Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva

Opredelitev gospodarstva

Ekonomika

Ekonomika se ukvarja z zadevami, ki so povezane s sprejemanjem pravilnih poslovnih odločitev, tako posameznika (gospodinjstev) kot tudi v podjetjih, bankah in drugih organizacijah in ustanovah, kjer je potrebno iz razpoložljivih količin dobrin pridobiti kar največjo korist.

Za gospodarjenje so bistvene tri prvine:

• človeške potrebe,• omejenost sredstev za

zadovoljevanje potreb,• zavestna dejavnost za

zmanjšanje omejenosti sredstev.

EKONOMSKI PROBLEM

Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi. Potrebe so tisto, kar je za ljudi najbolj značilno, zato so gibalo gospodarjenja. Njihov obseg in raznovrstnost določata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti.

Bistvo potrebe

Bistvo potrebe je, da jo občutimo kot nezadovoljstvo, kot boleč občutek, kar sproži zahtevo po sredstvu, s katerim bi lahko zadovoljili potrebo in odstranili občutek neugodja.

Potrebe so lahko?

Vse druge so sekundarne. Vsak ima drugačne potrebe. Pravimo, da so potrebe subjektivne. Potrebe se nenehno obnavljajo, nekatere vsakodnevno, druge na daljše časovno obdobje.

Potrebe posameznika imenujemo osebne potrebe. Potrebe, ki so skupne večji skupini ljudi ali celotni družbi, pa so družbene potrebe.

POTREBE ZADOVOLJUJEMO Z DOBRINAMI.

Ekonomski problem

Takšen problem imenujemo ekonomski problem, dobrino, ki je redka pa ekonomska dobrina.

Omejena sredstva gospodarstva

• Gospodariti pomeni najučinkoviteje porazdeliti in uporabiti omejena sredstva, tako, da čim bolj zadovoljimo potrebe.

• Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če : – z vloženimi sredstvi dosežemo največji možni

učinek – ali– želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo

sredstev.

Proizvodni viri

Ta sredstva, s katerimi produciramo dobrine in skušamo zadovoljiti nenehno naraščajoče potrebe, imenujemo proizvodni viri.

Dobrine

Dobrine so koristne stvari in storitve, ki lahko zadovoljijo potrebe.

Dobrine so lahko: - nematerialne dobrine, - materialne dobrine, - eksistenčne dobrine, - luksuzne dobrine,

Dobrine

Dobrine so lahko:- različni substituti,

- komplementarne dobrine - osebne, - potrošne, - javne dobrine, - kapitalne dobrine

Alternativni oz. oportunitetni stroški

Definicija - zavržene priložnosti, torej vrednotenje druge najboljše alternative, ki je nismo izbrali.

Žrtvovano količino druge dobrine imenujemo alternativni stroški.

Iz temeljnega odnosa med redkostjo in izbiro izhaja nekaj spoznanj:

- nekdo mora opraviti izbiro, za izbor alternative je potreben posameznik,- oportunitetni strošek mora torej nositi tisti, ki izbira in ga ni mogoče prenesti na drugega,

- oportunitetni stroški so torej subjektivni in jih težko

objektivno meri kdo drug kot tisti, ki je izbiro opravil,- oportunitetni stroški obstajajo samo v trenutku odločanja,

takoj za tem izginejo; tega, kar smo zavrgli, ne moremo realizirati.

Alternativni stroški so za gospodarjenje

• na nenehno odločanje, ki je potrebno v poslovnem procesu in na posameznika, ki mora odločati

• na to, da vsaka odločitev nosi posledice, ter• da morajo tisti, ki odločajo, nositi ekonomske

posledice svojih odločitev.

EKONOMSKI OSEBKI

• Pojavljamo se v dveh temeljnih ekonomskih vlogah: • Posamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki

• Podjetja so proizvajalci. Racionalno razporejajo proizvodne dejavnike in proizvajajo dobrine.

• V sodobnih gospodarstvih se v obeh ekonomskih vlogah pojavlja še tretji ekonomski osebek – država. V javnih podjetjih …..

EKONOMSKI CILJI DRUŽBE IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA

Vsaka družba se srečuje s potrebo po uresničevanju določenih ciljev kot so:

–ekonomska rast in razvoj–zagotavljanje polne zaposlenosti–ohranjanje stabilnosti cen–omogočanje pravične delitve

dohodkov–zagotavljanje ekonomske varnosti ……..

Ekonomska vprašanja vsake družbe

– KAJ IN KOLIKO se bo v neki družbi proizvajalo (produciralo) in v kakšnih količinah

– KAKO se bodo dobrine producirale, torej, kdo jih bo produciral, s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku.

- ZA KOGA bodo dobrine producirane, kdo in koliko jih bo sodelovalo v prisvajanju koristi od produciranih dobrin in storitev

GOSPODARSKA DEJAVNOST

KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

• Med ekonomskimi osebki se prelivata v obratnih smereh dva ekonomska tokova: tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov je stvarni tok, tok plačil pa je denarni tok. Proizvodnja in potrošnja sta neločljivo povezani:

• izdatki podjetij za nakup proizvodnih dejavnikov so

dohodki gospodinjstev,• dohodki podjetij so hkrati izdatki gospodinjstev za

potrošne dobrine

 NATURALNO GOSPODARSTVO

EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN

Potrebe zadovoljujemo z dobrinami in storitvami. Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo – s tem ima dobrina uporabno vrednost. Sposobnost dobrine, da zadovolji kakšno potrebo, imenujemo tudi koristnost dobrine.

EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN

Skupno korist od vseh enot določene dobrine imenujemo celotna koristnost. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine imenujemo mejna koristnost. Ker je potreba vse bolj zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje. Iz te zakonitosti izhaja zakon padajoče mejne koristnosti, ki pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupih in porabi blaga

EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN

Potrošnik torej primerja mejno koristnost dobrin s ceno oz. zneskom, ki ga je plačal zanje. Kljub temu, da se potrošnik pri nakupih srečuje z dvema omejitvama, razpoložljivimi denarnimi sredstvi in cenami dobrin, bo pri izbiri upošteval tudi lastne potrebe in ne bo kupoval dobrin samo zato, ker so poceni

Oportunitetni ali alternativni strošek nakupa druge dobrine

• Cena dobrine A je 100 EUR, dobrine B 200 EUR, potrošnik razpolaga s 600 EUR dohodka in vsega potroši (kombinira nakup dobrine A in dobrine B).

• V tabeli, katera vam prikazuje lestvico mogočih nakupov (dobrine A in dobrine B), so vneseni manjkajoči podatki:

Mejna koristnost

Pete tablice sploh ne moreš več pojesti, torej zate nima koristnosti. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine, je mejna koristnost.

Skupno zadovoljstvo porabnika od vseh enot dobrine je celotna koristnost.

IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU

Peter dobi vsak mesec 120 EUR štipendije. Porabi jo le za dve dobrini: dobrina A stane 30 EUR, dobrina B pa 15 EUR. Tabela prikazuje vse mogoče kombinacije nakupa, pri katerih Peter porabi ves dohodek.

IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU

Pri proizvodnji smo omejeni s količino proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh dejavnikov. Obe se s tehnološkim razvojem nenehno povečujeta. Šivilja lahko na dan zašije pet hlač, strojna proizvodnja pa omogoča delavcu občutno večjo proizvodnjo v enakem času.

PROIZVODNJA (PRODUKCIJA)

• Proizvodnja je začetek procesa reprodukcije, ki se konča s porabo dobrin in nadaljuje v nov proces proizvodnje.

• Z razvojem novih proizvodov skušajo vplivati na razvoj potrošnih navad, s tem »proizvajajo« potrebe in potrošnjo.

Proizvodnja

Praktično vse dobrine prihajajo iz proizvodnje. Proizvodnja je postopek, pri katerem naravne prvine spreminjamo v dobrine, oziroma v katerem iz surovin, materialov in polizdelkov s pomočjo strojev, orodij in dela ter seveda znanja ustvarjamo takšne dobrine (proizvode in storitve), ki lahko zadovoljijo potrebe ljudi in imajo zanje zaželeno uporabno vrednost. Poteka v primarnih, industrijskih in storitvenih podjetjih.

PRODUKCIJSKI FAKTORJI

• Inovacije zadnjih dveh stoletij so prinesle nove vire energije ter čedalje bolj izpopolnjene stroje, prevozna sredstva in tehnološke postopke. Kaj potrebujemo za sodobno proizvodnjo'

• Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne sestavine, prvine ki jim pravimo proizvodni dejavniki oz. produkcijski faktorji.

PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA

V proizvodnji sodelujejo številni ekonomski osebki, ki so lastniki proizvodnih dejavnikov: DELOVNE SILE, ZEMLJE IN KAPITALA.

DELO IN DELOVNA SILA• Delo je zavestna in premišljena človekova

dejavnost. Pri delu uporabljamo delovno silo, to so fizične, umske in moralne sposobnosti

PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA

ZEMLJA • Zemlja je naravna (osnovna) danost za proizvodnjo:

kmetijska in zazidljiva zemljišča, gozdovi, surovine, rudna bogastva in energetski viri.

KAPITAL

• Kapital je vse proizvedeno bogastvo, ki ga namenimo za proizvodnjo: orodja stroji in druga proizvodna oprema, materiali, surovine, polizdelki, stavbe, ceste, šole, vozila.

Proizvodnih sredstev po Marxovi razčlenitvi so:

• delovna sredstva - so stroji, zgradbe, zemljišča, orodja (sodelujejo v številnih proizvodnih procesih, ne spreminjajo oblike, se postopoma obrabljajo),

• predmeti dela - so surovine, materiali, polizdelki, energija ( sodelujejo v enem

proizvodnem procesu, se v njem preoblikujejo in porabijo),

• delo (delovna sila) – zavestna in premišljena človekova dejavnost (izkoriščamo umske in fizične sposobnosti človeka).

• Proizvodni dejavniki so relativno redki, zato moramo z njimi ravnati gospodarno: • z danimi dejavniki proizvesti čim več dobrin, - ali –• določeno količino dobrin proizvesti s čim manjšo porabo proizvodnih dejavnikov.

AKUMULACIJA KAPITALA

Vendar bo v tem primeru začel prihodnji proizvodni proces z enako velikim kapitalom. Dobiček lahko tudi akumulira – shrani za nadaljnjo proizvodnjo. Tako bo povečal in izboljšal kapital: pridobil dodatno in sodobnejšo opremo, zaposlil nove delavce.

PROIZVODNI STROŠKI

• Vsi stroški, ki nastajajo v proizvodnji so celotni stroški (spremenljivi in fiksni stroški).

• • Vsak dodaten proizvod poveča celotne stroške. Te stroške, ki nastanejo

zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški.

PROIZVODNI STROŠKI

Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek.

Krivulja povprečnih stroškov ima obliko črke U. To področje imenujemo ekonomija obsega; to

pomeni »prihranek pri stroških zaradi večanja količine proizvodnje«.

Dobiček

• Če vse stroške, ki se nanašajo na proizvodnjo določene količine proizvodov v danem obdobju, seštejemo dobimo celotne ali skupne stroške. Podjetnik pri svojem izračunu poslovnega rezultata upošteva:

• Dobiček = celotni prihodek - celotni stroški

STROŠKI, PRIHODKI, ODHODKI IN POSLOVNI IZID

• STROŠKI• • Strošek je cenovno izraženi potrošek prvin poslovnega procesa.

Strošek je zmnožek določenega potroška in cene za enoto tega potroška.

• • STROŠEK = POTROŠEK X CENA• • PRIHODKI• • Prihodki so iztržki od prodanih proizvodov, trgovskega blaga

Vrste prihodkov:

• - poslovni prihodki, • POSLOVNI PRIHODKI = PRODAJNA CENA X • PRODAJNA KOLIČINA• - finančni prihodkise pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi

finančnimi naložbami• - drugi prihodkiprejete kazni, odškodnine, izterjane odpisane

terjatve

ODHODKI

Vrste odhodkov:• poslovni odhodki, so vrednosti prodanih

proizvodov ali opravljenih storitev, nabavne vrednosti prodanega materiala in blaga ter prevrednotovalni poslovni odhodki.

• finančni odhodki, so odhodki iz finančnih obveznosti

• drugi odhodki (denarne kazni, odškodnine idr.).

POSLOVNI IZID

POSLOVNI IZID = PRIHODKI - ODHODKI

EKONOMIJA OBSEGA

Te stroške, ki nastanejo zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški.

Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek.

UČINKOVITOST PROIZVAJANJA

• V zvezi s tem moramo ločevati troje pojmov, in sicer:

• tehnološka (tehnična) učinkovitost, ki meri rabo inputov s fizičnimi izrazi,

• ekonomska učinkovitost, ki meri rabo inputov s stroškovnimi izrazi, ter

• inženirska učinkovitost, ki govori o najmanjših potroških določene prvine za dani output.

KAZALNIKI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA

Uspešnost gospodarjenja preverjajo z različnimi kazalniki: to so donosnost, gospodarnost in produktivnost dela. Kazalniki primerjajo učinek z vloženimi sredstvi in iz različnih zornih kotov prikazujejo učinkovitost podjetja.

DONOSNOST oz. RENTABILNOST

GOSPODARNOST oz. EKONOMIČNOST :

• VREDNOST PROIZVODNJE• CELOTNI STROŠKI• • Gospodarnost je razmerje med vrednostjo

proizvodov (to je celotnim prihodkom) in celotnimi stroški. Pokaže, v kolikšni meri vrednost proizvodnje presega stroške.

• Kadar je vrednost proizvodnje enaka stroškom, je podjetje ravno na meji (pragu) gospodarnosti – gospodarnost je 1.

PRODUKTIVNOST DELA :

• PROIZVODNJA • DELO • VREDNOST PROIZVODNJE• DELO• Produktivnost dela je razmerje med količino

ali vrednostjo proizvodov in številom delavcev. Pokaže koliko povprečno proizvede delavec v določenem času..

PRODUKTIVNOST DELA :

Produktivnost dela je odvisna od vseh proizvodnih dejavnikov:

• znanja, spretnosti in podjetnosti delavcev,• tehnične opremljenosti dela, učinkovitosti

delovnih sredstev in uvajanja inovacij v proizvodnjo,

• naravnih danosti.

VRSTE PODJETIJ

Podjetja se razlikujejo po različnih kriterijih: • po organiziranosti,• po lastnini: državna, zadružna, mešana;• po sektorjih dejavnosti (po vsebini delovanja):

primarna proizvodnja (kmetijstvo), sekundarna proizvodnja – predelava (industrija), storitve;

• po pravnoorganizacijskih oblikah: komanditna družba,

• d. n. o., d. o.o., d. d.,

VRSTE PODJETIJ

• glede na velikost podjetij: velika, srednje, mala:• glede na ustvarjeni prihodek: velika,srednje, mala;• glede na število zaposlenih: velika, srednje, mala;• po odjemalcih: podjetja investicijskih dobrin, podjetja

potrošnih dobrin;• po nalogah: obrt, industrija, trgovina promet, turizem,

bančništvo, zavarovalništvo;• po prevladujočem proizvodnem dejavniku: intenzivna

glede na naložbe, intenzivna glede na delo• po geografskem območju poslovanja in drugih značilnostih.

Podjetja v državni lasti so pretežno neprofitna

Njihov poglavitni cilj ni dobiček, pač pa blaginja državljanov. Cilj javnih podjetij je predvsem zadovoljevanje družbenih potreb pa tudi preprečevanje inflacije, ohranjanje delovnih mest in drugo.

POJEM, VRSTE IN POMEN TRGA

• Na trgu se srečujeta ponudba (prodajalci) in povpraševanje (kupci) z namenom, da pride do menjave dobrin (za denar).

Razlikujemo:• trg v »ožjem pomenu« - npr. prodajalna, tržnica,

sejem, kjer so kupci, prodajalci in blago fizično prisotni,• trg v »širšem pomenu« - celoten gospodarski prostor

(npr. slovenski trg – ozemlje države Slovenije), kjer se stik med prodajalci in kupci ustvarja preko telefona, poslovnih dopisov ali elektronske pošte.

VRSTE TRGOV

• Osnovna trga v gospodarstvu sta:• • trg potrošnih dobrin ( ki ga lahko razdelimo v

številne manjše trge, npr. trg avtomobilov, trg oblačil, trg turističnih storitev, itd)

• • trg proizvodnih dejavnikov (trg delovnih sredstev

(npr. stroji, orodja, oprema,…), trg predmetov dela (surovine, materiali, …), trg delovne sile).

Glede na velikost pa lahko ločimo:

• lokalni trg (npr. celjski trg),• regionalni trg ( npr. štajerski trg),• nacionalni trg (npr. slovenski trg),• mednarodni trg (npr. trg evropske unije),• globalni ( svetovni ) trg (npr. trg nafte).

POMEN TRGA

• Na trgu je praviloma večje število prodajalcev in kupcev, zato vlada med njimi konkurenca – tekmovanje, da bi čim uspešneje realizirali svoj cilj – prodati oz. kupiti določeno dobrino.

• Prodaja oz. nakup je mogoče opraviti le, če se kupec in prodajalec sporazumeta o ceni in količini dobrine.

• Cena dobrine se na trgu oblikuje na podlagi medsebojnega vpliva ponudbe in povpraševanja.

PODJETJA V RAZLIČNIH TRŽNIH STRUKTURAH

• Menjava je faza gospodarske dejavnosti, v kateri ekonomski osebki zamenjajo denarne dohodke za proizvode in storitve. Poteka na trgu med kupci in prodajalci. Kupci povprašujejo po blagu, prodajalci ga ponujajo.

• • Trg je prostor kjer se srečata ponudba in povpraševanje. • • Konkurenca oblikuje tržno ceno, ki pokaže, kaj in koliko

naj podjetja proizvajajo, katero tehnologijo naj uporabljajo in kolikšne dohodke bo kdo dobil.

Konkurenca

Odvisna je od:

• - števila kupcev in prodajalcev,• - raznolikosti blaga,• - možnosti vstopa novih ponudnikov in • - racionalnosti tržnih osebkov.

Razlikujemo štiri med seboj različne tržne situacije:

• čista ali popolna konkurenca,• čisti ali popolni monopol,• monopolna (monopolistična) konkurenca in• oligopol

Popolna konkurenca

• Za vzpostavitev popolno konkurenčnega trga mora biti zadoščeno tem pogojem:

• – veliko število prodajalcev, ki proizvajajo identičen izdelek ali

storitev (homogenost),– podjetja lahko prosto vstopajo in izstopajo iz panoge (ni

vstopnih in izstopnih pregrad),– podjetja delujejo neodvisno, brez neposrednih medsebojnih

povezav,– ni drugega načina konkuriranja kot s ceno ter – vsi kupci in prodajalci imajo popolne informacije o krivuljah

ponudbe in povpraševanja, torej o stroških in cenah.

Popolni monopol

Da bi se ohranil monopolni položaj, je preprečen vstop v panogo. V monopolni tržni strukturi sta podjetje in panoga identična in posamično podjetje sprejema vse odločitve o tržni ceni in outputu.

Monopolna (monopolistična) konkurenca

. Temeljna značilnost te tržne strukture je, da podjetje prodaja izdelek, ki je nekako različen od izdelkov, ki jih prodajajo druga podjetja v tej panogi. Izdelki so nasproti konkurentovemu izdelku torej dobri, vendar ne popolni nadomestki.

Oligopol

Odločitve o ceni in outputu kateregakoli podjetja v oligopolni panogi so medsebojno odvisne, kar pomeni, da bo sprememba v ceni ali outputu pri enem izmed podjetij povzročila reakcijo drugih podjetij.

POVPRAŠEVANJE

Običajno ravnanje povpraševalcev na trgu lahko povzamemo kot splošni zakon povpraševanja: ob višji tržni ceni so kupci pripravljeni kupiti manjšo količino blaga, ob nižji ceni večjo količino. Cena in količina povpraševanja se spreminjata v nasprotni smeri. Takšno ravnanje prikazuje padajoča krivulja povpraševanja.

ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

• Odziv kupcev na spremembo cene pokaže cenovna elastičnost povpraševanja. Merimo jo s koeficientom cenovne elastičnosti (µ), ki pove za koliko se bo spremenila količina povpraševanja, če se cena blaga spremeni za 1 odstotek.

• µ = % spremembe količine povpraševanja % sprememba cene

Povpraševanje je lahko:

• - neelastično (kruh, elektrika, stanarina, gorivo). Vrednost

koeficienta je manjši od 1.• - absolutno neelastično, togo (zdravila).

Vrednost • koeficienta je enak 0.

• - elastično (luksuzne dobrine). Vrednost koeficienta je večji od 1.

PONUDBA

Ponudba izraža pripravljenost prodajalcev, da prodajo določeno količino blaga ob različnih tržnih cenah, Odvisna je predvsem od tehnologije in proizvodnih stroškov, zato je krivulja ponudbe naraščajoča: prodajalci lahko ponudijo več blaga le pri višji tržni ceni.

ELASTIČNOST PONUDBE

• µ = % sprememba količine ponudbe•                %sprememba cene

• Ponudba je lahko:• • - neelastična, vrednost koeficienta je manjša

od ena.• Sprememba količine ponudbe je manjša od

spremembe • cene.• • - elastična, koeficient je večji od ena.

Ponujena količina • se spremeni bolj kot cena blaga.• • - absolutno neelastična, vrednost koeficienta

je enaka nič.• ( poidejo vse zaloge - za dodatno

proizvodnjo je • potreben čas).

Koeficient cenovne elastičnosti ponudbe pove, za koliko odstotkov se bo spremenila ponujena količina, če se cena blaga spremeni za 1 odstotek. Ker se cena in količina ponudbe spreminjata v isti smeri, je koeficient praviloma pozitiven.

TRŽNO RAVNOVESJE V PANOGI

Oblikovanje tržnega ravnovesja je proces, v katerem se oblikujeta ravnovesna cena in ravnovesna količina.