Ocenjevanje tveganja zaradi onesnaženosti podzemne vode -

primer MOL

Tveganje

• Splošna definicija tveganja– tveganje je verjetnost za pojav določene

posledice– tveganje je možnost utrpeti škodo– tveganje je verjetnost, da bomo imeli probleme

Tveganje

∑∑∑===

∗=m

cic

n

ii

nm

icic ppT

1/

1

,

1,/

jjkjjkkj

n

kkj

n

kjjkk

n

kkj

jj VkCdCCAECQCQdtdC

V −−+−= ∑∑∑===

,,1

',

1,

1, /)(

i

iN

Mii

i

iM

Lii

i

iL

Kii

i

iK

ii SSSS

ββ

ββ

ββ

ββ

αα ∆

+∆

+∆

+∆

=∆ ∑∑∑∑

+=+=+== 1111

Zdravstveno tveganje

Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic pri posamezniku ali skupini zaradi izpostavljenosti določeni kemikaliji oziromaonesnaževalu pod določenimi pogoji.

Okoljsko tveganje

Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic na kakem okoljskem elementu (sestavini) zaradi prisotnosti določene snovi pod določenimi pogoji.

Definicija tveganja - merila

• Zgodovina (vojne, hrana, finance, gospodarstvo, politika, zdravje, okolje in zdravje)

• Verjetnost za pojavljanje konkretnih posledic

• Namen: ugotoviti ali se s posledicami strinjamo – jih toleriramo ali bomo kaj storili, da se jim izognemo ali jih zmanjšamo

Odločanje o tveganju

• Tolerabilnost (sprejemljivost?)– Občutljivost– Dojemanje– Sposobnost (finančna, tehnična, znanje)

• Ukrepanje– glede pogostnosti pojavljanja posledic– glede intenzitete in obsega posledic

Sestavini tveganja

• Nevarnost (snov ali situacija; lastnosti snovi in/ali fizikalno določljive okoliščine, najpogosteje interpretirane preko energijskega potenciala)

• Izpostavljenost (snovi ali energiji)

Kako pogosto se lahko pojavijo specifične posledice?

Okoljsko tveganje

• kronično/akutno• izredni dogodki (dodatna ocena

pogostnosti)• kazalci: izguba kakovosti okoljskih

sestavin, izginotje vrst• Prva stopnja: ali bodo preseženi normativi?

Zdravstveno tveganje• Za rakotvorne snovi – ni praga

– Vsaka izpostavljenost pomeni tveganje– Linearnost odvisnosti “doza-učinek” tudi pri nizkih

dozah– Naklon premice je merilo tveganja (pove kako “močna”

je določena snov v smislu rakotvornosti): nizek naklon, nizek potencial

– “faktor naklona” za oralno in dermalno izpostavljenost (doza)

– “enota tveganja” za izpostavljenost preko dihanja –inhalacija

Zdravstveno tveganje

• Za nerakotvorne snovi – prag– referenčna doza (za oralno in dermalno

izpostavljenost)– referenčna koncentracija (za izpostavljenost z

dihanjem)– verjetnost se ne izračunava (pač pa razmerje

med dejansko/ocenjeno in referenčno vrednostjo; če je razmerje pod 1, tveganja ni!?)

Zdravstveno tveganjeSZO IARC OPIS

A 1 dokazan povzročitelj raka pri ljudeh (zadostni podatki)

B1 2A verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (omejenipodatki za človeka, zadostni za živali)

B2 verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (nezadostni podatki za človeka)

C 2B možen povzročitelj raka pri ljudeh

D 3 se ne uvršča med povzročitelje raka pri ljudeh

E 4 dokazano ne povzroča raka pri ljudeh

Zdravstveno tveganje -izpostavljenost

• Osredotoča se na populacije in scenarije izpostavljenosti (načini, trajanje, intenzivnost)

• Razlikuje med spoloma, upošteva starost, telesno težo itd. (pomembno za oceno količine zaužite hrane, vode, količinovdihanega zraka idr.)

Zdravstveno tveganje - doza• TDI – Treshold Daily Intake (podatki o poskusih

na živalih – morfološke spremembe organov, spremembe v rasti in življenski dobi, ter iz preteklih epidemioloških študij)

• NOAEL – No Observed Adverse Effect level• LOAEL – Lowest Observed Adverse Effect Level

fLOAELali

fNOAELTDI =

Primer• NOAEL za atrazin je 0,5 mg/kg/dan• Varnostni faktor je 1000• TDI je 0,5 µg/kg/dan• Predpostavke:

– do 50 % snovi se vnese v organizem z vodo, ostalo po drugih poteh

– dnevno do 10% z vodo– 70 kg težek človek popije 2 L vode na dan– prireditve predpostavk za dojenčke, mladostnike, nosečnice,

matere dojilje– prireditve za rakotvorne snovi– prireditve za upoštevanje navad ljudi (npr. koncentriranje snovi z

obdelavo hrane in pri pripravi pijač, itd

Kako je z vodo? Je varna ali ni varna?

• Ni varna!• Kaj naj storimo?• Kdaj bomo rešeni

grožnje?• Ali se lahko

dogovorimo kako naprej?

• Koliko nas bo stalo?

• Zaenkrat še!• “Jutri” morda ne bo

več!• Kaj lahko storimo?• Koliko nas bo stalo?• Kdaj bo konec

negotovosti?

Namen študije za MOL

• Izdelava LPVO• Ugotoviti stanje

– Kakšna je kakovosti podzemne vode?– Kakšna in kolikšna so tveganja?– Ali jih je možno/treba zmanjšati?

• Preučiti, kaj je treba storiti najprej• Oceniti tehnično izvedljivost in potrebna

sredstva za možne ukrepe

Podatki meritev - monitoring

• Ocena doslednosti meritev za obravnavano obdobje

• Način podajanja rezultatov

vsota lahkohlapnih halogeniranihogljikovodikov

vsotalahkohlapnih halogeniranihogljikovodikov

--trihalometaniskupno

nitratinitratinitratinitratinitrati

----benzen

pesticidi skupnopesticidi skupno

pesticidi skupno

pesticidi skupno

pesticidi skupno

2,6-diklorobenzamid----

kadmijkadmijkadmij--

atrazinatrazinatrazinatrazinatrazin

20012000199919981997

Merjeni parametri po letih

Izmerjene vrednostiSkupni pesticidi v pitni vodi po vodarnah

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

skup

ni p

estic

idi, µg

/l

HrastjeIški VršajJarški prodKlečeŠentvid

Izmerjene vrednostiAtrazin v pitni vodi po vodarnah

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

skup

ni p

estic

idi, µg

/l

HrastjeIški VršajJarški prodKlečeŠentvid

Izmerjene vrednostiSkupaj trikloretilen in perkloretilen v pitni vodi po vodarnah

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

Trik

lore

tilen

+ p

erkl

oret

ilen,

µg/

l

HrastjeIški VršajJarški prodKleče

Izmerjene vrednostiKoncentracija nitrata v pitni vodi po vodarnah

0

10

20

30

40

50

60

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

Nitr

at (m

g/l) Hrastje

Iški VršajJarški prodKlečeŠentvid

Analize – izbor onesnaževal

XXXXTrikloroeten

XXXXPerkloretilen

XXXXNitrati

X?,XNi normativa za podzemno vodo

XBenzen

X?,XXXAtrazin

Učinek na zdravjeTrend naraščanja onesnaženosti (koncentracij)

Preseženost ali približevanje mejni vrednosti

Kakovost podatkov

Onesnaževalo

Zdravstveno tveganje• Za odraslega, uravnoteženo maksimalno

izpostavljenega človeka (70 kg, 2 l/dan tekočine na dan, 30 letna izpostavljenost povprečnim najvišjim koncentracijam onesnaževal)

• Za odraslega, povprečno izpostavljenega človeka (70 kg, 9 let, 1,4 l tekočine dnevno)

• Za mladostnika (24 kg, 6 let, 0,6 l tekočine dnevno)

• Pristop in referenčni podatki o relacijah “doza-učinek”, dozah, koncentracijah: EPA, SZO

Okoljsko tveganje

• Verjetnost slabšanja kakovosti okoljskega medija (sestavine)

• Cena za preprečitev ali izboljševanje stanja• Kateri ukrep je najboljši (analiza stroškov in

koristi za alternative)

Rezultati

0,4472 (?)0,4281 oralna0,0009 derm.

25.000nitrati

n.p.n.p.0,0110 oralna0,0070 derm.

4perkloretilen

n.p.1 E-6 oralna1 E-6 inh.

2 E-7 derm.

n.p.4BTX

n.p.7 E-7 (skupno)

n.p.1benzen

n.p.n.p.0,0002 oralna3,6 E-7 derm.

0,2atrazin

Nevarnostni indeks

Verjetnost pojava

levkemije

Nevarnostni kvocient

Konc. (µg/L)Onesnaževalo

Rezultati – zdravstveno tveganje• Zrak

– Prezgodnja smrt najmanj 120 prebivalcev Ljubljane letno. Koncentracija 32 µg/m3 PM10. Če izboljšamo kakovost zraka na 10 µg/m3 bo 80 mrtvih manj letno.

– Potreben ukrep: ureditev prometa!

• Vode– Velikost tveganja:

nitrat>atrazin>lahkohlapni XCH >benzen (?)– Potrebni ukrepi: številni!

Rezultati – okoljsko tveganje

• Verjetnost nadaljevanja onesnaževanja realna

• Čakati in s tem tvegati poslabšanje? Koliko bi nas čakanje stalo?

Primerjava tveganj iz različnih virov

• Podatki iz zdravstvenega letopisa• Zdravje v Sloveniji 2001• Okoljski problemi v MOL

– Odpadki– Hrup– Raba prostora– Identiteta

Ukrepi in stroški

• Ukrepi: 1. nadzor, 2. izboljševanje kakovosti, 3. iskanje novega vira vode

• Stroški: od nekaj 100 miljonov do nekaj deset miljard SIT za posamezne ukrepe

Ukrepanje

ukrepi za zmanjšanje zdravstvenega tveganja

ukrepi za zmanjšanje

okoljskega in zdravstvenega

tveganja

⇑⇑

učinek⇒izpostavljenost⇒imisija⇒emisija

Ukrepanje

obramba-preventiva

obramba-kurativaobramba-kurativa

Ukrepanje

Ukrepanje

Ukrepi, odgovornosti, prioritete

Srednja do visokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ, MKGP

Iskanje novega vira

Srednja do visokaMOL, MOPE, MKGP, MPŠRO, CPVO

visokaJP VO-KA, MOLObveščanje javnosti

Srednja do visokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ, MKGP

Čiščenje vode

VisokaJP VO-KA, MOL, MOPE, MZ

Tehnične izboljšave na vodovodnem in

kanalizacijskem sistemu

VisokaMOL, MOPE, MKGP, lastniki zemljišč

Režim rabe zemljišč

visokaMOPE, MZ, MOL, JP VO-KA

Monitoring

PrioritetnostPristojnostUkrep

Kaj študija ni oziroma česa ne podaja?

• Ne podaja kriterijev sprejemljivosti tveganja – te določa družbena moč, sposobnost in razvitost

• Ni edina opora za odločanje • Ni kompleten nabor znanj o tveganjih –

ocene je treba periodično ponavljati.