Gozdovi v Sloveniji

Vsebina

Gozd, gozdna vegetacija, opredelitev gozda Razumevanje gozdnega ekosistema Razvoj gozdov Časovna in prostorske značilnosti gozdov Gozdna rastišča Gozdni sestoji ZGS in glavni informacijski sloji o gozdovih Slovenije Ekonomski pomen gozdov Okoljski pomen gozdov Družbeni pomen gozdov Problemi pri gospodarjenju z gozdovi Kakšni naj bodo gozdovi, gospodarjenje z gozdovi

Gozd, gozdna vegetacija, opredelitev gozda

Gozdna vegetacija je prevladujoča oblika vegetacije na ozemlju Slovenije. Če ne bi bilo vplivov človeka, bi gozdovi poraščali skoraj celotno površino – razen nekaterih gorskih predelov (nad pribl. 1600 m n.v.) in posebnih manjšinskih ekosistemov (npr. barja, del visokogorja)

Gozdni ekosistem: pomeni, da gre za vzajemno povezavo gozdne biocenoze (fitocenoza, zoocenoza, mikrocenoza) in nežive narave.

Meja med gozdom in drugimi oblikami vegetacije ni vedno povsem jasna (prehodi). Pravni predpisi določajo, kaj se šteje za določeno zemljiško rabo.

Zakonska opredelitev gozda Gozd je: zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino

najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja; zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni

uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;

obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

Maska gozda: določitev gozdnega roba(vir: ZGS)

Gozdna rastišča

Gozdno rastišče je opredeljeno kot kompleks klimatskih, orografskih in talnih dejavnikov ter biocenoze.

Gozdna rastišča so v Sloveniji zaradi heterogenosti rastiščnih dejavnikov zelo različna.

Rastiščne razmere posredno opisujemo z gozdnimi združbami, saj te celovito odslikavajo razmere, v katerih uspevajo.

Rastiščne razmere lahko prikazujemo na različnih prostorskih ravneh (merilih), pogosto v merilih 1:10000 do 1:50000.

Okolje

Okolje nekega organizma so vsi učinki (fizikalne, kemijske in biološke) narave, ki jim je organizem izpostavljen.

Dejavniki okolja (=primarni dejavniki) delujejo neposredno na organizem:− Svetloba− Toplota− Voda− Kemijski dejavniki (npr. CO2, N itn)− Mehanični dejavniki

Povezanost rastiščnih in okoljskih dejavnikov− Primer: Na razpoložljivost vode za nek organizem vplivajo klimatski, orografski,

talni dejavniki in biocenoza. Podrobno velja za druge okoljske dejavnike.

Gozdna rastišča v Sloveniji (Bončina / Mikulič)

Rastiščni stratumi % celotne gozdne površine rk

Gabrovja s hrasti in dobrave 8.8 10.9

Logi, javorja in jesenovja 1.1 8.7

Acidofilna in termofilna hrastovja 2.8 3.0

Kolinska in submontanska bukovja 18.8 9.6

Montanska, altimontanska bukovja

(alpska / izvenalpska)

14.5 8.8 / 7.4

Termofilna bukovja 6.0 5.6

Acidofilna bukovja 17.9 8.2

Jelova bukovja 14.1 11.0

Jelovja in smrekovja

(na bogatih tleh / na revnih tleh)

6.3 15.5 / 6.1

Borovja 3.3 3.0

Gabrovčevja in črna jesenovja 5.6 1.0

Subalpinsko bukovje, ruševje in šotna barja 0.8 1.3

Skupaj (%) 100.0 8.5

Rk: rastiščni koeficient (po Ž. Koširju) je eden od kazalnikov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč.

Pomen poznavanja gozdnih rastišč

Opisujejo ekološke razmere za uspevanje rastlinskih vrst in gozdnih sestojev

Velike razlike v produkcijskih sposobnostih

Različen potek rasti drevesnih vrst Različna konkurenčnost drevesnih (in

drugih rastlinskih) vrst Različne združbe – različni habitati

rastlinskih in živalskih vrst Indicirajo varovalnost / ranljivost

okolja

Produkcijski potencial slovenskih gozdov

Povprečna produktivnost, merjena z letno produkcijo lesa: 7-8 m3/ha

Sedanja rastnost sestojev (prirastek) je 6,5 m3/ha.

Sedanji posek 3-4 m3/ha

Opis gozdnih virov

Klasičen opis gozdnih virov obsega prikaz:

Površine gozdov

Lesne zaloge gozdov (prikazuje del celotne lesne mase gozdnih ekosistemov)

Strukture gozdnih sestojev (starostna struktura gozdov, drevesna sestava, debelinska struktura gozdnih sestojev

Prirastek lesa (prirastek tistega dela lesa, ki ga prištevamo k lesni zalogi)

Opis gozdnih virov

Med obnovljive gozdne vire lahko prištevamo tudi:

Gozdne združbe Populacije rastlinskih in živalskih vrst Posamezne “gozdne proizvode” kot so: les, stelja, smola itn. Vodo, zrak… v gozdnem prostoru Različne učinke (funkcije, storitve) gozda, ki so pomembni za družbo Itn.

Gozdovi se spreminjajo…

Zdajšnje stanje gozdnih sestojev je rezultat naravnih dejavnikov in različnih (antropogenih) vplivov, ki so v “bližnji” in “daljni”preteklosti vplivali na razvoj.

Pomembni vplivi iz preteklosti:− Paša in druga kmetijska raba− Prva izkoriščanja gozdov (oglarstvo, glažutarstvo, železarstvo)− Načrtno gospodarjenje z gozdovi (različne šole) − Divjad in lovno gospodarjenje− Socialnoekonomske razmere− Onesnaževanje, posegi itn

Razvoj gozdnih virov

Leto 1875 1947 1961 1970 1980 1990 1994 2001 2002

2005

Gozdna površina (1000 ha)

737 860 943 1008 1027 1071 1094 1142 1150 1217

Gozdnatost (%)

36,4 42,4 46,5 49,8 51,0 52,9 54,1 56,4 56,7 59,8

Hektarska lesna zalogaGrowing stock per hectare

50

100

150

200

250

300

1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010Leto / year

m3/ha

PrirastekVolume increment

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010

Leto / year

(milijon m3)(in millions m3)

Intenzivnost priraščanja sestojev (razmerje v % med prirastkom in lesno zalogo gozdov)

Leto 1947 1961 1970 1980 1990 2000 2005

Iglavci 2,51 2,26 2,42 2,44 2,42 2,43 2,36 Listavci 2,38 2,23 2,33 2,66 2,70 2,69 2,64

Priraščanje (obnovljivost lesa!) odvisno od: Rastiščnih razmer (produktivnost gozdnih rastišč se povečuje?) Ravnanja/gospodarjenje: z neustreznim ravnanjem lahko znatno zmanjšamo

intenzivnost priraščanja Okoljskih vplivov Zdravstvenega stanja gozdov Starostne strukture gozdnih sestojev

Pomembno razlikovati med relativnim in absolutnim prirastkom! Pri redkejših sestojih z nižjo lesno zalogo je relativna intenzivnost priraščanja visoka (veliko svetlobe, hranil), vendar so absolutni prirastki nižji kot v gozdovih z višjo zalogo!

Informacije o gozdnih sestojih Informacije o gozdnih sestojih so rezultat

merjenja in ocenjevanja. Pomembni podatki so:

− Površina gozdov− Lesna zaloga gozdnih sestojev− Starostna struktura gozdnih sestojev − Debelinska struktura gozdnih sestojev− Drevesna sestava gozdnih sestojev− Struktura sestojev po sestojnih tipih − Pomladek gozdnih sestojev− Zdravstveno stanje gozdnih sestojev− Kakovost − Količina odmrlega drevja− Itn.

Druge informacije o gozdovih

Poleg informacije o gozdnih sestojih so za upravljanje pomembne številne druge informacije o gozdovih, na primer:

− Kataster gozdnih parcel− Gozdne prometnice− Podatki o gozdnih habitatih− Podatki o populacijah nekaterih živalskih vrst (npr. gostota, razširjenost,

starostna in spolna struktura)− Podatki o dosedanjem gospodarjenju

Drevesna sestava gozdov v Sloveniji

Delež drevesnih vrst v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov (ZGS):

− Smreka (32,3 %)− Jelka (7,6 %)− Bori (5,7 %)− Macesen (1,2 %)− Drugi iglavci (0,3 %)− Bukev (31,7 %)− Hrasti (7,0 %)− Plemeniti listavci (4,6 %)− Trdi listavci (8,0 %)− Mehki listavci (1,7 %)

Drevesna sestava je odraz rastiščnih razmer in različnih dozdajšnjih vplivov na razvoj gozdov v preteklosti.

V Sloveniji prevladujejo rastišča listavcev. Iglavci, predvsem smreka, so bili v preteklosti pospeševani zaradi ekonomskih interesov.

Delež listavcev se bo v prihodnosti povečeval.

Načrtovanje, informacije o gozdovih

Za ustrezno gospodarjenje je potrebno načrtovanje; sestavni del načrtovanja je ugotovitev stanja gozdov in spremljava sprememb gozdnih ekosistemov.

Načrtovanje in monitoring sta zaupana Zavodu za gozdove Slovenije.

Pomembni sloji informacij, ki jih ZGS zbira in agregira na različne prostorske ravni:− Odseki − Sestoji− Stalne vzorčne ploskve− Funkcije gozda− Gozdne prometnice− Drugi sloji

GIS: pomemben pripomoček za inventure in zasledovanje sprememb v gozdnem prostoru.

Odseki, sestoji

Stalne vzorčne ploskve

132b*132b*

322de

132hbv*132hv*

231hb

231h

231vh132hv*

132b*

231b

132bh*

120db*

132b*

132b*

132b*322d

322d

322d

120db*

120db*

322d

132b*

331

231v

132b*

132hb*

231v

331

133hb*231hb

331

331

Funkcije gozda

Primeri informacijskih slojev (vir: ZGS)

Gozdni sestoji

Struktura sestojev je različna, je rezultat: − Naravnih danosti (rastišča)− Dosedanjega ukrepanja

Od strukture in sestave so odvisni procesi v gozdnih ekosistemih (funkcioniranje gozdnih ekosistemov), ki se odražajo v učinkih ali funkcijah gozda, na primer:− Rastnost sestojev− Kakovost habitatov za rastlinske in

živalske vrste− Primernost gozda za rekreacijo− Varovalni učinki gozda (npr.

zadrževalni učinki gozda)

Struktura gozdnih sestojev in gospodarjenja

Struktura gozdnih sestojev je odvisna od rastiščnih razmer in različnih vplivov – predvsem od načinov gospodarjenja, kar imenujemo tudi gozdnogojitveni sistemi.

Primer: panjevski gozdovi v Goriških Brdih.

Za Slovenijo so značilne sklenjene gozdne površine, saj je golosečni gojitveni sistem prepovedan. Prevladujejo razgibane mozaične sestojne zgradbe.

Sestojne zgradbe skupaj z drevesno sestavo vplivajo na mehansko stabilnost gozdnih sestojev, njihovo odpornost na abiotske (veter, sneg itn) in biotske vplive, na količinsko in vrednostno produkcijo.Sta ključna za kakovost habitatov rastlinskih in živalskih vrst v gozdnem prostoru.Hkrati sta pomembna za primernost, varnost in privlačnost gozdnega prostora za obisk, rekreacijo, sprostitev.

Primera različne horizontalne strukture gozdnih sestojevLevo velikopovršinsko gospodarjenje (Pokljuka,DOF 2000), desno malopovršinsko

gospodarjenje (Voje, DOF 2003) (Poljanec 2005)

Primera motenj pri gospodarjenje: vetrolom (okolica Kamnika) ingozdni požar (Kras)

Okoljski pomen gozdov

EKOLOŠKE FUNKCIJE I II skupaj F. varovanja gozdnih zemljišč in sestojev 13,3 21,6 34,9 Biotopska 0,5 12,8 13,3 Hidrološka 2,7 41,1 43,8 Klimatska 2,0 3,7 5,7

Odstotek gozdnega prostora v Sloveniji z zelo poudarjenimi okoljskimi funkcijami (vir: ZGS)100 % = 1 211.213 ha gozdnega prostora)

Gozdni prostor izjemnega ekološkega pomena (vir: ZGS)

Območja Natura 2000 (Skoberne, 2003)

Naravne vrednote v gozdovih Slovenije (vir: Resolucija… 2008)

ZVRSTI NARAVNIH VREDNOT V GOZDOVIH SI Številobotanična 71drevesna 530ekosistemska 190geološka 194površinska geomorfološka 288podzemeljska geomorfološka 6339hidrološka 178oblikovana narava 10zoološka 8naravne vrednote - več zvrsti 1068SKUPAJ 8876

Gozdovi in podnebne spremembe

Zaradi načrtnega povečevanja lesnih zalog Slovenija uveljavlja letni ponor CO2: 1,3 Mt CO2, če je letna akumulacija lesnih zalog vsaj 1 milijon m3.

Dejansko: letna akumulacija prirastka je 3,8 milijona m3, kar pomeni 3,43 Mt ponora CO2.

V lesnih izdelkih dodatnih 5% akumulacije C02, enako na površinah v zaraščanju.

Skupna zaloga ogljika v nadzemni in podzemni lesni biomasi je 110 Mt C, v gozdnih tleh je akumulirana podobna količina C.

Pomen gozdov za vodo, varovanje

Na ¾ gozdne površine so nakloni terena > 20 %. Erozijski pojavi v SI opazni na 9000 km2. Varovalni učinki gozda: zaščita pred snežnimi plazovi, padajočim

kamenjem, vodno erozijo, usadi, zakrasovanjem. Voda: vpliv na odtok (zadrževalni učinki, blažitve ekstremnih

odtokov, sicer atlantifikacija lokalne klime) in kakovost vode (neonesnažene površine, filtriranje, samoočiščevanje vode itn.)

Ekonomski pomen gozdov

Odstotek gozdnega prostora v Sloveniji z zelo proizvodnimi funkcijami100 % = 1 211.213 ha gozdnega prostora)

PROIZVODNE FUNKCIJE I II Skupaj Lesnoproizvodna 50,9 28,8 79,6 Lovnogospodarska 0,8 0,0 0,8 Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin 2,1 0,0 2,1

Možen posek v Sloveniji po veljavnih načrtih: okoli 4,1 milijona m3. Dejanski posek: okoli 3 milijona m3. Načrtovani (dovoljeni) posek se bo povečeval.

Ekonomski pomen gozdov: les

Delež gozdarstvo v BDP Število zaposlenih v lesni industriji: 35400 (l. 1985) in 20500 (l.

1995) Število zaposlenih v industriji celuloze in papirja:

9400 (l. 1985) in 5900 (l. 2004) Poraba oglja v Sloveniji: okoli 1500 t, domača proizvodnja le 270 t Pomen gozda in primarne predelave lesa relativno večji na

podeželju – ohranjanje podeželja!!

Ekonomski pomen gozdov: divjad

Lovstvo – primer trajnostnega upravljanja populacij divjadi

Različni vrednostni pogledi na lov

Število neposredno zaposlenih ljudi v lovstvu: 250

Lov: rekreacijski vidik, v SI je okoli 20000 lovcev

ODSTREL in IZGUBE leto 2004srnjad 43404jelenjad 4784damjak 135muflon 715gams 2604divji prašič 6440poljski zajec 3463fazan 36909poljska jerebica 2266raca mlakarica 6073

Socialni pomen gozdov

SOCIALNE FUNKCIJE I II skupaj Zaščitna 0,1 0,1 0,3 F. naravne dediščine 3,3 9,5 12,8 F. kulturne dediščine 0,3 0,7 1,0 Higiensko-zdravstvena 1,6 4,1 5,7 Turistična 1,3 1,8 3,1 Rekreacijska 2,3 0,6 2,9 Poučna 0,4 0,4 0,8 Estetska 2,2 4,6 6,8 Raziskovalna 1,4 0,0 1,4 Obrambna 0,3 0,1 0,4

Odstotek gozdnega prostora v Sloveniji z zelo poudarjenimi socialnimi funkcijami (vir: ZGS)100 % = 1 211.213 ha gozdnega prostora)

Kategorije gozdov v Sloveniji

Gozdovi so razdeljeni v tri glavne kategorije, ki imajo različen pravni status:1)Večnamenski2)Varovalni gozdovi3)Gozdovi s posebnim pomenom (npr. gozdni rezervati, “mestni gozdovi”itn.)

Vir: ZGS

Kategorije gozdov % površineSkupna površina 100,0 %Večnamenski gozdovi 86,6 %

Varovalni gozdovi 7,3 %Gozdovi s posebnim pomenom

6,1 %

- Z ukrepanjem (5,1 %)- Brez ukrepanja (1,0 %)

Problemi pri gospodarjenju z gozdovi

Struktura zasebne gozdne posesti− Približno 75 % celotne gozdne površine je v

zasebni lasti, poprečna posest je velika 2,6 ha in je razdeljena v 2-3 prostorske ločena parcele. Stopnja odvisnosti lastnikov od gozdov se zmanjšuje.

Stopnja vlaganj v gozdove se zmanjšuje, ponekod opazno opuščanje gospodarjenja.

− Posledice se bodo pokazale v prihodnjih letih in desetletjih.

Zdravstveno stanje nekaterih drevesnih vrst. Naraščanje motenj.

− Odraža se v večjih količinah sanitarnega poseka.

Otežena naravna obnova gozdov, pogosto zaradi vpliva velikih rastlinojedov.

Ovirajo učinkovitost gospodarjenja, povečujejo stroške oziroma zmanjšujejo donosnost.