokazal, da obvladuje risbo kot temeljno sredstvo likovnega izražanja. Tone Mihevc se v svoji ustvarjalnosti dotika gline, dovršeno razkriva izraznost najzgovornejših delov obraza, kot so oči in usta. Naš stari znanec Franc Musec se poleg slikanja v oljni tehniki preizkuša tudi v akvarelu, akrilu in pastelni risbi. Slikarstvo Mateja Pečenika je raznoliko: od realističnih okvirov do popolne abstrakcije. Jur Samec je zavezan snovi in notaciji kolaža. Tea Širca svoje likovne zgradbe gradi v oljni, akrilni in akvarelni tehnik, medtem ko Tatjana Verbič ustvarja reliefe, kipe in različne tehnike grafike in slik. Natalija Zidanič se ukvarja skaligrafijo, keramiko mozaika, linorezom; najraje pa slika vakrilu. Urška Župec uporablja za zapis intimnih občutij tehniko akvarela, snuje pa tudi tehniko akrila in olja.

Ob vsem smo kmalu pričakovati tudi naslednji katalog.

Albin Čuk


v SOBOTO, 17. maja, od 9. do 12.ure naPLOŠÈAD PRED KNJIŽNICO na

delavnica KAKO SO TISKALIKNJIGE V ÈASU

TRUBARJA? in BUKVARNA

VSTOP PROST!Primeru dežja bo prireditev

v soboto, 24. maja.

Loga

ške

novi

ce, m

aj 2

008

31

Oglasi


32

Oglasi

008 2 maj Logaške novice, · pismo neznano vse dosihdob, je kaj verjetno, da pa je Janez...

Documents

Transcript of 008 2 maj Logaške novice, · pismo neznano vse dosihdob, je kaj verjetno, da pa je Janez...