Post on 21-Apr-2015
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 1
Uvod v teorijo gospodarske rasti
Dr. Mićo MrkaićDuke University in FOV Kranj
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 2
Tematika• Prvi model rasti: Solow (1957)• Lastnosti modela• Posplošitve modela• Pomen rasti gospodarske učinkovitosti TFP• Endogena rast• Empirika:
– Svetovni trendi– EU in ZDA– Slovenija
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 3
Slovenija – zgodba o uspehu?
15000
20000
25000
30000
35000
40000
45000
50000
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01
640000
650000
660000
670000
680000
690000
700000
710000
720000
730000
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01
520000
560000
600000
640000
680000
720000
760000
1995 1996 1997 1998 1999 2000
• Realni BDP raste okoli 4% letno.• Zaposlenost v zadnjem obdobju raste.• Investicije rastejo in predstavljajo velik
del BDP, skoraj 30%.• Inflacija je trdovratna.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 4
Pravilo 72• Koliko let je potrebno, da se BDP podvoji?• Pravilo 72: delimo 72 z letno stopnjo rasti v
odstotkih.– Če bi rasli 4% letno, bi podvojili BDP v 18 letih;
torej ujeli zdajšnjo raven Italije, Avstrije ali Francije.
– Ampak te države bodo prav tako rasle po približno 2% letno.
– Da jih ujamemo bomo potrebovali 36 let!
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 5
Kako razumeti te trende?• Za razumevanje teh trendov in za njihovo
umestitev v globalni okvir bomo potrebovali razumevanje teorije gospodarske rasti, predvsem:– Razumevanje produkcijske funkcije– Razumevanje “knjigovodstva” gospodarske rasti– Razumevanje elementov gospodarske
učinkovitosti
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 7
Solowov model rasti• Model temelji na produkcijski funkciji• Rast je posledica akumulacije kapitala• Model je sorazmerno enostaven:
stopnja varčevanja je podana eksogeno• Pomembna in robustna intuicija iz
modela: ni dolgoročne rasti brez rasti gospodarske učinkovitosti.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 8
Časovni razvoj kapitala• Produkcijska funkcija
• Časovni razvoj kapitala
• Rast prebivalstva
( ),t t tY F K N= ( ) ( ), ,t t t tF K N F K Nφ φ φ=
Homogenost
( ),t t t tK s F K N Kδ= ⋅ −
t tN n N= ⋅
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 9
Agregatna produkcijska funkcija• Kaj je produkcijska funkcija?• Opis gospodarstva kot enega velikega
podjetja!• To je matematični opis tehnologije, ki je na
voljo gospodarstvu za proizvodnjo blaga instoritev.
• Produkcijska funkcija podaja količino družbenega produkta kot funkcijo vhodnih količin: delovne sile in kapitala.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 10
Elementi produkcijske funkcijeαα −⋅= 1NKAY
Delo
Delež kapitala v BDPBDP
KapitalUčinkovitost
gospodarstva
α
Y = bruto družbeni proizvod (BDP)K = kapital (oprema, stroji)N = število delovnih ur (ali delavcev) na letoA = ekonomska učinkovitost ali skupna faktorska produktivnost (TFP)
= delež kapitala v BDP
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 11
Določanje parametra α
0.0
0.1
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
1959
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
1975
1977
1979
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
•Na sliki: delež delavcev v BDP v ZDA
•Ta delež je enak 70%
•V Sloveniji je delež med 60% in 70% in rahlo upada.
• Graf kaže, da je delež delavcev v bruto družbenem proizvodu okoli 70% delež kapitala okoli 30%. Oba deleža sta stabilna.
• Sledi, da je α 30.0=
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 12
Kako je v Sloveniji?
13.0
13.1
13.2
13.3
13.4
13.5
13.6
13.7
5.0
5.1
5.2
5.3
5.4
5.5
5.6
5.7
92 93 94 95 96 97 98 99 00
log realni BDP, desezoniziranolog realne plače, desezonizirano
Tudi v Sloveniji se plače in produkt gibljejo dokaj skladno, vendar plače zaostajajo za BDP!
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 13
Reducirana oblika modela• Zanimajo nas količine na zaposlenega!• Delimo vse enačbe s številom zaposlenih.
• Pri analizi modela bomo delali z reducirano obliko modela.
( ) ( ) ( )1 , ,1tt t t t t
t t
Yy A F K N A F k Af kN N
≡ = ⋅ = ⋅ ≡
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 14
Reducirana oblika modela• Reducirana enačba gibanja kapitala na
osebo :
• Kar se poenostavi v:
• Kar pa je ključna enačba modela.
2t
t t tt t
t t
K K Kdk Ndt N N N
= = −
( ) ( ) ( )t t t t tk sAf k n k sAk n kαδ δ= − + = − +
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 16
Učinek večjega varčevanja
Bruto investicije
( )tsAf k
( ) tn kδ+
kk**k*
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 17
Samo varčevanje ne poveča BDP!Investment and Rates of Return in Soviet Industry
0
5
10
15
20
25
30
35
1950 1960 1970 1980
Year
Perc
ent
Investment share of GDPReturn on investment
Vir: World Development Report, 1996
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 18
Učinek večje TFP
Bruto investicije
( )tsAf k
( ) tn kδ+
Velika razlika:
TFP nima zgornje meje pri 100 %!!
kk**k*
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 19
Konvergenca TFP – test modela
00.10.20.30.40.50.60.70.80.9
119
47
1949
1951
1953
1955
1957
1959
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
CanadaFranceGermanyItalyJapanKoreaNetherlandsUK
TFP relativno glede na ZDA.
Vir: Dale W. Jorgenson, Productivity, MIT Press, 1995
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 21
Konvergenca v K/N1950 1973 1987
France 14800 43309 80604Germany 16291 55421 89154Japan 6609 33101 78681Netherlands 20181 59459 80897UK 13932 39100 58139USA 48118 70677 85023
Kapital na delavca($ 1985)
Vir: Angus Maddison, Dynamic Forces in Capitalist Development, Oxford University Press, 1991
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 22
TFP in Y/N sta močno korelirana
Učinkovita gospodarstva imajo visok življenjski standard.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 23
Razumevanje gospodarske učinkovitosti
•N/Y (delovne ure na ladjo) upadajo brez rasti kapitala (K). To je v celoti posledica rasti TFP.•Ucenje z delom “learning by doing”.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 26
Knjigovodstvo gospodarske rasti• Rast BDP je podana z:
• Enostavno povedano: rast BDP je 0.3* rast kapitala + 0.7* rast zaposlenosti + rast gospodarske učinkovitosti.
7.0
1
3.0
111
= ++++
t
t
t
t
t
t
t
t
NN
KK
AA
YY
NN
KK
AA
YY ∆
⋅+∆
⋅+∆
=∆ 7.03.0
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 27
Knjigovodstvo gospodarske rasti
• Življenjski standard je pogojen z:– A: učinkovitostjo gospodarstva (TFP)– K/N: kapitalom na delavca.
• Povečanje enega ali drugega vodi k povečanju življenjskega standarda.
• Y/N se imenuje produktivnost dela.
3.0
=
NKA
NY
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 28
Mednarodna primerjava rasti TFP v bližnji preteklosti
Kako raste TFP v Sloveniji v primerjavi z drugimi gospodarstvi?
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 32
Rast TFP v ZDA
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
Year
TF
P G
row
th R
ate
Year 2000 (projected)
Rast TFP: enake vhodne količine, več produkta.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 33
Nova ekonomija in gospodarska rast v ZDA in EU
Growth in ICTcapital: 0.38%
Growth in othercapital: 0.34%
Capital deepening;Growth in K/N: 0.72%
Efficiency growth dueto ICT: 0.31%
Efficiency growth dueto other factors: 0.41%
Efficiency growth;Growth in A: 0.72%
Labor productivity growth;Growth in Y/N: 1.44%
Euroland 1999-96Euroland
Growth in ICTcapital: 0.79%
Growth in othercapital: 0.47%
Capital deepening;Growth in K/N: 1.26%
Efficiency growth dueto ICT: 0.83%
Efficiency growth dueto other factors: 0.61%
Efficiency growth;Growth in A: 1.44%
Labor productivity growth;Growth in Y/N: 2.70%
US 1996-99USA
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 35
Kaj vpliva na gospodarsko učinkovitost?
Kaj nam povedo empirične raziskave?
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 39
Vladna politika in rast
Kapitalistične države imajo višji standard!
Pomen gospodarskih motivov!
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 41
Izobrazba in učinkovitostSample: Non oil Intermediate OECDObservations: 98 75 22Constant 6.89
(1.17)7.81
(1.19)8.63
(2.19)ln(I/GDP) 0.69
(0.13)0.70
(0.15)0.28
(0.39)Ln(SCHOOL) 0.66
(0.07)0.73
(0.10)0.76
(0.29)
R squared 0.78 0.77 0.24s.e.e. 0.51 0.45 0.33
SCHOOL jepovprecni del aktivne populacije v srednji soli med leti 1960-85.
Mankiw, N. G., Romer, D. and Weil, D. N.: ‘A Contribution to the Empirics of Economic Growth’, Quarterly Journal of Economics, 1992
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 43
Zakaj hitra rast med Azijskimi Tigri?Average Growth of GNP per Capita, 1965-90
0 1 2 3 4 5 6
HPAEs
South Asia
Middle East and Mediterranean
Sub-Saharan Africa
OECD Economies
Latin America and the Caribbean
GNP per capita growth rate (percent)
Azijski tigri: Singapur, Hong Kong, Tajska, Indonesija, Taiwan, Malezija, J. Koreja.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 44
BDP na prebivalca (1993 $)
0
5
10
15
20
25H
ong
Kon
g
Sing
apor
e
OE
CD
ave
rage
Isra
el
Tai
wan
Port
ugal
Sout
h K
orea
Arg
entin
a
Mal
aysia
Chi
le
Gre
ece
Ven
ezue
la
Cze
ch R
epub
lic
Mex
ico
Tha
iland
Hun
gary
Tur
key
Bra
zil
Rus
sia
Pola
nd
Sout
h A
fric
a
Indo
nesia
Phili
ppin
es
Chi
na
Indi
a
Drzave z visokimi stopnjami rasti imajo visoke ravno BDP na prebivalca. Vir: Svetovna banka.
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 45
Razlike v hitrosti rasti• Hitro rastoče države Rast realnega BDP
– Singapur 7.5% letno– Hong Kong 6.5%– Koreja, Taiwan, Japonska, Malta 5.5%– Botswana, Gabon 5.0%
• Počasi rastoče države– Ghana, Zaire, Venezuela -0.20%– Burundi, Sudan, Zambija -0.10%– Centralno Afriska Republka, Guyana -0.05%
Obdobje: 1960-1985
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 46
Kaj določa rast?Hitro rastoče Počasi rastoče
Investicije v BDP 27% 17%Stopnja vpisa v srednjo šolo 27% 7%Stopnja vpisa v osnovno šolo 90% 52%Javna poraba/BDP 8% 12%Stopnja inflacije 8.4% 16.5%Premija na deviznem
črnem trgu 4.7% 75%Delež izvoza v BDP 44% 29%
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 47
Kaj določa rast?• Visoko rast BDP ustvarja visoka rast TFP
zaradi izobraževanja in odprtih trgov.• Visoka rast TFP vodi k visoki rasti investicij,
obratno pa se ne dogaja => ne morete povečati TFP samo s kapitalskim poglabljanjem!
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 48
Izobrazba in Azijski tigri Hong Kong Singapur J. Koreja Taiwan 1966 1991 1966 1990 1966 1990 1966 1990 Brez 19.2 5.6 55.1 - 31.1 6.4 17.0 4.5Osnovna 53.6 22.9 28.2 33.7 42.2 18.5 57.2 28.0Srednja 27.2 71.4 15.8 66.3 26.5 75.0 25.8 67.6
Odstotek aktivnega prebivalstva, ki je dosegel dano stopnjo izobrazbe
Izobrazba je motor rasti!Vir: Alwyn Young, ‘The Tyrrany of Numbers: Confronting the Statistical Realities of the East Asian Growth Experience’, Quarterly Journal of Economics, 1995
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 49
Izdatki za izobraževanje
0 50 100
Hong Kong
Indonesia
Korea
Malaysia
Singapore
Thailand
Venezuela
Percentage of educationbudget allocated to basiceducationPercentage of educationbudget allocated to highereducationPublic expenditure oneducation as a percentage ofGDP
Azijski tigri so vlagali primarno v osnovno in srednjo izobrazbo, ostali pa v visoko. Vir: World Bank
21.4.2002 Mićo Mrkaić, 2002 50
Varčevanje, investicije in rast
0 10 20 30 40
Developing HPAEs
Latin America andCarribean
South Asia
Sub Saharan AfricaGross DomesticSavings, 1990Gross DomesticSavings, 1965Gross DomesticInvestment, 1990Gross DomesticInvestment, 1965
Visoko varčevanje v Azijskih tigrih. Investicije so visoke zaradi visoke rasti TFP.Vir: Svetovna banka.