РАЗКРИВАНЕ И УПРАВЛЕНИЕ НА ДЕНТАЛНА ПРАКТИКА. ТРУДОВО-ПРАВНИ ВЗАИМООТНОШЕНИЯ
Трудово право
-
Upload
jane-gjoreski -
Category
Documents
-
view
113 -
download
9
description
Transcript of Трудово право
Универзитет Св. „Кирил и Методиј“ СкопјеПравен факултет Скопје
Семинарска работа по предметот:
На тема:
Трудово право
Ментор: Изработил:Проф. Др.
Скопје, 2005 година
1
Voved
Za {to podobro i pocelesoobrazno izu~uvawe na
naukata na trudovoto pravo, kako i za {to pocelosno
osoznavawe na pra{awata od trudovo pravnata nauka, kako
i za nudewe odredeni soznanija i re{enija za niv, mo{ne
golemo zna~ewe ima razgleduvaweto na odnosot na
trudovoto pravo so drugite pravni discipline i nivnata me|
usebna interaktivnost, i istovremeno da se izvr{i nivnoto
razgrani~uvawe i diferencirawe. Toj odnos najdobro }e mo`e
da se sogleda, ako pri toa na preden plan se postavi
predmetot na trudovoto pravo {to vsu{nost i slu`i kako
osnovno sredstvo i instrument za negovo razgrani~uvawe i
diferencirawe od drugite pravni i nau~ni disciplini. So
utvrduvaweto na predmetot na trudovoto pravo se otkriva
negovata celokupna sodr`ina i materija, a so negovoto
razgrani~uvawe od drugite pravni nau~ni disciplini se
odreduvaat granicite, ramkite, i limitite na negoviot predmet.
Pri razgleduvaweto na odnosot na trudovoto pravo so
drugite pravni disciplini, kako i pri nivnoto me|usebno
razgrani~uvawe se soo~uvame so golemi te{kotii za{to e
mnogu te{ko, pa duri i nevozmo`no da se postavi jasna
granica pome|u niv. ^esto naglasuvanata samostojnost i
aftonomija na trudovoto pravo vo nikoj slu~aj ne zna~i i
nejzina izolacija i prekinuvawe na sekakva vrska so drugite
pravni disciplini pred se so: gra|anskoto, ustavnoto,
2
upravnoto i trgovskoto pravo za{to site tie pravni disciplini
se del od eden ist i edinstven praven sistem ~ij predmet na
ureduvawe se razni oblasti od op{testvenite odnosi.
Site tie oblasti se povrzuvaat me|usebno, se
nadopolnuvaat pa duri i se prepletuvaat vo nivnoto
ureduvawe. Na toj na~in, i oddelni odnosi od oblasta na
trudovoto pravo zaemno se povrzuvaat ili navleguvaat vo
odnosite na drugite pravni disciplini, ili poradi toa {to
ostvaruvaweto na odredeni pravni odnosi od trudovoto pravo
e usloveno od izvr{uvaweto na pravnite propisi i pravila na
nekoi drugi pravni disciplini, ili poradi toa {to trudovoto
pravo pozajmuva izvesni na~ela i propisi od drugi pravni
granki i niv gi primenuva na svoite odnosi.
“Odnosot na trudovoto pravo so ustavnoto pravo”
Pri samoto poimawe i odreduvawe na odnosot pome|u
trudovoto pravo i drugite pravni disciplini i nivnoto me|
usebno razgrani~uvawe, odnosno diferencirawe sekako
nekakov prioritet e neophodno da mu se dade na odnosot na
trudovoto pravo i ustavnoto pravo. Ako se ima vo predvid
faktot deka kako osnoven, najvisok i najva`en praven akt i
instrument vo sevkupnata hierarhija na pravnite institucii i
instrumenti koi postojat vo edna dr`ava, gi sodr`i osnovnite
na~ela na op{testveno - ekonomskoto ureduvawe i deka vo
3
tie ramki vo nego se sodr`ani i osnovnite na~ela na
trudovoto pravo, i rabotnite odnosi, stanuva jasna
priuretnata postavenost na ovoj odnos. Osnovnite na~ela
{to gi ureduva ustavot kako {to se: na~elata na pravo na
rabota, na~eloto za za{tita na licata vo raboten odnos, na
posebna za{tita na maloletnicite, `enite, decata i licata so
posebni potrebi koi se vo raboten odnos, na~eloto na
ednakvost i ramnopravnost na licata pri stapuvawe vo
raboten odnos, na~eloto na pravo na socijalno osiguruvawe,
na~eloto na ograni~eno rabotno vreme, na~eloto na
dogovorno zasnovuvawe na rabotniot odnos, na~eloto na
dobrovolnost, na~eloto na nagraduvawe sprema vlo`eniot
trud, na~eloto na li~na odgovornost, na~elo na
organizirawe na rabotnicite i rabotodavcite i.t.n, i.t.n... osven
{to se sostaveni i vonistitutiven del od predmetot i
sodr`inata na ustavnoto pravo, tie istovremeno se i predmet
na izu~uvawe i ureduvawe i na trudovoto pravo kako
posebna i samostojna nau~na pravna disciplina {to taa gi
prezema od ustavnoto pravo i gi inkorporira vo svoite
zakonski akti vr{ej}i ponatamo{na nivna konkretizacija i
razrabotka, so {to se vospostavuva edna zakonodavna
regulativa na relacija ustavno pravo - trudovo pravo zaedno
so rabotnite odnosi i socijalnoto osiguruvawe, kako posebni
disciplini koi gi prou~uvaat domenite i oblastite na rabotnite
odnosi.
4
“Odnosot me|u trudovoto pravo i gra|anskoto pravo”
Ne pomalku va`en od odnosot me|u trudovoto pravo i
ustavnoto pravo e odnosot me|u trudovoto pravo i gra|
anskoto pravo koj i pokraj oformuvaweto odnosno
diferenciraweto na trudovotopravo kako posebna pravna
nau~na disciplina, seu{te e mo{ne tesen, za{to poglednato
od istoriska retrospektiva trudovoto pravo be{e del od gra|
anskoto pravo i od nego se razvi kako samostojna nau~na
pravna disciplina. Trudovoto pravo be{e del od gra|anskoto
pravo, pa odnosite {to se vospostavuvaat vrz osnova na
trudot za odredena pari~na nagrada pretstavuvaa negov
predmet na izu~uvawe i ureduvawe. Na toj na~in istoriski
poglednato, gra|anskoto pravo be{e i ostana na dogovorot
za rabota. Me|utoa so oddvojuvaweto na trudovoto pravo
kako posebna pozitivna nau~na disciplina, {to ja
determiniraat posebniot i specifi~niot predmet na
izu~uvawe i ureduvawe, posebnite celi, principi, institucii i
kategorii, postepeno po~naa da se nayiraat i ramkite i
granicite na odnosot me|u trudovoto pravo i gra|anskoto
pravo. Osnovnata razlika pome|u ovie dve prazni nau~ni
5
disciplini pred se e vo razli~nata sodr`ina i razli~niot
karakter na odnosite {to se predmet na nivnoto ureduvawe.
Trudovoto pravo kako predmet na ureduvawe gi ima
odnosite {to se vospostaavuvaat i se razvivaat vo samiot
proces na trudot i toa neposredno i isklu~ivo se zanimava so
dejnostite i aktivnostite na lu|eto pri samata rabota, potoa so
organizacijata na procesot na rabotata, so `iviot trud, so
pra{awata za ureduvawe na odnosite {to se
vospostaavuvaat vo ostvaruvaweto na procesot na trudot, a
vo vrska so toa i pra{awata za za{tita na rabotnicite pri
rabotata, rabotnata disciplina i.t.n. Od druga strana gra|
anskoto pravo gi regulira imotno pravnite odnosi, {to na prv
pogled imaj}i vo predvid deka i vo rabotnite odnosi vo
izvesna mera ima odredeni pra{awa od imotno - praven
karakter kako na primer plata ili nagrada za plata za
izvr{enata rabota, bi mo`elo da navede na soznanieto za
imotno - pravniot karakter.
Me|utoa site ovie ka`ani pra{awa od oblasta na
rabotnite odnosi, koi navidum imaat imotno - praven
karakter, dobivaat karakter na li~na sopstvenost na
rabotnicite vrz osnova na nivniot li~en trud i tie ne se
edinstveni elementi za odreduvawe na karakterot na
rabotnote odnosi i na trudovoto pravo voop{to.
Za {to poobjektivno i pocelosno sogleduvawe na
odnosot me|u trudovoto i gra|anskoto pravo, e potrebno da
se istakne faktot deka i pokraj insistiranosta na posebnosta
6
na nivniot predmet i karakter sepak e prisutna, mo`e da se
re~e i ne izbe`na, nivnta neposredna povrzanost i
isprepletenost. Toa osobeno se sogleduva pri koristewe od
trudovoto pravo i toa ~esto na odredeni na~ela i propisi na
gra|anskoto pravo. Takov e slu~ajot i so validnosta i
legitimnosta na voljta pri isklu~uvaweto na dogovorot za
rabota, odnosno pri samoto stapuvawe na rabota, potoa
utvrduvaweto na rokovite za zastarenost za pobaruvawata
od raboten odnos koi se cenat i utvrduvaat spored propisite i
pravilata na gra|anskoto pravo. Ovde sekako bi trebalo da se
spomene i nadomestokot za materjalnata {teta {to seu{te
se vr{i vrz osnova na gra|ansko pravnite propisi i pravila, {to
va`i za postapkta vo vrska so rabotnite odnosi pred
redovnite sudovi. Me|utoa vo site ovie slu~ai trudovoto
pravo ne navleguva vo pokonkretno prou~uvawe na
problemite za{to tie kako takvi prestavuvaat predmet na
gra|anskoto pravo. Trudovoto pravo tie na~ela i propisi
samo gi pozajmuva i toa so cel {to podobro i pocelosno da
razgleda nekoi pra{awa i problemi koi isto taka prestavuvaat
i negov predmet na izu~uvawe. Vo pravnata teorija ne bi
trebalo da se zapostavi odnosot i vlijanieto {to trudovoto
pravo go ima vrz gra|anskoto osnosno imotnoto pravo, za
{to najdobar primer e problematikata na odgovornosta za
{teta, osobeno na nadomestocite za pretrpenata {teta vo
slu~aj na nesre}a pri rabota.
7
“Odnosot me|u trudovoto pravo i upravnoto pravo”
Zna~eweto na odnosot me|u trudovoto i upravnoto
pravo bi mo`elo da se postavi na kontradiktoren na~in od
odnosot me|u trudovoto i gra|anskoto pravo. Dodeka vo
istorijata na razvitikot na trudovoto pravo i negovoto
formirawe kako posebna pravna disciplina, odnosot me|u
trudovoto i gra|anskoto pravo gi slabee prvobitnite ni{ki na
me|usebnat apovrzanost i ineraktivnost, odnosot me|u
trudovoto i upravnoto pravo so razvitokot na trudovoto pravo
i zakonodastvo kako i so pro{iruvawe na rabotnite odnosi,
stanuva{e se potesen. Toa se dve pravni disciplini koi
~estopati zaemno se nadopolnuvaat i ~ij predmet na
izu~uvawe i ureduvawe ~estopati me|usebno se prepletuva
pa taka ~esti se slu~aite koga vo nivniot odnos se javuvaat i
sporovi vo vrska so pra{awata koi spored svojot karakter se
8
smestuvaat vo trudovoto ili upravnoto pravo, ili koi od
predmet na upravnoto pravo preminale na predmet na
trudovo pravo.Takov e primerot so rabotniot odnos na
javnite slu`benici, za{titata na rabotnicite vo odnos na
bezbednosta pri rabotata, osiguruvaweto na rabotnicite
i.t.n... Vo odnos na ovie pra{awe trudovoto pravo prezema
vo odreden del izvesni pravni odnosi i propisi {to porano bea
sostaven del na ustavnoto pravo. Ottamu pravnite propisi
{to gi ureduvaat pravata i obvrskite, na primer dr`avnite
slu`benici, se predmet na trudovoto pravo a propisite so koi
se ureduva funkcioniraweto i aktivnostite na tie slu`benici,
{to proizleguvaat od nivniot upraven odnos, odnosno
pravnite propisi {to ja ureduvaat organizacijata na dr`avnata
uprava voop{to se predmet na upravnoto pravo. Ist e
slu~ajot i so propisite za za{tita na ovie lica pri rabotata i za
socijalnoto osiguruvawe, koi se predmet na trudovoto pravo,
na nivnoto ostvaruvawe i obezbeduvawe e tesno povrzano
so propisite na upravnoto pravo. Osven ovie postojat i niza
drugi pra{awa kade {to povrzanosta na trudovoto i
upravnoto pravo e u{te pozabele`itelna. Na primer i vo
trudovoto i vo upravnoto pravo predmet na ureduvawe e
(inspekcijata na trudot) no so taa razlika {to upravnoto
pravo ja regulira nejzinata organizacija i funkcioniraweto, a
trudovoto pravo nejzinata nadzorna funkcija i nejzinata uloga
vo domenot na za{tita na rabotnicite pri rabotata kako i vo
re{avaweto na rabotnite sporovi, so {to se postignuva
9
poseopfatna analiza i pocelosno prou~uvawe na ovaa
problematika.
“Odnosot me|u trudovoto pravo i drugite pravni disciplini”
Pri razgleduvaweto na odnosot na trudovoto pravo so
nekoi drugi pravni disciplini treba da se spomene i odnosot
me|u trudovoto pravo i krivi~noto pravo, kako i trgovskoto
pravo. Rabotnikot, osven {to neodgovara disciplinski za
povreda na rabotnite obvrski i odgovornosti, kumulativno
mo`e da odgovara krivi~no za protivpravni dejstva koi gi
sodr`at elementite na edno krivi~no delo, a toa se
protivpravnosta, vinovnosta, kaznivosta i ~ovekovo
povedenie i toa pred se za krivi~nite dela protiv rabotnite
odnosi, {to se predmet na ureduvawe na krivi~no - pravnite
propisi.
10
Trudovoto pravo ima odredeni vrski i so trgovskoto
pravo {to osobeno se sogleduva vo oblasta na
nagraduvaweto na rabotnicite za izvr{enata rabota, odnosno
za vlo`eniot trud ili platite. So ogled na faktot deka ovaa
problematika e edna od osnovnite prava na rabotnicite od
rabotniot odnos, a voedno i negov biten element, taa bez
nikakva dilema spa|a vo domenot na trudovoto pravo.
Bidej}i platite svojata osnova ja imaat vo sevkupniot prihod
{to pretprijata go ostvaruvaat so svoeto rabotewe, ovaa
problematika navleguva vo domenot i na trgovskoto pravo
so {to se ocrtuvaat konturite i slikite na odnosot na ovie dve
pravni disciplini. Trudovoto pravo razgleduvaj}i ja
problematikata so platite a neophodno vo odreden obem da
go opfati pra{aweto za raspredelbata na sevkupniot dohod i
da uka`e na principite i osnovite na taa raspredelba, za{to
vo tie ramki se razrabotuvaat i pravilata, merilata i osnovite
na raspredelbata na sredstvta nameneti za nagraduvawe na
rabotnicite za izvr{enata rabota, odnosno nivnata plata.
11
Sodr`ina:
- Odnosot na trudovoto pravo i ustavnoto pravo
- Odnosot me|u trudovoto i gra|anskoto pravo
- Odnosot me|u trudovoto i upravnoto pravo
- Odnosot me|u trudovoto pravo i drugite pravni
disciplini
12
Koristena literatura:
- Trudovo pravo i rabotni odnosi
Avtor: Prof. d-r. Gzime
Starova
- Gra|ansko - imotno pravo
Avtor: Prof. d-r. Asen Grup~e
13
- Upravno pravo
Avtori: Prof. d-r. Simeon Gelevski
Prof. d-r. Bor~e
Davitkovski
Prof. d-r. Naum Grizo
- Komentar na zakonot za rabotni odnosi
Prof. d-r. Gzime Starova
Prof. d-r. Todor
Kalamatiev
14