Post on 19-Jan-2016
description
PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA
• Dejavnosti v povezavi z ARRS– Programska skupina PI– Programska skupina na Filozofski fakulteti– Infrastrukturni program– Temeljni in aplikativni projekti– Projekti EU– Projekti CRP– Monografije
• Dejavnosti v povezavi z MŠŠ– Mednarodne evalvacijske študije (vir ESS in drugi)– Projekti Evropskih socialnih skladov– Program Izobraževanje in usposabljanje 2010
(konference, posveti,...) – Dejavnosti centra Korak za korakom– Letna pogodba o dejavnostih PI za MŠŠ: podpora
Svetu za evalvacijo, konference, – posodobitveni programi
MEDNARODNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE
• I. Raziskave pod okriljem OECD
• II. Raziskave pod okriljem IEA – Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov
• III. Raziskave pod okriljem Evropske komisije
• PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment)
• Merjenje ‘pripravljenosti na življenje’ oz. kompetenc
• 2000 (B+m+n), 2003 (b+M+n), 2006 (SLO) (b+m+N), 2009 (SLO) (B+m+n), 2012 (SLO) (b+M+n), ...
• približno 60 držav (za članice OECD obvezen)• Ciljna populacija: 15-letniki v izobraževalnem
sistemu, v Sloveniji praviloma 1. letnik srednjega izobraževanja
PISA 2006
povprečje OECD
Stolpiči segajo od 5. do 95. kvantila dosežkov
Države so razvrščene po padajočih povprečnih dosežkih Povprečni dosežek pri naravoslovju
Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.1a. 95% interval zaupanja okrog povprečnega dosežka
200
250
300
350
400
450
500
550
600
650
700
750
Fins
kaH
ongk
ong
Kan
ada
Kit
ajsk
i Ta
jpej
Esto
nija
Japo
nska
Nov
a Ze
land
ija
Avs
tral
ija
Niz
ozem
ska
Liec
hten
stei
nKor
eja
Slov
enij
aN
emči
jaVel
ika
Brit
anij
aČeš
kaŠv
ica
Mac
ao -
Kit
ajsk
aAvs
trij
aBe
lgij
aIr
ska
Mad
žars
kaŠv
edsk
aPo
ljsk
aDan
ska
Fran
cija
Hrv
aška
Isla
ndij
aLa
tvij
aZD
ASl
ovaš
kaŠp
anij
aLi
tva
Nor
vešk
aLu
ksem
burg
Rus
ija
Ital
ija
Port
ugal
ska
Grč
ija
Izra
elČile
Srbi
jaBo
lgar
ija
Uru
gvaj
Tur
čija
Jord
anij
aTaj
ska
Rom
unij
aČrn
a go
raM
ehik
aIn
done
zija
Arg
enti
naBr
azilij
aKol
umbi
jaTun
izij
aAze
rbaj
džan
Kat
arKir
gizi
stan
Dosežek
Naravoslovna pismenost PISA 2006 Naravoslovna pismenost PISA 2006
Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006 Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006
Pedagoški inštitut
4. dec 2008
Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje
Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.2a
275
300
325
350
375
400
425
450
475
500
525
550
575
275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575
Dosežki učencev
Dos
ežki
uče
nk
Dosežki učencev so višji od
dosežkov učenk.
Dosežki učenk so višji od dosežkov
učencev.
Slovenija
Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje
Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.3a
275
300
325
350
375
400
425
450
475
500
525
550
575
275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575
Dosežki učencev
Dos
ežki
uče
nk
Dosežki učencev so višji od
dosežkov učenk.
Dosežki učenk so višji od dosežkov
učencev.
Slovenija
Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje
Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.4a
275
300
325
350
375
400
425
450
475
500
525
550
575
275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575
Dosežki učencev
Dos
ežki
uče
nk
Dosežki učencev so višji od
dosežkov učenk.
Dosežki učenk so višji od dosežkov
učencev.
Slovenija
Prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj
Znanstveno razlaganje pojavov
Uporaba naravoslovnoznanstvenih podatkov in preverjenih dejstev
Mednarodna raziskava poučevanja in učenja (TALIS)
Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
Nacionalni center raziskave TALISPEDAGOŠKI INŠTITUT
Gerbičeva 621000 Ljubljana
e-pošta: talis@pei.si
Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS
Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
Raziskava TALIS• Slovenija skupaj s 23 drugimi državami sodeluje v raziskavi TALIS, ki jo
vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD [Organisation for Economic Cooperation and Development].
• TALIS je prva mednarodna raziskava, pri kateri je glavni poudarek na učnem okolju in delovnih pogojih učiteljev na šolah. Cilj raziskave TALIS je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem učiteljev in njihovim strokovnim spopolnjevanjem ter podatke o pedagoških, vodstvenih in upravnih vprašanjih, ki so povezani z delom ravnatelja.
• V raziskavi TALIS 2008 so sodelovali učitelji/ce višjih razredov osnovne šole (3. triada programa 9-letne OŠ [ISCED 2 raven]) in ravnatelji/ce šol, na katerih delajo.
• V državah, ki sodelujejo v raziskavi TALIS je v glavnem delu razis-kave sodelovalo okoli 200 šol in 20 učiteljev na vsaki od teh šol.
Področja, obravnavana v TALIS-uRaziskava TALIS 2008 se osredotoča na naslednja področja učnega
okolja in šolske kulture, in sicer:• vrednotenje dela učiteljev na šolah ter oblika in narava povratnih
informacij, ki jih le-ti prejmejo za svoje delo;• kako različne oblike vrednotenja dela učiteljev vplivajo na metode
poučevanja in na njihova prepričanja;• vpliv različnih pristopov in metod na oblikovanje šolskega učnega okolja ter
vpliv na delo učiteljev;• ustvarjenje in podpiranje učinkovitega vodenja šole; • vpliv sodobnih trendov v vodenju in upravljanju šol na učitelje in na
izobraževalni sistem; • povezanost dejavnosti, prepričanj in stališč učiteljev in ravnateljev s
posameznimi dejavniki širšega družbenega okolja. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
VprašalnikiRaziskava TALIS 2008 vsebuje dva vprašalnika, in sicer:
– vprašalnik za učitelje– vprašalnik za ravnatelja
Oba vprašalnika vsebujeta vprašanja o strokovno-pedagoškem delu učiteljev in ravnateljev, stališčih do različnih oblik in metod poučevanja in učenja, povratnih informacijah, ki jih učitelji prejemajo za svoje delo ter o drugih pedagoških in vodstvenih vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem učiteljskega in ravnateljskega poklica.
Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS 2008 bodo objavljeni 16. junija 2009, ko bo izšlo mednarodno poročilo. V Sloveniji pripravljamo nacionalno poročilo ter sekundarne analize podatkov. Načrtujemo tudi posvet in diseminacijo rezultatov.
Mednarodna raziskava trendov znanja Mednarodna raziskava trendov znanja
matematike in naravoslovjamatematike in naravoslovja
Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja
je merjenje • znanja matematike in naravoslovja v 4. in 8. razredu OŠ• in dejavnikov, ki vplivajo na znanje.
Raziskava se izvaja v 4-letnih ciklih (1995, 1999, 2003, 2007, 2011,…)
Sodeluje 60 držav in nekaj samostojnih šolskih sistemov, ki
• istočasno izpeljejo preverjanje znanja z enakimi preizkusi,
• otroci, učitelji in ravnatelji šol izpolnijo vprašalnike o dejavnikih pridobivanja znanja.
Z vprašalniki se izmerijo dejavniki: • stališča do znanja in učenja, zunanji dejavniki otrokovega okolja, • šolska klima, • karakteristike učiteljev in njihovega poučevanja.
Pomen raziskave za šolski sistem
• Lestvice dosežkov: Za vsakega otroka se na mednarodni ravni izračuna število doseženih točk iz matematike in naravoslovja.
• Dosežki se povežejo z izmerjenimi dejavniki in analiza trendov.
• Opravi se analiza predvidenih in izvedenih učnih načrtov in se poveže z dosežki otrok.
• Objave: Mednarodno poročilo, nacionalno poročilo, sistem baz podatkov, knjižice nalog
Slovenija:
• V Sloveniji sodeluje vsakič 150 šol (izmed vseh 450 šol),
• na njih skupaj 4000 učencev 4. razreda in 4000 učencev 8. razreda
300
350
400
450
500
550
600
650S
inga
pur
Kor
eja
Hon
g K
ong
Kita
jski
Tai
pei
Japo
nska
Bel
gija
(fl.
)
Niz
ozem
ska
Esto
nija
Mad
žars
ka
Povp
rečj
e
Latv
ija
Rus
ka F
eder
acija
Slo
vašk
a
Avs
tral
ija
ZD
A
Litv
a
Šve
dska
Ško
tska
Ang
lija
Izra
el
Nov
a Z
elan
dija
Slo
veni
ja
Italija
Srb
ija
Bol
garij
a
Rom
unija
Nor
vešk
a
Cip
er
Mak
edon
ija
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Dosežek Starost
300
350
400
450
500
550
600
Sing
apur
Kitaj
ski Tai
pei
Kor
eja
Hon
g Kon
g
Japo
nska
Esto
nija
Ang
lija
Mad
žars
ka
Niz
ozem
ska
ZDA
Avs
tral
ija
Šved
ska
Slov
enija
Nov
a Ze
land
ija
Litv
a
Slov
aška
Povp
rečj
e
Bel
gija
(fl.)
Rus
ka F
eder
acija
Škot
ska
Latv
ija
Nor
vešk
a
Ital
ija
Izra
el
Bol
garija
Rom
unija
Srbi
ja
Mak
edon
ija
Cip
er
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Dosežek Starost
Matematika 8. razred 2003
Naravoslovje 8. razred 2003
300
350
400
450
500
550
600
650S
inga
pur
Hon
g K
ong
Japo
nska
Kita
jski
Tai
pei
Bel
gija
(fl.
)
Niz
ozem
ska
Latv
ija
Litv
a
Rus
ka F
eder
acija
Ang
lija
Mad
žars
ka
Pov
preč
je
ZD
A
Cip
er
Ital
ija
Avs
tral
ija
Nov
a Z
elan
dija
Ško
tska
Slo
veni
ja
Nor
vešk
a
8
9
10
11
12
13
14
Dosežek Starost
300
350
400
450
500
550
600
Sin
gapur
Kitajs
ki T
aip
ei
Japonska
Hong K
ong
Anglij
a
ZD
A
Latv
ija
Madžars
ka
Ruska F
edera
cija
Niz
ozem
ska
Povpre
čje
Avstr
alij
a
Nova Z
ela
ndija
Belg
ija (
fl.)
Italij
a
Litva
Škots
ka
Slo
venija
Cip
er
Norv
eška
8
9
10
11
12
13
14
Dosežek Starost
Matematika 4. razred 2003
Naravoslovje 4. razred 2003
Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja za maturante
je merjenje znanja matematike in fizike med dijaki zadnjega leta srednje šole pred vstopom na univerzo,
v najzahtevnejšem / intenzivnem programu matematike ali fizike
sodeluje približno 15 držav
Slovenija:
Matematika: po en razred dijakov programa splošne mature z vsake gimnazije, ki ima ta program
Fizika: vsi dijaki, ki so se odločili za maturo iz fizike
Mednarodna raziskava bralne pismenosti IEA PIRLS (2001, 2006, 2011), (RL 1991)
• Preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost cca 10 let) – koliko in kaj otroci razumejo, kar samostojno preberejo.
• Ozadenjski podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnikov za otroke, starše, učitelje, ravnatelje.
• Raziskava vsakokrat zajame tretjino šol in približno četrtino populacije 4. razreda.• V PIRLS 2011 bo sodelovalo 50 držav (ista populacija kot TIMSS 2011).• glavne ugotovitve za Slovenijo po zajemu 2006:
– bralni dosežki rastejo od leta 1991, izjemen porast od 2001 do 2006 (Slovenija je ena od štirih drav, ki so najbolj napredovale, vendar po dosežkih še vedno zaostaja za veliko večino zahodnoevropskih držav),
– velike razlike med šolami, večinoma na račun socialnega ozadja otrok (10% razlik lahko pripišemo šoli),
– otroci izobraženih staršev izjemno so izjemno napredovali, ostali le malo ali nič.
države porazdelitev bralnih dosežkovleto
šolanja*povprečna
starost
indeks človekovega
razvoja** 2a Rusija ^ 565 (3.4) 4 10.8 0.797 Hong Kong ^ 564 (2.4) 4 10.0 0.927 2a Kanada - Alberta ^ 560 (2.4) 4 9.9 0.950 Singapur ^ 558 (2.9) 4 10.4 0.916 2a Kanada - Br. Kolumbija ^ 558 (2.6) 4 9.8 0.950 Luksemburg ^ 557 (1.1) 5 11.4 0.945 2a Kanada - Ontario ^ 555 (2.7) 4 9.8 0.950 Italija ^ 551 (2.9) 4 9.7 0.940 Madžarska ^ 551 (3.0) 4 10.7 0.869 Švedska ^ 549 (2.3) 4 10.9 0.951 Nemčija ^ 548 (2.2) 4 10.5 0.932 ? Nizozemska ^ 547 (1.5) 4 10.3 0.947 ?2a Belgija (flamski del) ^ 547 (2.0) 4 10.0 0.945 2a Bolgarija ^ 547 (4.4) 4 10.9 0.816 2a Danska ^ 546 (2.3) 4 10.9 0.943 Kanada - N. Škotska ^ 542 (2.2) 4 10.0 0.950 Latvija ^ 541 (2.3) 4 11.0 0.845 ?2a ZDA ^ 540 (3.5) 4 10.1 0.948 Anglija ^ 539 (2.6) 5 10.3 0.940 Avstrija ^ 538 (2.2) 4 10.3 0.944 Litva ^ 537 (1.6) 4 10.7 0.857
Tajvan ^ 535 (2.0) 4 10.1 0.910 Kanada - Quebec ^ 533 (2.8) 4 10.1 0.950 Nova Zelandija ^ 532 (2.0) 4.5 - 5.5 10.0 0.936 Slovaška ^ 531 (2.8) 4 10.4 0.856 ? Škotska ^ 527 (2.8) 5 9.9 0.940 Francija ^ 522 (2.1) 4 10.0 0.942 Slovenija ^ 522 (2.1) 3 ali 4 9.9 0.910 Poljska ^ 519 (2.4) 4 9.9 0.862 Španija ^ 513 (2.5) 4 9.9 0.938 2b Izrael ^ 512 (3.3) 4 10.1 0.927 Islandija ^ 511 (1.3) 4 9.8 0.960 PIRLS povprečje 500 – - – Moldavija 500 (3.0) 4 10.9 0.694 Belgija (valonski del) 500 (2.6) 4 9.9 0.945 ‡ Norveška 498 (2.6) 4 9.8 0.965 Romunija ˇ 489 (5.0) 4 10.9 0.805 2a Gruzija ˇ 471 (3.1) 4 10.1 0.743 Makedonija ˇ 442 (4.1) 4 10.6 0.796 Trinidad in Tobago ˇ 436 (4.9) 5 10.1 0.809 Iran ˇ 421 (3.1) 4 10.2 0.746 Indonezija ˇ 405 (4.1) 4 10.4 0.711 Katar ˇ 353 (1.1) 4 9.8 0.844 Kuvajt ˇ 330 (4.2) 4 9.8 0.871 Maroko ˇ 323 (5.9) 4 10.8 0.640 Južna Afrika ˇ 302 (5.6) 5 11.9 0.653
Tabela 1. 1: Porazdelitev bralnih dosežkov
povprečni bralni dosežek
100 200 300 400 500 600 700
Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgoje (ICCS)
IEA, NFER, LPS, PI
Poglavitni cilji: - raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah pripravljajo na državljanstvo;- poročati o dosežkih iz vednosti, konceptualnega razumevanja in kompetenc na področju državljanskega izobraževanja in vzgoje;- zbrati in analizirati podatke o stališčih na področju državljanstva in pripravljenosti do sodelovanja v državljanskih aktivnostih.
- za Slovenijo pa je raziskava pomembna tudi zaradi intenzivnega dogajanja na področju kurikularnega urejanja državljanske vzgoje.
Pomembni podatki
- Število sodelujočih držav: 37- Ciljna populacija: učenci 8. razredov (v Sloveniji tudi učenci 9 razredov)- Število sodelujočih šol v vsaki državi: 150-170 šol- Število vseh vprašalnikov: 6 - Število vprašalnikov za učence: 3 (kognitivni, stališčni in evropski modul)- Dodatni vprašalniki: šolski, učiteljski, nacionalni
- Izvedba raziskave na šolah: marec 2009- Objava mednarodnega poročila: oktober 2010
RAZVOJNO-RAZSIKOVALNI CENTER PEDAGOŠKIH INICIATIV KORAK ZA KORAKOM
Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana,telefon/fax 01 429 20 20/ 01 429 20 25
e-naslov: step.si@siol.netspletna stran: www.korakzakorakom.si
Osnovni podatkiUstanovljenUstanovljen 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil
iniciiran na Zavodu za odprto družbo iniciiran na Zavodu za odprto družbo Slovenije 1994Slovenije 1994
ZaposleniZaposleni2,5-3 delavci2,5-3 delavci
Viri financiranjaViri financiranjado 2008 več kot polovica iz mednarodnih do 2008 več kot polovica iz mednarodnih virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov in deloma iz raziskovalne dejavnostiin deloma iz raziskovalne dejavnosti
POSLANSTVO
Raziskovanje, implementacija in evalvacijainiciativ, ki prispevajo k prenosu teoretskih spoznanj v
neposredno prakso na področju:
• kakovosti • zagotavljanju enakih možnosti• vključevanju staršev in skupnosti• uresničevanju demokratičnih vrednot Pretežno na področju predšolske vzgoje inprve triade osnovne šole
DEJAVNOSTI
Diseminacijapublikacije, IKT podpora,
posveti
Zagovorništvo kakovosti in
enakih možnosti
Podporni sistemi kakovosti:mentorstvo,certifikacija
Ekspertno delo
v tujini
Profesionalni razvoj
Mreženje doma in v
tujini
Aplikativne In evalvacijske
študije
Poslanstvo
• Smo del javne institucije, financiramo pa se v glavnem na trgu. Posledice: drobljenje aktivnosti, odzivanje na tržne možnosti, kadrovske težave.
• Ocenjujemo, da ministrstvo namenja premalo pozornosti procesnim indikatorjem kakovosti kot so: interakcija, različnost, inkluzija in demokratične vrednote, partnerstvo s starši in skupnostjo, strategije smiselnega učenja in poučevanja, spodbudno učno okolje. (Primer: Mednarodni certifikat odličnosti ni mogoče ustrezno ovrednotiti znotraj trenutno veljavnega pravilnika o napredovanju).
• Kakovostna zgodnja intervencija je lahko učinkovito sredstvo za premagovanje neenakosti. Poudarek pa je na kakovosti (strukturni in procesni) ter zgodnji intervenciji (Hekman 2008)- prej ko začnemo vlagati v človeški kapital večja je stopnja povratka)
• Vpetost v mednarodni prostor nam nudi boljši uvid v to kar je aktualno na globalnem nivoju vendar je te ideje težko uveljaviti na nivoju ministrstva:
Ocenjevanje predbralne pismenost otrok, katerih jezik ni jezik večine in načrtovanje ukrepov
Zagovorništvo kakovostne vzgoje in izobraževanja (Osveščanje lokalnih skupnosti , Opolnomočenje staršev - zlasti v najzgodnješih letih)
Interni in eksterni strokovni monitoring, mentorstvo in supervizija kot del podpornega sistema vsakege vrtca in šole in kot nujni pogoj za razvijanje kakovosti in profesionalnega razvoja
• Težjo dostopnost podatkov o posebej ogroženih skupin otrok (Romi, otroci, ki niso v vrtcu ipd)
Viri in vključenost mednarodnih evalvacijskih študij v področje vzgoje in izobraževanja– Projekt Evropskega socialnega sklada 2008-2013: Evalvacija
vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij
– Infrastrukturni program ARRS 2009-2014– Infrastrukturna sredstva ARRS 2009-2014– Sekundarne analize: projekti CRP, temeljni in aplikativni projekti
ARRS, programski skupini PI in FF, naročila MŠŠ,– Sodelovanje sodelavcev PI v komisijah, svetih (SUMR, Svet za
evalvacijo, NPZ, ... )– Sodelovanje sodelavcev PI z zavodi in ustanovami (MŠŠ, Zavod
za šolstvo, Državni izpitni center, univerze, šole, ...)
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
PISA FT MS FT MS FT MS
TALIS MS FT MS FT MS FT
TIMSS FT MS FT MS
TIMSSA MS
PIRLS FT MS FT MS
ICCS MS
SITES FT MS
TUJ JEZ FT MS
FT poskusni del raziskave
MS glavni del raziskave