Post on 08-Mar-2020
Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji
mag. Špela Remec Rekar
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Sektor za kakovost voda
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Brez znanja o delovanju, stanju in vplivih na vodno okolje ni učinkovitega, trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.
»Vloga lokalnih skupnosti pri upravljanju voda«
Pregled stanja jezer in najpogostejših pritiskov na jezera in zadrževalnike
Pošiljanje poročil „objezerskim“ Občinam in objava poročil in
podatkov na spletu http://www.arso.gov.si/vode/jezera/
http://www.arso.gov.si/vode/podatki/
Od leta 2007 monitoring poteka skladno z Vodno direktivo(Direktiva 2000/60/ES)
Novi kriteriji za oceno ekološkega in kemijskega stanja jezer celovito zajamejo vse dejavnike, ki vplivajo na kakovost vodnega okolja: kemijske,
fizikalno-kemijske, biološke, morfološke in hidrološke
• Pravilnika in o monitoringu stanja površinskih voda• (Uradni list RS, 10/2009)
• Uredbe o stanju površinskih voda• (Uradni list RS14/2009, 98/2010, 96/2013)
Ocenjuje se EKOLOŠKO in KEMIJSKO
stanje vodnih teles
Ocena stanja je podlaga pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje stanja vodnih teles, ki v obdobju NUV niso dosegla okoljskih
kriterijev za dobro stanje
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Če vodno telo ne dosega dobrega ekološkega ali kemijskega stanja so potrebni ukrepi
za zmanjšanje obremenitev, ki se jih določi v okviru načrta upravljanja povodij, za kar
je pristojna Direkcija za vode oziroma MOP.
Jezera so s pritoki in padavinsko vodo povezani z ožjim in širšim pojezerjem. Na
stanje jezer in zadrževalnikov ima velik vpliv dejavnost lokalnega prebivalstva,
urejenost lokalne infrastrukture, rekreacijsko turistična dejavnost, industrija,
premogovništvo …. V primeru MPVT je predvsem iz hidrološkega vidika zelo
pomembna namembnost in raba zadrževalnikov
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Jezera in zadrževalniki vključeni v državni monitoring
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda Ur.l.RS 63/05; potrebne dopolnitve
Hidromorfološke lastnosti: površina > 50 hapomemben volumenzadrževalni čas >1 danPreverjeno z biološkimi elementi
Naravna jezera
1. Blejsko jezero 19752. Bohinjsko jezero 1997
1. Velenjsko jezero 2007
2. Družmirsko jezero 2010
3. Škalsko jezero 2014
4. Šmartinsko jezero 2003
5. Slivniško jezero 2003
6. Medvedce 2014
7. Perniško jezero 2 2003
8. Perniško jezero 1 2014
9. Pristava 2014
10. Ledavsko jezero 2003
11. Gajševsko jezero 2004
12. Klivnik 2003
13. Mola 2003
14. Vogršček 2 2003
15. Vogršček 1 2014
16. Akumulacija Moste 2016
Zadrževalniki (MPVT)
• Cerkniško jezero
• Ptujsko jezero
• Ormoško jezero
• Trbojsko jezero
• Zbiljsko jezero
• Vrhovo
• Most na Soči
Rečni ekosistemi
Ocena ekološkega in kemijskega stanja za NUVII (2009 – 2014) se podaja za 11 VT jezer: Blejsko, Bohinjsko, Velenjsko, Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero
ter zadrževalnike Klivnik, Mola in Vogršček .
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Razredi kakovosti ekološkega stanja
1 zelo dobro (H)
2 dobro (G)
3 zmerno (M)
4 slabo (P)5 zelo slabo (B)
Kemijsko stanje dobro slabo
JEZERO/ZADRŽEVALNIK EKOLOŠKO stanje/potencal KEMIJSKO stanje
VTJ Blejsko jezero ZMERNO dobro
VTJ Bohinjsko jezero DOBRO dobro
UVT Velenjsko jezero ZMEREN ali slabši dobro
MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero ZMEREN ali slabši dobro
MPVT zadrževalnik Slivniško jezero ZMEREN ali slabši dobro
MPVT Perniško jezero SLAB ali slabši dobro
MPVT zadrževalnik Ledavsko jezero SLAB ali slabši dobro
MPVT zadrževalnik Gajševsko jezero SLAB ali slabši dobro
MPVT zadrževalnik Klivnik DOBER dobro
MPVT zadrževalnik Mola DOBER dobro
MPVT zadrževalnik Vogršček ZMEREN ali slabši dobro
Brez ocene za bioto
Šele ocena na podlagi posameznega elementa kakovosti pokaže ključne pritiske na vodni
ekosistem
• Fitoplankton
• Fitobentos in makrofiti
• Bentoški nevretenčarji
• Ribe
• Prosojnost: Secchijeva globina (m)
• Zakisanost: pH
• Stanje hranil: celotni fosfor (μgP/L)
• Kisikove razmere: nasičenost kisika v hipolimniju (%)
Posebna onesnaževala Hidromorfološki elementi
Obvezni elementi kakovosti za določanje EKOLOŠKEGA stanja jezer
Podporni splošni fi-ke elementi Biološki elementi
Hidrološki režim:Količina in dinamika tokaNivo gladine Zadrževalni čas Povezava s podtalnico
Seznam sintetičnih in nesintetičnih onesnaževal (NRS) Uredba o stanju površinskih voda
Morfološke razmere:Spreminjanje globine Količina in struktura substrataStanje obrežnega območja
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Preobremenjenost s hranili
Preobremenjenost s hranili ; razmere v litoralu
Hidromorfološke spremembe in pritiski v litoralnem predelu jezera
Različni pritiski; vzorčenje se izvaja, metodologija vrednotenja v izdelavi
EKOLOŠKO STANJE JEZER IN ZADRŽEVALNIKOV 2009 - 2014 Skupna ocena
Biološki elementiSplošni podporni fi-ke
elementiPosebna onesnaževala
EKOLOŠKO STANJE
Vodno telo Fito
pla
nkt
on
Fito
be
nto
sin
mak
rofi
ti
Be
nto
ški
nev
rete
nča
rji
Rib
e
Secc
hij
eva
glo
bin
a
Ce
lotn
i fo
sfo
r
pH Nas
iče
no
st s
ki
siko
m v
h
ipo
limn
iju
Sintetična in nesintetičnaonesnaževala (NRS)
2009-2014
REK REK REK m μg P/L %
Blejsko jezero 0,58 0,61 0,76 * 5,7 12,4 8,1 73,2 G zmerno
Bohinjsko jezero 0,92 0,82 0,77 * 9,1 4,8 8,3 93,3 G dobro
Velenjsko jezero 0,52 * * * 6,4* 48* 8,0* 11* M(SO4;Mo) zmerno ali slabše
Družmirsko jezero 0,62 * * * 3,2 27 8,0* 63* M(Mo) zmerno ali slabše
Šmartinsko jezero 0,47 * * * 1,2* 37* 7,8* 52* G zmerno ali slabše
Slivniško jezero 0,44 * * * 1,2* 37* 7,9* 88* G zmerno ali slabše
Perniško jezero 0,25 * * * 0,3* 261* 8,0* ** G(FFS_metolaklor) slabo ali slabše
Ledavsko jezero 0,34 * * * 0,5* 99* 8,2* ** M(FFS_metolaklor) slabo ali slabše
Gajševsko jezero 0,32 * * * 1,7* 114* 8,4* ** M(FFS_metolaklor) slabo ali slabše
Klivnik 0,71 * * * 3,3* 11* 8,0* 66* G dobro
Mola 0,69 * * * 2,7* 15* 7,8* 69* G dobro
Vogršček 0,59 * * * 2,1* 13* 7,9* 55* G zmerno ali slabše
*Ekološkega stanja oz.potenciala ni možno določiti, ker ni ustreznih metodologij, ali pa so le te v fazi preverjanja
**Kriterij, nasičenost kisika v hipolimniju za ekološki tip ni ustrezen
Razredi kakovosti ekološkega stanja
1,0 - 0,8 Zelo dobro
0,79 – 0,6 Dobro
0,59 – 0,4 Zmerno
0,39 – 0,2 Slabo
0,19 - 0 Zelo slabo
Končno oceno ekološkega stanja vodnega telesa določa najslabša ocena.
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
V obdobju 2009 - 2014 so od skupaj 11 vodnih teles jezer samo 3 (27 %) dosegla dobro
stanje, vsa ostala jezera in zadrževalniki 8 (73%) pa niso dosegli okoljskih ciljev za
dobro ekološko stanje zaradi preobremenjenosti s hranili, zlasti fosforjem in dušikom.
9 9 9
189
189
73
9
45
27
9
36
27 27
82 82
100
82
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Trofičnost/FPL Trofičnost/FB/MA HMspremenjenost/BN
splošnadegradiranost/RIBE
Splošni fi- keelementi
Posebnaonesnaževala
Ekološkostanje/potencial
Del
ež je
zer
v p
osa
mez
nem
kak
ovo
stn
em r
azre
du
Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji glede na različne obremenitve v obdobju 2009 - 2014
ZELO DOBRO DOBRO DOBER ZMERNO ZMEREN ali slabši
SLABO SLAB ali slabši ZELO SLABO NEOCENJENOSTANJEPOTENCIAL
Za močno preoblikovana vodna telesa (MPVT) – zadrževalnike še ni enotne
strategije za določanje ekološkega potenciala in metodologij za posamezne
biološke elemente. Pri oceni potenciala je odločujoča namembnost zadrževalnika in na
podlagi tega tudi omilitveni ukrepi za posamezne elemente. Trenutno je ocena ekološkega potenciala izračunana le na
podlagi fitoplanktona in posebnih onesnaževal.
Od skupaj 11 vodnih teles jih 8 (73%) dobrega stanja, oziroma potenciala ne dosega zaradi preobremenjenosti s hranili
Jezero / zadrževalnik
povp. 09_2014
2014 2013 2012 2011 2010 2009
Blejsko jezero 0,58 0,57 0,58 0,57 0,64 0,55 0,57 zmerno
Bohinjsko jezero 0,92 0,89 0,93 0,93 0,94 0,96 0,89 zelo dobro
Velenjsko jezero 0,52 0,57 0,45 0,45 0,56 0,54 0,55 zmeren ali slabši
Šmartinsko jezero 0,47 0,45 0,53 0,79 0,41 0,27 0,35 zmeren ali slabši
Slivniško jezero 0,44 0,42 0,42 0,43 0,5 0,36 0,53 zmeren ali slabši
Perniško jezero 2 0,25 0,25 0,15 0,23 0,17 0,31 0,37 slab ali slabši
Ledavsko jezero 0,34 0,32 0,38 0,42 0,4 0,22 0,31 slab ali slabši
Gajševsko jezero 0,32 0,26 0,35 0,33 0,32 0,4 0,28 slab ali slabši
Klivnik 0,71 0,7 0,823 0,76 0,74 0,66 0,59 dober ali slabši
Mola 0,69 0,76 0,64 0,78 0,65 0,8 0,55 dober ali slabši
Vogršček 2 0,59 0,6 0,51 0,7 0,73 0,5 0,55 zmeren ali slabši
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
JEZERO/ZADRŽEVALNIK
RekaStanje NUVII
2009-2014Raven
zaupanjaRazlog za zmerno stanje NUV II
Razlog za zmerno stanje NUVI2005-2008
Velenjsko jezero Velunja zmerno visoka sulfati in molibden sulfati in molibden
Šmartinsko jezero Koprivnica dobro visoka metolaklor
Slivniško jezero Voglajna dobro visoka metolaklor
Perniško jezero2 Pesnica dobro srednja metolaklor
Ledavsko jezero Ledava zmerno srednja metolaklor metolaklor
Gajševsko jezero Ščavnica zmerno visoka metolaklor metolaklor
Posebna onesnaževala so drug največji problem zadrževalnikov
Še vedno prekoračene povprečne vsebnosti metolaklora smo v obdobju NUVII zasledili v Gajševskem in Ledavskem jezeru. V Velenjskem jezeru je stalno prekoračena povprečna vsebnosti molibdena in sulfata.
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Povprečna vsebnost metolaklora v posameznih zadrževalnikih kaže, da se je uporaba tega pesticida v obdobju 2009 – 2014 v primerjavi z obdobjem 2005 –2008 zmanjšala. Najbolj očitno je zmanjšanje ob Šmartinskem jezeru.
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Poslabšanje Bohinjskega jezera za 1 kakovostni razred v obdobju (2009 – 2014) v primerjavi s stanjem prvem načrtu NUVI (2006 -2008)
resno opozorilo na pritiske v priobalnem delu jezera, ki jih zlasti v času kopalne poletne sezone povzročajo različne aktivnosti na obali jezera.
Skupna ocena stanja se je znižala zaradi ocene na podlagi bentoških nevretenčarjev, ki kažejo na hidromorfološke spremembe litorala. Tudi stanje makrofitov v Bohinjskem
jezeru je bilo v letu 2014 ocenjeno samo kot dobro in kaže na slabšanje razmer v litoralu, čeprav skupna ocena na podlagi fitobentosa in makrofitov uvršča Bohinjsko jezero še
vedno v najvišji kakovostni razred, oziroma zelo dobro ekološko stanje.
Bohinjsko jezero 2008 2010 2013 2015
REK LBI 0,84 0,77 0,56 0,72
Ekološko stanje ZELO DOBRO DOBRO ZMERNO DOBRO
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Ovrednotenje hidromorfološke spremenjenost obale po indeksu MISO (IzVRS 2013)
VREDNOTENJE EKOLOŠKEGA STANJA JEZER NA PODLAGIHIDROMORFOLOŠKIH ELEMENTOV KAKOVOSTI
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
Ime postaje Qsr letni pretok skupaj P anorg.N2008 - 2013 m3/s mio. m3/leto kg tone
MIŠCA 0,171 5,032 329 8
UŠIVEC 0,027 0,840 23 3
RADOVNA 0,342 10,780 60 5
Skupaj 0,540 16,651 412 15
NATEGA 0,200 6,307 232 5
JEZERNICA 0,380 11,951 98 3
Skupaj 0,58 18,26 330 8
razlika 82 7
0,00
0,05
0,10
0,15
0,20
0,25
0,30
0,35
94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 08 09 10 11 12 13 14
kon
cen
trac
ija f
osf
orj
a (m
g P
O4/
l)
leto
Pritoki Blejskega jezera1994-2014
Mišca
Radovna
Ušivec
Linearna (Mišca)
Linearna(Radovna)
Vzroki za zmerno stanje Blejskega jezera
• pritoki, Mišca• krapolov,• kanalizacija, • kopalci, • intenzivna
živinoreja, • gnojenje
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V
S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V