Transcript of Galerija Instituta ”Jožef Stefan” MARTA BARTOLJ
Galerija Instituta ”Joef Stefan”
Razstava bo odprta od 8. novembra do 6. decembra 2021.
Iz cikla Praznina, mešana tehnika, 100 cm × 100 cm, 2020
Minljivost nas vseh sredi lepote tega sveta Izbor del za (malo)
pregledno razstavo slikarja Darka Slavca, ki nagovarja gledalce,
spretno zajema podobe iz lastnega pro- fesionalnega ustvarjanja ter
jih spleta v izzivalna sooenja. Ni nakljuje, da je osnova za nov
cikel slik njegov rojstni kraj Orehek, kjer je pred (skoraj)
natanko petdesetimi leti nastala ena njegovih prvih oljnih podob na
platno (Orehek ponoi, 1971). Tam (zdaj) obuja spomine na stvari, ki
so se zgodile, na stvari, ki se morda niso zgodile (Figura ob oknu
1, 1975– 2019), in na stvari, ki se bodo šele zgodile in ki jih bo
morda še dolgo poel (Sanje o potovanju na Mars, 1975–2021). Te
podobe ivijo svoje ivljenje, a ga ne ivijo zares: kot v ogle- dalih
je videti le odblesk njihove zunanjosti, njihova prikrita notranja
dinamika pa še aka, da v prihajajoem ciklu (na obronku spominov na
mladost) razkrije svoj pravi obraz.
Potem ko je Darko Slavec skoraj fotografskemu realizmu v resnici
obrnil hrbet (Avtoportret ob oknu, 1978), se je v alego- rijah,
slikah z elementi ironije in absurda, posvetil duhovnim in
metafizinim vprašanjem preivetja, prostranstvu sveta in neskonnosti
vesolja (iz cikla Kruh, svet in kozmos, 1995). V svet nebesnih
teles in sistemov je postavil z minljivostjo usodno preete elemente
lovekovega bivanja: kruh, mizo, prt. Ti simboli ne definirajo le
slikarjevega odnosa do veso- lja, temve tudi simbole druine: miza
predstavlja oeta, prt mater in kruh otroka. V novi sliki še vedno
nedokonanega
cikla se umetnik sprašuje tudi o prihodnosti ivljenja in uso- di
našega planeta (iz cikla Kruh, svet in kozmos – DNK vesolja CLXX,
2021). Od osemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes sta
nastajala tudi cikla Praznine in Civilizacije. Skozi leta na-
stajajoi cikli, povezani s skupnimi formalnimi in idejnimi
elementi, so alegorina pria neskonnega prostora in asa ter
umetnikovega dojemanja stvarstva, ki ni le likovno in estetsko,
temve predvsem duhovno. Slike iz cikla Praznine, oplemenitene z
imaginarno svetlobo (iz cikla Praznina VI, 2018), vsebinsko in
motivno ostajajo v obmoju vesolja, a so vse bolj preete z
eksplozivno energijo (iz cikla Praznina, 2020) in abstraktnejše.
eprav je praznina nekaj neotiplji- vega, je povsod, bi lahko
razumeli sporoilo slik tega cikla: predstavlja temelj modrosti in
razumevanja našega ivljenja. Doloene podobe so nadrealistine, druge
vizionarske, v nekaterih se gledalec pouti kot v (skoraj)
nedoumljivih sa- njah, drugje se izgublja v mnoici do najmanjše
podobnosti izslikanih ali kolano nalepljenih detajlov. Pri ciklu
slik Ci- vilizacije gre za parodijo pojma civilizacije, saj slike v
tehni- ki (foto)kolaa opozarjajo na razline vojne, rtve, vojaško
opremo. V centru vsake izmed teh podob se pojavljajo avtor- ske
fotografije iz ciklov Lepa Vida in Predori kot
opomin na nesmiselnost vseh vojn (iz cikla Civilizacija XII – V
spomin rtvam vseh vojn IV, 2020) in eljo loveštva po svobodi in
miru sredi planetarne praznine. Osrje tokratne razstave pa
predstavlja ena venih tem lo- vekovega ivljenja – minljivost.
Slikar v najnovejšem ciklu Iz mojega rojstnega kraja razgrinja
zgodbi oeta in matere, ki sta se sooila z zatonom svojega ivljenja,
pravzaprav gre za njegov spomin nanju, na njuni ivljenji. Tako so
vzniknile po- dobe, ki so mu blizu, h katerim je s slikarskim
mojstrstvom potoval vse od zaetka ustvarjanja. Kot pojasnjuje
avtor: »Prva slika iz tega cikla (Slike iz mojega rojstnega kraja I
– V spomin oetu, 2020) je nastala v spomin oetu, ker je oe na tem
mestu umrl. Motiv je simbolien (oe je bil zaljubljen v to pokrajino
pod Nanosom), ker se je rodil januarja, je
Iz cikla Slike iz mojega rojstnega kraja – V spomin mami, olje na
platnu, 100 cm × 200 cm, 2021
nastala zimska pokrajina. Na sliki sta pomembni praznina in globina
prostora, rne silhuete miznih ploš, prtov in hleb- cev pa se
pojavljajo kot surrealistini in simbolini dodatek v sicer
realistini sliki. Simbolino so to objekti, s katerimi je bil v
stiku vsak dan. Velikost pojavljanja teh rnih objek- tov na levi je
v nasprotju z njihovim izginjanjem v spirali na desni. Desni del
diptiha, ki se tesno prilega levi sliki, je koz-
mini prostor onostranstva, kjer se gibanje teh malih rnih objektov
nadaljuje v kozmino neskonnost, kar ponazarja vpetost slehernega
loveka v brezmejno praznino, globino in veno tišino. Druga slika
(Slike iz mojega rojstnega kraja – V spomin mami, 2021) je nastala
v spomin mami, ki je v tej pokrajini ivela veino svojega ivljenja,
tu je kmetovala in se veselila rodovitnosti narave. Tudi v tej
sliki gre za sonni zahod levo od Nanosa. Nizka svetloba ustvarja
dolgo senco starega objekta na levi, v katerem sem videl minevanje
ivlje- nja in mamino starost ter seveda minljivost nas vseh sredi
lepote tega sveta. Za razliko od prve slike se tu pojavljajo sil-
huetni objekti na potovanju z leve proti desni v smislu nara- šanja
velikosti, v obliki šivov. Gibanje objektov se nadaljuje v desno
sliko, ki ustvarja diptih in v kateri se pojavlja eksplo- zija
zvezde v vse smeri, kot sonna svetloba v pomladni po- krajini na
levi. Seveda so sonce, pomlad in eksplozija zvezde lahko tudi
prispodoba rojstva in ponovnega rojstva.« Obe
sliki v diptih dopolnjujeta prav tako veliki podobi: Praznina in
globina IV (2020) ter Praznina in globina – V spomin oetu
(2020–2021). Prava kombinacija toplo-hladnih barv doloa tudi prikaz
prostora vsake naslikane podobe, kajti vsaka bar- va nakazuje tudi
globino prostora, tople barve so plitve, v kombinaciji s
hladnimi pa globoke. Pogled v globino neba. V globino spomina.
Slikar, ki ga zaznamuje razmišljanje o uso- dni vpetosti loveka in
civilizacije, o vesolju in o najnovejših dosekih znanosti, se z
novim ciklom slik vraa k svojim koreninam. Kajti ko se sooamo z
minljivostjo, ki jo sproi izguba, obstanemo goli pred njeno
veliastno resnico. V do- mišljeno strukturiranima diptihoma se kae
spoznanje, da se je z minljivostjo (staršev) poglobilo tudi
slikarjevo sooenje s konnostjo ivljenja. Ob spoznanju lastne usode
(verjetno) spoznamo, da lahki in prazni kakor zrak drsimo na krilih
svobode v tišini, kakršne doslej še nismo poznali.
Epilog. To sonce, aree. Ena prvih pesmi v novoegipan- skem jeziku
je Ehnatonova Himna sonnemu boanstvu, hval- nica vsemogonemu Atonu
(1367–1350 pr. n. št.), ki ga je okoli leta 1350 pr. n. št.
razglasil za edinega boga. Je slavo- spev naravi in soncu, ki daje
ljudem ivljenje: v njej prevla- duje neposreden odnos do
stvarnosti, izraen v realistinih opisih vsakdanjega ivljenja (Kip
Ehnatona, neznani avtor). Svetla je zemlja, kadar vstaneš na robu
neba, kadar kot Aton zasvetiš za dne. / Iz samega sebe si ustvaril
bitij milijone. / V tvoji roki je svet, kot si ga ti ustvaril.
Kadar vzideš, ljudje ive, ko zaideš, ljudje umro, ker ti sam si
ivljenja as in le ob tebi i- vimo (prevedel Gregor Strniša). Tudi
skrivnostne, preproste, bogate, udovito privlane, barvno opojne in
energetsko po- zitivne podobe iz cikla sonc Darka Slavca astijo
svetlobo, naravo in ivljenje. S svojo krono obliko, v kateri je
navzoe naelo darovanja, boanskosti in venosti, slavijo ivljenje
(Ehnatonovo sonce, 2021). Rojstvo, ivljenje, smrt. In tako znova in
znova.
Tatjana Pregl Kobe
Iz cikla Slike iz mojega rojstnega kraja I – V spomin oetu, olje na
platnu, 100 cm × 200 cm, 2020
Oblikovanje: mag. Marjan Ver; lektorica: Špela Komac
Darko Slavec Rodil se je 10. junija 1951 v Postojni. Diplomiral je
na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975 pri prof.
Jelisavi opi. Po diplomi se je vpisal na slikarsko specialko in
diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Istega leta se je vpisal še
na grafino specialko in diplomiral leta 1980 pri prof. Bogdanu
Boriu. Do zdaj je pripravil 194 samostojnih razstav ter sodeloval
na 200 skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve leta
2018 je bil zaposlen kot redni profesor na Katedri za oblikovanje
tekstilij in oblail Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je
poueval mnoge predmete s podroja likovne umetnosti, oblikovanja in
fotografije. Je soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in
slikanje v Ljubljani, kjer je bil profesor od njene ustanovitve
leta 1990 do leta 2010. Med letoma 1997 in 2003 je bil mentor na
likovni šoli Škofijske klasine gimnazije v Ljubljani. Za pedagoške
delavce ter likovne in fotografske ustvarjalce je izvedel številna
predavanja in seminarje s podroja
likovne analize otroških likovnih del, umetniških del, likovne
teorije, oblikovanja in fotografije. Vodil je tudi številne teaje s
podroja risanja in slikanja za razline ciljne skupine. Izdal je
štiri knjige, od tega tri s podroja oblikovanja in fotografije, ter
napisal ve recenzij za knjine izdaje in številna spremna besedila v
katalogih likovnih in fotografskih ustvarjalcev ob njihovih
predstavitvah v javnem prostoru. Leta 2009 je bil o njegovem
ustvarjanju na RTV Slovenija posnet dokumentarni film Od kruha do
zvezd. Za svoje delo je prejel ve nagrad in priznanj, med njimi:
leta 2016 nagrado ZDSLU za ivljenjsko delo, leta 2021 pa grand prix
na 10. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju. Leta 2020
mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zasluni profesor. ivi in
ustvarja v Ljubljani in v Orehku pri Postojni.
Atelje: Resljeva 18, Ljubljana Gsm: 031 604 277 E-naslov:
slavec@amis.net
Sanje o potovanju na Mars, olje na platnu, 170 cm × 116 cm,
1975–2021